Posamezna številka stane 30 vinarjev.
S6ÜB fe&o
m &
Stet
feša .«ig fe&a . i л
: —
K 18*—
a
5"-
JngoslarviJ« t Ш» teto .	24.—
üeyük« 90 vinarjev. —
ÄetoMtw L«irsvni*tvo: pBfffeor, KoroSk* RKM Vk Ш. — Telefon št 220.
64. številka.
Mgođvlsen političen list za slovensko ljudstvo.
p* ж ш
IX «•
Maribor, dne 11. avgusta 1919
Letnik XI.
Slovenski bratje v Frekmurju pozdravljeni 1
Beograd, 6. avgusta, 4,	> Be o gradu je v torek, dne 5. avg.,
dobite^cf francoskega zunanjega ministra Pichona uradno obvestilo, da naj takoj vojaško zasede Prekmurje, ki ga je mirovna konferenca prisodila jugoslovanski državi. S tem je izpolnjena vroča želja prekmurskih Slovencev in celega naroda, nujna prošnja onih naših ubogih slovenskih rojakov, ki so zadnji čas tako bridko in težko trpeli pod strahovlado madžarskih boljševikov, pravična zahteva našega nai oda in njegovih voditeljev. Jugoslovanski klub je vztrajno in neomajno deloval za končno uresničenje naših zahtev glede na slovensko Prekmurje. V ministrskem svetu so prekmurski Slovenci imeli vnetega zagovornika v osebi ministrskega podpredsednika dr. Korošca. V imenu Jugoslovanskega kluba pa se je poslanec dr, Hohnjec pri vsaki priliki po-
Mfnistraka kriza.
(Izviren dopis iz Beograda.)
Beograd, 6. avgusta.
Zanimanje naše javnosti sedaj velja ministrski krizi. Iz razlogov, ki so prišli na znsaje širšim krogom, se že da spoznati, da ne gre toliko za stvarne diference, ki bi se ne dale izravnati, kolikor za osebne neskladnosti. Dve največji stranki v Narodnem predstavništvu, oziroma njuna dva glavna voditelja, Proti6 (radikalna stranka) in Pribičevič (demokratska stranka), sta se sprla med seboj. Pribičevič se je vedno bolj silil naprej. Ponižnost ni svojstvo politikov. Prihičeviču je ta lastnost docela neznana, Kakor jež v lisičji jami se je Pribičevič razširjal in ojačeval v Narodnem predstavništvu. Srbski radikalci so ta prizor opažali s skeptičnimi očmi. Njihova skeptičuost se je spremenila v očitno nevoljo, ko je Prihičeviču uspelo, daje svoji stranki pridružil srbske samostalce, napred-njake in del liberalcev ter tako sklopil zajedoico 113 poslancev. Ta številka je postala usodna ne zavoljo zloglasne štev. 13, marveč zavoljo tega, ker je Pribičevič z ozirom na to številko dosegel, da je izmed 18 Članov ministrskega sveta 11 bilo iz srede Demokratske zajednice,
tegoval pri vladi za naše trpeče slovenske brate onstran Mure. Velikokrat se je v tej zadevi o-brnii na ministrskega predsednika Protiča kot voditelja poslov zunanjega ministrstva, bodisi v interpelacijah ali pismenih in ustmenih vprašanjih.
Docela negativnega odgovora ni dobil nikdar. Pri zadnjem osebnem predavanju je Protič dr. Holinjecu odgovoril, da se je ministrski svet te-legrafično obrnil na mirovno konferenco, oziroma našo delegacijo na tej konferenci, naj se naši državi podeli mednarodno dovoljenje, da vojaško zasede slovensko Prekmurje. Sedaj je naša želja in zahteva izpolnjena. Jugoslovanski klub se s celim slovenskim narodom raduje te pre vesele vesti ter pošilja našim slovenskim bratom v Prek-murju prisrčno poadrave. Bratje, dobro došli v jugoslovanski državi!
dočim so radikalci, ki v parlamentu Štejejo 73 članov, v ministrstvu bili zastopani le s 3 člani. Ta številna nesorazmernost je od dne do dne pomnoževala osebno nesoglasnost, kateri so se kmalu ponudili v podlago tudi stvarni razlogi.
