Poštnina plačana v gotovini. KRALJEVINA JUGO SLAVI JA SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE Izhaja vsako sredo In soboto. — Naročnina: mesečno din 16’—, četrtletno din 48'—, polletno din 96'-—, celoletno din 192'—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. —- Tel. štev. 25-52. 49. kos. V LJUBLJANI dno 18. junija 194b Letnik XI. VSEBINA: 275. Uredba o kontroli zaloge blaga. 276. Odločba o razširitvi kontrole cen. 277. Spremembe in dopolnitve uvozne in izvozne tarife v predlogu zakona o občni carinski tarifi. 278. Oprostitev proizvodov z dvolaatniških posestev od uvoznih carinskih davščin. 279. Imenovanje nove izpitne komisije za kinooperaterje. Uredbe osrednje vlade. 275. Na podstavi čl. 1. uredbe o spreminjanju obstoječih predpisov in izdajanju novih z dne 16. septembra 1939. predpisuje ministrski svet na predlog ministra za trgovino in industrijo tole uredbo o kontroli zaloge blaga.* Člen 1. Vse osebe, ki uvažajo, predelujejo ali na debelo prodajajo predmete iz člena 4. te uredbe, morajo v roku treh dni potem ko stopi ta uredba v veljavo, vložiti pri prvostopnih upravnih oblastvih prijave o količinah (zalogah) teh predmetov, ki so jih imele na dan uveljavitve te uredbe. Prijave o količinah (zalogah) vlagajo prav tako in v istem roku tudi osebe, katerim je zadevno blago dano V hrambo, kakor so javna skladišča, prevozniki, komisi-onarji itd. Prijava mora obsegati naslov lastnika blaga in natančne podatke o vrsti in količini blaga, o kraju, kjer je Vskladiščeno in o nabavni ceni blaga. Zbrane prijave pošljejo prvostopna upravna oblastva takoj po prejemu uradu za kontrolo cen v Beogradu, oz. za območje banovine Hrvatske uradu za nadzor cen ,v Zagrebu. Minister za trgovino in industrijo, na območju banovine Hrvatske pa ban, odredi po potrebi, da se pri posameznih podjetjih preišče točnost podatkov, navedenih v prijavi. * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z 15. junija 1946., »t. 135/_XL V11/389. dne Clen 2. Prepoveduje se prodaja vseh predmetov iz čl. 4. te uredbe v špekulativne namene. Vse osebe, ki morajo po tej uredbi vložiti prijavo, so dolžne voditi posebno knjigo o nakupu in prodaji predmetov iz čl. 4. te uredbe in zbirne preglede o mesečnih nakupih in prodajah dostavljati neposredno uradu za kontrolo cen v Beogradu oz. za območje banovine Hrvatske uradu za nadzor cen v Zagrebu. Ti pregledi se pošiljajo vsakega prvega v mesecu za nakupe in prodaje, izvršene v minulem mesecu. Minister za trgovino in industrijo sporazumno z banom Hrvatske sme prepovedati izdelovanje posameznih predmetov in surovin iz čl. 4. te uredbe kakor tudi določiti vrste predmetov, ki se iz teh surovin smejo izdelovati. Clen 3. Minister za trgovino in industrijo, na območju banovine Hrvatske pa ban, sme po potrebi radi kontrole nad izvrševanjem te uredbe postaviti komisarja pri posameznih podjetjih, zavezanih prijavljanju blaga. V primeru, da se ta podjetja ne ravnajo strogo po določbah te uredbe in na nje podstavi izdanih predpisov, se postavi komisar na stroške dotičnih podjetij. Clen 4. Določbe te uredbe se nanašajo na naslednjo predmete tujega izvora: 1. riž, 2. kavo, 3- čaj, 4. kakao v zrnju in prahu, 5. loj, 6. kokosovo olje, 7. parafin, 8. surovi bombaž iu bombažno grejo, 9. ovčjo volno in volneno prejo, 10. surovo juto in nerabljene jutne vreče , 11. kavčuk in kavčukove izdelke, 12. usnje vseh vrst, 13. kositer in 14. belo pločevino. Za te predmete velja uredba o kontroli cen, kolikor se že ne nanaša nanje. Glede predmetov, na katere se nanašajo predpisi uredbe o kontroli cen, a tu niso navedeni, morajo uvozniki, trgovci na debelo in predelovalci prav tako vlagati prijave zalog blaga v smislu členov 1. in 2. te uredbe. Clen 5. Kdor prekrši predpise te uredbe, se kaznuje z denarno kaznijo din 5.000— do din 100.000'— in z zaporom od 30 dni do 6 mesecev. Ce se te osebe bavijo z uvozom, se poleg tega izbrišejo iz uvozniškega registra za eno leto. Kazni izrekajo okrajna sodišča na prijavo ministrstva za trgovino in industrijo oziroma banske oblasti banovine Hrvatske. Clen 6. Natančnejše določbe o izvrševanju te uredbe predpisuje minister za trgovino in industrijo sporazumno z banom banovine Hrvatske. Clen 7. Ta uredba stopi v moč z dnem objave v »Službenih novinah«. V Beogradu dne 14. junija 1940.; M. s. št. 823. Minister za trgovino in industrijo dr. I. Andres s. r. Predsednik ministrskega sveta Dragiša Cvetkovič s. r. Podpredsednik ministrskega.sveta dr. Vladko Maček s. r. (Sledijo podpisi drugih gg. ministrov.) — i i 276. Razširitev kontrole cen.* Na podstavi Člena 1. oziroma člena 3. uredbe o kontroli cen z dne 5. februarja 1940., št. 4651,** in na predlog urada za kontrolo cen odločava po zaslišanju odbora za kontrolo cen takole: 1. Kontrola cen po uredbi o kontroli cen se uporablja tudi na tčle predmete: a) žica, valjana; b) cveki (čavlji, žeblji), izvlečeni iz železne ali Jeklene žice; c) leseni stavbeni material; č) zidna in strešna opeka; d) železo vseh vrst v šibikah; e) fasonirano železo, izvzemši nosilce vseh vrst v Obliki U in T; f) rafija in manila. * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 11. junija 1940., št. 131/XLVI/385. ** »Službeni list« št. 68/15 iz 1. 1940. 2. Za železo vseh vrst v šibikah, za fasonirano železo, izvzemši nosilce vseh vrst v obliki U in T, za rafijo in manilo določi urad za kontrolo cen maksimalne cehe za vso državo po določbah odstavka 4. člena 3. uredbe o kontroli cen. 3. Urad za kontrolo cen pri ministrstvu za trgovino in industrijo in pristojne banske uprave ter uprava mesta Beograda morajo takoj začeti izvrševati njim poverjene funkcije v zvezi s kontrolo nad temi predmeti. 4. Ta odločba stopi v veljavo na dan razglasitve v »Službenih povinah«. V Beogradu dne 29. maja 1940.; II. št. 21.311. Minister za trgovino in industrijo dr. Ivan Andres s. r. Minister za socialno politiko in ljudsko zdravje dr. S. Budisavljevič s. r. 277. Spremembe in dopolnitve uvozne in izvozne tarife v predlogu zakona o občni carinski tarifi.* Ministrski svet je v svoji seji z dne 30. marca 1940. na predlog ministra za finance in na podstavi člena 15. v predlogu zakona o občni carinski tarifi takole odločil: A. V uvozni tarifi v predlogu zakona o občni carinski tarifi se odrejajo tele spremembe in dopolnitve in se zvišujejo ali znižujejo maksimalne in minimalne postavke tako, da se te številke, točke in pripombe glasijo: Carina Maksim. Minlm. Tar. Imenovanje postavka Stev. diu dlu 1UU kg Za št. 17 uvozne tarife v predlogu zakona o občni carinski tarifi se vnaša tale Pripomba. Zemeljski orehi (kikeriki), oluščeni, iz št. 17, točke 2., uvozne carinske tarife, ki jih uvaža Privilegirana d. d. za izvoz deželnih pridelkov v Beogradu za proizvodnjo jedilnega olja, so oproščeni carine ob pogojih, ki jih predpiše minister za finance na skupni predlog ministra za tr- * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 1. aprila 1940., št. 75/XXVI/213. — Upoštevani so tudi popravki, objavljeni v »Službenih novinah« z dne 3. aprila 1946., št. 77/X XVI11/225 in z dne 25. maja 1940., št. 118/X 1,111/347. — V besedilo so tudi prevzete spremembe in dopolnitve po odločbi ministrskega sveta a) z dne 29, marca 1940., M. s. št. 448, »Službene no- vine« z dne 3. aprila 1940., št. 77/XXV111/222, in b) z dne 19. aprila 1940., M. s. št. 560, »Službene novine« z dne 20. aprila 1940., št. 92. Spremembe in dopolnitve ad a) so označene s pripombama 1 in a, ad b) pa s pripombami 3 do 10. Dalje po odločbi ministrskega sveta z dne 14. junija 1940., M. s. št. 803, »Službene novine« z dne 15. junija 1940., št. 135/XLV11/391, glede tar. št. 17, 19/2 in 24/1« izvozne tarife. Tar Imenovanje ^ovin„ in industrijo iti ministra za kmetijstvo.1 13 2, Lupine limon in pomaranč, sveže ali suhe, tudi zmečkane . . 50 Za tar. St. 26 se vnaša tale P r i p o m ti a. Blago iz te tarif-le številke v zavojih do -vštetega 1 kg skupne teže plačuje dodatek k carini 20%. 25 1. Surova...........................150 27 1. Surov........................... 20 Za tar. št. 28 se vnaša tale P r i p o m b a. Blago iz te tarifne številke v zavojih do vštetega 1 kg skupne teže plačuje dodatek k carini 20%. 28 Caj...................................300 29 Začimbe (dišave) v zrnju, lupinah, oluščene, zdrobljene ali zmlete: 1. Vanilija, žafran in divji žafran — . (saflor)................... 1300 2. Cimet, muškatov cvet, muškatov oreh in kardamom ..... 700 3. Poper, ingver, zvezdasti janež (badijan), kapera, majaron, gal-gant, žbice, lovorovo zrnje in listje, tudi z vejico, in ostale nikjer .imenovane začimbe . . 280 Za št. 31 uvozne tarife v predlogu zakona o občni carinski tarifi se vnaša tale P r i p o m b a k tar. št. 30 in 31. Oljnati plodi in oljnato semenje iz št. 30 in 31 uvozne carinske tarife, ki jih uvaža Privilegirana d. d. za izvoz deželnih pridelkov v Beogradu za proizvodnjo jedilnega olja, so oproščeni carine ob pogojih, ki jih predpiše minister za firiance na skupni predlog ministra za trgovino in industrijo in ministra za kmetijstvo.5 33 1. Deteljno seme vseh vrst . . . 20 36 1. Cvetice.........................140 3. Cvetične gomoljice in čebule . 50 40 Hmelj in hmeljeva moka ' (lu-pulin)................................150 41 2. Posušeni, tudi zdrobljeni na kose ................................... 