Kdo je sekretarjem Rdečega križa omogočil visoke plače? Boris Klančnik na sodišču zanika, da je naredil kaj narobe ^ "l.i 90,6 95,1 95,9 100,3 IMUj DN INPE1 IK FEK EMM T i On ST. 85 - LETO 65 - CELJE, 29. 10. 2010 - CENA 1,25 EUR Častnim meščanom ■ v I ■ v prižgali sveče ju/ijijyvij/jjäv Poiščite' odgovore v Slovensicih (( počitnicah -posebni prilogi Novega tednika 5. novembra! Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvim Predstavniki Mestne občine Celje so obiskali grobove častnih meščanov, ki so pokopani na celjskem pokopališču, in jim prižgali sveče. Danes pa bo večina ostalih spominskih slovesnosti. Razveljavili sodbo pijanemu kršitelju, ki je povzročil tragedijo gp Prostovoljna pomoč mlade Konjičanke v Keniji ^ 2 DOGODKI NOVI TEDNIK TATJANA CVIRN UVODNIK Prostovoljstvo in plača Če nekdo iz urejenega evropskega okolja za nekaj časa prostovoljno, namesto na zaslužen dopust, odide v Afriko, da bi pomagal tamkajšnjim prebivalcem, potem je verjetno deležen ne le začudenih pogledov, vprašanj in pripomb, temveč tudi opazk, da je čudak prve vrste. Težko je namreč razumeti, kaj ga žene, da se odloči oditi med blatne koče brez vode in elektrike in med ljudi, ki jih pestijo najrazličnejše bolezni, kot je to storilo dekle, o katerem pišemo v današnji številki. In to v časi^, ko se vsak briga predvsem zase, ko si večina želi le še več in bolje, ko smo postali skoraj neobčutljivi za stiske soljudi v soseščini, kaj šele na drugem koncu sveta. Tudi zato naj bi svoje poslanstvo opravljale humanitarne organizacije, ki ves čas trkajo na našo zavest, ki nas spodbujajo k darovanju, ki pomagajo s hrano, z oblačili in tudi denarjem takrat, ko nekateri ne zmorejo več. In te dobrodelne organizacije imajo na terenu cel kup aktivistov, ki so podobni zgoraj opisanemu dekletu, le da se na pomoč ne odpravijo v Afriko, temveč v svojem okolju naredijo, kar lahko. Brez posebnega plačila. In vsi, ki nam vsaj na trenutke ni vseeno, pomagamo. Mogoče zaradi kančka slabe vesti, ker je darovanih nekaj evrov še najmanj, kar lahko storimo, mogoče tudi zato, ker verjamemo, da bo ta pomoč prišla do pravih ljudi, ki jih ne poznamo. Zato toliko bolj razjezi zgodba, ki te dni prihaja iz Šentjurja, kjer so se »udarili« zaradi visokih plač zaposlenih v tamkajšnjem Rdečem križu (stran 5). Ki sploh niso edini v Sloveniji! Ob tem, da nihče ne zna povedati, zakaj bi bilo delo zaposlenih v tej dobrodelni organizaciji vredno več kot kakšno podobno v javnih ustanovah ali v gospodarstvu oziroma s kom se glede tega pravzaprav usklajujejo in pogajajo. Bognedaj, da bi jim zavidali njihove plače. Tudi nihče ne pričakuje, da bi morali delati zastonj. So pa njihove utemeljitve, da jim pripadajo tako visoke plače, ki so primerljive s sodniškimi, z županskimi in s še kakšnimi, če nič drugega, skregane z logiko dobrodelnosti in prostovoljnosti, ki jo razglašajo. Je tokrat spet kriva neustrezna zakonodaja ali premalo nadzora? Ali pa je po novem tudi dobrodelnost dobičkonosna dejavnost ^ PETEK SOBOTA NEDEUA PONEDEUEK o 12 3 15 16 11 13 I Srečanja na temo prometne politike v Sloveniji in 3. razvojne osi se je udeležilo lepo število podjetnikov s Celjskega. Na drugi strani so bili njihovi sogovorniki predsednica uprave Darsa Mateja Duhovnik, direktor direkcije za ceste Gregor Ficko in direktor direkcije za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo Andrej Godec. Zaradi odsotnosti se je opravičil generalni direktor Slovenskih železnic Goran Brankovič, medtem ko napovedanega ministra za promet Patrika Vlačiča (zamudil naj bi 10 minut, op. p.) ni bilo. Že kmalu o hitri cesti od Šentruperta do Velenja Varnost_Okus.^Jradicija Predstavljamo vam izdelke, narejene pod slovenskimi standardi, znotraj slovenskih meja, s slovenskim znanjem in s slovenskimi rokami. Oznaka^^najdete na skoraj 500 prehrambenih izdelkih. Z nakupom slovenskih izdelkov prispevamo tudi k ohranitvi delovnih mest in zagotavljamo stabilnost domačega gospodarstva! Gradnja hitre ceste od Šentruperta do Velenja je manj vprašljiva kot gradnja odseka proti Slovenj Gradcu preko Dravograda in naprej do avstrijske meje, je na sredinem srečanju Kluba podjetnikov Zlatorog Celje na temo prometne politike in 3. razvojne osi povedala predsednica uprave Darsa Mateja Duhovnik. Še vedno pa ostaja nerešeno vprašanje, s čigavimi sredstvi se bo gradil severni del 3. razvojne osi. Veliko dilem je tudi glede srednjega dela 3. razvojne osi skozi Laško ali Kozjansko do Posavja. J. * tus KUPUJEM PRI TUŠU Poiščite slovenske izdelke na policah Tuš trgovin in s tem prispevajte k ohranjanju slovenske kulinarične tradicije in okusa! Vabimo vas, da med 13. oktobrom in 15. novembrom 2010 v vseh Planetih Tuš obiščete SLOVENSKO VAS, v kateri vas čakajo slovenske dobrote. Akcijska ponudba velja od 27. 10. do 8. 11. 2010, oz. do prodaje akcijskih zalog. ^k! Fruc korenček - pomaranča -limona Fructal, 1,5 l rnqcEN^si VSLOVENIJI Redna cena: € 0,99 0, 67 Posebna bela moka Dobro žito, 1 kg a50®/o "klub cena 0,663 ^^ m £/kos Redna cena: € 1,26 Po besedah Duhovnikove so idejni načrti za odsek Šen-trupert-Velenje že narejeni. Javno razpravo lahko pričakujemo prihodnje leto. Ko bo država odkupila zemljišča, bo Dars naročil izdelavo dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja. Ob tem ostaja nerešeno vprašanje financiranja gradnje severnega dela 3. razvojne osi, ki naj bi jo gradili na način javno-zasebnega partnerstva. Po navedbah direktorja direkcije za ceste Gregorja Ficka je glede 3. razvojne osi, zlasti njenega srednjega dela, še veliko dilem. Primerjalna študija je namreč pokazala na nee-konomsko upravičenost hitre ceste skozi Laško ali Kozjansko do Posavja. Država je za gradnjo avtocest doslej namenila 4,2 milijarde evrov. Slovenija ima dobrih 600 kilometrov avtocest in 114 kilometrov priključkov. Velik del tovornega prometa na cestah bi lahko razbremenili z železnico. Direktor direkcije za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo Andrej Godec je ob tem dejal, da bi s posodobitvijo železniške proge od Celja do Velenja v eni uri lahko pripeljali štirje potniški in trije tovorni vlaki. Za kar bi po njegovem mnenju potrebovali od 2,5-3 milijone evrov. S posodobitvijo železniške proge od Celja do Rogaške Slatine pa bi hitro lahko dosegli soliden regijski potniški promet. Po ocenah Godca bi lahko v Slovenskih železnicah z dobrimi 4 milijardami evrov bistveno povečali hitrost vlakov na progah, obnovili varnostne naprave in signalizacijo ter nadgradili telekomunikacijski in varnostni sistem. Direkcija za ceste upravlja s šest tisoč kilometri državnih cest. Polovica cest je v zelo slabem stanju, za kar bi v naslednjih 15 letih letno potrebovali 350-400 milijonov evrov. Smernic o tem, kaj bi bilo treba narediti na državnem cestnem omrežju, ni, saj država še vedno nima državnega programa, je ob tem dejal Ficko. MATEJA JAZBEC Foto: SHERPA Prehod na zimski čas Kazalce bomo premaknili za eno uro nazaj v noči s sobote na nedeljo. Sv ■ ■ svečami ravnajmo odgovorno, tudi ko ugasnejo Samo z ločeno zbranimi odpadnimi nagrobnimi svečami omogočamo njihovo nadaljnjo predelavo Slovenci smo rekorderji v prižiganju nagrobnih sveč. Na leto jih prižgemo kar 23 milijonov, največ ob prvem novembru. Pri tem nastane 4.500 ton odpadkov. Toda ali ste vedeli, da lahko več kot 75 odstotkov sestavnih materialov odpadnih sveč ponovno uporabimo? Prvi korak k temu je, da odpadne sveče že na pokopališčih ločimo od drugih odpadkov. Ločeno zbiranje odpadnih sveč je z zakonodajo urejeno od novega leta, od junija letos pa imamo v Sloveniji poskrbljeno za celovit sistem ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami, ki zagotavlja njihovo ločeno oddajanje, zbiranje in recikliranje. Za odpadne sveče so na pokopališčih namenjeni posebni zeleni zabojniki. Na celjskem mestnem in teharskem pokopališču je takšnih zabojnikov kar 33. Čeprav so opremljeni z napisom »odpadne sveče«, se še vedno zgodi, da se sveče po pomoti ali iz malomarnosti znajdejo med ostalimi odpadki. To predstavlja dodatno delo za upravljavce pokopališč. Ti morajo namreč ne le zagotoviti, da se nagrobne sveče zbirajo in začasno skladiščijo na pokopališčih ločeno od drugih odpadkov, ampak morajo tudi sami poskrbeti za ločevanje odpadnih sveč od ostalih odpadkov, preden jih predajo izvajalcu javne službe ravnanja z odpad- ki, v celjskem primeru Sim-biu. Ta jih nato začasno skladišči v regijskem centru za ravnanje z odpadki, kjer imajo za to pripravljen poseben prostor. Zbranih nagrobnih sveč ne predelujejo v RCERO, ampak jih Simbio preda pooblaščenim prevzemnikom odpadnih nagrobnih sveč, podjetjema Interseroh in Prons. V Simbiu in enako v Vekin-gu, ki upravlja z mestnim in teharskim pokopališčem, opažajo, da so se ljudje že dobro navadili ločevati odpadne nagrobne sveče. »Od začetka je res bilo nekaj težav, zdaj pa se le tu in tam med biološkimi odpadki znajde kakšna sveča,« pravi prokurist Vekinga Franc Kelhar, ki dodaja, da so se na ločeno zbiranje odpadnih sveč pravočasno pripravili in da s tem nimajo težav. Ločevati tudi ostale odpadke V družbi Interseroh opažajo, da je med zbranimi svečami še vedno veliko drugih odpadkov. Pogosto se dogaja, da obiskovalci pokopališč odpadne nagrobne sveče oddajajo v plastičnih vrečkah ali skupaj z ostanki cvetja, keramike in porcelana, zaradi česar je bistveno težje in dražje zagotoviti njihovo predelavo, opozarjajo. Poleg sveč se v času okrog dneva spomina na mrtve poveča tudi količina ostalih odpadkov. Še posebej uvelega cvetja, cvetličnih lončkov, okrasnih folij, plastenk in ostalega. Pri tem zgolj ločevanje na odpadne nagrobne sveče in biološko razgradljive odpadke ne zadošča, ampak morajo biti pokopališča, kot opozarjajo v družbi In-terseroh, opremljena z zabojniki, ki omogočajo ločeno oddajanje več vrst odpadkov (biorazgradljivih odpadkov, odpadne embalaže in drugih odpadkov, ki niso biološko razgradljivi). Sicer pa je bolj priporočljiva uporaba okolju prijaznejših sveč. Na tržišču je na voljo veliko trajnih ohišij sveč različnih velikosti, barv in oblik, ki so izdelana iz stekla, keramike ali V Vekingu pravijo, da so se ljudje že dobro navadili ločevati odpadne nagrobne sveče od drugih odpadkov. Je pa med zbranimi svečami še vedno opaziti veliko drugih odpadkov, od vrečk, ostankov cvetja in ostalega, kar tja ne sodi. Z recikliranjem ene tone odpadnih nagrobnih sveč pridobimo 297 kg plastike, 441 kg parafina, 10 kg kovin in 6 kg baterij. Reciklirane materiale je mogoče uporabiti za izdelavo manj zahtevnih plastičnih in kovinskih izdelkov ali ponovno izdelavo nagrobnih sveč. Po drugi strani pa ena tona sveč, ki je ne recikliramo, obremeni okolje s 330 kilogrami plastike, 10 kilogrami kovin, 10 kilogrami baterij in 160 kilogrami nečistoč in ostalih materialov. plastike in v katerih po potrebi menjujemo le vložek. Obstajajo tudi trajne sveče, ki za gorenje uporabljajo te- koči vosek, ki ga po potrebi dolivamo. A da bomo množično začeli uporabljati te sveče, bo treba spremeniti zakoreninjene navade. In miselnost. Ko se spominjamo najdražjih, ki jih ni več med nami, količina in velikost sveč nista pomembna. Bolj šteje plamen, ki gori v srcu. BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: GrupA Sveče so predstavniki celjske občine prižgali tudi na grobu Frana Roša. Vaš kabelski operater T u R N š E K www.turnsek.si 03 42 88 198 DIG ■•J Vas skrbi prehod na ^tk TE^VIZIJO? \ MU Z Elektro Turnšek Snostavneja! HitrejsS Ceneje! u Častnim meščanom ■ v ■ ■ v prižgali sveče Predstavniki Mestne občine Celje so ob bližajočem se 1. novembru v sredo obiskali grobove častnih meščanov Celja, ki so pokopani na celjskem pokopališču, in jim prižgali sveče. Tako so se poklonili pokojnim častnim meščanom: Albertu Sirku, dr. Josipu To-minšku, Stanetu Kokalju, Fedorju Gradišniku, Blažu Pristovšku, Franu Rošu, Janku Orožnu, Francu Kaču, Ra-du Jenku in Jožetu Maroltu. Osrednja celjska slovesnost ob dnevu spomina na mrtve s položitvijo venca bo danes (petek) ob 11. uri v Starem piskru, pri čemer bodo delegacije Mestne občine Celje vence danes položile tudi na grobnici Golovec in na Teharjah. Mestna občina Celje je uresničila tudi obljubo o postavitvi spominskega obeležja mrtvorojenim otrokom na celjskem mestnem pokopališču. Spominsko obeležje, poimenovano Spominčice, so postavili na območju otroških grobov ob ulici Mirna pot. S tem imajo sedaj tudi starši oziroma svojci mrtvorojenih otrok na voljo posebno mesto, kjer se lahko poklonijo svojim najdražjim. BA Foto: GrupA Z rajnimi Za dan spomina na mrtve, ko praznujejo kristjani cerkveni praznik vseh svetih, bodo po vseh župnijah maše ter popoldan molitve za verne rajne v cerkvah in na pokopališčih. Na celjskem mestnem pokopališču bodo molitve, ki jih bo vodil celjski škof dr. Stanislav Lipovšek, ob 15. uri, pred tem bo ob 10. uri v stolnici njegova slovesna maša. BJ 4 O cetis' Adijo, Vegrad, dober dan, zavod za zaposlovanje Kočno možna prijava na zavod - Kako do »tujcev«? - Val nezaposlenosti še ob napovedanih stečajih hčerinskih družb Za »navadnega« državljana je po dolgoletnem delu in izgubi zaposlitve dan, ko se prijavi na zavod za zaposlovanje, eden najbolj črnih dni v življenju. A ne za delavce Vegrada. Ti so na to možnost čakali dolgo, predolgo. Po večmesečni agoniji brez izplačila plač za opravljeno delo so upali in še delali. Potem jim je bivša direktorica Hilda Tovšak zakuhala prisilno poravnavo, kljub glasnim zahtevam nadzornikov in sindikalistov po stečaju. Obupani so grozili s stavko. Zatem je Vegrad v začetku oktobra vendarle »padel« v stečajni postopek. Včeraj se je delavcem iztekel še odpovedni rok, kar pomeni, da se lahko prijavijo na zavod za zaposlovanje in uveljavljajo pravico za denarno nadomestilo. No, vsaj nekateri ^ Včeraj so bili tako v Vele- predvsem v primeru tujih nju in Ljubljani sestanki, na katerih so delavcem razdeljevali dokumentacijo, ki jo potrebujejo za prijavo na zavod za zaposlovanje. Največji val prijav lahko območne enote zavoda pričakujejo v naslednjem tednu, nanj pa so se seveda že pripravili. Vendar je v postopku prijave še veliko neznank, predvsem v primeru delavcev iz tujine. V velenjski enoti zavoda pripravljeni Kot je povedal direktor velenjske območne enote zavoda za zaposlovanje Robert Rajšter, vse prijave ne bodo prišle v njihovo službo niti ni mogoče napovedati natančne številke, koliko prijav Vegradovih delavcev bodo dobili. »V naši službi smo pripravili okviren načrt dela za prijave teh delavcev. Vsak delavec bo v teh dneh prejel vabilo z natančno uro ter informacijami, kako in kje se lahko prijavi. Vendar ne vemo natančno, katerim službam bodo posredovali prijave; glede na sedež delodajalca imajo možnost prijave v naši velenjski službi, lahko pa se prijavijo tudi v območnih službah po krajih, kjer so delali v zadnjem času, torej tudi v Ljubljani, Mariboru, Celju _ Poleg tega se bodo verjetno prijavljali tudi v krajih, kjer imajo začasno bivališče, če bodo imeli to željo,« je povedal Rajšter, ki v naslednjih dneh pričakuje prijave od 283 do 500 oseb. Pri tem v velenjski službi pričakujejo tudi zaplete, delavcev. »To je posebnost Ve-grada, saj so številni njegovi delavci imeli v Sloveniji urejeno zgolj začasno prebivališče. Tako najbrž nimamo vseh njihovih naslovov oziroma naših obvestil vsi ne bodo prejeli. Je pa seveda pomembno, da upoštevajo roke, da bodo lahko uveljavljali svoje pravice,« je še povedal Rajšter. Vsaj do denarja iz jamstvenega sklada 15-dnevni odpovedni rok se je sicer včeraj iztekel za 570 delavcev Vegrada. Kot je napovedala stečajna upravitelji-ca Alenka Gril, lahko delavci zdaj dobijo tudi dokumentacijo, povezano s terjatvami, ki jih imajo do podjetja. Začeli se bodo tudi postopki za uveljavljanje izplačil v javnem jamstvenem in preživninskem skladu. Sindikat je pred časom že dobil pooblastila svojih članov v Vegradu in bo na tej podlagi uveljavljal zahtevana izplačila. »Vsi delavci lahko pričakujejo nadomestilo jamstvenega sklada v višini do 4,5-kratnik minimalne plače. Osebam s stalnim bivališčem v RS bo pripadlo tudi nadomestilo za čas brezposelnosti, za tujce pa Sporazum o socialnem zavarovanju med RS in BiH ter sporazum z Makedonijo določata, da se denarno nadomestilo izplačuje le, če imajo stalno prebivališče v Sloveniji, če imajo začasno prebivališče pa miruje. Sporazum s Hrvaško določa, da se denarno nadomestilo za primer brezposelnosti ne izplačuje v drugo državo pogodbenico. Izplačuje se le, če imajo v Sloveniji stalno ali začasno dovoljenje za prebivanje,« je pojasnil Rajšter. Kot je napovedal sindikalist Srečko Čater, bo večina delavcev uveljavljala največji možni znesek izplačila, ki skupno znaša 1.930,20 evra neto. Tisti delavci, ki se bodo odrekli pritožbi, naj bi izplačila sklada prejeli v drugi polovici novembra. Kmalu znana usoda hčerinskih družb Vendar ob vsem povedanem govorimo šele o uvodnih poslednjih krikih nekdanjega gradbenega giganta, saj je pričakovati tudi stečaje Vegrado-vih hčerinskih družb. Tako je Grilova na celjsko okrožno sodišče že podala predlog za stečaj podjetja Vegrad Inde ter hkrati zaprosila za brezplačno pravno pomoč, o čemer sodišče še ni odločilo. Stečaji preostalih hčerinskih družb bodo tako še vplivali na sliko socialnih razmer v Ša- Potem ko so 13. oktobra Vegradovi delavci prejeli odpovedi delovnega razmerja, se od včeraj lahko prijavljajo na zavod za zaposlovanje. leški dolini, pravi Rajšter. Julija so v njihovi službi po uradnih statistikah beležili skoraj 12-odstotno stopnjo brezposelnosti. To pomeni več kot 7.700 brezposelnih in 7-odstot-no rast brezposelnosti. »Te številke so deloma tudi odraz stečajev podjetij, čeprav letos v Velenju razen Vegrada nismo imeli stečajev, vsaj ne, če govorimo o večjih podjetjih. Nekaj delavcev je prišlo iz Preventa, prihajajo tudi delavci, ki jim poteče delovno razmerje v večjih velenjskih podjetjih. Videti je, da je kriza zobe na Velenjskem pokazala nekoliko kasneje kot drugje po Sloveniji. Večja podjetja so imela na našem območju ob nastopu krize še nekaj rezerv, ker pa kriza traja dlje časa, so se tudi te porazgubile. To pomeni, da v Velenju ni več toliko zaposlovanja, kot ga je bilo včasih, temu pa je treba prišteti še priliv brezposelnih. Do konca leta se stanje ne more bistveno popraviti. Zaradi Ve-grada se bo kvečjemu še ne- koliko poslabšalo,« pravi Rajšter. Kakšne pa so sploh možnosti za delavce Vegrada, ki so ostali brez dela? Kot je povedal Rajšter, so se za Vegradove delavce nekateri delodajalci že zanimali, še preden so se ti prijavili na zavod. Večinoma za strojne in gradbene inženirje, varilce, železokrivce, zidarje in podobne strokovne delavce. POLONA MASTNAK Foto: SHERPA (arhiv NT) Trije meseci upnike Potem ko je Okrožno sodišče v Celju 6. oktobra 2010 objavilo sklep o ustavitvi prisilne poravnave in začetku stečajnega postopka za Vegrad, d. d., morajo upniki v treh mesecih prijaviti svoje terjatve ter ločitvene in izločitvene pravice v stečajnem postop- ku. Zadnji dan za prijavo terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic je 6. januar 2011. Svoje terjatve v stečajnem postopku naj prijavijo tudi vsi, ki so od Vegrada, d. d., kupili nepremičnine, za katere še niso bili podani zemljiškoknjižni predlogi za vknjižbo lastninske pravice. K prijavi terjatve mora upnik priložiti listinske dokaze o utemeljenosti zahtevka za priznanje terjatve. Upnik mora za prijavo terjatve plačati sodno takso. Prijava terjatve mora biti vložena v dveh izvodih, tako da jo upnik osebno vloži na vložišču ali pošlje na naslov: Okrožno sodišča v Celju, Prešernova 22, 3000 Celje. Prijava terjatve bo pravočasna, če jo bo upnik vložil na vložišču ali oddal s priporočeno poštno pošiljko do poteka roka. Cinkarna podira rekorde Cinkarna Celje je v prvih devetih mesecih letos poslovala neprimerno bolje kot v enakem obdobju lani, saj je čisti dobiček v primerjavi z lanskim letom povečala za kar 670 odstotkov, in sicer na 6,4 milijona evrov. Kot je povedal predsednik uprave celjske cinkarne Tomaž Benčina, so s tem več kot presegli načrte. Letos je namreč družba ustvarila kar 114,5 milijona evrov prihodkov od proda- je, kar je za 14 