4. številka
Ljubljana, v Četrtek 7. januvarja 1897
XXX. leto
Izhaja vsak dan mve*«r, izimSi nedelje in praznike ter velja po poŠti prejeman za av stro-ogerske dežele za vse leto 18 gld.r za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za je<len mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld.,  za četi t leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr.
na mesec, po 30 kr. za četrt leta.. —   Za t nje dežele toliko več, kolikor poštnina znafia. Za oznanila plačoje se od Stiriatopne petit-vrste po U kr., če se oznanilo jeder.krat tiska, po 5 kr., če se dvnkrnt, in po A kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vrać ujo. — Uredništvo in npravniStvo je na Kongresnem trgu §t. VJ. Upravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanita, t. j. vse administrativne stvari.
„Ko so spali . . ."
Zanašajo so drag na drugega, na svoje parlamentarne saveznike in na visoko vlado f.'mo se mnogi slovan ski pcalanti niso menili za nevarnost, katera je pretila „celjski postavki." Ležali so doma t a deželnonavadnib medvedjih kožah in spali tako trdno, da se niso spomnili niti svojih slovanskih dolžnostij, niti velikega, splošnopolitičnega pomena celjske postavke. Sinovi majke Germanije so se pa v tem združili v jedno močno falango. Pozabili so za hipec vse, kar jih sicer loči, pozabili na veliko mej-Bobojno eovraštvo in se pripravili za krepak naskok na celjsko nižjo gimnazijo.
Poslanska zbornica je celjsko postavko, katero je bila za časa Kielmanns^gga vzprejela z večino 30 glasov, v zadnji seji odklonila z večino 11 g'asov. To je bilo le mogoče, ker je bilo mnego slovanskih pcslancev odsotnih, dočim so bile nemške frakcije zbrana skoro polnoštevilno.
Nemški poslanci vseh strank so dobro vedeli, da pri celjski postavki ne gre samo za tisto borno svoto, namenjeno za vzdrževanje celjske nižje gimnazije, nego da je borba za to postavko le in-termezzo v velikem boja mej Nemci in mej Slovani. Zato m j se združili vsi, zato so nasprotnikom te postavke prihiteli na pomoč tudi Dipaalijevi katoličani in razni konservativca dasi so svoj čas gla Bovali za postavko in priznali opravičenost slovenske zahteve. S tem dosegli so velik nspeb, kateri jim bode pri bližajočih se volitvah mnogo koristil. Mesto da bi bili slovanski poslanci skrbeli za to, d« nemške stranke v poslanski zbornici ne dosežejo nikakib, niti moralnih niti materijelnih strankarskih nspehov, so mirno spali in tako prav najljntejšim in najbrez-obzirnejšim nemškim strankam pomagali do znatne zmage.
Nemci se po pravici vesele svoje, če tudi samo slučajne zmage, vesele se je lahko tembolj, ker je glasovanje pokazalo, da je mogoče doseči solidarno postopanje vseh nemških frakcij, kadar gre za narodnostna vprašanja, in ker priča, da je ideja v absolutni nemški prevladi v naši državi prešinila tudi tiste, kateri so u cer, sklicuje se na avoja katoliška načela, lepo deklamovali o ravnopravnosti vseh narodov.
Slovenci amo pri tem poraza najbolj zadeti. Vprašanje je sedaj: Kaj bo s oeljsko alovenako gimnazijo? Po do ili h nam poročilih hoče vlada skrbeti, da se obrani ta zavod, ni nam pa znano, kako misli to doseči. Mogoči so razni načini.
Najpriprostejšo sredstvo bi bilo, da gospodska zbornica celjsko poBtavko zopet v proračun spravi. V tem slučaja bi seveda proračan zopet moral priti v poslansko zbornico, tega se pa vlada plaši, ker bi se zasedanje zavleklo in bi morda nemški po s'anci začeli celo oh -trnkcijo
Sodeč po izjavah iz vladnih krogov ne misli vlada na to remedaro, nego si hoče pomagati tako, da vzlic parlamentovema sklepa vzdrži celjsko slo vensko gimnazijo, potrebne troske pa pokrije iz drugih kreditov. Ali pomisleki zoper tak način so načelne važnosti. Pravica, dovoljevati bndget, je najvažnejša pravica parlamentova, je podlaga vsemu koristitucijooalizma, a če bi vlada vzlic temu, da jej je parlament odrskel sredstva za celjsko gimnazijo, ta zavod vender vzdržala in za njega vzdrževanje porabila druge kredite, očitalo bi se njej, da krši ustavo, nam Slovencem pa, da se živimo ob neustavnem postopanji mini-steratva.
Ako vlada neče posredovanjem gospodske zbornice izposlovati, da se celjska postavka zopet uvrsti v proračun, potem jej je po naših mislih odprta druga konstitucijonalna pot. Vlada namreč lahko administrativnim potom odredi, da se pri celjski veliki gimnaziji ustanove slovenske paralelke, v katere bi lahko J vstopili učenci sedanje samostojne nižje gimnazije. V to ni treba posebnih kreditov, ni treba parlamentarnega obravnavanja, to je zakon to mogoče in ustavno dopustno. Tako je vlada postopala v Ljubljani in v Mariboru in če bi tako postopala tudi v Cel j', bi s tem ne spravila samo „celjskega vprašanja" iz parlamenta, nego zajedno akrenila t ml i pedagogično kaj koristno uredbo. Seveda bi bilo potem neobhodno potrebno, da se namestijo na zavoda politično nekompromitovani, slovenskim tako kakor nemškim dijakom naklonjsni nčitelji, kajti sicer bi bil slovenskim paralelkam kmalu konec. To bi bil najboljši način,  na kateri zamore vlada popraviti
aklep perlamentov, kajti na eventuvalnost, da bi celjsko slovensko gimnazijo kar razpustila, ne da bi poskrbela zanjo nadomestila, nihče misliti ne more. Poraz, kateri so doživele Blovanake stranke v torek, pa bodi slovanskim poslancem v resen opomin, da bedo v prihodnje vestneje nego doslej izpolnjevali svojo poslunske dolžnosti. Osobito Jugoslovani imajo jedno izkušnjo ter*, kako je z našimi narodnimi vprašanji, ako niso mejsobno organizo-vani in po jedinstvenem klubu vezani k točni taktiki. Vse to je toli potrebnejše, ker je jel duh šovinizma prešinjati tudi doslej najbolj zmerne nemSke stranke.
Državni zbor.
£b Na Dima ju, 5. janu-.arja.
Združene nemške stranke so danes povsem nepričakovano dosegle velik nsp^h in ne samo Slovencem, nego tudi vladi sami prizadele moraličen udarec. Postavka za celjsko utrakvistično gimnazijo jo bila odklonjena. Zgodilo se je to pač le vsled slučajne odsotuoBti mnogih pc Ijskih, čeških ia dalmatinskih poslancev, a zgodilo se je in zdaj je vprašanje, kake posledice bode to imelo.
Začetkom današnje seje so poslanci Kušar, dr. Ferjančič in tovariši nujno predlagali, naj stori vlada, kar treba, da se termin za povrnitev ljubljanskim obrtnikom in trgovcem o priliki potresa dovoljenih poBojil preloži na dan 1. januvarja 1901 — potem pa je zbornica nadaljevala razpravo o poglavju nsredoje šoleu proračuna nauenega mi-nif.tt rstva. Iz cele razprave je omeniti le dveb momentov. Poslanca dr. Nitsche in dr. Pergelt sta reagovala na napa ia dra Fjregg^rja na nemške poslance iz Češke. Oba sta nemških poslancev delovanje glede celjske gimnazije poveličevala. Nitsche je dra. Foreg^erju tudi očital, da jo takrat, ko so nemški poslanci iz Češke v Pragi bavili s celjskim vprašanjem in se pripravljali za boj, se osebno tradil v Celji, da bi celjske Nemce sprijaznil z mislijo, da se ondu ustanovi utrakvistična gimnazija. Pergelt zopet je povdarjal, da so nemški poslanci iz češke se dosti resneje borili zoper celjsko gimnazijo nego zastopniki Štajerske same. Štajerski dež. zbor ni vedel po odločitvi storiti resnejšega in
LISTEK.
