, .ver Janko
lai lira crenoovci-
-äStninü plačan* *
Naroinina
sgasa letao 30 Din, polletno 15 Dio, — ia inozeastvo letno 60 Din.
&e>samesna »te*. i ßin
UREDNIŠTV(T~UPRAVA: pri g. Benko riar. poslancu v M. Soboti telefon številka 8.
Stev. rač. poštne hran. 12.549
tihafe v s ss H o nedelje
ÜRHlHä
IIS. LETO
Murss«s lobet«, 18. marea 1934.
Cena oglasov
Na oglasni strani: cela stran 500 Din, poi strani 300 Din. — Cena šalim oglasom do 30 besed 10 Din, ?saka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust
L'REDNIbTVO in UPRAVA ? Murski Soboti
Slakoplsi se ne vračal© <JTEV. 12
Razorožitev.
Toliko se o njej govori, toliko se razpravlja. Vsako leto se vršijo posvetovanja in politiki si belijo glave, na kakšen način bi dosegli, da se narodi ne bi pripravljali na boj in odložili preteče orožje, ki ustvarja le težko ozračje med sosedi. Saj s tem se le poslabša svetovni gospodarski položaj, kateremu ne more biti zdravnik le en narod, temveč zahteva delo in napore celokupno-sti. To se pa lahko ustvari le v medsebojnem zaupanju ! A kako je mogoče, da se to "osnuje, če se čuje med prijateljskimi besedami žvenketanje orožja. Nekoč je beseda „razorožitev" bila mamljiva, saj so si od nje obetali narodi zlato dobo. Danes je že izgubila na svoji privlačnosti. Vzrok: predolgo mešetarenje in jalovi uspehi. Še več. Danes ne smemo več govoriti o razorože-vanju, temveč le o ureditvi oboroževanja. Nade, ki jih smerno staviti v to, so pač majhne.
V tem vprašanju je predvsem zagrešila Nemčija, ki je prekršila mirovne pogodbe, v katerih se je zavezala, da ne bo segla po orožju. Danes ima Nemčija narodno vojsko, ki je najboljše nadomestilo za redne vojske drugih držav ter lahko nastopi če je treba s celim milijonom dobro izurjenih vojakov. (Pred vojno je imela le 900.000 mož redne vojske.) Zaslugo, da se je Nemčija tako oborožila, pripada predvsem Angliji, ki ji je dajala potuho. Edini nedostatek je, da jim danes primanjkuje potrebno orožje, pa so že vse tako uredili, da bodo na dano povelje začele tovarne izdelovati kar v masah potrebna bojna sredstva. Tako je Nemčija dosegla dejansko enakost v oboroževanju in nihče jo ne more več prisiliti, da bi se razorožila. Seveda so se morale po njej ravnati tudi druge države, za to je razorožitev padla v vodo, a mesto nje je stopilo vprašanje o medsebojnem ravnovesju oboroženih sil. Kakšno jamstvo za svetovni mir pa nam daje tako stanje, je pač samo ob sebi razumljivo. Da se reši ta kočljivi
položaj je angleška vlada poslala pred tedni svojega pooblaščenca, lord Edena v Rim, Paris in Berlin, da ustvari tla za nova pogajanja. K tej konferenci se naj bi pritegnile še Amerika, Rusija,
Japonska in Mala antanta. Upra-vičljivi so dvomi, da bi tudi ta konferenca, če se bi sestala, ne prinesla jasnosti k razorožitvene-mu vprašanju, ki visi kot grozeč meč nad glavo Evrope.
PO L I č I Kri
Iz proračunske razprave. V
četrtek dopoldne je Narodna skupščina končala razpravo v proračunu gradbenega ministrstva in proračun odobrila. Nato je govoril poslanec Pusioslemšek o prezidentu češkoslovaške republike dr. Masaryku, ki je baš te dni obhajal svoj 84. rojstni dan. Narodna skupščina še je z burnimi ovacijami pridružila predlogu govornika, da se slavljencu pošljejo brzojavne čestitke. Največje zanimanje pa je vladalo za proračun prometnega ministra v čigar debati je prometni minister obljubil, da bo dal odgovor poslancu Staniču, ki mu je očital, da je oškodoval državo za več sto mil-jonov. Zbornica je bila nabito poln? in seji so prisostvovali skoro vsi senatorji. Prometni minister je podal najprej poročilo o poslovanju pro nietnega ministrstva, nato pa je v dveurnem govoru zavračal obtožbe in očiike posi. Staniča. Narodni poslanci so bili sprva zelo rezervirani in so napeto poslušali govor g. ministra, h koncu pa so k njegovim izvajanjem začeli pritrjevati, kar se je ob koncu govora stopnjevalo v aplavz. Splošno prepričanje je, da je prometni minister v celem obsegu zavrnil obtožbe in očitke poslanca Stan'ca. Kljub temu pa je poslanec Stanič vztrajal pri svojih obtožbah ter ponovno napadal prom. ministra že v naslednji seji. O zadevi je spregovoril sam predsednik vlade, kar je napravilo rsa vso skupščino globok vtis. V nadaljnih razpravah so bili sprejeti proračuni ministrstva f nance, kmetijstva in za šume in rudnike. Ker se je v petek prijavilo še nad 200 govornikov k podrobni proračunski razpravi bodo seje trajale dsn in noč do zaključka razprave.
Vsled krize čevljarske obrti v naši banovini, je posetil slovenski poslanec g. Lončar ministra za trgovino in industrijo g. Demetrovfča ter mu predočil obupen položaj naših čevljarjev. V kratkem bo sprejel g. minister tudi deputacijo čevljarjev, da se skupno z njimi posvetuje kako bi se dalo pomagati.
Dollfus utrjuje ... Ministrski svet je sklenil izdati naredbo, da se tudi privatni nameščenci odpustijo iz službe, če so bili politično kaznovani. Bržkone bodo delodajalci dobili od
vlade nalog, kš se mu bodo morali pokoriti.
