SteV. 1C6 Posamezna Številka 20 stottnk Uhlji - Izvsemfl p^edetjek - "»k dan zjatraj. - Uredništvo: «Um FranClKvi Asllkcgi tter. 20. L nadstropje. - Dopisi mj se poflljajo and. n lit vil — Nefranklrioi pisms se ne »prejemajo, rokopisi m ne mSaJo. — Izdajatelj In odgovorni nrednik Stefm Godini. - Ustnik konsofdj lista EdlnoctL - Tisk tiskaro« Edino*. — Naročnini mak ni mesec L 7.—. pol leta L 32- in cci> let« L 60.— - Telefon uredništve in »prav« «er. 11-57. V Trstu, t Pihfc ^ lullla Posamezna Številka 20 stotmk letnik xwi Posamezne Številke v Trstu in okolici po 20 stotirik. — Oglasi se računajo > Sirokosti ene kolone (72 mm). — OjlasI trgavcev in obrtnilcav m-rt pa 40 sto t osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila pa L 1.—, ogUsi deaa.nii zavoia/ mm po L 2 — Mali oglasi po 20 stoL bese ia, najmanj pa L 2. — Oglas naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv Frančiška Asiškega štev. 20,1. nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57 Naši srednje- In vlsokoiold Kje so naše srednje Sole. la smo ri J* bili priborili v desetletnih trdih borbahz vlado in Nemci? Srednjo šolo na Voloe* kem, učiteljišče v Kastvu, v Gorici, gim* nazijo in učiteljišče v Gorici in trgovske šole v Trstu nam je zločinska roka brez,. dušno zaprla... . « Srednješolsko vprašanje je ena izmed najbolj žalostnimi našimi' zadevami. 1U-liiianska vlada nam je s svojim protikul* turnim činom zasekala v narodno telo rano. tako rano, ki se da le težavno Ko* je bila vlada zaprla naše zavode in izgna)a iz njih učečo se mladino, se ta slednja in kar tako vdala V zasebnih stanovanjih, kasneje v podstresjih ter v skladiščih je nadaljevala mladina svoje nauke. In ko je oblastvo staknilo tudi ta »učiKšča«, se jp dijaštvo zatekalo v kle* ti, posnemajoč prve kristjane, ki so se skrivali v katakombah pred tedanjimi razbojniki. Slednjffe je vlada zlomila tu. di ta zadnji odpor naše mladine... _ Naši dijaki se niso hoteli vpisati v las. ke učne zavode ter so raje odšli v Ljub* liano, v Maribor in druga mesta. Kako tudi ne? VpTašanje jugoslovensko * ltp lijanske meje ni bilo še rešeno m vse je pričakovalo, da zasedejo jugoslovenske čete vse Primorsko. Minevau so meseci in leta in naše dijaštvo je trumoma za* puščalo rodno grudo in se podajalo cez premirno črto. Tako se je zgodilo da smo sešteli na primorskih italijansKift srednjih šolah deset slovenskih dijakov, na tisoče naših fantov pa ie študiralo v L i ubijani in drugod. 2e 1919. leta nismo biH nekateri Primorci tega pojava veseli (med te je spadal tudi pisec teh vrstic), in .Icer iz več razlogov. Vedeli smo, da bi spravili v primorske šole vdiko večje število domačih fantov kakor v kranj* ske. Dcim je pač blizu. Drugič smo slu. tili, da se velik del dijakov, ko dovrši svoje nauke na Kranjskem, ne povrne več na Primorsko. In nismo se motih. Kako bridko je to! Nad 200. Istranov študira v Jugoslaviji. Koliko sc jih bo vr* nilo na rodno grudo? Ali jih bomo sešteli na prstih obeh rok? Tretjič smo biil mne. nja, naj fantffc študirajo v Gorici in lr* stu. Danes pohaja menda deset domačin clovencev goriško gimnazijo, nekaj sto. tin pa jih je v Jugoslaviji, katerih ve. čina ne bo klužila domači deželi. Resultat je jasen: mi hočemo, da stu. i lira jo naši dijaki na Primorskem. Slo* \enskih šol žal razen v Idriji m! Nasi ukaželjni dečki naj bi se vpisovali v prvi vrsti v idrijske srednje šole, nato pa v Gorici in v Trstu, in sicer v vse vrste srednjih šol. Na Primorskem naj studi-rajo, da bodo na Primorskem ostali; shtf* bo v ali in narodiu koristiH. Seveda ne sinemo niti za trenotefc opustiti boja za slovenske srednje sole. In boj, moramo biti, na vsej fronti, z vso odločnostjo, dokler nam vlada ne odpre vseh tistih šol ki jih narod potrebuje. Evo naše potrebe! Mi zahtevamo real. no.klasično slovensko gimnazijo v Go* rici, v Trstu, realko v Idrilji, realno * kla. srčno hrvatsko gimnatzijo v Pazinu, slo. vensko moško in žensko učiteljišče v Gorici, hrvatski učiteljišči v Pazinu m v Voloskem, trgovske in obrtne šole v Trstu, Gorici Pazinu in pomorsko. stroj, no šolo v Lovranu. To so naše začasne šolske zahteve, od katirih ne odnehamo nikdar in pod nobenim pogojem. Kal;*, pada je potrebno, da se goji v vseh teh šolali italijanski jezik v toliki meri, da ga bo vsak absolviranec popolnoma ob. vladal v pismu in govoru. _ Naše stališče nasproti visokosolikim študijam je tudi jasno. Naša zahteva se glasi: Reciprociteta med italijanskimi m jugoslovenskimi