Slovensko gledališče.
(„Ksenija", opera v jednom dejanjn, spisala « * «, uglasbil Viktor Parma.) Ia zopet smo v našem gledališči učakali vesel dan, učakali premijero nove opere proslavljenega skladatelja „Urba Celjskega", delo, 8 katerim se je znatno obogatila naša glasbena literatura, katero je občinstvo navdušilo, katero je na čast slovenskemu imenu in skladatelja na slavo.
Parma napreduje čudovito in .Ksenija" priča, da ni bila po BUrhu Celjskem" izrečena sodba prenagla, da je resnično velik talent in pravi umetnik.
»Ksenija" je moderna opera. Skladatelj se je uklonil novejšim naukom o dramatičnih elementih v operi, ostal pa samostalen in originalen v tem ozira, da ne prezira melo dike, nego jej posvečuje največjo akrb, koder je na mesta.
Že kratka predigra je jako karakteristična in izborno inn t rume nt i raca. Ta predigra se ponavlja, ko pride dejanje do viška, a njega motiv, nekaj akordov in figar, ponavljajo pozavne tudi v trenotka, ko nastane dramatični konflikt.
Ko se dvigne zavesa, čaje se iz samostana pobožna molitev menihov, zložena v slovanskem duhu, mila pesem, katera ima sosebno v prvem delu očitno ruski značaj. Menihi odidejo prepevajo v cerkev. Zadnji mej njimi je Aleksij, kateri je v Raniosii.nu iskal miru in tolažbe a — zaman. V njegovem aren plamti šo vedno ljubezen za ugrabljeno Ksenijo, katere ce more pozabiti. Svoja čutila izrazi v nežni, aanjavi romanci, katera se začenja v a ni < I hi ia ima Bituvaciji primerno nekoliko reli-gijozen značaj. Gospod Binder je jako lepo in čustveno pel tako, da mu je občinstvo burno ploskalo.
Prav ko hoče Aleksij za drugimi menihi v cerkev, prihitita iz gozda Aleksijevema bratu ubegla Ksenija in njena spremljevalka Tatjana. Aleksij spozna takoj Ksenijo, katera mu razkrije svojo ne* srečo in ga prosi zavetja in pomoči. Aleksij jej obljubi varstva. Zdaj sledi prav lep terce t, kateri spremljajo klarineti z jako karakterističnimi figurami. Tatjana jo že brea skrbi in tolaži žalujočo, plašno Kaenijo v izredno ljubki in gracijozni, v narodnem alogu zloženi arije ti „Ptičica gozdna", katero je gdč. Polakova prav lepo pela. Ksenija prosi Tatjano, naj prgleda, če se morda že bližajo
I preganjalci, in ko ta odide, pove Aleksiju, katerega ni spoznala, da je bila ugrabljen?, ter obžaluje, da Aleksija ni bliza, da bi jo rešil. Menih jo vpraša, če še ljubi Aleksija in ko to Ksenija potrdi, jej Aleksij pove, kdo da je. Ta veliki duett je poleg intermezza najkrasnejši in muzikalno najznamenitejša točka cele opere, skladba, polna pravih čustev in goreče ljubezni. Začenja se kcralno — posamne teh koralnih figur se ponavljajo tekom opere večkrat — potem začne sopran nežno a resno arijo, v katero vpade tenor. Arija je pisana v c dur, prehaja časih v a mcll in preide končno v a-dur, na kar se ponavlja prvotni motiv. Po jako krepkem, efektnem stopnjevanji orkestra vpade sopran z ,on ljubi me", tenor z „da ljubim te", na kar začne tenor zopet s prvotnim motivom sveje romance in po kratkem recitativu Ksenije izraža jako fiao in nežno obupanje, da menih ni mogel v B&mostanskih zidovih pozabiti svoje ljubezni. Ta odstavek jo zložen v f dar a srečno vpletenimi figurami klarinetov in ilavt, a sledi mu ljubavni doett, slavuspev ljubezni, v srce sega« joča sveža skladba — omeniti je zlasti sekstolno spremijevanje klarinetov — kateri se konča s pettrim, jako efektnim unisono-spevom, v katerem se po-vzpneta sopran in tenor do najvišjih leg.
odločnejšega koraka, kakor da je sprajel resolucijo, s katero je poživljal vlado, naj v bodoče v takih slačajih vpraša dež. šolski svet za avet.
O Foreggerjevem predloga, naj se črta celjska postavka, ee je glasovalo po imenih.
Postavka je bila s 109 proti 98 glasom odklonjena. Odsotnih je torej bilo skoro poldragi sto poslancev. Protisemitje z Luegerjem in Liechtenst ei-nom vred so glasovali zoper postavko. Katoliška ljudska stranka se je absentirala in za njo je šlo mnogo konservativcev. Izmej G3 poljskih in znalo-ruskih poslancev jih je bilo 32 odsotnih. Dilje so bili odsotni Nabergoj, Višnikar in dr. La-ginja, razen Peric a vai dalmatinski poslanci in 13 čeških poslancev.
Ko je predsednik razglasil izid glasovanja, začeli ho združeni Nemci fonetično ploskati. Dr. Šusteršič je vzkliknil: „sram vas bodi", — za kar ga je predsednik poklical k reda. Na to je vzkliknil dr. Stransky: „Jaz vam povem isto!" Hrup je bil jako velik.
Zbornica je na to vzprejala ostale postavke n — po daljši debati — v poglavjih „industrijalne šole" in „specijalke šole" — zač»-a razpravo o poglavju „ljudske šo!eB.
PobI. Spinčič je popisal šolske razmere na Primorskem, posl. Ko 1)1 ar pa šolske razm re na Koroškem, dočim je posl. Bendel pretresal vprašanje o vr.sk šoli.
Koncem seje je prišel na vrcto nnjni predlog glede vraievanja ljubljanskim trgovcem in obrtnikom danih posojil. Predlog sta poslanca Kadar in dr. Ferjanćič utemeljevala, na kar je zbornica nujnost vzprejela in predlog oikazala proračunskemu odseku.
Prihodnja seja bo v četrtek.
V IJiililjan i. 7. januvarja.
Direktne volitve Vladni „Fremdonblatt" skuša vlado oprati očitanja, da bi bila proti direktnim volitvam. Ć su deželni zbc jih ni sklenil, ker je sato lilo piemalo čaaa. Po našem mnenju je to pač prazen izgovor. C ,h bi se že našel, d i je vlada le dobro voljo imela. Dr2avno£b:rike volitve sa labko za j* den mesec odlože, da bedo vsi deželni zbori imeli čas se izreči o tej stvari. Sevtdi bi vlada morala ia tiste sklicati, ki še ni o sklicaai.
Brodski občinski zastop jo sklenil odpraviti no a ko . 1 u - .j j v Brođvja in onnovati p ljsko višjo g'mnazijo. V Vcem zast pa ni b lo nikogar, ki bi bil z govarjal nepotrebni nemški zavod. V nemško gimoazijo so tako samo židje pošiljali svoje sinove. Ko uo t uh ž.dje so bolje popoljčili, bi bi.', gimnazija te jjcpoluoma izpraznila, da se ne popoljči. Nemci BBVeđa niso zadovoljni, da se nemščina vedoo bolje izriva \t Galicije.