Rusija in Mala antanta. Med
Prago in Moskvo se vrše pogajanja, ki bodo kmalu zaključena. Priznanje Rusije s strani Maie antante bo izvršeno v najkrajšem ča-u. Obnova diplomatskih odnošajev med državami Male antante se bo izvršila takoj po sestanku ruskega in romunskega zu nanjega ministra, v začetku aprila.
Tuji delavci v Franciji. Na seji finančega odbora francoske poslanske zbornice je poročal minister za delo Marguet o zakonu o inozemskih delavcih. Izjavil je, da namerava iz dati splošen načrt o zaposlovanju inozemskih delavcev, ki bo upošteval predvsem domače brezposelne delavce.
Pogajanja z Bolgarijo se bodo baje v kratkem pričela. Imenovana bo posebna mešana komisija, ki bo razpravljala v vseh perečih političnih in gospodarskih vprašanjih.
Za zboljšanje trgovine z Italijo se je ustanovili poseben gospodarski odbor, ki naj bi pospeševal gospodarske odnošaje med našo državo in Italijo.
Trgovinska pogajanja z Nemčijo so se pričela te dni. V Beograd je prispela nemška delegacija k pogajanjem.
Španiji preti državljanska vojna. Politični položaj v Španiji je izredno napet in se še za ta teden pričakuje izbruh nove državljanske vojne. Skoro po vsej državi stavkajo delavci. Policijski organi so izvršili nešteto hišnih preiskav pri socialistih. Zaplenili so več tisoč revolverjev in večje količine streliva. Nekaj sto ljudi je bilo aretiranih. Mesta izgledajo kakor vojaška taborišča, ker se je bati, da vsak čas izbruhne revolucija.
Naš zunanji minister je v ponedeljek podal svoje poročilo o zunanji politiki, za katero je vladalo v vseh političnih in gospodarskih krogih največje zanimanje. Njegovo poročilo je bilo sprejeto z viharnim odobravanjem.
Francoski kontingent za Jugoslavijo. Francoska vlada je dose-
daj podelila le 25% uroznih dovoljenj za uvoz živinskih in drugih proizvodov. Specielne kontingente je dobila naža država le za uvoz 330 kvintalov svinj, 500 kvintalov svežega ovčjega mesa in 900 kvintalov jajc. Vse ostalo blago se lahko uvaža v Francijo v zeio skrčeni meri.
Izvoz Avstrijskega vina v Ameriko. Avstrija se je dalje časa pogajala z Ameriko glede uvoza vin, kar je dovedlo do zaželjenega uspeha. Sedaj je dobila dovoljenje da lahko uvaža v Zedinjene države v roku dveh mesecih 227.000 litrov vina. brez vsake kompenzacije,
Carinska cesta Canteo va «Radltersburg
VsSed ponovne pismene in osebne intervencije narodnega poslanca gospoda Benko Josipa, je ministrstvo dalo zagotovilo, da se carinska cesta Cankova-Radkeisburg v najkrajšem času cdpre za splošni premet. Uspeh te intervencije je velevažnega pomena zlasti za prebivalce severo zapadnega dela našega Prekmurja.
Letni obražun
uspešnega dela sres. odbora RdeCega križa kraljevine Jugoslavije v M. Soboti.
Kakor smo že poročali se je vršil dne 2. marca 1933 občni zbor sreskega odbora društva Rdečega križa v Murski Soboti. Iz poročil funkcionarjev posnemamo, da je vršil sreski odbor R. križa v M. Soboti veliko in piodonosno delo. Da je bilo preteklo leto izredno uspešno, dokazuje že samo dejstvo, da je število članov zraslo na 153 članov. V letu 1932 je imel Rdeči križ samo 30 članov.
Sreski odbor društva Rdečega križa se kot humanitarno društvo s svojo idejno in matenelno pomočjo udejstvoval povsod, kjer se je pojavila ljudska beda in kjer človekoljubna solidarnost zahteva, da se nesrečnikom dejansko pomgga.
Jesenki nalivi jo povzročili v nekaterih pokrajinah naše banovine velike poplave, ki so spravile prebivalstvo prizadetih krajev v obupen položaj. Ljudje so utrpeli ne samo ne-popravno škodo na nepremičninah in na poljih, temveč je ta uima uničila vse poljske pridelke, živila in obleko, tako, da so si komaj rešili golo živ-lienje. Odbor Rdečega križa v Murski Soboti je takoj začel s pobiranjem darov za trpeče in nesrečne brate. Nabral je in poslal v poplavljene kraje dva in po! vagona živil in 2470 Din. Da je ta akcija tako lepo uspela gre tudi hvala in priznanje učiteljstvu
Ponovno ogromno znižanje cen čevljev
Prepričajte se! Nakupite za Veliko noč v podr. M. Sobota.
v srezu M. Sobota, dalje Združbi trgovcev v M. Soboti, predvsem gosp. Čehu in županstvu občine M. Sobota.
Istotako je odbor R. križa kakor vsako leto, tudi letos priredil božič-nico, na katerih je bilo obdatovanih 47 siromakov iz Murske Sobote ter je bilo v ta namen potrošenih 3184 Dn
Programatična točka Rdečega križa je zlasti tudi skrbstvo za narodno zdravje. Tej nalogi se je odbor R. križa oddolžil na ta način, da je od poslal na morje troje bolehnih in siromašnih otrok, da so si okrepili svoja telesa in pridobili novih življenjskih sil.
Za revne brezposelne rudarje v revirjih celjske sokolske župe je nakazal podporo v znesku 200 Din.
Sokolu v Murski Soboti je podelil poporo 200 Din za Miklavžev večer. Nekaj siromakov je prejelo manjše podpore tudi med letom.
Dne 11. jun. 1933 je priredil dan Rdečega križa, z nabiranjem prostovoljnih darov. Nabral se je znesek 3237-50 Din.
Sreski odbor Rdečega križa je imel v letu 1933 ca 15.000 Din prometa. Premoženjsko stanje znaša dne 31. 12. 1933 ca 10 000 Din.
Občni zbor je sklenil, da priredi samarltanskl tečaj v Murski Soboti in da zgradi za M. Soboto tako nujno pontrebno letno kopališče.