5 43 Lnfa, morska haljuga (morsko zelje) in druge alge; ličje, rafije, trska, palmovi listi, suhi (razen tistih za okras in vence); piasava, rogoz (ločje), slama in vse druge rastlinske snovi za pletenje in za izdelovanje ščeli, v vsaki obliki, tudi barvane ali beljene.................................. 3 4-4 Iisparto (alfa), španska trska in ostala fina trska: Carina Maksltn. \f iniin. postavka din din 1UU kg 40 150 15 300 1000 500 200 15 100 40 100 Tar. Štev. 45 1 Velja od 3. aprila 1940. (M. s. St. 448). 5 Velja od 3. aprila 1940. (M. s. št. 443). 49 63 65 67 69 70 71 70 78 79 80 83 0-50 5 . 30 10 20 20 15. 15 1 2 Carina Maksim. Mlrilm, Imenovanje postavka din din 100 kg 1. Surova ali suha, v celem ali sa-mo razrezana................................ 5 3 2. Precepljena, godena .... 10 5 Rastline, rastlinski plodi, cvetovi, brstiči, listje, korenike, semenje in ostali rastlinski deli za industrijo in obrt, drugje ne imenovani .............................. 1 ‘50 1.a) eksotični............................ 10 2. a) eksotični........................... 35 Rastlinski vosek vsake vrste (karnavbski, japonski, cerezin itd.), tudi ulit, toda ne predelan 15 Jajca in rumenjaki: 1. Jajca domače ali divje perutnine 25 2. Rumenjaki, suhi ali tekoči . . 25 Cebelni vosek, čist ali pomešan z drugimi živalskimi snovmi, nepredelan, tudi ulil...................... 10 Loj, surov, raztopljen in prešan 3 2. Ribje olje in ribja mast, prečiščena, ribje olje in ribja mast strnjena (hidrirana) .... 20 3. Neprečiščen spermacet in sper-macetno olje .......' 20 Vse ostale živalske tolšče, neprečiščene ali prečiščene, kolikor niso imenovane posebej . 3 Ovčja volna, tudi strojarska, surova ali prana .................... 3 Dlaka domače in angorske kozb in dlaka velblodja, zajčja, jelenja, jazbečja, pasja in vseh ostalih živali brez razlike, surova ali prana, žima iz konjske grive in konjskega repa 15 Kokoni sviloprejk in odpadki ne predelane svile: 1. Kokoni. . . ..........................prosto prosto 2. Odpadki ne predelane svile . . 10 5 Rogovi, parklji, kopita, ptičji kljuni, zobje, - lupine školjk in polžev, želvovina........................ 2 1 Ščetihe (živalske-bodice) ... 7 5 Slonova in ribja kost in ostale ne imenovane živalske snovi za rezljanje, surove ... ...... 7 5 Čreva ali želodec, posušen ali nasoljen, toda ne za jed; živalski mehurji, sveži ali suhi, tudi ribji mehurji, razen vizjega kleja 5 2 Kri zaklanih živali, sveža ali posušena; živalski (hlevski) gnoj, odpadki rib, živalski ostanki pri fabrikaciji, ki se rabijo za gnoj: mrtve živali, ocvirki in ostali živalski odpadki, ki se ne morejo rabili za jed .... 2 1 Za tar. št. 94 se vnaša tale P r i p o m b a. Cedrove deščice, ki jih uvažajo tovarne za svinčnike za izdelavo svinčnikov, plačujejo (J 50 dinarja od 100 kg ob 10 Tar, fitev. 97 98 100 101 104 128 135 147 151 156 Imenovanje pogojih, ki jih predpiše minister za finance. 1. Kvebraho, ostali les in lubad: a) v kosih....................... b) zdrobljen..................... 2. Valonea, jezice, mirobolani, šiške, dividivi; katešu, kino, ruje-vina (summach), algarobila, bab-lah in vse ostale nikjer imenovane snovi za strojenje kož . . 2ir, svež in posušen ali oluščen; divji kostanj in ostali gozdni plodi in semena, drugje ne imenovana .......................... 2. Terpentin in druge mehke in trde smole, kamor spada tudi storaks (tekoč in trd); gumijev lak v zrnju in paličicah; šelak, kopal, mastiks, damar, zmajeva kri in drugje ne imenovane smole, tragant, guma basora, češnjeva guma.................... Katran iz lesa brez razlike . . Za tar. št. 103 se vnaša tale Pripomba. Blago iz te tarifne številke v zavojih do vštetega 1 kg skupne teže plačuje dodatek k carini 100%.. 5. a) Ricinovo olje................. 5. b) Laneno, konopljeno in ostala mastna olja, ki služijo za industrijske potrebe . . . Za tar. št. 109 se vnaša tale Pripomba. Blago iz te številke v zavojih do vštetega 1 kg skupne teže plačuje dodatek k carini 50 %. 4. Sladove klice, pivove droži in drugje ne imenovani ostanki Konservirano mleko v tablicah, prahu ali zgoščeno, s sladkpr-jem ali brez njega, tudi v hermetično zaprtih posodah . . . 2. Samot in dinasna malta . . . 2. Zdrobljeni, zmleti, tudi plavljeni .............................. Stroncianit in celestin, fluorit in bavksit, v kosili ali v prahu Azbest-amiant in krizolit, surov, tudi zmlet; vlakna iz azbesta, tudi očiščena ................... Za tar. št. 164 se vnaša tale O p a z k a. Blago iz tega oddelka v zavojih do vštetih 2 kg skupne teže plačuje še po 20 dinarjev od 100 kg. Sedanja opazka k tar. št. 164 se razveljavlja. Za tar. št. 167 se vnaša tale Pripomba. Izdelki iž vlakna in volne iz žlindre se ocarinjajo' kot izdelki iz stekla po zadevnih tarifnih številkah. Carina Maksim. Minim. postavka din din 100 kg i 2-50 40 70 1 5 1 0-50 1-50 0'50 0‘50 50 30 50 0-50 4 0-50 Tar. fitev. 172 Imenovanje Asfalt (asfaltov kamen), zmlet in nezmlet; katranove smole, smole iz kamenega in rjavega premoga in lesa kakor tudi smole iz nafte; asfaltov mastiks in vse ostale zemeljske smole, trde, v prahu ali tekoče; asfaltov klej .............................. 175 Katran iz kamenega premoga iri drugih rudninskih snovi . . 176 2. težka, kakor: antracenovo, kar- bolovo, kreozotovo................. 178 Naftalin, antracen, fenol (karbo- lova kislina), piridinove baze; anilinovo olje, nitrobencol . . 188 Tekočine in preparati, prirejeni za pranje ali apretiranje, pomešani z al kalijami, milom in vodo; preparati iz ricinovega olja za barvanje in apretiranje in razni lugi...................... 192 Navadno črnilo (voščilo) za obutev; masti (tolšče), kreme in podobni preparati, izdelani z voskom, tolščo, oljem ali drugimi sredstvi, za Čiščenje, poliranje ali vzdrževanje kovin, pohištva, parketov, marmorja, peči, štedilnikov, usnja, obutve, linoleja in podobnega: 193 l.a) v zavojih za nadrobno pro- dajo .............................. 2. b) v drugih zavojih................ Za tar. št. 197 se vnaša tale Pripomba. Prečiščeno žveplo in žveplov cvet sta oproščena carine v času od 1. marca do 31. avgusta. 198 Fosfor, navadni in rdeči . . . 200 1. Boraks, surov, neprečiščen (natrijev boracit), tinkal in boro-■ natrokalcit, borova kislina, surova (neprečiščena) . . . . Za tar. št. 201 se vnaša tale Pripomba. Amonijev sulfat, za katerega se s potrdilom ministrstva za trgovino in industrijo dokaže, da se no izdeluje v državi in ki se uvaža za gnojila, je oproščen carine po pogojih, ki jih predpiše minister za finance. 203 Stassfurtska sol....................... 206 1. Soli kromove kisline . . . . 2. Ostalo ,*• ••••••• 20S Oksidi (vodni in brez vode): barijevi (barijev hidroksid, ba-rijev superoksid), natrijev su-peroksid in vodikov superoksid, stroncijev oksid in aluminijev hidroksid (umetna glina), Carina Maksim. Minim, postavka diu diu 1U0 kg 1-50 1-50 1-50 50 40 200 L50 125 75 prosto3 prosto3 o 20 3 15 3 Od 3. aprila do 20. aprila 1940., Maksimalna postavka == 2, minimalna s= 1. (M. s. št. 560)_, Tar itev Imenovanje manganovi oksidi, rumeni in rdeči glaj v kosih in luskinah, tudi zmlet; zmesi za lošč in emajl, pepel od svinca in kositra 1. Oksidi (vodni in brez vode): barijevi (barijev hidroksid, banjev superoksid), natrijev su-peroksid in vodikov superoksid 2. Slroncijev oksid in aluminijev hidroksid (umetna glina), manganovi oksidi, rumeni in rdeči glaj v kosih in luskinah, tudi zmlet; zmesi za lošč in emajl, pepel od svinca in kositra . . 209 1. Kloridi: a) kalcijev........................ b) ostali kloridi.................. 210 Magnezijev karbonat, umeten; magnezijev oksid, čist, slroncijev karbonat, stroncijev klorid, barijev karbonat in sulfat (umetni barit); barijev in stroncijev nitrat, barijev klorat; kalcijev fosfat in sulfat (umetna); kalcijev sulfid, bisulfid in hidro sulfid; kalcijev karbonat, zgoščen: 1. Kalcijev sulfid, bisulfid in hidro-sulfid . i .,»»*•• • 2. Ostalo.............................. 2}2 2. Kalijev karbonat (pepelika) . 4. Natrijev in kalijev hidrat (kav-stična soda).......................... 6. Natrijev bisulfat, natrijev in kalcijev sulfid, bisulfid in hidro-sulfid, natrijev in kalijev silikat (vodotopno, vodeno steklo), kalijev sulfat in bisulfat . . • 7. Natrijev in kalijev klorat, natrijev Fosfat in natrijev tiosulfat 217 Soli ocetne kisline (acetati) in svinčev kis; svinčev sladkor . 218 Cinove (kositrove) soli, kolikor niso izrečno imenovane; takrov in svinčev nitrat, nikljev sulfat, nikljev oksid in nikljeamonijev sulfat..................................... 222 Vse ostale kovine, metaloidi, soli, baze in neorganske spojine, kolikor niso drugje imenovane 223 3. Oksalova in kalijev oksalat; ta- ninova (čreslena), galova in pi- rogalova........................... Za tar. št. 225 se vnaša tale Pripomba. Blago iz le tarifne številke v zavojih do vštetega 1 kg skupne teže plačuje dodatek k carini 50%. 227 Masa za tiskarske valjarje, hektografske in podobne mase kakor tudi izdelki iz takih mas 228 1. Kinin in njegove soli . ;. . . 230 Izvlečki in snovi za strojenje Carina Maksim. Minira, postavka din din 100 kg 60 25 7 o 30 15 20 30 12 20 60 50 40 40 15 5 1 20 12 15 22 lP 15 50 1 40 30 100 100 75 50 Carina Maksim. Minira. Tar. Imenovanja postavka štev, din din 100 kg kož, kolikor niso nikjer imenovani, in umetne snovi' za strojenje ................................ 