plačana v protovini. ŠTEV. 175. V LJUBLJANI, ponedeljek, dne 9. avgusta 1926. Posamezna številka Din J' — . LETO I1L tiak dan opoldne, izvieinSi nedelje in praznike. narofein*: V Ljubljani 1» P° P°Sti: Din 20'—t inozemstvo Din 80"--v Neodvisen politKen list UREDNIŠTVO: SIMOK GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 18. TELEFON STEV. 552. CPSAvnnvos kongresni trg štev. e. Rokopisi ee ne vračajo. — Oglasi po tarif n. Pismeni* vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.638. Coror dr. Hinterlechnerja ob prNiki odkritja Miklošičevega spomenika. Slavna gospoda! Misel, da nared, ki ne spoštuje spomina slojih velikih mož, teh niti vreden ni, ta jnisel je dobila že značaj prislovice. Narod, ti svojih velemož ne upošteva in jim ne priznava onega pomena ki ga zaslužijo, pač dokaže in dokazuje s tem vedno in znova, da njih del ali ne razu 111 e ali njih truda n e Upošteva. Visoko spoštovani navzoči! Današnja dan je za Ljutomer, za S 1 o v e n s k e Gorice in Lakor upam tudi še za druge “raje širne naše domovine jasen dokaz, da “vodoma navedena prislovica za častilce Irana MIKLOŠIČA ne velja. Zla-8 ti ožja njegova domovina se je cddolžila njegovemu spominu prečastno s Postavitvijo spomenika v srcu Ljutomera samega. Ni sicer to prvi spomenik, ki nosi nje-‘?m°'T- T»da jasen dokaz je in bo še poz-M I n 34 v«do ceniti njegovi rojaki .Vieiv )SICEV0 kulturno d e 1 o in “•egev znanstveni pomen. nit v r”IMeru sk,er naS ie splok Miklošič je bil svetovno priznan znanstvenik m kot tak torej kulturni d el v e c. Tak mož ne zasluži le. da se peha orl pravljalni odbor, da zbere nekaj dinarjev d . preskrbi vse, kar je potrebno za postavitev je, aa ^redo stvari na Hno i v Df^1-a . , . ? (id ^usajo končno k l i s ‘ )lu ve'eduhu, kakor je bil M i- ie. m o n u m e n t u m a e r e p e - n ni us. Jeklo, bron in kamen, skratka: razrale, le eno ostane, a to je izvršeno uIturno delo! Napram kulturnemu delavcu ** Pa oddolžimo najbolje in najlepše zopet s “1 turnim delom. Predobre vem, da ni vsakemu dano udej-(ov^ti se na znanstvenem polju. Toda kui-rn® delo tudi ne obstoji le v pisanju knjig n učenih razprav. Ako gremo med narod in mu sk- ° (1uSo. da ga dvigamo na višjo um- enc- stopnjo,_ da mu trgamo ljuliko ..rasti i* njegovega srca, iz njegove du-"*a* to “* <“d« kulturno delo? a se mi poreče morda: m dosti in zlasti ne primernih osebaosti. Varate se! Le premnogo duševnih sil se potroši pri nas za postranske momente ali celo za čkrdljiva udejstvovanja, ^oglejmo le na eno polje, na politi« k o. »e tu Tgft ne godi, s kakšnim name-nimm,’. 8 kakšnimi sredstvi in s kakš-*Peh°ni? t u r ie tudi p o 1 i t i k a k u 1 - ° uis * ® ’ to‘*a ne zabimo, da je poli- Bobič in vsi njegovi kandidati ter namestniki definitivno izključeni h radikalne stranke. tika Knii V > l0«a ne zabimo, da je pon-upravičenosti nego, d» po naravi ali umetniki se nam stavijo zasledovanju vigjj £aSem delu, p r i rckoli vrste. Pozitivnih vrednot lij e.v kate-iz sebe še nikdar ni ustvarjala^l^ka sama stončna pravo ima politika le v tolik”*® eksi-maga graditi materijelne, in s ponudi1’1 J*»-lndirektno kulturne vrednote. Zato naj ja pfliitika. le sredstvo, namon pa delo in V končni fazi kulturni napredek. Ako se k te-naziranju priznamo, moramo priznati obenem g« drugo misel, da kulturno udejstvovanje ne pozna sovraštva m zlasti ue političnega sovraštva, ali eelo politično mašče- * a n j e. Razmere, kakor so se razvile med s 1 o -e n.s ki m narodom v naših dneh, Uienda skoro nimajo para v zgodovini: ne J'1 nas\ P* tudi le malo kje v kulturnem Vi* i k' 86 mu sam' tako radi prištevamo. kot dobičkaželjnost, pohlep 1° ui a t e r i j i, laži, obrekovanja, 'jenunci jacije vse vprek, ako ke-“P ui pri partiji; to je znak s e-d a -n J e dobe. Pri tem po ne more ostati, ako »oeem* izpostaviti svojega naroda največji nevarnosti, duševni popolni propasti. Gospoda! Vrši se proslava veleduha, nagega Miklošiča. Mislim, da se ne nto-*®*no oddolžiti njegovim manom lepše in boljše, nego da pričenjamo revidirati Beograd. 9. avgusia. Popoldne ob 5.25 je prispel v Beograd Aca Stanojevič. Odšel je takoj pc svojem prihodu v radikalni klub, kjer je bila seja glavnega odbora radikalne stranke, ki je trajala do 8. ure zvečer. O seji je izdal sekretariat glavnega cdb; ra radikalne stranke ta-le komunike: Na seji ožjega odbora glavne radikalne stranke, ki se je vršila 8. avgusta 1926 ped predsedništvom Aee Stanojeviča, se je na podlagi prejetih spisov in zbranih podatkov sklenilo, da se na predlog krajevnega odbora uporabi člen 10. in 71. strankinega statuta in se izključi iz narodne radikalne stranke Miloš Bobič, nosilec oddvojene liste za občinske volitve v Beogradu in se proglasi lista s Karajovanovičem kot predsednikom na čelu za listo narodne radi-. kalne stranke. Izključijo se tudi vsi osta- li kandidati in predlagalei liste Miloša Bobiča in vsi predstavniki, ki bi dali svoj pristanek ua to. Ta sklep pa ne velja za one, ki bi v roku 3 dni glavnemu odboru pedali pismeno izjavo, da se odpovedujejo eddvejem listi Miloša Bobiča. ! Razen tega komunikeja se niso dajale hikake informacije o seji. Ko so-člani , ožjega glavnega odbora prihajali iz kluba, je glavni sekretar dr. Mrmčilo Ivanič na vprašanje novinarjev, ali je bil sklep soglasen, odgovoril: »Pa ne vprašujte me o tem,« A malo kasneje je pristavil: »Pa naravne«. Kakor pa se doznava, je bil predlog o izključitvi Bobiča in tovarišev sprejet le z večino glasov. Velike poplave v Sloveniji in Hrvaškem. Ljubljana, 9. avgusta. Velikanske poplave so obiskale včeraj Slovenijo, zlasti Štajersko. Bilo je, kakor da bi se oblak utrgal nad vso vzhodno Slovenijo. Povsod nalivi, povsod preplavljene ceste, povsod ogrožen