Kakor je torej razvidno, vrši cd bor Rdečega križa važno in plemenito nalogo, zato bi moral biti vsak Jugoslovan član Rdečega križa, ker samo na ta način se bo mogel do čim najpopolnejši idealnosti približati svojemu ci'ju, ki je izražen v njegovem gesln „V miru in vojni neguj milosrčnost in deluj za zdravje" 1
lavna borza dela - ekspozitura v Murski Soboti.
Pregled stanja na delovnem trgu : Iščejo delo: moški: 12 polj. delavcev, 1 vrtnar, 1 cement, delavec, 1 opekar. kurjač, 1 steklar, 4 kovači, 1 brusač, 6 ključavničarjev, 4 mizarji, 1 Žagar, 1 usnjar, 6 krojačev, 4 čevljarji, 7 mlinarjev, 3 peki, 1 mesar, 1 natakar. 12 zidarjev, 3 slikarji, 1 tesar, 1 gra-fičar, 3 slugi, 3 pomož. del., 3 trgov, pom., 37 navadnih delavcev, 1 kurjač 3 šoferji, 2 uradnika. Ženske: 2 kuharici, 9 služkinj.
Ponujeno delo: moškim: 2 bi-rošema z družino v Banatu. Plača v naturi in gotovini. Ženskam : 2 kuharicama v hotel in privatno mesto. Plača po dogovoru. 5 služkinjam-so baricam v hotelu in privatnem mestu.
Vpraša se pri Borzi dela v Mur. Soboti.
T7AŠA KF5AJIT7A
ÌTIurska Sobota :
—	Iz nage gimnazije. Pred dnevi sta dospela na našo gimnazijo dva nova profesorja in sicer g. J. Potokar in g. S. Žagar. - Na študijski dopust je odšel v Francijo profesor g. Marij. Hvala. Kakor smo zvedeli bo v krat kem prispela še ena učna moč za poučevanje zemljepisja in zgodovine.
—	„Hlapci" je naslov Cankarjeve drame, ki jo bodo vprizorili člani dram. odseka tuk. Sokola. Pred pri četkom igre bo imel uvodno predavanje ravnatelj tuk. real, gimnazije g. Dr. P. Strmšek. Po pripravah sodeč bo uprizoritev kulturen dogodek za naš kraj in prepričani smo, da bo predstava tudi temu primerno obis kanà. Te dni se bo vršila že pred-prodaja vstopnic. Sezite po njih. Ze spoštovanje do Cankarjeve besede zahteva, da bo obisk predstave res časten.
—	Cene svinjam. Tukajšnja tovarna g. Benka je v zadnjem času pošiljala vsak teden večjo množino razpolovljenih In na angleški način pripravljenih svinj v Anglijo. V zadnjem času pa so cene svinjam na Angleškem znatno padle in tudi angleški funt je močno nazadoval. To vse je dalo povod, da bo tovarna morala ustaviti liferacije, vsled česar bodo tudi cene svinjam znatno padle. Vsak drug izvoz pa je za enkrat nemogoč.
—	K zadnji nesreči. Kakor smo že zadnjič poročali se je trgovski pomočnik Klonfar, ki se je vračal zvečer iz Murske Sobote domov v Rankovce, med potoma težko ponesrečil. Ker sam ni mogel dati o nesreči točnejšega poročila, je bilo splošno mnenje, d* so imenovanega napadli neznanci. Uvedena preiskava pa je dognala, da je V temi trčil z
nekim neznanim kolesarjem, ki je po nesreči brez sledu izg nil. Vzrok nesreče je, ker sta se oba vozila na kolesih brez predpisane luči. K temu bi še pripomnili, da se je v zadnjem času sploh razpasla navada, da dirjajo ob večernih urah kolesarji po ulicah in cestah brez svetilk. Dolžnost policijskih organov bi bila, da to preprečijo, kot to zahteva cestno policijski red. Kljub temu, da se je nesreča zgodila izven mesta, naj bo ta v resno svarilo merodajnim faktorjem da posvečajo večjo pozornost nočnemu divjanju kolesarjev, ki resno ogrožajo varnost pešcev. Upamo, da naš apel ne bo ostal glas vpijočega v puščavi 1
— Sport. Prejšnjo nedeljo sta odigrala drugo prijateljsko nogometno tekmo tukajšnja športna kluba Mura in Panonija. Kakor je bilo pričakovati je homogeno in vigrano moštvo Mure, porazilo nasprotnike v razmerju 1:6. Tekmo, ki jo je sodil g. Kopič iz Maribora, je bila zanimiva.
Gornja Lendava :
—	Gornjelendavska posojilnica ima v nedeljo 18. marca svoj III. redni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Občni zbor se vrši v uradni sobi ob 13. uri. Rač. zaključek za leto 1933 in vsi izpiski iz glavnih knjig so vsem članom v uradnih urah na vpogled. — Načelstvo.
—	Kmetijsko nadaljevalna Sola v Kruplivniku je v nedeljo 4. marca zaključila svoj tečaj. Razen udeležen cev je prisostvovalo zaključftvi tudi mnogo drugih interesentov. Vodja tečaja g. Franjo Koglot je imel zaključ-
ni govor, iz katerega je bilo razvidno, da je bilo vpisanih v tečaj 41 oseb. Med letom je odpadlo radi oddaljenosti 5. Redno je posečalo predavanja 36 oseb. Vsi udeleženci so dobili cd g. šol. upravitelja v dar po eno triletno sadiko. Vodja tečaja se je obenem zahvalil kr. šol. odboru, ki je bil tako dobrohoten in dal vodstvu brezplačno kurivo. V okviru tečaja so bila tudi 3 strokovna predavanja, ki sta jih imel gg. Dr. Lukman, ban. zdravnik iz Gor. Lendave in Dr. Šer-bec, živinozdrav. v M. Soboti. Vsem tečajnikom želimo, da pridobljeno znanje z vso pridnostjo praktično uveljavljajo doma ter sčasoma izboljšajo naše nadebudno goriško kmetijstvo.