Umor Stambulova. N -ki Niškov je pisal te dni državnemu pr^vdniku, da je njemu dobro zuano, d* so Stambulova umora krivi bivši minister Na-tević in policijski častniki. Ta izjava je zraii tega zanimiva, ker se vjoina s Stambulova pismom, v katerem je trdil umorjeni rntnLterski prelsedaik nekaj dn. pred svojo smrtjo, da je Načevič najel morilce. Kar so tiče Nsčev ć , je omeuiti, da on ni bil nikdar prijatelj Rusije. C*i je on zate? pravi provzrut.iibljua.ora, je to najboij^ii du^az, da Rusija in  njeni   prijatelji s tem   umorom  nisi v nobeni
Ku pr hiti Terjana in naznani, d i<- bližajo (/reganjalci, ter se vei na Aleksijev poziv umaknejo v Samostan, čujejo 80 iz orkestra kromatični stavki s sptemljevenjem basov, kateri se končajo z glasovi, v daljavi izgubljajočih oe rogov. To je kaj spretno zložen [r lud k bisera cule opero, k orkesitraluemu interm&zzUj kateri je morda najdovršenejše in naj duhov.tjše oelo slovenbke gh-sbeue literature.
Intermezzo začuo nekaura gudala. Zimo'klo doLt' rahli akordi, na kar zasvirao vsa godfcla utišano vod loi mot;/, dočim jih spremljajo po lahkem rogovi, klarineti in fagoti. Velepoetični motiv pre
v:amu potom vtd orkester in      .gra sk.rjdo konca.
MAiv se r-z vije  bogato in kraano;  koači ee pa
internezzo s tremolotn gjslij in vijol ter harpo in
podstavljenimi lesaimi instrumenti.
lotr-rmezzo kaže vao duhovitost in genijclnost
skladateljevo pa tudi njegovo nenavadno tehniko.
JM Aiv je jako originalen in li .o razploten, inštrumenta-
cja p/, biilantaa.
lnteimoz^o je občinstvo tako navdušil, da je
toliko časa frenetično ploaka'o, dtkler ga ni orke
eler ponavljal. (Konec prih.)
zvezi. Seveda preiskava se ne bode ponovila, posebno, če so veliki gospodje zamotani v to stvar. Vsa pravda zaradi Stambulovega u nora je bila le bolje pesek v oči.
Volitve v Francoski senat eo za radikalno stranko neugodno izpale Izvoljenih je 69 zmernih republikancev, 13 radikalcev, 3 socijalisti in 12 konservativcev. V Toaloana sta pala Coostant in 11 brani. Upanja sedaj ni mnogo, da bi sanat pri volil v kako volilno preosnovo za senat. Radikalci se s tem tolažijo, da C matant ni več voljen a po-sledaji 8e na misli odreči političaemu delovanja in bode k and do val za zbornico poslancev.
Zgube Francozov na Madagaskara Vojna na Madagaskaru je Francoze j tko d isti Ijndij stala, kaker kaž-jo sedaj objavljene šte/ilke. 01 22 850 vrjakov, ki so jih poslali na bojišče, jih je 7498 umrlo, torej nad tretjino. V bojih jih ni dosti palo, a več jih ja pobrala mrzlica. Najhuje h > trpeli sa-perji, ki ao delali pota. Teh je nad dve tretjini t.mrlo. Bolezni so jednako pobirale Francoze in Sa-vernoafr.&ane. Le madtgaški domačini, kateri so vstopili v francosko vojsko, od bolezni j niso toliko trpeli, ker so Že vajeni podnebja.
Na Španskem se nekda bliža ministerska kriza. Kraljica je nodavno bila vzprejela vodjo liberalcev in to sa smatra za dokaz, da misli poklicati liberalce na krmilo, ako se konservativna vlada ne odloči za reforme na Kubi. Canovas noče dosti slišati o reformah na Kubi. Sklicuje se na to, da se mora počakati, kako se obueso reforme na Portoriki. S.cer pa rtfarme, katere je vlada dovolila, na Portoiiii ne morejo zadovoljiti probivalst/a, ker ne etavijo me>j španskemu izsesavanju dežele. Samouprava, ki se jo dovolila Portoriki, ja jedva tolikšna, kakor ja samouprava avstrijskih kronovin, ali pa še manjša. Deželni zbor, ki se jo dovol I, bode voljen le za jed 10 leto. Viada ima gotovo s tem le namen, ljudi vedno mučiti z volitvami, da bi se naveličali. Samo na jedno leto voljam dažbini zbor ni za nobeno resnejše delo.
Iz občinskega sveta ljubljanskega.
V Ljubljani, 6. januvarja. Občinski svet ljubljanski imel ja sinoči redno javno sejo, katere 89 je udeležilo 19 občinskih svetovalcev. Predsedoval je župan Hribar.
Ko se je prečital in odobrd zapisnik zadnje sej«, poroč&l je obč. svet. Klein o prizivu nvz.tr sVega mojstra Karola Bsnderja preti ma^istratuemu od oku, s katerim se mu je odreklo uporabno dj-voljenje poleg njegive hiše v Parnih ulicah zgrajene de'arne za parno delovršbo. Ker je g B uder niknadno zadostil pogojem atavbiuskega dovoljenja, ugodil je ob;ina»i sv-t po predloga referenta uloženomu rekurzu s pogojem, da r&kurent tuli stranišče za delavce uredi tako, kakor piedpisuje § 93. etavbinskega reda za Ljubljano.
Obč. svet. dr. Požar poročal je o priziva Ivana G .dca, hišnega poseBtnika cb Ž d;»vski stezi proti rragistratuemu odloku štev. 133.467 ex 1896. Občin ki svet ugodil je rekurzn ter Godci dovolil, da soie streho njegove nove hiše deloma vzdigniti za dva metra ter pridobljeni prostor porabiti za podstrešje. Vender pa je prepovedal to ! občinski svet Izvršitev v načrtu zar s*nega dimnika, ker bi se podstrešje potem utegnilo porab ti za stanovanje, kateremu namenu pa nikakor uh odgo/arja.
Potem poroč I je obč svet. Žagar v imena policijskega  odseka o obliki,   katero  naj   imajo v bodoče ulične tible  in hišae tablice.   Z* ceste in ulice, katerim je občinski svet določil imena v aeji dne 11. no (mbra  lanskega let*,  nančiti je table in tablice. Ker vprašanje o javnih mo-tuih napisih, dasi je hr.cl lo že vso inštančno  pot, doslej vender še ni rešeno,  izraža  gospod župan v svojem poročilu do občiusVpga sveta željo,  da se mu da ko nečna rešitev, ki bode odstranila vsr.ko razburjenju, o katerem pa neče preiskavati, če je rpravičeno ali ne.   T ka rešit >v bi bila, ko bi ee določila cb'ika uličnim tab'icam iu hišoim t-sb'ican takošna, kakor je prvotna; «:'• d • napisov pa ai ukrenilo, naj bodi na prtt-m mestu  slovenski  in   na drugem nemški in aic^r slovanski v oni  ve!iko«ti,  v kateri so bili prej remški. nemški pa v oni vpiiknsti v kateri so bili prej slovenski.   D \ se pa r>bčinflkemn svetu ne b' dr' več pečati s to zadevo, naj bi se ob jednem • !.!• liilo. da se im jo vse nemško slovenske in samo slovenske ul čue  table in hišuo t biice nadomestiti 8 slovenako-nrmškimi.   Policijski od-jok pritrelil je tem nasvetom in pred'aga,  da jih odob i tuli občinski svet.
Obč. svet. dr. Greporič predlaga glasovanje po imenih, sicer pa vzdržuje svoj predlog, kateri je stavil v predzadnji seji tbčnskegi sveta glede samoBlovenskih nvp sov.
