Št. 207. r*'4 V Ljubljani, sreda dne 11 septembra 1918 Leto II HflPREJ Izhaja razen nedelj in praznikov vsak dan popoldne. Uredniitro In apravnlitvo v Ljubljani, Frančiškanska ulic* Štev. 6, L nadstr. Učiteljska tiskarna. Naročnlnn: po poSti i dostavljanjem na dom za celo leto K 42-—, za pol leta K 21—, za četrt leta K 10 50, za mesec K 3’50. Za Nemčijo celo leto K 46, za ostalo tujino in Ameriko K 54. Tnseratl: Enostopna petit vrstica 30 v; pogojen prostor KI’—: razglasi in poslano ▼ratica po 60 ▼; večkratne objave po dogovoru primeren popust. Reklamacije ta liat ao poštnine proste. Posamezna številka 20 vinarjev. Boljševizem in delavstvo. Ves reakcionarni svet se trudi, da bi zasovražil bolj-šcvikc pri delavstvu in jili priskutil njegovim očem. I i i-poveduje mu, da boljševiško vladanje ni demokratično, da sloni njihova moč na terorju razmeroma majhne stranke, ki ji stoji nasproti stomilijonski ruski narod; pripominja, da so razgnali boljSeviki konstituanto, ki je bila vendar zastopnica ruskega naroda, opozarja na to, da so zasledovali svoje nasprotnike, in sicer ne le reakcionarne stranke, ampak tudi demokratične, da, celo socialistične stranke; razlaga, da uničujejo veliko Rusijo, da sekajo z državljansko vojno ljudstvu hude rane, da niso vstanu izvesti svojih lastnih načel in da vodijo državno gospodarstvo v razsulo. Tako pa ne lažejo in ne pridigajo le nasprotniki delavstva, temveč tudi dobri socialni demo-kratje, odkriti prijatelji in sobojevniki proletariata, ki se boje, da nc bi za vse čase trpel socializem v delavskih očeh vsled nesocialistične, nedemokratične in nespametne boljševiške politike, tem bolj, ker bo morala končati ta politika v doglednem časti s porazom. Ravno ta argument napravlja na delavce pogosto močan vtis, ker se boje. da se utegne potlačiti s porazom, ki morda čaka boljševizem, tudi socializem drugih dežel. Kaj radi se dado preveriti, da smatrajo manjšo moč, ki jo ima delavski razred pri nas za večjo srečo kot rusko anarhijo pod boljševiškim gospodstvom. Vsi ti oziri na napade boljševikov in na škodo, ki jo prinašajo in pripravljajo Rusiji, so do gotove mere pravilni; pravilno je tudi mnenje, da je revolucija, ki je dvignila boljševike v Rusiji na površje in do vlade, v drugih deželah, kjer nc obstojajo ruske razmere, nemogoča; ker manjka tu revolucionarnega kmetskega gospodstva, revolucionarnega meščanstvo, in revolucionarnega vojaštva z revolucionarnim častn.stvom, ki so mogli le v skupnem nastopu vreči carizem. V koliko je to resnično, Čuti tudi delavstvo samo. ^akaj pa se delavci ne pridružujejo obsodbam nad boljševiki, ki jih izrekajo celo mnogi pošteni socialni de-mokratje? Predvsem brani delavstvu, da se ne oddaljijo od boljše viških idej, že notranji instinkt, ker vidijo v bolj-ševikih tiste proletarce, ki so so najodločneje zavzeli za konec vojne. Potem pa jili očara tudi še drugo čustvo, namreč čustvo občudovanja za junaštvo, s katerim se niso žrtvovali boljševiki za svoje ideje le pod carizmom, ampak sc žrtvujejo tudi sedaj. Delavstvo, ki je obsojeno v teni družabnem redu, da postane mučenik, ve, kaj po-menja to prostovoljno mučeništvo toliko mož, ki hočejo napraviti izsiljenemu mučeništvu mas konec. Pravo rimsko. še več, krščansko naziranje liči v teh možeh, ki se ne boje žrtvovati življenja za ideje, ki so jih spoznali za prave. Razen teli osebnih argumentov pa so še drugi, ki delavstvu narekajo sodbe o boljševikih. Boljševikom se očita teror. Delavci pa se po pravici vprašujejo, ali ne sloni oblast drugih tudi na terorju, ali ni vladat carizem s še hujšim, še bolj krvavim terorjem. V vseh'revolucijskih dobah, ko se stari svet bori / novim, se obe strani poslužujeta s.le. To ni nič novega. S silo se skušajo otresti zatiranja in suženjstva nove oblasti in s si'^" hočejo stare ohraniti svoje zasiižnjevanje in moč. Ko so prišli v 17. stoletju angleški Stuartovci zopet do oblasti, niso dali pobesiti, mučiti in umoriti le na stotine revolucionarjev, temveč so izkopali iz grobov celo trupla revolucijskih voditeljev • Croimvella, Bradslunva in- Iretona • in jih pobesili. Nekaj desetletij preje so pomorili na Češkem po ponesrečenem revolucijskem uporu voditelje protestantov. Ravno tako je delala tudi protirevolucija, ko je prišia po francoski revoluciji zopet do veljave, tako je bilo tudi v Aradu po ogrski vstaji. Ne-le drugod, tudi domovini, v naših slovenskih deželah imamo dokaze za oror in strahovlado. Kdo se ne bo spomnil na nase Mnetiske upore v ir, i • o v . , rivkmiii • stoletju? Zasužnjeni kmetje so se dvignili zoper svoic- i strmoglavili .111, krivičnosti i« terorju. Tod. pr.S o™ .n?,bru,;lne>fl ... ... „ - °igamziratu kine 1- sk, upor je bil potlačen, Gubec Je umrl v Zagrebu muče "'*ke smrti iti na stotine kmetov ic bilo trpinčenih in po. j^emh. Kako so se klali leta 1848. v Parizu? Prav to to bi vedelo mnogo povedati o krvavih dogodkih! Gavori se pa, da ne naperjajo boljševiki terorja le 1)1 °ti carističnim hlapcem, temveč tudi proti socialnim revolucionarjem, ki so vendar tudi revolucionarji. Tu mislijo delavci zopet na slavne zgodovinske primere. Tudi Jakobinci velike francoske revolucije so pošiljali na morišče žirondiste, ki so kakor oni zbujali k revoluciji; isto so delali žirondisti, ko so prišli do vlade. Tako se bore tucji socialni revolucionarji proti boljševikom in Dorge Kaplan, atcntatorica, ki je streljala na Ljenina, ima svojo predhodnico v mis Charlotti Corday, ki je zabodla leta 1793. velikega Marata - tuui »v interesu revolucije«. Vzrok, da socialni revolucionarji ne morejo priti na površje, pa