in deloma ustavljen železniški promet. Na prekmurski železnici je voda na treh krajih preplavila progo, najbolj blizu postaje Pušenci, kjer je bil nekaj časa sploh promet ustavljen. Ker se je popoldne razlila nova ploha, je mogoče, da se je stanje še poslabšalo. Ker je prekmurska železnica po »zaslugi« beograjskega gradbenega vodstva silno mažemo zidana, je nevarnost, da bo voda povzročila novo škodo. Na tej progi je namreč za odliv vode zelo slabo preislšrb-ljeno, od česar ima tudi prebivalstvo veliko škodo. Sploh je slika, ki se nudi ob prekmurski železnici nad vse žalostna. Ljudje vstopajo na postaje bosi s čevljarni v rokah, ker vsa polja, vse ceste so preplavljene in podobne hudournikom. Na progi Maribor—Ljubljana je voda na več mestih preplavila železniški tir ter ga deloma tudi podrla. Pri Ponikvi je bila železniška proga preplavljema že proti večeru in popoldanski potniški vlak iz Maribora je še srečno prešel preplavljeno mesto. Pri Štorah je bila katastrofa še večja. Že popoldne je segala voda do tira, nato pa je voda še vedno naraščala m ponoči je bil promet med Štorami in ( eljem ustavljen. Savinja je silno narasla in leot veletok drvi ob železniški progi. Mestoma je dosegla zelezniske mostove. Sava je enako silno narasla in je včeraj vso noč •še naraščala. Popoldanski vlak iz Maribora, ki je dospel v Ljubljano z velikansko zamudo, je še prevozil vso progo do Laz brez težkeč. Kasneje pa je naraščajoča voda na več mestih poškodovala svoj* j ■■mi in« h ki i umit Hlinili u ««*»i krogu na t- •’ ‘*a vPhvarno vsak v svojem dah nemskTttli<>0 P° prosto prevedenih bese-uodi, ki je Plemenit, trp^u*"^W< ’ Le to te loči od vse**""10* in Jutrom je sv polemiki s »Slovencem« med drugimi gorostasnostmi napisalo tudi to-le: »škofov list vlači v polemiko i.. celo vrsto ljubljanskih gospodarskih zavodov... Mi tega boja v interesu splošnega gospodarstva ne maramo in neradi bomo, ako nas »Slovenec* v to prisili, reagirali.. .< Ne bomo se zaenkrat spuščali v to, kako prazna je grožnja »Jutra«, ker pač predobro vemo, da bi »Jutro« nastopilo čisto brez vsakih ozirov, samo če bi moglo. Pač pa moramo pribiti verjetno farizejstvo »Jutra«, ki nakrat piše o svojih obzirih do slovenskih gospodarskih zavodov. To piše list, ki je tako brezobzirno rušil in napadal • slovenske gospodarske zavode, kakor dosedaj še niti eden neslovenski list, da slovenskih ne omenjamo. To-piše list ljudi* ki se niso obotavljali de-nuncirati slovenski denarni zavod Italijanom, samo da bi se maščevali, ker so bili vsled s.voje koruptnosti vrženi iz. zavoda. Sedaj .p? zavija »Jutro« oži in vzdihuje, kako da se mu pri srcu slovenski denarni zavodi! Ali res misli esdeesarsko glasilo, da slovenska javnost ne bo spoznala vso ogabnost te hinavščine in da ni »Jutrov« ozir do slovenskih gospodarskih zavodov samo mila prošnja, da se ne bi pisalo o gospodarstvu v zavodih, ki so pod komando esdeesarske gospode? Več ko zaslužili bi esdeesarski gospodje, da bi njih nasprotniki opustili vsako obzirnost in jim vrnili milo za drago. Toda vsa esdeesarska gospoda ni toliko vredna, da bi zaradi nje trpel le en slovenski gospodar. Zato tudi mi nočemo biti brezobzirni, temveč se zadovoljujemo s konstatacijo brezpri-merne »Jutrove« hinavščine. »Jutrom in obzir do slovenskih gospodarskih zavodov! Brez vsega bi se to poglavje-moglo imenovati tudi »Jutro« in Jadranska banka iu vse ogabno farizejstvo »Jutra« bi bilo' dokumentariČno dokazano. Zakaj nič manj ko 158: beri in piši: sto- oseminpetdesct napadov je priobčilo »Jutro« na Jadransko banko in to v ina&j ko enem letu. In kakšni so bili ti-napadi -samo par naslovov: Tržaška Jadranska banka v lastnih rokah, vsa::glavnica in rezervni sklad izgubljen. Krali Jadranske banke v Trstu. K polomu Jadranske banke v Trstu. Posledice poloma Jadranske banke v Trstu. Tožbe proti Jadranski banki. Preiskava Jadranske banke. Likvidacija industrijskih podjetij Jadranske banke. Eksponenti Italije... Razprava radi goljufij pri Jadranski- banki. Kamenarovič pred najvišjim sodiščem. Potapljajoča se ladja. Inozemski trgovci odklanjajo plačila po Jadranski banki? Intabiriacija na nepremičninah Jadranske banke. Plačilna kriza v Jadranski banki. Itd. itd. Iu ko je napadena banka poslala popravke, Jutro« teh popravkov ni hotelo objaviti. Tako je skrbelo »Jutro« za blagor največjega slovenskega denarnega »avot*. Pa ne zadosti to, sc šli gospodje še dalje iti celo v nemške in dunajske liste so lan-sirali vesti o polomu Jadranske banke! In končno najlepše: denunciacije Jadranske banke Italijanom! Ni ta denunciacija nobena tajnost, vsaj je. »Slovenec« objavil o tem članek, ki smo ga tudi mi ponatisnili, in čeprav so bile v članku konkretno imeno-vne osebe, vendar ni prišlo do tožbe, samo en novinar je nastopil v obrambo svoje časti. In na vse to pride »Jutro* ter govori o, svoji obzirnosti do denarnih zavodov. Na-to brezmejno farizejstvo je le en odgovor: Vsi brez izjeme proti SDS, tm bre* izjeme proti denunoiantom, vsi brez izjeme proti stranki in tisku, Id je pomagal uničiti naj-veeji slovenski denarni z*vod! Zobozdravnika nega in OUZO. (Konec.) To je vse nekaj drugega, nego pa okrožnica ljubljanskega okrožnega urada. Tu ni nobenega govora o kaki lestvici članske starosti iin prispevanju k stroškom. Druga okrožnica osrednjega urada št. 5218 od 3. februarja 1924, 'Radnička Zašilita VI., 1924, atran 32, pravii v uvodu, da je ravnateljstvo osrednjega urada radi enakomernosti postopanja v sej} od 22. oktobra 1923 sklenilo neke modifikacije, na podlagi katerih je odredilo sledeče: >1. Brezplačna zdravniška nega »ob v smislu § 45. točka 1. zakona o zavarovanju de-lavev -se ima slejkoprej dovoljevati veem zavarovanim članom osrednjega urada ter njihov;m do podpore upravičenim družinskim pripadnikom. Za Uiko nego je smatrati: To je vse nekaj drugega, nega pa okrožnica ljubljanskega okrožnega urada. Tu ni nobenega govora o kaki lestvici članske starosti iin prispevanju k stroškom. [Druga okrožnica osrednjega urada št. 5218 od 3. februarja 1924, Radniška zaštita VI.