vseučilišči. Stolice za slavistiko na italijanskih vseucfliStth. Kje naj študirajo naši akademiki? To je vprašanje, ki si z njim glavo bekjo mnogi Slovenci Al? v Italiji ali Jugosla* vi j i ali drugod? . . Naj povem tu odločno srviojp mtsel. Tudi potem, ko bo priznana recipro. citeta med italijanskimi in jugosloven* skimi vseučilišči, ne kaže našim akade. mikom študirati izključno v Jugoslaviji kakor tudi ne v Italiji. Praktičnost bo zahtevala, da bo vseučiilišfinik vsaj ne* kaj časa pohajal italijansko univerzo. Spoznati mora paJč do konca laški jezik, laško kulturo, če hoče v Italiji bivati, kar pa je čisto nemogoče, če ni študiral v Italiji. Na drugi strani pa je zopet res, da laški visokošolski študij zaostaja za inostranskim. Za časa sivojega štirite denskega bivanja v Rim« sem večkrat čul besedo: »X. je študiral v Nemcijj«, s čimer hočejo poudariti sposobnost in zmožnost dotičnega. Inženir, narodni ekonom, ki je dovršil svoje študije v Nemčiji; to je kaj posebnega. In prav to mora biti cilj slovanskih dijakov na Pri. morskem: v vsakem oziru prekašati ita. lijanske tovariše. To bo ilzdalo in impo. niralo. Zato bo treba laški študij izpo. polniti z nauki na kakem dobrem ino. zemskem vseučilišču. Toda o tem gre beseda onim našincem, ki^ imajo v tem oziru svoje izkušnje. Virgilij Sček. dah. S tem je dosegel ne le čehoslovaš* ko, temveč tudi italijansko prvenstvo. Drugi je priplaval do cilja Cehoslovak Tlajšer, ki je rabil 0 pojedini je prestolonaslednik turo. hito sprejel v dvorani japonskega posla* ništva, diplomatski zbor, ki je bil pnso* ten v polnem številu, visoke državne do* stojanstvenike, zastopnike pokraj me m občine in mnogo drugih oseb m gospa. Med sprejemanjem in med pojedino je svirala godba japonske eskadre. Bataljoni ljudskih arditov nroti fašistov* ski vojski. — Namen nove arditske organizacije RIM, 14. Snoči se je vršilo v dverp ni tramvajskih uslužbencev zborovanje ljudskih arditov. Zborovanja se je ude* ležil tudi poslanec Mingrino, kateremu je poveljnik arditov predstavil bataljon, razdeljen v naskočne oddelke iln oddel* ke za represalije. Vsa okolica je bila za* stražena po skupinah arditov, ki so po* gnali v beg nekoliko fašistov, kateri so ne poizkušali1 približati. Do hujših spopa* dov ni prišlo, ker je bila vsa okolica za* stražena tudi po policijskih oddelkih, k a. teri so takoj posredovali! . Socialistični poslanec Mingjmo, ki je bil v vojni arditski stotnik in je sedaj zaupnik ljudskih arditov, je podal poro. čevalcu »Secola« nekatere izjave o na* menih te nove arditske organizacije. »1 a organizacija — je dejial poslanec — m nastala vsled ukrepov socialistične stran, ke ne njene parlamentarne skupine. Jaz osebno sem pristopil k njej, ker njen program je obramba proletariata.^ Nova arditska organizacija nima nikakršne po. Etične barve, ker so v njej zastopani socialisti komiimisti anarhisti m republi* kanci Ne bomo se tudi cudibl, ce pn* cfn^ii^ V niei mlaiši elementi ljudske stopijo k njej mlajši stranke. ... , Namen te organizacije je enostaven, ker ne prejšnja ne sedanja vlada nista hoteliin nista mogU potlačit fašistov, skega nasilij a in ker evangeljska taktika proletariata, posebno v bolj reformisti, čnih krajih ni iimela uspeha, kajti tasi* stom ie zrastel greben m so zaceli stre* sati svojo mržnjo proti vsem organiza* cijam, vštevši tudi zadruge; vsled teaa je nastala na naši strani' velika potreba usanovitve proletarskega obrambnega or* Cnizma, ki ni monopol ene same stran. ke, temveč združuje vse stranke, ki stoje v ospredju in ki so ze site dolgo* trainega nasilja.« Na Vprašanje, ali ima torej organima* cija namen do pp^M meščansko vojno je odgovoril sociahstičm poslanec: »Na* rotno. V očigled nevarnosti; ki preti naši državi vsled nadaljevanja m širje* — —želimo, da bi v>* «?nrotno V očigled nevarnosti, ki preti 2Sl državi vsled nadaljevanja in širje, «ITrr.#>«?flnske vojne, želimo, da bi vj* ki žele, da bi stopili DoUtični boji zopet v meje, katere nala* ga Sra/posredovaK iskreno in odloc* lo in vzpostavili! normalno življenje, brez katerega grozi vs^ strankam ne* varnost, da izgube vse, ** Itahji poguba.