Uredništvo: Sehillerjeva cesta Stev. 8, dvorišču, I. nadstropje, se * RokopiBi se ne vračajo. * * List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne. * * ^klep uredništva ob 11. uri dopoldne. Neirankirani dopisi se ne sprejemajo. * * Anonimni dopisi se ne uva-žujejo. NARODNI DNEVNIK Upravnffitvo: Sehillerjeva cesta stev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25 — polletno ... K 12 50 četrtletno . . . K h mesečno ... K 210 Za Nemčijo: celoletno ... K 28 -za vse druge dežele i. Ameriko K 30 Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (Inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust Posamezna štev. stane 10 h. St. 298. Telefonska ilevllka 6|. Celje, v soboto, 31. decembra 1910. r.enn ri politični oblasti, oziroma naj si jo da pregledati po kom drugem in nazriani v navadni Vlogi brez kb-leka, da je oglasil slovenščino kot občevalni jezik ter da je vsak drug vpis nepravilen. Konečno je jako važna ta določba, da kdor kaj neresničnega napove ali neresnično vpiše, se kaznuje z denarno kaznijo do 40 K ali z zaporom do 4 dni. Še enkrat vam kličemo: Slovenci, imejte pozor na ljudsko štetje! CENJENIM NAROČNIKOM! Današnji številki smo priložili položnice s prošnjo, da zagotovo vsak, ki Še dolguje na naročnini, vpošlje dolžni znesek. Da ve vsak, koliko še dolguje, smo napisali na ovojnico vsakemu posebe do-tlčno svoto. Opozarjamo pa c. naročnike, da značijo na ovojnici napisani zneski izključno le dolg na »Narodnem Dnevniku« za letošnje leto; dolg za leto 1909 bode pa Narodna zaožba sama fetirjala. Toliko v tozadevno pojasnilo. Pri vplačevanju naj vendar vsak napiše na položnico številko, ktero najdete na levi strani ovoj-i niče; s tem nam, kakor smo že mnogokrat omenili, — neverjetno olajšate delo. Primorani smo tem potom uljudno naznaniti, da bomo proti tistemu, ki v 8 dneh ne poravna zaostale naročnine, nastopili strogo terjatev. Upravništvo. olittčna Kronika. Po delegacijskem zasedanja. Avstrijski dele-gatje so se Vrnili iz Budimpešte. Bienerth bo v ponedeljek prejet pri cesarju v avdijenci, da se formulira novi kabinet. Bienerth bo začel pogajanja po Treh kraljih. DržaVna zbornica se ne skliče baje pred 18. januarjem. Na Portugalskem je bojda izbruhnila protire-volucija pristašev kraljevstva. V naslednjem priobčimo dosedaj došle vesti: London, 31. decembra. Čez Pariz prihajajo Vznemirjujoče vesti iz Portugalske. Položaj na Portugalskem postaja od dne do dne vedno bolj nevaren. Pripravlja se protireVolticija rojalistov za odstavljenega kralja Manuela, ki je že skoro popolnoma razvita. Manuel je imel dolga posvetovanja z rojalisti, in je izdelal že celo cel bojni načrt. Pariz, 31. decembra. Včeraj ponoči iz Lisabo-ne prihajajoče vesti poročajo, da postaja položaj vedno nevarnejši in da je izbruhnila revolucija jakobinske stranke, ki stremi za tem, da se vzame bogatašem vse premoženje in razdeli enakomerno med ljudstvo. Vlada si silno prizadeva, zatreti to nevarno gibanje Tn je odredila tekom zadnjih ur neštevilno aretacij. Velika nevarnost preti ravno od strani delavcev, ki zahtevajo, da prične vlada že enkrat izpolnjevati svoje obljube. Rim, 31. decembra. »Giornale d'Italla« poroča, da je španska vlada odposlala več polkov na mejo proti Pottugalski, ki naj v slučaju intervenirajo. Rojalistično gibanje za vojvodo Oporto postaja vedno silnejše. Berolin, 31. decembra. Iz Llsabone Se poroča, da je portugalska vlada izdala vočlfeled nevarnemu položaju dva zakona, in sicer enega, ki prepoveduje pod najstrožjimi kaznimi vsako rafcširjevarije napačnih vesti. Drugi zakon grozi Z najoStrejširfti kaznimi onim, ki se ustavljajo veljavnemu republikanskemu režimu. London, 31. decembra. V tukajšnjih merodaj-nih krogih se ne veruje, da ima rojalistično gibanje kaj upanja na uspeh. Položaj je jako resen in se pričakuje v najkrajšem času zelo vznemirljivih vesti. Dijaški Izgredi na Ruskem. Na ukaz naučnega ministra je akademični senat petrograjskega vseučilišča relegiral pet dijakov, ki so protestirali proti nečuvenim krutostim in se udeležili gibanja proti pregonu v Sibirijo. — V dumi so stavili nekateri poslanci na vlado interpelacijo zaradi ostrega postopanja proti dijakom, ki so bili obsojeni zaradi odeških izgredov. Nato je bila duma zaključena in se skliče šele zopet dne 30. januarja. Štajerske novice. »Straža« in »liberalni polom v Celju«. Včerajšnja »Straža« posveča škoro čelo svojo vsebino naši tiskarni. Govorili smo z merodajnimi činltelji, ki so nam pa izjavili, da je pisarjenje »Straže« tako neumno, da se jim ne zdi primerno odgovarjati, m-Klerikalcem v Mariboru in dr. Benkoviču v Celju primanjkuje očividno snovi in bi radi napravili nekaj senzacije s komedijantstvom. V tem oziru jim pa ne bodemo šli na roko. Kar se tiče občnega zbora Zvezne tiskarne, smo že enkrat za vselej povdarili, da je novi odbor v preteklem letu gospodaril z vso vnetostjo in navdušenostjo. GotoVo je, da so člani odbora Zvezne tikarne v vsakem oziru tako nesebični in v drugem oziru kakor znano v toliki meri narodno požrtvovalni, da je vsak razsoden človek prepričan, da nikdo ni v podjetju iskal za sebe nikakih koristi. Znano je nasprotno, da so merodajni činitelji narodne stranke res prinesli Velike žrtve za svoje časopisje in so s tem zagotovili tiskarni glavni vir dohodkov. Članice Zvezne tiskarne so torej dolžne napadenim članom narodne štranke le zahvalo ne le za velikanski trud odbornikov tiskarne v prospeh podjetja,ampak tudi za gmotne podpore tiskarne. — Slovenske posojilnice niso vsled delovanja sedanjega vodstva niti vinarja izgubile, če so si pa svo-ječasno ustvarile podjetje, katero jim po svojem ustroju danes ne ugaja več, je njihova dolžnost skrbeti, da se društvo preustroji in so dolžne v tem odbor Zvezne tiskarne le podpirati. Komur smešno pisarjenje »Straže« glede Zvezne tiskarne v Celju imponira, temu ne zavidamo veselja. — Označiti je to pisarjenje le kot nastop v komedi-jantskem življenju dr. Benkoviča, dr. Verstovška, Pušenjaka in drugih poštenjakovičev. V poročilu »Straže« pogrešamo le odgovora na očitanje, zakaj je slovenskK?) poslanec dr. Benkovič kot de-nuncijant nastopil hi zakaj je prosil vlado, da pošlje na občni zbor dr. Ambroschitza in zakaj je hujskal zoper slovensko podjetje pri vseh političnih inštancah z nemškimi dopisi, katerih se ni sramoval kot slovenski poslanec podpisati? Umazana obrt klerikalnih zadrugarjev v Mariboru. Menda ni primera na svetu za brezvestno in umazano gonjo za denarjem, kakoršno izvršujejo mariborski duhovniški zadrugarji v zadnjem času. Sedaj bi se radi okoristili s plačilnimi zadregami pri neki ljubljanski posojilnici, katero je ravno v klerikalni tabor pobegli Jošt spravil v sedanji žalostni položaj. Kakor žnaho, je ta brezvestnež sptavii v to ljubljansko posojilnico denar iz vseh m6g6čih posojilnic, žlasti štajerskih, ker je bil 2a to s provizijami plačan. V svoji brezsramnosti je lagal vlagateljem, da ima tudi on ves svoj denar tam naložen in da torej naj le tudi drugi tam nala- gajo. Sedaj je dotična posojilnica, kakor rečeno, prišla v plačilne zadrege, dočim se danes še nikakor ne more reči, da bode sama ob sebi imela sploh kako izgubo. Ce bi se pa kaka izguba po natančnem preskušanju računov, ki se zdaj izvršuje, v resnici izkazala, vidi vendar vsak otrok, da bi to bilo neprijetno edino za člane zadruge, ki jamčijo neomejeno s celim svojim premoženjem za vse obveznosti zadruge. Zasebno premoženje zadružnikov glavne posojilnice v Ljubljani pa znaša gotovo najmanj nekaj miljonov kron. Otročje je govoriti v tem položaju o možnosti kake izgube vlagateljev. Gotovo je seveda, da vsi vlagatelji naenkrat ne morejo dobiti izplačanih vlog, ki znašajo okoli 4 miljone kron, ker je vloženi denar bil seveda raz-posojen in ga bo treba iztirjati. Če pa mariborska »Straža« slovensko javnost plaši, da bode katerakoli vlagateljica-posojilnica imela z ozirom na Glavno posojilnico v Ljubljani kako izgubo, tiči v tem falotstvo, kakoršnega so pač v vsaki stvari sposobni le mariborski duhovniški politiki. Če mislijo, da bode njihov bog dal takemu falotstvu blagoslov, potem bi pač mi drugi kristjani morali obupati nad pravičnostjo takega boga. Svojim bralcem in naročnikom! Ker nismo mogli končati zanimivega in splošno priljubljenega podlistka »Tast Kondelik in zet Vejvara« v »Nar. Dnevniku«, priobči konec »Narodni list«. Kdor tedaj želj čitati konec »Tasta Kondelika«, si naj naroči »Nar. list« vsaj za eno četrtletje (kar stane 1 krono). — Uredništvo »Nar. Dnevnika«. Kdor še ni naročil ali poslal izjave za »Slov. Narod«, naj to čimpreje stori. Opozarjamo pa na to, da se »Slov. Narod« plačuje naprej. — Cenj. gg. dopisnike prosimo, naj pridno zalagajo štajerski del »Slov. Nar.« z novicami, ki se naj pošiljajo na naslov »Štajersko uredništvo »Slov. Nar.