—	Predavanje. V okvirju krajevne organizacije J. N. S. v Kruplivniku je bilo dne 26. II. in 5. III. poučno predavanje. Predaval je g. Dr. Šerbec, živinozdravnik o svinjereji, govedoreji, o higijeni v hlev'h in o boleznih domače živine. Udeležba je bila vedno polnoštevilna.
Igra. Podmladek Jadr. straže priredi v nedeljo 25. III. v šoli ob 15 uri igro s petjem „Sirota Jerica." Igra bo lepa in zanimiva, kajti naši malčki se zelo resno pripravljajo za ta nastop. Z polnoštevilno udeležbo po-plačajmo njihov trud.
Fokovci:
- Uspeh igre. V razmeroma kratkem času, a po vztrajnih pripravah so 4. marca nastopili člani gas. čete Fokovci z igro »Trije tički" pred mnogoštevilnim občinstvom, ki je prihitelo iz vseh bližnjih krajev, da vidi uspeh večtedenskega truda. Igralci so kljub začetniškemu razpoloženju pokazali mnogo več kakor se je od njih pričakovalo. V začetku igre je bil tudi rajalni nastop 4 deklic s spremljeva-njem harmonija, kar je ugodno vplivalo na razpoloženje prisotnih in je bil primeren uvod za nadaljnje izvajanje. Občinstno je izražalo željo, naj se igra v kratkem ponovi.
—	Organizacija JNS. Dne 1. marca je imela občinska organizacija J. N. S. v Prosenjakovcih svoj redni občni zbor, na katerem so bile zastopane po svojih delegatih kraj organizacije Fokovci, Ivanovci, Selo, Čikeč-ka vas, Središče in Prosenjakovci, ki so imele razen predsednikov in tajnikov še 25 delegatov, ker šteje ta org. okrog 450 članov. V novi odbor so izvoljeni : Lippaj Vincenc za predsednika, Škrilec Jožef in Zakoč Jožef za podpredsednika, Hari Deneš za tajnika in Vaš Karel za blagajnika. Delegatov za sresko skupščino je 9.
—	Rakičan. Sokolska četa, dramatični odsek, je priredil zadnjo nedeljo igro „Kmet — Herod" in „Dva gluha". Da je igra lepo uspela nam je dokaz občinstvo, ki je sledilo posameznim dejanjem s smehom in ploskanjem. Rakičan, tokrat si se pa res izkazal, da si nas obiskal tako polnoštevilno. Kmalu Vam bomo spet priredili igro, ki bo še lepša. Igro bo režiral naš neutrudljivi brat Vogrin, predsednik dram. oseka. Kaker se čuje bodo takrat tudi naii mali
Somaritanshi teca]
priredi sreski odbor društva Rdečega križa v Murski Soboti, katerega bo vodil prim. g. dr. Brezovnik. — Prijave sprejema sreski tajnik
društva Rdečega križa g. Cižek.
nastopili s posebno igrico. Naš brat režiser pa pripravlja posebno lepo igro za poletni čas na prostem. Tudi telovadna akademija se pripravlja. Zdravo !
—	Nesreča. Škraban Mihael posestnik v Strukovcih je izgubil pri parni žagi g. Vlaja v Predanovcih, med žaganjem desk, na desni roki tri srednje prste.
—	Slovo. Ker se ob mojem odhodu iz M. Sobote, nisem imel priložnost, da se poslovim od vseh osebno, kličem tem potom vsem prijateljem in znancem prisrčni zbogom !
/oško Toplak.
—	Smrti rešeno dete. dne 10. marca opoldne je triletni deček Nemec Jožef posestnika v Kupšincih ne-opaženo odšel na cesto pred hišo, mimo katere teče jarek, v katerem je sedaj polno vode. Otrok se je najbrž igral z vodo in tako padel vanjo. Gotove smrti ga je rešil Maček Štefan, čevljar pri Bat'a, ki se je ravno v tem hipu vozil mimo s kolesom in potegnil iz vode že potapljajočega se otroka.
—	Požari. Dne 13. marca zvečer je iz do sedaj neznanih vzrokov izbruhnil v Lenti na Madžarskem požar in uničil, vsled močnega vetra 60 hiš. Drugih podatkov ni bilo mogoče do-znati. — Iz dosedaj neznanega vroka je dne 13. marca 1934 okoli 8 ure zvečer pri posestniku Lucu Aleksandru v Gornjih Petrovcih nastal ogenj in vsled močnega vetra, ki je tedaj razsajal, v najkrajšem času uničil leseni Skedenj napolnjen s slamo in senom. Požar se je hipoma razširil tudi na bližnjo prazno staro in s slamo krito hišo istega lastnika, na kateri je uničil le »treho. Na kraj požara so prispeli gasilci iz bližnjih vasi : Petrovci, Adrijanci, Lucova, Ženavlje in Sta-njevci ter se je le tem zahvaliti, da se požar ni razširil na vso vas. Človeških žrtev ni bilo. Oškodovani je primerno zavarovan. Škodo, ki je pri tem nastala, se ceni na 20000 Din.
SOKOL
Vsem br. edinicam Prekmurskega okrožja.
Javni letni nastop Sokolskega društva Murska Sobota je določen za nedeljo, dne 10. VI. 1934.
Br. edinice opozarjamo na uprizoritev Cankerjeve igre „Hlapci", ki bo v Murski Soboti v soboto, dne 24. III. 1934. in v nedeljo, dne 25. III. 1934 ob 15. uri.
V nedeljo so določene skrajno nizke cene. Zdravo 1 Prekm. okrožje.
ITÌed tednom
DOTTM:
Zaradi neke lepe vdove so v vasi Domanoviči blizu Tuzle izbojevali krvavo bitko. Lepotica je imela mnogo tajnih in javnih snubcev. In ko so se nekoč vsi zbrali, se je med snubci razvila krvava bitka, v kateri so bili trije ubiti, mnogi pa ranjeni, med njimi tudi lepa vdova.