je ta, ker v revolucijskih časih manj radikalni elementi naravno ne pridejo do veljave in jih radikalnejši zmanejo. Prorokovati, da se-li bodo mogli boljševiki trajno vzdržati na površju, seveda ni mogoče. Toda kdaj je še kaka svetovno-zgodovinska revolucija izvedla naenkrat svoje cilje? Tudi prejšnje revolucije, na primer ona, ki je osvobodila današnji protirevolucijski meščanski razred, j so bile po prvih zmagah potlačene, vendar so kasneje dosegle svoje cilje. Francoski revoluciji jo sledilo Napoleonovo cesarstvo, toda fevdalizem je bil kljub temu strt, odstranjen in osvoboditev meščanskega razreda je tri-umfirala — ni je bilo več mogoče vzeti. Revolucija leta 1848. v Avstriji ni zmagala in vzrok, da mora deliti avstrijska buržoazija svojo oblast s fevdalnim gospodstvom, je iskati v dejstvu, da se je izkazalo v oni revoluciji notranje kot slabotno. Ti zgodovinski nauki pravijo delavcem, da je ruska revolucija silno pospešila razvoj proletariata ne le na Ruskem, temveč na celem svetu, in naj sc konča ta revolucija kakorkoli. Za osvoboditev proletarijata je storjen z rusko revolucijo velikanski korak. * Narodni svet in drugo. n. Jugoslovani stojimo pred važno zgodovinsko odločitvijo. Narodno in politično življenje svoje kot Jugoslovani — Slovenci, Hrvati iu Srbi • naj začnemo živeti. Stremimo za svojo državo. Ustanovil se je Narodni Svet, ki naj bo vrhovna naša instanca v Cislajtaniji v boju za samostojno Jugoslavijo. Kakšno naj bo naše stališče, kakšno naj bo naše razmerje naprarn tej instanci?! Kdo je ustanovil N. S.? Načelnik Jugoslovanskega kluba v državnem zboru, tedaj načelnik kluba državnih poslancev, izvoljenih na podlagi splošne in enake volilne pravice, je smatral za potrebno, da se poleg jugoslovanskega kluba, ki je — kar ni tajiti — oficiclni in opravičeni reprezentant Slovencev, Hrvatov in Srbov v Cislajtaniji, utvori še korporacija, ki bo združevala vse politične jugoslovanske stranke, ki so za ujedinjenje Slovencev, Hrvatov in Srbov v eni državi. Vsled tega je pozval na ustanovno zborovanje: Slovensko Ljudsko Stranko. Jugoslovansko demokratsko stranko, našo jugoslovansko socialno demokratično stranko, politična društva za Trst, Istro, Goriško, Koroško in slovensko kmetsko zvezo za Spodnji Stajer — tako, da so se sešli na tem zborovanju razven skupine dr. I. Šušteršiča, ki seveda z ozirom na njegov politični »Čredo« ni mogla biti vabljena, res zastopniki vseh dosedaj obstoječih političnih strank. Ne razmotrivamo že sedaj, ali je bila ozir. je razdelitev števila mandatov na posamezne stranke pravilna — ali je bila vzeta prava podlaga, ali ne, o tem bi se dalo seve marsikaj povedati, ali za naše razpravljanje za enkrat ni merodajno. Dejstvo je, da so bile vse povabljene grupe odposlale svoje mandatarje; tako tudi naša jugoslovanska socialno demokratična stranka, koje- zastopniki so sicer izjavili, da ne vstopijo v N. S., da pa ne odklanjajo sodelovanja v Narodnem Svetu. Kaj je ustanovno zborovanje N. S. sklenilo? Konstituiralo je Narodni Svet, izbralo si je opravilnik, ki si je določil in formuliral naloge v bližnji in daljni bodočnosti. Izvolilo se je načelstvo in predsednika. Ali je ustanovitev »Narodnega Sveta« tak zgodovinski moment, ko naj razredno-zavedno delavstvo sodeluje?! Z ozirom na vse okolnosti, ki jih je težko danes napisati, dejali bi odločno: da; ustanovitev N. S. je nekaj takega, kjer socialno demokratična delavska stranka malega, narodno zatiranega naroda lahko sodeluje, pravzaprav: kjer mora sodelovati. 1 Glej članek I. v štev. 204. Pri teni je seve treba konštatirati, da sodelovanje za dosego samostojne Jugoslavije ne zahteva od nobene stranke kako zatajitev načel ali zatajevanje samega sebe. Ne, tu druži vse ena misel: samostojnost naroda v vsakem oziru. Socialni demokrat pozna svojega soseda liberalnih in svojega soseda klerikalnih in vse one nacionalnih nazorov. Vprašanje bi bilo: v koliko, kje in s čim bi se socialni demokrat pregrešil, če sodeluje v taki instituciji kot je N. S. z meščanskimi strankami? Rekel bi marsikdo: Karl Marks je precizno povedal, da delo za osvobojo proletarijata more in mora biti edino tlelo proletarijata samega. Res je to, da osvoboja proletarijata izpod kapitalističnega suženjstva bo le delo proletarijata samega, ker drugi razredi imajo, čs že ne vsi naravnost interes, da ostane tako kot je, pa jt saj večini vseeno: kaj je s proletarijatom. Meščani hrepene, da postanejo kapitalisti in da žive na najbolj komoden način na stroške drugih — prav tako potrebuje sedanja produkcija na kmetih poslov, ki so več ali manj brezpogojno pokorni ukazom lastnika. Ali — ako hočemo delavstvo privesti do tega, da bo razumelo svojo veliko zgodovinsko nalogo, moramo imeti zato vse predpogoje. Izobraziti moramo delavca, organizirati ga kot bojevnika, ki ve zakaj naj se bojuje, ker le z armado ljudi, ki vedo, kaj je namen, cilj in svrha boju, jo mogoče doseči popolno zmago. Slovenci smo danes v položaju, da je naši delavski mladini več ali manj zaprta pot do višje izobrazbe. Nimamo 11. pr. na Kranjskem dobrih ljud. šol, ker je ljudskošolski učitelj zelo slabo plačan in seve vsled tega nima sredstev, da bi mogel postati tak voditelj mladine v šoli. kot je v idealnih dneh zamislil. Nimamo razven dveh — meščanskih šol, ki so drugod na pr. med Nemci nekaj samo posebi razumevnega. Naš delavski dečko gre iz 3—4 razredov slabe ljudske šole, ki mu ni dala veselja do knjige iti izobrazbe, v uk. Obrtne nadaljevalne šole — oh, to je poglavje, ki je nad vse žalostno! Kot izučen dela kot pomočnik v krajih, kjer ni ljudskih