«, Celje ali pa g. Janku Lešničarju. Danes Silvestrov večer v celjskem »Narodnem domu". Ob 8. na snidenje! Silvestrov večer, ki se priredi danes v Narodnem domu, obeta postati nad vse sijajen. Ze leta in leta ni bilo tako obširnega in zanimivega programa, ki bo gotovo brez večjih odmorov občinstvo vsestransko zabaval do polnoči. V živem spominu nam je še Miklavžev večer, ko smo se naravnost čudili, odkod tako velikanski naval, ko je vendar prejšnja leta v Celju družabno življenje osobito pri takih prireditvah hiralo, če že ne popolnoma prenehalo. Izvanredna zasluga gre za to celjski narodni godbi, ki se je naravnost s čudovito požrtvovalnostjo posvetila povzdigi družabnega življenja, pohvalno pa moramo omeniti tudi slavno čitalnico, ki se ne glede na gmotno stran v resnici trudi zadovoljiti vsestransko svoje člane in celjske Slovence sploh. Trdno; smo prepričani, ■ da jih zbere tudi tokrat mnogoštevilno v veselo družbo ki bo pri prijetni zabavi in prijateljskem razgovoru pričakovala novega, nam Slovencem morda prijetnejšega leta. Posledice Benkovičevega razbijanja. Kakor se čuje, je stališče merodajnih krogov to, da na prihodnji občni zbor zvezne tiskarne dr. Benkovič in dr. Verstovšek ne bosta več pripuščena kot pooblaščenca kake članice. Pravila določujejo, da se izključijo iz društva člani, ki škodujejo društvu na ugledu. V tem okvirju smatrajo merodajni činitelji kot samo ob sebi umevno, da se lahko odklonijo tudi kot pooblaščenci članic nedostojni ljudje, ki občni zbor s tolčenjem po mizah in krikom motijo in se sodnijski kazni odtegujejo s svojo imuniteto kot poslanci. Dr. Benkovič se že kot dognani denuncijant ne more več pripustiti. Zdraviliščni dom v Rogaški Slatfol. Zgradba novega zdraviliščnega d.oina v Slatini, ki je po leti zgorel, je skoraj dodelana. Poslopje bo imelo isto arhitektonično obliko kakor prej. V začetku sezone 1911 bodo letoviščniki našli zopet pripravljene salone v novem domu. Lepa »božičnica«. Na Božič je prišel posestnik Franc Pinter vinjen v gostilno Mihaela Podgraj-šeka v Dramljah. Vnel se je kmalu prepir med Pintarjem in nekim Janezom Zidanšekom. Gostilničar je hotel napraviti mir, a na čuden način. — Zgrabil je Pintarja in ga vrgel s tako silo na tla, da so se mu močno pretresli možgani. Prepeljali so ga v nezavestnem stanju domov. Pohotnež. Okrajna sodija v Kozjem je dala zapreti dninarja Valentina Pergerja iz Kl^ke pri Kozjem, ker je zlorabil neko lOletno in eno lllet-no deklico. Za zločin se je zvedelo, ker sta obe deklici zboleli. Kaj bo s Clary|em? Razen vesti, kojo smo včeraj objavili, se vzdržuje tudi ona, da bo grof Clary poklican za generalnega intendanta dvornih gledališč. Roseggerjev sklad — 2 miljona! Nemški listi z veseljem poročajo, da je s 1. ian. 1911 nabrano polnih 2 miljona kron. (1370X2000) Ta dva miljona nista samo na papirju, temveč faktično vplačana! Nemci z gotovostjo upajo, da bodo kmalu 3 miljoni skupaj, saj manjka samo 130 »kamenov« (a 2000 K). v lil. narodna zbirka »Kluba napr. slov. akademikov v Celju". Nadalje smo sprejeli še sbdeče prispevke: Ljutomer (Cven) popravek: ga. M. Kocuvan) K 13 80; Artiče i ri Brpžicah ferosn. naduč. Fr. Černelč): K 3 20. Skupaj torej 1640 K 4 v. — „Klnb napr. slovenskih akademikov v Celju". I i T, narodna zbirka .Kluba naprednih slovenskih akademikov v Celju". Dohodki 1G40 K 4 vin, stroški 49 K 86 v. Razdelil se je torej, na izvanrednem občnem zbora dne 28. tm., znesek 1590 K 19 v in sicer takole: »Družbi sv. Cirila in Metoda" (obr. sklad) K 400; »Podporno društvo za slovenske visokoSolce" Praga K 100; „Podp. društvo za slovenske visokošolce" Dnnaj K 100; „Podporno drnštvo za slovenske visokošolce" Gradec K 100; »Dijaška kuhinja v Celjn" K 100; „Dijaška knhinja v Mariboru" K 100; „Dijaška kuhinja v Ptuju" K 75; „Božičnica v Polzeli" K 25; „Božičnica" Muta K 20; „Božičnica" Slov. Bistrica K 20; »Sokolski dom" Celje K 20; »Sokolski dom" Hrastnik K 25; »Sokol" v Št. Pavlu K 20; »Sokol" v Rajhenburgu K 25; »Sokol" v Ormožu K 50; »Klub" v Celju K 100; »Slovenska šola v Marenbergn" K 25; »Ljudska knjižnica" Gaberje K 25; »Ljudska knjižnica" Laški trg K 25; ljudskim knjižnicam »Bodočnosti" K 50; ljndskim knjižnicam »Prosvete" (odsek Konjice in Slov. Bistrica" Slov. Bistrica K 25; »Narodna čitalnica v Celju" K 50; »Savinjska podružnica slov. pl. društva K 40. Iz Trbovelj. Kot odgovor na barabsko vedenje hrastniške nemščursKe požarne brambe in turneriev, kateri so 26. tm. v kolodvorski restavraciji v Trboljah pokazali svojo kulturo na ta način, da so pometali družbene užigalice po tleh, jih pomendrali in nadomestili s sudmarkinimi, nabrali slovenski žel. nradniki postaje Trbovlje družbe sv. Cirila in Metoda 12 kron. »Slovan", ki ga izdaja Dragotin Hribar v Ljubljani in ki ga ureja dr. Fr. Ilešič, je v svoji novoletni številki prinesel bogato leposlovno vsebino, a še bogatejši listek (ocene novih knjig itd.) Krase jo krasne slike (ena trobarvna); izmed njih naj omenimo portret Vrazove Julije (Ljubice). — V naših slovenskih hišah bi ne smel manjkati ta list, ki je v okit vsakemu salonu. (Naročnina na leto 12 K). Urednik dr. Fr. Ilešič. Iz Št. Jurja ob J. ž. Tnkajšnjema trgovcu in zagrizenemu pristašu kaplana Žganjka Zug-meistru so razprodali vso trgovine in mož je šel po svetu s trebuhom za kruhom. Ali mu nista hotela bogata Žganjk in Mikuš nič pomagati? V Št Jurju gre s klerikalci ravno tako naglo navzdol kakor je šlo navzgor. Ubogemu Žganjku naše sožalje 1 v Za obrambni sklad družbe sv. Cirila ln Metoda so se nadalje zavezali plačati p. n. gg.: 862. Dr. Janko Šavnik odvet. kandidat v Trstu; 863. Hinko Candolini predstojnik pok. nrada v Trstu. Za CMD je nabral g. Alb. Verdnik na veselici Samskega kluba, ki se je vršila na Štefanje v Slovenjgradcu, 2 K. Hvala! Iz Zidanega niosta. V poročilu o imenovanjih pri Južni žet^biči se je vrinila pomofo; uradnik g. I. Deržič ni bil imenovan za pristava temveč za asistenta, kar s tem popravljamo. Umrl je dne 17. dec. g. Jakob Trstenjak, ravnatelj ljudske šole v Kuzmici pri Pleternici na Hrvatskem po. dolgem bolehanjn. Zapustil je vdovo in več otrok. Pokojnik je bil doma v Brebrovniku blizn Ormoža iz roda vrlih in znanih Trstenja-kov. Bil je izvrsten učitelj in blag mož. N. v m. p.! Najnovejša brzojavna ln telelonična poročila. Dogodki na Portugalskem. London, 31. dec. Tukajšnje portugalsko poslaništvo ne taji, da je položaj na Portugalskem zelo resen, pravi pa, da so poročila o njem zelo pretirana. Na nraduo vprašanje angleškega poslanika v Lizboni je ta odgovoril, da je položaj zelo napet, da pa ni1 nobene vstaje. Pariz, 31. dec. Tukaj manjkajo direktna poročila iz Lizbone in je vse navezano na vesti iz Madrida. Te pravijo, da je portugalska vlada zadnji čas spremenila in prestavila posadke, da si dobi zanesljivih častnikov v npornih pokrajinskih mestih. To sredstvo pa ni moglo pomiriti mešča n stva. Braga si bo skušal pomagati s spremembami v kabinetu. Nezadovoljnost raste med sodniki, pa tudi med delavci. Stavke v Lizboni, Oportu in drugih mestih se množe. Pariz, 31. dec. »Agence Havas" poroča iz Lizbone, da je povabil minister za zunanje zadeve k sebi zastopnike časopisja in jim je naznanil, da vlada v celi državi mir. Finančni položaj se zbolj-šuje od dne do dne in tako tndi disciplina v armadi in mornarici. Volitve se bodo meseca januarja popolnoma svobodno vršile. Brzojavnemu ravnateljstvu se je ukazalo, da cenzurira le tiste brzojavke, ki vsebujejo neresnična poročila o položaju na deželi. Novica, da je zahteval angleški poslanik v L;zboni angleške vojne ladije, je popolnoma neresnična. Potovanje prestolonaslednika. Belgrad, 3i.dec. Prestolonaslednik Aleksander je odpotoval na Pivijero, kjer ostane več tednov, da se ozdravi. Uboj v Varšavi. Varšava, 31. dec. Rn-ki teroristi so vdrli v neko židovsko prodajalno z revolverji in ustrelili lastnikovo ženo. hčer pa težko ranili. Policija je zaprla več sumljivih oseh. » LISTEK. Tast fiondeliK in zet Vejvara. « češki spisal Igašt Herrmann. — Poslovenil Stanko Svetina. Mojster Kondelik se je zamislil. V dežju in blatu nista mogla konja tako hitro naprej, vožnja je trajala samo do Kostelca poldrugo uro. Enakomerno gibanje stare kočije je učinkovalo skoro uspavalno — vsi so se zbudili iz dremanja, ko je voz obstal pred krčmo v Kostelcu. Obed ni bil bogve kako dober, posebno juha je bila kakor voda, toda mojster ni zabavljal. Skoro junaško je prenašal vso neudobnost pota. In komaj sta se konja malo odpočila in nakrmila, je zopet zlezel na voz. Nehalo je deževati. Ostali kos pota se je vozilo bolj veselo; streha kočije je bila pomaknjena nazaj, videli so pokrajino. Čez pol ure so bili pri gozdu, od daleč se je že svetila gozdarska hiša med drevjem. »Samo da nas ne bi nihče opazil predno se vstavimo«, je želel mojster Kondelik. To se mu je spolnilo. V gozdarski hiši je bilo kakor mrtvo. Samo besno lajanje Rsa jih je pozdravljalo, ko so se približevali. »In sedaj prihiti mati«, se je veselil mojster. »Tega pogleda ne bi prodal za nobeno ceno!« Toda gospa Kondelikova ni bila najbrže radovedna. Ker ga je opozorilo pasje lajanje, je prišel iz hiše gozdar in je ves začuden gledal, kaki gostje prhajajo. »Moj bog«, je vzkliknil gozdar, »vi ste oni. gospod iz Prage...!