16 236 1. Rastlinske in živalske: a) zdrobljene ali fermentirane v vsaki obliki, kolikor ne spadajo pod druge tarifno številke ................................ 12 b) košenilja in kermes brez razlike ................................. 10 2. Rudninske barve v prahu, testu ali kalupih: a) zemeljske.......................... 15 b) železaste, tudi izdelane iz industrijskih odpadkov ... 16 237 1. Indigo, naraven ali umeten, in indigov karmin........................ 70 238 Umetne organske barve . . . 50 242 1. Naravni, v pt*ahu.................... 30 2. Olepšani z ultramarinom ali z anilinovimi in drugimi kemijskimi barvami do vštetih 2% . 50 244 1. Tin ta v prahu.......................500 3. Prepojeni trakovi za pisalne stroje in podobne stroje . . . 800 246 Lojevec (kreda za krojače), razrezan ali pripravljen za risanje 20 247 3. a) črna..............................160 b) v barvi ali tintna .... 200 4. a) črna...............................300 b) v barvi ali tintna .... 400 5. Tuši in oglje za risanje . . . 400 249 Alkoholovi pokosti-firneži (raz- < ne smole, razstopljene v alkoholu) ................................150 Za tar. št. 250 se vnaša tale Pripomba. Blago iz tar. št. 248, 249 in 250 v zavojih do vštetega 1 kg skupne teže plačuje dodatek k carini 20%. Za tar. št. 252 se vnaša tale Pripomba. Blago iz te številke v zavojih do vštetega 1 kg skupne teže plačuje dodatek k carini 50%. 255 Patoka (Žonta), metilov alkohol (lesni cvet, metanol), aceton; formaldehid (metilov aldehid), trd in tekoč: 1. Aceton ............................. 110 2. Ostalo........................... 70 256 2. Olje iz brinja in iglastega drevja, sivke, lovora, rožmarina . . . 150 3. Jasminovo, bergamotno olje, iz grenkih mandeljnov, rožno, iz šmarnic, vijolic, pomarančnega cvetja in temu podobno , . . 600 257 Umetne dišeče snovi . .' . . . 600 265 Dinamit.............................150 266 Druge raznesilne in strelilne snovi, kakor: pokalni bombaž, pokalno živo srebro, pikrinova kislina in 12 8 5 lu 12 50 40 20 30 400 600 15 120 160 240 300 300 120 100 50 120 500 500 120 Carina Maksim. Minira. Tar. Imenovanje postavka Ate v d:In din 100 kg njene soli; kalijev klorat, amonijev nitrat, pripravljeni kot razstreliva 160 130 267 Predmeti za umetni ogenj vseh vrst, rakete, žabice, strelni klobučki in strelne kapice za otroške pištole, tudi napolnjene s pokalnim živim srebrom ...... 400 300 268. 1. Vojaški, ostri: a) napolnjeni ....... 300 220 b) prazni, s strelno kapico ali brez nje............................. 240 170 2. Ostali: a) napolnjeni........................... 300 220 b) prazni s strelno kapico ali brez nje . ......................... 240 170 3. Strelne kapice brez razlike, napolnjene ali prazne......................... 250 200 271 Ostala sredstva za vžiganje in gorenje, kolikor niso imenovana drugje, kakor: kresilna goba, za-žigalnice (lunte), strelne kapice in vžigalniki za tehnične potrebe, žveplene vrvice, vžigala za viseče svetilke itd................................ 200 150 V opazki za tar. št. 271 se spreminjajo naslednje točke, tako da se glasijo: , 1. Blago iz tar. št. 222 za industrijsko uporabo, po izvoru iz pogodbenih držav, za katero se s potrdilom ministrstva za trgovino in industrijo dokaže, da se ne izdeluje v državi in da se uporablja v industriji, ki ga uvaža, plačuje carino po 5 dinarjev od 100 kg ob pogojih, ki jih predpiše minister za finance. 3. Blago iz tar. št. 235, točke 2., za industrijsko uporabo, po izvoru iz pogodbenih držav, za katero se s potrdilom ministrstva za trgovino in industrijo dokaže, da se ne izdeluje v državi in da sje uporablja v industriji, ki ga uvaža, plačuje carino po 10 dinarjev od 100 kg ob pogojih, ki jih predpiše minister za finance. 4. Na etre iz tar. št. 253 za industrijsko uporabo, po izvoru iz pogodbenih držav, za katere se s potrdilom ministrstva za trgovino in industrijo dokaže, da se ne izdelujejo v državi in da se uporabljajo v industriji, ki jih Uvaža, plačujejo carino po 100 dinarjev od 100 kg ob pogojih, ki jih predpiše minister za finance. 5. Kemikalije iz tar. št. 196 do 235, vštevši tudi olje iz iglastega drevja iz št. 256,, točke 2., za katere se s potrdilom ministrstva za trgovino in industrijo dokaže, da se ne izdelujejo v. 500 120 120 120 120 1 1 80 00 Carina Maksim. Mini m. Tar. Imenovanje postavka štev, din din 100 kg državi, s potrdilom ministrstva za gozdove in rudnike pa, da jih uvaža rudarsko industrijsko podjetje radi koncentracije zdrobljene rude s flotacijo ali radi izločanja kovin iz rude, plačujejo carino 0’50 dinarja od 100 kg ob pogojih, ki jih predpiše minister za finance. 272 1. Beljen, gradašan (grebenan), česan............................. 10 6 2. Barvan, zmlet......................... 10 6 3. Odpadki........................... 10 6 284 Pozamentarija, pozamentarijski in gumbarski izdelki, tudi na podlogi iz lesa, kosti, roga, navadnih kovin ali navadne tvarine . . . 600 285 Vrvi, motvozi in konopci iz bombaževe preje, 1 mm in več debeli 150 287 1. Cevi .'................................150 2. Jermeni za prenos gonilne sile ali materiala.........................150 4. Ostali................................150 288 1. Pripravljena, grebenana, česa- na, beljena, barvana.............. 2 2. Odpadki................................ 2 290 2.b) beljena, barvana in tiskana 100 291 2.b) beljena, barvana in tiskana 110 292 Preja iz konoplje, lanu in kitajske trave (ramije) za nadrobno prodajo (sukanec za šivanje, pletenje, vezenje itd.), na lesenih vretencih, papirju, v klobčičih, predencih itd., enonitna, surova, beljena, barvana in tiskana....................................200 293 1. Št. 7 in manj, po angleški nu- meraciji: a) surova . . . ............. 14 b) beljena, barvana, tiskana . 28 2. Nad št. 7: a) surova............................. 16 b) beljena, barvana, tiskana , 30 ,94 1. Št. 7 in manj, po angleški nu- meraciji: a) surova............................. 18 b) beljena, barvana, tiskana . 36 2.' Nad št. 7: a) surova ........ 20 b) beljena, barvana, tiskana . 40 295 Preja iz vlaken, naštetih v tarifni št. 288, razen prej, imenovanih v tar. št. 292, za nadrobno prodajo) na lesenih vretencih, v klobčičih, predencih itd.), enonitna in večnit-na, surova, beljena, barvana in tiskana.................................. 00 302 Pozamentarija, pozamentarijski in gumbarski izdelki, tudi na podlogi iz lesa, kosti, roga, navadnih kovin ali navadne tvarine . . . 600 307 1. Jermeni za prenos gonilne sile ali materiala . ..... 150 3. Ostali . * * 1 t • • • • • 130 150 10 20 12 24 14 28 16 32 0 500 120 120 Carina Maksim. Minira. Tar. Imenovanje postavka i ht(*V din din 100 kg 310 Umetna volna > . 30 25 321 Rute za na glavo in šali, tkani, tudi v nerazparanih kosih . . . 750 600 322 Til, bobinet in njima podobne tka- nine, gladke 750 600 823 Čipke 1600 1300 325 1. Jermeni za prenos gonilne sile ali materiala, cevi 150 120 3. Ostali . . • 'i. 150 120 326 Svila, odinotana (filirana),-stirova, let dalje nepredelana . .• . . . 25 20 Spreminja se pripomba za tar. št. 334 tako, da se glasi: P r i p o m b a. Tkanine za mlin- ska sita, po izvoru iz pogodbenih držav, plačujejo carino po 100 di- narjev od 100 kg, dokler se ne za- čno izdelovati v državi. 340. 1. Jermeni za prenos gonilne sile ali materiala, cevi 150 120 345. Knjigoveško platno in podobne prevlečene ali prepojene tkanine, razen s kavčukom, za knjigoveške in kartohažne potrebe 35 30 349 Klobučina, tudi prepojena v smoli, katranu, pokostu (firnežu) in podobnih snoveh, v kosih: 1. Iz grobe živalske dlake, tudi pomešana z rastlinskimi snovmi 60 50 2. Iz volne, tudi pomešana z rast- linskimi in živalskimi snovmi . 120 100 354 1. Surova 15 10 355 1. Razna cedila (sita) za precejanje olja in tolšč, tudi s hodno prejo ........... 35 20 2. Trakovi, umetne cvetice, tkani- ne, pri katerih sta snutek ali votek iz konjske žime, ostalo pa druga tvarina, razen svile . . 750 600 359 1. Popolnoma ali deloma svileni, kos opremljeni ali neopremljeni . 12 10 2.a) opremljeni ....... 6'50 5 2.b) neopremljeni . . . . ♦ . 4 3 361 5 4 4 3 100 kg 369 2. Odpadki od preje ali tkanin . 3 2 371 Usnje, bronsirano,. pozlačeno, po- 600 500 srebreno ali kakor koli šarjeno . 372 Pergamentno in transparentno 120 100 373 60 50 375 1. Brez podloge . 3000 2500 2000 376 2. Ostali 120 100 382 1. Iz navadnih kož . . o • • • 400 250 2. Iz finih kož ...<•••• 1200 1000 383 2.a) neprevlečeni, brez podloge . 2000 1500 2.b) prevlečeni, s podlogo . • • 3000 2500 884 Strune, razen strun za glasbene instrumente; vrvice in konopci iz črev ,«•••«••••• 260 200 Tar. štev. 386 387 388 394 396 397 405 408 410 415 417 418 421 424 430 436 Imenovanje Kavčuk in gutaperča kakor tudi balata, samo prečiščeni . . . . 2. V ploščah, patentnih ploščicah, kosih ali prahu, nevnlkanizira-ne, a ne dalje obdelane . . . Niti: 1. Neovite............................. 2. Ovite: . . . a) s svileno ali deloma svileno prejo.............................. b) z drugimi prejami . . . . 1. Svilena ali. deloma svilena . . 2.a) za čevljarje ....... Trdi kavčuk v paličicah, nitih, ploščicah, tudi poliranih, toda ne dalje obdelanih, v prahu, zdrobljen in odpadki od trdega kavčuka . . 