Agrarna reforma je prva in menda tudi glav na točka, ob kateri sta največji dve stranki v našem zajedničkem parlamentu trčili druga ob drugo. Pri tem je ozir na voliice imel glavno ulogo. Minister za agrarno reformo demokrat dr. Poljak je stopil v stopinje svojega prednika hrvatskega socialista Vitomirja Korača, ki je bil začel „reformirati" zemeljiško velepesest tako, da jo je dajal v zakup, ne najbolj ubogim in pridnim ljudem na deželi, marveč svojim socialnim demokratiškim pristašem. Tako je tudi ravnal in ravna Še sedaj hrvatski demokrat Poljak, samo s to razliko, da se demokrat Poljak pri izbiri najemnikov in podnajemnikov ne ozira na socialne demokrate, temveč samo na demokrate. To je kortešacija, pravijo Hrvati in Srbi. Slovenci pa to reč imenujemo agitacijo za volitve. Kajpada je tudi res, da srbski radikali agrarne reforme ne gledajo z očmi angelske nesebično sti, ampak z varuškim. pogledem na svoje pristaše v Bačl i n Banatu, na srbske velike in druge veleposestnike. Povse upravičen pa je
očitek zoper ministra Poljaka, da s svojim načinom deliti zemljo v zakup, ni dosegel tega, kar je cilj prave agrarne reforme, da se zemlja obširnejše in boljše obdela, marveč ravno nasprotno: dandanašnji je na Hrvatskem veliko več slabo ali celo nič obdelane zemlje, nego je to bilo pred Poljakovo „reformo".
Očitki, in sicer veliki očitki so se tudi dvigali zoper demokratskega poglavarja Pribičeviča kot notranjega ministra. Neurejenih notranjepolitičnih razmer in velike nezadovoljnosti na Hrvatskem, v Bosni in Hercegovini in v Dalmaciji je v veliki meri in v prvi vrsti kriv Pribičevič s svojim načinom vladanja. Vse kritike, vsi prigovori, vse pritožbe, vse zahteve, vse prošnje: vse to je bilo kakor bob v steno. Pribičevič je veroval v svoje demokraške varovance, ki jih je postavil na vsa uplivnejša mesta po teh krajih, in zaupal v bajonete svojih žandar-jev. Trajno pa se vendar ne da tako vladati. Že ob Koroščevi ministrski krizi je Jugoslovanski kleb zahteval kot predpogoj za ostanek Korošca v ministrstvu, da se politične razmere v Banovini, Bosni—Hercegovini in v Dalmaciji morajo temeljito spremeniti.
Zadnji p«vod za izbruh krize je dalo name-ščenje djakoveke škofijske stolice. Rim je po soglasnem sklepu hrvatskih Škofov zagrebške provinciie, storjenem že dolgo Časa, za to škofijo določil djakovskega duhovnika AkšamoviČa, ravnatelja bogoslovja, ter ga je že tudi poklical na kanoničen proces kot nujno predpripravo. Demokrati so o tej stvari zagnali precejšen hrup, ki ga je inscenirala hrvatska framasonska loža. V svoji brezvestnosti so tudi vlado hoteli vpreci v hoj zoper Vatikan. Glavni demokratski list ^Demokrati ja" je sklep ministrskega sveta, kije o tej zadevi razpravljal v svoji sednici, potvo-rila tako, kakor da bi bil ministrski svet izrekel oster protest zoper Vatikan. Najlepše pa je to, da so demokrati hoteli svet ministrstva speljati na led, trdeč, da je Vatikai ravnal Balastno pest, ne da bi se mu sporočila kaka želja iu zahteva vlade. Doznalo pa se je iu tudi dokazalo, da so demokrati imeli svojega kandidata za djakovskega škofa — kajpada demokrata po političnem mišljenju — in da so njegovo ime sporočili v Rim. Rim pa ni sprejel demokratskega predloga, marveč je ostal pri predlogu sosednih škofev. Tega pa noben demokratski mi-
so tudi hmelj poznsli že stari Slovani in so ga menda še le od njih dobili Nemd. Poleg medice so Slovani pili pivo narajeno iz ovsa ali ječmena. Poljski kralj Lešek Beli se ni mogel odloČil:, da bi šel na božjo pot v sveto deželo iz strahu, da tam ne bo mogoče dobiti domačega piva. Pili so tudi kvas, opojno pijačo, neke vrste pivo. Vse te pijače so tudi darovaii svojim bogovom.