« Na njegovem obrazu se je pojavilo veliko začudenje. »Iz Prage, seveda, oče«, je odgovoril mojster dobrovoljno. :" »Še nekaj sem vam jih pripeljal, da bo boli veselo.« Toda ker se je vstrašil, da preveč kriči, se je sklonil k gozdarju in ga je vprašal bolj tiho: »Kaj pa delata gospe? Ali spita po obedu, ali sta šli na sprehod v gozd?« »Gospe iz Prage?« je zategnil gozdar. »Kaj se gospoda ni z njimi srečala?« »Kje pa?« se je čudil Kondelik. »No, mislim, najbrže v Brodu ...« »V Brodu? Kaj bi pa tam delale?« se je začudil Kondelik še bolj. Gozdar je gedal nekaj časa mojstra z odprtimi usti, kakor bi v duhu štel in je odgovoril počasi: »Vjema se, da, v Brodu. Gospe sta nam danes odšli okoli enajstih, domov v Prago — z vso prtljago — —« Gozdar je segel v telovnikov žep, vzel ven veliko uro in je pogledal. »Res, sedaj je tri — že davno sta y Pragi.« Mojster Kondelik je stal kakor okamenel. XXXII. Vrnitev. Gozdar je potlačil s palcem tobak v pipi, par-krat potegnil, da se mu ne bi ugasnil ogenj ;v nji in je gledal malomarno gospoda Kondelika. »Torej sta odšli, oče?« je vprašal mojster gozdarja, »pred poludnem, v Brod, v Prago?« V mojstrovem glasu se je glasila prošnja, da bi gozdar svoje besede preklical, da bi rekel — mogoče — da se je zmotil ali da se je šalil. Praški gospe sta tam v hiši, v sobi. da gledata iz kakega kota svoje drage goste iz Prage, hudomušno kukata nanje, da bi jih potem tem bolj presenetili. — Mojster se je ozrl na okna gozdarske hiše, toda ni zagledal niti Betke niti Katinke. Namesto njih se kopiče za malimi okni otroške glave, ki so gledale z izbuljenimi, radovednimi očmi na mojstra, in zadaj za otroki se je pokazala postava gospodinje v spodnji obleki, kakor bi ravno vstala iz postelje. Z razprtimi prsti levice si je stiskala na prsih srajco, na kateri ni bilo — kakor se je zdelo — niti trakov niti gumbov. Kondelik se je obrnil od te slike, ki je v njem vzbudila misel o tujini, neredu in negostoliubnosti. Res, po gospeh ni tam niti duha niti sluha. Saj se ne bi zdržali in gotovo bi bili že tu. Pogledal je zopet gozdarja. »Saj pravim, dragi gospod, da sta šli proč. In gotovo sta sedaj že doma«, je odgovoril široko-pleči mož. »Toda za božjo voljo, zakaj tako hitro«, je zaklical mojster. »Saj mi smo ravno prišli — —<« Ni dokončal. Ko je gledal gozdarja v oči, se mu je zdelo, da se je sedaj zasvetil v njih nasmešek. — »In jaz sem mislil«, je govoril gospodar gozdarske hiše, »da je gospoda že tako zmenjena. — Saj je dobila gospa pismo in ko ga je prebrala, je nam rekla, da mora domov, da jo tam čaka gospod. ..« Kmalu bi bil mojster zaklical: Toda kaj vam ne pride na misel, saj sem jaz prišel za njo! — toda posmehljivi izraz gozdarja ga je skoro pekel in spoznal je tudi, da se mora udati temu, kar je bila rekla gospa Beti. Niti sanjalo se mu ni v tem trenotku, zakaj je draga ženica odšla, toda kak vzrok je gotovo imela. Ne sme jo torej spraviti v sramoto niti nje niti sebe dati v nezaslužen pos-sineh. »ges, pisal sem ji«, je govoril v zadregi, »toda miSlii sem, da šele jutri, v nedeljo, potem pa smo sklenili, da gremo ponjo šele v soboto, in tu smo torej--« Posmehljivi izraz v gozdarjevih očeli je ugašal, ko je odgovoril: »Mislil sem, da je v tem kaka pomota. Toda slednjič se ni zgodila nobena nesreča. Ako se gospod sedaj obrne in gre nazaj v Brod, gotovo še vjame večernji vlak ali brzovlak — in zvečer bo doma.« Med celim tem razgovorom sta sedela Vejvara in Pepica na vozu, ki se je vstavil na mojstrovo željo precej dateč na cesti. Oba sta radovedno kukala ven, kaj se mojster tako dolgo pogovarja. In zdelo se je, da bi Vejvara rad zlezel iz voza in se približal. Toda samo to ne, je mislil mojster. S kako nepremišljeno besedo bi lahko to še bolj zamotal. Sam bi bil rad zvedel, kaj se je zgodilo, toda ko mu je bilo vse nejasno, se mu ni ljubilo naprej razgovarjati. Z vsakim vprašanjem bi se lahko zapletel. „ Silil se je, da bi se nasmehnil in je rekel: »Kaj bi sedaj — ni jih. Ne preostaja ničesar drugega kot vrniti se. Saj se bomo še videli.« In v zadregi, kako bi. se poslovil, je segel po dozi s smodkami in je ponudil gozdarju. »Niti v hišo ne gremo«, je govoril pri tem. -»Pozdravite lepo svojo gospo ih bodite zdravi. — Zbogom, oče!« ' »Enako želim«, je stresel gozdar mojstru Kondeliku roko in se je odkril. »Da se zdravi vrnete!-* In mojster je hitel k vozu. »Očka«, je rekel izvoščku, »le lepo obrnite in naravnost v Kostelec nazaj — in v Brod. Le naprej!« Vejvarova sta začudeno poslušala to mojstrovo povelje in čudno sta gledala, ko je mojster zopet zlezel v voz in se mečkal med torbami in škatljami, ki so bile v neredu, ko je izstopil. »Kaj pa to pomeni, oče?« »Kje pa je mamica — in tetica?« ' »Medtem je izvošček obrnil in konja sta vlekla voz zopet nazaj proti Kostelcu. »Najraje bi se udri v zemljo!« je kriknil Kondelik. »Kaj to pomeni? Meni samemu ne pride na misel! Toda mati je šla proč in teta je šla proč! Dopoldne sta se selili, odšli v Brod in v Prago — ob enajstih.« »Moj Bog!« je zaklical Vejvara. »Kaj pa?« je vprašal mojster. »Sedeli sta v onem starem vozu, ki smo ga srečali za Brodom.« Mojster je udaril z obema rokama po kolenih. »Za božjo voljo, Vejvara! Seveda sta sedeli! In da vam ni prišlo, človeče, na misel, da bi zlezli iz Voza in jih vstavili!« »Ali je tebi prišlo na misel, oče?« se je oglasila Pepica iz svojega kota. »Kako naj bi se domislil, otrok!« je grmel mojster. »Saj sem pisal, da pridem v nedeljo!« »Ali nisi omenil mamici, da pridem tudi jaz?« ie hitro vprašala Pepica, v kateri je naglo vstal gotov sum. »Niti z besedico, punca«, je zagotavljal mojster, »niti z besedico! Saj sem se veselil, kako presenečenje bo to!« »No, presenečenje je«, je omenil Vejvara popolnoma skromno, »veliko presenečenje — in za vse. Mamica bo res debelo gledala, ko pride domov in izve, da smo zopet mi šli v Kostelec...« Mojster Kondelik je pogledal Vejvaro, kakor bi ga hotel uničiti, toda niti črhnil ni. Kako rad bi bil nad kom ohladil svojo jezo, toda dobro je vedel, da je ta odhod in to presenečenje čisto njegova lastna zasluga. »Najbolj sem zadela jaz«, je rekla sedaj Pepica trpko. »Vzamete me za dva meseca na deželo — m zvečer bom zopet doma. Lepa sramota bo v hiši!« »Kdo pa ve!« se je oglasil mojster. »Kdo pa ve?« je odgovorila Pepica. »Cela hiša — in če računam z Marjanico, torej cela ulica. Kjer me je kdo srečal, vsak se je poslovil in mi želel mnogo zabave in veselja. In zvečer me pripeljete nazaj tudi s kovčkom. Rajši bi se skrila ne vem kam.« »No, ako hočeš, Pepica, nismo še daleč — lahko tu ostaneš.« »Brez mamice? Za ves svet ne!« »No, molči, ljubica, vendar bova šla v one Bndnjane«, je tolažil Vejvara ženo. »To je blizu, lahko bom priše k tebi, kadar bom hotel — zvečer tja, zjutraj zopet v Prago. To bo vdobnost.« »Samo ko bi mi ne bilo treba iti zpet domov, Pran!« je zaklicala Pepica skoro jokaje. »Saj se mi bo cela hiša smejala.« Vejvara je povesil glavo. Pepica ima skoro prav. Tudi njemu se je zdelo, da je ta izlet izmed vSeh, ki jih je napravil z očetom Kondelikovim, najbolj ponesrečen. Mojster Kondelik je gledal oba zelo neumno. Pepičine besede so ga bodle in njegova zadrega se je povečala, ko je čutil, kako Vejvara s svojo ženo soglaša, čeprav ne pove naravnost. Toda tudi on ni bil vesel. In ko je pomislil, da je Vejva-rovo mnenje zelo verjetno, da, skoro pravo, dasta gospe res sedeli v onem mokrem, zakritem, starem vozu, ki so ga srečali skoro pri Brodu, da bi bilo treba samo poklicati izvoščka, da bi se videli, pogovorili in se skupno vrnili v Prago, da bi se bil lahko umaknil nepotrebni blamaži tam pri gozdarski hiši— kdo ve, kaj bo ono budalo mislilo in ■ * t:- .-. :■„■;' . ; kako si bo predstavljal Pr&žane! — in ko ie pomislil, da je s tem »presenečenjem« zadal veliko rano svoji reputaciji za dolgo časa, bi se bil najraje skril v kak temen kot, kamor ne posije solnčni žarek. Toda sedaj je že, kar je. In sedaj se ne gre za nič drugega, kot da* dobe praški vlak. Gledal je Pepico in je premišljal, kako bi jo potolažil, in nekaj mu je prišlo na misel. »Slišiš, Pepica, ni to tako hudo, kakor misliš. Nihče ne bo zvedel, da si šla v Budnjane čez Orni Kostelec.« Pepica je pogledala očeta. »Ostala boš z Vejvaro pri nas čez noč, kovček tudi in jutri pojde Vejvara s teboj na zahodni kolodvor. Vinogradov se niti1 dotaknila ne boš. — No?« Vejvara je oživel. »Seveda, Pepica, oče ima prav!« Pepičitlo obličje se je počasi jasnilo. Res, očetov predlog je rešitev. Niti pritrdila ni, toda njene oči so govorile, da soglaša. Večje veselje nego mladi par je imel s svojim nasvetom mojster Kondelik. Ne bo celi večer sam z Beti — prisotnost otrok bo zmanjšala njena očitanja. Zakaj vedel je skoro gotovo, da Beti ne bo zadovoljna s celo to historijo. »Prosim te, oče, kako pa je bilo pravzaprav?« se je oglasila Pepica. »Kaj je rekel oni človek — in zakaj je mamica odšla?