V	Kavdarju v Južni Srbiji je umrla najstarejša Jugoslovenka Jelka Dimitrijevileva, ki je učakala 118 let. S svojim možem Stojanom, ki še živi ter ima 123 let, je preživela 100 let v zakoru.
Izseljenec Ivan Sarga, ki je pred 10 leti umrl v Ameriki, je zapustil svoji domovinski občini, Milna na otoku Braču 30 miljonov pesosov.
Pegasti legar se je pojavil v vasi Grk med tamošnjimi cigani. Cigani so raznesli to nevarno bolezen tudi daleč po okolici v bližnje vasi.
Iz arhivov sreskega sodišča za mesto Beograd so z raznih spisov izginili kolki, ki predstavljajo vrednost preko 100.000 Din. Take kolke, ki so bili opremljeni samo z uradnim pečatom, so uslužbenci odnesli ter izprali pečate z nekimi kemičnimi sredstvi. Zločinci so že pod ključem.
Na cesti blizu Dugega polja v derventskem srezu so pred kratkim podrli neko gostilno, ki je bila stara 150 let. Ko so delavci prekopali pod so našli ob zidu tri okostnjake, od Y katerih sta bila dva brez glav. V zemlji so našli tudi neke preperele pa-
Ipirje. Stari ljudje iz tega kraja že od nekdaj govore, da je pred dolgimi leti v tej gostilni zmanjkalo več tr-[ govcev, ki so prihajali preko Save I iz Slavonije po kupčijah.
DRUGOD :
V	bližini Koreje se je ponesrečilo veliko japonsko letalo. Zadelo je tik nad morsko gladino ob pečino in se razbilo. Izmed šestih potnikov jih je 5 utonilo.
Osem roparjev je napadlo v bližini Marseilla avtomobil, v katerem se je vozil davčni eksekutor. Odvzeli so mu dve vreči denarja, v katerih je bilo 180.000 frankov.
Organizacija
Strukovci. Dne 4. marca je imela občinska organizacija JNS Strukovci svoj prvi občni zbor. Delegati krajevnih organizacij iz krajev Strukovci, Puževci in Lemerje so se polnošte-vilno udeležili občnega zbora, dočim seskakovčani niso se cdzvali vabilu z izgovorom, da so oni včlanjeni pri sosedni občinski organizaciji v Can-kovi I — Za predsednika je bil izvoljen Bako Karol, šolski upravitelj v Strukovcih, za podpredsednika Šavel Aleksander župan občine Strukovci, za tajnika Š ftar Pavel, Puževci, za delegate v sresko skupščino Šiftar Aleksander, Strukovci in Benčec Arpad Lemerje. — Občni zbor je soglasno sklenil, naj se izrazi našemu narodnemu poslancu g. Benko Josipu največja zahvala za njegovo agilno in uspešno delovanje za naš narod, predvsem pa za njegovo delovanje pri ureditvi združene občine Strukovci, kar je na splošno zadovoljstvo občanov. Obenem naj se mu izrazi nadal-nje neomajeno zaupanje.
SPORČ
Občni zbor SK Mure.
7. Marca t. 1. se je vršil redni letni občni zbor SK Mure v Murski Soboti, ki je tekom svojega desetletnega vsestranskega udejstvovanja dosegla tako lepe uspehe, ki so bili in bodo ostali vedno v čast ne samo klubu, temveč celokupnemu sportske-mu ugledu naše države. In to predvsem po svoji močni hazenski družini, ki je dosegla časten naslov prvaka Slovenije, v internacionalnih tekmah zmagala nad prvakom Italije in dosegla najboljši rezultat proti prvaku Čehoslovaške. V svoji sredini ima tudi državnega prvaka v table-tenisu, ki je vedno častno zastopal barve kluba na raznih turnirjih.
Občni zbor je otvoril predsednik g. Arvai, ki se je zahvalil v imenu kluba vsem, ki so pripomogli k tako odličnemu napredku kluba. Nato je podpredsednik g. Peterka v obširnem poročilu podal uspešno delovanje kluba v preteklih desetih letih. Iz poročil ostalih funkcionarjev je razvidno uspešno in vsestransko delovanje kluba.
Nogometna statistika beleži 24 javnih i. s. 17 prijateljskih in 7 pr-
venstvenih tekem. Od teh 16 dobljenih, 2 neodločeni in 6 izgubljenih. Gol score 93:55 v korist kluba. Iz blagajniškega poročila je razvidno, da je imel klub Din 42.:-66 - skupnega denarnega prometa.
Po poročilih posameznih funkcionarjev se je vršila volitev upravnega odbora. Enoglasno je bil izvoljen sledeči odbor:
Predsednik Arvai Vincenc vele-trgovec, I. podpredsednik Lipič Josip bančni ravnatelj, II. podpredsednik Adanič Josip bančni uradnik, I. tajnik Peterka Raoul bančni uradnik, U. tajnik Gorički Stefan stud. iur., blagajniki Czvetko Oton bančni uradnik, Vukan Štefan trg. poslovodja, Fürst Gustav, gospodar Debelak Štefan trgovec, gospodarjev namestnik Kardoš Ivo trg. pomočnik. Odborniki : Hirschl Koloman trgovec, Dittrich Eduard in-štalater, Heimer Oskar dentlst, Norčič Bela trg. poslovodja, Nadai Ladislav trgovec, Števančec Ludvik krojač, Hakn Izidor trgovec, Štivan Ernest trgovec, Fürst Aladar trgovec, Kemeny Ferry plačilni natakar, Vezer Geza gostilničar, Puhan Nikolaj poštni urad nik. Načelnik prireditvenega odseka Frim Ladislav trgovec, načelnik nogometne sekcije Türk Josip avtotaksi, načelnik table tenis, tenis in lahko atl. sekcije Nemec Janez cand. jur. načelnik smučarske sekcije Horvat Nikolaj drž. uradnik, načelnik kolesarske sekcije Paurič Franc trg. pomočnik. Častno razsodišče: Koder Fran odvetnik, Vutkovič Slavko poštni upravnik. Dr. Pinter Nikolaj odvetnik. Pregledniki računov: Koltay Štefan davkar, Šiftar Štefan bančni uradnik, Celeč Ferdo ravnatelj Kmečke posojilnice.