Darovaaje se je vršilo na različne načine. V svetiščih so darovali duhovniki po predpisanih obredih in predpisane reči. Doma je daroval vsakdo duhovom, kakor jih je častil in kakor se jih je bal. Baba je na poistrešju nastavila mleka domačemu duhu in bila je vesela, Če je drugi dan zagledala posodico prazno, pa četudi je morda izpila mačka ali podgana, Nastavljali so po križpotih, po grobiščih, sploh kjer so mislili, da se potikajo duhovi. Tako Bolgarka še dandanes nastavi jedi in pijače demačemu duhu St^panu in ako najde posodico prazno, zakliče vesela: »Stcpan je jedel, Stopanje pil U Ti načini darovanja so se obdržali pri Slovanih jako dolgo, njihove ostanke najdemo še dandanes. Stari pridigarji so silno svarili vernike pred darovanjem jedi in pijače bogovom, a menda ne zve* likim uspehom, ker se je ta navada obdržala več stoletij. Z bogovi so često gestovali tudi domačini. V staroruski cerkvi je bil eden največjih grehov, ako je kdo »napisal bogovom,« Prirejali so bogovom veli:j pojedine in se jih udeleževali s!>mi '"sled tega svare
LISTEK»
Dr. Leopold Lenard.
ilaj |edli Fn pili bogovi starih Slovanov?
(Konec.)
Utctako ve povedati drugi ruski zgodovinar Konstantin, da so pri neki drugi priliki darovali ruski vojaki na otoku Hortiei črne peteline in kokoši, kruh in meso, Darovanje črnfga petelina je imelo menda simboličen pomen, darovali so ga temnim podzetreljskim bogovom, da bi se rešili iz smrtne nevarnosti. Istotako se večkrat imenuje darovanje jajc. Jajce, iz ksterepa se razvije življenje, je bila menda sika življenja, jajca se nahajajo Že v staroslovanskih grobih, kamor so jih polagali k mrličem. Tudi pisati so znali jajca že v paganskih časih in navada velikonočnih jajc izvira iz pa gauske dobe. Nekoliko tudno se nam zdi darovanje luka in česna bogovom, ker mi bi si predstavljali, da bog ljubi kaj boljšega.
Izmed poljskih pridelkov so stari Slovani pridelovali zelo veliko j rosa, torej so tudi bogovom radi darovali kašo, V nekem staroruskem spovednem navodilu za spovednike se glasi: »Če je baba besom kašo kuhala, trt leta pesta.«	je veljala za splošno jed,
Ruski veliki кпф je poslat'svojega namestnika neke-
mu ruskemu plemenu in je narr čil domačinom, da mu morajo dati hrano iti sicer: vsak"dan eno kokoš, kaše pa, kolikor je bo snedel. Nek arabski potnik pravi celo o Slovanih, da pridelujejo samo proso in med.
Poleg hrane so dajali bogovom tudi pijače in še menda ne malo. Triglavov malik je držal v roki velik rog, katerega so nalivali vsako leto in diugo leto pogledali, če je še kaj pija'e ostalo. Ako je bog vse iz-pil, ie pomenilo dobro ;et?no, ako je na dnu kaj ostalo, pa siabo. Tudi Svetovit je držal v roki velik rog, kamor so mu nalivali pijače.
Paganski bogovi niso bili abstinentje, kadar so jim darovali jedi so jim morali dati tudi pijače. Vode menda t ' marali, ker se nikdar г.е omenja, da bi pili vodo. Mieko so dobivali včasih v dar, navadno so pa pili opojno pijačo. Seveda stari Slo .'ani niso imeli vina, ako ga niso dobivali od Grkov in iz Italije, kar je bilo pa malo in drago, ter je zadostovalo komaj za domače kneze pri slovesnih prilikah. Bogovi ga menda niso dobili nikdar. Zato so piti izvrstno medico. Te pij&če je bilo po vseh slovanskih deželah dovolj In je slovela tudi po tujih krajih. Neki arabski potopisec pravi, da ima včasih eden slovanski gospodar v svoji kleti po sto velikih posod medice, O polabskih Slovanih pravi nek zanesljiv pisatelj, da »vina nimajo in ga ne iščejo, medico in pivo znajö pa pridelovati tako. dobro, da prekafa Глкгпзко vino.« Nemška beseda >Bier* prihaja n::jbrže iz s'ovan?kega »pivr«, i stota ko
Stran 2.