( 1924, stran 32., pravi v uvodu, da je ravnateljstvo, osrednjega urada radi jednakomernosti postopanja v seji od 22. oktobra 1923 sklenilo neke modifikacije, na podlagi katerih je odredilo sle-deče! I. Brezplačna zdravniška nega zob v smislu § 45. točke 1. Zakona o zavarovanju delavcev se ima slejkoprej dovoliti vsem zavarovanim članom osrednjega urada ter njiho-vim pripadnikom. Za tako nego. je smatrati. a) ruvanje zob; b) zdravljenje bolnih in nagnitih (votlih) zob in dlesna, uničenje in odstranjenje zobnega živca, zdravljenje korenine ter sploh nujno zdravljenje ust in s ten) spojene zdravniške operacije; c) plombiranje zob, toda samo s srebrnim ali bakrenim amalgamom ali emajlom (silikat cementom). It. Umetno zobovje (zobne proteze), se dovoljuje: 1. Zavarovanju podvrženim članom pod pogojem enoletnega članstva in sicer: a) Ako prosilcu manjka 12 ali več kakor 12 zob, se ima prosilcu zobovje dovoliti, ako zobozdravnik ugotovi, a uradov zdravnik potrdi potrebno zobovje. Takih slučajev ni predlagati ravnateljstvu krajevnega organa (okrožnega urada), a naravno tudi ne osrednjemu uradu. (V takem slučaju dovolj napravo zob sam ravnatelj okrožnega urada. Op.); b) Ako manjka prosilcu manj nego 12 zob, ali če so druge komplikacije, ki zahtevajo proteze, n. pr. veliko število načetih zob, ako artikulira manj od C zob, ako zdravstveno stanje prosilca vsled želodčnega čira, kroničnega črevesnega katara, tuberkuloze pljuč itd. zahteva dobro prežvečeno hrano — se mora umetno zobovje dovoliti, toda M !•« v vsakem takem slučaju v ravnateljstvu krajnega organa (okrožnega urada) napraviti sklep jer, isti predložiti osrednjemu uradu v odobritev; c) Pri poklicih, kjer narava .službe zahteva točno in jasno izgovorjavo (n. pr. pri telefo- nistih, sprevodnikih itd.) se more zobna proteza dovoliti brez ozira na, zdravstveno stanje, toda le, če manjkajo v zadnji ali sprednji čeljusti po vrsti 3 ali več zob sekačev ali podočniki, ter ako v zgornji ali spodnji če-lusti manjka po 2 (torej skupno vsaj 4) artikulirajoča zoba. Vsak tak slučaj se ima enako kakor tudi pod b) predložiti ravnateljstvu krajnega organa (okrožnega urada) in osrednjemu uradu; d) Zobje izgubljeni. vsled. obratne nezgode se imajo nadomestiti, za kar ni treba sklepa ne odobrenja. 2. PrOBtovoljnim Članom ho more dovolili umetno zobovje jednako kakor zavarovanji) podvrženim članom, ako so vsaj pet let nepretrgoma člani osrednjega urada za zavarovanje delavcev. 'Družinski pripadniki zavarovanju podvrženih, kakor tudi prostovoljno zavarovanih članov .so še nadalje izvzeti od dovoljenja protez. Kar se tiče sklepa pod 1. b), ostanejo še nar dalje v veljavi odredbe v pogledu ugotov-ljenja zdravstvenega stanja prosilca. Uradov zdravnik je potemtakem dolžan, na temelju spričevala uradnega zobnega zdravnika vselej podati svoje mnenje o tem, da-li splošno zdravstveno stanje ter možnost in verjetnost zopetne pridobitve njegovega zdravja brezpogojno,, zahtevajo ustavitev umetnih zob: odnosno zobovja. Pri predložitvi sklepa je spisu predložiti tudi prepis osebnega -lista. Povdarja se še to, da se izvedba poedinih. zob, ali protez v zlatu na račun urada ne more nikomur dovoliti. Kolikor pa član izrecno želi da se mu napravi zobovje v zlatu, nima urad nič proti temu, razliko cene, ki jo ugotovi uradov zobozdravnik ter izdelavo pa mora, plačati član iz svojega. Člen IV. te okrožnice odreja, »da je elanu, ki stanuje izven sedeža zobnega zdravnika (tehnika) povrniti voznino po tarifi za III. ‘železo., razred. Povračilo morebitnih stroškov za izgubo časa se ne dovoljuje. Eventualni stroški za uporabo voza se povrnejo po krajevnih razmerah.« Tudi ta okrožnica odločno pobija ono ljubljanskega, okrožnega urada, ki jo je tako lahkomiselno objavila Delavska zbornica. Tudi v tej ni nobenega govora o grupaciji članov po trajanju zavarovanja — odreja samo enoletno članstvo za vse. brez izjeme! — še manj pa o kakem prispevanju k stroškom. Tretja okrožnica, ki jo citira komentar, se nanaša zgolj na zagrebški OUZD, ki razglaša, da, je dosegel pri svojih zobozdravnikih tudi za pripadnice družin članov razne ugodnosti (pri cenah). Kdor primerja okrožnico , ljubljanskega okrožnega urada z zgoraj citiranima osrednjega urada, bo; lahko na prvi pogled spoznal velikansko razliko — razliko na škodo članov pri okrožnici okrožnega urada. D oči m pušča osrednji urad prvo in zadnjo besedo zakonu in zdravništvu, pa je ljubljanski OUZD stlačil vse Člane v neko shemo, po katere šabloni bi poedini člani prej dosegli Metuzalemovo starost, pr.edno bi postali deležni drago plačane blagodati zakorta. Odkritje Miklošičevega spomenika * Ljutomeru. Veliko iin izredno slavnost je preživel včeraj Ljutomer in z njim vsa Slovenija^ Veli-, kemu slavistu lin enemu najpomembnejših jezikoslovcev 19. stoletja, Francetu Miklošiču je bil včeraj v Ljutomeam odkrit spomenik. 'V proslavo 'tega izrednega dogodka so pohiteli v ataroslavni Ljutomer zastopniki vseh naših prvih kuHurniih organizacij in velika narodna veselica 'je imela dokazati, da ob- ; enem s svojimi kulturnimi delavci ceni »tudi ves narod zasluge velikega Miklošiča. Silna nevihta pa je žal preprečila narodno veselico v zamišljenem obsegu, temveč se je moral njen obseg znatno skrajšati. 