odstotkov več kot lani v enakem obdobju, navaja predsednik uprave v vmesnem poročilu poslovodstva. Prihodki od prodaje so letos presegli načrte za 9 odstotkov, skupna vrednost izvoza pa je znašala skoraj 98 milijonov evrov. Sicer je po besedah Benčine devetmesečni dobiček družbe letos še dodatno obremenjen z okolj-sko rezervacijo na račun zaprtja in sanacije odlagališča trdnih odpadkov v Bukovž- laku, kar znaša 2,5 milijona evrov. »Poslovni rezultati so v tem letu za cinkarno najboljši v zadnjih desetletjih. Cinkarna je poslovno zdrava in finančno stabilna. Pred začetkom novega investicijskega ciklusa ter novih okoljskih naložb in obveznosti se nadaljuje tudi proces zniževanja zadolženosti,« komentira Benčina in ob tem dodaja, da bodo poslovanje prilagajali likvidnostnim polo- žajem kupcev v Sloveniji in na Balkanu, računajo pa tudi na spremembe zakona o trošarinah, ki že znižujejo poslovno uspešnost. Visoki prihodki v letošnjem obdobju so predvsem rezultat stanja na mednarodnem trgu pigmenta titanovega dioksida, saj se je njegova poraba v začetku leta skokovito povečala, tako da je celo prišlo do hudega primanjkljaja, kar je cinkarna lahko izkoristila. Pri prodaji drugega nosilnega programa, titancinkove pločevine, pa so razmere nekoliko slabše kot lani, a še vedno dobre. PM Z vračili tudi Banka Celje in NLB Banka Celje je danes začela z vračili nadomestil za dvige na bankomatih. Svojim komitentom bodo tako vrnili nadomestila za dvige gotovine na bankomatih drugih bank v Sloveniji skupaj z zamudnimi obrestmi za obdobje od 20. februarja 2006 do 14. maja 2007. Tudi NLB bo svojim komitentom nadomestila za dvige gotovine na bančnih avtomatih drugih bank v Sloveniji, opravljene v obdobju od 20. februarja 2006 do vključno 1. aprila 2007, skupaj z zamudnimi obrestmi začela vračati novembra. Komitente bodo o vračilu sredstev na tran-sakcijski račun obvestili v rednih mesečnih izpiskih, uporabniki spletnega bančništva NLB pa bodo vračilo lahko videli v prometu na transakcijskem računu. Podrobni izpisi vseh nadomestil bodo na voljo v enotah banke. Tiste, ki so vmes zaprli transakcijski račun pri njih, Banka Celje vabi, da se zglasijo z veljavnim osebnim dokumentom in davčno številko v njeni najbližji poslovalnici, kjer jim bodo nadomestila in obresti vrnili v gotovini, NLB pa jih bo o načinu vračila še obvestila. NA KRATKO Še tretji krog za Gorenje V Gorenju se je končal drugi krog dokapitalizacije, ki se je začel septembra, zatem ko je v lastništvo vstopila tudi Mednarodna finančna korporacija IFC. Obstoječim delničarjem je Gorenje ponudilo malo manj kot 2 milijona delnic, vrednih skoraj 25 milijonov evrov. Do prejšnjega petka je Gorenje zbralo približno 700 tisoč evrov, saj so lastniki kupili okoli 53.500 delnic. Po prvih dveh krogih je bilo tako prodanih za skoraj 9 milijonov evrov Gorenjevih delnic, kar predstavlja dobrih 19 odstotkov vseh ponujenih delnic. Preostale delnice, ki jih obstoječi delničarji niso vpisali in vplačali, bo uprava Gorenja v soglasju z nadzornim svetom ponudila tudi drugim kupcem. To bodo storili v tretjem krogu prodaje, ki se je začel včeraj in bo trajal do 16. novembra. PM Odlične plače sekretarjev Rdečega križa Kdo je delodajalec sekretarjev RK? -izpogajal izvrstno delovno pogodbo? -tar in predsednik OZ RK na okopih »Sekretarja so po 22 letih na hitro odpravili v pokoj. Zamenjali so ključavnice, mu vzeli telefon in vsa pooblastila. Menda si je naračunal enormno plačo in si jo poračunal še za nazaj. Za plače gre več kot za vse programe skupaj, pa še kar zaposlujejo.« Vse to in še več že od novega leta buri duhove po občini Šentjur. Kot vedno, je resnica nekje vmes. A presenetljivo precej globlje kot zgolj v sporu med nekoč velikima prijateljema, praktično ikonama šentjurskega Rdečega križa, Slavkom Slejkom in Štefanom Tislom. V Šentjurju je sekretarju z izhodiščno plačo med 1.100 in 1.300 evrov neto sindikat sekretarjev RK pravno utemeljil enkratno napredovanje za deset plačnih razredov (upravičen bi bil do 46. razreda, v pogodbi pa ima 43. razred) in upravičil tudi izplačilo za dve leti nazaj, kar je skupaj zneslo dobrih deset tisočakov. Predsednik OZ RK Štefan Tisel se s tem ni strinjal, zato si je od januarja plačilne liste in izplačilo za nazaj sekretar Slavko Slejko podpisoval sam. Pravno podlago mu je zagotovilo deset od sedemnajstih odbornikov, ki so na korespondenčni seji (dokument so jim v podpis prinesli domov) podpisali izvedbeni akt. »Člani odbora so dolgoletni prostovoljci organizacije. Ljudje, ki pošteno in predano delajo, njihovo zaupanje pa je lahko izkoristiti. Lahko jih je zavajati, ker verjamejo, da je vodstvo vsaj tako zavezano in predano organizaciji, kot so oni sami. Dvomim, da jih je večina sploh vedela, kaj podpisuje in kaj v številkah to sploh pomeni. Tu gre za strahovito sprevrženost sindika-listk in tudi bivšega sekretarja. Žal,« je ob tem dejal predsednik Štefan Tisel. »Sindikat zastopa parcialne interese sekretarjev in si je zamislil nenormalno visoke plače za dejavnost, kjer gre za humanitarno in prostovoljno delo številnih aktivistov.« S kom je sindikat Šentjurski sekre- Dokončne pravno še ni razčiščeno, ali je sekretarju z upokojitvijo pristojnost avtomatsko prenehala ali je njegova funkcija vezana na mandat še za naslednji dve leti ter ga, kot pravi, ne glede na upokojitev lahko razreši samo skupščina. Občinska notranja revizija je že ugotovila določene nepravilnosti, nadzorni odbor se očitno ne čuti pristojnega v tej zadevi, zdaj bo zadevo vzela pod drobnogled še zunanja revizijska hiša. Ko delodajalec samo nemo prikima Slavko Slejko je v svoj zagovor predložil celo goro dokumentacije. Kot kaže, legalno vse skupaj morda celo vzdrži, če je tudi legitimno, je drugo vprašanje. Očit- Marija Frece Perc Marija Frece Perc, šentjurski odbor OZ RK: »Najprej je delal v samo sekretar, potem so zaposlili dodatno moč kot nekakšno poslovno sekretarko in nazadnje je prišla še tretja delavka preko javnih del. Res da se je obseg dela na RK povečal, predvsem pa spremenil, vendar pa ne v takem obsegu, kot nakazuje trend zaposlovanja. Osebno sem izrecno proti širjenju zaposlovanja na tem mestu, saj imam občutek, da gre preveč denarja za plače in premalo za pomoči potrebnim. Odborniki, prostovoljci na terenu imajo dela kolikor ga vidijo, za to pa v zadnjem času dobijo nekaj skromne kilometrine. Drugih stroškov si ne povrne nihče. Ne morem se strinjati s takim izhodiščnim razredom za sekretarje. V šolstvu tako napredovanje do pokoja uspe le redkim, pa še to zgolj z ministrovim podpisom. Vlado Marot Vlado Marovt, sekretar v OZ RK Laško: »Delo sekretarja je izredno zahtevno in pestro. Biti moraš vse od organizatorja, vodje, pravnika, ekonomista, socialnega delavca, tajnika, fizičnega delavca, po potrebi pleskarja, hišnika, snažilke, naštevali pa bi lahko v nedogled. Plači pri nas smo uskladili, kar je prineslo deset odstotni pribitek na izhodišče (trenutno v 36. razredu, čeprav bi mu pripadalo več op.p.). Začel sem skromno in še vedno verjamem, da je skromnost lepa čednost. Je pa res, da smo ravno tako delavci in ne vem kdo drug bi se odpovedal temu, kar mu pripada. Se mi je pa zdelo moralno povsem nesprejemljivo, da bi si v situaciji v kakršni zdaj, karkoli izplačeval za nazaj.« Sindikat je sekretarjem za izhodišče določil 36. plačni razred (uni. dipl. profesor npr. začne v 30.). Tako visoko izhodišče je menda izbrano zato, ker gre za izredno zahtevno delo, 24-urno dežurstvo sedem dni na teden, brez kakršnih koli dodatkov na težko delo, delo v prahu ipd. A to je šele začetek. Z delovno dobo in glede na število prebivalcev, ki ga združenje pokriva, se zdi, da zgornje meje skoraj ni, vsekakor pa je plača lahko na spodobni ravni kakšnega direktorja javnega zavoda. Eden od argumentov take sistematizacije je bil, da je premajhna cenjenost delovnih mest na Rdečem križu posledično kriva za nizek ugled celotne organizacije v državi. Glede na paralizirano držo območnih odborov je imel ta sindikat brez dvoma najlažjo nalogo od vseh v državi, za svoje delavce pa jo je opravil z odliko. »Marof« še vedno takšen, kot je bil Šentjurski Rdeči križ kot povsod združuje redno zaposlene, ki delajo za bolj ali manj usklajeno plačo, in prostovoljce, ki iz višjih razlogov žrtvujejo svoj čas in denar za »boglonaj«. Humanitarnost na terenu res prenese direktorske pozicije prvih v nasprotju z drugimi? Letni proračun šentjurskega Rdečega križa je okrog 120 tisoč evrov, Celjani razpolagajo z okrog 190 tisočaki, Žalčani pa z dobrimi 70. Za stroške dela dajo v Šentjurju dobrih 60 tisočakov, se pravi polovico. Občina jim zagotovi dobrih 50 tisoč evrov, ostalo dobijo iz drugih virov ali iz tržnih dejavnosti. no imamo tokrat v podobi Rdečega križa razkorak med dobro plačanimi službami gospodov s kravatami na eni strani ter množico navadnih prostovoljcev, ki za »boglo-naj« na terenu hodijo od enega reveža do drugega. Resnici na ljubo je treba povedati, da njihov plačni sistem ni dodelan, v nasprotju s trenutno zakonodajo ga še vedno uravnavajo s količniki, prepuščen je posameznim organizacijam. Leta 2008, ko je prišlo do znamenitega usklajevanja plač javnih uslužbencev, so na Rdečem križu sprejeli sklep, da končno uredijo plačni sistem za celotno organizacijo. Sindikat naj bi od lanskega do letošnjega septembra skupaj s svojimi strokovnimi službami pripravil predlog sistematizacije. Ker se krovna organizacija, kot pravijo, ni dosti brigala za vse skupaj, je sindikat stvari vzel v svoje roke. Za drag denar so pravno korekten predlog pripravile zunanje službe. Sindikat ga je poslal območnim združenjem v Sloveniji in 26 od njih ga je doslej že sprejelo. Območni odbori imajo dejansko vlogo delodajalca. V pogajanjih pa očitno nikoli niso imeli besede. Pred- log, ki ga je legitimno pripravil sindikat, so odborom predstavili kot zakonsko obvezo. »Dokument je bil izdelan v pomoč sekretarjem, kaj bodo z njim na odborih, ali ga sprejmejo ali ne, pa ni več naša stvar,« je razložila predsednica sindikata Ema Verbnik. Približno tako je bilo tudi stališče glavne sekretarja Janeza Pezlja: »Če me sprašujete glede plač sekretarjev, me to zadeva toliko kot dohodki predsednika gasilskega društva v Spodnjem Dupleku.« Bizarnosti izjave navkljub pa je res, da je vsako območno združenje pravna oseba zase in zaposlitev ureja neodvisno od zunanjih direktiv. Konec koncev pa je težko oporekati znani misli, da za revne narediš največ, če nisi eden izmed njih. SAŠKA T. OCVIRK V Škofijski karitas Celje je povprečna bruto plača 1.024 evrov. Generalni tajnik je razporejen v 20. plačni razred. Čeprav menda ne gre za primerljivo zadevo, ker je filozofija dela povsem drugačna, poleg tega pa ima Rdeči križ tudi določena javna pooblastila. V Novi Cerkvi si že več kot desetletje prizadevajo, da bi na mestu zaščitenega gospodarskega poslopja, »maro-fa«, zrasel poslovno-stano-vanjski objekt. A na poti do njegove ureditve so krajani naleteli na precej ovir. Investitor CM Celje želi poslopje porušiti in ga v enaki obliki postaviti na novo, s čimer se strinjajo tudi krajani, vendar se je zataknilo pri zavodu za varstvo kulturne dediščine, ki ne dovoli rušenja objekta. Predsednik KS Nova Cerkev Slavko Jezernik je bil že prepričan, da se bo zadeva pozitivno razpletla, potem ko so prišli na ogled objekta predstavniki iz ZVKD, MOC Celje in Občine Vojnik ter uvideli, da objekt resnično potrebuje obnovo. »A žal se moramo ponovno postaviti po robu, saj zahtevajo popolno sanacijo, kar ne pride v poštev, ker bi bil to prevelik finančni zalogaj. Objekt je treba porušiti, ga na novo postaviti, da bi ponovno ustrezal staremu trškemu jedru,« meni. V novem poslovnem objektu krajani že predvidevajo obrtno dejavnost, kjer bi bili cvetličarna, pošta, čevljar, trgovina _ Po mnenju krajanov objekt poleg tega, da razpada, tudi kazi podobo kraja. Krajani se bodo zdaj ponovno pritožili na ministrstvo za kulturo, ki je njihovo pritožbo enkrat že obravnavalo, vendar z rešitvijo takrat niso bili zadovoljni, saj je ministrstvo dovolilo le delno sanacijo objekta. Je pa res, da se kalvarija okoli »marofa« vleče že desetletje in marsikdo je že izgubil upanje, da bi se zadeva premaknila z mrtve točke. MOJCA KNEZ V spomin borcem Občina Vransko in občinski odbor Zveze združenj borcev za vrednote NOB jutri, v soboto, ob 11. uri organizirata spominsko slovesnost na partizanskem grobišču na Gorici pri Vranskem. V tem grobu je pokopanih 174 borcev, ki jih je okupator postrelil po ponovni zasedbi osvobojene Zgornje Savinjske doline decembra 1944 in januarja 1945. Nedvomno je to največje partizansko grobišče na Štajerskem. Žrtvam v spomin bo spregovorila direktorica Zavoda za kulturo, turizem in šport Vransko Suzana Felicijan Bratož. S položitvijo vencev se bosta njihovemu spominu poklonila tudi vranski župan Franc Sušnik in predsednica občinskega odbora Zveze združenj borcev za vrednote NOB Ludvika Čulk. MJ Novi svetniški obrazi v Laškem Medtem ko so laški volivci očitno kot dobro ocenili preteklo delo župana Franca Zdolška, kar so pokazali s skoraj 73-odstot-no podporo, ki mu je omogočila še en županski mandat, tega ne moremo zapisati za vse člane občinskega sveta in stranke v njem. Na sredini prvi seji občinskega sveta v novi sestavi je bilo namreč videti kar nekaj novih obrazov. Spomnimo, da je imel Zdolšek na volitvah tri protikandidate, in sicer Srečka Lesjaka iz SDS, Danijela La-pornika iz SD ter Andreja Mavrija iz Slovenske unije. V občinskem svetu bo kot do zdaj sedel Lapornik, po novem pa tudi Lesjak. Tudi na splošno sta njuni stranki glede na dosedanjo sestavo pridobili vsaka po enega svetnika; SD bo odslej imela štiri, SDS tri. Če jih ni veliko, bodo pa glasni, bi lahko po uvodni seji rekli za svetnike SDS, ki so se pritožila glede domnevnih nepravilnosti pri delu volilnih organov, kar so na sredini seji razčiščevali kar uro in pol. SDS-ovce je zmotilo, da predstavnik njihove stranke ni smel spremljati štetja glasov, kot so pojasnili člani občinske volilne komisije, zato ker ni imel ustreznega kartončka, prav tako v SDS niso bili zadovoljni, ker je spletna stran Prva seja novih laških svetnikov je dala slutiti, da bo na naslednjih kar zanimivo ^ ob objavi vmesnih rezultatov nakazovala na štiri njihove svetnike, potem pa spet tri. Vsi očitki so bili zavrnjeni, nakar je pred občinskim svetom vendarle zaprisegel staro-novi župan Franc Zdolšek. Ta si je v nagovoru zaželel tvorno sodelovanje vseh strank in konstruktivno delo svetnikov. »Do zdaj nam je vedno uspelo vse podrobnosti doreči na odborih in do zapletov na sejah ni prihajalo, upam, da bo tako tudi ostalo,« je povedal Zdolšek. Sicer pa je na volitvah slavila tudi njegova stranka SLS, ki je glede na prejšnjo sestavo podvojila število svetnikov in jih ima zdaj kar šest. Na enaki ravni ostaja Mlada moč občine Laško, ki ohranja tri svetniške sedeže, NSi je enega izgubila, DeSus pa enega pridobil. Največja po-raženka tokratnih volitev v Laškem je LDS, ki je od nekdanjih štirih svetnikov ohranila le dva. Andreja Križnik in Marjan Salobir ostajata v občinskem svetu, od njega se je poslovil nekdanji direktor Pivovarne Laško Tone Turnšek, Roman Matek, direktor laške Thermane, letos ni kandidiral. Laški volivci niso sledili nacionalnemu vzorcu in neodvisnih kandidatov niso izvolili. Tako se morata iz laškega občinskega sveta posloviti Lista za razvoj podjetništva ter neod- visna svetnika, znano ime iz teh vrst je Drago Zupan. V občinski svet sta bila ponovno izvoljena oba dosedanja podžupana, Jože Senica in Klemen Grešak, medtem ko odločitve glede novih podžupanov Zdolšek še ni napovedal. POLONA MASTNAK Foto: GrupA Brez zdravnika na svet in z njega očitno tudi! Med 70 plazovi, ki so po septembrskem deževju uničevali ceste in ogrožali stavbe na Šentjurskem, smo že pisali tudi o tistem, ki je v dolino odnesel cesto do vasice pod Kalobjem. Sedem gospodinjstev je bilo začasno odrezanih od sveta. Zdaj so cesto za silo sicer razširili, a krajani opozarjajo: »Zima je pred vrati. Ceste ne bo mogoče plužiti. Zapečateni in odrezani bomo dokončno.« Že ob našem prvem obisku volj prostora, noge jih še ne- so krajani pokazali dobršno mero razumevanja in pozitivnega pristopa v stilu, da je za pešpot ostalo še več kot do- sejo in tudi uporabljati so jih vajeni. Odkar pa se je veter začel valjati po snegu, je vrag vzel šalo. Kot pravi Erika Ar- zenšek, je cesta že zdaj zelo skromna. »Vozišče je ozko in nezaščiteno, spodaj prepad. Že podnevi me stiska pri srcu, ko se peljem mimo. Tudi kruši in udira se še kar naprej. Zjutraj najprej pogledam gor, če ni ponoči slučajno kakšen revež zdrsnil v dolino. Še posebej v teh deževnih nočeh.« Za sedem gospodinjstev je to edina prevozna pot iz vasi. Prebivalci zaselka Trebeže pod Kalobjem opozarjajo: »Zime ne moremo pretolči s tako cesto. Prvi sneg nas bo do pomladi odrezal od sveta.« Vsaj polovica prebivalcev mora po njej vsak dan na delo, ostali so starejši in lahko vsak hip potrebujejo pomoč. V vasi živi tudi najstarejša Kalobčan-ka. »Ko sem se rodila, zraven ni bilo zdravnika. Kot vse kaže, ga ne bo niti, ko bom umrla,« napol v šali pove 93-let-na Alojzija Bezgovšek. Cesta v sedanjem stanju pozimi ne bo plužna. Neprevozna bo za vozila in neuporabna tudi za ostarele pešce. Jernej Tisel iz šentjurske občinske uprave je povedal, da še vedno intenzivno iščejo rešitev za ta plaz. »Prevoznost smo za silo zagotovili in si bomo to prizadevali tudi v prihodnje. Gre za izredno težko situacijo, ki bo težko rešljiva in tudi zelo draga. Kdaj bo plaz saniran, žal ne morem povedati.« Ostale kritične primere so, kot pravi, za silo uredili. V Parido-lu bodo prav v teh dneh nabili pilote in hišo zaščitili, tudi v Krivici na Prevorju pri Gubenškovih so usposobili cesto, zdaj plaz sanirajo še pod hišo. Tik pred izvedbo so tudi na večini drugih kritičnih točk, ceste pa so prevozne. SAŠKA T. OCVIRK Foto: SHERPA (arhiv NT) Vinarji kislejših obrazov Pred bližnjim martinovim največja vinarja na Celjskem nista ravno zadovoljna. Po lanski kakovostni letini ter količinsko povprečni letini so v Kleti Imeno ter v Zlatem griču letos slabše volje. Škalcah 71 hektarjev vinogradov, niso ravno dobre volje. »Z zgodnjimi sortami smo tako po količini kot po kakovosti zadovoljni. Drugače je s poznimi sortami, kjer je prišlo v precejšnjem delu do pojava gnilobe,« pravi vodja vinogradništva Dejan Brečko. Nekaj neuporabnega grozdja je zato ostalo kar v vinogradu. Zadnja trgatev, renskega rizlinga, se je končala 22. oktobra. Za razliko od Kleti Ime-no odkupi Zlati grič malo grozdja od drugih vinogradnikov, odkupujejo pa ga šele po lanskem odprtju nove vinske kleti, ki je med najsodobnejšimi v tem delu Evrope. Ker letošnja kakovost grozdja delno ne ustreza, so ga zato odkupili manj, kot so nameravali. »Iz slabega grozdja ni mogoče ustvariti vrhunskega vina, zato bo letos delež le-tega manjši kot lani,« dodaja vodja vinogradništva. BRANE JERANKO »Prejšnji dve leti je bilo grozdje slajše ter z manj gnilobe,« se z zadovoljstvom spominja direktor Kmetijske zadruge Šmarje pri Jelšah Vinko But, kamor spada Klet Imeno. Po kakovosti je letošnji letnik po njegovem mnenju povprečen, po količini pa podpovprečen. V celovito prenovljeni Kleti Imeno so letos odkupili malo manj kot tristo ton grozdja od članov zadruge, s katerimi imajo sklenjene pogodbe. Vsega skupaj prodaja grozdje Kleti Imeno okoli petdeset vinogradnikov, največ z območja Vir-štanja, Bistrice ob Sotli ter Imenega. Prvo četrtino plačila za prodano grozdje bodo prejeli do konca decembra, še polovico do konca aprila ter preostalo četrtino do konca novembra prihodnje leto. Kupljeno grozdje uporabijo za vino lastne blagovne znamke. Tudi na Konjiškem, kjer ima podjetje Zlati grič v winiw.radiocelje.com IZ NAŠIH KRAJEV Za čast in blaginjo občank in občanov SLS, SD in SDS ostajajo koalicijske partnerice v celjskem mestnem svetu - Težave pri imenovanju podžupanov Novoizvoljeni svetniki Mestne občine Celje so se v torek zbrali na ustanovni seji. Slovesno so prisegli, da bodo vestno in odgovorno opravljali svoje delo in da bodo z vsemi močmi delovali za čast, blaginjo in razvoj občine in njenih občanov. Svečano je prisegel tudi župan Bojan Šrot, nato so se vsi vpisali v slavnostno knjigo županov in mestnih svetnikov Mestne občine Celje. Kot je znano, so župana Bojana Šrota celjski volivci prepričljivo (s skoraj 68-od-stotno podporo) izvolili že v prvem krogu volitev. Kandidiral je na listi SLS, ki je tudi najmočneje zastopana stranka v 33-članskem mestnem svetu. SLS tako v tem mandatu ohranja osem svetnikov, SDS šest, DeSUS je število svetniških mest s tri povečal na šest, SD so rezultat izboljšali za en mandat, tako da imajo zdaj v mestnem svetu pet sedežev ter LDS dva, kar je štiri manj kot v minulem mandatu. Z dvema svetnikoma je v mestni svet prišla tudi stranka Za delovna mesta ter s po enim Celjska neodvisna lista, NSi, Zares in Zeleni Slovenije. Župan Bojan Šrot je s sestavo mestnega sveta zadovoljen. »Verjamem, da bo tudi ta mestni svet nadaljeval delo z enako visokimi političnimi standardi in kulturo ter s konstruktivno razpravo, kot smo jih bili vajeni doslej. V celjskem mestnem svetu ni prostora za politične zdrahe in verjamem, da bo tudi v bodoče tako,« je poudaril v pozdravnem nagovoru. Župana veseli tudi visoka zastopanost žensk v mestnem svetu, ki jih je v tem mandatu 15. Šrota, ki je bil izvoljen tudi kot svetnik SLS, je v mestnem svetu nadomestila Milena Čeko Pungartnik. Glede koalicijskega sodelovanja je Bojan Šrot dejal, da SLS že vrsto let neformalno sodeluje s strankama SD in SDS ter da pričakuje, da bodo omenjene tudi v tem Sestava celjskega mestnega sveta 2010-2014 mandatu koalicijske partnerice in da jih bodo podprle tudi manjše stranke in liste. Pri tem je dodal, da nikoli ni podpisoval koalicijskih pogodb in da se kot župan trudi obnašati do vseh mestnih svetnic in svetnikov enako. »Njihove predloge in pri- pombe sprejemam kot dobronamerne in vredne razmisleka, ne glede na to, ali prihajajo iz koalicijskih ali opozicijskih vrst.