1. Neobdelani......................... Sparterija in prepleti za izdelovanje klobukov1: 1. Sparterija in prepleti iz spar-terije ,. . ......................... 2. Ostali prepleti: a) iz umetne svilene slame, slame ali iz umetne konjske žime b) iz rastlinskih predilnih snovi c) iz rastlinskih snovi za ple-tarstvo: a) nebeljeni in nebarvani . . 3) beljeni ali barvani . . . . 2.b) z najfinejšo tvarino . . . . 2.c) z ne imenovano tvarino . . 1. Surovi ali beljeni, samo razrezani ................................. 2. Glajeni, polirani ali v obliki predmetov, ki naj se izdelajo iz njih ................................. l.a) neobdelani....................... l.b) obdelani...................... Za tar. št. 415 se vnaša lale P r i p o m b a. Cvetice iz živalskih snovi za rezbarstvo se ocari-njajo po tar. št. 366. 1. Neobdelani , . .................... 2. Obdelani........................... l.a) a) obodci in kopče za obuvala in rokavice ........ Blago iz plastičnega in plinovega oglja, tudi v zvezi z navadnimi kovinami ............................. 1. Surove......................... • Vretena, vratila. preslice, cevi, tkalski grebeni, vretenca za razmo-tavanje preje, snovalnice, zobci za Ikalske grebene, kolesa za statve, tudi z železom, jeklom, usnjem, kostjo in steklom: 1. Surovi in neglajeni................ 2. Glajeni, polirani, barvani, lakirani, pleskanj..................... 1. Surova ali suha.................... Carina Maksim. Minira, postavka (lin din 100 k JZ 35 120 250 200 BOO 200 50 70 350 350 250 30 75 1300 800 15 100 15 100 15 90 270 45 30 20 32 15 25 100 200 150 * 500 150 40 50 300 300 200 20 50 1100 700 10 80 10 80 10 70 220 35 20 12 20 10 >Klobukov« je dodano po odločbi M. s. št. 560 Carina Maksim. Mlnim. Tar. Imenovanje postavka Itov. din din 100 kg 2. Premagana, lakirana, polirana,- barvana......................................................................... 70 '50 437 Vretena, cevke, tkalski grebeni in zobci za tkalske grebene, tudi z železom, usnjem, kostjo in steklom 32 20 441 1. Iz cunj.......................... 4 2 2. Iz lesa, slame in tem podobnih snovi..................................... 2 1 3. Odpadki od papirja in kartona, makulature in vobče papir in karton, ki se dajo uporabljati samo za izdelovanje papirja . . 1 0-50 442 5. Lakiran, s šarami, izdelanimi s prešanjem ali tiskanjem (desi-niran), fotografski in slikarski (bristolski), prevlečen s kakršno koli vrsto papirja, razen s papirjem, imenovanim v točki 3. 55 45 Razveljavlja se pripomba 1. k tar. št. 442, pripombi 2. in 3. pa sta odslej pripombi 1. in 2. 443 Pivni papir in karton za vpijanje, celulozna vata in papir za filtriranje: 1. Celulozna vata........................ 120 90 2. Ostalo................................... 25 20 444 Ovojni papir, težak nad 40 g na Im’.......................................... 20 ,15 Razveljavlja se pripomba za tar. št. 445, dodaje pa tale nova Pripomba. Papir iz točke l.a za tiskanje na rotacijskih strojih, če ga uvažajo iz pogodbenih držav tiskarne, ki imajo lastne rotacijske stroje, in to v okviru uradno ugotovljene polrošne zmogljivosti, plačuje po din 1'— od 100 kg ob pogojih, ki jih predpiše minister za finance.5 Ta ugodnost velja do konca leta 1940. in jo sm,e minister za finance po potrebi podaljšati tudi za leto 1941." 446 Papir s prešanimi ali natisnjenimi šarami (šaren papir); šagriniran, marmoriran, tudi lakiran; gofriran in nabran (plisiran) papir: 1. Gofriran in nabran (plisiran) papir ................................. 120 90 2. Ostali.......................... . . 60 50 447 Papir, težak 40 g ali manj na 1 m2 (svileni)’ 65 50 449 Papir, prevlečen s kredo, ogljem, z baritovo in podobnimi belimi barvami, s prahom iz pinte, volne, bombaža in podobno, s kavčukom, gutaperčo ali lepilom, lakiran papir: 5 Velja od 20. aprila 1940; (M. s. št. 560). 6 M. s. št. 560. Carina _ Maksim. Minlm. Tur. Imenovanje postavka stev- din ' din n ‘M KK 1. Papir, prevlečen s kavčukom, gutaperčo ali lepilom .... 80 5Q 2. Ostali...................‘. . . . 50 10 451 Papir in karton, deloma ali celoma prevlečen s tkanino, ali s podlogami ali prevlakami iz preje in pletiva ali kovinske žice ali vale 75 50 453 Gladilni papir, posut s peskom, steklom, smirkom in podobno shovjo ..................................... 20 15 454 2. Ostali............................130 100 K tar. št. 454, t. 2.: Razveljavlja se odločba ministra za finance C. št. 35.170/1929, s katero se je bil izrekel soglasnega predsednik ministrskega sveta pod M. s. št. 1465 z dne 21. julija 1929. (»Službene novine« št. 212/LXXXI1I z dne 11. septembra 1929.).’ 474 Podobe na plalnu, lesu, na navadnih kovinah in njih zlitinah, na papirju in kamnu; originalni na-riski in slike na papirju — vse to tudi na podlogi iz kartona in tkanine, tudi mehko vezano, broširano ......................................... 350 300 475 1, Dragi kamni, obdelani (rezani, polirani, zaobličeni, Fasetirani), v zrnju, brez zveze 1300 1000 2.a) v zvezi z lesom, rogom in navadnimi kovinami za tehnično uporabo (za rezanje, vrtanje, risanje in pisanje)..................... 800 600 477 Skrilavec in sljuda in izdelki: 1. V ploščah: a) do vštetih 20 cm debelih, dalje nepredelanih: a) skrilavec ...... 15 V P) ostali....................... 2'50 2 b) poliranih, počrnjenih, barvanih: a) skrilavec 35 25 P) ostali....................... 6-50 5 2. Tablice za pisanje, tudi s črkami, v lesenih okvirih ali brez okvira: a) iz skrilavca................... 36 30 b) ostale......................... 12 10 3. Ostali izdelki: a) iz skrilavca................... 36 30 b) iz druge snovi................. 12 10 478 Kamni, oklesani alj žagani, razen plošč pod 16 cm debelih; kocke za tlak ........................ 3 2-50 488 Izdelki iz asfalta, čistega ali z gramozom pomešanega, smolnega cementa in podobnih snovi, tudi v zvezi z navadno ali fino tvarino . 15 10 490 l.a) nerezan ali rezan pravokotno 25 20 7 »Uradni list« št. 387/93 (395/95) iz 1.1929. - Razveljavitev velja od 20. aprila 1940. (M. s. št. 560). Carina Maksim. Mlnim. Tar. Imenovanje postavka štev. din din b) rezan drugače (fasoniran) ali preluknjan (perforiran) . . . 2. Preja, vi tice, vrvi, konopci, tudi z drugo predilno tvarino ali z žico iz navadnih kovin .... 3. Tkanine, tudi v zvezi z drugo predilno tvarino z osnovo ali votkom iz žice navadnih kovin 4. Ne imenovani izdelki iz azbesta 491 1. Zdrobljena ali zmleta 492 1. Surovi, samo izrezani .... 2. Oglajeni, polirani ali v obliki predmetov, ki naj se izdelajo iz njih . . . . . ... . . . 494 l.b) iz samota, dinasa, bavksita, magnezita in podobne tvarine . 500 1. Iz grafita in grafitne mase . . 2. Iz ostale nepregorne tvarine . . 506 Odpadki; drobci razbitih keramičnih izdelkov.............................. 507 Steklena, emajlna in loščilna masa; zmesi za emajl; zmleto steklo — vse tudi pobarvano........................ 509 Palice, šibike, cevi in cevčice: 1. Bele, prosojne..................... 2. Barvane............................ Spreminja se točka 3. opazke k tar. št. 510 in 511, tako da se glasi 3. Razbita stekla v nepravilnih kosih, manjših od 50 cm2, se oca-rinjajo po tar. št. 526. 514 Steklo za žepne ure, steklo in steklene leče za naočnike, tudi preluknjano, in drugo optično steklo 250 200 516 1. V kristalni obliki, poslikani, pozlačeni, posrebreni.......................... 250 200 2. Ostali.................................150 100 518 Stekleni kamni za nakit, stekleni lističi, stekleni biseri in steklene korale, nepreluknjani ali preluknjani, tudi nanizani zaradi prenašanja ....................................... 600 500 519 Podobe na steklu, stekleni mozaik, svellopisi (litofanije), kakor koli izdelani na steklu ..................... 650 500 522 Izdelki iz steklenih prizem in stekla za lestence, steklenih obeskov za lestence in za drugo uporabo, bleščic, biserov, steklenih in emajl-nih kapelj (zrn), steklenih lističev, steklenih kamnov za nakit, steklenih biserov in steklenih koral . . 800 600 523 3.c) iz drugače obdelanega stekla 110 90 525 l.a) zobje, tudi s cevčicami in klinčki iz dragih kovin . . . 1200 1000 b) zobje z drugo ne imenovano tvarino.............................600 700 c) zobje s čeljustmi iz kavčuka ali podobne tvarine, tudi z vzmetmi iz dragih kovin . . 900 700 531 Preja iz dragih kovin, ne glede na ovito tekstilno tvarino , . , 4000 3000 Tar. Imenovanje Carina Maksim. Minira, postavka štev. din (liD 536 2. Kovno, v panjih, kladah, pali- 1UU k L' cah, milbars, surovo jeklo, tako zvano ingotsko železo in ostalo, neizvaljano 6-50 5 3.a) v ploščah, šibikah, četvero- kotno, okroglQ, polokroglo, votlo (žlebasto) in vobče že- lezo, ki se rabi v obrtu; caglji, platine: a) caglji, platine 12 9 {J) ostalo 14 12 Razveljavlja se pripomba 1. za tar. št. 536, pripombi 2. in 3. pa sta odslej pripombi 1. in 2. 537 2.b) s kositrom (činom — bela pločevina) ali svincem . . . 28 20 Razveljavlja se pripomba za tar. št. 539. 540 Progovna železniška tvarina: 1. Tračnice, preluknjane ali ne- preluknjane, tudi montirane: a) težke do vštetih 21*2 kg na dolžinski meter ..... 