V izraz hvaležnosti za posebno naklonjenost sta bila soglasno in z velikim navdušenjem izvoljena za častna člana g. Benko Jcs'p tovarnar in narodni poslanec in g. Hartner Ferdinand industrijalec in predsednik občine.
Iz delovanja Združbe trgovcev? \? TTiurski Soboti. Povišanje železniških tarif. Z novim taksnim zakonom je bila vozarinska taksa po postavki 101 taksnega zakona za prevoz blaga zvišana za 5%. Tako zvišana taksa se bo pobirala kot taksa do vkjučno 15. marca. S 16. marcem pa stopi v veljavo zvišanje tarif za 10%. Tozadevni odlok prometnega ministra se glasi: 1. V zvezku št. 3 tarife za prevoz blaga z dne 1. julija 1933 sezvi-
TON-KINO
Lastnik G. DITTRICH
v MURSKI SOBOTI
von nagy v
Jaz po dnevi
Ti po noči
Osebe : WILLY FRITSCH in IDA WÜST.
Glazba : WERNER R. HEYMAN.
Predstave se vriijoi
V NEDELJO, dne 18. marca ob »/«* uri popoldne in zvečer ob Va9 uri.
šajo za 10% vse vozarinske postavke, te nove postavke pa se zaokrožijo na 10 par navzgor.
2.	V aneksu k tarifam za prevoz blaga se povišajo postavke vseh pozicij za 10% in zaokrožijo na 10 par navzgor. Ne povečajo pa se vozarinske postavke odseka C II., C III. in C IV. (tranzitne tarife) pa tudi ne naslednje pozicije:
V	odseku A {lokalni promet In uvoz) : 1. (amonijev nitrat), asfaltni kamen, sirov), 8. cement, 14, elektrode), 16. gradbeni materijal in orodje, inventar, potrošnji materijal in živila za delavce pri gradbi železnic, (20. kao-lin), 24. (kopra), 40. (blago vsake vrste) 43. (steklo v tablah poz. 1310 k. p.) 48. (tkatrine> predivo sukanec iz bombaže ali jute), 57. (železniški pragovi, specialni stavbni les in brzojavni drogi), nadalje postavke: 63> 69, 79, 82 in 85.
V	odseku B (Izvoz) : 1. (aluminijev hidrat), 2. sirov baker), 9. (deli stolov za ležanje), 10. (A. les pozicije 297 k. r., B. les požicije 295 k. r.) 11. (A. les pozicije 297 k. r., B. les pozicije 209 in 295 k. r. telegrafski drogi, pa tudi inpregnirani in C. les pozicije 197, 198, 208 in 303: pragovi sodne deščice itd.)
V	odseku C. II. velja za promet med Bolgarijo na eni strani in Avstrijo, Italijo, jugoslovenskimi pristanišči ali dalje, na drugi strani razen postavk 1, 2, 8, 11, 13, 15, 26, 27, 28 in 29.
3.	V zvezku 1. tarife za prevoz blaga od 1. julija 1933 se poviša vo-
Nemški svet na slovenskoj zemli.
Napisala: Kološvari Berta.
Wimbersky proso inženiere, te so na lici mesta grünte znovič gori jemàli, nòve grßntne kn*ge delali, vse znovič gori zmerili.
Ka.je kàzni vküppobrao, je po-slao vu Sombathely vu sirotinsko gaso, naj se tam obrestujejo, kak fond sobotškoga ipitàla. Zapovedao, ka vsàko dete more vu šolo hoditi, ceste pa vréd vzéte bidti. TàkSi admini-
stràtor je bio Wimbersky.
* *
*
Vu prveiih časih vsàkt iejko tel-ko dohàna povao, kelko za svoj po-seo potrebüvao, samo odàvati ga nej smeo. Z nemškov vlàdov pa to mi-nolo, prišo je dohàna i žganjš monopol. Vsàki mogo zbožen monopo-
lizirani tobäk kaditi i od zganjà tak-imenüvano bileto rešiti.
Eden čas je lüdstvo gder skri voma kaj dohàna sadile, ali financje so ga zvchaii, gdekoli je bio i lüdi nesmileno kaštigali, tak je to tiidi minolo.
Bio je pa med financi eden jà ko lepi preglednik, po imèni Došla. Sive oči, erdžča lica je meo, lepe kondraste zlàte vlasé i brkice i bio jàko lübeznive nature.
Okoli hodivši kotle kontrolirat, je na Goričkom prišo vu edno ošta-rijo. OStarjài je rihtar tudi bio i kak tàkSi, po posli vu Soboto odišo. Žena do kakii Stiridesét let stara, jàko črstva prilična ženska, z erdéCimi li-cami i čarnimi očmi, kak čarni diamanti, je sàma domà bila. Kak Došla notri stopo, stolec, sto, z förtojm zbrisala 1 njemi velela sesti. On si vino zapovedao, ona pa, kak se td
ednoj poštenoj oSterjäikinji šika lepö pri njem doli séla i se z njim prijazno vu guč vzéia. Razgovor či du že, bole živahni gràtao, Došla pa či duže bole iübeznivo našo rihtarco glédao. Naednök samo pràvi :
—	Znàte gospa rihtarca, ka je novoga ?
—	Ka, gospod preglednik ?
—	Snočkar smo dobili ukaz, ka ženske moremo todi štemplati.
Rihtarca ga neverjetno glédala i je dejàla :
—	To pa vendar ne istina.
—	Svéta istina, či vam pràvim.
Rihtarca se malo zosàgala, na
tista štemplanja mislila, gda so naše farare zpolövili, je na làdje odali i njim štemplin zlàdjinim iménom na čelo vužgali.
—	Kakda bi pa tè nàs ženske Stempiali ?
—	Etak moja lèpa golobical I jo začne k sebi stiskàvati i küSüvati. Skoči ona gori i hitrej kak bi se odo-nedo ga lošči za vfiha.