« Nov mestni svet kmalu čaka pomembna naloga - sprejetje dvoletnega proračuna za leti 2011 in 2012. V njem bo- Župan in celjski mestni svetniki so se na ustanovni seji vpisali v unikatno slavnostno knjigo, ki so jo pripravile tri celjske ustanove: zgodovinski arhiv, osrednja knjižnica in pokrajinski muzej. Knjiga je izdelana ročno, ima usnjene platnice, v njej pa so s kaligrafsko pisavo zapisana imena vseh aktualnih svetnic in svetnikov ter župana. Svetniki in župan so se vanjo vpisali s posebnim peresom, ki je narejen iz lesa duglazije (smreki podobno drevo, ki izhaja še iz časa ledene dobe) iz celjskega mestnega parka. do po županovih besedah zagotovljena sredstva za gradnjo novega vrtca ter prenovo mestnega jedra (za slednje je občina pridobila tudi evropska sredstva). Želja je tudi, da bi v naslednjem letu začeli graditi tudi telovadnico k I. celjski OŠ, vendar je to odvisno od proračunskih zmožnosti, pravi Šrot. Zaradi gospodarske krize bo namreč verjetno treba več denarja iz proračuna namenjati za socialne transferje. Ali direktor ali podžupan Župansko funkcijo bo Šrot še naprej opravljal nepoklicno. Tudi v tem mandatu naj bi mu pomagali trije podžu- pani oziroma podžupanje, o njihovih imenih pa se še ni odločil. Pri tem ga ovira nov Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, ki ne dovoljuje, da bi direktorji javnih zavodov, skladov, agencij, podjetij in gospodarskih javnih služb hkrati bili tudi podžupani. To pomeni, da dosedanja podžupana Marko Zidanšek (SLS) in Stane Rozman (SD) te funkcije v bodoče ne bosta mogla več opravljati, razen če se bosta odpovedala direktorskemu položaju. Kot je znano, Zi-danšek vodi občinsko podjetje Simbio in Rozman celjski pokrajinski muzej. Tudi tretji najresnejši kandidat za po- džupana Janko Požežnik (SDS) je direktor, in sicer Poklicne gasilske enote Celje. Ovire in težave zaradi nezdružljivosti funkcij pa ne bodo le pri imenovanju podžupanov, ampak tudi pri imenovanju organov, ki bodo nadzirali poslovanje podjetij in zavodov, ki so v občinski lasti. Šrotu se ta zakon ne zdi smiseln in je že napovedal, da je celjska občina ena tistih, ki nameravajo vložiti zahtevo za njegovo ustavno presojo. »Kolikor mi je znano, celo sami avtorji tega zakona niso zadovoljni z izdelkom, kakršen je ugledal luč sveta,« pravi. BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: SHERPA Do obvoznice je še daleč V Vojniku si že več let prizadevajo za ureditev obvoznice, ki bi zmanjšala nevarnost prometa predvsem za pešce. Gostota prometa je največja v času prometnih konic. Občinski svetniki so se zavzemali za najbolj optimalno rešitev, kar pomeni, da bi z gradnjo čim manj posegli v okolje, čeprav bi bila takšna rešitev dražja. Trasa nove obvoznice je bila sicer že potrjena na recenzijski razpravi leta 2006, vendar je od takrat preteklo že preveč časa, da bi ta faza obveljala. »Naša prizadevanja za gradnjo obvoznice so se začela davno, skorajda ob nastanku občine. Gre za velik zalogaj, tudi za državo, saj gre za projekt, vreden več milijonov evrov,« zaskrbljeno doda župan Beno Podergajs. Zdaj bodo ponovno čakali na soglasje države ter obenem na sredstva. Vsi pa se zavedajo, da bo država izbrala možnost, ki bo najhitrejša in najcenej- ša. Vprašanja, ki se bodo v prihodnosti pojavljala, so, kako se bo odločila občina, ali bo tak način sprejela ali ne in ali bodo občani pripravljeni v ta namen prodati zemljo. MOJCA KNEZ Jesensko srečanje za Miklavževo obdarovanje grozdja ob trgatvi je klub zbral 2 tisoč evrov. Ko bodo temu denarju dodali še sredstva sponzorjev, bodo lahko razve- Lions klub Konjice je v Penzionu Kračun v Ločah pripravil že 7. jesensko srečanje članov in njihovih gostov. Humanitarni namen jesenskega srečanja je bil tudi tokrat zbiranje denarja za izvedbo decembrskih projektov Lions kluba Konjice, zlasti za tradicionalno Miklavževo obdarovanje družin, ki ga člani ob pomoči Leo kluba Konjice izvedejo v prazničnem decembru. Z avkcijo izbranih vin ter s tradicionalno stavnico na količino natrganega in stisnjenega selili kar nekaj otroških obrazov in pregnali kakšno skrb iz proračunov socialno ogroženih družin. MBP PRODAMO / ODDAMO V NAJEM POSLOVNI PROSTOR 42 m2 PC Tribunal Celje, 1. nadstropje Renata Vežnaver, univ.dipl.inž.grad. 041 504 283 Mogočen grad Podčetrtek, ki je nad pomembnim turističnim krajem, sameva že vsaj dve desetletji. V občinski upravi so se rešitve problema lotili resno, vendar sodni mlini meljejo počasi. Grad Podčetrtek pred sodniki Zaradi gradu Podčetrtek bo prihodnji mesec na sodišču nov narok. Kot smo že pisali, je Občina Podčetrtek zaradi nujnih vlaganj v zapuščen kulturni spomenik vložila tožbo proti njegovima lastnikoma, s katero zahteva razvezo pogodbe o njunem nakupu gradu ter vračilo vloženih sredstev. Medtem ko se je Dimitrije Djokic že pred dvema letoma svojemu 20-odstotnemu lastniškemu deležu gradu Podčetrtek odpovedal v korist občine, njegov solastnik George Ze-čevic vlaganj občine ne priznava, zaradi česar je prišlo na sodišču do razpisa novega naroka. Ta bo 22. novembra. Zečevic in Djokic sta pred dvema desetletjema, med državno akcijo iskanja dobrih gospodarjev slovenskih gradov, kupila tudi bližnji dvorec Jelšingrad v Šmarju pri Jelšah. V obnovo obeh grajskih stavb, ki naj bi postali pomembna turistična objekta, doslej nista vlagala, zato sta zapuščeni, za najnujnejša vlaganja na obeh kulturnih spomenikih pa skrbita občini. Obe občini sta med drugim obnavljali grajski strehi. Šmarski dvorec Jelšingrad, kjer prodaja svoj večinski delež Zečevic, je že dlje časa naprodaj (Djokic svojega solastniškega deleža ne prodaja). Obnovljeni dvorec naj bi služil kot hotel za goste pred kratkim odprtega golf igrišča, ki se širi okoli njega, občina pa se je svoji predkupni pravici decembra lani odpovedala v korist gradbenega podjetja GIC Gradnje iz sosednje Rogaške Slatine. Pred morebitnim nakupom je vsekakor treba rešiti več nerešenih vprašanj, kar zahteva dovolj časa in volje, zato se v javnosti pojavljajo ugibanja o tem, ali si v GlC Gradnjah niso premislili. Direktor GIC Gradenj Ivan Cajzek nam je te dni odgovoril, da o nakupu in obnovi dvorca Jel-šingrad še vedno resno razmišlja. BRANE JERANKO Gasilci, reševalci in policisti so se predstavili Pred dnevi se je na Evropski ploščadi v Rogaški Slatini trlo gasilcev, reševalcev in policistov. Prostovoljno gasilsko društvo Steklarna Rogaška je priredilo dan gasilcev, policije in reševalcev. Razstavljali so svoja vozila in prikazovali uporabo opreme. Na skupni stojnici policijske postaje in ZŠAM Rogaške Slatine je bilo moč dobiti zloženke na temo varnosti v cestnem prometu. Obiskovalci so lahko na zaletavčku preizkusili, kako močan je trk avtomobila ob hitrosti 11 km/h. Prikazali so nudenje prve pomoči in delovanje avtomatskega defibrila-torja. Mladi umetniki so v likovni delavnici ustvarjali različne motive s področja gasilstva, reševanja in policije. Vrhunec dneva je bil prikaz vaje reševanje ponesrečenca iz ukleščenega vozila. PB Gasilci uspešno odstranjujejo streho avtomobila, da bi ponesrečenca spravili na varno. Na srečo je bila to le vaja. NOB na spletu Nov spletni portal povečuje gradiva Muzej novejše zgodovine Celje je dokončal projekt digitalizacije gradiv o narodnoosvobodilni borbi na celjskem območju. Na spletnem portalu ce-nob.si so tako zbrani podatki, dokumenti, fotografije, slike muzejskih predmetov in pričevanja. Gradivo je tako postalo javno in prosto dostopno vsem uporabnikom spleta. Projekt digitalizacije je vodil dr. Tone Kre-gar, ki pove, da je v muzejskih depojih na stotine predmetov, fotografij in dokumentov, ki so nastali med vojno ali so z njo povezani. »Tega bogatega gradiva zaradi omejenega razstavnega prostora žal ni mogoče stalno razstavljati, kar pomeni, da javnosti praktično ni na voljo. Z novim portalom pa smo vendarle omogočili, da bo vsaj izbor tega gradiva stalno na dosegu roke. Menim, da je portal privlačno in razumljivo urejen, da omogoča hiter, nazoren in ilustrativen vpogled v dogajanje in pregled dogajanja na Celjskem med drugo svetovno vojno in da bo število uporabnikov stalno naraščalo. Gre za nov način omogočanja dostopnosti do muzejskega gradiva in zgodovinskih vsebin, kar bo verjetno pritegnilo predvsem mlajšo populacijo, portal pa bo služil kot koristna pomoč v izobraževalnem in raziskovalnem procesu,« pravi Kregar. Ker je obdobje narodnoosvobodilne vojne še vedno eno najaktualnejših ter obenem najobčutljivejših vsebin slovenske in posredno dostopnost zgodovinskega tudi regionalne novejše zgodovine, je bila objektivna in celostna predstavitev tedanjega dogajanja z današnje perspektive nedvomno zahtevna, odgovorna in občutljiva naloga. Spletni portal omogoča dostop do gradiva, podporo pedagoškim in znanstvenim programom ter procesom. Je rubriciran in opremljen tudi z iskalnikom, ki olajša brskanje po objavljenih podatkih. V razdelku Fotografije je objavljenih 373 fotografij, v rubriki Dokumentarno gradivo je dostopnih 149 enot, v razdelku Muzejski predmeti objavljajo 82 enot, od tega 8 v 3D-tehnologiji. Na portalu so objavili še rubriko Pričevanja z devetimi pričami dogajanj in dvema odlomkoma iz dokumentarnih filmov. Portalu so dodali še tri monografije. Pomen tega portala ni le v povečani javni dostopnosti muzejskih gradiv, ki ohranjajo zgodovinski spomin, ampak tudi sodelovanje s sorodnimi dediščinskimi organizacijami, kar bo v prihodnosti vodilo do vzpostavitve nacionalnega portala. BRANKO STAMEJČIČ Izvedbo spletnega portala sta omogočila ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo ter Evropski sklad za regionalni razvoj v okviru prototipnih razi-skovalno-razvojnih projektov e-vsebine in e-storitve. Varčujem z Elektrom Celje, d, d. Hladni potratnež - hladilnik Največji napredek na področju učinkovite rabe električne energije je bil narejen prav pri hlajenju in zamrzovanju hrane. Požrešna hladilnik in zamrzovalnik si skupaj prilastita 41 odstotkov porabe celotne električne energije v gospodinjstvu. Hladilnik razreda A je učinkovitejši od razreda D vsaj za 39 odstotkov. Nasveti za varčno rabo hladilnika: - Pri izbiri velikosti oziroma prostornini novega hladilnika je potrebno upoštevati, da se na posameznega družinskega člana potrebuje od 50 do 60 litrov prostornine. - Z živili ne zapolnjujte preveč prostora, prav tako po nepotrebnem ne odpirajte vrat hladilnika ter poskrbite za redno čiščenje ledenih oblog, ki močno zmanjšajo učinkovitost hlajenja in drastično povečajo porabo električne energije. Sodobni hladilniki se običajno odtaljujejo samodejno. - Vrata naj bodo odprta le toliko časa, da iz hladilnika vzamete oziroma pospravite želena živila. Nekateri novi modeli hladilnikov so že opremljeni z zvočnimi ali svetlobnimi alarmi, ki opozarjajo na odprta vrata. - Po zapiranju vrat vedno preverite, če so vrata tesno zaprta. Dotrajano tesnilo na vratih morate takoj zamenjati. - Hladilnih rešetk nikoli ne pokrivajte, saj s tem zmanjšate učinkovitost odvajanja toplote iz hladilnika. - Optimalna temperatura v hladilniku je približno 4°C, saj se poraba električne energije za vzdrževanje nižje temperature močno poveča. Za vsako dodatno stopinjo se poraba energije poveča za 5 odstotkov. - Pri pravilni razporeditvi živil v hladilniku (meso in ribe bliže izparilniku, mlečni izdelki v sredini, sadje in zelenjavo na dnu), lahko zmanjšate porabo električne energije do 10 odstotkov. - Preden za dalj časa odpotujete, odklopite hladilnik, ga počistite in pustite vrata odprta. - Hladilnika ne nameščajte poleg vira toplote! Prihranek na računu za električno energijo Predstavljen je izračun zamenjave starega dotrajanega hladilnika z novim bolj energijsko varčnim hladilnikom z enako uporabno prostornino (280 litrov). Pri izračunu je upoštevano neprekinjeno delovanje hladilnika 8.760 ur na leto pri življenjski dobi 15 let (glej tabelo). Prihranek na računu za električno energijo pri zamenjavi zastarelega hladilnika z novim energijsko varčnim hladilnikom v 15 letih je 5.580 kWh oz. 417,16 EUR. Za nakup energijsko učinkovitega hladilnika boste odšteli več, vendar bo zaradi manjše porabe električne energije delovanje bistveno cenejše. ROBERT ROMIH Zastareli hladilnik (razred D) Letna poraba električne energije (kWh) Letni znesek na računu za električno energijo (EUR) Poraba električne energije v 15 letih (kWh) Znesek na računu za električno energijo v obdobju 15 let (EUR) 540 40,37 8.100 605,56 Energijsko varčni hladilnik (razred A) 168 12,56 2.520 188,40 *Cena ET z 20% DDV: 0,07476 EUR/kWh - Elektro Celje, d.d. (klasični paket II), oktober 2010 ^ Zmanjšajte stroske ogrevanja z vgradnjo toplotne črpalke! ^ Subvencioniramo vam nakup toplotne črpalke, v obdob|u dvehi ^^ vam podarimo električno energijo v vrednosti 80 oi. AOO EUft W Elektro Celje Klicni center Elektro Celje d.d. Telefon; (031 «01 300 wwrt.elektro-celje.si ® otlas Tehnične ^veiovsnje: [031 £2 £12 brezplačna info linija: 080 20 65 www, atlas-tnid i n g. Ji Poitrbfio fronudbo sincj pripj-avill v sodelovanju s posUi^nim pjrlncfjom Atla« Trading,d.o.o,, ki i^ukrarja spnodjjc invjradnjo Itakövottnih loploinih črpalk. Kanalov še ni, škoda večmilijonska Kdo bo dokončal gradnjo kanalizacije v spodnjesa-vinjskih občinah in predvsem kdaj bo ta zgrajena, še vedno ni znano. Razpisna dokumentacija je že mesec dni na mizi okoljske-ga ministrstva in službe vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko. Dela bi prvotno morala biti končana že v začetku leta, vendar bodo zdaj po najboljšem scenariju končana še letos. Poskusno je začela obratovati čistilna naprava v Kasazah, ki vsaj v prvih mesecih najverjetneje ne bo upravičila obratovanja. Znano je, da so zaradi neplačanih obveznosti Vegra-da podizvajalci in dobavitelji vložili tožbo zoper Ve-grad in Občino Žalec, nosilko projekta. Zaradi nedokončanih del, vgrajenih neustreznih materialov in sanacije že opravljenih del so oš- Čistilna naprava v Kasazah je začela poskusno obratovati, medtem ko nanjo še ni mogoče priključiti novih populacijskih enot. Razpisno dokumentacijo za izbiro novega izvajalca že en mesec potrjujejo na okoljskem ministrstvu in vladni službi za lokalno samoupravo. kodovane tudi soudeležen-ke v projektu, občine Prebold, Braslovče, Polzela in Žalec. Kolikšna je poslovna škoda, vodja projekta iz Razvojne agencije Savinja Stojan Praprotnik še ne želi govoriti, vendar pravi, da bo občina zoper Vegrad vložila odškodninske zahtevke. Bolj zgovorni so v občinah. »Najbolj oškodovani so si morali kupiti svoje, male čistilne naprave, da lahko Nova domska kuhinja V Domu Nine Pokorn Grmovje, ki nudi stanovanje in oskrbo 240 odraslim osebam s posebnimi potrebami, se je končala obnova domske kuhinje. V ta namen so ob svetovnem dnevu duševnega zdravja pripravili krajšo slovesnost, ki so jo oblikovali stanovalci in zaposleni v domu. Kot je povedal direktor doma Tomaž Lenart, so obnovitvena dela trajala dva meseca. 360 tisoč evrov za naložbo so zagotovili sami iz naslova amortizacije in investicijskega vzdrževanja. Obnovili so kuhinjo s celotno kuhinjsko tehnologijo in spremljevalnimi prostori. Na prireditvi je domska vodja kakovosti Olga Irman Počej predstavila model izvajanja kakovosti E-qalin, v katerega se je vključil dom za še boljše delo in razvoj. TT bo Žnidar je obenem prvi nadzornik del. Menijo, da bi Javno komunalno podjetje Žalec že zdavnaj lahko upravljalo s sistemom in začelo pridobivati načrtovana sredstva. Ogledi in popisi Razpisno dokumentacijo za izbor novega izvajalca že en mesec potrjujeta ministrstvo za okolje in prostor (MOP) ter vladna služba za lokalno samoupravo. Kot razlog navajajo oglede in popise del na terenu, usklajevanja z naročnikom ter nadzornim inženirjem, družbo DDC, v izogib temu, da pri delih, ki so še potrebna za dokončanje projekta, ne bi prišlo do dvakratnega plačevanja, torej plačila del, ki so že opravljena. Ko-hezijska sredstva za sofinanciranje projekta kljub zamiku še niso ogrožena. Končni datum za črpanje denarja je konec maja 2012. Ob tem se pojavlja upravičenost poskusnega obratovanja nadgradnje čistilne naprave v Kasazah. Nanjo zaradi neizgradnje kanalizacijskih kanalov doslej niso priključene nove populacijske enote (PE). Za dosedanjih 23 tisoč PE deluje linija vode, ne pa tudi linija blata, ki je tudi še brez uporabnega dovoljenja. V času poskusnega obratovanja, predvidoma do maja 2011, po besedah Praprotnika sicer načrtujejo, da bodo priključili med 30 in 40 tisoč od skupno 60 tisoč PE, kolikšna je njena kapaciteta. Za pojasnilo smo se obrnili na Cestno podjetje Maribor, ki trenutno upravlja z napravo. Žal nam odgovora o morebitnih stroških niso posredovali. Obratovanje čistilne naprave bo že kmalu prevzelo Javno komunalno podjetje Žalec. MATEJA JAZBEC Foto: Grup A Nova kuhinja z vodjem Brankom Šušteričem in zaposlenimi obratujejo. Med njimi je nekaj podjetij in dom starejših ter vsaj 200 občanov, ki že skoraj leto čakajo na priključitev na kanalizacijo in čistilno napravo. Rezultat je izpad proračunskega dohodka iz naslova komunalnega prispevka,« pojasnjuje preboldski župan Vinko Debelak. Ocenjujejo, da je doslej v Preboldu nastalo za pol milijona evrov škode. »Bodo pa dokončni stroški znani šele, ko bo izbrani izvajalec končal dela in izstavil račun,« še pravi Debelak. Trenutni izpad komunalnega prispevka v prihodkih braslovškega proračuna znaša 270 tisoč evrov. Premostili ga bodo z najetjem kratkoročnega kredita. Zaradi podaljševanja rokov gradnje primarnih kanalov so nastali tudi dodatni stroški bančne garancije. Braslovčani zato uveljavljajo zahtevek za povračilo povzročene poslovne škode v višini 288 tisoč evrov. »Vsi, ki delamo pri tem projektu, smo ogorčeni in zelo razočarani zaradi nemoči v tej situaciji,« pravi direktor braslovške občinske uprave Milan Šo-štarič. Prizadeti so tudi Pol-zelani, katerih župan Lju- V planinski orientaciji 36 ekip Planinsko društvo Polzela je organiziralo prvo tekmo Savinjske orientacijske lige v tej sezoni. Štart je bil v stari telovadnici tamkajšnje osnovne šole, cilj pa pri domu upokojencev v Šeneku. Proge so potekale po območju Založ, Dobriča in Polzele. Tekmovalci so na startu in na progi reševali teoretična in praktična vprašanja iz planinske tematike. Nastopilo je 36 ekip iz 6 planinskih