14 12 b) ostale 12 10 2. Kretnice, signali, železniški pra- gi, ploščice za podlaganje trač- nic, ploščice za vezanje tračnic: a) kretnice 25 20 b) ostalo 12 10 543 2.b) naoljene, pol naoljene, pa- tentne osi, tudi z deli iz na- vadnih kovin 75 60 548 Šila, dleta, tolkači, svedri in pile z zarezami ali brez zarez, tudi v zvezi z lesom: 1. Svedri: a) s premerom nad 20 mm . . 80 60 b) s premerom nad 10 mm do vštetih 20 mm 150 120 c) s premerom do vštetih 10 mm 220 180 2. Ostalo 80 60 549 Rezi za skobljanje, priprave za re- zanje cevi in za vrezovanje zavo- jev na maticah in vijakih . . . 100 80 551 Žage in listi za žage z zobmi ali brez zob (kamnorezilne), tudi v zvezi z lesom: 1. Težki več ko 2 kg 80 60 2. Težki do vštetih 2 kg ... . 120 80 557 Vitli in ostale priprave za vzdi- govanje tovorov, razen liftov, tudi s pripadajočimi verigami, če jih ni mogoče deliti 40 35 562 5. Prevlečeni popolnoma ali delo- ma z nikljem, kromom, bakrom ali aluminijem ali njih zlitina- mi, tudi v zvezi s fino tvarino 200 150 563 1. Transmisijske 75 60 564 1. Neobdelani 30 2. Obdelani 100 80 565 Drsalke in kotalice 200 150 568 Vretena brez razlike, cevi, tkalski grebeni (brda), zobje tkalskih gre- 100 kg 35 30 45 35 55 45 90 70 2 1 15 10 90 70 3 2 2 1 2 1 1'50 0-50 7 5 20 15 25 20 Carina Maksim. Minira. Tar. Imenovanje postavka It e v. dtu din 100 kg benov, prameni, tkalski prstani in podobni predmeti za slatve in tkalne stroje * 50 40 571. 1. Iz pločevine brez zveze, tudi prešane 150 120 2.a) brez zveze ali v zvezi z navadno tvarino, tudi s kostjo in rogom 250 200 575 Priprave (aparati) za britje, tudi z njih noži 800 600 .576 1. Rezila priprav (aparatov) za britje............................ . 500 400 • 2.a) neobdelana . 40 30 b) obdelana 65 50 3.a) neobdelani 40 30 b) obdelani 130 100 580 Igle: 1. Šivanke in igle za vezenje, z ušesci, tudi pozlačenimi . . . 250 200 2. Za pletenje, s kvakami ali brez kvak, tudi v zvezi z navadno ali fino tvarino 250 200 3. Igle za šivalne stroje, za pletilne in vezilne stroje in za podobne stroje.............................. 200 150 4. Za grebene 100 75 5. Bucike, nenakitne, tudi z glavi- - > cami iz navadne ali fine tvarine 250 200 Pripomba. Grebeni se oca-rinjajo ne glede na snov, v katero so igle vsajene, pa tudi v zvezi z navadno ali fino tvarino, kakor igle za grebene z dodatkom k carini 20%. 581 Odice (trnki) 250 200 585 1. 'Nakitni................................ 500 400 2. Ostali 350 250 586 2. V zvezi s fino tvarino .... 150 120 588 Odpadki in opilki od železa ... 3 Staro železo........................ . 3 0 50 589 Aluminij, surov, v kosili, palicah in zrnju, odpadki in stari zlomljeni predmeti ........ 15 10 592 Žice in lističi............................ 120 100 597 Svinec, surov, v kosih; odpadki in stari zlomljeni predmeti 15 12 600 Lističi ...................................120 100 604 l.a) brez zveze ali .v ,zvezi z navadno tvarino................................... 45 35 b) v zvezi s fino tvarino ... 55 45 2.a) brez zveze ali v zvezi z navadno tvarino 75 60 b) v zvezi s fino tvarino ... 90 70 3. V zvezi z naj finejšo tvarino . 120 100 611 Kositer (cin), surov, v kosih, tablah; kositrovo varivo, tudi z dodatkom svinca do 10%; odpadki od kositra in stari zlomljeni predmeti 10 5 615 Lističi (staniol)..................'. . 120 100 618 Nikelj, surov, v kosih,' tablah; odpadki in stari zlomljeni predmeti; deuar iz niklja ....... 10 5 Tar. štev Imenovanje Carina Maksim i Minira. postavka din din 10U kg 25 20 45 35 , 60 50 50 40 75 60 60 50 120 100 20 40 10 25 120 D 20 100 619 1. Neobdelani........................... 2. Obdelani........................... 620 l.a) debela 05 mm in manj . . . b) debela nad 05 mm .... 2.a) debela 05 mm in manj . . . b) debela nad 05 mm .... 621 Lističi iz niklja....................... 622 1. Neobdelani........................... 2. Obdelani............................ 624 Baker, surov ali prečiščen, v kosih, tablah; odpadki in stari zlomljeni predmeti; bakren denar; trdo varivo ...................................... 625 1. Neobdelane........................... 627 Lističi iz bakra . '. . . . . . Spreminja se drugi stavek t. 1. občih opazk za navadne kovine, tako da se glasi: Železo in izdelki iz železa pa plačujejo, če so popolnoma ali deloma prevlečeni ali oploščeni z bakrom, kromom, nikljem ali aluminijem ali z njih zlitinami*, še dodatek 50% ‘na carino, določeno za obdelane izdelke, ako je navedena v zadevni tarifni" številki razdelitev na neobdelane in obdelane, kolikor taka obdelava v tarifi ni določena. 641 Nepristni srebrni in zlati lističi . 646 1. Za parne stroje . 1.................. 3. Ekonomizerjj in pregrejevalci pare.............................. 653 Kmetijski stroji in mehanične priprave: 2. Mehanični stroji za žetev, za kopanje, kosilnice, sejalnice in trierji................................ 658 Ne imenovani stroji za industrijo: 668 Montirano steklo za električne svetlobne pojave, stekla za Ront-genove in druge žarke .... 669 1. Kabli: (' 674 Deli bicildov in motociklov: 1. Deli biciklov: a) Sedla, pedali, vodila . . , - b) Ostali deli iz železa: a) neobdelani....................40% p) obdelani ....... 40% 2. Deli motociklov: a) Sedla, pedali, vodila .... 40% b) Ostali deli iz železa: a) neobdelani.................. . 40% P) obdelani.............................................................40% Za tar. št. 675 se vrivajo tčle pripombe: Pripomba 1. Tovorni avtomobili iz točke 1. le tarifne številke, katerih motorji se poganjajo z zgorevanjem lesa ali lesnega oglja, plačujejo carino 1. % od vrednosti ob pogojih, ki jih predpiše minister za finance. 8 »ali z njih zlitinami«: vrinek po odločbi M. s. št. 560; velja od 20. aprila 1940. 120 48 48 40 600 100 32 32- 20 500 po vrednosti 40% 30% 30% 30% 30% 30% 30% Pripomba 2. Tovorni avtomobili iz točke 1. te tarifne številke, razstavljeni, brez karoserije, akumulatorjev in gum, in ostali avtomobili iz točke 2. te tarifne številke, razstavljeni, pa tudi v nedovršenih delih (karoserija razstavljena), brez akumulatorja in gum, se oca-rinjajo po št. 675 uvozne tarife, a se carina izračuna samo na fakturno vrednost. Pogoje za uporabo te pripombe predpiše minister za finance. Spreminja se točka 4. občih opazk k XV. delu uvozne tarife, tako da se glasi : Novi predmeti iz tar. št. 648, 649 do 654, 657 do 659, 662, 663, točk 1. in 2., in 664, točke 1., po izvoru iz pogodbenih držav, za katere se s potrdilom ministrstva za trgovino in industrijo dokaže, da se ne izdelujejo v državi, plačujejo carino po 3 dinarje od 100 kg. Deli vseh spredaj omenjenih predmetov in vpi deli strojev vobče se ocarinjajo, če prihajajo posebej, po tvarini, iz katere so. Spreminja se točka 9. občih opazk k XV. delu uvozne tarife, tako da se glasi: Železo iz tar. št. 536, točk 3. in 4., plošče, palice in šibike iz navadnih kovin, tudi oblikovane, pločevina, valji, cevi in deli cevi iz navadnih kovin, po izvoru iz pogodbenih držav, za katere se dokaže, s potrdilom ministrstva za trgovino in industrijo, da se ne izdelujejo v državi in da jih uvaža industrija, ki se bavi z izdelovanjem in popravilom strojev, parnih kotlov, industrijskih aparatov, industrijskih stiskalnic, strelnega orožja, gasilnih priprav, vagonov, vagončkov, drezin, avtomobilov, motociklov, biciklov, plugov, kos, srpov, žag, vil in pil, so oproščeni carine ob pogojih, ki jih predpiše minister za finance. Pripomba 3. Gume, pnevmatike in notranje cevi iz tar. št. 389 in tar. št. 393 uvozne carinske tarife, namenjene za prvo montiranje na avtomobile, se ocarinjajo, če prispejo ločeno od njih, po stopnji, po kateri se ocarinjajo ti avtomobili, in to po pogojih, ki jih predpiše minister za finance.* Carina Maksim. Mlnim. Tar. postavka Stev, Imenovanje dla uln 100 kg 685 Stroji za računanje, pisanje in raz- množevanje in njihovi deli . . . 400 300 691 1. Matematični, geometrični, kemijski, fizikalni, geografski in geodetski 250 150 2. Medicinski in kirurški .... 200 150 4. Fotografski aparati 500 400 5. Kinematografski in drugi pro- jekcijski aparati ...... 300 250 kos 692 1. Z okrovom iz zlata ali platine . 25 20 2. Z okrovom iz srebra, tudi s po- zlačenim 12 10 693 1. Iz zlata ali platine 20 15 2. Iz srebra, tudi pozlačeni . . . 10 7 100 kg 697 .1. Za žepne ure 1500 1200 2. Za ostale ure 300 250 698 1. Puške, topovi, havbice in mitraljeze: 1000 700 b) ostalo ......... 500 409 * Prip. 3. velja od 20. aprila 1940. (M. s. št. 560). B. V izvozni tarifi v predlogu zakona o občni carinski tarifi se odrejajo tčle spremembe in dopolnitve in se uvajajo izvozne carine, tako da se osnovne številke, točke in pripombe glasijo: Carina Tar. Imenovanj# v dinarjih Štev. mg kg 3 Seno brez razlike, slama in ostala živalska krma: 1. Seno bree razlike ..................................0-25 2- Slama................................................0-25 3. Ostala živalska hrana, kakor: otrobi, živalska moka idr...............................075 7 Konji in kobile: za glavo 1. Stari nad 4 leta..............................20 2. Stari 4 leta ali manj ........ 20 3. Konji za klanje, tudi zaklani, a ne iz kože dejani......................................2 8 Oce in koze: 1. Plemenske ovre in koze, če se izvažajo v času od 1. januarja do 1. maja..............20 2. Ostale .........................................0'15 Pripomba. Z ovcami in kozami se razumejo tudi ovni, jagnjeta, kozli in kozliČi. 