vseučilišč, živi ponavadi brez zanimanja za daljšo izobrazbo, ker mu tega zanimanja ni dalo dosedanje življenje. Na Štajerskem je podobno; v mnogih ozirih še slabše, ker igra bližina imperialističnega nemškega nacionalizma zelo kvarno vlogo na našo šolo in učitelje. Na Koroškem pa za 100,0.00 Slovencev ni več kot dvoje ubogih šol. Te dtii smo čitali v celovškem »Miru« vesti, ki jasno kažejo, kako hudo je v tem pogledu. Na primer humanistično gimnazijo v Celovcu je koncem šolskega leta 1917./18. obiskovalo 235 Nemcev in - ■ 60 Slovencev, realno gimnazijo 330 Nemcev, 6 Italijanov in en sam Slovenec, na c. kr. obrtni šoli v Celovcu ni nobenega Slovenca! Slišali smo tudi, da slovenski dečko težko v Celovcu napravi vzprejemni izpit v kako srednjo šolo. — Na Primorskem so precej podobne razmere. Mislim, da je jasno, da je v interesu delavstva, da se vse to izpremeni. Ali moremo to izpremembo sami doseči — ali naj skušamo to v družbi ostalih strank v narodu?! Sempatja pravi kdo: z zmago socializma izginejo vse krivice, ki se vrše dosedaj na malih narodih. To je res, le: kako pa naj zmaga socializem, če ni dovolj socialistov! Cc hočemo zmago socializma, moremo vzgojiti socialiste! Vzgoja pa je najboljša v materinem jeziku. V. Iz Prage. Dne 7. septembra 1918. V petek, dne 6. septembra sta se sešli predsedništvi češko slovanske socialno demokratične stranke in češke socialistične stranke ter ustanovili češki Socialistični Svet. Kaj hoče ta nova ustanovitev? Objavil se je sledeči komunike: V svrho enotnega postopanja v vseh delavskih socialnih, narodnostnih, političnih in kulturnih zadevali, sta se zedinila izvrševalna odbora češko-slovanske socialno demokratične stranke in češke socialistične stranke v skupni organ, ki naj bo posvetovalen ir. izvrševalen obenem in naj ima naslov: Socialistični Svet. Glavna naloga in namen Socialističnega sveta temelji v skupnem prepričanju, da je zapoved sedanje dobe in pa najvišji življenski interes delavskega razreda, da se de- hije s skupnimi akcijami, z enotno obrarnbeno in napadalno fronto ter z vsestransko izmeno nazorov o vprašanjih taktike in programa k utrditvi vzajemnega osebnega zaupanja, tako osebnega kot strankarskega, k zbližanju in k ujedinjenju idejnemu in z vsem tem k pripravi potrebnih predpogojev za popolno ujedinjenje vsega češkega proletarijata na skupnih socialističnih načelih. V dosego tega bo Socialistični svet nadaljeval tudi razprave o skupnem nastopu s Češko socialno demokratično stranko (centralistično), ki stoji doslej na prepričanju, da so potrebne centralne strokovne organizacije. — Kakor znano že iz prejšnjih mojih dopisov, sc v češki delavski javnosti deluje že od novega leta sem, da se združi vse češko delavstvo v eno fronto. V ca namen se je češka narodno-socialna stranka prekrstila v češko socialistično stranko in si je privzela razreden značaj in potrebo mednarodnega združenja proletarijata v svoj program. Češki anarhisti so se združili z njo. — Ceško-slo-vanski socialni demokratje so glede tega razcepljeni v nazorih glede združitve. Grupa, ki se zbira okrog posl. Habermana, Pika, Behinein Modračka, je za takojšnjo združitev, drugi, ki tvorijo vodstvo stranke, pa so mnenja, da ne gre tako hitro, da sc mora vse pripraviti in preizkusiti. Ustanovitev »Češkega Socialističnega Sveta« je pripravljalno delo. Ali bodo češki centralisti vstopili v ta Svet, se še ne ve. Iz njih glasila je posneti, da ne zaupajo v socializem čeških socialistov Klofačeve stranke. Želeti pa bi bilo, da bi se to zgodilo, ker bi možje a la Burian, Merta itd. bili velikega .pomena v češkem Socialističnem Svetu. — Še nekaj! Bil sem na počitnicah in nisem ta etts dopisoval v »Naprej« —; ko sem se vrnil te dni v Prago, dobil sem več vaših dopisov za razna pojasnila. Na razne članke v »Slovenskem Narodu«, ki so pač prikrojeni v zmislu meščanskih želja, ni govoriti. Seveda je na pr. dopis iz Prage z dne 18. avgusta v »Slovenskem Narodu« nonseus (neumnost), ko piše dopisnik o združitvi dveh železničarskih zvez v eno ter deducira: »S tem je storjen nadaljni sila važen korak za enotno socialistično stranko, ki naj se v najkrajšem času ustanovi. Kakor vse kaže, ne bo stala nova stranka na strogo Marxovein stališču, ker zastopajo češki narodni so-cialci tudi meščanske interese, zlasti interese malega obrtniškega stanu. Avtonomistično stremljenje dr. Šme-rala in tovarišev bo ostalo pač, kakor do sedaj, tudi v bodoče izločeno, ker se stremljenja te struje nikakor ne dado združiti z idejo čeho-slovaške države, ki bi obsegala tudi nemške dele Češke. Pričakovati je vsled tega, da bo prevzela vodstvo stranka poslanca Klofača.« Prijel sem se za glavo, češ, kaj takega more slovenski javnosti prinesti list slovenske inteligence?! Iz navadne združitve dveh strokovnih zvez sklepati nekaj podobnega ter celo trditi, da bo prevzela skupno vodstvo ujedinjene stranke — stranka poslanca Klofača... 