društev, skupaj 152 udeležencev. Prve ekipe v kategorijah so prejele pokale, ostale pa pisna priznanja, oboje sta podelila predsednik PD Polzela Zoran Štok in Irena Ramšak. V kategoriji mladi planinci do vključno 6. razreda starosti je bila najuspešnejša ekipa PD Polzela, v kategoriji od 7. do 9. razreda osnovne šole tretja ekipa PD Polzela, v kategoriji do 26. leta starosti ekipa pD Dobrov-lje - Braslovče, v kategoriji članov do 39 in nad 40 let ekipi PD Polzela in v kategoriji družine Sadnikovi iz PD Polzela. Družina Sadnik - Anže, Jože, Tanja (PD Polzela), ki je osvojila prvo mesto. Naslednja tekma bo na Do-brovljah v organizaciji Planinskega društva Dobrovlje - Braslovče. TT Jubilejni 150. lunohod V petek se je pozno zvečer približno sedemdeset pohod-nikov podalo s Polzele na Goro Oljko na tradicionalni pohod ob polni luni. Na Polzeli namreč od leta 1998 društvo upokojencev združuje lu-nohodce, ki se ob vsaki polni luni pozno zvečer podajo na nočni pohod na Goro Oljko. Pri tokratnem, jubilejnem, 150. lunohodu so se jim pridružili tudi ščipohodci s Ptuja, ki so praznovali 120. pohod. Pred pohodom so si skupaj ogledali obnovljeni grad Komenda in muzej traktorjev Ernesta Obermajerja, nato so skupaj krenili proti Gori Oljki. S pohoda so se na Polzelo vrnili v zgodnjih jutranjih urah. TT Skupni posnetek pred muzejem traktorjev 10 IZ NAŠIH KRAJEV NOVI TEDNIK Izzivi, ki jih prinaša tekstil Z modno revijo se je na Šolskem centru Celje (ŠCC) minulo sredo zaključil eden večjih mednarodnih šolskih projektov s področja tekstila Gradimo na izkušnjah. Projekt je združil šest srednjih šol iz petih držav - Slovenije, Hrvaške, Srbije, Makedonije ter Bosne in Hercegovine. Zaradi krize v tekstilu se je že pred leti pojavila potreba po drugačnem pristopu, drugačni promociji poklicev med mladimi in seveda drugačnem načinu učenja. Na ŠCC so tako pred letom dni postali nosilec projekta, ki se je zaključil z veliko modno revijo vseh sodelujočih šol. Z vsake od šol so dijaki pripravili nekaj mode- lov, obarvanih z etno pridihom svoje države. »Skušali smo povezati tradicijo s trendi, preteklost s prihodnostjo in seveda mlade skozi konkretne izkušnje navdušiti za poklice v tekstilu. Morda res ni prihodnosti v industriji tekstila, je pa vsekakor prihodnost v tekstilnem podjetništvu. In mlade moramo pripraviti prav na podjetništvo, na iznajdljivost, drugačnost, izzive je dejala ena izmed dveh vodij projekta Andreja Jelen Mernik. Na Srednji šoli za storitvene dejavnosti in logistiko, ki je del ŠCC, so pred leti zaznali precejšen upad vpisa v tekstilne smeri izobraževanja. Na smeri ustvarjalec modnih oblačil so imeli vpisanih otrok za zelo skromen oddelek, letos je ta oddelek že večji oziroma močnejši, opaža vodja projekta Meta Hojnik Verdev. »Kot kaže, mladi torej ponovno obujajo željo po delu s tekstilom, čeprav nas čaka še kar nekaj dela. S projekti, kakršen je Gradimo na izkušnjah, jim želimo pokazati, da so tudi v tem poklicu možnosti za pridne in ustvarjalne ljudi zelo velike,« dodaja. Projekt se je zaključil tudi z razstavo izdelkov, ki so jih v delavnicah pripravili oziroma s pridihom svojih držav oblikovali dijaki. Razstava bo krožila po vseh sodelujočih šolah in seveda širila nove podjetniške ideje v tekstilu. BA, foto: SHERPA Kljub finančnim težavam optimistični Lani se je laški ŠMOCL zaradi nezavidljivega finančnega stanja odločili za delovanje društva brez vodje. Prejšnje vodstvo je namreč za sabo pustilo okoli 15.000 evrov dolga, ki ga v društvu zdaj počasi odplačujejo. Od občine na leto sicer prejmejo približno 36.000 evrov in 2.000 evrov preko javnih del (okoli 3.160 evrov na mesec), katerih večino porabijo za odplačevanje dolgov, za sprotne stroške in za program, ki so ga morali minimalizirati. Trenutna ekipa je sestavljena iz dveh delavcev preko javnih del in dveh EVS-prostovolj-cev ter več mladih, ki delajo povsem prostovoljno. V primeru, da bi v društvu koga zaposlili, dolga ne bi mogli od- plačevati, pojasnjujejo. Zaradi finančnih težav se v letošnjem letu niso odločili za večje projekte. Izjemi sta le kre-sovanje in prireditev Rock Laško, ki sta bila po besedah aktivistov društva dobro obiska- Z modno revijo so na Šolskem centru Celje zaključili mednarodni šolski projekt s področja tekstila. Čistilna naprava do konca leta na, zato upajo, da bosta dogodka postala stalnica. Veliko pozornosti so se odločili nameniti otrokom in njihovim staršem. V zadnjih mesecih so organizirali nekaj otroških delavnic, za katere sta odgovornost prevzeli Jana Kumberger in Anja Klinar. Vendar, kot pravi Jurij Šuhel, pri tem obstaja problem lokacije. »ŠMOCL je lociran pod občino, ob cesti, društvo je v kletnih prostorih, kar deluje utesnjujoče. Zato je neprivlačen za starše, ki bi mladino vključili v naš program,« še dodaja Šuhel. V zadnjih letih so uspeli, da je občina odkupila stavbo, kjer je stari kino, kjer bi uredili dnevni center predvsem za otroke, od varstva do raznih delavnic, zvečer pa bi pripravljali manjše projekte, kot so filmski večeri, razna predavanja in podobno. ŠMOCL bo vseeno ostal tudi na zdajšnji lokaciji, kjer bi bil prostor za druženje predvsem študentov in ljubiteljev alternative. NIKA KOŠAK Na Frankolovem so končno začeli graditi čistilno napravo. Delajo v večji meri nemoteno, nekaj težav je le pri gradnji kanalizacije. Težave, ki spremljajo gradnjo, niso velike, saj so krajani spoznali, da bi lahko obenem dobili še kakšne dodatne priključke, ki nimajo nikakršne veze s čistilno napravo. Zato imajo kljub podpisanim služnostnim pogodbam na občini težave, ki upočasnjujejo gradnjo, pravi župan Beno Poder-gajs. »Vseeno računamo, da bomo čistilno napravo zgradili v določenem roku, to je do konca letošnjega leta, in od tega ne bomo odstopali.« Fran-kolovo je namreč še edini kraj v občini Vojnik, ki še nima urejene kanalizacije in čistilne naprave. Ta bo zgrajena za 500 do 600 populacijskih enot. Investicijo bo v večjem delu pokrila občina sama, nekaj sredstev pa so pridobili iz sredstev za razvoj regije. MK Čez nov most v Perovcu V krajevni skupnosti Jernej v konjiški občini so v ponedeljek odprli dve pomembni pridobitvi - nov most v Perovcu ter obnovljeno cesto v Zgornjih Lažah. Most v Perovcu se je ob visokem vodostaju Oplotnišči-ce posedel marca lani. Ker je občina že imela pripravljen projekt za nov most, so vsi pričakovali, da ga bo družba CM Celje, s katero je občina podpisala pogodbo, zgradila že lani. Žal so zaradi zapletov na ministrstvih pri pridobivanju stavbne pravice z deli lahko začeli šele letos. Ob mostu so uredili še 200 metrov ceste ter obrežje Oplot-niščice. Naložba je stala občino 150 tisoč evrov. Najbolj so mostu veseli krajani vasi Brezje, saj je most na najkrajši poti do Slovenskih Konjic, kamor hodijo v službe in otroci v šolo. Kot je ob odprtju dejal predsednik KS Jernej Jože Doberšek, vsi upajo, da bo občina v bližnji prihodnosti obnovila tudi cesto od mostu do Leskovarja čez vas Brezje v dolžini 600 metrov. Dlje kot so pričakovali je trajala tudi obnova 440 metrov ceste v Zgornjih Lažah, natančneje odseka javne poti Zgornje Laže-Čater-Cenc. Začeli so pred dvema letoma, a je bilo potrebno najprej sanirati manjši plaz. Stroške za sanacijo plazu v višini 10 tisoč evrov so pokrili iz občinskega proračuna, obnovo in asfaltiranje ceste v vrednosti 70 tisoč evrov pa iz sredstev krajevne skupnosti Jernej. MBP uvo WVUan Tarot shovJ Za zdravstveno oskrbo in kulturni utrip Otroška delavnica na letošnjem kresovanju VODOVOD - KANALIZACIJA _JAVNO PODJETJE, d.o.o._ Lava 2a. 3000 CEUE * Tal.: 03/42 50 300 * Fax: 03/42 50 310 E-mail: info@vihka-celje.si www.vo-ka-celje.si Služba za prijavo okvar: 03/ 42 50 318 Z urejenim odvajanjem in čiščenjem odpadniii voda do zdrave pitne vode in prijaznega oicolja. V Šoštanju so obeležili konec obnove zdravstvene postaje, položili pa so tudi temeljni kamen za dom krajanov, ki bo služil domačinom v Zavodnjah. V prejšnjih letih je občina že uredila logopedsko ambulanto, splošne ambulante, otroški dispanzer, medicinski laboratorij ter izvedla kar nekaj del na vhodih ter hodnikih. V zadnji fazi so prenovili streho ter fasado objekta, kar je stalo 194.500 evrov. Sredstva za obnovo sta prispevala tudi velenjski zdravstveni dom in lekarna. V naslednjem letu bodo za zdravstveno postajo kupili še klimat. V avli je zdaj na ogled tudi manjša razstava s slikovnim gradivom o zdravs- tveni postaji pred prenovo in po njej. Kmalu bodo pričeli graditi dom krajanov v Zavodnjah, ki bodo tako dobili večnamenski objekt. Občina je gradbeno dovoljenje za gradnjo doma krajanov dobila julija 2009, pred kratkim so v Za-vodnjah dočakali še postavitev temeljnega kamna. Dom bo stal na mestu sedanje podružnične osnovne šole, ki jo bodo kmalu začeli rušiti. V domu bodo imeli svoj prostor krajevna skupnost in društva v kraju, del doma pa bo tudi večnamenska dvorana oziroma telovadnica. Ta bo na voljo tako ljubiteljem športne rekreacije kot tudi organizatorjem različnih prireditev. PM i Atv' ^ww-tvarena.^' iivo Ko je varnost odvisna od tega, kako slišiš promet _ 15. oktober je bil mednarodni dan bele palice. Ob tem dnevu je bilo javno slišati o problemih, s katerimi se ubadajo slepi in slabovidni in ki so še vedno nerešljivi. In medtem ko so tisti, ki vidijo, s temi problemi seznanjeni le takrat, ko se o tem javno govori, te težave slepe spremljajo vsak dan in vsako minuto. Z 48-letnim Ivanom Hrovatom smo se sprehodili od križišča zahodne obvoznice s Čopovo ulico do križišča Čopove ulice in Dečkove ceste. Za nekoga »mala malica«, zanj pa relacija z nešteto ovirami, ki jih mi - videči - niti ne vidimo, čeprav jih pravzaprav lahko. Hro-vat pa je slep in tudi sami smo spoznali, da je ta odsek zanj lahko zelo nevaren. Hrovat ne vidi že od svojega otroštva, kar je pomenilo nešteto odrekanj in namesto veselja in želja mu je življenje krojila invalidnost. Kljub temu je veder in optimističen, vendar ko beseda nanese na slepoto in urejenost predvsem prometa v Celju, ga zaboli. »Vedno sem se trudil za samostojnost! Bil sem zaposlen, zagotovil sem si lastno streho nad glavo, da ne živim na plečih sociale. Imel sem svoj ponos in ga še vedno imam kljub invalidnosti. Lahko bi imel spremljevalca na vsakem koraku, a to potem nisem več jaz! Če enkrat dovoliš, da se družba vmeša v tvoje okolje zaradi invalidnosti, je po tebi,« nam je razlagal, ko smo se srečali. A vendar je treba opozoriti, da v Celju na najbolj nevarnih križiščih še vedno ni semaforjev za slepe z zvokovnim signalom. Težko je razumeti, da denarja za takšne stvari ni. Medtem ko takšen semafor slepim lahko reši življenje, so se ponekod, kjer so ga uredili, bližnji stanovalci pritoževali, da je preglasen _ S Hrovatom smo tako prečkali zahodno obvoznico. Tam zvokovnega signala na semaforju ni. Kako se pa znajdete, saj to je eno najbolj prometnih križišč, ga vprašamo. »Poslušam promet. Tako slišim, po kateri cesti vozila peljejo in po kateri ne. In nato stopim na prehod za pešce,« nam odgovori. Neverjetno, saj si niti so ti moteči za občane. A piskanje vlaka pa ni?« Znaki in veje sredi pločnika In smo šli naprej proti Dečkovi cesti. Kako neposrečeno. Prometni znaki so postavljeni točno sredi pločnika. Mi, ki vidimo, se jim lahko umaknemo, toda Hrovat, če znakov ne zazna z belo palico, trči naravnost vanje! »Zdaj je še kar dobro, težko pa je, če je na primer sneg,« nam razloži. Negativno smo presenečeni, saj Na Čopovi je bilo treba večkrat takole tipati, da veja ni Hrovata udarila po obrazu. v sanjah ne bi mogli zamisliti, da bi na tem odseku morala naša varnost biti odvisna od tega, kako slišimo promet -pa še železnica je v neposredni bližini! In to se dogaja v letu 2010, ko vse inštitucije in vsa oblast trdijo, kako skrbijo za svoje občane in državljane _ »Problem bi bil zagotovo rešen, če bi odgovorni šli na tisto območje in bi jim zavezali oči in rekli: >Izvolite, prečkajte cesto, prisluhnite, kdaj kdo ne vozi, kdaj vlak ne pelje, previdno poslušajte.< Pa mi odgovarjajo pristojni, ko jih prosim za piskajoče semaforje, da je za nas takšna stvar postranska, njemu pa predstavlja še kako veliko oviro. »Pozimi niso vsi pločniki takoj oziroma popolnoma očiščeni. Takrat je težko.« In še ena stvar, na katero nismo ostali morda nikoli pozorni. Ob pločniku iste ceste je namreč kar nekaj dreves, kjer veje niso porezane, tako kot bi verjetno morale biti. Hrovat bi se ob svoji telesni višini pri hoji tako zaletel še vanje, če zdaj že ne bi vedel, da mora na tem delu paziti. »Zdaj pa smo že pri križišču z Dečkovo cesto,« nam pravi. »Kako ste vedeli? Ali šteje- Tradicionalno druženje na Sladki Gori Na Sladki Gori je bilo minulo soboto četrto tradicionalno druženje nogometnih veteranov iz Hrvaškega Zagorja (Durmanca) in domačinov iz Šmarja pri Jelšah. Pobudnik in organizator tega druženja Štefan Novak je s pomočjo ostalih udeležencev poskrbel, da je pote- kalo vse, kot je treba. Rezultat je bil najmanj pomemben, so nam zaupali udeleženci, ki pravijo, da so zmagali vsi. Po končani nogometni tekmi so se v domači gostilni okrepčali z letošnjim moštom in dobrotami znanega šmarskega mesarja. Drugi del druženja se je nadaljeval na znanem te korake, ovinke?« nas je zanimalo.»Včasih štejem, da. Vem, da je tu avtobusna postaja in da je v neposredni bližini še semafor. Tudi to križišče je kar nevarno, saj je promet dokaj gost,« nam pravi. Ob tem še doda, da so sicer vozniki korektni in pazljivi, da pa ni vedno tako. »So me že oplazili z avtom. Včasih me tudi mimoidoči vprašajo, ali mi pomagajo čez cesto. Zgodi se tudi, da me potem spremljajo čez napačno križišče. Tako se mi je zgodilo zadnjič v bližini Mariborske ceste.« Zdaj bo moral po Mariborski cesti še večkrat, saj je medobčinsko društvo slepih in slabovidnih pred kratkim odprlo svoj dom tam, kar pomeni, da bo - če ga kdo ne bo tja odpeljal - moral pešačiti z Lave, kjer je doma, do društva po še eni najbolj nevarnih prometnic. In tudi ta cesta se ravno ne more pohvaliti, da je na njej veliko zvo-kovnih semaforjev, ki pomenijo varnost za slepe in slabovidne _ Bodo morda te stvari uredili šele, ko se bo komu od slepih kaj zgodilo - takrat pa bo denar? SIMONA ŠOLINIČ Foto: GrupA Prometnim znakom se ljudje, ki vidijo, na pločniku lahko pravočasno umaknejo. Kaj pa slepi? Ivan Hrovat se kljub slepoti udejstvuje tudi v športu. Že petkrat je v celoti prehodil maraton Celje-Logarska dolina, saj so mu pomagali s spremljevalcem. »Zadnja leta jih ne gnjavim, ampak sem raziskal pot sam in si jo zapomnim, grem pa iz Luč sam. Ampak takrat seveda ni prometa. In pa Rokov tek tudi v celoti pretečem sam od Šmarja pri Jelšah, preko Tinskega do Harinih zlak na Hrvaško. Tudi tam ni semaforjev in lahko vandram nam je še dejal Hrovat. kmečkem turizmu Ogrizek v bližini Sladke Gore, kjer so okusili domače jedi. Druženje ob harmoniki in petju je trajalo dolgo v noč. Na koncu smo si ob stisku rok zaželeli srečno in nasvidenje do naslednjega druženja, ki bo čez Sotlo prihodnje leto. AB Pohiltvo mojih sanj od srede v Celju! 3. novembra ob 15. uri bo v Celju, nasproti Citycentra, odprtje nove pohištvene trgovine Sanies. Na 1200 m' bo podjetje, k\ se ponaša z 20-letno tradicijo in izicušnjami, razstavilo kuhinje, predsobe, dnevne sobe, spalnice, sedežne garniture, pohištvo za pisarne, poslovne prostore ... večinoma slovenskih proizvajalcev. Vodilo družinskega podjetja je zadovoljna stranka, zato poskrbijo za svetovanje, izmere na domu, prevoz in montažo. V trgovini Sanies se lahko odločite tudi za pohištvo po meri različnih proizvajalcev. Ne zamudite otvoritvenega popusta in ostalih akcij, kijih bodo pripravljali vse do konca leta. Da bo postalo pohištvo res del vaših sanj, v trgovini Sanies poskrbijo tudi z ugodnimi plačilnimi pogoji. Obiščite pohištveni center Sanies in se prepričajte o njihovi bogati ponudbi. Vse, kar si zaželite, v Sanlesu dobite! Obiščite tudi njihovo spletno stran www.sanles.si. 12 KULTURA NOVI TEDNIK Zakaj psi tečejo za mačkami? Zato ker so zaljubljeni vanje. Zakaj so psi tako vdani ljudem? Zato ker ne znajo misliti s svojo glavo. Ali zato ker si ne znajo sami odpreti konzerve s pasjo hrano. To je le nekaj vprašanj in zelo duhovitih odgovorov, ki jih v svoji novi slikanici Pasji zakaji bralcem, zlasti mladim, v odgovor v svojem imenitnem, prepoznavnem in izvirnem slogu ponuja Ce-ljanka Lilijana Praprotnik Zupančič, po vsem svetu znana kot Lila Prap. Tokrat se je Lilijana, mednarodno najuspešnejša slovenska avtorica, po izletu v prazgodovino in sprehodu z dinozavri lotila še nam bližjih bitij. Zakaj? »Doma smo imeli vedno pse in človeka pač zanima, zakaj pes laja, zakaj dviguje nogo, zakaj maha z repom _ Brala sem, da te znake otroci drugače razumejo. Če pes kaže zobe, mislijo, da se jim smeji. Mogoče je tudi zato več pasjih ugrizov. Psi so zanimivi in zaslužijo si svojo slikanico,« pove Li-lijana Praprotnik. Seveda to ni navadna slikanica o psih, ampak nova Lilina avtorska kreacija, ki bo navdušila, nasmejala in mimogrede še kaj naučila. »Nisem imela kakšnih posebnih pričakovanj, toda že preden so založniki knjigo do konca videli, so jo že odkupili v kar 14 državah. Psi so zanimivi, tudi nekaj novih pasem sem si izmislila. Mogoče sem s tem dala rejcem kakšno idejo. Tako lahko vidite, kakšni bi bili jazbečar-ski hrti, škotski malamuti, koker hrti, čivaker španje-li, škotski dalmatinci, dalmatinski španjeli _ Slikanica sicer z značilno Lilijanino risbo, opisom značilnosti pasme in duhovitimi »zatoji« na »zakaje« predstavlja 14 pravih pasem. Zanesljivo so Pasji za-kaji, nastajali so leto dni, nov ustvarjalni vrhunec Lilijane Praprotnik. Tudi za slepe in gluhe Pred kratkim sta izšli še dve slikanici Lilijane Pra-protnik. Zakaj so zebre progaste? je naslov slikanice, prilagojene slepim. Za gluhe pa so priredili slikanico Zakaj? Slikanica za slepe, pobudo zanjo so dali v celjskem lions klubu, je napi- NE ZAMUDITE ^ jubilejnega koncerta žalske a capella skupine Cantemus, ki ga pripravljajo ob svoji desetletnici danes (petek) ob 19.30 v Domu 11. slovenskega tabora Žalec. Cantemus že od svojega začetka gojijo a capella vokalno glasbo, pred osmimi leti so ustanovili tudi mednarodni a capella festival Sredi zvezd. Skozi desetletje se je izmenjalo nekaj zasedb in zagotovo je vsaka imela svoj zvok, svojo glasbo in svojstven stil. Na koncertu se bodo predstavile zasedbe od začetka do danes, v goste pa so Prava eksplozija barv V Galeriji sodobne umetnosti razstavlja Franc Golob - Taubi Lilijana Praprotnik Zupančič z novo slikanico Pasji zakaji, ki domačega vaškega švalerja Ota zanima dosti manj od svežih kosti, ki mu jih skuha avtorica svetovnih uspešnic za otroke. Pasji zakaji Lilijana Praprotnik Zupančič izdala novo slikanico dve starejši, prirejeni za gluhe in slabovidne V Galeriji sodobne umetnosti Celje je še do 4. novembra na ogled razstava slik, ki jih je v zadnjih petih letih ustvaril v Celju rojeni slikar Franc Golob -Taubi. Umetnik, ki je Celje zapustil v 60. letih prejšnjega stoletja, je v Celju, kjer se je veliko družil s pokojnim slikarjem Avgustom Lavrenčičem, razstavljal le enkrat - skupaj z Adolfom Mljačem v Špital-ski kapeli v začetku 60. let. Z bogato barvno paleto se zdaj prvič po desetletjih vrača v Celje. Golob je študij slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani končal leta 1970. Bil je študent prof. Marija Preglja in prof. Maksima Sedeja. Po diplomi se je ukvarjal z industrijskim oblikovanjem, z grafiko in računalniško grafiko ter s pedagoškim delom. »Toda Golob je v prvi vrsti slikar, ki sta ga življenje in narava dela zanesla v druga delovna okolja. Slikarstva ni nikoli opustil, poteza, barva je v njem ves čas živela. Pred petimi leti, ko se je upokojil, je v ciklusu slik slikarstvo naravnost bruhnilo iz njega,« pravi kustosinja razstave Alenka Domjan. Golob tako razstavlja zelo barvita platna, na katerih figure, razen v devetih avtoportretih, ni. »Zanimivo je, da je v grafiki, zlasti računalniški, s katero se je ukvarjal, ko večinoma še nismo poznali zmogljivosti računalnika, plastil motive in to predvsem figure, ki jih je združeval, kosal, razdru-ževal _ V teh slikah pa je figura izginila. Naselil se je v mali vasici pod Trnovskim gozdom in tam vsrkava vse, kar vre okoli njega. To je predvsem krajina v izbruhu barve in celo grafičnih elementov, ki so v teh slikah prisotni. Slike so polne barve, bogate in izjemno radožive,« je med včerajšnjim vodenjem po razstavi med drugim o razstavi povedala Alenka Domjan. BRST Foto: GrupA in sana v Braillovi pisavi, slike so v močnih, kontrastnih barvah, robovi živalskih likov pa so odebeljeni. Slikanico za gluhe pa so opremili s filmom v znakovni govorici. »Gluhi so nekako zapostavljena skupina. Tudi brati se težko naučijo in v tem je smisel te knjige. Pri knjigi za slepe sem se sama vprašala, če so zmešani, ali kaj - slikanica za slepe? Pojasnili so mi, da je le odstotek otrok povsem slepih, veliko več jih je le močno slabovidnih, kar pomeni, da vidijo močnejše barve in kontraste. Slikanica je namenjena torej za branje res povsem slepih, v risbah pa močno slabovidnim, ki besedilo in sliko otipajo, hkrati pa jo v močno kontrastnih barvah tudi vidijo.