—	To ti je tvoje žensko štem-planje.
On se pa vu svojoj celoj dužini vözravnao i svečano piavo:
—	Gospà rihtarca, za to proti-državno gibanje dobiti nàjmenje pet-nàjst let težke voze, či sploj nete obešeni. Z tem je šo, vina nei plàCao, tak nebi od njega penez vzéla.
Ali gda je cdišo, te rihtarca vu joč:
t Ka zdaj bo, či njo odženfcjo na petnàjset let. Kesno vu noči je prišo mož domo, z velkim jočom njemi pripovedàvala dogodke preminp-čega dnéva, naslednje sta sklenola, ka vgojdno rano i deta komisàra pitat i se pritožit.
zarina za prevoz praznih zasebnih voz v čl. 26 a od 30 na 40 par.
4. V tarifi za izvoz kuruze, pšenice, ječmena, rži, soržice, ovsa in mlinskih proizvodov poz. 917 k. r. od 1. decembra 1933 se povišajo vse voz-nine za 10%. nove postavke pa se zaokrožijo za 10 par navzgor.
Ta določila veljajo za tovorni promet. Za osebni promet pa stopijo v veljajo nove tabele cen za osebni promet, ki vsebujejo povečene voza-rinske takse po postavki 101 taksnega zakona. Nadalje stopijo v veljavo dne 19. marca tarife tabele za delavske karte, s 1. aprilom pa nove tarife' za abonentske karte.
Omejitev sekanja domačega oreha.
Kr. banska uprava dravske banovine je izdala ra7glas, da se naj omeji sekanje domačega oreha, ker je orehov les eden izmed najplemenitej-ših in najdragocenejših vrst, pa tudi sad je velike vrednosti in lahko tekmuje z raznimi uvoženimi sadnimi jedrci. Kljub temu se posebno v sedanjem času plačuje orehov les po prav nizkih cenah ter se na ta način oškodujejo nepoučeni kmetovalci pa tudi naše narodno gospodarstvo.
Da bi se omejilo negospodarsko sekanje oreha, je banska uprava izdala posebno uredbo (glej. Služb, list št. 111/11.) Po tej naredbi je v času od 1. aprila do 15. oktobra sploh prepovedano sekanje orehovega lesa, drugače pa se smejo sekati z dovoljenjem občinske uprave samo očivid-no poškodovana gnila, močno ozebla orehova drevesa, in ona, katerih plod* nost je ponehala, zdrava pa le, če ima deblo v višino prs več nego 160 cm v obsegu ali nad 50 cm v premeru.
Izvoz orehovega lesa v druge banovine ali v inozemstvo je dovoljen samo za po kmetijskem in šuraarskem referentu žigosana debla in kadar je zagotovljena zadostna količina za domačo potrebo in ako carinski predpisi ne določajo kaj drugega
Vsak posestnik mora mesto posekanega oreha posaditi vsaj dva mia da oreha, ker se mu drugače sečnja ne dovoli.
GOSPODARSTVO Pomlajevanje sadnega drevja.
Pomlajevanje sadnega drevja je zelo važno delo. Pornlajajo se drevesa ali samo za se ali pa v zvezi z predprecepljevanjem.
Drevje pomlajamo iz raznih vzrokov na pr. če drevo zeio napada kakšna bolezen in je ta bolezen že stara in jo ni mogoče zatirati, ali da je drevo bilo poškodovano po viharju ali snegu. Tudi se pornlajajo drevesa, ki zgodaj rodijo in zato v najlepši rasti in dobi opešajo in postanejo nerodovitna.
Imamo več takšni sort na pr. Ananas reneta, Londonski pepinek, Zlata reneta itd. Te sorte zgodaj začno roditi in tudi hitro opešajo (ponehajo roditi) za to se jih priporoča pomladiti.
Drevje, ki je preveč poraščeno z mahom in lišajem, ali veje, ki preveč vise k tlom se tudi priporoča, da se jih pomladi. Tudi drevesa z manka-jočim vrhom ali z premočnim vrhom ali prešibkim deblom se naj pomladijo. Ako pa mislimo katero drevo precipiti, moramo tudi izvršiti pomlajevanje.
Pomlajevanje starih dreves je nevarna stvar, ker se lahko posušijo. Pri pomlajevanju se odžagajo veje za tretjino, do ene polovice dolžine, kar je odvisno od sadnega plemena in rasti drevesa.
Jablane, češplje in slive se' pomlajujejo v kotu 1000, črešnje in hruške v kotu 70°. Jablane se lahko pomlajujejo do 40. leta, hruške pa do 60. leta starosti. Teoretično pomlajevanje je potrebno pri češpljah in slivah vsakih 10 let enkrat. Breskve in marelice se naj ne pomlajujejo, črešnje pa ne pred 20. letom.
Za pomlajevanje so tudi zelo važni: ribez, kosmulje in lešniki. Najprimernejši čas za pomlajevanje sad. drevja je februar in marec. Pomlajenemu drevesu je pa potreba tudi pošteno pognojiti. Pon lajeno drevo vobče začne z novo močjo in z večjo krepkostjo rasti.
Pomlajeno drevo se v prvem letu pusti v miru, drugem letu pa začnemo z obrezovanjem. Na vsaki veji si moramo izbrati eno mladiko, ki bo služila kot voditeljica, katera se ne sme prikrajševati.
Vse ostale mladike se pa prikrajšajo za 73 do 1/2 dolžine, da na ta način dobimo rodni les. Pregoste in nepotrebne veje gladko odrežemo
Pri pomlajenem drevesu je potreba pridno zatiravati krvave in listne uši, ker se na takšnem drevesu rade naselijo.
Sadj. pom. L. KELEMEN.