STRAŽA
11. avgusta 1919.
nister ni povedal ca sednici ministrskega sveta. Ko je bil ProtiČ v Zagrebu, se je mogel u veri ti na lastna ušesa, kakšno ulogo je igral v tej zadevi minister za verstvo, dr. Alaupovič, član Demokratske zaiednice.
Kako se bo razrešila ministrska kriza, koje razloge in potek sem na kratko razložil, danes,
Hmelj.
Žatec, dne 31. avgusta 1919. Minuli teden se je zopet prodala manjša množina lanskega pridelka. Cene se niso spremenile in se je plačevalo po kakovosti, za žateški hmelj od 700 do 800 K za 50 kg. Prav slabo blago se je aobi-
6. avgusta, še ne morem javiti. Sodimo, dabo j valo tudi pod 700 K — za najboljše se je pa če ne prej, vsaj tekom 7 dni kriza rešena, ter ; tudi 40 K čez najvišjo ceio zahtevalo in tudi da imamo o Veliki Gospojniei novo ministrstvo, jj plačalo.
Kdo bo zavladal, ali radikalna ali demokratska j Tuj hmelj leta 1918 se je lotiral le bolj po stranka, zdaj še ne vemo. Vsaka stranka išče ! imenu po 600 do 720 K za 50 kg. zavezništvo Jugoslovanskega kluba. Naš klub j Vlada dosedaj še ni uresničila obljube gleda stoji na stališču, da je v smislu edinstvenosti j razveljavnosti hmeljskega sindikata; ona se more naše države, za konsolidacijo notranjih razmer, j vnovič opozoriti, da to stori prej ko mogoče, povoHno rešitev valutnega vprašanja in v resni- i da ne bode oškodovan hmeljar, in tudi ne trgo-
c i demokratsko izvršite^ agrarne reforme potrebno sodelovanje vseh strank v zajedničkem parlamentu.
Temu cilju bi najbolj služilo koncentracijsko ministrstvo vseh strank ali pa, če to vsled socialistične opozicije ne bi bilo mogoče, koalicijsko ministrstvo, v katerem bi naj bile vse stranke, zlasti pa dve največji stranki.
Hrana in dinar.
Naši kapitalisti in vojni dobičkarji so našli sedaj lepo priliko, da pod geslom splošne koristi delajo za svoje nabito polne denarnice iti ob enem ščujejo široke množice proti naši jedinstveni državi, Kriče, da se mora zamenjati krosa za dinar in dokazujejo, koliko bo ljudstvo na škodi, ako se z*odi drugače. Poglejmo torej šc enkrat, kako je s to stvarjo.
Srbska banka je izdala 4S0 milijonov dinarjev. Pokritja ima: Kovanega zlata 64 milijonov, kovanega srebra 15 in pol milijonov, tuje denarne vrednosti 240 milijonov, skupaj torej 319 in pol milijonov. Torej čez 70% pokritja, Avstro-ogrska banka je izdala do 23. grudna 1918 35 milijard kron, kovinskega pokritja je imela istega dne samo 341 milijonov, torej 1%. Dinar je torej pokrit celo bolje, nego fran. frank, na denarnem trgu je seveda njegova vrednost sedaj manjša od franka, to pa vsled tega, ker je sedaj velik uvoz francoskega blaga v Srbijo, kar je treba plačevati s franki, obratno je pa izvoz iz Srbije na Franc, enak ničli, Vsled tega berza ne potrebuje dinarjev in radi tega so po
ve c. Samo nekaj dni smo še pred novo trgatvijo in se odpiranje mej ne sme več zavlačevati.