« Mojster je bil vesel, da lahko govori. Zakaj nič ga ni bolj mučilo, kakor nejevoljen molk. In povedal je vse podrobno, kaj je rekel sam in kaj je rekel gozdar. Vsega skupaj -je bilo malo — toda zakaj je zapristila mamica tako naglo svoje stanovanje in zbežala iz Črnega lesa, je ostala še naprej nerazrešljiva uganka. Medtem se je bilo na nebu popolnoma zjasni-io, nad pokrajino se je dvigal čist, moder oblok, solnce je sijalo. Mojster Kondelik je rekel izvoščku naj vstavi in naj dene streho nazaj — bo bolj vesela vožnja, ko bodo videli daleč naokoli. »Morda ne bodo v Kostelcu poznali, da je to isti voz — da se tako hitro vračamo iz letovišča«, je zagodrnjal Vejvari, ko je izvošček zopet zlezel na kozla. Vejvari je bilo skoro vseeno, kaj Črni Kostelec pomisli. Saj jih tam nihče ne pozna. Cez eno uro so se srečno pripeljali v mesto. Ko je drdral voz po ulici proti trgu, se je obrnil izvošček na vozu h gospodu Kondeliku: »Milostljivi gospod, ali naj kje vstavim?« »Zakaj?« je vprašal mojster. »Ako bi hoteli kje malicati?« »Ne«, je odgovoril mojster. »Ako bo čas, napravimo to v Brodu. Lq;naprej, naprej, da bomo prej na kolodvoru.« ^jgn.^ »Bodite brez skrbi, milostljivi gospod«, je zagotavljal'- izvošček. »Časa imate dosti, o pol osmih boste doma. — Ali pojde ta kovček tudi v Prago?« »Kam pa naj gre!« je zaklical Kondelik. »Jaz sem mislil, milostljivi gospod, da iščete poletno stanovanje in ker ga niste mogli dobiti pri onem v gozdu, bi vedel jaz za eno. Imam svaka, ta ima za Brodom opekarno, zelo lepo ppekarno s hišico in zelo rad bi vzel koga na stanovanje, poceni milostljivi gospod. Ako bi hoteli, bi zavil tja, takoj bi lahko ostali tam... Do Broda je od tam I po ure, do železnice tako blizu — meni se je takoj čudno zdelo, kdo jih je poslal tja za Kostelec.« Mojster Kondelik je že imel na jeziku nekak besen odgovor, toda ko se je ozrl na Pepico in na Vejvaro in je videl, kako se vsled izvoščkovega predloga grize v ustnice, se je premislil in je rekel ironično: »Danes ne, očka, danes kar naravnost na kolodvor. Potem pa nam date naslov — in ko se bomo o tem pogovorili, vam pišemo iz Prage.« Na izvoščkovem obrazu se je opazila oČividna žalost, da noče gospoda iz Prage takoj videti opekarne. Morda bi se jim niti domov ne ljubilo iti. — Konja sta šla počasi in izvošček se je zopet obrnil na vozu in je delal mojstru skomine: »Zelo bi jim tam ugajalo, milostljivi gospod. To je na samoti, v tihem kraju. In zdravo! Enkrat je bil tam neki gospod iz Prage —»zdi se mi, da celo profesor — imel je »giht« ali kaj, v obeh nogah. Vsako jutro je sedel bos in hlače zavihane do kolen, kjer so začeli ravnokar kopati, in delavci so ga do kolen zagrebli v vlažno glino. Sedel je na deski, da ga ne bi zeblo, in nosili so mu tja jesti in zvečer so ga zopet odgrebli. Da, glina je zdrava milostljivi gospod!« Pepica se je nasmehnila, pogledala je očeta in je zašepetala: »Poglej, oče, do sedaj še nisi poskusil tega zdravila proti houserju...« • »Slišiš, žežnjalo«, je zagodrnjal Kondelik v hlinjeni jezi, »pusti houserja pri miru! Ako hočeš, te povedeva tja z Vejvaro in te tam pustiva. Potem pa nam napišeš, kako ti je bilo všeč!« Ker je bil krasen dan, je trajala vožnja manj časa nego prej v dežju in manjkalo je do šestih še nekaj minut, ko so se vstavili na češkobrodskem kolodvoru. Vlak pojde šele četrt na sedem, časa je bilo dovolj. Mojster je plačal voz, dal izvoščeku nekaj posebej in mu zagotovil, da ne pozabi na opekarno. Cez nekaj časa pozneje so sedeli v vlaku. Sedaj, ko so bili prepričani, da ne bodo nič zamudili in da bodo čez poldrugo uro doma, je mojster Kondelik priznal: »Otroka, ko mi je oni gozdar rekel, da je mati odšla in ko nisem vedel, kje bomo ponoči — ali bo- mo morali ostati v oni bajti ali v kostelcu ali bogve kje, mi je bilo, kakor bi se pod menoj podiral svet. Povem yam, še nikoli se mi ni tako po materi tožilo, kakor v tem trenotku, in žalosten sem bil, da nas ne bo našla doma. Toda sedaj je dobro, Čez nekaj časa bomo že tam!« Tudi Pepica in Vejvara sta gledala na celi dogodek z veliko bolj dobrovoljnimi očmi kot pred eno uro. Vsi so se samo jeziii na prepogoste postaje in mojster je na vsaki štaciji ponavljal, da ta vlak dalje časa stoji kakor vozi. Slednjič so vendar biti v Libnu in čez nekaj časa potem je sprevodnik klical Prago. »In sedaj, Vejvara, naj takoj prinesejo Pepičin kovček, potem pa domov! Jaz pokličem izvoščka.« i - In hitel je s svojo prtljago iz kolodvora, »Prosim, gospod, kaj pa imate?« se je oglasil akcezni uradnik, ki mu je zaprl pot. »Tristo vragov!« je zagrmel Kondelik. »Se tega je treba! Zjutraj sem to v Pragi kupil in sedaj to vzeli na transito. Toda tu morate plačati.« V: »To bi morali napraviti ravno nasprotno, gospod«, je rekel uradnik ironično, »prinesti bi morali to iz kmetov in iti v Prago, potem bi lahko to vzeli na transito. Toda tu morate plačat.« Sreča, da je prišel takoj za tastom Vejvara, drugače bi mojster v svoji razburjenosti razžalil uradno osebo. Nič drugega ni preostajalo kot'odpreti torbo in vzeti ven vse jestvine. Toda ko so prišli do koša, ki je bii križema zvezan z vrvjo, se je uradnik usmilil in je rekel prizanesljivo: »Samo povejte, kaj je notri, zakaj če to odprete, ne spravite skupaj do smrti. Tako ženško delo že mi poznamo...« Tudj to poslednjo oviro so v pol ure premagali in hitri landauer je peljal naše tri turiste v Ječno ulico. * Ne da bi se oddahnil, je mojster stekel v drugo nadstropje in je butnil v kuhinjska vrata s tako silo, da je Katinka od strahu skoro padla na tla. »Jezus, Marija, milostljivi gospod!« »No da, Katinka, in gospa?« »Pride jutri, milostljivi gospod.« »Jutri? Kje pa je za pet ran Kriščevih?« »Šla je spat — h gospodični Kati.« »Kaj pa ji je prišlo na misel!« je kriknil mojster. »Saj smo vsi tu!« »Toda milostljiva gospa ni mogla v sobo, ker jo je milostljivi gospod zaklenil in vzel ključe s, seboj. In če bi lahko šla noter, ne bi mogla v omare.« Mojster se je zgrudil na klop in si je obrisal potno čelo. »Vejvara«, je zaklical zeta, ki je ravno prišel s Pepico (in za obema postrešček s kovčkom), stanovanje je prazno — mati je pri teti -r-^jaz imam ključe pri sebi — to je pravi Babilon!« »Tak nar Katinka dene to na glavo in naj gre po mamico.« »Toda bežite že enkrat, Katinka«, je silil mojster. »Osem ura — morda še nista šli spat. In če bi šli — recite, da smo se vrnili, in tetica naj tudi pride!« Katinka je zginila kakor veter, mojster je sedel na klopi ves utrujen in pobit, kakor po boju in je rekel Vejvari gotovo že desetič: »Ali bi človek to verjel, Vejvara, no povejte, ali bi verjel to človek!« »Oče, sedaj le odpri sobe«, je spodbudila Pepica mojstra, »in prpravimo večerjo. Jedla bi kakor volk. In nikdar oče ne smeš mojemu Francetu tukajle ničesar očitati! Ta izlet se ti je obnesel za vse prejšnje. Veselim se samo, kaj poreče mamica...« XXXIII. Obe sta tu! Minute, ki so potekale po Katinkinem odhodu, so bile za mojstra cela večnost. Sprehajal se je po obednici kakor tiger v kletki, šel je v kuhinjo, kjer je Pepica napravila ogenj in sedaj iskala maslo in jajca in vzela iz torbe in koša salame in jezik, posedel je nekaj časa na klopi v kuhinji, vstal je naenkrat in se zopet nestrpljivo sprehajal, gledal po vseh kotih, odpiral vrata in poslušal, če se slišijo že koraki na hodniku in stopnjicah, toda ko mu je odgovarjala gluha, strašljiva tišina iz temnega hodnika z globokim molkom, je zaprl brez nade oprezno vrata, kakor bi se bal, da ne bi koga zbudil. Sedel je zopet na klop, stresal v razburjenju z desno nogo, vzel iz žepa robec, da si obriše potno čelo. Toda vedno so mu vstajal^ nove kapljice potu in mu tekle po obrazu. Mojster Kondelik ni bil navajen misliti in se je tem huje bojeval z vsem, kar mu je rojilo po glavi. Začel je govoriti z Vejvaro, s Pepico, da bi umiril to vrtanje v mozgu, toda bil je preveč raz-mišljen, da bi vztrajal v začetem govoru. Vedno ih vedno se je vračal v svojo notranjost in ni dokončal, kar je začel. Tako se je veselil doma, tako nestrpljivo gledal na uro, ko je sedel v vlaku, tako počasi mu je vozil izvošček od kolodvora, kakor za stavo je hitel mojster prvi po stopnjicah — in sedaj, ko bi se morala čez par minut pojaviti njegova draga Beti, ga je obšel neizrečen strah. Zopet so vstala v njem vsa ona vprašanja, na katera ni mogel odgovoriti. Kaj pomeni to, da je Beti tako naglo spravila vse skupaj in mu je naravnost pred nosom zbežala? Ali je morda bolna? Potem ne bi šla na pot. Ali ji je pošel denar? Saj je lahko brzo-javila. Ali so bili v oni gozdarski hiši proti nji ne-uljudni? Niti besedice ni o tem omenila v svojih pismih. Ali je morda na kak čudežen način zvedela o bodočem prihodu cele ostale rodbine in je pred njo nalašč zbežala? Tu se je Kondelik v svojih mislih vstavil in je rekel: Da, nič drugega ne more biti. To otrjuje tudi način, kako sta s teto Katinko potovali. Zagrnili sta se v vozu, da ju ne bi bilo mogoče videti, da ju ne bi mogel nihče vstaviti. Pozornosti njunega izvoščka ni moglo nikakor uiti, da se od nasprotne strani približuje voz — na oni cesti vendar ne vozi toliko izvoščkov kot čez Vaclavski trg — gospe nista mogli