« Lilijana Praprotnik, Lila Prap, je avtorica zdaj že desetih slikanic, ki so izšle v več kot 35 državah. Posebej so njena dela in liki priljubljeni na Japonskem, kjer so po motivih in zgodbah njenih slikanic ustvarili 26 risank. Kmalu jih bomo videli tudi na domači nacionalni televiziji. BRANKO STAMEJČIČ Foto: GrupA Po skoraj pol stoletja se je Franc Golob - Taubi z razstavo svojega petletnega cikla abstraktnih slik vrnil v rodno Celje. i trn i J Nagrada Kravanji V Ljubljani so ob odprtju razstave najboljših fotografij udeležencev natečajev revij National Geographic Slovenija in National Geographic Junior razglasili tudi zmagovalce natečaja. Med nagrajenci je tudi celjski fotograf Jure Kravanja, ki je v natečaju National Geografic Slovenija s fotografijo Sila želje zmagal v kategoriji Ljudje. Komisija, ki so jo sestavljali fotografa Arne Hodalič in Barbara Čefe-rin, oblikovalec Gregor Inkret ter odgovorni urednici revij Irena Cerar in Marija Javornik, je med 1561 fotografijami za razstavo, ki bo na ogled še do jutri, izbrala 35 najboljših. BS Črnej v Trstu povabili še izvrstno pevko Majo Keuc, s katero bodo tudi zapeli tudi. Ustanovitelj in strokovni vodja skupine je Matjaž Kač, v današnji zased- bi pa pojejo še Vesna Kač, Alenka Podpečan, Dino Cestnik, Meta Dobrajc, Metka Dobravc in Vanja Dizdarevi-c. Vstopnina 10 EUR. V Trstu se je predstavil celjski fotograf Tomaž Črnej, ki je bil izbran za sodelovanje v mednarodnem projektu Manifesti d'artista. Črnej je dobil priložnost, da preko oglaševalskega pa- noja nagovori širšo publiko v središču Trsta. Projekt sta izbrali priznana italijanska kuratorica Maria Campitelli in umetnica Elisa Vladilo v sodelovanju z Matijo Plevni-kom in s skupino Gruppo 78. Črnej se je predstavil s serijo črno-belih fotografij z naslovom Napaka, za katere je prejel že več mednarodnih priznanj. Slike je razstavil na velikem oglaševalskem panoju v središču Trsta in z njimi tudi tokrat požel navdušujoč odziv občinstva. BS KB V ■ ■ Nase Življenje je popolno že danes! Vesna Lesjak po vrnitvi s humanitarne odprave v Keniji o izjemni življenjski izkušnji Vas Majiwa leži na jugozahodnem delu Kenije ob Viktorijinem jezeru. Večina hiš je narejenih iz blata in pokritih s slamnatimi strehami. Vodovodne napeljave ni, prav tako ne urejenih sanitarij. Elektrika je samo v šoli. Večina ljudi se ukvarja s poljedelstvom. V vasi, ki se razteza čez približno šest kvadratnih kilometrov, sta dve cerkvi, pet osnovnih šol in ena srednja deška šola. »Mi smo otroci sveta. Mi smo žrtve izkoriščanja in nasilja. Smo otroci, ki živimo na ulicah. Smo žrtve in sirote aidsa. Nimamo dostopa do dobrih šol in zdravstvene oskrbe. Smo otroci, katerih glasovi se nikoli ne slišijo. Čas je, da nas upoštevate.« (Leola, 9 let). Izpoved te punčke je segla do srca Vesni Lesjak, mladi diplomirani medicinski sestri iz Slovenskih Konjic. »Takšne izpovedi so bile povod, da sem se odločila pomagati ljudem črne celine,« pojasni, zakaj je svoj zasluženi dopust namesto s fantom na sredozemski plaži preživela v osrčju Afrike in si tudi sama plačala letalsko vozovnico. Odločitev ni bila naključna, nasprotno. Zrasla je na trdnih temeljih: »Že v srednji šoli sem sodelovala v misijonskih skupinah in pomagala v različnih evropskih prestolnicah, ki na zunaj kažejo prelestno podobo, korak za urejenimi mesti pa spoznaš prave obraze revščine, pomanjkanja, solz in zlorab. Zelo rada pomagam otrokom, mladim, starostnikom, pomoči potrebnim. Zvečer lažje zas-pim, če vem, da sem nekomu pričarala vsaj majhen nasmešek na obraz,« pojasni nekdanja celjska gimnazijka in sedanja inštrumentarka v centralnem operacijskem bloku za potrebe kirurških strok v celjski bolnišnici. Ob delu in humanitarni dejavnosti je na Pedagoški fakulteti v Mariboru uspešno opravila pedagoško-andragoške izpite, končuje pa tudi magistrski študij na Fakulteti za zdravstvene vede v Mariboru. V Kenijo, v vas Majiwo V tropske kraje se je prva slovenska medicinska ekipa odpravila leta 1977 pod vodstvom prof. Franja Piklja. Sledile so številne odprave po celem svetu, v katerih je sodelovalo že več kot 300 študentov medicine, dentalne medicine, visoke šole za zdravstvo, farmacije in mikrobio- Vesna v družbi otrok. Otroci v Majiwi večinoma končajo osnovno šolo, redkeje srednjo, študij nadaljujejo le tisti iz premožnejših družin. Poročajo se že, ko so stari 12 let ^ logije. Prva odprava v Kenijo je bila leta 2004. »V vas Majiwo sta zašla Anja in Peter Rad-šelj, ki sta navezala čudovite stike z domačini. Odprla sta sicer zasilno, a edino ambulanto daleč naokoli in postala prva konkurenta vaškemu vraču. Odziv je bil tako dober, da so jima sledile številne odprave. Tudi naša,« opisuje Vesna in pojasni, da je mogoče s pogostejšo prisotnostjo v enem kraju narediti veliko več kot med enkratnim obiskom. Za Majiwo imajo tako slovenski prostovoljci jasen cilj: »V vasi bi radi postavili prvi slovenski dispanzer v Keniji. Z njim bi zagotovili neprekinjeno brezplačno in predvsem kvalitetno zdravstveno oskrbo. Za delo v dispanzerju bi izobrazili lokalne prebivalce, ki bi jih podpirali slovenski specialisti, specializanti in študenti, ki bi karseda pogosto prihajali na obisk,« razkrije Vesna. Skozi Vesnine v ■ OCi Članice tokratne odprave v Kenijo so bile poleg Vesne še tri študentke medicine: Sara, Mihaela in Mojca. Za drobna dekleta je bila že sama pot pravi podvig: »Spraviti 345 kg tovora iz Ljubljane v Nairobi ni šala, še zlasti, če eden od kosov tehta dobrih sto kilogramov! Poslale smo 32 ška-tel zdravil, obvezilnega materiala, rokavic, hitrih testov in še nešteto drugih stvari, ki jih potrebuje naša podeželska ambulanta. Največji zalogaj je bil plinski sterilizator za kirurške inštrumente, ki deluje - verjamete ali ne - na drva. Verjetno je še iz časov, ko tudi pri nas elektrika ni bila vedno in povsod samoumevna. Podoben je bojlerju, neuničljiv, lahek za upravljanje in zelo težek za prenašanje,« začne zgodbo o poti, ki jo je za nekaj dni podaljšalo pogajanje s kenijsko birokracijo. »Na žalost (in naše veselje) je zmagala korupcija! Uspelo nam je dobiti naš zlata vreden tovor in od njega se nismo več ločile. Šele ko smo prišle v vas, smo tovor odložile in pozabile na birokrate. Pred kliniko so nas že nestrpno čakali prvi pacienti Začelo se je delo. V majhni zidani stavbi, ki so jim jo odstopili domačini. Ta hiša se je v času odprave z veliko improvizacije spremenila v ambulanto, lekarno, mikrobiološki laboratorij in malo operacijsko dvorano. Dan je bil podoben dnevu. »Zajtrk smo pojedle pri naših gostiteljih in medtem so se pred kliniko že nabrali ljudje. Odprli so jo naši prevajalci, vaščani Majiwe. Tri gospe in gospod, stari med 38 in 47 leti, so bili hkrati tudi receptorji, previjalci ran in spremljevalci bolnikov v bolnišnico. V veliko pomoč so nam bili, saj poznajo ljudi.« Od malarije do aidsa Bolezni, s katerimi so se srečevale, so bile zelo različne. »Več kot polovica bolnih otrok ima malarijo, ki jo na srečo lahko zelo elegantno pozdravimo, a kaj, ko obolevajo vedno znova. Sledijo ostale bolezni otrok, ki jih poznamo tudi pri nas in so v veliki večini infekcijske narave. Odrasli imajo zelo pogosto kronične rane (sama sem zelo uspešno pokrivala to področje), ki se slabo celijo in jim močno grenijo življenje. Velik problem je okužba z virusom HIV, ki je zelo pogosta, a hkrati tudi velik tabu, kar še dodatno prispeva k prenašanju virusa. S primernim zdravljenjem, ki si ga lahko privoščimo na zahodu, je to kronična bolezen, tukaj pa ustrezna zdravila dobijo šele, ko so hudo bolni. Življenjska doba obolelih je veliko krajša in večina za sabo pusti kopico otrok, prepuščenih na milost in nemilost sorodnikom. Slišale smo precej zgodb o usodah teh sirot. Nekateri so imeli srečo, drugi ne. Ena naših prevajalk, vdova, skrbi za šest svojih otrok ter za šest sirot, ki so ostale po smrti njenih bratov in njihovih žena. Kako ji to uspeva, je nepojmljivo, še zlasti, ker ženska v tamkajšnji tradicionalni družbi ni tako vplivna kot moški. Na drugo plat nas je opozorila zgodba deklice, ki jo je skupaj z njenimi brati moral posvojiti stric. Ta je fante na silo odgnal, njo pa izrabljal za služkinjo in jo hudo pretepal. Rešilo jo je naključje oziroma angažiranost slovenskih zdravnikov pred nami, ki so ji priskrbeli nov dom,« opisuje Vesna. Kakšna je bila njena vloga v tem okolju? »Skrbela sem za prevezovanje ran, za konzultacijo z dekleti, saj so še vse študentke in jim praksa zelo manjka. Posvetovale smo se o kirurških posegih, zdravilih, socialnih in družinskih problemih. Ob tem sem želela spoznati afriško kulturo, njihove navade, običaje, probleme in pomagati po najboljših močeh _ Ko otroku podariš navadno pisalo in se zjoče od veselja, veš, da ne potrebujejo veliko. Spoznaš, da smo Evropejci zelo razvajeni in bi lahko shajali že s polovico vsega, kar imamo. Smo hvaležni za vodo in elektriko, za osnovno hrano, oblačila? Ljudje v Kenijo so,« niza razlike med tukaj in tam. Zmotila jo je tudi povsod prisotna korupcija: »Že preprost prevoz z matatujem (manjši avtobus, ki ne bi smel peljati več kot 12 ljudi), se konča s plačilom določene vsote denarja policistu, ker vozniki vozijo tudi do 26 ljudi! To je del vsakdana. Kenijce sem doživela kot izredno gostoljubne, prijazne, nenasilne ljudi, a vendar smo zanje belci še vedno »vreča denarja« in to poskusijo izkoristiti na vsakem koraku. Kar se tiče tempa življenja, se držijo načela: če res ni potrebno storiti danes, je absolutno boljše, da stvar opraviš jutri! Plačilo položnice na banki (zdravila smo naročale preko njihove zdravstvene organizacije), je trajalo pet ur! To pomeni pet ur čakanja v vrsti, pri čemer nihče ne povzdigne glasu in se ne razburja. Mirno počakajo, še vedno z nasmehom na obrazu. Kakšna strpnost!« MILENA B. POKLIČ Foto: članice odprave S prevezovanjem kroničnih ran je imela Vesna veliko dela. Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. UREDNIŠTVO ODMEV Razmejitev Piranskega zaliva - 2. Gospod Srečko Križanec iz Štor je imel prav o vsem, kar je zapisal pod tem naslovom v Novem tedniku 22. oktobra letos. O tej temi sem napisal vsaj deset prispevkov, nekaj tudi v tem tedniku. Značilnost, ki je bila spremljevalka mojega pisanja, je bila, da mi nihče ni odgovoril. Nihče ni izrekel nobene, niti v dobrem niti v zlem. Ni bilo junaka, ki bi rekel: »Ko-run, ti si cepec, ne veš nič in pišeš neumnosti. Stvari so povsem drugačne, česar ti s svojo izobrazbo, z delovnimi in življenjskimi izkušnjami pač ne razumeš. Gre za višje cilje, o katerih nimaš pojma!« Tako nekako si je gotovo mislil kdo z višjih družbenopolitičnih položajev pri nas, če je bral moje prispevke v Pismih bralcev. Med drugim sem navajal še precej več dokazov kako je Piranski zaliv v celoti naš. Dokazoval sem med drugim tudi slovensko poreklo Istre, tudi kako smo jo izgubili po nastanku DFJ, pozneje FLRJ. Takrat, kot vemo, je šlo za kupčkanje v prid Hrvaški, zato da so se potolažili ob izgubi ozemlja vzhodno od Vinkovcev, vse do Zemuna. Kot vemo, je bil Ze-mun (nemško Zemlin), sestavni del Avstro-Ogrske, hrvaško mesto, kot celotna Vojvodina. Ja, gre za višje cilje! Za višje cilje gre na vsakem področju. Da je tako, sem se seznanil šele v času opravljanja držav-nosvetniške funkcije. Tedaj, še posebej prvi dve leti Državnega sveta v drugem sklicu, sem bil zelo dejaven. Pripravil sem vrsto predlogov drugačnih rešitev od tistih, ki so jih predložili vlada, državni zbor in drugi pristojni. V glavnem sem bil zavrnjen, tudi rekoč: »Ko-run, ti imaš prav. Tvoj predlog je dober, vendar te ne bomo podprli, ker imamo višje cilje!« To se je nanašalo tudi na vprašanja Piranskega zaliva in ne smemo pozabiti tudi tistih v zvezi s krajevnimi skupnostmi ob Muri v občini Lendava. Naučil sem se tudi, da so bile skoraj vse rešitve za vprašanja, ki so bila na dnevnem redu, že v naprej dogovorjene. Kdaj in kje se je o tem odločalo, mi še danes ni znano; seje državnega sveta so bile le »teater«. Tako je glede »višjih ciljev« bilo ob koroškem plebiscitu, pri čemer je malo pripomogla tudi srbska vojska s svojim »os-voboditeljskim« pristopom. Enako ob degradaciji Maistra, ko so mu vzeli generalski čin. Tako bo, žal, tudi ob dokončni rešitvi Piranskega zaliva. Zato ne bi bil tako optimističen, da bo rešitev v naš prid, saj o teh vprašanjih odločajo ali so že odločili nekateri izven Ljubljane, Zagreba: to vemo, vemo vedno bolj! VLADIMIR KORUN, Velenje PREJELI SMO Parada v» - ■ ■ nečimrnosti in ignorance 24. september je mestni in občinski praznik Šentjurja, saj je bil pred 20 leti razglašen za mesto in je občina začela demokratično pot. V ta namen je bila izvedena gala akademija s Pihalnim orkestrom Šentjur in z Mešanim pevskim zborom Zarja Akvonij iz Šentvida pri Planini. Kulturno-glasbeni uvod z Ipavčevo Bodi zdrava domovina kot mestno himno je bil vzpodbuden in prijeten. Voditeljica Bernarda Žarn je s šar-mom in z žarom napovedovala in dajala besedo predvidenim določenim govorcem in gostom. Tukaj se je začel kri-žev pot mojega soseda udeleženca akademije, ki se zelo dobro spominja dogajanja pred 20 leti, ko je aktivno deloval za demokracijo in je mestne sanje takratnega tajnika KS dopolnil in izboljšal z botrstvom mesta Celje in odprto javno prireditvijo. Vse to je celih 20 let načrtno prezrto. To zapostavljanje in avtokratsko hvalisa-nje nekdaj avantgardnega pripadnika enoumja je mojemu sosedu zagrenilo večer, saj je v resnici doživel, da se tranzici-ja samoupravnega socializma z grobim sprenevedanjem, ki žali dostojanstvo človeka, nadaljuje in demokracija pretvarja v farso. To pripoved sem kot občutljiv človek dolžan povedati, da vzpodbudim tovrstno čutenje tudi pri drugih doživljajsko dovzetnih someščanih, ki za to ne vedo. Čutenje je sestavni del pravičnosti. Takratni tovariš je odločno pripravil razglasitev Šentjurja za mesto v dvorani s prisotnostjo takratnega predsednika predsedstva Slovenije in predsednika nove demokratične skupščine Slovenije. Moj sosed je to dopolnil z botrs-tvom mesta Celje, kar je utemeljil s kulturno dediščino (Ipavci-dr. Švab) in povezanostjo med Šentjurjem in Celjem v povojnem obdobju. To se je zgodilo v zadovoljstvo takratnega dogodka, toda hitro pozabilo. Darilo - županska ovratnica - se je skrilo, botrs-tvo pa kot nepotrebno in nesodobno zanemarilo. Takratni tovariš in sedanji gospod mestni predsednik je na akademiji prikrito nosil župansko ovratnico in se pred takratnim predsednikom skupščine Celje in sedanjim gostom pohvalil, da jo ima. Toda botrstvo kot vrednostna in odnosna zadeva s tem ni bilo v ničemer upoštevano, ampak je bila izražena samo nečimrnost na račun svečanosti za 20-letnico. Takratni predsednik skupščine Celja v spominjanju ni izrekel pozdrava v imenu sedanje MOC, kar bi se spodobilo in potrdilo botrsko povezanost. Tako je svečanost izpadla kot farsa z grenkim priokusom za mojega soseda. Zadevo je popravil utemeljitelj priznanj g. Janez Čokl, ki je stvarno in zgledno utemeljil priznanja po zgledu dejavnosti župana dr. Gustava Ipav-ca, ki bi zaslužil več pozornosti pri sedanjih avtokratskih oblastnikih. Glasbeno-pevski del akademije je bil edino vreden nagrade občinstva. Ker je čas volitev, bi bilo dobro se na vse to zamisliti in iz rodoljubja (ki so ga gojili šentjurski rojaki) in njim v zahvalo postati dostojni meščani, ki si želijo druženja poštenjakov in ne služenja grešnikom. Prekiniti je treba tranzicijo bolj-ševiške kulture, ki temelji na laži in izločanju in zanemarjanju ne »naših« someščanov in začeti odprto živeti z drugačnimi, ki so vir našega skupnega bogastva in omogočajo druženje v pravičnosti in zadovoljstvu. Skupaj s prizadetim sosedom si to želiva in v tem upanju čestitava za mestni in občinski praznik, ki naj postane vir za pestro in zadovoljno, spoštljivo in demokratično življenje meščanov in občanov. Demokracija ni ideal, vsake volitve pa so odgovornost vsakega posameznika, priložnost za njeno udejanjanje in potrjevanje človekovih pravic. Bodimo za druženje in ne služenje, volimo odgovorne, pripravljene služiti narodu, volivcem, in ne oblastne avtokrate in njim služabnike. Po njih delih jih spoznavate in to naj bo odločilno za volitve. FRANC ZABUKOŠEK, Šentjur ZAHVALE Čudovito popoldne Rada bi se zahvalila direkto-riciDoma ob Savinji Bojani Mazil Šolinc in vodji centra za pomoč na domu Simoni Žnida-rec Demšar z ekipo, ki ji stoji ob strani, za srečanje, ki so nam ga pripravili 13. oktobra. Bili smo vabljeni na srečanje vsi uporabniki centra za pomoč na domu. Pripravili so nam topel sprejem in lepa darilca, biserne školjke. Najprej nas je pozdravila direktorica Bojana Mazil Šolinc nato pa vodja centra za pomoč na domu Simona Žnidarec Demšar. Potem so nam zapele Sončnice. Priple-sali so malčki iz Vrtca Anice Černejeve - ne morem verjeti, kaj vse znajo malčki. Učenci II. OŠ so nam popestrili popoldne s flavto, z violino, recitali ter veliko lepimi besedami. Pozdravila nas je srednja zdravstvena šola ob zvokih klavirja, glasba nas spremlja celo življenje, vsak trenutek se nam vsi-dra v spomin. Razveselil nas je pevski zbor zaposlenih v domu s svojim programom, Celjska folklorna skupina nas je popeljala v mladost, ko so nabrane »untrce^< plesale polke in valčke, ter »poštertanc«. Hvala vam od srca, drage gospe, mame, dekleta, ki nas več let obiskujete na domu, v hišo prinašate hrano za dušo in telo, smeh in lepo besedo. Ob koncu nas je s harmoniko pospremil Andraž v drugi prostor, tam so nam pripravile sladkih dobrot in odišavile s kavo ves prostor. Hvala vam vsem za dragoceni čas, ki ste ga nam podarili v teh jesenskih dneh brez toplega sonca. TEREZIJA GAJŠEK, Celje Hvala za življenje Ni lahko najti besed zahvale za dr. Mojco Bervar s kardiološkega oddelka bolnice Celje. Njeno strokovno plat presega še samo njena človeška toplina. Podala mi je roko, ko so vsi ostali pogledali stran. Zavedaš se, da je pacient zanjo človek ne številka. Samo njej se lahko zahvalim, da zjutraj vstanem srečna, ker še lahko živim. Tople zahvale še sestri Andreji Knez, ki z svojo osebnostjo in skrbjo za vsakega pacienta osvetljuje kardiološko ambulanto. Dokler bodo v celjski bolnici zdravnice, kot je dr. Mojca Bervar, in sestre, kot je Andreja Knez, se srčnim bolnikom lahko samo nasmehne srce. Preprosto, hvala vama za življenje. EVA KARNOVŠEK, Celje Hvala za pozornost 22. septembra sem praznovala jubilej - 80 let življenja -in bila nemalo presenečena nad tolikšno pozornostjo. Hvala, prisrčno hvala vsem, ki ste me počastili z darilom in najlepšimi željami, naj vam ljubi Bog poplača! Hvala, prisrčna hvala duhovniku Marku Šramlu za lep nagovor, hvala vam sorodnikom za darove in obisk, hvala Radiu Ognjišče za čestitke, hvala društvu upokojencev za čestitke, hvala Jova-novim za čestitke. Hvala Cimer-manom za postrežbo, Romani, Sabini in vsem drugim domačim. Prisrčna hvala tudi mojim domačim za vso pozornost, Jančiju nečaku in tudi drugim. Hvala za pozornost tudi dobrim sosedom. Skratka vsem prisrčna hvala in vsakemu posebej. CILKA KLADNIK. Gorica pri Slivnici Hvala policistu Družina Omerzu se želi javno zahvaliti policistu Bogdanu Robniku iz Pp Celje za samoiniciativnost in pripravljenost pomagati ljudem v stiski, ki jo je izkazal 22. oktobra 2010 v središču Celja. Ob tej priložnosti želim izpostaviti g. Robnika, ki je pomagal staršem pri težavah z avtomobilom (oče je namreč invalid, mama pa se ne spozna najbolj na tehniko), zato jima je bila več kot dobrodošla pomoč policista, medtem ko so ostali meščanih radovedno hodili mimo in opazovali dogodek z varne razdalje. V takih trenutkih se pokažejo moralne vrednote posameznikov, za katere ne potrebujemo denarja, le malo dobre volje in posluha za druge. Še enkrat najlepša hvala g. Robniku, ki naj bo zgled vsem! Družina OMERZU, Teharje Lepo sraznovanje ubileja Oto Pestner je 4. oktobra 2010 praznoval 80. rojstni dan. 8. oktobra smo mu družina, prijatelji in glasbeni sodelavci pripravili presenečenje z druženjem in glasbo. Zahvalila bi se rada MCC Hostel, kjer so nam za štiri urice prijazno odstopili svojo kavar-nico, jo zelo lepo uredili in s tem dokazali, da so odprti za vse ljudi, ki se želijo družiti, tudi za 80-letnike. Prelepe lonč- POJASNILO Blok po pravilniku K članku Blok po pravilniku, ki je omenjal tudi možnost pridobitve nepovratne subvencije Eko sklada za energetsko učinkovita stanovanja v bloku Žibernik v Rogaški Slatini, objavljenem v 80. številki NT, dodajamo naslednje pojasnilo. V sporočilu z javnost smo zapisali, da imajo kupci stanovanj možnost pridobiti nepovratno finančno spodbudo za nakup stanovanjske enote, ki znaša 250,00 EUR/m2 stanovanjske površine. V izogib kakršne koli nejasnosti želimo dodatno pojasniti, da smo vsem kupcem, ki bi želeli sodelovati v Javnem pozivu za nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti stanovanjskih stavb 4SUB-OB10, ki ga je Eko sklad objavil maja letos in velja do objave zaključka javnega poziva v Uradnem listu RS, vendar najkasneje do 31. 