Kljub slabemu in nestanovitnemu vremenu se mora stanje hmeljske rastline označiti kot dobro. Povsod je videti obilo cvetja, katero deloma — posebno v rano obrezanih nasadih že prehaja v kobule. Za popolni razvoj cvetja in kobul rabili bi nujno toplega vremena, posebno tople noči, V nekaterih občinah, posebno v mo-f krih legah še je prikazala hmeljska ušica, kar so zakrivile hladne noči. Obrambna dela zoper uš so se takoj pričela. Tudi za omejitev tega škodljivca bi nujno rabili lepega vremena.
Politične
Ministrska kriza se nadaljuje. Ljuba Davido-vič, kateremu je poverjen sestav nove vlade, зе neprestano pogaja z raznimi strankami med ministri in v narodnem predstavništva»
Kmečki tabor v Petrovčah. Na Veliko Go-spojnico, dne 15. avgusta se vrši Kmečki tabor v Petrovčah po sledečem sporedu: 1. Ob V;>3* uri pop, kratek nagovor in litanije v cerkvi. 2. Ob 3 uri na prostora pred cerkvijo' Kmečki Tabor. Govorijo odlični poslanci, kmeti, mladeniči, mladenke. 3. Za prosto zabavo bo skrbela godba iz Št. Petra. Kmetje, vsi stac o vi se združujejo, da si pomagajo. Kmetje, združite se tudi Vi v Kmečkih Zvezah, da ne bodo drugi stanovi z Varni pometali. Samo tarnanje čez prevelike davke in drage krivice, Ш se Vam gode, ne pomaga nič. Vstopite v Kmečko Zvezo- in ceni. Vsako blago, ki trenotno ne najde kupca, j združeni v Kmečkih Zvezah bodete izvojevali je po ceni, ako je pa kupcev mnogo, je dražje, svojo pravdo. — Okrajna Kmečka Zveza v Celju.
DiLar ima torej popolno vrednost, na borzi je po ceni samo radi tega, ker ga ne potrebuje. Krona je pa skoraj brez vrednosti. V Genevi v Švici, kjer je najbolj nepristranski denarni trg, so dajali za 100 kron 11 frankov, sedaj, pa kron sploh ne jemljejo.
Ako se ustanovi nova državna banka, ki bi zamenjavala krone in dinarje po isti ceni za novi dinar, bo ta novi dinar imei približno isto vrednost, kot prejšna krona. Stari dinarji torej* izgube vrednost. Novi dinarji bodo skoraj brez vsakega pokritja, to se pravi, državna banka bo imela velikanski dolg, katerega bo občutil sedanji in prihodnji rod z velikansko draginjo. Kdor ima samo malo kronic, mu bo gotovo ljubše, ako jih zamenja za dinarje, čeprav jih dobi nekoliko manj. a da ob enem tudi pojenja strašna draginja. Veliki kapitalisti, ki čisto nie ne objutijo življenske draginje, bodo seveda proti temu. Zlasti morajo pa biti za tako zamenjavo f je pripravljal na polet v Budimpešto, je odložil vsi oni, ki komaj čakajo, da dobe iz tujine o- i svoj izlet, ker je v^Budimpešti nepotreben radi blske, tovarniških izdelkov, domačih potrebščin j ustanovitve stalne madžarske vlade. Rurannom
Nasledniki ŠtajerSiancev. Agitatorji takozva- j ne Samostojne Kmetijske stranke z veliko vne- • mo vabijo naše najhujše narodne nasprotnike \ Štajerčijance v svoj tabor. Imajo jih tudi v kra- \ jevnih odborih. Po vsej pravici lahko trdimo, f da Samostojna Kmetijska stranka ni nič druge- i ga nego naslednica stranke odpadnikov.