'Dvakrat škoda, da se je moral reducirati obseg slavnosti, ker ob krasnem vremenu 'bi doživeli v ieipem Ljutomeru res pravi narodni praznik, tako odlična udeležba naroda bi bila in taiko pestra ter živa slika bi se nudila očem. Toda če ni mogel narod na zunaj pokazali v zaželjeni meri hvaležnosti svojemu velikemu slinu, zato ixi se je 'tem globlje zasidral spomin na tega izrednega moža v srce naroda in zato se bo narod tem. (trajnejše spominjal svojega velikega rojaka. Na trgu pred cerkvijo je postavljen Miklošičev spomenik, delo dunajskega umetnika prol. Schiirpeja. Spomenik — doprsen kip Miklošiča —• je; iz belega m« rmonja An-natančen posnetek sohe* ki je postavljena v avli dunajske univerze. Kljub dežju se je ob napovedani uri zbrala pred spomenikom velika množica naroda in zastopniki naših 'kulturnih organizacij. [Prišla je tudi meščanska garda iz Veržeja, [ preplavljena pota pa so preprečila, da bi s prišel narod Lz vse bližnje in dalnejše okolice. Točno ob- enih popoldne je stoipul na govorniški oder ravnatelj dr. Tominšek ter v imenu pripravljalnega odbora mesto vsled bolezni zadržanega predsednika dr. Kovačiča .Kvaril slavno&t. Pozdravil je -narod in navzoče ter imenoma : mariborskega velikega župana, zastopnika ljubij. vel. župana dr. Andrejko, pred-, sednika Matice Hrvatske in zastopnika hr-vatskega znanstvenega sveta dr. Domeniča, zastopnika mesta Ljubljane, predsednika viš. dež. sodišča v Ljubljani dr. Babnika«, velikega učenca Miklošiča in njegovega ožjega rojaka dr. Murka, zastopnike ljubljanske univerze prorektorja dr. Hinterlechnerja, slavnostnega govornika prot. Nahtigala ter profesorje dr. Prijatlja, dr. Vebra, dr. Ozval-da in dr. Polca, predsednika Slovenske Matice dr. Lončarja, zastopnika vojske polkovnika Stojadinoviča ter ostale številne zastopnike drugih društev in končno vnuke in sorodnike Miklošiča, ki so iz Dunaja prihiteli na slavnost. Nato je dr. Tominšek očrtal delo Miklošiča; in njegov pomen za slov. narod. Za njim je govoril slavnostni govor prof. dr. Nahtigal in po njegovem temeljitem govoru je bil med pokanjem topičev, salvo meščanske garde iz Veržeja, zvonenjem zvonov in navdušenju naroda odkrit spomenik. Župan Ljutomera dr. Stojan je nato sprejel spomenik v varstvo. Slava ldici so , •■ . . italijanski, vladni krogi že, dalje 2»*; no -trudijo, kako bi eprflvvb ** G . ^ to "Sat ljudSo ne razume. Ker pa so slovenski du-C? fašistom trn v peta iz narodnostnih ozirov delajo pri Vatikanu na odstranitev nadškofa z njegovega visokega m vplivnega meeta. Pričakujemo, da bo Vatikan vsaj v enem slučaju ostal neizprosen -ter v višji meri upošteval religiijozne potrebe goriških Slovencev kakor pa nacijonalne aspiracije raznih prenapetežev, ki jih že italijanska vlada več kot dovolj i »dpi ra. Intervencija angleškega poslanika. V naš spor z Bolgarijo je odločno posegla tudi angleška vlada. Angleški poslanik v Beo-, gradu je pri naši vladi energično interveniral, naj naša vlada proti Bolgariji ne nastopi preostro. Intervencija angleškega poslanika je beogradske -merodajne kroge «11-.; ,io poparila, ker tega niso pričakovala, fe-'enadilo je-naše diplomate tudi držanje »Ti-rnes-a«, ki piše zelo ugodno za Bolgare. Times« trdijo, da je pisanje naših lietov proti Bolgariji skoro gotovo naročeno od naše vlade. Dalje pravijo, da macedonska 0,-ganizacija ni nevarna toliko naši dobro oboroženi državi kakor pa Bolgariji » končno svetuje naši vladi, naj se ne upira , posojilu za Bolgarijo, kajti čim več bolgarskih in macedonskih beguncev .se bo naselilo v Bolgariji, toliko manjše neprilike bodo povzročali bolgarski begunci na naši meji. = Zbližanje med Ogrsko in Rumunijo. Na Ogrskem vzbujajo veliko pozornost pogosta potovanja -ministra za notranje zadeve Ra-kovskega na Erdeljsko, kjer živi že datje-časa bivši ogrski ministrski predsednik ba- | ron Banffy, ki je postal romunski državljana' 0 Banfll'y-ju trdijo, da se je naselil v Rumu-niiji, da izvrši posebno politično misijo, to je, da pripravi pot za zbližan je med Ogrsko >in Rilmumjo. Zbližanje žele merodajni krogi v Rumuniji -in na Ogrskem, posebno pa podpira to misel Mussolini. Grof 'Ban-ffy je bil tudi že večkrat povabljen na romunski dviar in on je povabilo sprejel. = Nova pogajanja za trgovsko pogodbo med češkoslovaško in Ogrsko so se pričela te dni. Zaradi nove zaščitne carine na uvoz poljskih pridelkov je prišlo med obema državama do velike napetosti, ker so Ogiri smatrali zaščitno carino napenjeno v prvi vrsti proti Ogrski. Sedaj upajo z novimi po-' gajanji nasprotja omiiliti. z= Nemška državna himna na Češkem. Za nemško šolsko mladino na Češkem bodo izdali posebno državno himno v nemSkem je- J ziiku, ki jo bodo. peli po napevu pesmi domov muj.« — od^oditev 4. sovjetskega meddržavnega kongresa Sovjetski rneddrža.vni kongres, iki bi se bil imel vršili te dni, je skora j gotovo zaradi znanih sporov v najvišjem sovjetskem vodstvu odložen do prihodnje pomladi. .Zadnji kongres te vrste ,je bil sklican leta. 1925. = Inozemske delegacije v sovjetski Rusiji. Moskvo bo obiskalo letos večje število delegacij iz inozemstva. Sedaj se mude v Moskvi delegacija delavcev iz Belgije, nemška mladinska^ delegacija in delegacija japonskih parlamentarcev. Naznanjen je še prihod 69-članske nemške delavske delegacije in delegacije ameriških industrijalcev in intelektualcev. , • — Ajijsle&ke kolonije *a »voljo neodvisnost. Na driavni bretanski konferenci nameravajo zastopniki Južne Afrike in Kanade predlagati, da dobita ta dva dominijona svoje poseb- , ne ustave, po katerih bi bila popolnoma neodvisna od Anglije. Uresničenje te želje je v veliki meri odvisno od izida volitev v kanadski parlament. Ce zmaga pri volitvah v Kanadi, Mackengie King, bo delal z vso silo na priznanje neodvisnosti Kanade. =: Tudi Skoti hočejo postati neodvisni. Več članov Delavske stranke