10 Svinje in izdelki: 1. Žive: a) težke do vštetih 70 kg ..... . b) težke nad 70 do vštetih 140 kg . . c) težke nad 140 kg ....................... 2. Zaklane, tudi razpolovljene.............. 3. Meso, presno, tudi nasoljeno............. 4. Izdelki: a) bekoni .............................. b) slanina, salo, mast................... c) ostali izdelki ......... 11 Perutnina: 1. Živa ................................... 2. Zaklana.................................. 12 Jajca, rumenjaki in beljaki: 1. Jajca.................................... 2. Rumenjaki in beljaki..................... 15 Perutninsko perje: 1. Očiščeno................................. 2. Ostalo................................... 17. Konopljena vlakna, surova, godena ali trije na; konoplja, mikana ali grebenana, in odpad ki od konoplje: 1. Konopljena vlakna, surova, godena ali tr ljena....................................... 2. Konoplja, mikana ali grebenana . . . 3. Odpadki od konoplje...................... 19 Oljnati plodi, oljnato semenje in ostalo seme nje; rastline, rastlinski plodi in ostali rastlin ski deli za industrijo, obrt in zdravilstvo: 1. Oljnati plodi in oljnato semenje . . . 2. Rastline, rastlinski plodi in ostali rastlinsk deli za industrijo, obrt in zdravilstvo, izvzemš bolhač (mrčesni prašek) ....... 3. Ostalo semenje: a) deteljno..................... b) ne imenovano ......................... Pripomba. Po točki 2. te tarifne šte vilke se ocarinja tisto blago, ki 9e ocarinja po tar. št. 45 in 46 uvozne tarife. 1 1-50 2 100 kg 0-15 1-50 2 2 3 1'20 1-50 1-20 1 4 6 3 1 0'50 2 0-50 Carina Tar. Imenovanja v dinarjih *tev. 100 kg 24 Stavbeni les, lesno oglje, briketi iz lesnega oglja, izvlečki (ekstrakti) za strojenje: 1. Stavbeni les, neobdelan, samo razrezan ali prežagan: a) kostanjev, razen palic, s srednjim premerom 4 cm in manj..................................2-50 b) hrastov, s srednjim premerom 20 do 30 cm . . •.........................................0-15 c) listnatega drevja s srednjim premerom nad 30cm: a)' vrbov, "brezov, lipov, jelšev in topolov 0-25 p) vsega drugega listnatega drevja . . 0'60 č) orehov, pa tudi hlodi, s srednjim premerom nad 30cm: a) od črnega oreha _.......................1 |3) od navadnega oreha...................0'80 d) iglastega drevja vseh vrst, s srednjim premerom nad 20 cm..................................1-25 2. Stavbeni les, obtesan ali razžagan,10 v vseh dimenzijah: a) kostanjev ...................................... 4 b) železniški pragovi: kos a) borovi . 0-10 P) bukovi.........................................0-10 7) hrastovi.......................................0-40 c) deske, plohi, letve in skobe (late): 100 kg a) iglastega drevja............................. 0-20 P) ostalega drevja . 0-20 č) ostalo.............................................0'20 3. Lesno oglje...........................................0'10 4. Briketi iz lesnega oglja..............................0-10 5. Izvlečki (ekstrakti) za strojenje .... 0-50 25 Premog vsake vrste in briketi.............................010 26 Rude................................................... 0'05 Tar. št. 25 postane tar. št. 27. Ta odločba -stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih novinah«. Vse blago, obseženo s to odločbo, ki je do dne njene uveljavitve prijavljeno z občno prijavo, ne pa še vzeto iz carinarnice, je lahko deležno dotedanje carinske postavke, če je ugodnejša; Predsedništvo ministrskega sveta .V Beogradu dne 30. marca 1940.; M. s. Št. 469. Predsednik ministrskega sveta DragiŠa Cvetkovič 3. r. Podpredsednik ministrskega sveta VI. Maček s. r. (Sledijo podpisi vseh drugih ministrov.) 10 Po odločbi M. s. št. 560 »razžagan« namesto »prežagan«; velja od 20. aprila 1940. 278. Oprostitev proizvodov z dvolastniških posestev od uvoznih carinskih davščin.* Po izkazani potrebi na podstavi točke 23. člena 9. v predlogu zakona o občni carinski tarifi takole odločam; Vsem dvolastnikom v širšem smislu nasproti bivši Avstriji in nasproti Madžarski se prepuščajo ob uvozu brez carine in ostalih carinskih davščin in taks letošnji kmetijski pridelki in sadeži, pridobljeni na njih dvolastniških posestvih v sosednjem obmejnem pasu. Carinske formalnosti se opravljajo na [»odstavi dvolastniških prehodnic; pri tem je treba upoštevati količino letošnje letine po podatkih iz dvolastniških prehodnic. Za prenos teh pridelkov in sadežev določijo carinarnice sporazumno z občinami ustrezajoči rok, kakor pač posamezne vrste sadežev dozorevajo, in to za vsako vrsto sadeža ali pridelka posebej. Ta rok se šteje od dne priobčitve interesentom po pristojni občini. Samo izjemoma smejo dovoljevati carinarnice, oce-njevaje opravičenost vsake prošnje posebej, prenos posameznih vrst sadežev in pridelkov tudi izven določenega roka. Ta odločba stopi v veljavo, ko se objavi v »Službenih novinah«. V Beogradu dne 3. junija 1940.; št. 17.137/1 V. Minister za finance dr. J. Šutej s. r. m » ^ Banove uredbe. VIII. št. 292/2. 279. Odredba. Ker je triletna poslovna doba predsednika in članov izpraševalne komisije za kinooperaterje pri kr. banski upravi dravske banovine potekla, odrejam na podstavi čl. 3. pravilnika o opravljanju izpila za kinooperaterje z dne 17. februarja 1933. (Sl. 1. št. 654/102), da se za dobo treh let postavijo: 1. za predsednika te komisije banski svetnik Boršt-ner Vinko, za njegovega namestnika trgovinski višji svetnik dr. Pfeifer Ciril; 2. za člaha te komisije ing. Strajner Franc, banov, višji tehn. pristav in kinooperater Koželj Alojzij, za namestnika pa ing. Golob Hubert, banov. tehn. pristav ter kinooperater Kržišnik Rudolf, vsi iz Ljubljane. Kraljevska banska uprava dravske banovine. Ljubljana -dne 14. junija 1940. Ban: Dr. Natlačen s. r. * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 4. junija 1940., št. 126. Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani, Jiska in zalaga tiskarna Merkur d. d, s Ljubljani; njen predstavnik; Otmar Mihalek z Ljubljani, SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE Priloga k 49. kosu XI. letnika z dne 18. junija 1940. Razglasi kraljevske banske uprave I. št. 6410/1. 176S Razpis. Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje službo zdravnika uradniškega pripravnika v banovinski bolnišnici v Slovenjem Gradcu. Prosilci morajo imeti pogoje za sprejem v banovinsko službo v smislu § 3. zakona o uradnikih v zvezi s čl. 1. pravilnika o službenih razmerjih, ustanavljanju mest in prejemkih banovinskih uslužbencev dravske banovine ter dovršeno zdravniško pripravljalno dobo. Prošnje naj se vlože pri kraljevski banski upravi dravske banovine v Ljubljani do 24. junija 1940. Kralj, banska uprava dravske banovine. V Ljubljani dne 14. junija 1940. -j* Kv - No. 319/č—128. 1783 3-1 Razglas o II. pismeni ponudbeni licitaciji za pccarska dela pri gradnji vseučiliške knjižnice v Ljubljani. Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje po naročilu ministrstva za gradbe od 21. februarja 1940., M. G. št. 7253, in na podstavi čl. 86. do 98. zakona o drž. računovodstvu z dne 6. marca 1910. ter njegovih sprememb oziroma spopolnitev za prevzem in izvršitev pečarskih del pri gradnji vseučiliške knjižnice v Ljubljani II. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 6. julija 1940. ob 11. uri dop. v sobi št. 33 tehničnega oddelka kraljevske banske uprave v Ljubljani. Načrti in proračuni so interesentom na razpolago med uradnimi urami v sobi št. 18 tehničnega oddelka kraljevske banske uprave v Ljubljani oziroma je dobiti vse ponudbene pripomočke proti plačilu taks po tar. post. 260.a taks. zakona pri tem uradu. Ponudbe je predložiti v obliki enotnega popusta v procentih na uradno odmerjeni proračunski znesek, ki znaša za pečarska dela din 87.025'20. Zapečatene ponudbe, opremljene z državnim kolkom za din 100’--, vsako prilogo s kolkom za din 4'—, morajo izročiti ponudniki ali njih pooblaščenci na dan licitacije z označbo »Ponudba za prevzem pečarskih del pri gradnji vseučiliške knjižnice v Ljubljani« od ponudnika N. N. neposredno predsedniku licitacijske komisije med 10. in 11. uro dopoldne. Po pošti pravočasno došle ponudbe se vzamejo s pogojem, ako ponudnik v njih navede, da so mu vsi pogoji znani in da jih brez pridržka sprejme Poznejše, nepravilno opremlje ne ali brzojavne ponudbe se ne bodo upoštevate. Vsak ponudnik mora v ponudbi izrečno izjaviti, da v celoti pristaja na vse splošne in tehnične pogoje ter mora položiti kavcijo, katera znaša za vse vrste del din 9.000'—. Kavcija se mora položiti najkasneje na dan licitacije do 10. ure dopoldne pri davčni upravi v Ljubljani-mesto v vrednostnih papirjih Oziroma garantnih pismih, izdanih po denarnem zavodu v smislu čl. 86. zakona o drž. računovodstvu in registriranih v smislu čl. 24. pravilnika za izvrševanje določil iz oddelka ’B pogodbe in nabave«. Kavcijo je tudi mogoče položiti v gotovini pri Državni hipotekarni banki, podružnici v Ljubljani. O položeni kavciji prejme ponudnik blaga j nič no položnico. To položnico, nadalje potrdilo davčnega urada o poravnavi vseh davčnih plačil za preteklo II. četrtletje 1940., odobrilo ministrstva za gradbe, da se sme ponudnik udeleževati javnih licitacij in potrdilo pristojne zbornice za trgovino, obrt in industrijo o sposobnosti je hkrati z vročitvijo ponudbe predložiti odprte predsedniku licitacijske komisije. Pooblaščenci morajo predložiti poleg tega specialno legalizirano pooblastilo, da smejo zastopati svojo firmo pri licitaciji'. Državna uprava si izrečno pridržuje pravico, oddati razpisano delo ne oziraje se na višino ponudbene vsote ali tudi vse ponudbe odkloniti brez kake obveznosti. Vsak ponudnik mora ostali v besedi 30 (trideset) dni po licitaciji. Kralj, banska uprava dravske banovine. V Ljubljani dne 17. junija 1940. jj: I. št. 10.301/1. 