Nadvojvoda Jold je pripoznan za guvernerja j na Ogrskem. Guverner bi naj posloval tako i dolgo, da se skliče narodna skupščina ter se sa- | prisežejo uradniki. Nova ogrska vlada bo de- ? lovala z vsemi silami za obnovitev Madžarske. \ Rumu ni se hudujejo, ker meni zavezniški \ svet od poslati v Budimpešto četverico enteatnih J generalov, ki bodo prevzeli vrhovno poveljstvo nad vsemi na Ogrskem se* nahajaj očii zavezniškimi četami, seve, tudi nad romunskimi. Ru-munija meni tudi umakniti večji del svojih .Čet iz Madžarske, Sumim ski kralj Ferdinand, ki ee
itd, kajti dokler ne dobimo denarja, ki bo v tujini kaj veljal, bo tudi nov uvoz nemogoč.
pridigarji pred ihesovskiroi pojedinami^ in ako je kdo »besem postavil rimo«, ga je zadela huda kazen, Najbolj so se prirejale pojedine Rojem can n in Rodu, kije bil moškega spola božanstvu tovariš rcjenci in nekemu. jj pričela z razoroževanjem celotne bolgarske vojske.
se js odstopil o a škodo srbskega življa velikdel v Baiiatu, ker bi pa Rumimi še radi izsilili več, namerava kraljevska vlada ponoviti pred mirovni» ksnferenco svojo zahtevo, da so naj banaško vprašanje reši na podlagi plebiscita vsega Ra-nata.
Francoske čete, ki so zasedle Bolgarijo, so
Pereplutu, o katerem ne vemo sicer ničesar, zoper ka terega so pa zelo grmeli stari pridigarji. Pri teb poje^ dinah so se .godile velike nerodnosti, požrešnosti in pijanosti. Ker je zoper take navade nastopala tudi že državna oblast, so se vršile na skrivaj, po hišah, pa tudi po gozdih in skritih krajih. Ljudstvo je živelo še dolgo časa po sprejetju krščanstva v stanju, katerega imenujejo stari pisatelji dvojeverje. Hodilo je v cerkev in plačevalo duhovnikom desetino, na skrivaj pa stavilo mize besom in nspijalo duhovom tc-r poslušalo volbve in žrece — s'užabnike paganskib duhov. Slednjič so paganski bogovi padli na nižino navadnih strahov, ^olhvi in žreci so postali klateži, čarovniki šarlatani, zmagalo je krščanstvo, sledovi starega poganstva so se ohranili še samo v nekaterih ljudskih navadah.
Položaj У Italiji je postal vsled. stavkanja zeio resen, V severni Italiji so izbruhnili nevarni nemiri. Meja proti Franciji je odprta samo za bi ego. V Italiji se pripravlja silen prevrat.
Kotor prevzeli Italijani. Iz Lugana se dne 8. avgusta poroča: Kotor je prevzelo italijansko vojaško poveljstvo. Francoske čete in vojne ladje so Kotor zapustile.
Bo] v vzhodni Galiciji se ni končan. Poljaki
so sicer zasedli celo deželo do Zbruča. a Ukrajinci se niso umaknili pred poljskim orožjem, ampak na željo entente. Onkraj ZbruČa imajo Ukrajinci 150.000 dobro disciplinirane vojske. Francoska voj, misija se sedaj v Kamjencu Po-doljskem razgovarja z Ukrajinci, katere hoče pregovoriti, da yredo nad ruske bolj še vi ke. U-
krajinci bi bili zadovoljni, zahtevajo pa, da se morajo Poljaki umakniti iz vzhodne Galicije.
Srbski duhovniki ubiti od Bolgarov. Beo-
gradski cerkveno politični list „Vesnik" je sestavil statistiko srbskih pravoslavnih duhovnikov, ki so bili ob času bolgarske zasedbe ubiti od Bolgarov. Ubitih je vseh skupaj 162 duhovnikov, med njimi tudi skopeljski nadškof Vicen-tije. Na splošno je bil ubit vsak, tretji duhovnik, ki je ostal v zasedenem kraju. Izmed teh 162 duhovnikov jih je 138 preko 60 let starih, ker so mlajši in močnejši pobegnili. V največ slučajih so Bolgari svoje žrtve sežlgali, navadno pa l poprej z revolverji obstreljevali in šele polužive \ zažgali. Pred smrtjo so jih še na razne načine j mučili, izmvaii o5i, odrejali jezik itd.
i Vedehsfe e novice*
Zaradi praznika izide prihodnja številka „Straže" v soboto,
Promocija. Na vseučilišču na Dunaju je bil 2, avgusta promoviran doktorjem prava deželno-vladni tajnik, bivši zadružni inštruktor trgovinskega ministrstva, Henrik Steska. Odličnemu strokovnjaku iskreno častitamo!