iz Škotske je vložilo v angleškem parlamentu predlog, naj dobi Škotska svojo ustavo in svoj parlament, škotsko nitj bi postala svobodna država po vzoru • Irske. KONGRES JUGOSLOVANSKO - ČEŠKOSLOVAŠKE LIGE. V soboto zvečer ob 7. se je vršil v dvorani Kazina kongres Jug. češkošl. lige, ki so se ga poleg odbora in številnega članstva udeležili tudi: vel. župan dr. Baltič. češki konzul dr. Resi, polkovnik Antonijevič kot zastopnik vojaških oblasti in mestni gerent dr. Puc. Kot delegat so se zborovanja udeležili bivši ljubljanski gen. konzul dr. BeneS zastopnik^ lige iz ČSR, delegat beograjskih Cehov inž. Dubor in delegata lige v Beogra-du polkovnik Ristič in prof. Jovivičičeva in drugi. Pri volitvah je bil večinoma izvoljen stari odbor. Po predsednikovih pozdravih so sledili referati o delovanju iin programu lige. Gen. ,kon- ‘ zul -dju BmneS je-, sporodil pozdrave iz CSR-Kongres sta Se pozdravila: starosta 8i Je bil Za več ur ustav-niimi tudi v,si vlat"i znatne zamude, med °l“ SjUttrtag? Beogradu Ve„d„ srečilo en tir očfstiuf1?" >ratbem ca8(u f>°: za silo vzpostavljen. ’ * Je bd Pr°n'et vsaj 0 nesreči so se raznesle po Ljubljani alarmantne vesti, ki 60 bile močno pretin-aue KOKAINSKA IN PONAREJEVALNA AFERA V ZAGREBU. Zagirebška policija je dala novinarjem glede znane kokainske i.n ponarejevalske afere obširne informacije. Kot znano, vrši policija povsodi nad vsemi javnimi lokali nadzorstvo; Tako so opazili detektivi že pred poldrugim mesecem v zagrebški gostilin Baršič v Vinogradaki uli- j ci sumljijvp družbo, v kateri so se nahajali | med drugim tudi znan ponarejevalec nov- I čanic Josip Kralj, invalid Anion Alar in biv- ' ši železniški uradnik Božo Slilinovilč, tu pa tam pa tudi zobozdravnik dr, Mrvpš. Policija je družbo .strogo nadzorovala ter je, ko '90 se pojavdli nedavno v prometu fal-zifikati dvodinark, vse člane, z oziTom na •to, da je zahajal v družbo znani ponarejevalec denarja Kralj, aretirala. Strogo zaslišanje je 'imelo nepričakovan uspeh. Alar, pri 'katerem je .našla policija 150 gramov kokaina, je izdal, da je dobil kokain od dr. Mnvoša, Stilinovuč pa je izpovedal, da je bil nedavno z nekim Kličekom v Parizu, kjer sta prodala neki ruski kneginji za 12 tisoč £00 dinarjev kokaina. Kokain je dobavljal dr. Mrvoš. Neki drugi aretiranec Josip Kazun pa je izpovedal, da »o ponarejali 'tihotapci tudi denar ter da ee je nahajala njihova delavnica v Bjelovaru. Na podlagi te izpovedi je našla potici ja v Bjelovaru faktično delavnico »ter zaplenila stroj, 35 komadov ponarejenih dvodinark in priprave za ifalZjfMranje dolarjev in šilingov. Ker ee je nahajala delavnica v hiSi Mizarja Mirka Solarja, je aretirala policija 'tudi njega. Nadaljnja preiskava je ugotovila, da so v afero zapleteni med drugim tudi urar in fallirani draguljar Hugo Sehnuanra, neki Goldberg in nadzornik bjelovarske policije Juraj Vuikiae, ki je o stvari že davno vedel, je pa ni hotel prijaviti. Zato eo bili aretirani tudi vsi ti ljudje ter odvedeni v Zagreb. Preiskava je dalje ugotovita, da je dajal dr. Mrvoš falzi-fikatorjem .predujeme, ki znašajo skupno 16.000 Din ter razne kemikalije kot ciankalij, srebrni nitrat itd., ki so jih rabili falzi-fikatorji za posrebrenje falzificiranega kovanega denarja. Vsled nerodnosti • enega od aretirancev je bila 'razkrita še druga delavnica za ponarejanje denarja, ki so jo imeli falziiifikatorji v ulici Nad Lipom. ' »Dr. 'Mrvoš odločno taji, zagovarja »pa se jako nerodno, pravi na primer, da je posojal Kralju dn drugimi denar iz gole dobi-o-: isronosti. Kralj svojo krivdo priznava. 'Izgovarja se, da se je bavil s ponarejanjem de-; narja zato, ker je kot bivši 'kaznjenec že davno Izključen iz človeške družbe iiu ker je bil radi svoje 'tuberkuloze brez zaslužka. Kar ee tiče strojev in drugih priprav, za ponareja/nje * denarja ter falzifikafov samih, so posebno posrečene matrice iz mavca za fabriificšranje 50 dolarskih novčanic, k»i bi delale vsaki državni tiskarni čast. Tudi dvo-dinarke so izborno falzificirane. Avelidjsfei šiling je manj posrečen. Po mnenju policije eo izdali falzifikatorji v promet vsega skupaj samo okrog 50 dvodinark, od katerih se nahaja večji del že v rokah policije (v prometu jih utegne biti eamo še 8). Šilingov ponarejevalci najbrž še sploh niso'spravili nobenih-v promet. ,. 1’retskavia se. nadaljuje. VELIKA POKRAJINSKA RAZSTAVA »LJUBLJANA V JESENI«. Predpriprave. Poročali smo že, da se vrši od 4. do 13. septembra t. 1. na prostoru Ljubljanskega velesejma velika Pokrajinska razstava .»Ljubljana v jeseni«, ki obeta' bili po' d kj meri 1000 kvad. metrov; v* krasen eksotični vrt, kakoršnega Ljubljana še ni videla- Ogromne palme bodo pričakale pravi čudodelni tropični gozd, v čigar senci se bodo Setali »po peščenih potih obieko-vjalci omoteni po vzduhu teh tropičnih rastlin. Ob vznožju velikanov-palm pa se bodo vnstile nnjizbranejše cvetlice, prava umetnost vrtnarske vede. Cvetlične skupine v najpestrejših barvah bodo prava uteha za vsako utrujeno oko. Ozračje bo hladil lep vodomet, v bistrem potočku pa bodo raetle razne vodne rastline. Posebnost razstave pa je gotovo umetno vezenje. »Ono šele pravzaprav pri- kazuje visoko »topnjo strokovnega znanja ljubljanskega vrtnarja. V paviljonu »K« je nameščena Umetniška razstava, kii se pripravlja z veščim sodelovanjem^ ekspertov umetnikov, odnosno z umetniškim odborom. Po dolgem času bo (lana prilika združiti v nadvse zanimivi re-viji novejša dela skor« vseh slovenskih umetnikov. Javnost se bo zamogla seznanili z vsemi smernicami in strujami v umetniškem ustvarjanju . Slovencev zadnjih let. V. složnem krogu nastopa. starejša generacija Sa-vanov z Mladini in najmlajšimi impresijo-msti, neimpresijonisti, ekspresijonisti