Obč. svet. dr. Tavčar omenja, d* ie bil pred štirimi leti zi samoslovonske nap>S9 in da bi tuli danes glasoval za nj*, Če bi bilo mogoče jih priboriti.    Vjak Ljubljančan pa  dobro ve,  da bi se z
dra. Gregoriča predlogom prav čisto niči ne doseglo. Na jedni strani zadnja odločba — ki je po postavi. pravokrepna — se ni izvršena, in mestna občina sama je prosila, naj se ji rok v izvršitev te odločba podaljša do 1. janavarja 1897. Vsak sklep, s kojim bi se hotela omenjena pravokrepna odločba deželnega odbora odstraniti, bi bi pri sedanjem položaju proti postaven in gotovo bi ga deželni predsednik ustavil. Na drugi strani pa staji katoliško-narodna stranka še vedno na prejšnjem svojem stališča, da namreč pravica zahteva dvojezične napise. Zastopnik te stranke v deželnem odboru jo govornika sam zatrjeval, da bi na ljubo dr. Gregoriča nikakor ne mogel d rogače glasovati v deželnem odbora, kakor je glasoval dr. Papež, če bi namreč vprašanje ljubljanskih n)ičn*h napisov z nova prišlo pred deželni odbor. Kaj bi se pri tako brez upnem pravnem in dejanskem položaja doseglo? Prav čisto nič K večjemu nekoliko nepotrebnega razburjenja. Pri dr. Gregoriča, ki hoče sploh vee pomiriti, je jako Čadno, da hoče imeti tako raz bnrjenje! Tudi naj dr. Gregorič pomisli, kako se je pred štirimi leti obnašal. Od zadnje saje so se govorniku predstavili trije svedoki, ki so vsak hip pri volji pod priaego potrditi, da je dr. Gregorič tedaj silovito zabavljal na mestnega zbora sklep glede samoslovenskih napisov, češ da morejo kaj tacpga samo Abderitje skleniti, ker imajo javni napisi v prvi vrsti služ ti tujcem, tako da bi — čebišlo po volji dr. Gregoriča — javni napisi vLjabljani morali biti trojezični: slovenski, nemški in laški. Govornik ne&e prazne slame mlatiti, zategadelj je tudi danes proti predloga dr. Gregoriča, o kojem predlagatelj sam na j bil j ve, da bi prav uikakega nspeha ne imel.
Obč. svet. dr Gregorič naglasa pred vsem, da pred štirimi leti ni bil č'an občinskega sveta, sicer pa da je bil takrat mnenja, naj bi se napravili tudi v Ljubljani dvojezični napisi, ako n. pr. Celje, Maribor itd. napravijo tudi dvojezične napise. Govornik m "J:, da bi morebiti kazalo, stopiti glede tega vprašanja v dogovor z ditičnimi občinskimi zaBtopi. Konečno izjavi, da s svojim predlogom neče nikomur sitnosti delati. Satnoslovenski napisi v Ljubljani so slovenska zadava; je lt 8*3 dosežejo ali ne, to je d uga stvar. S cer pa govornik vzdržuje svoj predleg.
Obč. svet. dr. Požar izjavlja, <h bode z ozirom na kvalifikacijo predlagateljevo ghde samo-slovensktb napisov glasoval cUuas proti predloga dra G.-og.r.ča, čeravoo je zadnjič gUsoval zanj. Zipaa Hribar omenji, da bi b lo popolnem brezuspešno stopiti v dogovor gleie dvojezičnih javnih napisov v C-dji, Maribiru itd.; ne dobili bi niti odgovora. Govornik sam apiožil je pred leti vprašanje glede samoalovenskih napisov iu prepričan je tudi danes, d i bi bili umestni v L ubijani le samo-siovenski napisi, a stvar je vsaj Sfidaj neizvedljiva. Nemški hišni posestniki branili bi se simosloven-ekih hišnih tablic iu ker je lepo število skopaj naj-K š h hiš ijub^anskih v nemških rok -h, ue dobta bi Ljubljana slovenskega lica, če tadi bi imela Is slovenske ul čue napise. Po dogovoru, ki se je vršil v tej zadevi, pi sa tali Nemsi na bado branili tablic, ki b d > imele slovenski napis na prvem, a nemški na drugem meatu. Torej je pač najbolje, da se vzprejme predlog policijskega odseka. — Pri glasovanju bil je ods kov predlog z veliko ve* čino vzprejet. (Konec prih.)
V poročilo o zadnji seji glede oddaje me >tne vožnje urinila se je neljuba pomota. Obč. sveL Kozak priporočal je namreč, da se vožnja tudi za novo dobo treh let cdd* dosedanjemu podjetnika M a r o v t a, ne pa Turku. Seveda se tudi opazka gospoda župana ue tiče- g. Turka, temveč g. M      t i kot dosedanjega podjetnika.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 7. januvarja.
— (Posojilo za obrtnike in trgovce) V torek so v poslanski zbornici gg Kušar, dr. Ferjanćič in tovariši stavili nujni predicg naj vhda pobkrbi, da se plačevanje potresnih posojil, danih obrtnikom in trgovcem, odloži do 1. janavarja 1901. leta. Ta predleg se je z dvetretjinsko večino odkaznl budgetnema odseku, ko sta ga bila uteme-Ijiia pjBlanca Kašar in dr. Ferjančič. Oba sta slikala položaj ljubljanskega obrta in trgovina tako, da ni mogoče že s 1. dnem tega leta zahtevati povrače* vanja posojil. Upamo tudi za gotovo, da ee bud-gotni odsek, kakor tudi pozneje poslanska zboraica izr<če za prepotrebni odlog.
— - . V h pored današnjega koncerta „ Glasbene Matice11,) ki ga prijavljamo na drugem mestu, je sicer na videz kratek, ker obseza le tri točko, katerih poslednji dve pa sta vsaka vdikanuko glasbeno delo, ki nudi občinstvu izreden glasben užitek. Kor se koncert ne bode ponavljal, kakor je bilo običajno doslej, smemo pričakovati, da bode obisk tak, da se pokrijejo preobilni stroški in da preostane še kaj fondu aGlasbene Matice".
— (Osobna vest.) Okr. komisar g. đr. Karol Mathia je premeščen k domobranskemu mini
■ItlSifU.
— (Občinski svet.) Zaradi nedontajanja prostora smo morali jeden del poročila o seji občinskega sveta odložiti za jutri.
— (Repertoir slovenskega gledališča) Prihodnja predstava bode v nedaljo in sicer se upri-zori na kcrist režiserja in igralca g Inemannu Ijndska igra Anzengruberjeva „K r i v o p r is e ž n i k".
— (Slovensko gledališče)   „Mam'zell Ni-tonehe" ima še veduo vehko privlačno silo, dasi ae je že neštevilnokrat  predstavljala  na naš*-m odra. Tadi včeraj  je bilo gledilišće skoro razprodano in je hvaležno občinstvo prirejalo zlasti gdč. Pola-k o vi, katera je bila izborno razpoložena ter je svojo nI       fino in  živahno igrala in vse pevske točke lepo pela in je prednašala z nje lastno g a-cijo, kaj srčne ovacije, odlikovalo pa tadi gg. 1 n s manna in Podgrsjekega, gdč. Slavcev*) in gospo Danilovo kakor tadi vee druge prod etavljalce. — Poročilo o Vrcblickega komediji „Kaiu • lova osveta" in kor.ee kritike o Parmovi Opeci pri obči ni o jutri.