12. 2010, želeli omogočiti ustrezne izboljšave stanovanjskih enot v skladu z javnim pozivom. Ob začetku gradnje novih stanovanjskih blokov v Rogaški Slatini smo v družbi CM Celje, d. d., načrtovali gradnjo nizkoenergijskega bloka. Po objavi javnega poziva Eko sklada pa smo pristopili v sodelovanju z Žiher hiše, d.o.o., k dopolnitvi projekta v smislu izboljšave do pasivnih energijskih rezultatov, ki ustrezajo razpisanim pogojem sklada za pridobitev nepovratne subvencije. Vsem našim kupcem stanovanj, fizičnim osebam, ki bi poizkusili pridobiti nepovratno subvencijo Eko sklada, bi omogočili potrebne izboljšave za zagotovitev pasivnih stanovanj skladno s pogoji Eko sklada. V našem primeru je za to potrebna menjava stekel in dodatno prezračevanje stanovanj z rekuperacijo. Nizkoe-nergijske stanovanjske enote tako postanejo energetsko še učinkovitejša pasivna stanovanja, kar je potrjeno tudi z ustreznim izračunom. Ker pa Eko sklad zahteva celoten več-stanovanjski objekt v pasivni izvedbi, sporočamo, da CM Celje, d. d., v tem trenutku tega pogoja ne more izpolniti. Vsem potencialnim kupcem stanovanj, ki bi želeli izkoristiti to možnost, se zato iskreno opravičujemo, saj smo jim želeli omogočiti nadgradnjo nizkoenergijskega stanovanja v pasivnega. Upravni odbor CM Celje, d. d. Marjan Vengust, predsednik nice orhidej na mizicah so bile pozornost cvetličarne Gardeni-ja. Družinski prijatelj g. Fik Bedeti je poskrbel, da povabljenci niso bili žejni, njegov kebab ima rad tudi Oto starejši. Prelepo in zelo okusno torto je podarila slaščičarna Zvezda Celje. Lastnica nam je izkazala čast in se nam pridružila na praznovanju. Cvetličarna Oleander Otok - Vrtnarstvo Celje je g. Otu podarila prelep šopek vrtnic, ki je še deset dni krasil domačo mizo in spominjal na lep dogodek. Za največje presenečenje pa je poskrbel Kvintet Dori s svojo glasbo, ko je z njim svojemu očetu zapel Oto Pestner, pa Fl PRITOŽNA KNJIGA Mesto ni prijazno do invalidov Stara sem 60 let, sem 100-odstotni invalid in težko se gibam, saj sem težko bolna. Stanujem v bloku Prežihova ulica 3, v lastniškem stanovanju. Pod stanovanjem sem si uredila s svojimi sredstvi gredo. Tam sva z možem s pomočjo prijatelja postavila mizo in stole. Prav tako sem dobila podarjene rože. Tako je bilo včasih. A ker se mnogo ljudi odseli in se vselijo hudobni ljudje brez srca, sem se tudi jaz znašla med takšnimi. Ne samo, da so mi uničili gredo, odtujili so mi vse: mizo, stole, klopi, pohodne plošče in robnike. Danes je to WC za živali, ki zelo smrdi v so vsem prisotnim stopile solze v oči. Glasbeni vložek je dodala tudi učenka Ota Pestnerja starejšega Natalija Lazič, ki mu je odpela pesem in z njim odplesala. Hvala vsem, ki so se odzvali vabilu in polepšali ta dan mojemu očetu. Velika zahvala velenjski televiziji, ki je posnela dogodek in ga naredila neminljivega. Zahvaljujem se tudi Novemu tedniku, ki je z očetom Otom pripravil čudovito reportažo in mi dal možnost zahvale vsem, ki so ta dogodek naredili še lepši. Zahvala tudi g. županu Bojanu Šrotu za čestitko. LILJANA PESTNER, Celje poletnih dneh. Včasih so živeli v tem bloku prijazni ljudje. Bila sem 30 let aktivna, najprej kot blagajničarka in pozneje kot predsednik lastnikov. Za to zemljo plačujem davek in nenazadnje hišnika. Sama se zdaj moram, če hočem, da sem na zraku v senci, voziti k prijateljici. Pri sosednjem bloku 5 imajo prav tako gredo, s to razliko, da je to stanovanje občinsko socialno stanovanje. Nihče se ne dere na te ljudi, ker tam v bloku živijo dobri, prijazni ljudje. Upam, da bo tudi gospod župan prebral te vrstice in uredil za vse invalide v žalski občini lepše življenje (bivalne prostore). Prav tako naj velja tudi po vseh občinah. Saj smo invalidi tako ljudje kot oni. Kljub bolezni bi radi živeli ter dihali čist zrak. SLAVICA LESJAK, Žalec www.radiocelje.com Najboljši je tisti, ici denar porablja in varčuje Kako jih lahko spodbudimo k odgovornemu odnosu do denarja? Če uporabimo staro modrost - Kar se Janezek nauči, to Janez zna - potem še vedno velja, da so starši tisti, ki otroka od malih nog postopoma vzgajajo, motivirajo in sodelujejo pri uvajanju v finančni svet oziroma v kulturo varčevanja. Začne se že pri drobnih željah, ko ne izpolnimo slehernega nakupa, temveč tisti del damo v hranilnik. Ali celo, da si otrok se odpovedo sedanji porabi v prid prihodnji. Kaj lahko svetujete? Če otroka od malih nog vzgajamo in ga naučimo kulture varčevanja, potem se tako imenovano potrošništvo spremeni v strpen dolgoročen cilj, za katerega ve, kako ga bo dosegel. Tudi vaša banka ima produkte, ki so namenjeni tako varčevanju otrok kot mladostnikov in odraslih. Kdo najbolj pridno varčuje? 31. oktober, dan varčevanja, nas vsaj enkrat na leto spomni, da je dobro imeti kaj rezerve za hude čase. Takrat smo ponav/'adi polni sklepov, da Itiomo varčevali, vsa,) mčilo priliranili. Od č^^a j(j potenn odvsisna uresničitev takšnili in [}odobnili slalepov, smo vprja šali di-rel(toricoSavinjsSo-Šale-škce [čodri/žnice NLB ma(]. LidiJ|(- Dovšak._ Finance imajo pomembno v/locjo v živ/ljenju v/sak^ga posameznika, organizir-an^ie, obvlado\/anje, načrtovan^je osetiriih financ odloč:|lno dplivajo tu(di na žiivaljen^jslki standaral tD-^sarrie^nika in njegove družine. Pravilno upravljanje osebnih financ nam lahko nudi zagotovitev osebne finančne varnosti in finančne ter socialne varnosti vzdrževanih članov družine ali šospodinjstva. Kot od -govorni posam^znii^i se ne moramo pir^p)u;ič^ti naključju, tet^več miramo f^ravil-nci rč^polagati z c)en^rnittni sredstvi, da lahko dosežemo finanično svcbcclč. Da se teg a lotimo, zec|ošča že pr^gl^d naš ih mesečnih i zdatkov. S tem poskušamo ugotoviti, kj^ na mm d^nar »uli a^a« i^ denarnice;. Č(? Ial^kcc tči znesek-preusmerit^^o v v/ar^^vanje, si bomo v določenem časovnem obdobju nat)rali dovolj rpyprv^nih srf^dktf^v 7a tistem že- lje, ki se nam zdijo trenutno oddaljene. Pravijo, da nekateri ljudje preprosto znajo z denarjem. Kakšnemu pa spolzi med prsti vse, kar zasluži. Se ravnanja z denarjem da naučiti? Kako se je tega treba lotiti? Znan je rek: »Najboljši je tisti, ki denar porablja in varčuje, saj je potem užitek dvojen.« Ljudje se med seboj razlikujemo tudi po spretnosti v ravnanju z denarjem, nekateri so vestni varčevalci, drugi zagnani potrošniki. Ne eno, ne drugo ni modro. Vedno je dobro vedeti, kako denar zaposliti, da bo delal za nas. To ni enostavpo, toda tega se lahko naučimo z osebnim fi- NLB Skladi - Varrpvalni narrt + ^pni v ker^iT^^rrurim ISJI-IE^ Skladi Žel ite na enostaven tnačin va rčevaiti za boljšo pokojnino ali morda svojemu otroku zagotoviti ustreznem šolanje? Morda pa kar tako. 7a bolišo finančno varnost? NLB Skladi - Varčevalni načrt + vam omogoča p ckstc^pnk varčevanje v vzajemnih skladih na enostaven in pprilagodljiv način, s SO % nižiimi vstonnimi stroški* NLr9 SkhHi \i\i\i\i\i\i cl velja pri plačilu začetnega pologa. , premoženja, d.o.c * Popust ne velja pri piaciiu začetnega Družba NLB Skfadi, upra^'ü^nip nr^mr.- ki innnn\/ nnHskUHnN/ kri d.0.0. (v nadaljevanju: NLB Skladi), upravlja krovni sklad NLB Skladi. Storib/e trženja in prodaje investicijskih I sKiaaa iMLb Skladi opravljata na podlagi pooblastila družbe NLB Skladi tudi Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana, SI podatki in informacije o krovnem sklad'u oziroma posameznih podskladih krovnega sklada so vsebovani v prospektu Krovnega sKiaaa zvKiiucenimi pravili upravljanja in v izvlečkih prospekta podskladov Pred pristopom vlagatelja k pravilom upravljanja krovnega sklada morajo družba NLB Skladi oziroma drugi osebi, ki sta pooblaščeni za trženje in prodajo investicijskih kuponov podskladov, vlagatelju brezplačno izročiti r,^ njegovo zahtevo pa morajo vlagatelju brezplačno izročiti tudi prospekt krovnega sklada z vključenimi pravili upravljanja IUI aju ui uz.ua 1 mlu . vleček prospekta pc ter zadnja objavljena revidirano letno m polletno poročno Krovnega sKiada. izviecKi prospeKta podsKiadcv, prospeKt Krovnega sKiada zvKijucenimi pravu upravljanja, zadnja objavljena revidirano letno in polletno poročilo krovnega sklada ter druga gradiva, podatki in inf-'--""-- — —^------ posameznih podskladih krovnega sklada sovlagateljem dostopni na sedežu družbe NLB Skladi na Trgu republike 3 in 12. uro, na pooblaščenih vpisnih mestih Nove Ljubljanske banke d.d., Ljubljana, in Banke Celje d.d^, med njihovim delovnim Časom ter na spletni www.nlbskladi.si. Krovni sklad družbe NLB Skladi ni bančna storit-^^' nrin=č= =ii n=r=ntir=no Hr~,nr~,cnr~,cti podsklade krovnega sklada tudi niso vključene v sistem zajamčer diva, podatKi m intormacije o Krovnem sKiadu oziroma a Trgu republike 3 v Ljubljani vsak delovni .....' Bn med 10. storitev m ne prinaša zajamčene ali garantirane donosnosti. I ako naložbe v posamezne - ^-nih vlog, ki velja za vloge fizičnih oseb in malih pravnih oseb na transakcijskih računih, n-n ima -7hr-nniki nn h-nnL-nki m kir-nnilni/--nki nančnim načrtovanjem. Najprej analiziramo obstoječ finančni položaj posameznika ali družine, tako da pripravimo poenostavljene različice osebne ali družinske bilance premoženja in denarnega toka. Pri tem dosledno sledimo mesečnim prejemkom in izdatkom in tudi upoštevamo vse zneske, ki jih še tako radi porabimo za drobne užitke in razvedrilo.Takšen pregled nam hitro pove, kje še lahko privarčujemo, da se lahko ^ ^če^o^ Od -ločitve, ki jih sprejmemo, so stvar vsakega posameznika, značaja, okolja, v katerem živi ^ Sem sodijo življenjsko pomembni razmisleki, S^č^j ^ v daljšem času želimo zase in za svojo družino. Glede na zastavljen cilj je najbolje, da ^(^bč^^^c^ za ^atko^^(:no in dclgcrcčnc varčevanje. Pri tem sta pomembni disciplina in vztrajnost za doseganje zastavljenih ciljev. Pomembno je, da se zavedamo, da osebnefinance niso statične, ampakzahtevajo redno spremljanje in morebitno prilagoditev načrta spremenjenim gospodarskim in osebnim razmeram. Osebnofinančno načrtovanje je torej proces doseganja življenjskih ciljev s pomočjo primernega upravljanja osebnih financ. Najbrž je dobro začeti že Drl otrocih in mladostnikih. nekaj želi, pa mu postavimo Oj^n nč^ka^emopotk^l^o lahko svojo željo uresniči. m^n^^o^^r^a^^i^ r^č^j otrok sploh imd, reci jj^o v osr-ov-ni, sreciniii šoli, gl^cJ^ na to, da ^a osnovnne f^otreakte pt^-skrlrimno mi? Ob vstoptu v šolo je pravi čas; za mrnesečno žepnino, d^ lal"iko^ta|äi naša pTriho^dnost vse manj predvidljiva, zatorej je treba več časa namrneniti ojet)ninn fi jancamn, da bodo lahko k^r^ na^jbjol^e podpiral e ra znnolike življenjskce prilo^žnosti. Sicer smo S l ovenci na sfjlcšno zeslo varčni v primerjavi z ostalimi evro jslsitmi držčlVčlmi. Velikeo stianršev varčuje za svoje ootro-je v roizznih o jlikah - zo) "šti-pendijr, šo^ lanje... Pri m lado-stnvikih ^mo zazinali sktrbnovst prii onrabii denarnib srec)stev, načrtno vrarču.jejo ^a realizacijo zasta\^lDjenil^ ci|ev in do-bros przna.jo njjrazli^ne|iš€; varčevalne procCukcte, ki ^ikili laihi^o ogledaijo oa naši spletni strani vtvvvv.nllb.si ali o ^jih-pcvprašajc\/ na|bližjip po:;lo-valnicah NLB,d. d. Promociisko besedilo e» o i: oo »■.«.»u». on m 16 VVARCEVDIN.JE NOVI TEDNIK S pravilnim varčevanjem do finančne svobode V današnjih časih je zahtevno privarčevati denarna sredstva, a vendar ima to za trdnejšo prihodnost vsakega posameznika ključen pomen. Brez finančne zaščite in varnosti je namreč težko priti do finančne svobode. Pogovarjali smo se s Simonom Hvalcem, izvršilnim direktorjem uprave Nove KBM za področje vzhodne Slovenije, ki nam je predstavil različne možnosti varčevanj, s katerimi banka posameznikom pomaga na poti do zastavljenih ciljev in uresničenih želja. Kako ljudi motivirati, da začnejo varčevati? V Novi KBM dajemo varčevanju velik pomen, saj smo prepričani, da si lahko na ta način zagotovimo varno in boljšo prihodnost ter uresničimo zastavljene cilje. Vsem, ki se odločijo denarna sredstva zaupati naši banki, zagotavljamo plemenitenje denarja in Evro nasmeh V uredništvu Novega tednika in Radia Celje smo ob dnevu varčevanja pripravili tudi nagradno igro. Naj se vam to nedeljo, 31. oktobra, v jutranjem programu med 5. in 9. uro nasmehne evro. Pridružite se nam, več vam v tem trenutku ne izdamo. Vsem tistim, ki boste pravilno odgovorili na vprašanje, kako se imenuje prijazen mlad orel, ki je hkrati tudi zelo navihan in igriv malček, ki ima veliko prijateljev, s katerimi se Kakšne možnosti ima nekdo, ki želi varno in donosno naložiti svoj denar pri vas? Trenutno v Novi KBM ponujamo številne oblike varčevanj, in sicer vlaganje v kratkoročne ali dolgoročne depozite, obročno varčevanje v obliki varčevanja z odpovednim rokom, rentno varčevanje, Stanovanjski varčevalni račun, ZA-TO! varčevanje, varčevanje za najstnike, Sitkovo varčevanje za otroke, posebno ponudbo varčevanja za novorojenčke ter Naložbeni duet. Kot alternativo lahko komitenti izberejo tudi naložbo v vzajemne sklade, naložbo v vrednostne papirje ali naložbena življenjska zavarovanja. Bi katerega od možnih načinov varčevanja še posebej izpostavili? Izpostavil bi naš nov kombinirani produkt, Naložbeni duet, ki je namenjen vsem tistim, ki želijo svoje prihranke naložiti tako, da jim zagotovijo varnost dolgoročnega depozita, hkrati pa z naložbo v vzajemni sklad odpreti vrata možnostim donosa in potencialom rasti. Razmerje med vplačili depozit - vzajemni sklad je pol pol, posebej stimulativna pa je tudi obrestna mera, ki za depozit z ročnostjo od enega do dveh let znaša 4,15 %, za depozit z ročnostjo od dveh do treh let pa 4,35 %. Ker smo banka s posluhom in z individualnim pristopom k vsakemu posamezniku, s strokovnim svetovanjem tako vsakemu pomagamo najti najbolj primerno obliko varčevanja. Promocijsko besedilo pravilno gospodarjenje z njim. Posameznikom zato nudimo širok nabor različnih oblik varčevanj, vsaki stranki pa na osnovi njenih osebnih potreb, želja in zmožnosti svetujemo, katera oblika bi bila zanjo najbolj primerna. Zavedati se je treba, da že mali koraki pri varčevanju veliko pripomorejo k finančno stabilni prihodnosti. zelo rad igra in preživlja prosti čas, prav tako pa ima za konjiček varčevanje, bomo podarili eno od številnih nagrad Hranilnice Lon. Odgovor pošljite na naslov Novi tednik & Radio Celje, s pripisom varčevanje, Prešernova 19, 3000 Celje, lahko pa nam pišete tudi v naš SMS-nabiralnik na številko 031-760-461 in napišete odgovor ter svoje podatke. Nagrajence bomo obvestili po pošti oziroma s povratnim SMS-sporočilom. Varčujemo s kavo in čajem Varčujemo lahko že pri kavi. Ste se kdaj vprašali, koliko denarja porabite za to razvado? Če jo vsak dan popijete v gostišču, kjer v povprečju zanjo odštejete 1,20 evra, porabite na mesec 36 evrov, kar znese 432 evrov na leto. Za 10 dag kave boste v trgovini odšteli približno 0,70 evra. Za približno 20 vrečic čaja boste v trgovini odšteli približno 1 evro. In koliko odštejete za čaj, če si ga privoščite »zunaj«? Naj se prašički napolnijo. Še vedno velja pregovor zrno na zrno pogača, kamen na kamen palača. ZDRUZITE KLASIKO VARNOSTI Z DINAMIKO NALOŽB! Naložben! duet je varčevanje, sestavljeno iz depozita in naložbe vvzajemne sklade KBM Infonda. Namenjeno je vsem, ki želite z razpršitvijo naložb prihrankom zagotoviti varnost, hkrati pa odpreti vrata možnostim donosa. Povprašajte pri naših svetovalcih v najbližji poslovalnici Nove KBM. ^^KBMInfond ^^Nova KBM KUPINA NOV ©080 17 50 NOVI TEDNIK ViVRCEVANjJE 17 Varčujem, varčuješ, varčujemo! Ni vseeno kateri način varčevanja izberemo Da je treba varčevati, je danes bolj jasno kot v preteklosti, pa že včasih so poznali pregovor »Kamen na kamen palača.« Vendar sedaj ni dovolj sprejeti odločitev, da bomo varčevali, izbrati moramo tudi pravi način varčevanja, da bi dosegli najbolj optimalni rezultat. Izbira načina varčevanja je torej zelo pomembna. V Probanki priporočamo: • CILJNO VARČEVANJE, kadar želite varčevati za točno določen cilj, • VARČEVALNO VLOGO, kadar želi imeti komitent denar vedno pri roki, pa vendar imeti višje obresti kot bi jih imel na tekočem računu, • VZAJEMNI SKLADI so pravi način za dolgoročno varčevanje, • DEPOZIT priporočamo, kadar želi komitent najboljši ^ksni donos, • DELTA VZAJEMNI POKOJNINSKI SKLAD pa je primeren za pokojninsko varčevanje. Zakaj različni načini varčevanja? Zaradi obrestne mere, ki seveda pri dolgoročnem varčevanju dosega višjo obrestno mero, pa tudi zaradi razpoložljivosti do dostopa privarčevanih sredstev. Pri nekaterih načinih varčevanja se namreč za višje obresti tudi odrečemo sredstev, seveda samo za točno določen čas. Samo imeti denar na banki torej še ne pomeni, da se nam je to tudi izplačalo. V Finančni skupini Probanke priporočamo, da si ljudje pripravijo svoj varčevalni načrt. Pravilno je namreč, da imajo varčevalci svoja sredstva razpršena v različnih oblikah varčevanja in prav varčevalni načrt jim to omogoča. V Finančni skupini Probanke ponujamo tako varčevanje v bančnih produktih kot tudi dolgoročno varčevanje v vzajemnih skladih. Varčevanje z varčevalnimi produkti banke je namenjeno bolj konservativnim varčevalcev, saj gre za vnaprej znani donos (obrestna mera je znana za celotno obdobje varčevanja), medtem ko so donosi varčevanja v vzajemnih skladih preračunani ob predpostavkah preteklih donosov in zato namenjeni varčevalcem, ki so pripravljeni na večja tveganja in lahko zato dosežejo tudi večje donose. Tudi počasi se (včasih) daleč pride Dolgoročni način varčevanja v današnjem hitrem svetu ni najbolj popularen, čeprav izračun pokaže, da je absolutno vreden razmisleka. Razmislite tudi vil Splača sel Informativni izračun za dolgoročno varčevanje po varčevalnem načrtu C, ki ga komitentom ponudimo v Finančni skupini Probanke. MESEČNO VPLAČILO: 20 EUR MESEČNO VPLAČILO: 40 EUR MESEČNO VPLAČILO: 100 EUR Predviden povprečni donos: 8 'o Predviden povprečni donos: 8 'o Predviden povprečni donos: 8 % Doba varčevanja: 18 let oz. 216 mesecev Doba varčevanja: 18 let oz. 216 mesecev Doba varčevanja: 18 let oz. 216 mesecev Privarčevana sredstva: 9.601,00 EUR Privarčevana sredstva: 19.203,45 EUR Privarčevana sredstva: 48.008,61 EUR Privarčevana sredstva: 7.317,84 EUR Privarčevana sredstva: 7.317,84 EUR Privarčevana sredstva: 7.317,84 EUR Izračun je informativne narave in za banko ni zavezujoč. Podrobnejše informacije in natančnejši izračun lahko dobite vvseh naših poslovalnicah. www.probanka.si www.probanka-upravljanje.si PROBANKA finančna skupina ] PROBANKA finančna skupina www.probanka.si Odlična ponudba varčevanja v Probanki v oktobru! Varčujem, varčuješ, varčujemo! Za več prihodnosti! Za prihodnost je treba pametno razmišljati in - varčevati. • Za točno določen cilj: ClUNO VARČEVANJE. • Tudi pri varčevanju lahko imate denar vedno pri roki: VARČEVALNE VLOGE. Dolgoročno varčevanje: VZAJEMNI SKLADI. Za najboljši ^ksni donos: DEPOZIT. Pokojninsko varčevanje: DELTA VZAJEMNI POKOJNINSKI SKLAD. 