Sadna drevesca za občine, ki so trpele leta 1933 na poledici. Kr. banska uprava v Ljubljani je določila podporo za nabavo 1800 sadnih drevesc za te občine. Dre.esca bodo s pomočjo le podpore in podpore sres. kmetijskega odbora po 3 Din za kom. Drevesca se morajo prevzeti do 23. t. m. na kmetijski šoli v Rakičanu Drevesca dobijo sledeče krajevne ob čine : Križevci 200, Lončarovci 100, Panovci 100, K;<nčo«ci 100, Šalovci 100, Hodoš 100, G. Petrovci 100, Čepinci 100, Adrrjarsci 80, Lucova 80, Vidonci 100 Rätkovci 100, Ivanove! 100, Selo 100, Kuštanovci 100, F k~ šinci 80 in Andrejci 80
Originalni švicarski biki. Na zveza živinorejskih organizacij je do bila v sobota 10. t m. sedem plemenskih bikov iz Švice. Nabavljeni so bili s pomočjo znatne podpore od Kr. banske uprave v Ljubljani. Dodeljeni so bili sledečim selekcijskim edinicam : Dolina, Lakoš—Kapca, Beltinci, Predanovci, Strukovci, Mo-ravci in Vučja gomila. Inportir&n materijal je prvovrsten.
Konjerejska anketa radi določitev konjskih pasem v naši banovini je bila 12. t. m. v Mariboru Zasto pani so bili vsi srezi v naši banovini. Anketo je vodil g. načelnik ing, Zidanšek. referat je pa imel g. ing Wenko. Prisostvala sta tudi načelnik kmetijskega oddelka v Zagrebu in g. direktor Šteinhaus, starosta konjerej-skih strokovnjakov v naši državi. Iz vseh referatov je bilo razvidno strem-
ljenje po lažjemu konjskemu tipu. Za večino srezov v banovini se je določil neri k (pinegave) lahtk tip. V srezu M. Sobota je dovoljena tudi reja „Noniusa", toda zaenkrat še samo v okviru konjerejskih selekcij, društev. Drugače pa še ostanejo v naš h sre zih, v Ptuju, Maribor levi breg in v Medjirnurju sedajni z importiranimi belgijci pokvarjeni konji, katere so proglasili na tej anketi za Medjimur-ca. Pri tej anketi smo vsaj to prefittali, da smo zvedeli, kje še imamo medjimurskega konja, katerega so proglasili vsi konjerejski strokovnjaki za izumrlega. In končni efekt je, da je volk sit, koza pa je ostala cela.
čržne cene:
Zagreb. Na tedenski sejem dne 7. t. rn. je bilo prignanih 6 bikov, 458 krav, 78 junic, 112 volov, 56 juncev, 164 telet, 881 konjev in žrebet, 788 svinj, 102 prasca. Cene so bile : Biki 3 50, krave za mesarske svrhe 3.25—3 60, krave klobasarice 2-2.40, junice za mesarske svrhe 3 25 4, junice za pleme komad 950 — 1200, voli I. razred 4 50- 5. voli II. razred 3-4, bosanski voli 3, svinje pitane 9 9.50, svinje za pleme 7 50 do 8. prasci komad 120-160, konji par 5000 - 8000, žrebeta 1.500-2000, konji za klanje kg, 1.50, svinje srem-ske zaklane 12 500—13, teleta živa 5 50-6, teleta zaklana 7-8 50.
Ptu]. Na ptujski živinski sejem je biio prignanih 624 glav živine in sicer 250 konj, 147 krav, 77 tel c, 126 volov, in 24 bikov. Kupčija je bila sorazsrerno slaba, prodalo se je 263 giav. Cene so nekoliko padle in sicer se je prodajalo za kg. žive teže krave 2 3, felice 3 4, voli in biki istotako 3 4, konji po kakovGsti cd 650 3000. Prihodnji konjski in goveji
sejem bo 20. marca. Izr?dno dobro je bil založen tudi sejem za prašiče v sredo 7. marca t. I. Kupčija pa je bila slaba. Pripeljanih je bilo 433 glav, prodanih pa 126 Cene so ostale neizpremenjene in sicer so prodajali prčutarji po 650-7, polmastne 7 8.50, za kg. žive teže, mrtve pa 9 Din za kg, prasci 6-12 tednov stari po kakovosti cd 100 - 175 Din.
Zagreb. Deželni pridelki: detelja 50 55, otava 50 - 60, seno 40— 45, slama za hranu 30 35, slama za stelju 25- 30, za 100 kg. pri odjemu celega veza.
Novosadska blag. borza
10. t. m. Tendenca stalna. Promet je bil slab. Pšenica : Baška okolica, Novi Sad, srednjebaška in sremska 101-103, okolica Sombor 100-102, gornjebaška in baška ladja Begej 102 104, baška potiska in slavonska 104-106, gernjebanatska 98—100, južnobanatska 97—99Din.
Oves: baški, sremski 58 60, banatski 54 - 56, slavonski 52 - 54 Din.
Ječmen : baški sremski 71 50 -75, pomladni 82-84.
Koruza : baška in sremska stara 81 82, stara okolica Sombor 82-83, baška, sremska nova 65—66, nova sušena 76 77.
Otrobi-, baški, sremski 68-70, benatski 66 -68.
Fižol : baški, sremski 120-122 50.
B POZOR I • BICiKLISTI S
^ P0NIRLHN3E STARIH BITOV.
V ognju emajllrano
Din 70.-
GUSTAV D1TTRICH Murska Sobota.
Ne
JAPONSKA KOLESA
ampak moje
DUMPING CENE.
Pogoji so brezplačno na razpolago. Vsak si lahko nabavi po izrednih cenah dobro kolo.
HITITE DOKLER TRAJA ZALOGA !
Steyer-Waffen kolo Din 1425 Puch model IV.	Din 1375
The Champion	Din 1285
Wiftfier	Din 1225
Kosmos Steyer	Din 1050
Brenabor	Din 985
Foto aparat AGFA BOX Din 100.-PloščeAGFA ORTHOLICHT 6l[2x9 Din 20— 9x12, 32, 10|15, 45. FILMI od 14 Din naprej
Gornje cene veljalo le za kratek {as in pod posebnimi pogoji.
HITITE!
STIVAN ERNEST, MURSKA SOBOTA.
Izrežite ta oglas in ga prinesite s seboj, ali pa ga pošljite po pošti!