— (Občni zbor „Sokola" ljubljanskega) se je vršil včeraj ob prav tbilni udtl. žbi članov. Za danes omenimo le nekoliko. Starosto bil je z naudnšenim vt k likom soptt izvoljen dr Iv. Tavčar, podstaronfo Istotaka dr. Josip Kušnr. V odbor bo bih voljeni: Itan Vernik z 75 gl., Pavel Skale z 74 gl., Ferdo Krsni k i 73 gl , Josip Nil 1 i z 72 gl., Viktor Murni k z 71 gl., Josip Potfik z 66 gl in Alojzij Vernik z 63 glasovi. Odstopirši cdbornik Alojzij Muiaček, ki je izjavil, da ne more prevzeti nove vohtvo, bil je v priznanje 18-letnega S( kolikega delovanja imenovan častnim članom. Društvenemu čaetr.emu članu g. dr. Jr>nu Podlipnemu je povodom njegove izvolitve županom zlate Praga občni zbor t dpoalal brzojavno čestitko. Marljivemu tajniku M urniku in blagajniku Skaletu izrekla i-e je sahvala, kater vsem, ki »o društvo, na kateri koli način podpirali. Obširneje poročilo prijavimo v ,81ov. Sokolstvn",
— (Pevski večer društva „Slavec",) ki so je vršil včeraj v društvom sobi v vN«rodoem domu" je bil jfciieu izmi-j najlepših večetov društva. Ne baš mala soba je bda popolnoma zased-na. Namen večeru je bil, dati priliko obč nnt-u, ogledati s< pre-kraano sttklouo omaro za draltvi no zastavo, karera visi v njej razprostrta, da si jo vsak 1 >hko ogled.«. Omara je nicjnersko daio, za katero so zhžili ;ri-spevke večinoma člani 8i>mi. T<jpla zah*ala pri tam gre g. Kr'.rrarrVču, ki je izdelal načrt to g. Gii ,!u. ki j^ cekrbel rezb-rska in pozlate, rska dela. i. >• i namen večera pa je bil, izkaz »ti z isluženo priznat je predsedniku društva, g. Iv. Dražilo, ki praznuje de eetletuico svojeg* neumornega delovanja v prid društva, mej temi df-s^t let kot predsednik. Komu ni več v spominu nesrečni razpor v društvu pr^d petimi let. ? D t ni prišlo do razpada društva, je največ zaloga j.'. Dražila, ki je v tistdi dneh prevzel društveno vodstvo ter a spretno ro»o do danes plod one) s so drluje v prospeh diustva. I a člani „Slavca" ter prijatelji vodo ceniti nj*gove z>s'u,e, to mu bodi priča včerajšnji večer, osobit-, ko so mu je po pozdravu dAh odbornikov poklonil kr» sen prstan z brlljanti — dar lo pe.cev — in <?o se mu ves »"■»s prirejale prisrčno ovacije. Mavđnšorost pa je pr kipela do vrtin, ko je p^ČaBtil društ '» s svojim ibstom jr dr. TatČ.r, katerega je pnlsd-nik v im-inti društva poz Iravil kot poJp : člana in prijatelja diu-tva, sporninjajoč ee osobito gospe Soproge tir njene požrtovaluonti sa Bcilavohu. Govoru je sledilo burno odobravanje. G ur. Tavčar zahvalil se je za pozdrav, nspil druUvu posebno pa predsedniku in ob jtdutin fcol starosta »Sokola" omenjal tesnih vezj, ki spajajo obe društvi. 11 t.o v roki dtrluieta „Staveo" in „Sokol" sa sveto stvar domovjn v korist! Omenjal je zaslug, ki si jih je draŠtvo pridobilo za slovensko pesern in izr» kel žoljo, naj v*-dno napreduje in se razevta ter ra^naša g'as slovenske pesoii po lepi naši domovini. Napitnici g. dr. Tavčarjevi sledilo je frenetično od ibravanje, pevci pa so zapeli uek*j pevskih točk z znano preciznostjo, katere Di treba posebe omenjati. Kršeni včerajšnji večer ne izgine udeleždkom t-ko kmalu iz opomina, iu„ Slavcu" ki atoji danes trdneje kor kdnj, ni se bati tiike^gar, v dokaz temu včerajšnji številni obUk odličnega občinstva — priča — rta društvo uživa splošne simpatije. Dru^ttu pa želimo, naj i nadalje v&traja in napreduj-*!
— (Og*nj v baraki) V toeek zvečer okuii 10. ure ophiii je rju*stai puiicijtdti stražnik Ivan Felicijan, ki io patruliral na Sadnem trgu, da se kadi iz b.-. re.hH trgovca L Wo fi nga. S tu pivci k bstaki našel j*"1, d» bo bile deske na vzhodni strani barake že piežgane in dn je tleia šotna htmia. Stražnik je aviziral požarno hramb j, ki je takoj prišla iia lice Rie*la in storila priprave, da u-Just ogenj v burki. Baraka je bila do prihoda r»ožarne hrambe zuprts, ker se jo v obče m i si Jo, da v baraki vse tli in ee je bilo bati, da bode začela baraka s plamenom goreti, kakor  hitro dobi og^nj
dnška. K sreči ae to ni obistinilo. Ko 84 je baraka odprla, bila je sicer polna dima ali ogenj se še ni bil toli razširi), da bi bil na blagu škode napravil. TI-ti pričelo je na tleh pri Železni peči in je tlelo naprej v steni, ki je bila iz šote. Okolnosti, da je bila stena v baraki dobro ometana, je pripisati, da je ogenj na notranji strani ni tako hitro prejedel. Stena je tlela že v velikosti kvadratnega metra in če bi se ogenj ne bil pravočasno opazil, bi bila baraka gotovo pogorela, pa tudi sosedne barake bi b le v tiHvarnosti. Na l.ce mesta prišel je tudi gospod deželni predsednik baron Hein.
— (Izgubljene reči ) Tekom meseca decembra bile so pri mestnem magistratu zglašene naslednje izgubljene reči: Osem denarnic s skupnim zneskom 244 gld 94 kr., 22 kron (v ruti zavezanih), zlat prstan, srebrna tobačnica, zlat uhan, zlata varižicj, dragocena pahljača, srebrna ura z verižico, nekoliko metrov avtle, srebrna veriž ca z obeskom, poročni prstan, mošnjiček s 4 gld., zlata zapestnica z me dal ionom in fologn fi,o, zlata ura za dame in konično črn d "•-.vk.
— (Najdene reci.) Pri mestnem magistratu Iju.ijriiRkem bile so tek. m meseca d c -m -ra Uglašene, eiz-rona oddane naslednje najdena stvari : P t denatmo a ukupnim zi>eskom 62 gld., er<>braa žnpea nra, ovratnik ia kožuhovine. vrhna sukuja, pečatni piHtao, Blata ura za dame, 3 dežnik«, srebrna verižica, mošnjiček k 5 gl, »rebrna verižici, solnčnik ia k .■..■no štiri brirsaUe.
— (Pri črnuškem mosta) stoji neki mož že osem dnij vsak ■! -n p > već ur do pasa v vod'. »Sedaj po zimi ni to mala reč. Mož, ki stavlja na tak način svoje življenje v nevarnost, d 11 kamen vozečim čolnom pot in d biva za to po 2 gld. na dan. Kdi r se priptdje mimo tega kraja, se ustavi in se čudi moža, ki ravnodašuo s pipo v ustih btoji v mrzli Savi.
— (Z Bleda) se nam pf r jča, da prirede on-dot^a društva  predpustne vesalioe in aicer: Kme tijeka podtalnica dne 17 januvarja. Požai-aa bramba dne 7. f r>r»varja   in  Bralni druševo d e 21. f*br.
— (Narodna čitalnica v Cerknici) imela je svoj letni občut zbor dne 2. t. iv.. v svojih pro-fiterih. Tri lfitem b.li ho v rov odbor voljeni sledeči gospodje: Loopold Veiiovar, c. kr. notar, predsed-nkom, Aotoa do Sobiava, trgovec, blagajnikom, Dragutio Dtfrme'lj na .tučitalj, tajnikova; — dr. Mino Dereani, <..kra;ni zdravnik, F<*rdo J avanse, učit"i|, Edrard L?eb, c. k?  davčni progleda k. Rjdolf P s,
— odbornikom; Eivard Curjak, obč. tajnik in Ve-koslav Kroje, trgovec v Grahovem pa uamestnikom.