videti voza od Broda, na prednji strani starega voza je bilo majhno okence. Zakaj ni nobena pogledala ven? Zakaj ni krik-nila na tujega zvoščka: Ali ne peljete gospoda Kondelika iz Prage? Ne, nista napravili tega, nalašč ne, da bi se peljale brez vsake ovire mimo. Toda zakaj vendar? Saj ni ničesar zakrivil! S takim veseljem se je tja napotil, toliko živeža je vzel s seboj (mojster Kondelik je jezno pogledal na torbo in na koš, s katerima se je tako trudil; najraje bi bil oboje treščil v pekel), tako se je veselil, da zopet zagleda ženo, tako se je veselil na ju-trašnjo nedeljo! In ko je slednjič srečno prišla v Prago, mu zbeži od doma, kakor bi slutila, da so ji nesrečni turisti že za petami. Da ni imela ključev od sob? — Kako malenkosten izgovor! Poslala bi lahko po ključavničarja. Za desetico ali za dve bi bil odprl. Ni mogla V omare! Saj pri teti Katinki tudi nima svoje omare. Da ne bi hotela sama doma spati — saj bi bila lahko Katinka ostala pri nji. Kaj tiči v tem, kaj tiči v tem! In ko se utrujeni mozek že desetič prišel do te zagonetke, mu je prišla v glavo misel, ob kateri se je mojster ves zgrozil: da bi se morda hotela Beti ločiti! Mojster Kondelik sam ni vedel, kako je prišel na to misel, toda bil je vsled nje ves uničen in tu mu ni preostajao nič drugega, kot da pretrga vez brezuspešnega ugibanja, če noče od vsega tega znoreti. Vstal je naglo s klopi in je zagrmel nad Vejvaro: »Vejvara, ali niste ničesar pisali materi o tem, da hočemo vsi tja priti?« Vejvara se je skoro ustrašil. »Niti besedice, oče, moja beseda«, je odvrnil. Mojster se je obrnil k Pepici. »Pepica, ali ti tudi nisi pisala?« »Kako naj pišem, oče, ko si hotel imeti presenečenje!« »Za božjo voljo, ljudje, povejte mi, zakaj nam je ta mati zbežala? Ali vama ne pride nič na misel. ..« »Niti sanja se nič ne, oče«, je odgovoril počasi Vejvara, ki bi bil tako rad povedal kako mnenje. Mojster je izbuljil oči v Pepico. »Nič drugega ni, oče, mamico je pregnalo to krasno letošnje poletje, veruj mi«, je ugibala Pepica. »Toda zakaj nam pa ni pisala!« je rekel mojster, ki je še vedno dvomil, čeprav bi bil rad hčeri verjel. »Mislila si je, da bo najbolje, ako se sama vrne v najkrajšem času«, je pojasnjevala Pepica. »Toda jaz sem pisal, da jo v nedeljo obi-ščem!« »No, seveda, v nedeljo — in mamica je v soboto odšla. Kje pa ji je moglo priti na misel, da se hočeš norčevati. Mamica ni tega pri tebi navajena. In ravno zato. Hotela ti je prihraniti jutrašnjo vožnjo. Dobro ve, kako rad potuješ.« Mojster se je globoko oddahnil. »Punca, ako bi to uganila, takoj bi ti dal du-kat.« Pepica je z veselim nasmehom nastavila roko. »Sem z njim, oče!« »No, počakaj, mamice še ni tu. In misliš, da jih jaz delam. Ti bi ga rada vzela, kaj?« »Magari dva, oče, če mi jih daš. Jaz imam tako rada dukate.« V tem so se oglasili na hodniku koraki, kljuka je zaškripala, v kuhinjo je udrla Katinka. »Tak kaj!« je kriknil mojster in je požiral Katinko z očmi. »Ali gre gospa?« »Ne«, je rekla Katinka in je globoko dihala — (mojster Kondelik je odprl usta in se je zgrudil na klop, zakaj nogi sta mu odpovedali, — »toda takoj bo tukaj«, je Katinka dodala vsa zasopla. Ali pa se je samo tako delala. Mojster Kondeiik se je hitro dvignil. ^ »Ali pride teta tudi? »Tudi, tudi, milostljivi gospod«, je zagotavljala Katinka. »Ta se veseli.« Mojstru Kondeliku se je zdelo, da so Katin-kme besede dvoumne. Ali je dobro slišal? Ta se veseli! Ali ni rekla tega Katinka posmehljivo? »Tako torej — Katinka — kaj sem že hotel _ htro — aha — po pivo morate iti. Vzemite vrč in pojdite — prinesite polno in plzenjca. — Tu imate.« Katinka je po mojstrovem mnenju bila komaj na oglu ulice, ko so kuhinjska vrata zopet zaškripala — in med njimi se je pojavila gospa Kondelikova. Za njo je hitro stopicala teta Katinka, mojstru Kondeliku se je zdelo, kakor Betki na pomoč. »O, mamica!« je zaklical Kondelik, veselo sicer, toda nekako mirno, kratko, da ne bi ničesar splašil in ji je hitel naproti. »Stari!« Gospa Kondelikova je to jeknila, takoj potem pa je prijela soproga, objela ga je, pritisnila k sebi m dva vroča iskrena poljuba sta počivala na mojstrovih ustnicah. »Stari«, je ponovila in mu je pogledala v obraz, »ali nisi jezen?« Gospa je spustila soproga in je skočila k Pepici, ravno tako srčno jo je objela in poljubljala. Slednjič je prišlo še na Vejvaro. Betine besede so zvenele mojstru kakor an-geljska godba. Ali nisi jezen? Čemu bi bil jezen? Ko bi Beti vedela, kakih težkih rrfisli ga je s tem klicem osvobodila. Kako mu je mogla priti v glavo taka neumnost! »Ljudje, ljudje — torej smo zopet vsi srečno doma — stari, meni je, kakor bi bila prerojena!« In zopet je objemala mojstra in ga poljubljala. Kondeliku se je zdelo, kakor bi bil v topli ko-pelji. Teta Katinka je ravno tako šla po vrsti k vsakemu, stresla je roko, dajala poljube, odvezala je klobuk in je zaklicala med splošnim hrupom in šumom: »To je presneta komedija, kaj?« »Toda povejta mi ženski«, je vprašal mojster, ki se je od veselja skoro topil, »zakaj sta naenkrat odšli?« »Toda stari«, je zamahnila Beti z roko, »najprej se navečerjajmo! Čeprav mi sedaj ni niti najmanj za jed. Kaj pa kuhaš, Pepica?« »Jajca cvrem, mamica«, je odgovorila mlada žena, »in tu je cela mesarska prodajalna.« čez pet minut pozneje so sedeli vsi popotniki v obednici in so večerjali. Teta Katinka je zelo pridno jedla cvrtje, toda še bolj ji je teknil prašičev jezik. Ako ne bi bil tako drag, kolikokrat bi si ga privoščila! XXXIV. Skušnje iz letovišča. Pred pol ure ni bilo v mojstru Kondeliku nič bolj potlačenega in zatrtega kakor glad, da, ni se mu ljubilo jesti. Gledal je te priprave za večerjo, bil je obdan z jestvinami, toda niti pomislil ni, za koga se vse to pripravlja. Ako bi ga bil kdo vprašal, kaj bi rad jedel, bi mu bil odgovoril, da je sit iz Kostelca za cel teden, za štiri tedne. Tako je nanj učinkovalo razburjenje in pričakovanje bodočih stvari. Toda s prihodom gospe Beti, z nepričakovanim obratom položaja, ko mu ni prav ničesar očitala in ga je samo vprašala: Ali nisi jezen? — se mu je povrnil njegov najmočnejši čut, zdrav, dober tek. Čez nekaj časa je pozabil na vse, tudi na neprijetnost z užitninskim davkom, ki ga je bila neizrečeno razjezila, in sedaj je jedel, kakor bi se bil štirideset dni postil. Jedel je vse, vse mu je dišalo in tudi ostale je neprenehoma silil. Ravno tako izborno mu je teknila njegova ljuba hmeljevina, čeprav jo je bil še le včeraj posled-njič pil. Njegov izurjeni, izkušeni jezik je veselo mlaskal, ko je primerjal, kak razloček je med tem pivom iu ono kalužo, s katero je žalil današnji obed v Kostelcu. Mojstru Kondeliku se je zdelo, kakor da ne bi bi že q$ih štirinajst dni osvežil svojega grla s tako imenitnim duškom. Čeprav je gospa Kondelikova prej rekla, da ji ni nič za jed, vendar bi bila to resnica.^Skraja je jedla sicer le malo, toda potem je segala vedno hitreje v sklede. Morda je bil to učinek skupne večerje ali vzgled ostalih jedcev. Morda pa je bil to čar prve domače večerje po dolgi dobi, zavest, da je zopet v svojem prijaznem stanovanju, katerega se je za nekoliko tednov sama in dobrovoljno odpovedala. Slednjič so povečerjaM, Katinka je odnašala ostanke in prazne krožnike, teta je še hitro vzela kos prašičjega jezika, katerega vonj je prijetno dražil njen želodec, Kondelik je že tretjič dvignil kozarec in napil na srečno svidenje, mežikal je pri tem zelo nežno svoji dragi Betki, Vejvara je gladil Pepico po polni okrogli ramici in Pepici se je pojavil včasih na obrazu prekanjen nasmeh, včasih še čez bradico. Ko je Katinka odšla poslednjč iz obednice in zaprla za seboj, je prijel mojster levo roko Bet-kino, potapljal jo je s svojo dlanjo prav nalahno in je rekel: »To je lepo od tebe, mamica, da si nas prišla pogledat. Saj nam se je tožilo. Ampak da nisi mogla naznaniti!« »Kje pa mi je moglo priti na misel, da pridete tako naglo za nama. In vsi! Tega ne bi nikdar pričakovala!« »Saj sem pisal, Beti«, je menil mojster. »Da, da morda prideš jutri — sam — o Franu in Pepici nisi ničesar omenil — in še to je bilo tako negotovo. Zato sva danes odšli, da se ne bi zastonj vozil.« »Vidiš, oče«, se je oglasila Pepica, »jaz sem imela prav!« Mojster je gledal gospo. Še vedno ni vedel, pri čem da je. Na ustnicah se mu je treslo prašanje — in po kratkem molku je spregovoril: »No, mamica, koliko časa pa ostaneš sedaj pri nas, kaj?« »Kako dolgo, stari? Niti ganem se ne odtod. Z dvema paroma konj me ne spravite nikamor.« Mojster se je globoko in zadovoljno oddahnil. Ta sklep je bila njegva najbolj tajna in vroča želja. Toda v čem tiči vzrok tega sklepa? Prej je gospa Kondelikova tako hitela od doma. »Kaj ti ni bilo tam všeč, Beti?« je vprašal mirno, brez najmanjšega očitanja. Skoro strahotna. Zakaj sam se je bal očitanja, da ni dragi ženi dobro izbral. »Ni bilo všeč, stari?« je ponovila gospa njegovo vprašanje. Potem pa je naglo vzkliknila: »Stari, meni je bilo tam huje nego sveti Genovefi v puščavi! In ko me ne bi bilo sram, bi bila že davno zbežala od tam.