110, to je več kot impertinentuo! Iz današnjega ^dopisa, ko vam poročam o ustanovitvi Socialističnega Sveta, vidite, kako se z vso previdnostjo in prevdarnostjo pripravlja ujecli-njenje... »Narodov« dopisnik iz Prage se zato ne sme vzeti za resnega poročevalca. O članku v Demokraciji pa bom še pisal. H. Vojna poročila. Avstrijsko vojno poročilo. Dunaj, 10 'Septembra. Uradno se razglaša: Na ) mnogi h mestih italiijamiskie fronite oboje-istranslko živatao poizvedovalno delovanje. Bitka na zapadu. Beril lin, 10. septembra. Na flanderski fronti pri Mehkemu lin Yj>einnu delni sovražni napadi, ipni čemer so 'nekateri manjši odseki o-staiDi 'V isovažuuikavih rokah. Na obeh straneh ceste Penomne=Camibrai je sovražnik nadaljeval svoje ntpade. Njfih Klavrni sunek je meril proti Gauzeacourtu in Epechy. Napad je bil zavrnjen. Tudi iz grozda Havrincount fin lužno ceste Peramie=Cambrai zvečer izvedeni napadi nasprotnika so se izjalovili. Naše prednje čete, ki smo jih predzadnjo moč vzeli nazaj od kanala Cnozat, so bile včeraj zapadimo črte Esiffny= V endemit v stiku le s slabimi sovražnimi poizvedovalni mi oddelki. Med Ailtete in Aismo je dobil artiljenijskii boj proti poldnevu zopet večjo moč. Silni, do večera večkrat ponovljeni napadi sovražnika so se izjaloviti. Brainiiborški .grenadirji :so se pri n jih zavrnitvi pbsefoinrnod-likovali. Med Aiisno in Veslo simio zavrnili francoske sunke. Lastna uspešna podjetja vzhodno Reimsa, jugozahodno Parov in ob Dollcrju. B e r l;in , 10. septembra zvečer. Južno ceste Peronne = Cambrai smo zavrnili ponovne napade Angležev in na obeh straneh ceste Cliaim —St. Quentin delne napade Francozov. L!oyd George o vojnem položaju. London, 10. septembra. V brzojavki na italijanskega ministrskega predsednika izjavlja Lloyd Cieorge, da se je od zadnje konference vrhovnega vojnega sveta vojaški položaj znatno izboljšal spričo Fochevih velikih uspehov. Prepričan je, da pomenijo dosedanji uspehi uli-irancev na zapadu začetek konca nemškega militarizma. Ofenziva tudi na lorenski fronti. Ženeva, 10. septembra. Kako rporoča pariško časopisje, namerava ententa raztegniti svojo ofenzivo tudi na odsek med Mozo in Mozelo. Vesti iz Rusije. Samoobrana ruske republike. Moskva, 7. septembra. »Izvestija« priobčajo naslednjo izjavo, ki jo je podal Čičerin na noto'angleške in francoske vlade: V istem času, ko je vodila vlada ruske sovjetske republike z angleško in francosko vlado pogajanja glede izmene diplo-matičnih zastopnikov in vojaških ter civilnih oseb, se je izkazalo, da izrabljajo diplornatični in vojaški zastopniki Angiije in Francije iia ozemlju sovjetske vlade svoje poslovanje za organizacijo zarot, ki imajo namen, da se po-laste sovjeta ljudskih komisarjev s podkupovanjem in agitacijo med četami ter da uničujejo mostove, žlvilčne zalogo in vlake. Vire. ki jih ima vlada v rokah, in ki jih je deloma že objavila, ugotavljajo dejstvo, da so vodili zaroto šef angleške misije, Lockart, in njegovi agenti. Pod torni okoliščinami mora sovjetska vlada osebam, ki so prišle v Rusijo kot diplornatični in vojaški zastopniki in postali tu zarotniki proti vladi te države, vzeti svobodo delovanja in jo prisiljena, da se brani sama. Vsi internirani zastopniki angleške in francoske buržoazije, med katerimi se ne nahaja kak delavec, bodo nemudoma izpuščeni, kakor hitro ne bodo ruski državljani v Augiiji iti Franciji ter okupacijskem ozemlju zvezniških velesil več izpostavljeni represalijam in zasledovanjem. Angleški in francoski državljani bodo dobili dovoljenje zapustiti Ru<-sijo, brž ko dobe isto dovoljenje tudi ruski državljani v teh državah. Francosko vojaštvo bo moglo odpotovati, ako se zajamči ruskemu vojaštvu v eutentinih državah v spremstvu mednarodnega in ruskega rdečega križa povratek v domovino. Diplornatični zastopniki, med njimi tudi Lockart, voditelj zarotnikov, dobe istočasno potne liste za povratek v domovino. Prav tedaj, ko ie sprejela sovjetska vlada omenjeni sklep, srno prejeli od angleške vlade brezžično brzojavko o aretaciji Litvinova. Ta okol-nost nam služi za nov dokaz, da so bili naši pomisleki glede odpustitve Lockarta in drugih diplomatov, predno odpotuje iz Anglije Litvinov, popolnoma utemeljeni. Ostanemo pri svojem zadnjem sklepu, da opustimo represalije v slučaju, ako jih opuste tudi ententine velesile. Ponavljam, da se nanašajo varnostni ukrepi, ki smo jih storili, le na angleško 111 francosko buržoazijo in da se ne dotaknemo nobenega delavca. Čigavo mnenje je to? Moskva, 7. septembra. »Ve-černaja Izvestija« pišejo v uvodniku k dodatni pogodbi naslednje: Diplomacija sovjetov je odnesla velikansko zmago (?). Povrnjeno (?) smo dobiti deželo, ki je štirikrat večja kot Alzaeija-Lorena. Pod izredno ugodnimi (?) pogoji rešimo vse svoje denarne obveznosti. Pogodba prizna nacionalizacijo nemških podjetij v Rusiji, razveljavlja naša posojila (?) in nas oprosti vsakršnega plačevanja za kakršnekoli izgube, ki so jih utrpeli nemški dr-žvljani med vojno in revolucijo. Za vse to plačamo le pet milijard mark, kar je malenkostna vsota v primeri z našim letnim proračunom, ki znaša 1500 (?!) jnilijard. Teh pet milijard ni smatrati kot kontribticijo (?), temveč le kot odškodnino za nemška industrijska podjetja. S to pogodbo se otvori med obema državama pot za izmeno blaga. (Čudimo se, kako optimistično piše omenjeni ruski list o tej dodatni pogodbi; prepričani smo, da misli ruska republikanska vlada precej drugače, ter da smatra tako »sijajno pogodbo« za prisiljeno nujnost. Vemo pa tudi, kake vrste list je to in v čigar imenu piše. Op. ured.). . Aretacija estonskega komiteja v Moskvi. M o s k v a, S. septembra. Kakor poroča »Jednota« so bili v Moskvi aretirani član, moskovskega estonskega komiteja. Komite je sestojal iz zastopnikov vseh strank, demokratične stranke, estonske kmetiške zveze in estonskih boljšvikov ter je tvoril »časovno estonsko vlado«, ki je odpošiljala ; syoje zastopnike v Francijo in Anglijo ter bila z angleš- ' kim poslanikom Lockartoin v tesnih stikih. Talci zoper protirevolucijskim uporom. Petro- | grad, 9. septembra. V Nižjem Novgorodu so postavili • taborišče za 5000 oseb, ki naj služijo za talce proti upo- j rom belih gardistov. | Kongres levih socialnih revolucionarjev. Moskva, j 9. septembra. Na 