— Due 4 t. m. pA je odbor v svojej prvi s^ji oklenil ta pradp -sr prred li d\e vesslioi in sicer p: vo dne 17. januvarja, fl--ug i pa 14 fjbruvarja t. 1, ki.r naj sosedna uaia si. oitaloioe blagovolijo n** nijueje vz«ti, ua ne napravijo vestite na ista daeva Vzpored pe pravočasno naznani
— (Nečloveška mati ) \i Lokovca se p-»rova : V uoči oel 26. na 27  ilecmVa ja m ka neonožeaa
tm deklina ro>ila otroka, kater^g« je koj pj poroda zaklala z na Vin, odnesla iz hi-^e in zigreilu. Ko so OrOiniki ixved-li za ta d:vja-*ki čio, začeli so preiskavo in posrečilo jim je dobiti zakopan gi otroka, kakor ludi morlai nož na kat r^m je bi'a šj kri. Nečloveško mater aj cd/edli v ztpor
— (nHadič ga je obsedel".) Neki posestaik na Kresa je bil začel nekam zmedeno govorici. Mi?i sa je rad pravdal, a aidoji čas je nekat ra pravde izgubi), pri dm^ih pa imel sitnost. Tj je bi baje vzrou njegovemu ne;:or-na!n mu tlu'iae^iu Rtau.iU Vikarij v dotični v^si je v ned ljo potem ozianil v cerkvi, da ta mož (imenoval ga je s polutm ims-ne>/n) ima hud'ča v sebi in da p-i bodo zanj vršiie neke molitve. Ljadi jh Bprelđtel st ih! Nekateri so ae vendar toliko csrčili d i bo noož.t pov.idali, kaj je e.znani! vikarij v cerkvi. To je bil zadnji ud iroc in mož je zares znorel. Ziaj vedno kriči da „i na hudiča v s bi, da ni o ovek. da ja hud č z rigaai". Pitč šalo8tQO. kaj se vse d. g ja kouc^m proivitlje-nega 19. veka!
— (Volilni shod v Ajdovščini.) I) >ž. poslanec goriški dr.. Turna jo sklical za nedeljo 3 t. m. volilni tdiod v Ajdovščino. Sli d\ sta se udeležila tudi drž. poslaeca dr Grogor.iič in grtf Afc.d Ci tunini. Shod, ki je bil v vs.«ke:?i pogledu veličasten je poslane tm itrekel z upanje iu z h.alo za njih d lovanje v deželnem in v dižavnem zb ru.
— (Tržaški škof in rojanski župnik) Strastnega labonskega žnpnika Jorco v Rojanu je tržaški škof te clni na laj li j način blamirah Škof je maševal v Rojanu Po efovrseii daritvi ponudil ja župnik Jurca šk(. i'i l-t.n.sko /oolitvenj tablico, a škof jo jo odklonil na t »I: način, da je to opazila vaa cerkev, in notna« molil v slovenskem jeziku in vse zbr; no ljudstvo ja glasno zi njim molilo, dočim molči, kadar moli Župnik.
Darila, s
Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani
je gdč Ljudmita Ribhibova poslola 50 gld., katere bo v Litiji zlodili v oprostilo novoletnih voščil p. n. gg : Orehek, Bdohorčič, Iv. Jenko, Fr. Hribar, P. Jereb, K Prtžej. R glto, Jaro, Kobler, Damjan, Fr. SJauc, B;ui, Oniak, dr. Pavlic, Gregorčič s so-
progo, L Svetec, Pavel Svetec, Ant Koprivnikar a R'pmgo, Štefan L-apajne a Boprcg), M. Jnr«tia, Jal Warzbacb, dr. Silvin Hrašovec, šr. f m M atga, J. Zipančič, J. Ros, J^nko, Hatter, M nka Vrančič in Aauško Lašin iz L'abljane, Gastav Čeme, Nibernik, Vončina, Mešek, L^binger, Bargman, J. J., Iv. Va-laočič iz Kranja. Marca iz Trata, Svetec, Marija Kobler, Alojiija Kobler, Haslin^r, Anžlovar, K. R. V.-rbiih, Ljud. Riblek, Ivana Batis, J Schott, Avg. čnrne, Roealija C-ta . Iv. Gregorič, Fontano. Treo, J J., Gilej, Franja Grilc z Vač, Plautz, Coalig, Preinfalk. Turra. Bevk, Terezina Svetec, Ludvika R3blek, Helena Bevk, Jos Pavli od Sv. Križa, Olea Strle iz Zagorja, H.Ida pl Orbok, R td. Strte iz Zagorja in Katinka lir 1» r Na SilveBtrovem večeru se je nabralo 13 gld. 51 kr. in g Fr Hribar pa je na tem večera p- < >m dražbe prodal 1 zaklopnico druž-binih vžigalic in nekaj ostalih dobitkov za 6 gld. 69 kr. Živeli de-.broin ki in njih nasledniki! Đlagajništvo dru ž bes v. Cirila in Metoda v Ljubljani. Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Postojini. Novoletnih voščil so se odkupili v piid družv-e nadalje p. n g?.: Burja Ivaa. Ekel Karol, Ponebšek Ivan, Primožič Leopold, Sajovic Jrinfz v Slavini, Star* Fran, Vičič Antonija, Ru-ž'.'kn l-an.
V korist ubožnemu zaklada dolenjeloga-skemu bo se odkupih dopOŠilj inja novoletmb voščil sediči o. n. dobrotniki dolenjelogaški: J. S (5 K, B.U8S Joaip 4 K. Tollazzi Tomo 4 K, Petrič Martin 2 K, M*jdič Fran 2 Kolodvorski E 2 K, Šega I ran 2 K, Arko Ivanka 2 K, Da Gleria Mssijs l K, Sorre Aua 1 K, Kun3 Franja 1 K, Seriui Terezja 1 K, Pm Atcj-ij l K, M hevc Kan l K, Turk Josip 1 K, Kastolio Anton 1 K, GostiŠa Josip 1 K, Lmassi I*. Ki. 1 K.
Za spodnještajorski jubilejski zaklad 30 nadalje vplačali: slav. ob;ina Perrovče 20 kron g. dr. Pavel Turu* r, odg ipteli v Jaran cah na Mnav-skom 200 kron, g Fu-an Višo kar, c kr. dei. sod. svetnik in državni poslan c v 11 baici 4 krone 20 vin., si. občina S t, Jurij na S'avnici 20 kron, si. občina trg Gor nji grad 10O kr iu, hI. posojilnica v L utomeru 100 kron :n bi. pojoj.ln ca v HrežcJi GO trou.
Uredništvu u a šega hsfa  so poslali:
Za družbo sv. Cia;ila in Metoda: G Gv. Mi belič, stnd. jur, v Sošt nju 2 5 kron, dar šslef'kih ta^bur.tšev, k t prebitek z.i 25 S kal I/ic prodanih vlivale povodom tamburrtške vesel ca ša-ltškh dijakov v Šoštanju. — It idoljab vN ivem me8 n
4 krone 44 vin., katere ;ta darov-h dva na-spiejtoika. — G  Davorin Lasjak, učitelj v RiŠih,
5 kron, i »ti dob:'ek or(čkalja na S lveatrov v«č»r pri g dru. Goričekn. — G. Antm Kos, sodni Bvetnik v P'žegi, 2 kroni, — Skupaj 3 G kron 4 4 vin. Ž-veli rodoijubni darovalci in darovalke tu njih nasledniki!
Za učiteljski konvikt v Ljubljani G gp. Ornsgoj mesto v^-n^lu svojej učenki L'kar je vi Auici 4 krone Svoto smo izročili blag. u:«t dr. g. Jak. D mniku ki s tem hval žao potrii spnjern.
Književnost.
— „Kmet valeč1 iiKa v štev. 24 nasleinjo
vsebi o: Raja koz; Vinarska razstava v Novem me&tu; Gucjen;e travnikov; Vz^nja telet v prvih dneh po porodu; lr. podružnic; R .''.ne reči; VpCA* ta ja in odgovori; Gospodarske noviosj U.-adne vesti c. kr. kmetijsko družoe; L>tniča uredništva; Ti2ue c;ne; Inssrati.
Brzojavke.