in. ve-risti, konstrukcijonisti najmlajšh vemizpove-danj. Olja, tempere, pastoli, akvareli, risbe, girafika vseh možnih »tehnik, silbuetni reg, kiparska dela v mavcu, kamnu, bronu, »lesu., Nadalje plakati, male .plastike, projekti arhitektov, vse to bo združeno, v harmoničen pregled umetnostnega udejstvovanja in ustvarjanja Slovencev. Paviljon »L«: obsežna in preurejena Hi-gijenska »razstava, ki je razdeljena v oddelke, ki so urejeni po strokah odnosno panogah medicine., Ker je namen razstave predvsem propaganden in poučen, je zastopana v glavnem profilaktična veja »medicine. Privlačna bo gotovo velika mednarodna razstava psov vseh pasem j»od pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja. Številni agilni sodelovalni, člani jugoslov. kinološkega saveza se mralično pripravljajo na 8. in 9. septemb. Prijavljenih je že čez 600 najlepših plemenskih psov vseh pasem. Ocenjevanje (bo strogo ali pravično,. saj. so vpoklicani ,zg sodnike najboljši inozemski' strokovnjaki, kinologi. .Za to razstavo je največ zanimanja zlasti v južnejših pokrajinah naše države; znano je, da baš Slovenija dobavlja ostalim pokrajinam plemenske pse. Razne nagrade, premije, diplome, bronaste »srebrne in zlate »medalje bodo zasluže-no plačilo agilnim razstavljalcem. Sejmišče bo zasedeno do, zadnjega kotička, razstava je tolikanj obsežna, da bo treba dveh dni za pregled. Vsi obiskovalci uživajo iste železniške, paaobrodne, viztimske ugodnosti kot za velesejem. Poleg tega pa je znižana voznina tudi v Italiji, Avstriji, C9R dn Ma-djanski. Anton Ferant: VRTNARSKA RAZSTAVA. V krogu Pokrajinske razstave, katera se vrši od 4. do 15. septembra t. 1. na Ljubljanskem velesejmu se nahaja tudi vrtnarska, ■razstava. Je to tretja »prireditev te vrste v Ljubljani, katera priča o agilnosti in »smotrenem delu poklicnih ljubljanskih vrtnarjev, katerih namen je zanesti tem potom v čim najširše ljudske kroge zanimanje in ljubezen do te lepe panoge. Ta razstava, za katero se prireditelji niso strašili truda, ne stroškov, nam priča, da Se nahaja ta lepa obrt na isti stopnji, »kot pri drugih 'kulturnih narodih. Smisel in zanimanje za naravo dri’ cvetlico je riterilo o duševni kulturi .vsakega naroda........... . 'Glavna privlačnost pokrajinske razstave, bode brezdvom.no vrtnarska razstava, katera ' bode zavzemala cel »J« paviljon ljubi,Janškega velesejma. Ves »ta ogromni prostor bo le spremenjen v krasen eksotičen vrt, kakor-snega Ljubljana še ni videla. Ogromne palme kot La tanje, Ph6nixli, Cha-maeropsi, Cykasi, Dracaene, Laurusi bodo * tvorile gozd, v katerega senci se bodo nahajale npjdzbraeiejše cvetlice, prava uniit-nošt vrtnarske vede. Kraljeve begonke, Ae-■paragus, iSpreogerij plumosus in falcatus, Adianthum, Peerie; itd. te eksotične TonM-ce bodo drugdvale hašemiui nageljnu, rožnia-Jinu, Pelargoniji, -Gyklamd, primuli in marjetici. . 'Cvetlične skupiirie »v najpeštrejših barvah ' bodo prava uteha za vsaiko utrujeno Oko. Pravu posebnost te »razstave bode umetno * vezenje. Ta tako moderftri stroka bode tudi pokazala višek strokovne znanosti. Vrtnarske razstave se udeleže zaporedno 1 sledeče ljubijonske tvrdke: Ivan Šimenc, umetno in trgovsko vrtnar-sivo, Gradišče 12. Franja Korsika, uimetno in trgovsko vrtnarstvo, cvetličarna in »semenska trgovina, Aleksandrova cesto, flleirtei-sova cesta 3.' Franc Herzmanisky, umetnli in 1 .trgovinski vrtnaiv cvetlična trgovina. Stan 1 trg B. 'Anton Eeipril,’ rutietria1 in trsjoVisicV rčjSfr’ na ršt vd, ‘' oveiličarria'1 i n" ‘s eth iwa; •11 r^i^na, drevesnica;. Ambrožev trg 3, »Pavel Šimenc,, cvetlična trgovina, trgovsko in pokopališko vrtnarstvo; »Ljubljana-Sv. Križ. , Jvan Bizovičar, umetno in trgovsko vrtnarstvo; Razlagova ulica 10. Gospodarski stroji. Vse tvrdke, ki vodijo prodajo kmetijskih strojev in orodja, poziva uprava Ljubljanskega velesejma, da se takoj prijavijo za udeležbo velike Pokrajinske razstave »Ljubljana v jeseni« od 4. do 13. septembra 1926, ker je za to dotočen razstavni prostor malone že zaseden. Vsa pojasnila daje Urad Ljubljanskega'velesejma: Poziv vsem radio amaterjem. Ljubljanski Radio-klub »priredi prilikom letošnje Pokrajinske razstave na Ljubljanskem velesejmu od 4. do 13. septembra 1926 veliko razstavo radio - aparatov in nadomestilnih delov. V to je določen že večji razstavni prostor, .kjer, naj bo pregledna revija od najstarejših do najmodernejših modelov.' Ljtiblja'riskemU ‘Ra-dio - klubu je zlasti ležeče na tem, da se ude-' " leže razstave radio-amaterji z aparati, ki so 1 jih sestavili sami. Določene so že razne številne nagrade za najlepše razstavne objekte. Naprošamo vse radio -a um t e rje, da naj nemudoma prijavijo svojo udeležbo kot razstavlja-lec, najkasneje pa do 15, avgusta t. 1. na na-slov Radio-klub, Ljubljana"— Velesejem. »Dva nova svetovna rekorda v ženskem športu sta postavili Angležinji miss Gunn in miss Grenn. Prva je dosegla v skoku v daljavo 5-486 ni, druga pa je zboljšala v skoku v višino svoj lastni svetovni rekord za 2-5cm na 155 cm. V Švedskem maratonskem teku na 40 km, ki se je vršil v Goteborgu, je zmagal Kinn iz Uspale v 2 : 39 : 19-2, drugi je bil Alsson v 2 46 : 12-9, tretji Larsson v 2 : 47 : 2-2. Wintor.sky, znani francoski lahkoatlet je dosegel v skoku ob palici 3.77 m. V Oslo-u so pokazali norveški lahknatleti sledeče odlične uspehe: 100 m: Theard 10.7 sek. — 800 m: Eklof 2 : 0.9. — 1500 m: Eklof 4 : 0.9. — 3000 m: Eklof 8 : 38.9. — kopje: Sunde 60.80 m, — skok v daljavo: dr. Horner 7.26 m, — skok v višino: Nilsson 1.93 m, — disk: Astildt 42.47 m, — tek na 60 m: Good 6.8 sek. .Slavni anterikanski Rugby - igralec Red (irange, katerega letni zaslužek nič ne zaostaja za zaslužki najslavnejših filmskih zvezd, pride v Evropo. Njegov