25. september je sklican kongres levo j revolucionarnih organizacij, ki jih je sovjetska vlada pri- , znala. _____________ _________________ Politični pregled. — Socialno zavarovanje. Nemški soc.aino demokratični poslanec sodrug Ivan Srnitka piše o tem vprašanju v »Arbeiterzeitungi« med drugim naslednje: Dne 17. septembra se vrši prva seja odseka za socialno zavarovani, na kateri sc prično odločilna posvetovanja o ustroju celotnega socialnega zavarovanja. Najbolj sporno je vprašanje glede ločitve socialnega zavarovanja samostojnih poklicov od onega delavcev. Od več strani se cuje, da se kaže vlada tej ločitvi naklonjena. V resnici pa je vlada izprevidela, da je prisilno zavarovanje samostojnih poklicov neizvedljiva stvar in da je ločitev nedvomno potrebna.. Starostno zavarovanje samostojnih poklicov, kakor je bilo predlagano prej, je nevzdržljivo. Starostno zavarovanje samostojnih poklicev po načrtu se je delilo v dva razreda. Prispevek je znašal v prvem razredu eno krono, v drugem petdeset vinarjev mesečno, kar odgovarja drugemu plačilnemu razredu delavcev, ki imajo letni delovni zaslužek 360 do 480 kron. Lahko si mislimo, kako visoka bi bila starostna renta samostojnih poklicev, ako bi se bil vzel kot podlaga za prispevke letni delovni zaslužek 430 kron. Svoječasna zakonska osnova je hotela, da bi se zbirala renta s prostovoljnimi prispevki zavarovanih oseb ali pa z deželnimi dokladami. Obneslo se ni ne prvo ne drugo, ker se obnesti ne more. Dežela bi bila na tak način silno obremenjena, s prostovoljnim prispevanjem pa tudi ni nič. Deželna zakonodaja je zato določila za svojo deželo višje prispevke v svrho starostnega zavarovanja. S tem pa ni bilo ničesar doseženega, ker dežele ne bi bile mogle doseči v tem oziru nobenega uspeha. Vsako prisilno zavarovanje samostojnih poklicev se mora namreč izjaloviti, ker je prisilno pobiranje prispevkov pri teh slojih nemogoče. Prisilno zavarovanje delavcev obstoja v tem, da se podjetnik, ki iznlačuje plačo, obveže, odtegniti zavarovalni prispevek od plače, da sc tako prispevanje omogoči. Ta predpogoj prispevanja prisilnim potom, namreč redni sprejem plače od nekoga tretjega, pa odpade pri samostojnih poklicih, tako da je odvisno njih prispevanje več ali manj od njihove volje. Tako je cela vrsta določb o prisilnem zavarovanju, ki so zgrajene na razmerah ,v katerih živi proletarijat, ki pa se pri samostojnih poklicih ne dado zvesti. Rešitev zavarovanja samostojnih poklicev je mogoča le, ako prilagodimo zavarovanje njih gospodarskim razmeram, kar se doseže potom prostovoljnega zavarovanja v zvezi z državnimi prispevki. Nevzdržne aprovizačno razmere. Kakor poroča tržaški »Lavoratore«, so zastopstva socialno demokratične stranke, komisij socialno demokratičnih aprovizacij in delavskih konsumnih društev v Trstu na skui>-nern shodu sklenila, da z ozirom na splošne in lokalne aprovizačne razmere ne morejo več'prevzeti odgovornosti, ki bi za nje izvirala iz dejstva, da socialno demokratični zastopniki vztrajajo v osrednjem svetu in v raznih aprovizacijskih komisijah. Omenjena zastopstva sc vsled tega obračajo do vodstva socialno demokratične stranke v Avstriji, naj skliče konferenco vodstev vseh avstrijskih socialno demokratičnih strank, centralnih komisij delavskih organizacij in centralnih vodstev konsumnih društev, da se posvetujejo o problemu aprovizacije ter eventualno sklenejo izstop zastopnikov proletariata iz omenjenih 1 aprovizačnih komisij. Mirovni govor grofa Buriaua. Na čast zastopnikov' časopisja iz Nemčije je dunajsko časnikarsko društvo »Concordia« priredilo v pondeljek sprejemni večer, katerega se je udeležil tudi vnanji minister grof Burian. Na pozdrav predsednika se je grof Burian v daljšem govoru zahvalil, povdarjal pomen in uspehe zveznega časo-pisja v svetovni vojni ter končno govoril o vnanji j>oli-tiki. Zaradi pomanjkanja prostora objavimo Burianova izvajanja v prihodnji številki našega lista. Za danes le eno najinarkantnejših mest Burianovih izvajanj. Vnanji minister je dejal: »Naši nasprotniki naj nam dajo priliko, da pretehtamo in se pogovorimo o vsem, kar nas danes še loč, v mirnem in stvarnem pogovoru - po rriojem^*-mnenju bi bil mogoč, v kakoršnikoli obliki, direkten in informativen razgovor, ki bi še davno ne pomenjal mirovnih pogajanj — in prepričan sem, da bi kmalu ne bilo treba nadaljnjega boja, da bi se sovražni narodi približali.« — Burianova izvajanja tvorijo morebiti uvod k nadaljnjim važnim korakom. Zdi se, da pričenja nova raza mirovne akcije. Delitev Češke. Dunajsko časopisje poroča, da se bo že te dni izvršila razdelitev deželne upravne komisije na Ceškepi. Cehi in ententa. »Corricre della sera« poroča, da bo Ameriki, ki je priznala Celio-Slovake za vojskujočo se stranko, v kratkem sledila tudi Japonska. Francija je : sklenila s Ceho-Slovaki posebno vojaško konvencijo ter priznala njihovo vlado. Narodni svet za Hrvatsko. »Novosti« poročajo, da se je v Zagrebu vršilo zadnje dni več konferenc hrvat- ^ sko-Srbsjdh politikov za Narodni svet. Priprave so izvršene. Narodni svet sc v najkrajšem času ustanovi. Mirovni kurz v Nemčiji. Kakor se v informiranih i krogih zatrjuje, so veljale konference med avstro-ogrsko I vlado in nemškim državnim tajnikom von Hintzcjem sko- j raj izključno celokupnemu vnaitjepolitičnemu položaju. ? j Razpravljali so o potih, ki bodo mogla dovesti do ko; -Čanja vojne in do priprav za mirovna pogajanja. Kaj na- j tančnejega se o tem seveda ne da povedati. Navadno dobro informirani »Prager Tagblatt« poroča, da sc bodo na vodilnih mestih tako v Avstriji kakor tudi