Dunaj 7. januvarja. Poslanska zbornica je v današnji seji dog'iala razpravo o ljudskih šolah. Sokol in S u e s s t ta se potegovala sa moderno šolo. Prvi se je potegoval 2a češko &0I0 na Dunaji, drugi je govoril proti tej zahtevi. Saess je govoril tri ure in ves čas pobijal konfesijonalno šolo. V resoluciji, naj se češki Soli na Dunaji da pravica javnosti, se je glasovalo imenoma ia je bila resolucija s 122 proti lit glasom vz preje ta. Proti resoluciji so ^Ihsinaii levičarji iti nacijonalci vseh vrst ter katolifika ljudska strauka. Kaltenegger je bil odsoten. Konservativci K-.threin, Ilolsberg in Tr. uiiifels so glasovpJi za resolucijo, radi česar so jih levičarji irjBultirali,
London 7. januvarja. „Timesu javlja iz Carigrada, da je vb da naročila guvernerjem azijskih provinci j, naj uprizore ljudske demonstracije zoper reforme, katere zahtevajo evropske velesile.
London 7. januvarja. I« Bombaja se javlja, da je doslej vsled strahu pred silno razširjajočo se kugo pobegnilo že 35.000 oseb, a še vedno odhojajo ljudje kar truinoina.
Montevideo 7, januvarja. V raznih provincijali so se organi/.ovale revolucionarne čete, katere so premagale vladno vojsko in se bližajo glavnemu mestu.
Troti liripavoHti
ncinkojoć>, kašelj om*hCujor*e,  sliz razkrajajoče sredstvo je
prsni slrap lekarja Piccolija v LJubljani
(Dunajska cesta), kateri ne up. rahlja prav uspešno.   Cena steklenici 3f> kr., 12 steklenic 3 gld. 60 kr. 4 (44—1)
I *. uradnega i asi a,
Izvrrtllae   »It ekaetantlvna   riraibe: Martina
S tepca posestvo v Veliki Dobravi (v drugič), dne 9. jann-varja v Zatrt i ni.
Ane H a b t o v £ i; k posestvo v Zaplani (ponovljeno), dne D, januvarja in U. feb nvarja na Vrhniki.
Jožefa in Antona Mirta posestvo v Gorenjih Dnlah, cenjeno li>7i> gld., dne i), januvarja in 10. februvarja v Krškem.
Matije J e r i n a posestvo v Gorenjem Logatcu, 8f6 gld., dne 1». januvarja in 11, februvarja v Logatcu.
Jožefa K a m b i fi a posestvo v Gradniku, cenjeno FjGItJ* gbl., dne 9. januvarja in II. februvarja v Metliki.
Jožefi .M.i tesa zemljišče v Sostrem, cenjeno 2420 gld., dne 9. januvarja in 13. februvarja v Ljubljani.
Meteorologično poročilo.
Jannvar{	('as opazovanja	Stanje barometra v mm.	temperatura v C	Vetrovi	Nebo	Mokri na v mm. v 24 urah
r». 6. b	9« zvečer 7. zjutraj 2. popol.	744-1 743 H 742 7	—52 —44 —22	Bi. SV7.h. b1. jzah. si. jzah.	jasno oblačno oblačno	0*0
■ 7.	9. zvečer '7. zjutraj 2. popol.	749 0 7402 7406	—23 1*0 4 2	al. jzah. sr. jzah. sr. jzah.	oblačno oblačno oblačno	00
Srednja temperatura torka in sredo —50' in —3,0,J za        iu 0*8  pod noroialotn.
:D-u.r3.£bjsl3:a, "borza,
dno 7 januvarja 1897.
Eknpr.i državni dolg ? notah..... 101 gld 85 kr.
tknpni državni dolg v srebrn 102 m — „
Avstrijska .-i.-.m ronta....... 122 , 75 s
Avstrijska kronska rei.ta 4°/,     .... 101 , — ,
Opertika zlata renta 4°/,....... 122 „ 15 ,
Ogerska kronska rnnta 41/0    .... 99 t. 70 ,
Avotro-ogerske bančne delnice         .   . 958 — .
Kreditne delnice....... 377 ,. 25 „
London vista......•   .   .       , 119 , 85 ,
*<emfiki drž. bankovci za 100 mark    .   , 58 _ 72', .
W mark............ II a 73 ,
SO frank v........... 9 B 62«/, ,
(taUjanfU bankovci   ........ *b „ 40 ,
C. kr. cekini........... J> , 66 ,
Dne 5. januvarja 18*.17.
*•/„ držav ae srečke iz 1. 18M po 250 pld. 143 gld. 75 kr.
Državne srečke iz I. 1864 po 10o Kld..   . 188 „ 50 ,
Dunava ri'g. srečko 5°/4 po 100 gld.   .   . 128 „ 50 ,
Zemlj. obč. avBtr. 4';/,0 zlati sast. listi    . S9 , 40 ,
Kreditne srečke po 100 gld...... 197 , — .
Ljubljanske srečke......... 21 „ 50 ,
Rudolf u vo srečke po 10 gld..... 2 1, — ,
Akcije anj^lo-avstr. banke no 200 gld. 158 , — B
Trair,way-dniat. volj. 170 gld. a. v    .   .   . 483 , — ,
Papirnati rubelj......... 1 „ 27"/4 .
Glasovir
dobro ohranjen, se po nizki ceni proda v Ljubljani na sv Petra mitnici št. 20 (41—2)
„Glasbena Matica?' v Ljubljani.
Danes, v četrtek, dne 7. januvarja 1897
ob 8. ari zvečer
v Sokolovi dvorani »Narodnega doma"
pxT7-± redni
KONCERT
pod vodstvom koncertnega vodje g. Josipa Corlna.
Pri koncertu  sodelujejo:   gospodlčine  Mira  Dev, Ana Lapajne, Marica Venoajz; pevakl zbor »Glasbene Matice" iu slavna godba c. ia kr. peSpolka kralj Belgijcev ste v. 27.
M i ti h jI Iv. G lin k a:  . Kamarinskaja", dve ruski pesm
za orkestar,
Feliks Mendelssohn-H,: , Snu poletne noči"' za soli,
ženski zbor in orkester, op. 01. Soli: gospodičini Mira 11 tt v in Ana Lapajne, Pojasnjujoče besede spisal Giesebrecht t.aron Vincke, poslovenil Ant. Fantek; govori gđč. Marica Vencaiz. Dr. Antoni n Dvofak: „Hjmntu" za mefian zbor in orkester, op. 30.
Cene pr«nt«r«un Izven naroebe:
Sedež I. do III. vrste a 2 gld ; IV. do VIL vrBts a 1 gld. 50 kr.; od VIII. vrste naprej in na galeriji h 1 gld — Stojišča  ■ f)0 kr., dijaške in garnizijske vstopnica u 30 kr. Vstopuice se dobivajo v trafiki gosp. Sesarka, Solenburgova ulica, in na večer koncerta pri blagajnici,
. j. ■- a ' .v_ ....    i.^.. Iti »■JojiS.'
Zahvala.
Za mnogobrojne dokaze iskrenega sočutja ob smrti našo ljubljeno bčerke, oziroma sestre, go-epodičino
Schubert
Mariji
izra'anio tem potom najt plejgo zahvalo, sosebno so zahvaljujemo durovatileu krasnih vencev in gg. nčiteljiSči ikom za ginljive nagrobnice.
V Ljubljani, dn6 7. januvarja 1897.
(63j Žalujoči ostali.
4 I I I
bS
i 4
Jako fino
belo in črno
zajamčeno pristno
prodaja  po  '£ 1   kr. liter v množinah od oG litrov naprej
Andrej Otersnel
(68)
v Divači,
i
I
4 4 4 4 i
Ces. kr. avstrijske      državne železnice.