1744 3-2 Razpis II. ustne licitacije za nabavo kuriva. Kraljevska banska uprava dravske banovine razpisuje na osnovi člena 94. zakona o državnem računovodstvu II. javno ustno licitacijo za nabavo kuriva, in sicer: 60 m’ mehkih drv (žamanja), 200 in3 bukovih drv v cepanicah po 1 m dolžine, 550 ton nremnira — kosovca z najmanj 4500 kalorijami in 250 ton oremosra — grahovca z najmanj 4200 kalorijami. Licitacija se bo vršila v skrajšanem roku dno L julija 1940. ob 11. uri v sohi št. 21 v II. nadstropju kralj bansko uprave, Bleiweisova cesta št 10. Kavcijo v višini 5% od vsote ponti dene dobave je položiti pri blagajni finančnega oddelka. Blei\veisova c. 13. Ponudniki morajo na dan licitacije med 10. in 11. uro izročiti predsedniku licitacijske komisije potrdilo o dražitelj* ski sposobnosti, potrdilo o poravnavi ! vseh zanadlih davkov in priznanico o položeni kavciji. 1 Pogoje in informacije dobe interesenti vsak dan med uradnimi urami v eko-nomatu kralj, banske uprave, soba št. 3S. Iz pisarne kraljevske banske uprave. V Ljubljani dne 13. junija 1940. * jj» III/5 No. 1082/1. 1755 Izkaz živalskih kužnih bolezni v območju dravske banovine po stanju 8. junija 1940. Opomba: Imena sedežev sreskih načelstev (mestnih poglavarstev) so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z na-vadnimi črkami, kraji s številom zakuže-nih dvorcev so navedeni v oklepajih Slinavka in parkljevka: Maribor-levi breg: Sv. Jakob v Slov. gor. (Sp. Jakobski Dol 1 dv.), št. Ilj v Slov. gor. (Cirknica 1 dv.). Vranični prisad: Brežice: Bizeljsko (Bukovje 1 dv.). Steklina: Brežice: Čatež (Vel. Malence 1 dv.). Kamnik: Mengeš (Vel. Mengeš 1 dv.). Kočevje: Sodražica (1 dv.). Krško: Kostanjevica (1 dv.). Ljubljana: Dol (Videm 1 dv.). Logatec: Cerknica (1 dv.). Ptuj: Sv. Marjeta n. Pt. (Gorišnica 1 dv.). Garje: Kamnik: Komenda (Vopolje 1 dv.). Krško: Radeče (Gorelice 1 dv.). Mehurčasti izpuščaj: Brežice: Brežice (1 dv.). Krško: Leskovec (1 dv.). Svinjska kuga: Celje: Griže (1 dv.). Petrovče (1 dv.), Šmartno v Rož. dol. (Jezerca 1 dv., Pe-pelno 4 dv.). Črnomelj: Gradac (Gradac in Dolenci 2 dv.). Metlika mesto (1 dv.). Krško: Cerklje ob Krki (Boršt 1 dv.), St. Jernej (Ostrog 1 dv.). Maribor desni breg: Pobrežje (Dev Mar. Brezje 1 dv.). Maribor levi breg: Sv. Lenart (Sp. Por-čič 1 dv). Svinjska rdečica: Kamnik: Kamnik (Sp. Palovče 1 dv.). Konjice: Oplotnica (Kot 1 dv.). Litija: Kresnice (Zalog 1 dv,), Zagorje (Podkraj 1 dv.). Maribor-desni breg: Slovenska Bistrica (Jurišnja vas 1 dv.. šentovec 1 dv., Zg. Ložnica 1 dv.). Sp Polskava (1 dv.), Škofja Loka: Škofja Loka (1 dv.). Kuga čebel n e zalege: Ptuj: Sv. Urban (Dalič 1 dv.). Nosema apis: Gornji era4: Ljubno ob Savinji (Radmirje 1 dv.), Mozirje (2 dv.). Ljubljana: Vrhnika (Blat. Brezovica 1 dv.). Kralj, banska uprava dravske banovine. V Ljubljani dne 10. junija 1040. Razglasi sodišč in sodnih oblastev Og 16/40—3. 1760 Uvedba amortizacije. Na predlog Konečnika Zmaga, sekretarja ministrstva za prosveto, Beograd, Kralja Aleksandra ul. br. 223, se uvaja amortizacijsko postopanje glede bianco menice s podpisom Konečnik Tonice (Antonije), rojene Romih kot akceptan-tinje z označbo menične vsote 6.000 din v desnem kotu. Osebe, ki bi bile v posesti te bianco menice, se pozivljejo, da v roku 60 dni po tem razglasu pokažejo menico podpisanemu sodišču, ker se bo sicer po preteku tega roka proglasila za nično. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 12. junija 1940. Og 25/40—6. 1785 Uvedba amortizacije. Po prošnji Fugine Petra, pos. sina v Gor. Radencih št. 19, se uvaja postopek za amortizacijo hranilne knjižice št. 5524 Mestne hranilnice v Črnomlju, glaseče se na ime: Fugina Peter s stanjem 1. januarja 1940. po din 1.528*55, ki mu je baje zgorela, in se njen sedanji imetnik poziva, da najdalj v roku 6 mesecev od dneva razglasitve uveljavi svoje pravice, ker bi se sicer po preteku tega roka izreklo, da je predmetna knjižica brez moči. Okrožno sodišče v Novem inestu, odd. II., dne 12. junija 1940. Po 92/40—2. 1763 Oklic. Tožeča stranka Prva dolenjska posojilnica v Metliki, r. z. z n. z., zastopana po Pretnarju Slavku, advokatu v Metliki, je vložila proti toženi stranki Jurejev-čiču Antonu, pos. iz Primostka 11, Ku-reju Jožetu, pos. iz Otoka 12, p. Gradac, radi din 25.113’— s pp. tožbo. Narok za ustno razpravo se je določil na 20. junija 1940. ob 8. uri pred tem sodiščem v sobi št. 58, razpravna dvo-/ rana. Ker bivališče prvotoženca Jurejevčiča Antona ni znano, se postavlja Bučar Josip, odvetnik v Novem mestu, za skrbnika, ki ga bo zastopal na njegovo nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sam ali pooblaščenec. Okrožno sodišče v Novem mestu, odt}. I., dne 13. junija 1940. jj; I R 409/39-2. 1777 Amortizacija. Na prošnjo R a u t a r Frančiške, delavke iz Hrastnika-steklarna, se uvaja postopek za amortizacijo vrednostnih papirjev, ki jih je Rautar Frančiška baje izgubila oziroma so ji bili ukradeni, ter se njih imetnik pozivlje, da uveljavi v teku 6 mesecev po razglasu v »Službenem listu« svoje pravice, sicer bi se po preteku tega roka proglasilo, da so ti papirji brez moči. Oznamenilo: Hranilna knjižica Posojilnice na Dolu pri Hrastniku, št. 3636, glaseča se na din 9.093’78. Okrajno sodišče v Laškem, odd. I., dne 17. junija 1940. VII O 55/40. 1773 Oklic po § 104. v. p. Maček Anton, posestnik v Sesteržah 23, je umrl dne 19. oktobra 1939. Poslednja volja se ni našla. Iz naslova zakona do 3/s zapuščine je poklicana hči Leskošek Marija, rojena Maček, ki je neznanega bivališča. Leskošek Marija se poziva, da se javi v teku enega leta od danes računano pri tem sodišču ali postavi s poverjenim pooblastilom izkazanega pooblaščenca, sicer bo v njenem imenu podal dedno prijavo skrbnik in se bo čista zapuščina, ki njej pripade, hranila pri sodišču, dokler se ne javi ali se ne dokaže, da je umrla ali bila proglašena za mrtvo. Za skrbnika po § 64., odst. 3., v. p. se ji postavlja Sagadin Štefan, posestnik v Sesteržah. Okrajno sodišče v Ptuju, odd. VII., dne 7. junija 1940. H* Kps 257/39. 1774 Objava. Radiju Antonu, pos. sinu, Sp. Brezovo 22, in Škufci Janezu, pos. sinu, Gor. Draga 1, oba iz občine Višnja gora, je bilo s sodbo z dne 9. maja 1940., Kps 257/39—13, po § 55. k. z. prepovedano, zahajati v krčme za dobo 2 let. Ta doba se prične po prestani kazni, in sicer za Radija Antona od 13. julija 1940. in za Škufco Janeza od 13. junija 1940. Okrajno sodišče v Višnji gori, odd. I., dne 14. junija 1940. I 812/39-16. 1451 Dražbeni oklic. Dne 18. julija 1940. o poli devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 12 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Pišece vi. št. 305, zemljiške parcele, zemljiška knjiga k. o. Podgorje vi. št. 298, stavbišče in gospodarsko poslopje. Cenilna vrednost: din 26.387'—. Najmanjši ponudek: din 17.592’—. Varščina: din 2.639’—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Brežicah dne 26. aprila 1940. * »Jc I 115/39—85. 1514 Dražbeni oklic. Dne 18. julija 1940. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 12 dražba nepremičnin: hiša št. 59, gospodarska poslopja in zemljiške parcele zemljiška knjiga k. o. Brežina vi. št. 178. Cenilna vrednost: din 32.017’—. Vrednost pritekline: din 933’—. Najmanjši ponudek: din 21.345’—. Varščina: din 3.200’—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal -» dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Brežicah dne 24. aprila 1940. -j. I 522/39-20. 1463 Dražbeni oklic. Dne 18. julija 1940. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin: 1. hiša št. 35, gospodarska poslopja in zemljiške parcele in pritekline, 2. zemljiške parcele, ad 1. zemljiška knjiga k. o. Sela vi. št. 21, ad 2. zemljiška knjiga k. o. Bukošek vi. št. 33. Cenilna vrednost: ad 1. din 32.014’—, ad 2. din 64.020’45. Varščina: ad 1. din 3.202'—, ad 2. din 6.403’—. Vrednost prileklin: ad 1. in ad 2. din 200'—. Najmanjši ponudek: ad 1. din 21.343’—, ad 2. din 42.680’-. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča Okrajno sodišče v Brežicah dne 25. aprila 1940. •g. I 41/40—10. 1356 Dražbeni oklic. Dne 19. j u 1 i j a 1940. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Sv. Tomaž vi. št. 95. Cenilna vrednost: din 9.250’20. Vrednost pritekline: din 75'—. Najmanjši ponudek: din 6.166180. Varščina: din 925'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje nri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Celju, odd. VI., dne 25. aprila i940. A I 40/40-8. 1355 Dražbeni oklic. Dne 19. julija 1940. ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Sv. Tomaž vi. št. 1. Cenilna vrednost: din 11.345'—. Najmanjši ponudek: din 7.563'33. Varščina: din 1.134‘50. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati lede nepremičnin v škodo zdražitelja, i je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Celju, odd. VI., dne 25. aprila 1940. • r. ^ I 74/40-11. 