« Mojster je bil ves v zadregi. Tu je to. Njegova slutnja se spolnjuje. Gotovo je on sam napravil kaj nespametnega. Da bi prikril zadrego, je prijel kozarec in je pil. Kakor bi uganila, kaj se v njem godi, je hitela gospa pripovedovati tolažilno: »Ne, stari, ti ne moreš za to. Tebi ničesar ne očitam. Kie neki. Prvič v življenju se mi je to pripetilo. Jaz nisem vedela kod, ti nisi vedel kam. — Toda stari: rajši živim doma ob samem krompirju, nego tam ob pečenki. Moj Bog, kako mi je bilo tam tesno!« »In koliko strahu sva užili!«'je dopolnila teta Katinka. »Kako se mi je tožilo!« je vzdihnila gospa Kondelikova odkritosrčno. »In kako sva se najezili«, je rekla Katinka kakor v odmev. »Za božjo voljo, ženski!« se je čudil in strmel mojster Kondelik. »Meni se je zdelo tam kakor v raju!« »Ne, stari, do smrti nočem več takega raja in tudi po smrti ne«, je odgovorila gospa Beti. Mojster Kondelik je izbuljil oči, odprl usta. In gospa Kondelikova ki je dobro razumela to, je začela pripovedovati. Očividno je bilo, da se trudi povedati vse kar najurneje, -toda čim dalje je pravila, tem bolj je rastlo razburjenje, kakor bi zopet doživela vse one neprijetnosti, o katerih je pripovedovala. »Da, raj, stari! Raj bi bil, ko bi se preselili vsi tja, mi in Vejvarovi in še kaka znana rodbina, — prevsem pa bi moralo biti veliko moških med nami ---« »In še bolje: veliko stražnikov ali žandarmov. ki bi bili vedno dobro pripravljeni«, je dodala teta Katinka. »Hočeva iti na sprehod«, je nadaljevala gospa Kondelikova, »dobro, greva, greva, steze nama zmanjka, kdo pa bi se vedno oziral nazaj — čez nekaj časa nisva videli več hiše. Saj veš, kako hitro se človek v gozdu izgubi. In naenkrat stoji pred nama vandrovec kakor skala — in za njim drugi. Toda ko bi bila to prava vandrovca, Kondelik, obrtnika, ko bi šla res za delom — ne, to sta bila potepuha, da se jih mora človek ustrašiti. Hočeta ubogajme, oči se jima vrte, gledata uhane, brožo, prstane — Kondelik, jaz sem se tako bala, da začneta nama rezati ušesa in prste, da se ne bi mudila z delom. Saj veš, da delajo tako Indijanci in Turki.« »Da, ko ne bi samo ničesar človeku napravili, ampak ti ljudje te začno kar terjati«, je rekla teta Katinka z izrazom velike groze na obrazu. »Hitro iščeš po žepih«, je nadaljevala gospa Kondelikova, »da bi jima dal kak krajcar, in bojiš se pokazati denarnico, da ti ne bi vzela cele. In ko nisva mogli niti jaz niti Katinka dobiti krajcarja in ko sem rekla: Počakajta, fanta, tamle za nama gre gospodar, posodi nama nekaj — tu sta me oba potepuha tako infamno pogledala in rekla: Kaj še, gospa, gospodarja sva videla tamle za lazom, pol ure od tukaj — to bi morala čakati! In tako sem slednjič morala z denarnico na dan, stari, in dau vsakemu dve desetici, in tresla sem se pri tem kakor šiba na vodi, zakaj te oči so denarnico naravnost požirale, in niti vedela nisem, kako sem prišla domov, in Katinka tukajle tudi ne.« »Alternacijo sem dobila od tega, Venceljček!« je pristavila Katinka. »Ali se je vama to večkrat pripetilo?« je vprašal mojster Kondelik in iz njegovega glasu se ie ozival strah za gospo, čeprav je sedela tu cela in nepokvarjena, čeprav so vsi ti dogodki že davno minili. »No, le počakaj«, je nadaljevala gospa Kondelikova. »Ali ti sploh poznaš črnokostelske gozdove, stari? Ali veš, da se vlečejo tja do Budjejovic, mislim, in na drugi strani do Krkonošev ali kam? Tesno mi je, kadar na to pomislim. Dobro, drugič sva se zmenili s Katinko, da ne pojdeva po stezi, ampak lepo po široki kolovozni poti — tam bo varno. Greva, malo se razgovarjava, ničesar ne misliva — naenkrat naju obkoli, ti moj Bog, cela truma ciganov, kakor bi zrastli iz zemlje. Otroci, kakor ose, ženske kakor čarovnice in za njimi mladi in stari cigani, s sekirami na palicah. In vse ti rjove kakor v židovski šoli, babure naju vlečejo za roke, da bi si dale srečo povedati, tipajo nama rokave, plašč, krilo — mislila sem, da je to najina poslednja ura. In bog ve, kako bi prišli iz rok teh ljudojedov, ako ne bi počil nedaleč od tam strel in takoj za njim drugi. Naš gospodar je tam nekje streljal veverice. V tem hipu so cigani zginili, kakor bi jih zemlja požrla in me dve tu stojiva, niti koraka ne moreva napravili, tako se nama tresejo kolena.« »Meni so pa še odnesli«, je rekla trpko teta Katinka. »Neka čarovnica mi je zvlekla z roke zapestnico. Tatovi!« »No, molči, Katinka, dobiš drugo«, je rekla gospa Kondelikova. »K sreči je bila srebrna in nobena spominska. Saj sem ti takoj v gozdu povedala. — ln takole, stari, je bilo vedno, nisva se upali napraviti niti dvesto korakov od poslopja. Potem pa je nastalo deževno vreme, da sploh nisva mogli zapustiti hiše. Sedeli sva cele dneve v sobi —« »Ste bile vsaj pod streho, pri rodbini«, je opomnil gospod Kondelik. »Ampak to tudi j e rodbina, Venceljček«, je pokimala teta Katinka. »Tam sva užili udobnosti in veselja. Opazka tete Katinke se je zdela mojstru Kondeliku kakor kaplja žolča. Dokler je gospa Beti Svoje zdravje si ohranite! Izginejo Vam slabosti in bolečine, oči, živci, mišice in kite se Vam ojačijo, spali boste zdravo, splošno dobro zdravstveno razpoloženje bo zopet nastopilo, ako bodete rabili pristni Feller-jev fluid z znamko „Elsafluid". Tucat na poskušnjo 5 kron franko. Izdelovalec samo lekarnar E. V. Feller v Stufoici, Elzin trg štev. 264 ua Hrvaškem 58fS c pripovedovala o sumljivih vandrovcih in groznih ciganih, je zelo napeto poslušal, in skoro strah ga je bilo. V duhu je pripoznal, da srečanje s takimi kavalirji v gozdni samoti res ni nobeno razkošje, posebno pa za dve slabi gospi brez obrambe — in posebno za gospo Beti v stanu, v kakršnem je ravno bila. Čeprav ne bi bilo prišlo k nobenemu nasilju, k nobenemu napadu — skratka k ropu, bi lahko imelo vse to velike posledice za gospo. Za to pa on ni mogel. Ni mogel povedati naprej, kdo se bo klatil po gozdu, ko pojde gospa Beti na sprehod. Videl je samo gozd, in vedno je slišal, kako je v gozdu krasno. Res, v gozdu lazijo mravljinci, včasih pade tudi kaka gosenica na vrat, lahko zgrabijo človeka tudi trnjeve veje, človek lahko sede tudi na osje gnezdo na zemlji, kar pa ne more škoditi, dokler se na njem trdno sedi. Na vandrovce in cigane ni pomislil. Toda sedaj pride na rodbino, pri kateri je svojo ženo nastanil in to se tiče tudi njega. V opazki tete Katinke je mojster čutil skrito očitanje in ni se zdržal, da ne bi vzklinil: »No, Beti, izmed domačih vama menda ni nihče napravil kaj hudega? Tam se vama ni bilo treba bati ničesar, tam sta bili popolnoma na varnem, ne?« »I no, stari, kakor se vzame«, je odgovorila gospa Beti mirno. »Saj so vendar gozdarjevi!« je podprl mojstei svoje mnenje, kakor bi hotel sam sebe prepričati. »Kam pa naj se potem človek preseli?« »Vidiš, stari«, je odgovorila gospa — in videlo se je, da se trudi, da se ne bi njene besede na noben način glasile kakor očitanje — »to je bila pomota — toda ti ne moreš za to«, je hitro pristavila. »Oni človek ni gozdar, toda ti nisi tega vedel.« * Mojster je izbuijil oči. »Pojdi, pojdi!« je rekel osupel. »Saj so mi povsod rekli: tamle pri gozdarju!« »Da, stari — piše se Gozdar, toda to je le -nekak lovec ali kaj.« Kondelik je globoko vzdihnil. Novica gospe Beti ga je zelo presenetila. »To je zanimivo«, je opomnil Vejvara, ki je do sedaj popolnoma skromno poslušal. »Seveda v govoru ni razlike med malim in velikim G.« Mojster Kondelik ni posvetil tej Vejvarovi fi-lologični razlagi nobene pozornosti ali pa je morda ni slišal in je silil gospo, v skrbi, kaj bo še slišal: »Ali se je vama tam kaj drugega pripetilo? Ali se je vama kaj zgodlio?« Gospa Beti si je obrisala z robcem mali nos, nabrala je sape in je odgovorila: »Hvala bogu, stari, ničesar se ni zgodilo. Toda strahu sem toliko užila. da ne morem povedati, in Katinka tukajle tudi.« »No. Venceljček«, je pritrdila teta Katinka, »marsikako noč nisva zatisnili očesa. To je poletno stanovanje za grenadirje!« »Torej povejta vendar, za božjo voljo, kaj je bilo i« je silil mojster. »Saj sedita obe tu — nič vaju ni snedlo!« »Venceljček, kmalu bi naju to snedlo«, se je zopet oglasila teta Katinka. »Tam je krasna mena-žerija!« »No, stari«, je hitela pojasnjevati gospa Kondelikova, kakor bi se bala, da se ne bi Katinka z mojstrom sprla »ti si mož, toda če bi moral ponoči vstati, veš, v temi in bos in bi naenkrat začutil pod nogo nekaj mrzlega, mokrega, slinastega, da na tem spodrsneš in ko posvetiš, vidiš, da si stopil na polža --« »Na takega črnega in brez hišice!« je pristavila teta Katinka. »Brrr!« se je stresla gospa Kondelikova. »Potem ne bi več zlezel iz postelje.« »In če bi bil samo eden, Venceljček!« je dopolnjevala Katinka. »Toda Beti krikne, jaz tudi skočim iz postelje — tu leze eden kakor jegulja, tam drugi, tamle tretji — še vedela nisem takoj, kaj je to, in tamkajle, za kriščevo voljo, močerad! Me dve sva bili tam kakor v akvariju!« »Kje pa se je to vzelo?