Izvod iz voznega reda
"TrolJetTmefir«* ©<2L 3.. olctoTora. 1398,
Nutiipno omenjeni prihajalni In odhajala! dmil oauaoonl ao v ■reiujeevropiikem eaia. (15
Odhod Ib LJubljane (juž. kol.).
Proga čez Trbli.
Oh 11. ari H min. po noči o.ohnl vlak t Trhla, Beljak, OalovM, rrmnienafentc, Ljubno i oei S.iU'.lml v Auaaes, Iiohl, Omunden, Sulmigrad . tem Klein-Reinlng t Stcyr, I.um, na Dunaj vli Amatotton. — Ob 7. orl-10 min. ijutraj onolini »lak v Trbii, Pontahol, Beljak, Oeloreo, Kramena-faate, IJnbno, Dunaj ; čes Salathal r Solnograd, oea Amitotten na Dunaj. — Ob 11. uri KO min. dopuhidne osohui vlah t Trbii, Pontabel, lloljak, 0#» lovec, I.Jiitm.i, s.-i/.t' .1, Pnii ii —Ob 4. uri popnlinlne oaubni vlak v TrliH. Beljak, Celureo, Ljubno ; čea Helalhai t Holnograd, lifnil-dantoiu, Zeli na Jeseni, Inomott, Bregeno, Onrih, OeoeTO, Puri t , 6ea Kleiu-Reitiiug v Htnrr, I.iii , Budejerioe, Plcenj, Marijine vare, H«h, Krancovn vjro, Karlovo vara^ Prago, liipako, Dunaj via Anmtetteu.
Proga v Novo moato In v Kodevje.
0b A. uri 15 nun. ajutraj meeuul Tlak. — Ob 19. uri KS min. pe>-poludne metan i vlak. — Ob 6. ari SO min. BTeier mou .mi Tlak.
Prihod v I,|nb1|nno (juž. kol.). Proga iz Trbiža.
Ob S. ari IS3 min. ajutraj oaohni vlak ■ Dunaja Tla Arattettea« Upikefra, Prage, VranuoTih virov, Karlovih TaroT, Ileha, Marijinih Tarov, Planja, BndeJeTio, đoluogruda, Linca, Stejra, Omundena, Iiehla, AuiiMaj Iij'iMia, (VI.iv. i, Beljaka, Pranaenafeate. —Ob 11, ari 2r> min. dopolndn% oenlitii Tlak a Dunaja via Ainstoitou, Karlovih varoT, 11. in, Marijinih vamv, PLanja, BudejeTio, Solnngrada, Linoa, Slevra, Pariaa, Oanavs, Ouriha, Hro-genoa, Inomostn, /..<iiu na Jeaeru, Lend-Gaiteina, IJubna, OoluToa, Linoa, Pootabla — Ob 1. uri min. popoludne oaolmi Tlak ■ Dunaja, l.julma, BelitbaJa, Beljaka, Oelovea, Franienafaate, Pontabla. — Ob 9. uri t min. aveOer nnubui vlak a Dunaja Tia Amatetten, I« Ljubna, Beljaka, OelOTOas. Pontabla.
Proga iz Novega mesta in li Kooevja.
Ob B. uri ia min. ajutraj meeani Tlak. — Ob 3. uri 33 mlii.;io poluda« meiani vlak. — Ob 8. ari 3o min. BTecer m.....ml vlak.
►«llnnj Ib I^Jnbljane (drž. kol.) v Kamnik.
Ob 7. url 33 min. ajutraj, ob 3. uri f> min. popoludne, ob B. nr 60 min. aveier, ob 10. url 3(1 min. BTe6er. (Poalednji Tlak le t oktobre ob nedeljah In praanikih.)
Priliod v l.|uM| tim (drž. kol.) is Ktaiunlba.
Ob 6. uri 66 min. ajutraj, ub II. uri lrt min. dopoluilno, oba. tir", lo mlii. avečer, ob a. uri 66 min. avočer. (Poalednji Tlak le v oktobre ob nedeljar in praanikih 1
Za špecerijsko in železninsko trgovino se išče
učenec
v starosti do 14 hit. — Ponndbe: Fran Gustintl v Metliki (56—1)
Pro<li» me malin tia alva tečaja, kom« pleten, s kameni in žerjavom in IO l40nfMla.H1 sil mo>«>ii i m Ldionioblloiii najboljše izdelave, vse v dobrem stanu in malo vporablj*no. (58>
Poizve se pri grofa Thurn-Taxisa grajskem najemu Ciče, pošta Velika Gorica, Hrvatsko.
konj
zaradi pomanjkanja prostora prav pO ceni; isti je kobila, črnorujave barve, Radoviškega domačega plemena, 15-2 visoka, popolnoma zdrava, jako krotka in prijazna, dobro in zanesljivo vozi.
Povpraša naj  se v novi vojašnici za pešce v Ljubljani. (54—i)
Solidna
«• i* ii t\
naravnost iz tovarne.
Zažpe naj se vzorec svilnejia blaga in morebitno ponarejenje se takoj pokaže. Pristna, čiBto vogda-lno barvana, solidna ftrna svila pusti        pepel. Ponarejena, otežena svila, ki rada postane mastno svetla in se hitro lomi, pušča teuinorujav in svetloriijavkast pepel. 1'ofiilja se poštnine in carine proBto na dom. — Vzorce naj se zahteva iz
=z Hohensteinske svilotkalnice „Lotze" v Hohensteinu na S.--
Meh. tovarna avilnega blaga.
(2223) Največja zbirka črnili, belin in barvaw(lli svil. b (10)
■a
Kemične barvarije ni treba!
Slohomi si lahko doma v 10 miuutah obleko in perilo pobarva v vseh barvah.
Epohalaa iznajdba!
500 °/o pristedenja!
MAYPOLE SOAP
angleško loaiT7-Ilrxo milo barva vsako barvo in otenjavo.
V 10 minutah lahko vsakdo z malo vrele vode in h tem angleškim l>ur*lliilm milom barva iu inaii oltlcke« hlun-, pr«3prog«9, nibve, lavilno In «•% li-uni«- rukovloe*
sni|ic.   iki-ioIi'c,   ni Illlllllu ,   sv lino   blM|(o,   Irilliiitr. Čipke, UllHN, liut /lin.
Ntrumivit jn-rcKii, Ijiiinmtc Nlniuulke itd. — Niti na ro)> ah, niti na posodah no preostaja sled tega ktarvllneuta milu. Je tr|ic/.ini v perilu in ue z^ubl barve na -niiiiii. — Naredi »turo obIelc«» ii4»vo lu uio«luc», — Je alrnpu pronio iu ue razjeda muli t l|itiu. — Velju 10 kr. koiuud (črno 50 kr,), s katerim bc lahko barva cela toaleta. — Vsak komad l»ur vllueca mila ima navod za porabo.
:!Patentirano po vsem svetu!!!
The American and Foreign Maypole Soap Syndicate
(3-12:)—3)
X ^oiicloit.
JTla^poIe Hoap agentura na IMuiaju, Mariahilferstrasse 105. *-l;miii /nlo^a v Ljubljani pri Anionu KriNper-Ju.
Trnk6czy-jeva ustna voda
Ntclalcnica 541 kr.
Trnk6czy-jev zobni prašek
hliiilljlia »4» kr.
kakor tudi
vse
farmacevtične
i. t. d
parfume
priporočajo in razpo&iljajo na vse kraje sveta lekarniško tvrdke:
Ubald pl. Trnk6czy, v Ljubljani, na Kanjskem Viktor pl. Trnkoczy, na DunBju, Slargarethen. Dr. Oton pl. Trnk6czy, na Dunaju, Landstrasse. Julij pl. Trnk6czy, na Dunaju, Josefstadt. Vendelin pl. Trnk6czy, v Gradcu, na Štajerskem.
Bazpoillja so a prvo pošto. (3297—7)
Izdajatelj m odgovorni urednik: Josip Nolli.
Lastnina in tisk „Nurodne Tiskarne".
A9FG
C859B