manager Pyle, ki je tudi Lenglenovo angažiral za amerikan-sko turnejo, bo pripeljal dve najboljši rugby-moštvi v Evropo, kjer bodo odigrali 6 iger in sicer v Angliji in Nemčiji. V enem moštvu bo Red Grange, v drugem teamu pa George Wilson, tudi jako dober igralec. Čudovit uspeh. Iz Newyorka poročajo, da je vrgel Amerikanec Kuck kopje 71.83 m daleč, uspeh, ki je skoraj neverjeten, ker prekaša dosedanji svetovni rekord za koraj 5 in. Kuck je baje napravil še drug izboren uspeh, ker je vrgel kroglo 15.40 m daleč, kateri met zaostaja za svetovnim rekordom Ralpha Rose samo za 14 cm. 700 milj po Atlantiku. Odličen športni uspeh sta napravila dva Amerikanca, ki sta dospela te dni v odprtem čolnu na vesla v Ne\vyork. Dr. Thomas K. Richards, zdravnik v Bostonski bolnici in veslač Ed\v. A. VVachter, sta se odpeljala iz Norfolka v državi Virginiji v 27 čevljev dolgem čolnu v Atlantik. Na morju sta ostala 14 dni in sta marsikateri dan veslala do 50 milj daleč, tako da sta do Ne\vyorka preveslala 700 milj, t. j. 1130 km'. Gospodarstvo. X Dobave. Ekonomsko odelenje direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 13. avgusta t. 1. ponudbe za dobavo solne kisline. — Direkcija državnega rudnika v Kakanju sprejema do 20. avgusta t. 1. ponudbe za dobavo jermenov. — Dne 30. avgusta t. 1. se bodo vršile naslednje ofertalne licitacije: Pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave orodja in orodnih strojev ter glede dobave materijala za čiščenje (kr- j pe, platno itd.); pri direkciji državnih želez- i nic v Sarajevu glede dobave raznega inven- ! tarskega materijala (orodje, ključavnice, vo- ■ žički itd.) ter glede dobave mizarskih izdelkov. Premdetni oglasi so v pisarni Zbornice za trgovine, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. X Dobave. Ekonomsko odelenje direkcije držrvnih železnic v Ljubljani sprejema do 13. I avgusta t. 1. ponudbe za dobavo vijakov za les in za dobavo črpalk. Pogoji so na vpogled i pri imenovanem odelenju vsak delavnik od j 10. do 12. ure. — Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do 16. avgusta t. 1. ponudbe za dobavo jamskega lesa. — Direkcija državnega rudnika v Zabukovci sprejema do 26. avgusta t. 1. ponudbe za dobavo kon-denčnega kotla. — Dne 28. avgusta t. 1. se bo vršila pri direkciji državnih železnic v Ljubljani ofertalna licitacija glede dobave svetilk, lcomposterjev in omar za vozne karte. — Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. To Ib ono. ^Cenjenim naročnikom!« Izdajatelj nekega ameriškega lista je napisal za svoje naročnike sledečo notico: ;,Iz Sledljivosti človek lahko uporabi bradavico na vratu kot gumb za ovratnik; lahko se vozi brezplačno na vagonskih odbijačih, dokler ne pride kondukter; lahko ponoči ustavi svojo ure, da se mu preveč ne obrabi; lahko piše -A- brez pike, da prištedi črnilo; lahko zasadi na grobu svoje žene krompir, da ima kak.) korist. To vse lahko stori, pa vendar ostane še vedno gentleman napram one"’.a, ki z,.urži šlevilko lista, ki se mu pošlje rta ogled in jO vrne šele tedaj, ko pride t.ioš!-'a p n- žmca. : Ena milijarda zlata, i ziroma ena milijarda srebra. Neki švicarski statistik je preračunal eno milijardo zlata na razne načine. Ena milijarda dinarjev (frankov itd.) v zlatu tehta 322.580 kg in zavzema prostor od 18 kubičnih metrov. Če bi se to zlato prekovalo v žico s premerom tri četrtine milimetra, tedaj bi se moglo ž njo prepasati zemjo ob ekvator- ( ju. Za prevoz ene milijarde zlata bi bil poire-ben vlak s 64 vagoni po 5000 kg tovorne leže. I)r bi dvignili eno milijardo zlata, bi bilo potrebnih 6000 ljudi srednje moči. Ako bi naložili za eno milijardo zlatnikov enega na drugega bi dobili stolp, visok 33.000 metrov, torej več kot trikrat višji kot Mnunt Ewerest. Mnogo težja pa je milijarda srebra, ki tehta pet milijonov kilogramov, to je polovica teže Eiffelovega stolpa. Žica debela 4 mm, skovana iz tega srebra bi obsegla Daš« zemljo. Iz stopljenega srebra pa bi se moglo uliti 626 vojakov, torej celi bataljon. Rudyard Kipling: 10 Knjiga o džungli. >Ta-le govedožer je dejal, da me ubije na zboru, ker me ni bil ubil, ko sem bil mladič. Vidiš, tako, pa tako, bijemo mi pse, kedar smo ljudje! Samo zgani se, Lungri, pa ti porinem rdečo cvetlico v goltanck Tolkel je t vejo Shere Khana pc glavi, da je tiger cvilil in ječal od strahu. >Pah! Osmojena džungelska mačka — pojdi .sedaj! Ampak zapomni si, kedar pridem prihodnjič do skale posvetovanja, kakor pristeja človeku, pridem s Shere Khanovo kože na glavi. Kar se ostalega tiče, povem, da gre Akela prost odtod, da živi, kakor mu je drago. Ne smete ga ubiti, ker ni moja volja. Sicer pa mislim, da vam ni treba sedeti še dalje tukaj pa moleti jezik iz gobca kakor da bi bili nekaj in ne psi, ki jih izženem odtod — takole! Poberite se!< Divje je gorel ogenj na koncu veje in Movvgli je tolkel z njo na desno, levo po krogu, da so se volkovi tuleč razpršili, ko so jim iskre zažigale kožuh. Naposled so ostali samo Akela, Bagheera in morebiti deset volkov, ki so bili stopili na Movvglijevo stran. Tedaj pa je nekaj zabolelo Mowglija v prsih, kakor ga še ni bilo nikoli zabolelo, kar je bil živ, in lovil je sapo, ihtel in solze so mu tekle po obrazu. »Kaj je to? Kaj je to?« je dejal. »Ne želim zapustiti džungle, ne vem, kaj je to. Ali umiram, Bagheera?« »Ne, mali brat Samo solze so, kakor jih imajo ljudje,« je cdgovoFil Bagheera. »Sedaj vem, da si cel člo- vek in ne več človeški mladič. Odslej ti je džungla v resnici zaprta. Naj le teko, Movvgli, samo solze so.« In Movvgli je sedel in plakal, kakor da bi mu hotelo srce počiti. Še nikdar v življenju ni bil plakal. »Sedaj pa,« je rekel, »hočem iti k ljudem. Ampak prej se moram posloviti od matere;« in podal se je k jami, kjer je bivala z očetom Volkom, se razjokal na njenem vratu, štirje mladiči pa so bedno tulili. »Me ne boste pozabili?