« je strmel mojster. »Iz tal je lezlo«, je pojasnjevala gospa Kondelikova. »Mislila sem, da me bo kap zadela. Nisem vedela, kam bi postavila nogo, nisem si upala napraviti koraka in čakala sem samo, da začne to sikati. Do jutra nisem zaprla očesa in Katinka tudi ne, drugi dan pa sva vse špranje zadelali in zama-zali. Toda v temi nisva več spali. Vedno sva imeli nočno svetiljko.« »Ravno tako, kakor bajta na močvirju, in v njej vse one grde živali«, se je jezila Katinka. »Saj so tam po kotih tudi gobe rastle, stebelca kakor vžigalice in glavice kakor čepice. Še šampjonov je manjkalo!« Zdelo se je, da so te vesti o nepričakovanih lastnostih stanovanja pri Gozdarju mojstra Kondelika potrle. »Vidiš, mamica«, je rekel, kakor bi se opravičeval, »kje bi prišo človeku na misel, ako išče poletno stanovanje, da bi za poskušnjo tudi v njem spal. In moral bi to napraviti. Ravno opoludne je vse brez pogreška, veselo.« »Toda to še ni bilo najhujše, stari«, je nadaljevala gospa Kondelikova. »Reci mi, prosim te, ali si videl gozdarjeve otroke?« »Otroke?« je ponovil mojster. »Ne spominjam se več, morda nisem videl vseh. In kaj je z otroki?« »Saj sem si mislila, da jih nis videl. Gotovo bi se vstavil pri njih. Zakaj to je nekaj posebnega, prav posebnega.« »Skratka, Venceljček: niti eden izmed njih nima zdravih udov. Sami pohabljeni — od prvega do poslednjega«, je pristavila teta Katinka, kateri je gotovo predolgo časa trajalo, predno je prišla gospa Kondelikova do jedra. »In kaj pa ima to — za božjo, ljudje — z vašim stanovanjem skupnega?« je vprašal mojster, ki ni tega nikakor razumel. »Stari, oni niso pohabljeni od rojstva. Na primer Fauda, najstarejša, štirinajstletna. Ta nima očesa. Potem Pepček, desetletni, njemu manjkata na levi roki dva prsta, osemletni Vašek ima samo polovico levega ušesa. Petletna Božena levo nogo krajšo. Triletni Karlek ima čez celo čelo obrunek, kakor bi bil v turški vojski. Edino dete v zibeli je zdravo, toda če ostane tudi potem, ko doraste, to ve bog. In tako se mi je včasih zdelo, da bog res ne ve, komu daje otroke. Kaj ne, čudno se ti zdi, in ne veš, kaj bi rekel k temu. Da ti povem: pri Gozdarju so si mislili, da jim bo angelj varuh za pestunjo. Celi teden je bila Gozdarka doma, to je res. Toda ko je bilo v nedeljo popoludne pet ura, jo je v hiši vse peklo. Gozdar je bil že nedeljsko oblečen in Gozdarka, čudno da se ni pretrgala, tako se je oblačila. Takoj prvo nedeljo, ko sva bili tam. Potem sta odšla, še adijo nista rekla. Dolgo nisva vedeli, da so ti tam in čudno se je nama zdelo, da nihče izmed otrok ne kriči v sobi. Stemnilo se je, povečerjali sva, hočeva iti spat. Naenkrat ti nastane grozen krik--, kakor bi tam koga na ražnju pekli. Katinka pravi: Poglej vi, kaj se tam godi — morda niso Gozdarjevi doma. Seveda niso bili. Vstopim v sobo — kakor prava revolucija. Najstarejša punca ima puško, Pepček samokres, Vašek sekiro, Božena opleta s sabljo, triletnega Karleka so ravno vrgli od mize — vpil je na tleh kakor živina — in najmanjši otrok je ležal nag poleg petrolejeve svetiljke. Samo malo naj bi bil sunil — in vse bi gorelo, za božjo voljo! Stala sem tu, kakor Lotova žena, samo kriknila sem: Postavite to v kot, otroci! Kondelik, puška nabita, samokres nabit, sablja kakor britev, sekira je imela konico kakor igla — in s tem so se otroci igrali! Takole so se igrali tudi prej, in drug drugemu je ustrelil v oko, odstrelil prste, uho, Božena si je vsled padca pohabila nogo, Karleku so razbili čelo — in ta mali se bo gotovo še kje ubil! — Kje so oče, mamica? zakličem. Pri godbi! — Vsako nedeljo hodita k godbi, te otroke pustita doma brez nadzorstva in se vrneta še le ob eni, ob dveh po polnoči. Ravno to nedeljo nisva zatisnili očesa, dokler nista prišla stara dva — ne vprašuj, kakšna sta prišla. In to se godi nedeljo za nedeljo. Gozdarka se mi je samo smejala, ko sem ji prigovarjala, da naj ne pušča tako otrok. Saj si nič ne napravijo, pravi. Toda kako prideve me dve do tega! Otroci kakor divja zver in med njimi na mizi svetiljka. Saj lahko zažgo Kaj še, je rekla Gozdarka, to je tak petrolej, ki komaj v svetiljki gori. Bili sva tam kakor v puščavi, Kondelik, in vsako nedeljo sva be, deli, da se ne bi kaj pripetilo...« »Zakaj pa mi nisi o vsem tem pisala, Beti!« je rekel mojster Kondelik očitajoče. »Prišel bi po vaju kakor po telegrafu.« »Stari, povem ti po pravici, sramovala sem se. Videla sem.kako nerad vidiš, da grem proč in sram me je bilo takoj priti nazaj. Toda slednjič je bila kupa polna. Predvčerajšnjem, v četrtek, je bilo nekako proščenje ali kaj in stara Gozdarjeva sta zopet odšla, čeprav je bil delavnik, Sedim s Katin-ko, kakor vselej, da bi bila na nogah, ako bi se kaj pripetilo. Naenkrat ti poči v sobi pri Gozdarju strel — in kroglja iz puške prodre njihova vrata in takoj potem naša vrata in prifrči v našo sobo! No — me dve sva stali tu kakor kamnata kipa. Da se gre tudi nama za življenje, tega nisva pričakovali. Kaj in kako je bilo naprej, ti niti ne povem, nič več se ne spominjam na to. Toda včeraj zjutraj sem poslala po voz, popoludne sem naložila kovčka in danes sva od tam ušli. Za nič na svetu ne bi hotela preživeti tam nedelje. Hvala lepa za tako poletno stanovanje!« Gospa Kondelikova se je oddahnila, ko je končala povest svojega trpljenja in Katinka je prikimavala z glavo, kakor bi vse potrdila, kar so slišali. Pepica je čudno gledala mamico, v kaki nevarnosti je bila, Vejvara niti dihal ni. Sedaj je gospa Kondelikova vstala, segla po ročni torbici, vzela ven nekak zavitek, odvila je papir in položila pred soproga majhen, črn predmet. »Poglej, stari, tukaj je ona kroglja — odbila se je ob zidu in je pala na tla. Vzela sem jo za somin — še par komolcev na desno in postal bi udovec...« Mojster je prijel ploščnato krogljo, vrtil jo je med prsti, skrbno jo je ogledoval, potem je segla po nji Pepica, ogledala si jo je in jo dala Vejvari. In potem so proglasili vsi enogasno, da se je zgodil naravnost čudež, da je mamica ušla težki poškodbi, če že ne smrti. Mojster je globoko vzdihnil, kakor bi se mu zvalil kamen od srca in ie rekel skoro skesapo: »Beti, jaz sem ti hotel poiskati kar najboljše stanovanje. Da bi se ti moglo kaj takega pripetiti, mi ne bi prišlo do smrti na um.« Potem je pristavil še bolj skesano in še bolj počasi: »Ali hočeš iti sedaj kam drugam, Beti?« Gospa Kondelikova je dvignila obe rokj, in je slavnostno proglasila: »Stari, za nič na svetu in do smrti se ne ganem odtod! Ne, Kondelik! V Pragi sem zrastla, sem spadam in pod temle stropom — če ne pod našim na Vinogradih — hočem dokončati življenje. Samo enkrat sem pokusila letovišče — in zadosti ga imam. Ni za vsakega tale stvar.« Pepica je zamišljeno pogledala mater, naenkrat se je obrnila k Vejvari in je rekla odločno: »Fran, — jaz tudi ne pojdem nikamor. Poj-deva domov, in tam ostaneva, naj reče kdor hoče in kar hoče. Ali bi rad, da bi tudi mene kje ustrelili?« »Za božjo voljo, Pepica!« je zaklical Vejvara prestrašen. Sedaj se je oglasila teta Katinka: »Najboljše izmed vsega je skušnja! Sedaj jo imamo. Kar sem na svetu, nisem hrepenela po le^ toviščih!« In teti Katinki je bilo nekako lahko pri srcu, da je s to izjavo odvalila od sebe krivdo in zaslugo vsega, kar je Beti doživela. Dalje v »Narodnem listu«. Naznanilo! Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem prevzel brivnicc v Tegettboffovl cesti št. 22. v Mit dr. Kaca. Opozarjam, da je moja brivnica edino slovensko podjetje te vrste v Mariboru, potrudil se bom vedno, da bom občinstvu vsestransko ustregel. Zato se priporočam vsem narodnim krogom. f. Gredlič, brivec. Svoji k svojim i Svoji k svojimi »W$li m Naznanilo in priporočilo Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem preselil svojo obrt iz Brega v Gaberje, Graška cesta it. 59 pri Celju. Obenem se priporočam za nadaljno naklonjenost ter želim cenj. naročnikom srečno in veselo novo leto I v B BS Harol VaCfl, sodarshi mojster v Gaberju pri Celju. Vabijo se vsi cenjeni gosti, prijatelji in znanci na domačo veselico s plesom (Silvestrov večer), ki se vrši danes v soboto v gostilni g. Čečeka v Gaberjih št. 16. Z odličnim spoštovanjem Konrad Čefek. •iiatfilri fj S-a || ■as 82 ]i ga ii A N f Vsa* posejtniH Konj i • J naj rabi le splošno znani originalni h ozobec UJ z znamko I | Stoli močno i Vsaka neprilika iz-klinčena i Edino praktičen za gladka ^SiDobiva se v podkov^nicah in trgovinah z ieleznlno. Svarilo Samo_H»zobei^^vi, ker so iz posebnega jekla. - -----na ponaredbe, ker drag izdelki so iz slabega matenjala. BB h ETg sS ti JLB § 2 s g Iščem za takoj ali pozneje dobro Močo trgovino ali zato pripravne prostore v bližini železnice na Spodnjem Štajerju ali slov. Koroškem. Ponudbe na naslov: „Narodni trgovec", Pristova Spodnje Štajersko. Za zdravnike in penzijoniste! Krasno yj[|Q z vrtom in sadonosnikom — 5 minut od farne cerkve —, ki ima 4 lepe sobe, kuhinjo, pralnico, kabinet in klet, dd, takoj poceni na več let v najem Posojllniea pri Sv. Barbari v Halozah. To stanovanje bi izvrstno ugajalo za zdravnika, kateremu se bi ne trebalo bati na 15 km naokoli nobene konkurence. 