« Na vprašanje, ali se tudi socialista za* nimajo^a usodo Italije, je odgovonl P<^Brea;C dvoma, ker Itahjo sestavlja ve* činoma vojska roanh m umstvemh de* lavcev Želeti dobrobit k^^^T^Tv vseh italijanskih pokra* jinah, odločno in pravično popova* nje državnih oblasti, la naj naredi en-faat konec neznosnim razmeram v nasi poroči Argo Secondari eden poveljnikov ljudskih arditov je imel po* iavor z nekim? časnikarji o ciljih nove organizacije. Po nfihavSh pjevah ne pri* SŽSoHJdski arditl nobeni poUtični stranki Kot član te organizacije se sprejme vsak, kdor je pripadaj tekom vojne naskočnim bataljonom ah pa se boril v strelskih jarkih. Namen te oi*ani*acije de obramb® državo proti fašistom, ker pa je Italija po veČini proletarska, na* fašisti in arditi neizogibna. D'Annunzio je prepovedal reškim legi o. narjem, ki so po večini arditi, Drist^piči k fašistcvskkn zvezam. Glede D'Annunzijevega stališča na. sproti temu novemu gibanju je izjavil Argo Secondari, da smatra, da ^a bo tu* di D'Anmmzio odobril, ker je znano, da je grajal fašistovske nastone proti pio-letaiiatu. Arditska organizacija — j t na. daljeval poročnik — bi bila mogla ostati ob strani fašistorvsko * komunističnih bo; jev, toda ker se danes ne more več 40. voriti' o rdečem nasilju in imajo samo fašisti žalostni monopol političnega r«z bojništva, bi arditi lahko zatajili svoje cilje, če bi ne nastopili v obrambo italijanskega proletariata. Novi spopadi med fašisti in pristaši drugih strank RIM, 14. Spopadi med fašisti in pri. staši drugih strank se nadaljujejo v ve dno večji in ostrejši meri. Iz Turina pri hajajo vesti o hudih spopadih med fašk sti in socialisti. Fašisti so napadli skupi, no socialistov, ko se je vračala z neke. ga zborovanja. Bilo je več ranjenih, od katerih sta dve osebi umrli. Aretiranih je bilo več socialistov. V Viterbo se je vrnil mir, ker sc oblasti ukrenile proti fašistom stroge ukrepe. Fašistovski zastopniki so prosili, da bi se smeli v prisotnosti oblastev se. stati' z zastopniki drugih strank. Oblju-. bili so, da se ne vrnejo v Viterbo. Te. kc-m zadnjih bojev je nesreča hotela, da je postala žrtev sedanjih razmer v ltah* ji neka angleška družina. Ko so fašisti po prvem napadu odšli iz Viterba so po^ stavili ljudski arditi straže pred mesto: da preprečijo njihovo vrnitev. Nenado. ma je pridrvel po cesti avtomobil. :>tra. že so mislile, da so fašisti in so streljale. Niso pa bili fašisti, temveč angleška dru; žina po imenu Beckett. Bil je ranjen šo. fer in dva dečka, dočim je bil tretji delček ubit. Vsi trije otroci so bili prišli v 11 al? j o na počitnice. Mesto se je oddolžilo nesrečni družini s tem, da je priredi, lo mrtvemu dečku naravnost ginljiv po; greb, katerega so se udeležili zastopniki vseh strank. Z vseh oken so padale cvei^ lice na krsto. Vesti o krvavih fašistovskih Izgredih prihajajo tudi iz Treviza, kamor ie vdrlo v minoli noči nad 2000 fašistov, ki so razdejali tiskarno in uredništvo glasila ljudske stranke »II Piave« in sedež re. publikanskih organizacij in njihovega li. sta »La Riscossa«. Fašisti so vdrli tudi v privatna stanovanja. Prišlo je do krva. vega spopada z republikanci, tekom ka. terega je bilo veliko oseb ranjenih. Tudi nekoliko kavaren je bilo razdejanih. Fa. šifcti so vdrli tudi v neko tvornico, kjer so pretepli delavce in razdejali, kar jim je prišlo pod roke. Meščanov se je po. lastil teror. Socialisti so ukrenili vse po. trebno za obrambo delavskega dela mesta. . . Vesti o hudih spopadih med fašisti in komunisti prihajajo tudi iz Orte kjer je bil ranjen neki fašist, nakar so fašisti iz. vršili kazensko ekspedicijo. Fašisti so razdejali nekoliko privatnih stanovanj in eno kavarno. Reški zastopniki zopet v Rimu RIM, 14. V Rim je zo 1 ~^lo> od* poslanstvo z Reke pod vodstvom bivše, ga reškega župana Gigante1- (V-^lan* stvo je brlo siprejeto od vo^^a miniitra Gasparotta, kateremu je poudarjalo po. trebo hitre rešitve vprašanja luke Baroš. Gasparotto je obljubil, da bo stvar pred. ložil ministrskemu predsedniku in mini. stru vnanjih stvari Prišel je v Rim tudi Zanella, ki je bil sprejet v mini trstvu vnanjih stvari. Smatra se, da bo italijanska vlada končno priznala izid voli. tev dne 24. minole^a aprila in dovolila, da prevzamejo Zanellijanci vlado na Reki toda pod pobojem, da dajo zago. tovila glede obrambe italrjanstva Reke in glede luke Baroš. Angleška državna konferenca — Bai four o Zvezi narodov LONDON, 14. Na zadnji seji' držav* ne konference je poročal Balfour o Zve. zi narodov. Omenil je težkoče, na kate. re je zadela Zveza narodov. Nato je re* kel, da upa, da bo Nemčija v kratkem postala član Zveze, dočim bo Rusija mo* gla biti sprejeta, še le tedaj, ko neha biti, kar je sedaj. Koristi, ki jih ima svet od sodelovanja vseh držav, — je dodal Balfour — so neizmerne, toda ne daj d se vestno natančno razdeliti med