1590 Dražbeni oklic. Dne 22. julija 1940. o poli devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Ravne vi. št. 72 in 184. Cenilna vrednost: din 31.171‘40. Varščina: din 3.117’—. Najmanjši ponudek: din 16.402’—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Cerknici dne 20. maja 1940. 1 424/40-5. 1772 Dražbeni oklic. Dne 23. julija 1940. ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 -dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Homec vi. št. 333. Cenilna vrednost: din 40.444'—, Vrednost pritekline: din 500'—. Najmanjši ponudek: din 26.964’—. Varščina: din 4.044’50. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benetn naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Kamniku, odd. II., dne 30. maja 1940. 1 274/40—11. 1604 Dražbeni oklic. D n e 23. j u lija 1940. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 22 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Jablanica vi. št. 136. Cenilna vrednost: din 72.503'—. Vrednost priteklin: din 4.300'—. Najmanjši ponudek: din 48.340'—. Varščina: din 7.255 — v gotovini ali vrednostnih papirjih. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priujefiti sodišču najpozneje pri draž-benern naroku o red začetkom dražbe, { sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Litiji, odd. II., . dne 24. maja 1940. IV I 4201/39. 1765 Dražbeni oklic. Dne 22. julija 1940. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 25 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Krčevina vi. št. 240. Cenilna vrednost: din 252.857'—. Najmanjši ponudek: din 126.428'50. Vadij znaša din 25.285'70. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Mariboru dne 5. junija 1940. •j. I 502/37-42. 1416 Dražbeni oklic. Dne 20. julija 1940. o poli devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 9 dražba nepremičnin zemljiška knjiga a) Osluševci vi. št. 25 in b) So-dinci vi. št. 51. Cenilna vrednost: ad a) din 152.579'—, ad b) din 1.294'—. Vrednost priteklin: din 14.820'—, ki je upoštevana pri cenilni vrednosti. Najmanjši ponudek: ad a) dinarjev 101.720'25, ad b) din 862'50. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Ormožu, odd. II., dne 18. aprila 1940. •{* I 141/39—11. 1697 Dražbeni oklic. Dne 22. julija 1940. ob desetih bo pri tem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Rakitnica vi. št. 127. Cenilna vrednost: din 14.400'—. Vrednost pritekline: din 41'—. Najmanjši ponudek: din 9.600'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Ribnici dne 30. maja 1940. I 594/39—30. 1654 Dražbeni oklic. Dne 20. julija 1940. ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Ziganja vas a) vi. št. 88, b) vi. št. 90 in c) zemljiška knjiga k. o. Senično vi. št. 107. Cenilna vrednost: ad a) din 422.379'25, ad b) din 3.575'—, ad c) din 4.159'50. Vrednost priteklin: ad a) din 28.983. Najmanjši ponudek: ad a) dinarjev 300.808T5, ad b) din 2.383'34, ad c) din 2.797'-. Varščina: ad a) din 45.122'—, ad b) din 357'50, ad c) din 420'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. > Okrajno sodišče v Tržiču dne 23. maja 1940. •j. I 95/40—10. 1655 Dražbeni oklic. Dne 20. julija 1940. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Križe vi. št. 39, 121. Cenilna vrednost: din 65.631’40. Najmanjši ponudek: din 43.754'27. Varščina: din 6.564'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Tržiču dne 27. maja 1940. I 94/40—8. 1687 Dražbeni oklic. Dne 20. julija 1940. o poli deset ih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Ziganja vas vi. št. 148 (pritlična zidana hiša št. 1 Ziganja vas z gospodarskim poslopjem, njiva, dva vrta) in zemljiška knjiga Ziganja vas vi. št. 235 (travnik). Cenilna vrednost s priteklino: dinarjev 139.418'—. Najmanjši ponudek: din 92.945'34. Varščina: din 13.942'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Tržiču dne 31. maja 1940. I 34/40. 1661 Dražbeni oklic. Dne 22. julija 1940. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Zagradec vi. št. 50, 237, 285, 293 in zemljiška knjiga Šmihel vi. št. 293. Cenilna vrednost: din 70.033'95. Najmanjši ponudek: din 46.689'—. Varščina: din 7.003'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Žužemberku dne 29. maja 1940. Razglasi raznih uradov in oblastev IV. No. 10574/3. 1782 Predmet: Jelenc Josipina, prekršek člena 6. uredbe 0 pobijanju draginje. Razsodba. Jelenc Josipina, mesarica v Ljubljani, Celovška cesta št. 54, je bila s pravnomočno razsodbo uprave policije v Ljubljani IV, št. 10574/1 z dne 5. aprila 1940. zaradi prekrška člena 6. min. uredbe o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije kaznovana z 200 din globe in na 1 dan zapora oziroma na 5 dni zapora in plačilo stroškov razsodbe. Uprava policije v Ljubljani dne 11. junija 1940. $ II. No. 4851/2-1940. 1756 Horvat Ignac, prepoved posečanja gostiln. Razglas. Okrajno sodišče v Dol. Lendavi je s pravnomočno razsodbo od 11. IV. 1940., Kps 96/40, v 6mislu § 55. kazenskega zakona prepovedalo Horvatu Ignacu, roj. 19. II. 1920. v Turnišču, čevljarskemu pomočniku v Turnišču št. 27, občina Turnišče, zahajati v krčmo za dobo dveh let, t. j. od 15. V. 1940. do 15. V. 1942. Po § 268. kaz. z. se kaznuje vsakdo, in ne samo gostilničarji in kavarnarji, ki ve za razglašeno prepoved, pa vendarle postreže taki osebi z opojilom, z zaporom do 6 mesecev in v denarju do 5.000 din. Sresko načelstvo v Lendavi dne 8. junija 1940. * T. No. 832/132. 1728 a 2-1 Razglas. Sresko načelstvo Maribor-levi breg. tehnični razdelek, razpisuje prve javne ustne licitacije za redno dobavo gra moza za vse proge državnih cest št. 17, 47, 50 in 60 svojega območja v proračunskem letu 1940./41. Natančni razpored licitacij, količine gramoza in vsi ostali pogoji teh licitacij so razvidni iz razglasa, ki je bil objavljen v' prilogi k 48. kosu Službenega lista z dne 15. junija t. 1. in iz razglasov na uradnih deskah kraljevske banske uprave in tehničnih razdelkov. Sresko načelstvo Maribor-levi breg, tehnični razdelek, dne 11. junija 1940. Štev. 1780/40. 1779 Razpis. Občina Sv. Peter pod Sv. gorami razpisuje pragmatično mesto občinskega tajnika. Šolska izobrazba: 4 razredi srednje ali njej enake šole ali dekret o spregledu kvalifikacije. Prosilci s prakso imajo prednost. Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o obč. uslužbencih, je vložiti pri tej občini v roku enega meseca, to je do 23. julija 1940. Uprava občine Sv. Peter pod Sv. gorami dne 16. junija 1940. * Št. 1664. 1762 Razpis. Občina Šenčur, srez Kranj, razpisuje pragmatično mesto občinskega pomožnega tajnika. Šolska izobrazba: 4 razredi srednje ali njej enake strokovne šole, lahko pa tudi spregled kvalifikacije. Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti v teku 15 dni po objavi tega razpisa v »Službenem listu« pri tej občini. Prednost imajo domači občani. Občina Šenčur dne 14. junija 1940. * 1759 Licitacija zastavljenih predmetov bo dne 6. in 12. julija 1940. ob 15. uri pop. na Poljanski cesti št. 15. Mestna zastavljalnica v Ljubljani dne 14. junija 1940. Razne obiave 1761 Oblastveno konces. zastavljalnica V. Remm, Maribor, Gregorčičeva ulica 6, Licitacija zastavnih predmetov bo dne 10. julija 1940. ob 9. uri dop Prodali se bodo: efekti št. 34.427 do 36.024; dragocenosti št. 11.622 do 13.395. ki se do 6. julija ne podaljšajo ali dvignejo Dne 8. in 9. julija 1940. ostane zavod za promet s strankami zaprt. 1708 3-3 Poziv upnikom. Tvrdka »Strojilna, lesna in kemična ndustrija d. d. Polzela« je prešla v likvidacijo. Upniki družbe se pozivajo, da eventualne terjatve v enem mesecu prijavijo podpisanemu likvidatorju. Zlatko K. Petrovič, likvidator, Dol pri Ljubljani št. 22. * 1758 Objava. Kmetijsko ministrstvo je s svojo od-očbo z dne 10. aprila 1940., št. 19622, spremenilo svojo prvotno odločbo z dne 24. oktobra 1935.. št. 480/V-34, tako. da se nam rok za odlog plačil podaljša od 5 let na 8 let, računajoč ta rok od 24. oktobra 1935. Hranilnica in posojilnica Sv. Tomaž pri Ormožu, zadruga z neomejenim jamstvom. * 1784 Objava. Izgubila se je prometna knjižica tovornega avtomobila znamke Blitz, evid. št. 2-1488/39, glaseča se na ime čanč Karl, Št. Ilj 23, p. Velenje, zaradi česar jo proglašam za neveljavno. čanč Karl s. r., Št. Ilj, p. Velenje. * 1775 Objava. Izgubil sem izpričevalo o završnem izpitu drž. mešane meščanske šole na Jesenicah (Gorenjsko) iz leta 1935./36. in ga proglašam za neveljavno. Jenko Ivan s. r. * 1776 Objava. Izgubil sem obmejno legitimacijo, ki mi je bila izdana od fortifikacijske vo-zarske čete št. 5 v Cerknici, in jo proglašam za neveljavno. Pavel Mrak s. r., šofer, Ljubljana, Podmilščakova ul. 5. * 1780 Objava. Izgubil sem izpričevalo I.b razreda meščanske šole v Mariboru iz 1.1924./25. in završno izpričevalo 3. razreda trgovske nadaljevalne šole iz leta 1927,/28. in ju proglašam za neveljavni. Ošlak Franjo s. r., Maribor, Koroščeva 2. * 1767 Objava. Izgubil sem dovolilo reg. št. 154/39 za posest flohert puške kal. 6 mm in ga s '•»m proglašam za neveljavno. Šolar Rok, lovski čuvaj, Rudno, pošta Železniki. Izdaja kraljevska haneka uprava dravske banovine Urednik Pohar Robert v Ljubljani, liska in zalaga Tiskarna Merkur v Ljubljani, njen predstavnik: O. Mihalek v Ljubljani.