18 SPORT NOVI TEDNIK Združeni slovenski navijači so bili sijajni. Razplet »nekje vmes« Evropsko prvenstvo za rokometaše bo čez dve leti v Srbiji, neposredno pa sta se nanj uvrstili gostiteljica in Francija kot evropski prvak. Slovenska selekcija je kvalifikacijski ciklus začela v dvorani Zlatorog in premagala Portugalsko s 34:31. V novi sestavi, pod vodstvom Borisa Deniča, so prebili led, kar je bistveno. Če bi bila razlika višja, bi bili še bolj veseli skupaj s 1.500 gledalci, toda treba je upoštevati, da so imeli v 42. minuti prednost le enega gola, 24:23, kasneje pa vodili tudi s šestimi zadetki. Portugalci so se trdovratno upirali, pri naših sta blestela s po devetimi goli Dragan Gajič in Jure Natek, ki je ob koncu prvega dela zadel iz devetmetrovke, v drugem delu pa iz svoje polovice. »Zelo smo zadovoljni, po pričakovanjih je bilo namreč zelo težko. Nismo igrali najbolje, zato pa sila bojevito. Portugalci nas niso z ničemer presenetili, mi pa smo glede na vsa dogajanja odlično reagirali. Naš selektor ima stoodstoten izkupiček in upam, da bo tako še dolgo,« je v smehu zaključil Natek. Prava osvežitev je bil Seba-stijan Skube s sedmimi go- li, Luka Žvižej je zadel iz vseh štirih poskusov, selektor Boris Denič pa je dejal: »Do 20. minute smo se lovili, žoga ni tekla hitro, nato pa smo zaigrali bolje. Imeli smo že šest golov naskoka, toda gostje se niso pustili zmleti. Bili so zelo vztrajni, kažejo napredek. Na Ukrajino se še nismo pripravljali, zagotovo pa bomo v nedeljo igrali na zmago.« Uroš Zorman je čestital soigralcem in selektorju za prvo zmago, nato pa priznal: »Tekma ni bila na visoki kakovostni ravni, nekaj vzrokov je znanih. Dve točki sta ostali doma, kar je najbolj pomembno. Zahvaljujem se občinstvu.« Najlepšo akcijo sta v 20. minuti za izenačenje ob igralcu manj s »cepelinom« izpeljali celjski krili Gajič in Žvi-žej. DEAN ŠUSTER Foto: GrupA «TT - ^ ^ Celjan Dino Bajram se je boril kot lev v obrambi, na drugi strani pa mu ie uspel eden najlepših zadetkov na tekmi. V Areni Petrol vodilni Maribor Zaradi več hujših disciplinskih kršitev je do nadaljnjega suspendiran napadalec nogometnega kluba CM Celje Gorazd Zajc. Vodstvo kluba je proti njemu uvedlo disciplinski postopek. Jutri ob 18.00 bo v Areni Petrol gostoval Maribor. Tekma bo pokazala, ali so gostitelji sposobni upravičiti naziv dvoboja za štajerski derbi, kajti trenutno so zadnji na lestvici, Mariborčani pa prvi. V Celju sta doslej tekmeca odigrala 30 tekem, vijoličasti pa so bili uspešnejši, saj so zmagali desetkrat, izgubili petkrat, kar 15-krat pa ni bilo zmagovalca. Bi tudi tokrat remi odgovarjal obojim? Navijači obeh moštev veljajo za milo rečeno »vroče«, toda po ustaljeni navadi si bodo daleč narazen, Celjski grofje na severni tribuni, Viole pa na južni. Za glavno tribuno bo veljal poseben režim vstopanja. Domačim gledalcem je namenjen vhod 2, gostujočim pa 3. Pričakovati je glasno navijanje, glede na vremensko napoved pa tudi prijetno nogometno popoldne oziroma večer. DEAN ŠUSTER, foto: SHERPA Marjan Fabjan, Vlora Bedeti in Ana Velenšek Svetovni podprvakinji Slovenski judoisti so po osamosvojitvi na velikih tekmovanjih v mladinski in kadetski konkurenci osvojili 66 medalj, od tega več kot tretjino, 24, celjski judo klub Sankaku Z'dežele. Zadnji odličji sta v Celje prinesli Vlora Bedeti in Ana Velenšek, ki sta v Maroku postali mladinski vicešam-pionki sveta. Vodstvo JZS ji- Judoisti celjskega San-kakuja so se drugič doslej uspeli uvrstiti na zaključni turnir državnega prvenstva. V sredo so v Mariboru ugnali Šiško s 5:1, domačega Železničarja pa s 4:2. ma je pripravilo sprejem, na katerem sta obnovili vtise. Bedetijeva je že na evropskem članskem prvenstvu osvojila bron, za srebro in za finale mladinskega svetovnega prvenstva v kategoriji do 63 kg pa je dejala: »Občutki so bili enkratni, nažalost pa sem bila v finalu premalo agresivna in to me je stalo zlate medalje.« Velenškova (do 78 kg) se je presenetljivo dobro upirala favorizirani Brazilki: »Vedela sem, da sem dobro pripravljena. V finalu je tekmica izkoristila mojo edino napako in prednost zadržala do zaključka borbe.« Trener Marjan Fabjan je odkrito priznal, da je pričakoval vsaj eno zlato medaljo, ob boljšem delu sodnikov, ki so favorizirali predvsem azijske predstavnike, bi jo morebiti Bedetijeva ali Velenškova konec prejšnjega tedna tudi osvojili. DEAN ŠUSTER, foto: SHERPA ■ ■ ■ V ■ V ■ V Igralci Bozicevicu podaljšali mandat Nogometaši Šmartnega so v 2. slovenski ligi vknji-žili drugo zaporedno zmago, Dravinja je ostala brez točk. Konjičani so gostovali v Krškem in izgubili z 1:0. Tekmo je v 14. minuti odločil Jože Barkovič. Dravinja je po tretjem porazu padla na 4. mesto, a za prvim Interb-lockom zaostaja le 2 točki. Šmartno pa je v 12. krogu gostovalo v Kidričevem in s 3:1 presenetilo moštvo Aluminija. Gole so dosegli vezist Senad Jahič, napadalec Alen Mujanovič in branilec Tilen Kompan. Slednji je v 85. minuti prejel drugi rumeni karton in je moral predčasno z igrišča. Ob zmagi je bil zagotovo najsrečnejši trener Stanko Božičevič, saj je bil v preteklih tednih že krepko v »krempljih« porazov in nenazadnje tudi igralcev, potem ko so se sami začeli dogovarjati, kako bodo igra- li. Dragan Vasič ima vlogo vezista: »Ja, lahko bi dejali, da smo mu podaljšali mandat. Od trenerja je veliko odvisno, saj se delo med tednom odraža potem na tekmah ob koncih tedna. Mislim, da se počasi v pogledih vse bolj ujemamo in da smo sestavili pravo ekipo. Nadejamo se, da bo v nadaljevanju tako dobro kot na preteklih dveh tekmah. Sicer pa je vzdušje zdaj veliko bolj sproščeno, potem ko je bila po porazih ekipa psihološko zelo načeta. Saj veste, kako je, ko so rezultati slabi. Prepiri _ Moštvo potrebuje še nekaj dobrih rezultatov. Mladi igralci bodo uvideli, da 2. liga ni bavbav.« O nepričakovani zmagi proti Aluminiju je dejal: »Gostje so igrali zelo napadalno, mi pa smo gole dosegli v pravih trenutkih. Na roko nam gredo tudi rezultati s preostalih tekem, saj na lestvici ne zaostajamo veliko. V nedeljo bomo s Šenčurjem igrali odprto tako kot na preteklih tekmah in upam, da bomo še znižali zaostanek.« Konjičani bodo jutri gostili Belokrajnce. A/tTTTA IZMTVZ r ■ V SPOMIN Radivoj Klincov Rodil se je leta 1948 v okolici Banja Luke, kot sin oficirja pa je že osnovno šolo obiskoval v Celju in odraščal na Otoku. Delal je v Li-beli, od leta 1984 do upokojitve pred dobrim letom pa v podjetju Utež Celje. Pred skoraj 20 leti se je na Špici pridružil takratnemu DŠV Nivo Celje, ko je njegova žena Alenka že prevzela finančne in tajniške posle v klubu, njegov, zdaj že 28-letni Uroš, pa je kot pionirček tedaj začel veslati. Na Špici in za Špico je pustil na tisoče prostovoljnih ur. Predsednik kluba Dušan Konda je imel skromnega in marljivega Radeta za starejšega brata. Prispeval je velik delež pri delo-vaniu kluba, eradnii nove čol- narne in pri rasti mladega kajakaškega pogona. Bil je eden najzaslužnejših članov za razvoj in uspehe celjskega kaja-kaštva v zadnjih letih, pustil je neizbrisen pečat. Fotografija je bila njegov konjiček in ljubezen. Svoje izdelke, na katerih so bili celjski kajakaši, je objavljal tu- Hi \T Mr\\7Cim fciHnilT-n NOVI ITEDN^K I ŠPORT 19 Vrača se Vujasinovič V 3. krogu 1. SL za košarkarje se obeta vnovičen lokalni derbi. Laški Zlato-rog bo nocoj gostil polzel-ske Hopse. Polzelani so v prvih dveh krogih vknjižili dve zmagi, medtem ko imajo Laščani eno zmago, a tekmo manj. Danes si bosta v Treh lilijah nasproti stala izkušena trenerja Aleš Pipan in Ton-či Mašina. Zadnjo tekmo teh dveh nasprotnikov so v prejšnji sezoni z 89:79 dobili Hopsi. Bo pa tokrat lahko za Zlatorog po dolgem času nastopil organizator igre Daniel Vujasinovič. Vrača se po dolgotrajni poškodbi, njegova vrnitev pa bo še kako pomembna v letošnji sezoni. Nocoj bodo na parket stopili tudi košarkarji Elektre, ki bodo gostovali v Ljubljani pri Parkljih. Obe moštvi bosta lovili drugo zmago. Gostitelji se bodo predstavili z novo okrepitvijo, Ernestom Novakom. Šentjur, ki je trenutno vodilni na lestvici, bo jutri gostoval v Škofji Loki pri Mer-catorja, ki še ni okusil slasti zmage. MITJA KNEZ Pokazali precej, osvojili malo V 6. krogu 1. slovenske futsal lige so igralci Dobov-ca osvojili deseto točko. V domači dvorani v Rogatcu je bil končni rezultat 3:3 proti vodilnemu Puntarju, pa čeprav so vodili s 3:1. Močno je popustila zbranost v obrambi, tako da je vratar Alen Mor-dej celo preprečil poraz. V ekipi Aleša Poredskega so bili strelci Sebastjan Drobne, Tomaž Gajser in Peter Stres. Zanimiv je bil komentar gostujočega trenerja Mateja Kavčiča: »Izredno sem zadovoljen. Imeli smo težave s poškodbami, kartoni. Za nami je eno najtežjih gostovanj. Dobovec ki ima po mojem mnenju izredno močno ekipo, me je razočaral. Imajo reprezentante, lahko bi igrali obrambo po celem igrišču.« Domači strateg Aleš Poredski pa je dejal: »Fantje so se malce ustrašili zmage. Hitro sta nam sodnika dosodila pet prekrškov in nam onemogočila čvrstejšo igro. Bili smo boljši v Kobaridu, a izgubili, vodili smo proti Tolmincem in izvlekli remi, tako da moramo biti previdni v Sevnici.« Prvi gol je za Dobovec dosegel Sebastjan Drobne: »Na koncu smo imeli še srečo, da nismo izgubili. Dva gola smo Levo predsednik KMN Dobovec Slavko Pavlovič, ob njem trenerAleš Poredski prejeli zelo poceni. Na treningih moramo marsikaj popraviti. Sevnica je slabša od nas in nocoj za nas štejejo le tri točke!« Za 3:1 je zadel izkušen 29-letni Peter Stres: »Popustili smo v obrambi, ko smo imeli preveliko željo za višje vodstvo. Sicer smo igrali zelo dobro. Prepričan sem, da bomo izboljšali igro in da bomo še močnejši.« Rok Mor-dej je igral zelo dobro: »V ključnih trenutkih nas malo zmanjka, tudi sreče ni bilo. Upam, da bomo po rednem delu med najboljšo četverico.« Pred koncem je poraz Do-bovca preprečil odličen vratar Alen Mordej: »Imeli so že skoraj dobljeno tekmo. Zapravili smo nekaj zrelih priložnosti, potem pa z napako omogočili gostom, da so se vrnili v igro.« Po tekmi je predsednik kluba Slavko Pavlovič povedal moštvu, da je odslej udeležba na treningih obvezna. DEAN ŠUSTER Pina Umek na Slovaškem Celjska umetnostna drsalka Pi-na Umek se je na Slovaškem udeležila pokala Trnava. Nastopilo je 185 tekmovalcev iz 18 držav. Pina je kot edina slovenska predstavnica v kategoriji Junior Ladies za las zgrešila stopničke, osvojila 4. mesto in pokazala odlično formo pred nadaljevanjem sezone, ki se komaj za- čenja. Pina Umek s trenerko Tamaro Dorofejev DŠ Balinc v ligi in pokalu Sekcija Balinc Polzela, ki deluje v okviru Društva upokojencev Polzela šesto leto, je bila letos najuspešnejša. Pod vodstvom predsednika Karlija Korberja je osvojila prvo mesto v Šaleško-Savinjski ligi, ko je desetkrat zmagala in štirikrat igrala neodločeno. Za pokal Štajersko-Savinjske regije so Polzelani v finalu premagali Slovenske Konjice s 7:4. Na turnirju ob občinskem prazniku so pristali na tretjem mestu, zmagali pa so Žalčani. TriMTV Atletski asi zdaj in pred . Pred točno štirimi desetletji je bilo jugoslovansko posamično prvenstvo v atletiki, 26. po vrsti, v Celju. V dveh dneh je nastopilo kar 380 tekmovalcev iz 50 klubov. Atletsko društvo Kladivar je osvojilo največ prvih mest. Zmagali so Miro Kocuvan na 200 in 400 metrov, Branko Vivod v skoku v višino, Franc Vrav-nik v deseteroboju, slavili pa sta tudi obe moški štafeti. Prav njima namenjamo posebno pozornost, kajti »fantje« se od leta 2000 redno sestajajo in obujajo spomine, ko so nosili tudi dres jugoslovanske reprezentance v mladinski in tudi članski konkurenci. Med »štirimi mušketirji« - ista postava je tekla v obeh štafetah, tako na 4x100 m kot 4x400 m -je izstopal Miro Kocuvan, ki je leta 1972 nastopil na olimpijskih igrah v Münchnu. Poleg njega so bili v celjskih štafetah še Tone Medvešek, Henrik Dvoršak in Štefan Obal, ki nam je poslal fotografiji. Zastavljamo vam nagradno vprašanje. Na kupon, ki nam ga boste poslali na naslov Novi tednik & Radio Celje, Prešernova 19, Celje, napišite, kako stojijo celjski atleti z leve proti desni na črno-beli in na barvni fotografiji. Čaka vas nagrada naše medijske hiše. DEAN ŠnSTF.R o a 'M O a t« Najboljša štafeta na 4x100 m in 4x400 m leta 1970 v Jugoslaviji Kladivarjevi atleti zbrani na 40. obletnici ! Z leve na črno-beli fotografiji stojijo: Z leve na barvni fotografiji stojijo: Ime in priimek: I Naslov: PANORAMA MALI NOGOMET Pokal NZS, osmina finala: Nazarje - Viktobirit 4:3 (3:3); Oblak (2), V. Kugler (3), Še-menc (6), Banovšek (39). KOŠARKA Pokal KZS (ž), 2. krog, prva tekma: Celje - Bučar Maribor 90:56. ŠPORTNI KOLEDAR Petek, 29. 10. MALI NOGOMET 1. SL, 7. krog: Sevnica - Do-bovec (20). KOŠARKA 1. SL, 3. krog, Ljubljana (Ježica): Parklji - Flektra (19), Laško: Zlatorog - Hop-si (19.30). Sobota, 30. 10. NOGOMET 1. SL, 15. krog: CM Celje - Maribor (18). 2. SL, 13. krog, Slovenske Konjice: Dravinja - Bela krajina (14). 3. SL - vzhod, 11. krog: Šentjur - Tromejnik, Zreče - Simer Šampion (14). Štajerska liga, 11. krog: Šoštanj - Koroške gradnje, Gerečja vas - Rogaška, Pesnica - Mons Claudius, Poljča-ne - Šmarje (14). MCL, MNZ Celje, 9. krog: Radeče - Kozje, Žalec - Pivo-var, Vransko - Brežice (14). ROKOMET 1. SL (ž), 7. krog: Piran -Celje Celjske mesnine, Velenje - Žalec (18). KOŠARKA 1. SL, 3. krog, Škofja Lo- ka: Mercator - Šentjur (20). 1. SL (ž), 5. krog, Kranj: Triglav - Rogaška (17.30). Jadranska liga (ž), 5. krog: Celje - Radivoj Korač (19). ODBOJKA 1. SL (ž), 5. krog, Šempeter: Aliansa - Prevalje (19). Nedelja, 31. 10. NOGOMET 1. SL, 15. krog: Domžale - Rudar Velenje (16). 2. SL, 13. krog: Šmartno -Šenčur (14). 3. SL - vzhod, 11. krog: Stojnci - Kovinar Štore (14). 26. Cestnikov memorial Celjanom Strelsko društvo Braslovče je organiziralo že 26. tekmovanje za Cestnikov memorial s puško velikega kalibra. Med osmimi ekipami je bil najboljši Tehnovar Celje pred Braslovčami. Med posamezniki sta bila na vrhu člana Tehnovarja, Marjan Zdovc (187 krogov) in Slavko Frece (174). Četrti je bil domačin Inko Hanžič. TT e* OR - oo nirf-nko. oni n 20 KRONIKA NOVI TEDNIK Boris Klančnik z dokumentacijo trdi, da ni kriv. Direktor zanika, da je naredil kaj narobe V Celju se je ta teden začelo sojenje direktorju Regionalne razvojne agencije Celje Borisu Klančniku. Zaradi domnevno spornih pogodb o posojilu mu očitajo kaznivo dejanje zlorabe pravic. Poleg Klančnika je obtoženo tudi konjiško gostinsko podjetje Jelen. To naj bi s preslepitvijo in z navi- deznimi pogodbami dobilo državno subvencijo pri svojem poslovanju. Kaznivi dejanji naj bi bili storjeni že leta 2001, ko naj bi Klančnik kot direktor regionalne razvojne agencije le-to oškodoval. Klančnik je na sodišču vse očitke zavrnil. »Nadzorni svet in skupščina družbenikov Regionalne razvojne agencije Celje v vseh teh le- dom na vodilno mesto agencije. Krediti so bili namenjeni pomoči manjšim podjetjem. Domnevno sporno posojilo, ki ga je agencija odobrila Borutu Jevšenaku, ki ga obtožnica omenja, je bilo zakonsko urejeno, nekaj denarja Jevšenak še dolguje, saj je njegovo podjetje prišlo v krizo, zato se dogovarjajo o drugačnem poplačilu dolga, morda z nepremičninami, je pojasnjeval Klančnik. Problem pa je ta, da naj bi Jevše-nak denar posredoval družbi Jelen, ta pa družbi Anči inženiring, denar naj bi potoval nato nazaj do Jevšenaka, ki ga je vrnil RRA-ju, nekaj pa ostal dolžan. Vmes je družba Anči inžiniring na podlagi navidezne pogodbe uspela od države dobiti subvencijo. Klanč-nik je ves čas zatrjeval, da s posojilom Jevšenaku ni nikakor pomagal družbi Jelen (kjer je tudi sam včasih bil direktor) do pridobitve subvencije. V družbi Jelen naj bi že pred devetimi leti bile težave zaradi slabega vode- nja poslovanja direktorja, ki je nasledil Klančnika. »Zato se mi ne more očitati, da bi storil korist podjetju, če sem vedel, da ga nekdo vodi v bankrot,« je še dejal. Je pa dobrih 30 minut na začetku sojenja trajala razprava o izločitvi javnosti iz sodne dvorane. Mediji naj bi namreč Klančniku - tako sam pravi - storili ogromno poslovne škode, ker smo v začetku oktobra pisali o tem, da mu bodo začeli soditi. Kljub temu sodnik Marko Brišnik, ki velja za enega zelo korektnih med sojenji, ni ugodil predlogu, da se novinarje napoti iz dvorane. Izločitev javnosti s tega sojenja bi bila tudi svojevrstna poteza, saj je Klančnik vendarle eden vidnejših gospodarstvenikov na Celjskem. »Javne obravnave so pravilo, izločitev javnosti pa izjema, kar pa ta obravnava ni,« je dodal sodnik Brišnik in pribil, da imamo novinarji pravico spremljati potek glavne obravnave. SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA tih tudi nista ugotovila ničesar, kar bi nakazovalo na to, da sem storil kaj narobe,« trdi. »Omogočanje mikrokreditov in garancijska shema sta bila normalni temeljni dejavnosti Regionalne razvojne agencije Celje,« je še dejal v zagovoru Klančnik. Večina pogodb o kreditih je bilo podpisanih že pred njegovim priho- Oborožen rop v Laškem V Laškem je v sredo prišlo do oboroženega ropa. Dva neznanca sta namreč napadla varnostnika, ki je v dnevno-nočni trezor banke v Laškem prinesel dnevne izkupičke trgovin. Moška naj bi imela pištoli, morda le imitaciji, bila pa sta tudi zamaskirana. Roparja sta varnostnika z udarci lažje poškodovala, da je ta ostal na opazovanju v celjski bolnišnici. Koliko denarja sta odnesla, za zdaj še ni točno znano, saj v kriminalistični preiskavi ugotavljajo tudi, iz katerih trgovin je imel varnostnik izkupičke in za kolikšne zneske je šlo. Sšol Simeona Januzoviča bomo še enkrat srečali v sodni dvorani. Razveljavili sodbo pijanemu kršitelju, ki je povzročil tragedijo Višje sodišče je razveljavilo sodbo v primeru večkratnega kršitelja cestnih predpisov, ki je pred štirimi leti pijan povzročil tragično nesrečo. Vozil je tudi brez vozniškega dovoljenja in avtomobil, ki ni bil tehnično brezhiben. Gre za 41-letnega Simeona Januzoviča, ki so ga februarja letos obsodili na triletno zaporno kazen s stranskim ukrepom, 10-mesečno prepovedjo vožnje motornih vozil. Zdaj se bo sojenje moralo začeti znova, saj se je višje sodišče »vpičilo« v besedno zvezo »bistveno zmanjšano prišteven« v sodbi. Tako bodo na novem sojenju morali glede tega verjetno stvari še bolje doreči. Pri tem je treba zapisati, da je sodni senat Januzovi-ču dosodil še višjo kazen, kot je predlagalo tožilstvo, in da je to ena večjih kazni za takšno kaznivo dejanje na Celjskem v zadnjih letih. Januzovič je nesrečo povzročil na cesti Prebold-Latko-va vas, kjer je do smrti zbil 43-letnega kolesarja. Po trčenju je odpeljal dalje, vendar mu za pobeg niso mogli soditi. Kolesar je bil namreč takoj mrtev, torej mu ni bilo mogoče več pomagati - tako pravi slovenska zakonodaja. Povzročitelj je napihal kar 2,3 promila, pil naj bi ves dan, tudi med delovnim časom. Še več. K vo- zilu sta ga, kljub temu, da je bil popolnoma pijan, dobesedno odnesla sodelavca, namesto da bi poklicala taksi. Gre za izjemno hudega kršitelja cestnih pravil, saj je po nesreči še vedno vozil kljub prepovedi in si nabral še za več tisoč evrov kazni. Kljub tako očitnemu kršitelju, za takšne se policisti trudijo, da bi jih izločili iz prometa, se je višje sodišče odločilo sodbo razveljaviti. Po tragediji, ki jo je povzročil, je še naprej kršil predpise, je pa med sojenjem rekel, da mu je žal. Janu-zovič se je spomladi izmuznil tudi plačilu stroškov sojenja. Medtem ko morajo nekateri, ki so v sodnih postopkih, plačati vrtoglave stroške ali visoke račune odvetnikov, tega Januzoviču kot hudemu kršitelju cestnih predpisov ni bilo treba. Odvetnika mu je dodelila država, stroškov pa ni plačal, saj je brez službe in brez nepremičnin. SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA (arhiv NT) Za zapahe zaradi napada na kriminalista Leto in pol zapora za 24-letnega Velenjčana, ki je lani celjskega kriminalista poškodoval z bokserjem Sodni senat celjskega okrožnega sodišča je ta teden na leto in pol zapora zaradi napada na pooblaščeno osebo obsodil 24-let-nega Djanija Pistotnika iz Velenja. 