posa* mezne člane. Balfooir je nato dokazov al, da morajo vsi; državniki dobre volje de* lati na to, da se Zveza narodov obnese. Zveza narodov >je imela že v prvih IS mescih svojega obstoja lepe uspehe, da* Ije se ne sme pozabiti njena vloga v Lipskem in v sarreski dolini, njeno nad* zorovanje dežel, ki so pod mandati in slednjič njena najvažnejša naloga, ki je v mirnem reševanju mednarodnih spo. rov. Balfour je dostavil, da bosta splošni mir in neodvisnost držav zajamčena, na da bi bilo treba rabit!1 orožje. Ta up pa se more uresničiti le po Zvezi narodov. Angleži želijo vendar govoriti s Kemal pašo LONDON, 14. Listom poročajo iz Ca* rigrada, da se bo pogovor med genera* lom Harringtonom in Kemal pašo vršil najbrže v Azmitu ali Inneboliju. Pogla* var turških nacionalistov je baje spre. menil svoje zadržanje in je izrazil željo, da bi: se sestal s poveljnikom medzavez* niskih čet v Carigradu. Isti T sti pravijo, da je angleško ministrstvo za zunanje zadeve obvestilo italijansko in francos. ko vlado o okoliščinah, pri' katerih so sc raičela pogajanja s Kemal pašo, in da jo naprosilo italijansko in francosko vlado, rtaj povesta svoje misli o- nadaljni politi, ki? nasproti angorski vladi. Zastopnik angorske vla.de v Parizu Niahod Rešid beg je prišel včoraj v London. Anglija in francoski mandat v Siriji LONDON, 14. V dolnji zbornici je vprašal neki poslanec vlado, ali je fran* coski maoidat v Siriji enak angleškemu mandatu v Palestini in ali, zahteva eden obeh mandatov več,je stroške kakor dru. ali ne. Državni tai;mik za. zunanje za. deve je odgovoril, da načrt francoskega mandata v Siriji, kolikor je njemu zna. no, ni še bil objavljen. Toda položaj v Palestini se precej razlikuje od položa. j a v Siriji in vsled tega posamezne točke obeh mandatov ne bodo mogle bi. ti enake. Na vprašanje o sojenju vojnih zločin, cev v Lipskem in o odpoklicu francos. kega zastopstva lin na vprašanje, ali bo Anglija sledila francoskemu primeru, državni tajnik ni hotel odgovoriti, ker ni bil predhodno obveščen, da se bo to vprašanje predložilo. Imetje sovjetske vlade na Angleškem in angleška sodišča LONDON, 14. Angleško poklicano so* dišče je odklonilo zahtevo, naj bi se 7500 rubljev, ki so bili vloženi pri an* gleški državni banki, smatrali za vloge v prilog posestnikom ruskih državnih obveznic. De Valera v Londonu.^— Na Irskem popoln mir LONDON, 13. De Valera in drugi fc* nijanski zastopniki so prišli včeraj zve. čer v London, da se sestanejo z Llo>* dom Georgeom. Od ponedeljka opoldne, ko se je za* čelo premirje, ni bilo na vsem Irskem nobenega novega atentata. Gornla Slezlja Nesoglasje v medzavezniški komisiji Grožnje generala Hoferja PARIZ, 14. Člani medzavezniske ko* misije za Gornjo Slezijo se niso mogli zediniti! glede mej, ki bi jih morali pred* lagati ▼ skupnem poročilu vrhovnemu svetu. Vsled tega je bilo sklenjeno, da bo komisar vsake zavezniške države po* slal svoji vladi svoje posebno poročilo in svoje posebne predloge. Vlade bodo iz* ročile te predloge posebni komisiji stro* kovnjakov, da jih prouči preden se se* stane prihodnji vrhovni svet* General Hofer, poveljnik nemških prostovoljcev t Gornji Sleziji je imel na shoda svojih zaupnikov in častnikov govor, y katerem je rekel tudi to*le: »Ako bo aklep vrhovnega sveta t Pari; su za nas nepovoljan, bom vdrl ie isti Francija Francoski narodni praznik in vročina PARIZ, 14. Danes se praznuje po vsej Franciji obletnica zavzetja nariske ba* stilje v začetku francoske revolucije. Vsled velike vročine, ki tlači v sedanjem hipu ves svet, je odpadel dobršen; del običajnih svečanosti. Pogrešala se ]z predvsem vojaška parada, ki je bila vsa* ko leto središče cele slavnostl. Senat in, poslanska zbornica sta na predlog voj*' nega ministra Barthou*a bila sklenila to* zadevno resolucido, v kateri je rečeno,; da se za letos izjemoma ne bo vršila obi*; čajna vr^aška parada razen pri zased* nih četah ob Renu. Mnogo izvenpariš* kih vojaških zn mornariških oddelkov je bilo prišlo v Pariz, še preden je bila parada odpovedana. V Čast tem oddel* kom se bodo vršile danes zvečer noseb* ne zabave. _ Baltiške države Nemčija priznala Estonijo REVELJ, 13. Estonsko ministrstvo za zunanje zadeve je dobilo od nemške! vlade obvestilo, da Nemčija priznava, »de jure« svobodno in neodvisno eston* ako državo, Id so jo zavezniške države priznale ie t mesecu Januarju.. stran iC V Tref«, đne 15. JuilJa 1911. Rusija Kras in ostane na svojem mestu LONDON, 14. Reuterjev dopisni urad iavija, da je