v Nemcih izvršile važne izpremembe. V Berlinu naj bi odstop'1 državni kancler grof Hertling, čegar »zdravje« je baJ omajano, in na njegovo mesto bi stopil državni tajnik Soli. Poljskega vprašanja so se na konferenci le '"'"'.j, grede dotaknili. Poljsko vprašanje in vprašanje vzhodu^ držav stopa nasproti vprašanju mirovnih pogajanj da ^ v ozadje. V dunajskih diplomatičnih krogih sc sliši. poslanca Scheideniann in Lrzbergor.v kratkem vstopita v nemško vlado kot zastopnika svojih strank. Vojna odškodnina Rusijo Nemčiji. Oficiozno gl;i-silo nemške vlade »Norddeutsclie Zeitung« objavlja besedilo te dni podpisanih nemško-ruskili dodatnih pogo-deb. V smislu teh dodatnih pogodeb plača Rusija Nemčiji za odškodnino po fuskih odredbah nastalih nemških zahtev, vštevši ruske protiterjatve in pa vrednost po sklepu miru od nemških bojnih s l zaseženih zalog znesek šest milijard mark. Od teh bo plačati poldrugo milijardo mark s preodkazanjem 245.564 kilogramov čistega zlata in .545.440.000 rubljev v bankovcih. Preodkaz sc izvrši v petih delnih zneskih. Ena milijarda naj se plača z dobavo ruskega blaga, znesek 2‘/s milijard se poravna s posojilom po ()%, ki ga Rusija najame v Nemčiji. Olede ostanka ene milijarde mark pa sc vladi še pogodita, v kolikor tega dolga ne prevzameta Finska in Ukrajina. Ko sc določi vzhodnja meja Estonske in Litve, bo Nemčija takoj umaknila svoje čete. kolikor jih ima vzhodno teli mej. Tudi bo Nemčija vzhodno BereziiTfc^/.usedcni svet izpraznila po razriierju gotovih vplačil s strani Rusije žc pred splošnim mirom. Ruske vojne ladje, ki jih je Nemčija zasegla, ostanejo do sklepa splošnega miru pod nemškim nadzorstvom. Za varnost posojila, ki ga Rusija najame v Nemčiji, naj janičiijo gotovi državni dohodki, zlasti zakupninske pristojbine za Nemčiji priznane gospodarske koncesije. To jamstvo naj se določi še s posebnimi pogodbami. N ojni položaj na zapadu. Preko Ženeve se poroča: Napram ameriškim časnikarjem je izjavil maršal Foeh: t reba je zadati Nemcem udarec za udarcem tako dolgo, da postanejo nesposobni za vsako večjo ofenzivo. Najobčutnejše so za Nemce izgube na težki artiljeriji. Nemci se bijejo sicer junaško, toda njihova moralna odporna sila vidno pojema. Poznati je to na vjetnikih. Vojna še ni dosegla svojega vrhunca. Ententa pa se ne straši nobenih ži tev, ki bodo še potrebne, da se svet osvobodi nemškega barbarstva. Konferenca nevtralcev. Iz Kodanja se brzojavno poroča, da bo v varstvo skupnih interesov vseh nevtralnih držav zborovala v Kodanju skupna konferenca vseh nevtralcev. Revizija londonske pogodbe. Angleško časopisje napoveduje, da se bo v kratkem izvršila revizija londonske pogodbe aliirancev, v kateri je, kakor znano, ententa priznala Italiji med drugim velik del slovenskega Primorja z (lorico in Trstom ter vso vzhodno jadransko obal z Dalmacijo vred. K tozadevnim konferencam bo baje poklican tudi predsednik Jugoslovanskega odbora dr. Ante Truinbič. Delavsko gibanje. Doputacija idrijskih penzionistov pri deželni vlad’, j Po nalogu nedeljskega shoda v Idrji je bila včeraj id rij- j ska deputacija pri dvornemu svetniku Laschanu in de- I želnemu predsedniku ekscelenci Attemsu obstoječe iz j sodr. Štrausa, Moravca in Krivica. Slo se jo za zvišanje ! kvote moke onim prebivalcem v Idriji, ki dobivajo samo I po 4 kg moke na mesec in drugega nič. Gospod deželni ; predsednik je dep.utaciji obljubil, da se bode zvišala kvo- j ta moke od 4 na 5 kg. Enako se bode upoštevalo rudni- I ške penzioniste tudi pri dodatkih drugih živil. Osobitc, j se bo dovolil strankam prosti nakup krompirja. Tudi stro- ' gost prostega nakupovanja drugih živil sta obljubila go- j spoda v najkrajšem času ublažiti. Končno je obiskala de- : putacija tudi »Vojni žitni zavod« in »Vojno zvezo«. Obljubili so, da bodo upoštevali Idrijo povsod, v kolikor j bodo razmere dopuščale. Učiteljska stavka v Šleziji. Slezko učiteljstvo ie skle- j nllo stopiti v stavko in je pozvalo vse ljudsko- in me- i ščanskošolske učitelje, da ustavijo delo. Vzrok: slabe j prehranjevalne razmere. kega zastrupljenja. — Na Ogrskem bodo predložili v jesenskem zborničnem zasedanju predloge, da se ustanove deiavski odbori, delavske zbornice in obrtniška sodišča. • Medvedje v 1 atrah. Medvede v Tatrah niso niti oni grozni boji, ki so se tam vršili, odgnali proč. Nekje pri zakopanem je našel v gozdu nek gozdar dva medvediča. Hotel jih je odnesti, a tedaj je prišla iz gozda stara teh dveh medvedičev in je gozdarja skoro popolnoma raztrgala. (L). K.) — Po poročilu »Nove Rade« \% Kijeva, ie pozvala ukrajinska vlada slavnega slikarja lij.'. Jei\i>i'>-viča Repina, o katerem so se razširjale govorice, da trpi v Rusiji lakoto in da je celo umrl, naj se preseli v Ukrajino. Pozvala je tudi ruskega slikarja Makovskega. — Cenejši kruh na Češkem. Praški magistrat je razglasil, da bo veljal v Pragi hleb kruha, ki telita 1 kg 26 dkg. 1 K 30 vin. Eksporma in importna delniška družba se je osnovala koncem minulega meseca v Zagrebu. Družba razpolaga z delniško glavnico 4,000.00(1 kron. sestoječe iz 10.000 delnic po 400 kron nominale. Predsednik delniške družbe je zagrebški župan dr. Srkulj. Dnevne vesti. Dopisi. S Save. V nedeljo, dne S. septembra t. I. se ie zbralo delavstvo s Save, Javornika iu Dobrave v gostilni pri Jelenu na Savi brez vsakega povabil i ali poziva in )e zahtevalo, naj se ukrene kaj glede prehrane, ker sedaj, ko ,je prepoved z- nahrbniki onemogočila delavstvu kolikor-tolikšno samopreskrbo z živili in je aprovizacijska pre- i skrba naravnost malenkostna, je delavstvo pred najgrozovitejšim stradanjem. Sklenilo sc je poslati visoki c. kr. deželni vladi posebno resolucijo, ki se glasi: i Visoka c. kr. deželna vlada za Kranjsko v Ljubljani! Zbrano delavstvo Kranjske industrijske družbe s Sa- i ve, Javornika in Dobrave na sestanku dne 8. septembra v dvorani pri Jelenu na Savi je sklenilo poslati visoki e. ' kr. deželni vladi naslednjo resolucijo: j 1. Zbrano delavstvo odklanja poslano moko iz ko- ! ruze, iz katere je bilo prešano olje. ker je ista neužitna . in zdravju škodljiva ter zahteva, da sc ta moka takoj na- I domesti z zdravo in užitno moko. ! 