24-letnik je lani novembra med postopkom identifikacije napadel celjskega kriminalista Davida Brumca. Ta je opravljal svoje delo, saj je bila takrat v Rdeči dvorani tudi tehno zabava, zato je bil v Velenju povečan nadzor v zvezi z nedovoljenimi drogami. V bližini trgovskega centra je Brumec pristopil do dveh mladeničev, saj je eden, star 22-let, na policiste kričal in jih žalil. 22-letnik Brumcu ni želel povedati osebnih podatkov niti mu ni pokazal dokumentov, nato sta se v spor vmešala še dva mladeničeva prijatelja, med njima Pistotnik, ki naj bi prav tako žalila kriminalista. Pi-stotnik naj bi takrat s pestjo, na kateri je imel bokser, udaril Brumca v glavo. Ko je ta padel na pokrov vozila, ga je Pistotnik z bokser-jem udaril še enkrat. S prijatelji je nato zbežal proti Gorici. Kriminalisti so jih tam tudi izsledili, vendar se Pistotnik ni umiril, še enkrat je napadel tokrat drugega policista, njegov kolega pa je tretjega ugriznil v roko. Z razgrajanjem se nista umirila niti v pridržanju, kjer sta se znova spravila nad še dva policista, uničila sta tudi nekaj inventarja na velenjski policijski postaji. Pistotnik je v priporu že od lanskega napada, tako da mu bodo v zdaj izrečeno kazen všteli tudi do zdaj pre-stano kazen pripora. Sodni senat mu je v sredo izrekel višjo kazen, kot jo je zanj predlagalo tožilstvo, so pa morali v sodni dvorani miriti Pistotnikovega kolega, ki je bil glasen in je izražal negodovanje. Je pa zanimivo tudi to, da je sodišče Pistot-nika obsodilo zaradi napada na policista/kriminalista, torej državnega uslužbenca, obenem pa ga je oprostilo plačila vseh stroškov postopka, ki niso ravno nizki. Ti stroški bodo zdaj bremenili proračun, kar z drugimi besedami pomeni, da bomo morali davkoplačevalci plačati stroške, ki jih je 24-let-nik storil s svojim nepremišljenim dejanjem _ SIMONA ŠOLINIČ Kriminalist David Brumec je bil takole poškodovan. Zdravljenje po letu dni še vedno ni končano. Zasegli nunčake V minulih dneh so policisti na mejnem prehodu Dobovec srbskemu državljanu zasegli tako imenovane nunčake. Gre za orožje, sestavljeno iz dveh lesenih palic, dolžine 36 centimetrov, ki sta povezani z jekleno verigo. Srbski državljan je slovensko mejo prestopil z osebnim avtomobilom nemških registrskih tablic. Po opravljeni mejni kontroli so se policisti odločili še za temeljit pregled osebnega avtomobila in mu orožje zasegli. Nunča-ke je namreč prepovedano prenašati čez državno mejo. Prekrškovni organ je izvedel hitri postopek, v katerem je srbskemu državljanu poleg zasega orožja izrekel tudi globo. SŠol, foto: PU Celje HALO, 113 Nunčaki spadajo med orožje. Vlomili v stanovanje Celjski policisti preiskujejo dva vloma v stanovanji, ki sta se zgodila v začetku tega tedna. V Velenju so neznanci iz stanovanja v Stan-tetovi ulici odnesli več gotovine in nekaj zlatnine. Iz stanovanja na Polzeli pa so izginili prenosni računalnik, fotoaparat, smučarska bun-da in zlatnina. Poškodovani trije pešci V sredo so se na Celjskem zgodile tri prometne nesreče, v katerih so se poškodovali pešci. Do prve nesreče je prišlo v Voj- niku, kjer je 25-letni voznik avtomobila na prehodu za pešce zbil 79-letne-ga moškega. Drugi, 44-let-ni pešec, se je poškodoval v križišču Kidričeve in Delavske ulice v Celju. Vanj je trčil 57-letni voznik osebnega avtomobila, ko je 44-letnik nenadoma pritekel na vozišče. V nesreči, ki se je zgodila ob 16.30 v križišču pri Petro-lu v Laškem, pa je neznana voznica avtomobila temno zelene ali temno modre barve trčila v pešca ter s kraja odpeljala. Morebitne očividce naprošajo naj pokličejo na 113. SŠol TEDENSKI SPORED RADIA CELJE SOBOTA, 30. oktober 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSIo, 8.00 Poročila, 9.20 Otroški radio, 10.00 Novice, 10.15 Časovni stroj - glasba 60. let, 11.00 Kulturni mozaik, 11.15 Časovni stroj - glasba 70. let, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 13.15 Časovni stroj - glasba 80. let, 14.00 Regijske novice, 14.15 Časovni stroj - glasba 90. let, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.40 Jack pot, 18.00 Lestvica - 20 Vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 19.15 Glasbeni večerni program, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) NEDELJA, 31. oktober 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Tinkara Zorec, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, po čestitkah Nedeljski glasbeni veter, vmes 17.00 Sedem dni nazaj, 19.00 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) PONEDELJEK, 1. november 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Bingo jack - predstavitev skladb, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Bingo jack - izbiramo skladbi tedna, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Znanci pred mikrofonom - Tinkara Zorec, 14.00 Regijske novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov s Tonetom Vrablom, 24.00 SNOP (Radio Univox) TOREK, 2. november 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Zdravo z naravo, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Ni vse zafrkancija, je še znanje - kviz, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 21.00 Saute surmadi z Boštjanom Lebnom, 24.00 SNOP (Radio Univox) SREDA, 3. november Jutranja nostalgija na Radiu Celje, 5.01 Žinganje (na-rodnozabavna nostalgija), 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.10 Nagradna igra, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val - ponovitev, 20.00 Večerni program, 24.00 SNOP (Radio Celje) ČETRTEK, 4. november 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.15 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop -ponovitev, 20.00 Večerni program, 24.00 SNOP (Radio Celje) PETEK, 5. november 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 19.00 Novice, 19.15 Dobra godba, 20.00 Clubbing z DJ Teom, 24.00 SNOP (Koroški radio) Dve noči z Radiem Celje Skupni nočni program Snop bo prihodnji teden spet v rokah Radia Celje. V noči s srede na četrtek bo vaša gostiteljica Simona Brglez, s četrtka na petek pa Andreja Petrovič. Prvo noč boste v prvih dveh urah izvedeli, kaj je bio-sinhron in za kaj ga uporabljamo, nato pa se nam bo v studiu Radia Celje pridružila jasnovidka Zoffy, ki bo odgovarjala na vaša vprašanja in med drugim razkrila tudi nekaj urokov. Vas zanima, kaj narediti, da bo v vaše življenje prišel sanjski moški ali sanjska ženska? Pridružite se nam. Vabljeni tudi k poslušanju Snopa s četrtka na petek. V prvem delu noči bo z nami vedeževalka Vesna. Nato bomo gostili člane ansambla Spev, petčlanske fantovske zasedbe z diatonično harmoniko in večglasnim petjem. Fantje izvajajo tudi zabavno popularno glasbo ter zimzelene popevke. Tako stroka kot občinstvo sta jih na nastopih podprla in nagradila. Na polici se je zato nabralo lepo število nagrad in priznanj, pot jih je zanesla tudi izven meja naše domovine. V Snopu bodo podarili tudi kakšno vstopnico za jubilejni koncert, ki bo 19. novembra v Vinski Gori. Nedeljski klepet s Tinkaro Zorec Nekdanja članica najstniške zasedbe Bepop je pri 30. še vedno sijoča in nasmejana. Ponosna mamica pa se, kot kaže, ponovno pripravlja na nastope na glasbenih odrih. V nedeljo se bo v oddaji Znanec pred mikrofonom z njo pogovarjala Mojca Knez. Foto: Grup A radiocelje ■ a . BfiTjiPI iNww.radiocelje.com Mama Manka v Pop čveku V sredo bomo v oddaji Pop čvek gostili vedno navihano Mamo Manko, ki že nekaj ča- sa poje in pleše v ritmu fun-ka. Okoli sebe je zbrala Rock Otočec fante ter z njimi posnela album V ritmu funka. Na albumu je devet avtorskih pesmi, dve predelavi sloven- skih ljudskih ter obilica značilnega Mankinega humorja. Več boste izvedeli v sredinem Pop čveku, ko se bo z ustvarjalci novega albuma pogovarjala voditeljica Tanja Seme. 20 VROČIH RADIA CELJE TUJA LESTVICA: 1. JUSTTHE WAY YOU ARE - BRUNO MARS (3) 2. RHYTHM OF LOVE - PLAIN WHITE T'S (2) 3. SHAME - ROBBIE WILLIAMS & GARY BARLOW (5) 4. STAY THE NIGHT - JAMES BLUNT (3) 5. ANY WHICH WAY - SCISSOR SISTERS (1) 6. BUTTERFLY BUTTERFLY - A-HA (5) 7.HEARTBEAT - ENRIQUE IGLESIAS FT. NICOLE SCHERZINGER (1) 8. FOR THE FIRST TIME - THE SCRIPT (4) 9. START WITHOUT YOU - ALEXANDRA BURKE (4) 10. TO THE SKY - OWL CITY (2) DOMAČA LESTVICA: 1. TISTE LEPE DNI - NEISHA (6) 2. NARAVA - SIDDHARTA (3) 3. ŽIVLJENJE JE LEPO - ALENKA GODEC (1) 4. MAS PUNCO - CARPE DIEM (2) 5. KRASNI NOVI SVET - VLADO KRESLIN 6. KO SE SPET SREČAVA - JADRANKA JURAS (3) 7. MODROST - ADAM (4) 8. V VAKUUMU - FLIRRT (5) 9. TVOJA STVAR - TIDE (5) 10.TULJARIJA - TULIO FURLANIČ (2) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: FORGET YOU - CEE LO GREEN HOLLYWOOD - MICHAEL BUBLE PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: ČUDEN DAN - S'KAKTUS & JERNEJ DIRNBEK MALO PREMALO - ANIKA Nagrajenca: Vili Kolar, Župančičeva 39b, Celje Ivica Lapajne, Jenkova 51, Velenje Nagrajenca dvigneta nagrado, ki jo podarja ZKP RTVS, na oglasnem oddelku Radia Celje. Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. VRTILJAK POLK IN VALČKOV 2010 CELJSKIH 5 plus 1. VSE ENKRAT MINE - MIRO KLINC (2) 2S TEBOJ ALI BREZ TEBE - POLKA PUNCE (6) 3. TI NISI TAKA - MODRIJANI (4) 4. PO NEVESTO - SLOVENSKI ZVOKI (3) 5. ŽENIN BOM - PETKA (1) Predlog za lestvico: 10 POMLADI - ZREŠKA POMLAD SLOVENSKIH 5 plus 1. JESEN - GALOP (6) 2. JE V SODRAŽICI TRŽNI DAN - ANS. FRANCA MIHELIČA (3) 3. PRAVVSAK IMA NEKOGA - RIBNIŠKI PUŠELJC (2) 4. ODPRIVA DNEVU SONČNO STRAN -CVET (1) 5. TVOJ METULJ - KOLOVRAT (4) Predlog za lestvico: PRAVA LJUBEZEN - PETRA IN ROK ŠVAB Nagrajenca: Katja Vrisk, Polzela 257c, Polzela Mitja Lepoglav, Prešernova 11, Slovenske Konjice Nagrajenca dvigneta nagrado na oglasnem oddelku Radia Celje. Lestvico Celjskih 5 lahko poslušate vsak ponedeljek ob 22.15 uri, lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15 uri. Buče letos ■ v manjše, Bučn'ce v ■ Ljudska univerza Šentjur in lokalni časopis Šentjur-čan sta letos že četrtič pripravila etnološko-kultur-no-turistično prireditev Bučn'ce. Med 27 razstavljavci so bili najbolj slikoviti gostje iz Kikinde. Srbi so Šentjurčanom tokrat vrnili obisk. Med bučami, ki tokrat niso bile rekordne, vseeno pa spoštovanja vredne, se je tokrat najbolj veselo plesalo kolo. Pretekla leta so buče sicer bolje uspevale, ampak nekaj najbolj trdovratnih primerkov niti dež ni mogel pokvariti. Je pa laskavi naslov najtežje buče tokrat ušel iz občine. 44 kilogramov težko bučo je namreč pridelala Meta Štrajhar iz Trbovelj. Domačo čast je obranil Ivan Najdaljša buča v družbi najbolj izvirnih kostumov, ki so jih izdelali v Društvu prijateljev mladine Šentjur. pa večje Šentjurske buče so se letos preselile pred občino - Rajanje med polko in kolom Tovornik s Planine. Pridelal je kar 1,27 metra dolgo bučo. Ko pa, če sploh, buče zrastejo, se morajo očitno najbolj bati Minke Pušnik z Jezerc. V tekmovanju v treb-ljenju buč je namreč pomet-la z vso konkurenco. Med 23 nominiranci v akciji Najlepše rože 2010 pa si je z lepo urejeno hišo in okolico prvo mesto prislužila Tatjana Vengušt iz Šentjurja. Bučn'ce so se letos izpod šentjurske tržnice preselile pod šotor na Mestnem trgu in naredile precejšen vtis med obiskovalci. Ti se že veselijo, kaj organizatorji pripravljajo šele za prihodnje leto, ko bodo obeležili prvo petletko. StO Foto: GrupA Bo ali ne bo? Katera je najtežja? Če jo sami nesete, vam jo podarimo . Na stojnicah je bilo mogoče okusiti najrazličnejše bučne dobrote, za bolj skeptične so se našle tudi dobre stare domače salame. Seveda ni manjkalo medu in drugih domačih dobrot. Najlepšo stojnico so postavile članice Društva kmetic Mavrica iz Šentjurja. Med plesalci srbskega kola so se dobro znašli tudi znani šentjurski obrazi, za slovenske ljudske viže pa so poskrbeli pevci in godci z Žusma in iz Dobrine ter osnovnošolci iz Dobja, Slivnice in Planine pri Sevnici. Št. 85 - 29. oktober 2010 -—— IvUJl 24 NOVI TEDNIK I I M I I I 1 M I I I I II Ll I I U H ......................I'll 'fevanje v oglasm 031 692 Vlaženje prostorov v času hurilne sezone i nmmwi 5üh rrafc v prortorii! /e režai/a ^irmltega toa. I/ fosti Iturilne iezofte se v našem bii/alnem in defoi/rtem oliolju srefüjemo s pr«ufttm zrafeom. No noše dobro pofutje med drugim i/piii/a tudi zrafna vk^a. lUormalna, floi/ehu najprimemejffl relativna zračno i/lngo je nelije med 50 in 60 %. flelatii/no i/foznort se znižn k posebej v zimsfeem fflsu, ie-ta i/efltratpade tudi pod 2S %. Ito se itiaden zunanji zrafc v prostoru ogreje. la dosedanje udobne in zdrave zraine Wime i/prostorih je priporadjii/o poflosto Ö kratkotrajno zrafenje ter fcontrofirana temperatura in relatii/no j/faznostzralifl. Zarodi presuhe^a zroko so posledice lahko zelo neu^odne.I/eliho ljudi ima dandanes že i/ normalnih razmerah razne temve, npr. alergije, ostma in dru^e težai/e. Zarodi presuhe^a zraka v oflrei/anih prostorih pa se jim le-te ie stopnjujejo. fe je zrak, (ii^a i/dihai/amo suh, oslobi absorbcijo in prenos kisika i/ ožilje. Utrujenost, izčrpanost in sloba koncentracija so znaki pomonjkanja kisika v krvi Zmožnost somodejnefla čiščenja dihalnih poti je zaradi suhega zraka zmanjiana. Posledico te^o je zmanjšana odpornost na in/ekcije in obolenja dihalnih poti. Pomanjkanje zračne i/la^e poi/zrači O izgubo i/la^e v zgornjih plasteh kože. ffožo postane suha, hrapai/a in luska i/a in lahko tudi pordeči. Pohišti/u, parketu in ostalim lesenim predmetom suh zrak spremeni poi/ßinski lesk. Les se izsuši in pojavijo se razpoke. Vlažen zrak veze prašne delce med seboj. Suh zrök v prostoru prenaša in Avigtije dosti i/eč prahu, čemur še dodotno pomt^o termično di/i^oi/anje zraka ob grelnih naproi/ah. Suh zrak poi/ečuje elektrostatsko naele-ktritei/ predi/sem na tekstilnih in umetnih materiolih. Oa si usti/arimo ugodno klimo v kurjenih prostorih, si lahko pomagamo tudi z nakupom i/lažilniho mka, ki so v zaprtih prostorih neobhodno potrebni za optimolne poboje bii/onjo, dela in s tem kvalitete življenja. Pred odločiti/ijo za nakup i/lazilnika, si lohko postat/imo i/prasanja, ki nos bodo i/odilo k praiyi izbiri. Haj želimo z nakupom naprai/e doseči, kakšen je fllai/ni namen uporabe blažilnika, kakšen nii/o zračne viage želimo [izdržei/ati, kako i/elik je prostor, kjer bomo uporabljali noprat^o, kako trdo t^odo imamo nomenjeno vloženju, kakšno i/zdržei^anje naprave nam najbolj odQomrja, če imomo zdraw-tiiene \eim z dihali, v katerem letnem obdobju imamo naji/eč težai/? / -fflumiitiuoivo -SERVIS IM MfiNTAiAOUHIIi -M)lUUfEIIMMIi:i:iV INFtDCnKKAHUW -WEHNS HMNHtDV DIMNIKARSTVO PEČMI K ia)ek10a,3320Velenje;tei.;03/B977 9» CJF^ Fsk 03/BS77 »8; GSM: 041 6Tfi 751 e-rruil: p«:rlk.illni^k)1.net: www.dlmnlkaTstvo-pecnjk.&i mm Celje : 041/710-480 Rogaška Slatina: 041-767-526 WVWWWWWW^ Kil SffAEH «swnrt fOSMirtW UMMtJ OSOHK w IZVDU VODOVODNIH IKCEHTUIMIH NtfEUAV TEIUNACUA KDMIMC EmUDB IEIim*lU lu. Pnnliuki v»t Slon, um: 041 6S2 907 AGM NEMEC d.o.o. Sedrai 3, 3270 Laäko Tel.: 03/56^3-043 Fax.; 03/56-48-840 E mail: agm.nemec@kabefnet.net GOSTINSTVO I GRADBENIŠTVO IN KAMNOLOM postavil pnoftom lii^iUAt^ S UPQBTtL STORim PrinIcdS iJJOSwtjur . Maihinht.unBfll-storim.aS'""^'"''^)' ^ www.eunistllsttmt»JJ prai^liddtoflitelslEj Tel: 03/78)59» ob™iira/ti«HijfBiMs.aJ«it Cim: 041mejulBVsai&iAddtikq nn^mqairiili.plKtiäbli rnK ■ PREKRIVANJE VSEH VRS T KRITIN • tZOLATORSTVO • STAVBNO KLEPA RS TVO * BREŽPLAČEN OGLED 'TESARSTVO tN SVETOVANJE BRONiSLAV CANŽEK d.o.o. ■r VKKOVSTVO, KLEPUSTVO ttL 03/S77- P2 J / fax: 03/Sl 00-49 inot>>tel:W/639^7 »-pottot bnmlstav.anrek^-lJt ^-n I rr, r, ,Tn ............... ,, ,, | , i 11 I,, ,, I ,, ,, I., . POKIIOTE NÜS! ^ MEDIKMIKO ** ' MOfitvi in svcwvwj« d.o.o, Telefon: 03 S434230. A Gregioiiiicva 5 Mob.: 051 478 610, JOOO Cdjc mriljkmi)io@j)Cil,nct \ t- -«amoplaini^kadeTinaiovcnetaloika ambulanta ^ - xdiavstvcno dviurstvo na prircdirvali ^ ' samaplai^i^ reict^ilnj prevozi VI GSNI:04Q 463 «08 VITA-TERM OGREVANJE Itt PREZRAČEVANJE TelJFax.:0S3 894 B82 www.vHaurm.sI PREZRAČEVANJE Z I^KUPERACUO TOPtOTNE ČRPALKE OGREVAUNt IN HM^DIUll 3IST^I|II NILAN /URAM L IStl lA^HP ' H f K M AN ^ MANU ALNA TERAPIJA Du- A. VER^INfN tiRTttnen revmatoioc FTTÜC OJOJO ; DÜHAJÜSA 1 M A. KW Liuaij™ TltJ OJ 031 566 SPlfl: WWWJlltSjl; (^XltfA: HTt*et-I-KEf Matjaž Železnik ugta^injc klavirjev gsm; 041 71-1 nndliij glasbeni center Gosposla25,3000CclJt leL: 03 548 40 Üfi;, fata 03 54ä 40 60 MAC-ŽELEZNIK io.o. MiläniikfBal2,3000Ce]i(f ID: Sr3a2®397 Najboljša izbira ol(virjevv mestu. Galerija Ohli, Jantdtiiill Lp TH-OJ^MMJJ Delovni (u: ppnedeljeH- pewk 6-14 in 16-19 ioboü B-1J StTiphii za večgmemciff wwwjtielia-nietdIaisIgimfHi e-nnä; (iwälabiiaigSigÜKt sirotiE IZMEBO IH llÜtUVÜ PREDRAČUNA NA KLJUi POKUClTE UilU STEIOKOVMJJ^K/^ ZA ST1t£H£. G. £MILA BUČARJA NA GSM: 041 622 m. MKqiMTIVNIKJWICT / KülMMIKfl f MIIIPMPNTAirt llaMun mmmm. ffÄ^D^^ue 040601080 zfAtm-mrAjmm cu M« r/ ^^ 0 ^^^^glektroiTLeJianlka |i wwnrgt—i servis plinskih pe£i JUNKERS* BUDERUS ■ VIESSMANN • UNiCAL *5AUNIRDUVAJ. Stanko Fartelj s.p. Goäpcska ultca 3 3000 Celje I a smi 041/60 IA 68 tel: 03/5441753,03/491^600 lektrumeha nI ke-sp. S] etekffDniehanlka-.fartetJlgl voFja .net 03itm-m www, KMVlL^F'VKSTOVSEK a VWW.VftSTOV&Et.SI mFoevBSTo^sa.si JURČIČEVA 7. 3310 ±AtBC nwswM wjrMmiiiA PREGRADNE STtNE, SPUŠČENI SfflOfOV), MANSABCrt POLAGANJE PARKEIOV IN lAMJNAIOV, PRENOVA SIANOVAMJ114 HIS. SUKOPlfSKARSTVO, FASP^DERSTVO TO-LE PESKANJE PISKANJE: ■ v peskalnih komorah - na tef^nu - barvnih, črnih kmiin, piaitike, leia .„ - izdelkov poljubnih velikosti OSTALO: - poliranje manjilh delov Vfl]^S7a,331DŽBE«;G£M:04t/7A3 176;«-mBn:toiiuif«ntk@vo^|uM Fß&HCi^iil' ppod(^a.FTwrrttna,prcw^ H(ma£f(an(i.p. ^Sa^Lutfc Uuiana Krfdti it, 31M ienijut . „^jl, ÖM: 0417*7 935 -mmüii "irw la o^r^vanje, vodovod, prezračevanje, plin" -10)14 ouiefip^ke -bojicfii 'kojultiBlu opremi e^ail: InnlLnuiuKi^mall.com - simdf« «buo^li sisiemn - dimnikJ . ^ -IZD. KOV. NADSTBESKOV ^tZD. RAZNIH KOV. KONSTR. KLJUČAVNIČARSTVO DVORISCNIH VRAT IN OGRAJ -(ZD. KOV. STORNI tC IN DHU Gl H KOV. IZDELKOV Še&5e 5. 3312 Prebold ključa vnicarstvo-heftidei@siol net GSM; 041 7S 33 80 tel.: 03 705 30 46 Za sodefovame V oglasni rubriki VSI NAŠI MOJSTRI pokličite: GS^UnD MIZARSKA DELAVNICA KROBKrWANMl,lngJeSu Mi!djDg25.3«»C8lJi te(,faii.:(ö«47J1 GSM 041/73«« (t-nBlwfi hianJiiotMWginailfOJTi kofroek® *l2DtUVA|N0ftHm KEftDKPÜLlOV "IZDEUVAPDHliTVA PONAROflli) KOSTERMONSTAlAOlE 1iLf3/7«l ll«,tiKMI/i3g7H,tBiUmUft rf^^^M iiVANJt POMERI iZDtUWA zastav ŠIVANJE ZAVES SEBVßOBlXU^ Mticna Gaji*k ijp. Savinova 7 (v Rtmljanki}, 3000 CEUE. tel,; 03 5485-890 -s loj^livavu^vi^ ' [opbino-izDladjslilhfauif: Izdelava Pteskariliadeta; . Zaključna dela IH gradbeništvu; Z^UkOVŠEK ZA»UKOV$EK In d ji a Ži(e4,JJlSLOeE _^ asm 041/835726 uporabljamo naslednje materiale: ju b, frag mat, rD«fix> baumit. MSffl darho mavrič s C.ltotlioiligstalnilii:«. Sfn^ur lM:W7«3H!iJ,l«rtfl ioMan diinltov « ŠIVILJSTVO KRPIC^ a:iOO Celje. Te;.: 03^54-13-2» ODPIRALNI CA5: .manjka EKSPRESWA popravfla ^rtgiria! krajšanje jeansa -oženje oblačil, menjava zadrg., -popravila usnjenih oblačil ponedeljek - petek 06JW- ia-00 07-00-13^0 ntdelja In prauilkl ZAPHTO Mant)Of^H54 pp. 10ia,3102:CEUE Tel.: 03/431 -38 00. Fax: 03/491-3S-01 ¥JlltllUIMHn * smoKOVMiniftiLmvitwanOtfliA > rMlLITCTTUgnitU INOKVWJE iAmOfiEKCWMÖciitH ' atTflCHdVNI PHEaLfDZAKIHWUnnElftE . iClMtJTETNtKQhTjuCTNeiJCE ■ fisnuh ZA HCMIwng ^SP^^PfalAmmWrHFWCliWMLEEV . UHStt N IWKflW PWJSrOB £» StlWHtE OflTrt - DELOVNI bJxS: aeiawnkkl oa B.oO-ia.CKi,«cit»ia cxa B.iKi-i2.M . moilio sTBdARsryo I«*llC HAfOKANC, -PvClnJUUaavtmüiMWilm -gn(I^J^lJ^pBlanJ^l^f^I^Dn(1J^!![lltJi^^ol|led^l -iliwliu ^luliunA sitclmst^ilfliihflMlniiftiw, bud, -ilmstilwlinf C.L.Dohtrtlnitail.JIMŠMll'" ijiimiiotaiKkoitikki T.I. L 03/ 7461 a 90 F,).,: o v tfaiic.(n^t