Krasin odpotoval v Rusijo le za kake tri tedne. Berzin m bil ime* novan za njegovega naslednika, temveč ga bo le zastopal, dokler se zopet ne po* vrne iz Rusije. Strogi predpisi proti trgovini z zlatom in platinom HELSINGSFORS, 13. Moskovski so* vjet za delo in sovjet za državno btani* bo sta sporazumno prepovedala vsem so* vjetskim ustanovam vsako sodelovanje pri razdeljevanju in pridobivanju zlata. Ta pravica pritiče izključno le sovjetu za rudarstvo. Država je odredila, da se ima raba dragocenih rud stroju nadzor rovati. Zadruge in zasebniki nimajo pravice kupovati, preprodajati in prede* lovati zlato in platin. Te ^ odredbe se spravljajo v zvezo z precejšnjo stisko, v kateri se nahaja v sedanjem hipu sovjet* 6ka vlada vsled občutnega pomanjkanja gotovine. _ Amerika Glavni nadzornik ameriške vojske pride v Evropo NEW YORK, 14. *>New York Herald« javlja, da pride glavni' nadzornik ame? riške armade general Chamberlain v Evropo nadzorovat ameriške zasedne lete ob Remi. Amerika sklicuje konferenco za razoro* žitev In ... dovoljuje kredite za oboroževanje NEW YORK, 13. Zakon o proračunu za mornarico je bil odobren. Ta zakon dovoljuje 410 miljo nov dolarjev za voj* no brodovje in vsebuje popravek sena* torja Bora ha, & katerim se predsednik pooblaiča, da lahko skliče konferenco glavnih pomorskih držav za razorožitev na morju. Zedinjene države in Sibirija WASHINGTON, 13. Potrjuje se vest, da je ruska daljnovzhodna republika prosila vlado Zedinjenih držav, naj po* Breduje pri Japonski radi umika japon* skih čet iz vzhodne Sibirije. Portugalska Ssetava nove zbornice LISABON, 14. Nova zbornica je se* stavljena takole: 65 vladnih pristašev, 57 demokratov, 5 monarhistov, 2 kafco* ličana in 6 neodvisnih. lago socialistom in odpeljan ▼ tiskarno Spas-j želi podrotmejša pojasnil«, naj se obrne na zal, ne da bi biH to dovolili komunisti, ki so i*- j finančno nadzemižtvo na tekališču Cavour it. stopili iz komisije, katera ima razdeliti bivša j 6, III. — Trst, 11. julija 1921. skupno premoženje, ker je postopala po njUto- ' _ vem mnenju krivično. Komunisti »o vsled tega, »^ŽSSfCCflSl jElWlS@fll3 pozvali socialistične zastopnike na sestanek,; __ _ , . . . . kjer so jim obrazložili, da ne bodo dovolili raz- Posrečen rcp^lp napsf Včera, zjutra, deljevanja bivš. skupnega premoženja, dokler okoh 7 ure ko je bil letni Adolf Matteric se spor ne poravna. Opozorili so jih tudi. da j stanujoč v ulici Solitario št. 16,^san. v # svoji bodo porabil nasilje, če se ne vrne oni stavni; ^anjarm v uko Maiohca, ,e vstopil v n,o ele-stroj.Ker pa socialisti niso vrnili stroja, so iz- j ^enič^ki « ,e «n*Mtoj ta v hitri je bil ovit kamen, ter udaril z njim lastnika po glavi, da se je z^ruc&l nezavesten na tla. V tem je planil v žganjarno neki drugi mladenič s slamnikom na glavi ter začel iskati po predalih denar. To «brskanje» je videl lastnik, ki je bil prišel med tem časom malo k zavesti; zbral je vse svoje za civilne stvari. lialo-slovenžčina. Imamo pred seboj pismo, ki ga je neka tržaška tvrdka poslala slovenskemu trgovcu na deželo. Pismo se glasi dobesedno: «V posestvu vašega častetlivega od 26/11 vam naznanjamo da sod Vermoutha je bil poslan iz moči ter planil kvišku. Tega sta se zbala oba sabojam Griotte glih tisti dan z eno železniško, tolovaja in pobegnila praznih rok, pustivši na poslavnico kakor morate tudi sama vidit, stem mestu k Glasovanje naših poslancev- V našem listu smo svoj čas poročali, da je bil pri glasovanju proti Giolittiju Šček odsoten, da so torej glasovali proti vladi le ostali trije naši poslanci. Vest smo posneli po laških listih. Ob povratku naših ljudskih zastopnikov smo pa zvedeli, da so bili pri seji vsi naši poslanci navzoči in so vsi glasovali proti vladi. Fašistovska škofija. Iz našega člančiča «Fa-Sisti so ustanovili novo škofovsko oblast» je Nittijevo glasilo »II Paese» ponatisnilo okrožnico fašistov, v kateri nalagajo istrskim župnim uradom italijanski uradni jezik. List obsoja fašiste, ker si lastijo državno oblast. Nittijevo glasilo izhaja v Rimu in je zelo razširjeno. Zadnji dnevi naših krajevnih imen. Kakor vse kaže, se bližajo našim starim krajevnim imenom zadnji dnevi. Komisija, kateri je bila poverjena naloga, da predloži načrt za uradno krsiitev krajevnih imen v novopriklopljenih pokrajinah, je imela že prvo sejo pod predsed-ništvem sen. Salate In bo baje tekem treh mesecev zaključila svoje delo. Pozivamo naše poslance, da z vso odločnostjo nastopijo proti namerovanem izpačenju