2. Prepoved prometa z nahrbtniki je tukajšnje de- ■ lavstvo hudo prizadela, ker je aprovizacijska preskrba z živili tukaj popolnoma nezadostna in bi bilo delavstvo °b isti obsojeno gotovemu poginu. Torej delavstvo zahteva, da se mu omenjeni promet zopet dovoli, ako ne, naj visoka c. kr. deželna vlada poskrbi, tla se dobi za- j dostno množino živil kakor na primer krompirja, fižola, kaše in drugo. Vsled pomanjkanja mesa in maščobe trpi delav- ! stvo tukaj najhujše. Zahteva torej, naj se mn nakaže večjo množino klavne živine, ker 10 do 20 dekagramov j mesa na teden je daleko nezadostna. 4. Delavstvo tukaj ne dobiva že več mesecev nič mleka, zaraditega je njegova deca zapadla že raznovrst- 1 niin boleznim in preti neizogibna umrljivost. Delavstvo j *a*Ueva, da se mu tudi v tem oziru kar najhitreje pomaga ... Ako bi Pa c. kr. deželna vlada ne bila pripravljena tem zahtevam takoj odpoinoči. in bi bilo delavstvo vsled stiašne Preln atijevalne stiske prisiljeno izvajati konse- y Ikoni odki-H. ne bMe v 8kladu z avstrijskimi pravnimi /tikom* ociKlanja vso nd>b 2. popoldne v Celovcu v hotelu Trabezinger. Ljubljana, dne 10. septembra 1918. Izvrševaliii odbor jugoslovanske socialno demokratične stranke. : e j a n iz po- Za zbrano delavstvo >’nost v obup. . „ .. « . "a Sa.yi’ d,,e «• septembra 1819 beljezimo s spoštovanjem. - Zaupniki delavstva (slede Podpisi zaupnikov). ___________ Agitirajte za „Napreju! Pošiljajte ga vojakom! Državni zbor. D u ii a j, 10. septembra. Danes 'popoldne se ie sestail finančni odsek poslanske zbornice na prvo sejo. Raizmere Rle.de večine, ki naj -reši v prvii vrsti davčne predloge, so še popolnem nejasne. Začetek se-»Stališče slovenske cerkve naprav načelu samoodločbe«, j :*,c SC 'e z'naitn!0 zakasnil, ker so imeili nemški člani odseka -pred sejo dolgo konferenco z ministrskim-predsednikom in finančnim ministrom. Se le ob pol petih je načelnik odseka, poslanec dr. pl. L o w e n s t e i n otvorii sejo. Piredno se je Prestopili o k dnevnemu redu, je poslanec .1 a r c predlagal, aj bi odisek razpravljal najprej o zvišanju cene za moko. Poslanec T e u -f e 1 pa je nasvetoval, naj se seja preloži, dokler finančni minister ne prediloži odseku svoj finančni načrt. V debati, kri se je razvila o teh predlogih je 'ministrski predsednik baron H u s-s a r e k povdarjal, da je pač nemogoče, že tekom vojne izdelati 'in predložiti popoten finančni načrt, nujno potrebno pa je vsekakio, da se že sedaj pokrije vsaj primankljaj v rednem gospodarstvu v znesku 1900 milijonov kron. Ena naj važnejših nalog finančne uprave je sedaj: proč z bankovci! Pri glasovanju je bil Teuflov predlog s 24 glasovi prati 14 odklonjen. Odsek je potem razpravljal o davku na peneča vina. Vladina predloga je bila odobrena. Prihodnja seja jutri popoldne. Dopoldne je zborovala komisija za vojno gospodarstvo o oblačenju ljudstva. Predsedoval je poislanec S e i t z. Pokazalo se je, da velike t ugo vin e ne morejo dobivati blaga, če nimajo v svoji službi agentov, ki sleparskim potom dobavljajo iz tvormc blago. Za blago, k!i je prej stalo par krone, se plačuje sedaj po 170 kron. Načelnik krojaške zadruge S p en a k je nagla-Sail. kako Stilno nazaduje krojaška obrt; pred vojno je bilo nad 16/100 krojaških mojstrov, od teh jiih je 12.000 prišlo med proletariat. Iz vojne vračajočim se mojstrom iu pomočnikom naj bi se dovolila državna podpora in nai bi sc ustanovile preskrbcwaitaii.ee za oblačilno blago. Poslanec Friedmann je zahteval, naj bi se cene za obleko zini žal c in naj bi se tudi preprečil vsak izvoz blaga iz Avstrije. Poslanec E i n s p i n n e r je nasvetoval, naj bi finančno ministrstvo prevzelo upravne '.troske za oblačenje ljudstva. Nikakor se upravni stroški ne smejo pribiti k ceni blaga. Papirnato blago je za celo vrsto delavskih poklicev nerafoljivo. Ko je predsednik komtisiije poslanec Sed it z, pripomnil, da se bo moralo delovati na to, da se — Zaradi oslabelosti se je zgrudil v Gradcu vojak- j invalid v neki ulici na tla in se onesvestil. Prepeljali so Ka v bolnico. Mariborsko mestno gospodarstvo. 7.c pred tedni se ! je poročalo, da ie mestna plinarna s svojini premogom j pri kraju. Sedaj pa razglašajo, da bodo morali ustaviti tudi hladilnico mestne klavnice in proizvajanje mestnega : ledu, ker manjka premoga. S tem so hudo prizadeti neka- i teri obrtniki, zlasti pa bolnice. Da se je to zgodilo, je I največja nebrižnost mestnega zastopa. — Čudež se je zgodil — prvi socialni demokrat — j porotnik. Takozvano »ljudsko sodišče« — porota, je se- ! stavljena pri nas tako razredno nepravično, da se na pr. | v Pragi dosedaj še ni zgodilo, da bi zasedel kedaj kak so- • cialni demokrat porotniški stol. Selc zadnjo soboto sc je j to zgodilo prvič. V seznam porotnikov je bil izžreban j blagajnik izvrševalnega odbora bratske socialno demo- I kratične stranke sodrug J o s i p T e s k a iz Hole.