668 6-6 V pivnico v Laškem si usojam vabiti cenjene goste na sveže pivo, dobra vina, topla in mrzla jedila. Na razpolago je bilard. S spoštovanjem Mihael Lapornik, najemnik. Suhe gobe, žito, fižol, la-neno seme, sploh vse deželne pridelke kupi Anton Kolenc, ceije Jarodni dom" in Graška cesta. Istotam se dobi vse špecerijsko blago, kakor žito in deželni pridelki, najcenejše, n i debelo in drobno. — P remog v celih vozovih, debel K 210, droben K 140 100 kg na dom postavljen v Celju. Drugam po dogovoru .'. Predivo in solnate vreče se kupijo v vsaki množini. v suknenem in mannfakturnem blagu priporoča v največji izberi Karol Vanič, Celje „Nan> C/J > a> M a> L. 1 00 co "5K e* 9 SU v o 0» i priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklenih in porcelanast ih posod, svetlk. vsakovrstnih šip. ogledal in okvirjev za podobe. Na debelo! što šfc Na drobno ! i sv. Cirila in Metoda! HotefTrabesinger o Celoucu Velikovška cesta št. 5 se priporoma potnikom, hi prenočujejo v Celovca. Tukaj najdejo lepe. snažne in po zimi zakurjene sobe po I K do 5 K, okusne jedi, dobro pijačo po ceni. Veliko dvorišče za vozove in tri hleve za konje. Za zabavo služi 660—3 kegljišče, po zlral = = Po leti sediš na SBIlČnatBIIl VPtll. V tem hotelu najdete vsak dan prijetno slo-. .......vensko družbo, posebno v sredah zvečer. l/elike dvorane za sbode in veselice. Na kolodvoru pričakuje gostov domači omnibus. Lastnik. IV&Il MillOIlig. 5 Velikanska izbira novoletnih daril Priča & Kramar 511 35-35 Celje. Edina narodna trgovina galanterijskega, norimberškega = in modnega blaga. = . DIEHL, žganjarna, Celje priporoča svojo veliko zalogo doma žgane slivovke, tropinovca, brinovca, vinskega žganja i., domačega konjaka. MMMMMMMMMMI Najboljši češki nakupni vir. Ceno posteljno perje: 1 kg sivega, dobrega, puljenega 2 K. boljšega 2 K40h; prima pol-belega 2 K 80 h; belega 4 K; belega, puhastega 5 E 10 h; 1 kg velefinega, snežnobelega, puljenega B K 40 h; 8 K; 1 kg puha, sivega 6 K; 7 K; belega, finega 10 K. najfinejši prsni puh 12 K. — Kdor vzame 5 kg, dobi franko. Zgotovljene postelje is gostonitega rdečega, modrega, belega ali rumenega nan-klnga, pernica, 180 cm dolga, 120 cm Široka, z 2 zglavni-koma, vsak 80 cm dolg, 60 cm širok, napoljen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; same pernice po 10 K. 12 K, 14 K. 16 K; zglavniki 2 K, 3 K 50 h, 4 K. - Pernice 200 cm dolge. 70 cm široke K 13—, 14 70, 1780 in 21—; zglavniki 90 cm dolgi, 70 cm širok K 4 60, 5 20, 6*70; podpornica iz močnega rižastega gradlna. Razpošiljanje po povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno je vzeti nazaj ali zamenjati franko. Za neugajoče se povrne denar. — Cenovnik zastonj in franko. 456 50-22 S. Benisch, Deschenitz, štev. 199, Šumava, Češko. JaX & Sft1T Ljubljana Dunajska cesta Stev. 17 Priporočata svofo bogato zalogo šivalnih strojev za rodbino in obrt. Pisalni stroji „Adler". Vozna kolesa. Ceniki zastonj in frankom PoStno-hran. rač. it. 848.428. —— 1128 zadružnikov. —— Vplačani deleži K 21.024--. Ustanovno leto 1881. Telefon £t. 2. Rez. zaklad nad K IOO.OOO*—. Denarni promet v letu 1909 —— K 4,020.030-96. ——— „SH POSOJILNICA V ZflLGlT REGISTROVANA ZADRUGA Z NEOMEJENO ZAVEZO. 1J Hranilne vloge obrestuje po 4 V2°/o z letnim pripisevanjem k glavnici, položbe v tekočem računu pa po dogovoru, od dne od dne s poluletnim kapitalizovanjem. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Hranilne knjižice drugih zavodov sprejema kot gotovino. Posojila daje na hipoteke, hipotek , rne cesije, vrednostne listine, dragocene stvari, na blago, ki ni pokvari podvrženo in na poroke; dovoljuje odprti kredit v tekočem računu in eskomptuje trgovske menice. Obrestna mera je 5 do 6%. Preskrbuje ceno inkaso nakaznic, menic in v ttkočem računu poslovanje s čeki. — Postrežba v vsakem oziru kulantna in točna. Poštnohranilne položnice in lastni čeki na razpolago. Posluje vsak dan; posebni uradni dan za stranke pa je izvzemši praznike vsak pondeljek in petek. 293 26-19 Mino narodno ff| prVa jnžnostajcrsHa HatnnoselKa Stavbena Id umetna kamnoseška obrt 8 strojnim t:: obratom. ::: Izvrševanje vseh stavbenih deli kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov Mit. tc različnih kamenov ln t:: cementa. Speoijalna delavnica in podobarski atelje za umetna cerkvena dela kakor: al tarjev, obhajilnih miz, prižnic, kropilnih in krstnih ::: kamnov itd. ::s Bru&enje, pollranje 1» str upanje kamena s troji.« i mz\ industrijsHa dražba. Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov lz različnih marmornih vrst granitov in sijenitov 00 raznovrstnih narisih in nizkih cenah. Naprava zidanih ali betoni-ranih rodbinskih grobiftč ::: (rakev). ::: Brzojavl: ,Kamnoseška Industrijska družba Celje'. «6 Tlakovanje cerkva, dvoran I11 hodnikov s Samotnim ali ::: cementnim tlakom. sil Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočih marmornih vrst v vseh oblikah. Popravljanji spomenikov, ude* :;: lavanje napisov v iste. Vinko Kukovec stavbeni podjetnik m tesarski mojster, lastnik parne žage na Lavi pri Celju ===== prevzame vsakovrstna ===== stavbena zias« tesarska dela. 61 60-50 ne pozabite B B ■ B B B B B si ogledati pri Ivanu Ravnikar, Celje popolnoma svežo zalogo rozin, čveb, grozdičev, pignol, datelhov, marelic, bosanskih sliv, mandelnov, pistacij, lešnikov, orehov, orančni cedri, peciva za čaj, zdravilnega konjaka, ruma, slivovke, kranjskega brinjevca, vseh vrst likerjev, čaja ter južnega sadja in delikates. Božični okraski: Sprejmem pridnega B ■ B B 4 : 471 59-21 Rafael Salmič trgovina z urami in zlatnino v »Narodnem domu" v Celju. Velika izber novosti, zlatih in srebrnih verižic, priveskov, dolgih zaponk, zapestnic, uhanov, prstanov, gospodskih in damskih ur, nastavkov, jedilnih sprav, predmetov v novem srebru, optičnih predmetov i. t. d. Naročite cenike. Postrežba točna in solidna. Poštne hran. račun St. 64.866. - Telefon it. 48. - Najboljša prilika za sigurno šfedenje je pfeedonosno nalaganje gotovine =—=— pri denarnih zavodih, ki nudijo najugodnejše pogoje. registrovana kreditna in stavbena zadruga z omejeno zavezo v Gaberju pri Celju ,LASTNI DOM« Pisarna je v Celju, Rotovftko ulice it. IS Uraduje se vsak dan pazrin nedelj in praznikov od 8.-12. ure eee dopoldne, eee 3 pet od sto (5%) sprejeme hranilne vloge od vsakega, je član zadruge ali li«, na tekoči račun ali na nilne (vložne) knjižice in jih obrestuje letno Hrenilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov dehar, ne da M se Obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga in ga ne odteamje vlagateljem tako da dobijo na leto celih 5 K od naloženih 100 K. — Posojila daje proti 6% obrestovanju na osebni kredit, proti zastavljenju vrednotic, dragocenosti ali nepremičnin na menice ali dolžna pisma. — Odplačije se na račan e e e e e glavnice in obresti v mesečnih ali v posebej dogovorjenih četrt — oziroma polletnih obrokih OeŠee Sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in jih Obrestuje 47*% pO mm' * /8 /6 MM" pripisuje uuieau Rentni davek plačuje hranilnica šarita ter ga M odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Šoštanj, Sevnica, Šmarje, Gorrijigrad In Vransko in rezervna zaklada, katera znašata vže nad 363.000 K. Ker nima namena iskati dobička, zato fazdeli znatne svote v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje. m i i i - mi r.....mir.....i iKllBITlIlMl* ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu. domu. _ Volila za dijaške ustanove , ža napravo potov 4800 K, različnim učni zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 8.556 K, za podpore različnim požarnim brambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 4.450 K, hranilnico usta-novivšim okrajem izplačalo pa se je 26.300 K za dobrodelne n*-pene, skupno tedaj nad 83.800 K. Sprejema tudi hranilne kitjliice drugih, posebno neslovenskih denarnih zavodov in jih obrestuje, ne da bi še pretrgalo obrestovanje. Slovenci, 43 62—51 p..iužujt. .e jBžnoitajcrsI;« hranilni« J.___.I.X! J-______I__I _l.ld — da se naloži denar za mladci Ailit*fi}ii svojega denarja ali kadar nalagate denar za mladoletne varovane« M zahtevajte pri sodiščih, ; v v;^ Iu,**!!-«-. turoma ža varovance izključne le v ]O0STa]CfSI(0 nratltintco. I I J m POSOJILNICA v CELJU POSOJILNICA V CELJU, ki je bila leta 1881 z neomejeno zavezo ustanovljena, šteje sedaj nad 4200 zadružnikov, kateri imajd vsega riad 72.000 kron vplačanih deležev. POSOJILNICA uraduje vsak dan od 9. ure do 12. ure dopoldne razun nedelje in praznikov. trs== Poštne h anilnice ček. št. 9579 1 V lastni hiši ,Narodni dom' Telefon štev. 22 HRANILNE VLOGE sprejema od vsakega, ako tud ni član zadruge ter jih obrestuje po 4 — Sprejemat vložne knjižice drugih denarnih zavodov Rot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. Posojilnica plačuje rentni davek sama, ne da bi ga odtegnila vlagateljem. Posojila daje na osobni ali hipotekami kredit proti 6%« S1/,®/, in S% obrestovanju. Nad 6 milijonov kron hranilnih vlog S S Nad 332.000 kron rezervn* zaklada 1 ■ 13 52 52