naših slovanskih krajevnih imen. Knko se strinja io? V italijanskih listih čitamo često o Postumiji italianissimi! V poročilih; o aneksijskih slavnostih v Postojni pa smo čitali, da je «sindaco» italijanske Postojne ogovoril® svoj slavnostni gcver v slovenskem jeziku! Kako se strinja to?! A ker že govorimo zopet o aneksijskih slavnostih, si dovoljujemo vprašanje do slavnih cblastev: Z?.kaj sc niso priredile take slavnosti tudi v Bocnu in Meranu v južnem Tirolu! Mari jim to ni dišalo? AH ni tamošnji generalni cavilni komisar bolj pameten človek, ki zna bolje računati z resničnostjo?! Gospod Credaro ni menda nič slabši Italijan nego ekscelenca Mosconi. ' Mad komunisti m socialisti. Predvčeranjim so vdrli nekateri komunisti, med drugimi bivši urednik lista »11 Lavcratore« Slvio Gasivoda, Eliseo Gluschitz in Mario Jurizza, v iiskarno Spazzal, kjer se tiska »Lavoratore Socialista« in odnesli nekoliko strojnih kosov. »Lavorato-re Socialista«, ki je izšel s precejšnjo zakasnitvijo, ostro napada omenjene komuniste in javlja, da so bili naznanjeni policiji Ta dogodek je v zvezi s sporom med komunisti in socialisti zaradi lastnine bivšega skupnega lista. Med drugimi predmeti, ki se bedo morali razdeliti, sta tudi dva stavna streja, ki sta bila shranjena v nekem skladišču delavskih zadrug na trgu Donadoni. Eden teh strojev je bil dan na razpo- pos vas tudi prosimo da nam plaćaste našo celo fakturo ker tudi vam železnica vam mora v plačat vse kar vam fali ino ki steji na računu. V tem upanju vas častitiivo pcsdravimo» (Sledi podpis). Naravno bi bilo, da imenuejmo tržaško tvrd-ko ter njo oziroma njeno slovenščino primerno ocenimo. Toda, ali bi bilo to pravično? AU je tvrdka res izključno sama kriva, da mora pisati tako turško slovenščino? Ali se splača tržaški tvrdki držati posebnega korespondenta, zmožnega slovenskega jezika zato, ker imamo na našem Primorskem enega zavednega trgovca, ki dopisuje v slovenščini? Ne, tržaška tvrdka ni kriva te turške slovenščine, vsaj v prvi vrsti ne. Krive so tiste stotine in stotine naših trgovcev širom dežele, ki se ne zavedajo, da je njihova dolžnost in pravica, se posluževati v svojem trgovskem dopisovanju svojega jezika. Kakor pošteno plačajo tako imajo tudi pravico zahtevati, da postrežejo s poštenim blagom in v dobrem slovenskem jeziku. Skrajni čas je, da se naši trgovci tega enkrat zavedajo; potem bodo tudi izginila taka gorostasna pisma, kakor je gori citirano. Upamo, da bodo našle te naše besede, ki so zelo dobro mišljene, primeren odmev. Kajti kakor nočemo objaviti imena tržaške tvrdke, ki je zagrešila omenjeno pismo, tako bo prišel čas, ko bomo objavljali imena tistih naših trgovcev, ki bodo dopisovali mesto v svoji materinščini v kaki slični siavo-italŠčini. Dolžni smo Prešernu in Danteju, da jima prihranimo brezpetrebno obračanje v grobu. Trgovsko izobraževalno društvo. Za danes, 15. t. m. vabim vse odbornike in namestnike, da se prav gotovo udeležijo seje, ki se bo vršila ob 20. uri v društvenih prostorih. Predsednik. V NEDELJO V BAF.KOVLJE! Cicibca in njegova družba kliče vsem prijateljem mladine: «Na zopetno veselo svidenje v nedeljo, 17. t. m. ob 5. uri in pol v dvorani Narodnega Doma v Barkov!jeh.» Šolsko vodstvo. Zračni premet med Trs i cm in Portorozami. Te dni sc je ustanovila italijanska družba za zračni promet med Trstom in Portorozami. Ta družba bo imela v Trstu svoj sedež pri družbi Cosulich a v Portcrczah pri družbi «Portorose». Za ta promet bodo na razpolago trije hidro-plani. Vozile sc bodo lahko tri osebe ali pa samo dve. Prošnja. Ferdo Kučera, doma iz Kamnika, ki je od leta 1909 do 1914 služboval kot odvetniški uradnik v pisarni dr. Rybara, je prišel sedaj iz vjetništva v Rusiji. Ker se nahaja v grozni stiski — brez obleke in brez sredstev — prosi usmiljena srca za pomoč, ki naj se dopošlje upravi našega lista. Ljudsko prenočišče v ulici Pondares. Generalna direkcija javne dobrodelnosti naznanja, da so obnovitvena dela v poslopju št. 5 v ulici Pondares dokončana, V prenočišču je na razpolago 283 postelj. V zavodu lahko prenočujejo osebe moškega spola proti majhni odškodnini, ki znaša za ves teden 14.