šovic. I »Ljudsko sodišče« postane šele tedaj res ljudsko, kadar i ne bo treba imeti takega izžrebanja za izjemo. Za naše j razmere je res značilno, da je bil šele leta 1918. izžreban j prvi socialni demokrat v praško poroto! Ali je v Ljub- j liani kaj boljše?! — 100 straži 50. »Arbeiter Zeitung« prinaša sliko iz tabora internirancev v Dressendoriu. Interniranih je tam 50 oseb, večinoma starcev, žen iu otrok, a stružnega per-sonala je po 100 oseb, oboroženih od nog do glave. Vsem tein pa načeljuje neki baronček iz bližnjega okrajnega glavarstva, oskrbni častnik. »Arbeiter Zeitung« sodi, da bi opravilo to straženje 10 invalidov, s kakim penzion i ranim invalidom na čelu. 1 ako pa plačujemo zaenkrat še gospoda barona in njegovih 100 straž (kdo ve, ec jili ne bo kmalu še več?). Zaradi pomanjkanja konl, je sklenil dunajski mestni svet prevažati mrliče z avtomobili. Moka — ali prijazni Ogri. Med dunajsko in budim-peštansko vlado so se vršila pogajanja glede prehrane v prihodnjem letu. Ogrska je končno obljubila, da pošlje Avstriji 5 milijonov meterskih stotov koruze in sočivja o beli moki ni govora —, in sicer še to le proti zameni za industrijske produkte. — Razno. V torek so udrli neznani zločinci v urad za vojno oskrbo v okraju Mariahilf na Dunaju in odnesli 120 cevk niti po 1000 jardov in blaga v vrednosti 100 tisoč kron. • V mestu Katnenu (Nemčija) je obolelo 300 oseb, ki so zavžile surovo konjsko meso, na znakih tež- iz preostankov vojaških zalojf prepusti primeren del za civilno prebivalstvo, se je seja preložila na jutrišnji dan. Na dnevnem redu so usnje in kože. Češki poslanec M a š t 911 k a je posilal predsedniku poslanske zbornice dr. Grossu pismo, v katerem naznanja, da umakne svojo izjavo tflede odložitve državnozborskega mandata. Pač pa je Maštalika odstopil od kontrolne komisije državnih doilgiov. Na njegovo mesto stopi poslanec Seitz. Zadnje vesti. Mirovni pogovor grofa Buriana. O u naj, 10. septembra. V parlamentarnih krosih sodijo precej usodno o včerajšnji mirovni izjavi vnanjega ministra grofa Buriana napram nemškim časnkarjem. Poslanci izražajo upanje, da utegne izjava dati povod za izmeno misli med vojskujočimi se strankami. Poljsko vprašanje. Berlin, 10. septembra. »Vossische Zeitup.2« poroča z Dunaja, da je Avstro-Ogrska odpovedala Ukrajini svojo tajno pogodbo glede Holmščinc, ki je svojčas v poljskih krogih vzbudila veliko nevoljo. Tudi je Avstro-Ogrska Holniščino zopet priklopila vojaški guberniji Lublin. Grof Karolyi ne sme v Nemčijo. Budimpešta, 10. septembra. Znani ogrski poslanec grof Mihael Karolyi sc je nameraval podati v nemško kopelj Kissingen. Nemški konzulat v Budimpešti -je odklonil, izdati 11111 potne listine. Amerikanska pomoč nujno potrebna. London, 10. septembra. Ameriški politični krogi so lorda Milnerja opozorili, da po zadnjih uspehih na zapadli prevladuje v Ameriki mnenje, da ni treba sedaj pošiljati novih čet v Evropo s tako mrzlično naglico. Mil-uer je nato izjavil: Mi ne bomo dobili vojne, če bomo v svojih naporih opešali. Ameriška pomoč je res ogromna, a odločilna more biti šele tedaj, če se Združi z evropskimi silami, sama za-se pa nc bo odločila. Mi ne smemo pustiti sovražnika v miru, da se ne oddahne. Grška pristopila londonski pogodbi. Berlin, 10. septembra. »Times« javljajo, da' se je Grška pridružila londonski pogodbi in ne sklene separatnega miru. Aprovizaeijf*. Prodaja moke. Od četrtka, 12. t. ni. do vštete sobote, 14. t. m. se bode oddajalo na vsako krušno izkaznico po pol kilograma moke za pecivo štev. 0. Kilogram moke stane 2 K 56 vin. Meso na zelene izkaznice B štev. 1601 do konca. Stranke z zelenimi izkaznicami B štev. 1601 do konca prejmejo meso v četrtek, dne 12. I. m. dopoldne v cerkvi sv. Jožefa. Določen je tale red: od 8. do pol 9. štev. 1601 do 1800, od pol 9. do 9. štev. 1801 do 2000, od 9. do pol 10. štev. 2001 do 2200, od pol K), do 10. štev. 2201 Jo konca. Stranka dobi za vsako osebo 10 dkg govejega mesa, kilogram stane 2 K 80 vin. Dr va. Občinstvo se vnovič opozarja, naj se glede drv ne zglaša pri mestni aprovizaciji, ki nima nikakih zalog. Vsakdo naj si, če le mogoče, drva dobi drugod in naj sc zlasti ne zanaša na to, da bi jih mogel svoj čas dobiti od mestne aprovizaeije. Razno. * Kakšen bo človek na nemški način? V Helsingforsu izhaja nemški lisit »Luoimii Fiiin* land«, iki bi napravil Fince raid za prave Jjmdi, kot se »šikia«. Tak človek pa mora biti po nemškem vzoru vojak z dušo im teloim. Zato piše tudi imenovani list, v članku, naslovljenem: »Ideal oloveika« sledeče: Med vojakom in njegovim predstojnikom je k nožem propad; posebno med prostatam /p A/p A /p A /p* /p MOJZES ali DARVIN? SOLSKO VPRAŠANJE SPISAL DR. A. D O D E L CENA 70 VINARJEV DOBI SE V ZALOŽBI ,NAPREJA* V LJUBLJANI i A * /p i /p A A A >p A A ->p A ')\ A /p * /p* /|V* /p CIGORINI zatre čudo- ffiS vito naglo STENICE Vzorčna stcklenica 4 K, velika steklenica 16 K, brlzgalnica 2 K. Dobiva se v lekarnah in drogerijah. Glavna zaloga za Avstro - Ogrsko : Lekarna ,pri upanju4 (Apotheke zuv Hoffnung): Pecs 46, Ogrsko, ter v Ljubljani v lekarnah : M. R. Sušnik, Marijin trg, in Gabrijel PiCCOli, Dunajska cesta. - GORICA Stolna ulica 2- j F. Batjel Stari trg St. 28. Trgovina in mehanična delavnica. Moška in ženska dvokolesa Se s staro prevmatiko šivalni in pisalni stroji, gramofoni, električne žepne swe« ■ tilke. Najboljše baterije, m Posebno nizka cena za preprodajalca." I □ — Delniška glavnica — K 10,000.000. Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti ugodnemu obrestovanju. Ljubljani. Poslovnica c. kr. avstr, razredne loterije. Podružnice v Splita, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Dorici (t. č. v Ljubljani) in Celju Rezervtii fondi <8kr©sj3