Smrtna kesa nemile jetiks nam. je pokosila mlado duhovniško moč in življenje, Č. g. Franca Kompolšek, ki je v Gospodu zatisnil oči, dne 10. t. m, ob 1/A 0'. uri zvečer v mariborski bolnici. G, Franc Kompolšek se je rodil 25.'januarja 1885 v Št. Jurju ob južni železnici. Gimnazijo je dovršil v Celju, bogoslovje v Mariboru. Kaplanoval je od leta 1911—14 v ŠkaUb, kjer je bil obče priljubljen. Od leta 1914 do razpada Avstrije je bil vojni kura t v vojni bolnici. Po vojaški službi je nastopil kaplansko službo na Muti, katero pa je moral ostariti vsled tuberkulozne oslabelosti. Naporna vojaška služba mu je nakopala kal bolezni m mu izpodkopsla mlado življenje. Bodi mu lahka domača jugoslovanska zemlja I	Ц1	. .
Podruzmca ЗШ U SalerÄ Preteklo nedeljo, dne .V avg. smo imeli v Celju po dolgem vojnem spanju zopet zbor. Z veseljem smo pozdravili v svoji sredini gg. o. Ramšaka iz Ljubljane-, dr. Ogrizka in nemškega pridigarja Luk-inana, ki so nam poleg pragmatičnih referatov, ki so jih imeli posamezni tovariši, nudili iz svoje bogate izkušnje važnih nasvetov za izpopol nite\ našega programa in oživljenje uspešnega dela. Novi podružnični odbor je sledeč: Phil. Stjplovšek Franc, predsednik, bogosl. Karo Ant,., tajnik, med. Rarnšak Bračko, blagajnik. Pisma za podružnico naj se za časa počitnic naslovljajo na tov. tajnika, Vransko,
Zdravstm ■ Nastanil se je v Ormožu kot zdravnik tamkajšnje bolnice dr. Anton Hrovat in ordimra za privatne stranke v bolniški vili.
CsstrtiŠkO	Komande Dravske divizijske
oblasti dobiva dan na dan navadna, priporočena in ekspresna pisma strank, katere urgirajo rešitev oziroma prosijo za intervencijo glede rešitve oziroma prosijo glede^ rešenhi njihovih službenih predmetov in za odgovor. Častniško osob-je Dravske div. oblasti vrši svojo dolžnost in je . dovolj obremenjeno s poslovanjem ter se nikakor ne more zaposliti a privatno korespodenco službenega značaja,
ft Shßd prekmurskih' 'Slovencev v Radgoni, dne
17. avg. Točke: Ob 9. uri sv. maša v radgons-ski Marijini cerkvi, potem zborovanje, kjer se bo ustanovil Narodni svet za Prekmurje,
Bfsino Šmjfip Sv. Barbars niže Maribora priredi v nedeljo 17. avgusta po večermcah v prostorih ljudske šole igri „Dr. Vsesmal in njegov slu ga^š tipko Ti ček" iu „Oh, ta Polona",
Častniki in vojaški uradniki! (aktivni, i-ezerv-Eiin v pokoju). Svoječjisno. je bil v časnikih razglas, da se morajo zgoraj navedeni javiti pri , dopolnilnem poveljstvu v Mariboru, sedaj 44. pu-kovska okružna komanda v Mariboru v svrho evidence. Tukajšnja koniauda pa je dognala, da je še mnogo častnikov ia uradnikov bivše avstrijske armade, Id še do danes niso vp o si al i svo- . jih podatkov imenovani komandi. Tem potom se poživljajo vsi častniki in vojaški uradniki, bodisi aktivni, rezervni ah vpokoiu, ne glede na narodnost ali pristojnost,- aH na to, da je imenovani služil v jugoslovanski armadi, ali ne služi več, aH sploh ni še služil v jugoslovanski armadi, in ki prebivajo v okrajnih glavarstvih Maribor, Ljutomer. Ptuj, Slov. Gradec in v mestih Maribor in Ptuj, da nemudoma vpošljejo pismenim potom, ako še tega do danes niso storili, sledeče podatke — 44. pukovski okružni komandi: Ime, šarža, rojen, služil pri. . , na*