— lir, za eno noč 2'50 liri. Prenočišče se odpira ob 20. uri in zapiira ob 7. uri zjutraj. Prenočevalcem je dovoljen vstop do 23. ure, izhod do 7. ure zjutraj. Prenočišče je snažno ter ima električno razsvetljavo in kopeL _ Člani in prijatelji »Planinskega društva* se opozarjajo na izlet, kateri se bo vršil v soboto popoldne in v nedeljo. Odhod iz Trsta ob 15.20 iz tukajšnega južnega kolodvora do Divače, dalje peš do Razdrtega ali pa z vozovi. Kdor ne _____X! IfiVlUn rfra tsL-nS na K'snnK. men. Matterič je dobil prvo pomoč v bolnišnici. Poskusen samomor. Včeraj dopoldne okoli 11. ure si je hotela končati življenje radi ljubezenskih razmer 25 letna Karmela Stern, stanujoča v ulici della Pieta št. 5, ki je popila v ta namen precejšno količino murjatika. Pripeljana je bila v zelo slabem stanju v mestno bolnišnico. Vesti Iz Coriike Za voditelja občin Bate je vlada zopet imenovala na občno željo občanov, kot poročajo iz te vasi, g. Valentina Staniča, posestnika in * gostilničarja v Batah. Ta je županoval že več let pred vojno in je splošno priljubljen.- Telovadao društvo «Sokol» ▼ Cerknem priredi,v nedeljo, 17. t. m. ob 16. uri v Logu (Dol. Novakih javno telovadbo. Vzpored: nastop članov s prostimi vajami« orodna telovadba {bradlja, drog), skupine. Po telovadbi prosta zabava, pri kateri sodeluje domači orkester. — K obilni udeležbi vabi Odbor. Iz Divače. Iz vseh krajev Julijske Benečije se čujejo žalostne vesti, da se naša dekleta lovijo v mreže, katere jim nastavljajo tujci. Vedno sem si mislil, da ostane Divača, ta: zavedna kraška vas, ne omadeževana. Opazil sem pa, da je tudi tu nasejana ljulika med pšenico. Potujoč skozi omenjeno vas v nedeljo, 10. t. m., sem naletel na zabavni večer, ki so ga priredili laški častniki. Med raznimi laškimi devicami sem zagledal kakih 5 Divačank, ki so se lomile in zvijale na vse načine v toli zloglasni «alti mossi*, da bi s tem kolikor mogoče bolj ustregle svojim kavalirjem. Pripomniti moram, da se je to vršilo v navzočnosti otrok. Živela 2000 letna «kultura», ki nam jo prinašajo naši odrešitelji v obliki «alte mosse*. Sramota zanje, ki prodajajo zemljo, katero so si naši pradedje še pred 1509 leti priborili z žulji svojih rok. Vprašamo: ali more dekle, ki se tako izdajalsko obnaša in pači svoj značaj, vzgojiti pozneje otroke v narodnem duhu? Vsa čast dekletom, ki ostajajo trdne in ne mečejo na cesto svoj dekliški ponos. Opazovalec. Kaj pa je to? Ljudje na deželi se pritožujejo: «V mestu se dobi vse ceneje, pri nas na deželi pa je še vedno ista draginja.* — «V čem pa?» — « Slanina, olje, obleka — vse je še po istih cenah...» Vemo sicer, da so s trgovstvom združene različne sitnosti, da mora plačati za vsak kilogram blaga na železnici zelo veliko svoto in da mora všteti tudi svoj dobiček zraven. Vendar pa bi opomnili, da so razlike med mestno in podeželsko ceno v blagu včasi le prevelike in ljudje tudi ne morejo hoditi radi izgube dragega časa po vsako stvar v mesto. Sicer bodo podeželske trgovce razmere poučile, da morajo cene blagu znižati, če hočejo kaj prodati, ker bo ljudstvo drlo tja, kjer dobi ceneje. Shod so imeli goriški fašisti, odkar so izvolili novi odbor ali, kakor sami pravijo, odkar so se reorganizirali. Zavzeli so tudi stališče nasproti Slovencem in pravijo, da ne bodo fašisti sami nikoli izzivali in nastopali brez vzroka in jih bodo respektirali, če bodo ti lojalni kot državljani; fašisti bodo odgovarjali samo na izzivanja. — Dobro. S tem moremo bti samo zadovoljni, če se to uresniči. Te izjave bi niti treba ne bilo, zakaj pri nas niso Slovenci nikdar izzivali in niso napravili nobenega koraka, če niso bili od fašistov v to prisiljeni. prenoči v Razdrtem, lahko gre takoj na Nanos, kjer bo v cerkvi sv. Jeronima preskrbljeno za prenočišče, poleg cerkve pa za hrano, pijačo in zabavo. Priporoča se, da vsak izletnik prinese s seboj kozarec. Izlet se bo vršil ob vsakem vremenu. Rojanski Sokol. Opozarjamo stariše, da prične v torek, 19. t. m. redna telovadba za naraščaj. Telovadne ure vsak torek in petek; za dečke od 16—17, za deklice od 17—18. Stariši, pošljite svoje otroke k telovadbi, da postanejo nekdaj močni in strumni Sokoli, vredni sinovi svojega naroda! Kat.narska šola priredi ob zaključku šolskega leta razstavo šolskih ročnih izdelkov (r čnih del in risb«. Starši in prijatelji šolske mladine so vabljeni, da si ogledajo razstavo prihodnjo nedeljo, 17. t. m. cd 11 do 1 in od 4 do 5. Učiteljsko društvo za Trst in okolico sklicuje zadnjo pevsko vajo v soboto, 16. t. m. točno ob 4. Napr šeni so, da pridejo vsi, sicer se zbor ne bo mogel udeležiti pri dclegacijskem zborovanju. Natečaj za traifko. Finačno nadzorništvo razglaša, da Be začasno podeli razpečevalnica monoplov (trafika) Štev. 205 v Trstu, na Ba-nah številka 25. Osebe, ki se potegujejo zato, da bi jim bila podeljena, morajo