« je vprašal Movvgli. »Nikda, dokler bomo mogli iti za sledom,« so odvrnili mladiči. »Kadar boš človek, pridi do vznožja hriba, in razgevaljali se bomo s teboj. Mi pa bomo po no-či prišli na polje in se igrali s teboj.« »Pridi kmalu!« je dejal oče Volk. »Oj, modra mala žaba, pridi kmalu. Zakaj stara sva že, tvoja mati in jaz.«. »Pridi kmalu,«, je rekla mati Volkulja, »mali, goli sinko moj; zakaj poslušaj me, otrok človekov, ljubila sem te bolj, kot sem kdaj ljubila svoje mladiče.« -Gotovo pridem,« je odgovoril Movvgli, »in kedar pridem, pridem, da razgrnem Shere Khanovo kožo na skali posvetovanja. Ne pozabite na me! Povejte njim v džungli, naj-nikdar ne pozabijo na me!« Zora se je pričenjala svitati, kc je Movvgli odšel sam po hribu navzdol proti polju, da se snide z onimi skrivnostnimi stvarmi, ki se jim pravi ljudje. Kaln lov. Vse, kar je povedano v pričujoči zgodbivse je pri-godilo nekaj časa prej, ko je bil Mowgli segnan iz see-cneeskega volčjega krdela. Bilo je tiste dni, ko ga je Baloo učil džungelske postave. Veliki, resnobni, stari rjavi medved je bil silno vesel, da je imel tako bistro-glavega učenca; mladi volkovi se nauče samo toliko džungelske postave, kolikor se je tiče njihovega krdela in redu, potem pa pobegnejo, kakor hitro znajo ponavljati lovsko gei:lo: »Noge, ki ne delajo šuma; oči, ki lahko vidijo v temi; ušesa, ki slišijo vetrove v brlogu, in cslii, beli zobje — vse tc sc znamenja naših bratov razen Tabaquija in Hijene, ki jih sovražimo.« Ali Movvgli se je kot človeški mladič moral učiti vse več. Včasih je skozi džunglo počasi primahal Bagheera, črni panter, da se prepriča, kako njegov ljubljenec napre-Tluje; pri tem je predel, opiral glavo ob drevo, Movvgli p,7 je Balooju pravil na pamet nalogo tistega dne. Deček je znal skoraj tako dobro plezati kakor je znal p la* vati, plavati pa je znal malodane tako dobro kot je znal teči. Radi tega ga je učil Balco, učitelj postave, gozd-rih in vodnih postav: kako razločevati trhlo vejo od zdrave, kako treba vljudno govoriti z divjimi čebelami, kedar nameriš v višini petdeset čevljev nad zemljo na njihov panj; kaj je treba reči Mangu, netopirju, kedar ga je opoldne metil v vejah; kako opozoriti vodne kače pc stoječih vedah, predno je pljusknil med nje. Nobene džungelsko ljudstvo nima rado, da 'ga kdo moti, in vse živali so takoj pripravljene zagnati se v vsiljivca. Nadalje se je Movvgli učil tujčevega lovskega klica, katerega je treba na glas ponavljati tako dolgo, dokler ni odgovora nanj, če lovi kdo izmed džungelskega ljudstva zunaj svojih lovišč. Ta klic se glasi, preveden na naš jezik: »Dovolite mi, da lovim tukaj, ker sem gla-den;« in odgovor se glasi: »Pa lovi za živež, ali ne za zabavo.« Palača okrožnega urada za zavarovanje delavcev Miklošičeva cesta št. 20. Moderne higiiensko ureiene kadne in prlne kopeli. Odprto za moške in Zenske, izvzemši pondeljek vsak delavnik od 8.— 7»19. ure, ob nedeljah in praznikih od 8. do 12. ure. KADNA KOPEL s perilom ln milom Din 12 —, blok za 10 kopeli Din 1001—. PRŠNA KOPEL » perilom In milom Din 6'—, blok za 10 kopeli Din 50*—. PRŠNE KOPELI za zavarovane člane urada s perilom in milom Din 3—. Razglas. Okrajni zastop Laško kupi večjo množino starih tračnic od poljskih železnic in starih železnih cevi za cestne ograje. Ponudbe z navedbo cen naj se pošljejo semkaj do 20. t. m. Okrajni zastop Laško, 7. avg. 1926. na)v«cji r*rt* 1 l.OpO riirtiirliilcn if 21. Jtl«l 160.000 lupecv t* 44 del el Jesen 1926: 29. »vtfu*U io 4- »eprt inbra TaJi t* V*«* t> Podroon* Častno zastopstvo Stegu in dragi 0 Ljubljana Gledališka ul. 8. • * w v o i 1 promenadne, bele in barvaste, OI Oj ovratnike vseh vrst in fason, pentlje, samoveznice, iepn« robce, nogavice v raznih barvah za gospode in dame, naramnice, toaletne • - potrebščine, svilene trakove, čipke in vezenino. - -Nizke cene. — Velika izbira samo pri JOSIP PETELINC-U LJUBLJANA blizu Pretemovega spomenika ob -vodi ^ Krasne dekoracijah« patent-divane t pliS« vam nudi izredna paeeni Rudolf Sever, Ljubljana, Gosposvetska S Vabim na ogled! Št. 20059/1926. ref. IX. Mestni magistrat ljubljanski razpisuje oddajo tesarskih, krovskih in kleparskih del MALI OGLASI Vsaka beseda 50 para, debelo tiskano Din l-—. 3IIOIIOIIOIIOIIOIIOMC3NOIIOIIC3IIC | Dr. Ivan Pintar | Cankarjevo nabrežje štev. 5 q zopet o r d i rt i ra. g 5nCDIIOMOIIC3IIC3IIC3lie=>UC3IIOIIOIlČ za zgradbo nove stanovanjske hiše na Ahacljevi cesti v Ljubljani. Vsi potrebni podatki se dobe od srede dne 4. avgusta 1.1. dalje t mestnem gradbenem uradu, Lingarjeva ulica 4. Ponudbe je vložiti najkasneje do 11. avgusta t. 1. do 11. ure dopoldne pri imenovanem uradu. Mestni magistrat ljubljanski, dne 3. avgusta 1926. Stenografinja vešča perfektne slovenske Ln nemške stenografije .išče službe. Gre tudi eden do dva meseca brezplačno. Ponudbe prosi na upravo lista pod: »Marljiva.« MODROCE ja najboljšega dowažega in češkega .plataa, posteljne mreže, zloiljive postelje, otomane, dekoiacijske patent ddvane in tapetniške izdelke nudi najeenerje RUDOLF RADOTAN, tapet n ik Ljubljana, Kr«*1« t*M 7- DRVA • ČEBIN Volfova 1/11. - Taltf. 58. Za tretjino cene imate pozimi na mizi sadje in zelenjavo, če jih uku-hate v nedosegljivih lEU-ivll kozarcih in aparatih.. Tvorni Ska zaloga: Fruetus — Ljubljana. Krekov Jrg 10. Tudi na obroke! Motorno kolo 2« konjskih sil. P«. v brezhibnem stanj*- Cena 6000 Din. I*ve » v upravi »Nar. Dnevaw*< v Ljubljana. Stekleno strešno opeko imajo stalno v zalogi Združene opekarne d. d. t Ljabljaoi- Na dobro domačo hran" ”*•* «•' Naročajte .Harodi Dnevnik*.