predložiti odnosno prošnjo finančnemu ravnateljstvu do 12. avgusta 1921. Prednost imajo vej. invalidi ter vdove in 6irote po padlih vojakih. Kdor Vssii iz Birma v Vremskem Britofa. Po tolikih letih, in sicer v ponedeljek, 11. t. m. smo imeli imeli zopet sv. birmo. Presvetlemu nadškofu goriškemu smo priredili kaj slovesen sprejem. Sveti zakrament je delil v cerkvi Matere božje v vremski dolini. Najlepšo hvalo izrekamo županu Jakobu Prelcu in njegovi družini, gospici Ivanki S. in drugim dekletom, ki so sodelovala pri prirejanju slavoloka. Ta je bil res krasen, odičen z našo — lipovo vejico, narodnimi znaki in z napisom: Blagoslovljen bodi, ki prihaja v imenu Gospodovem! Ali žal, slavolok ni stal dolgo: odpraviti se je moral na povelje orožnikov! Pri tem pa moramo še posebej pohvaliti gospico Ljudmilo S., ki je hrabro nastopila v imenu ljudstva, da brani narodne znake. Sprejem višjega pastirja je bil veličasten. Šolska mladina s šolsko zastavo in slovenskim znakom je bila lepo razvrščena pred slavolokom. Gospod Janko Dekleva je imel lep nagovor ;hvala tudi njemu. Zadnje besede, ki jih je govoril s solzami v očeh, so ganile ljudstvo tako, da so se vse oči solzile. Hvalo izrekamo tudi Marijini družbi in pevcem, ki so res lepo peli. Tudi g. nadškof jih je pohvalil. — O vtisku pa, ki ga je napravilo postopanje gg. orožnikov, niti ne govorimo. Na tak način si hočejo obla- POnilSlPK V. F. B. V malem svetu (82) »Od kisline seveda, alf ne veste tega?« »Tudi usta so jima zgorela...« »A kaka človeka sta bila to?« — je vprašal neki doslec. Neka stara ženska, braejevka menda, se je hitio poprijela vprašanja in začela pripovedovati. Oh, ona ju je poznala dobro. Stanovala sta pet korakov od njene hiie v Savski ulici, a pri nji sta kupovala zajutrk. On je bil trgovski pomočnik, kakih dvajsetih let, ona pa šivilja iste starosti. Bila je res lepa kakor sadni popek. Ljubila sta se, bila sta siromaina, morala bi se vzeti, ali stariši so nasprotovali, ali oba sta bila brnz službe. In zato sta sklenila — umre ti I Najela sta sobo r tem prenočišča i« sinoči in plačala takoj — poltena sta bila* Zjutraj so njega le videli, kako je prlSel is sobe. Potem pa se ni nič več čulo o njima, Sluge so potrkali na vrata, a niso dobili odgovora. Potem so — kakor se dela navadno — s silo odprli vrata in ju našli že mrtva. Bila sta v trdnem objemu — tako trdnem, da so ju s težavo ločili... Ah, tu ju prinašajo: ubogi ptici. In res je šestorica nosilcev donašala dve trupli, zamotani v plahte. Stiska je postala še večja, vsakdo je hotel videti; čul se je krik stisnjenih žensk in otrok. S težavo so sluge odprli nosilcem pot do voza. Dragan je stal pri vratah, globoko ganjen. Tik njega so nesli trupli, ki ste potem izginili v notranjosti voza. Razločiti je mogel obrise glave in nog, zavitih v plahte. In tako vidi da-nes vdrugič — smrt. Najprej jo je videl tam v motnih vodah, a sedaj je ila mimo poleg njega. Zopet je občutil tisto mehko žalost s sladko-grenko jezo, ki ga je stresla, in čutstvo zavisti, ker jima je bilo usojeno umreti tako lepo, skupno! Zakaj ni tudi Sofija rajie umrla žnjim? No, ona jt bila preveč veeela, je predobro živela im uživala, ta mlada pokojnica pa ni morda nikdar videla kaj dobrega! Ljudje so sc razšli, čim je Mniiki vos izginil in redarji so začeli nekoliko odločnejla razga- njati množico. Dragan se je napotil domov, a v glavi se mu je vrtel ta dogodek, zaposlujoč vse njegovo zanimanje. On ni mislil umreti, ali tu se mu je smrt narinjala in ga silila, da se bavi žnjo. Ta slučaj mu je doklical v spomin še več drugih samomorov, ki so se v zadnjem času dogodili v Zagrebu radi nesrečne ljubezni, radi dolgov, radi neozdravljive bolezni. Nekateri teh samomorov so vzbudili občudovanje pri občinstvu in v javnih glasilih, drugi pa so dali povoda, da se je začelo govoriti o njih kakor o nalezljivi bolezni, ki okužuje duhove, da posnemajo dane izglede. Spominjajočemu se teh slučajev, so se Draganu zdeli tako naravni, tako je rzumeval čine tistih obupancev, da se mu je zdelo čudno, čemu si ljudje razbijajo glave, da bi to razumeli, ugibajoč o povodih in razlogih. Mislil je, da je tu samo eno bitstveno: življenje se je omrzilo in gre samo za to, kaj si je izbrati: ali večje zlo, bedno Življenje, ali pa manjše — Smrt, ki napravlja vsem konec. In prvikrat sedaj na hišnem pragu se je vprašal: Zakaj naj bi ne storil tudi jaz, kar so storili toliki drugi pred Bitnoj?* . Dalje. stva pridobiti srce ljudstva?! Kako protislovje je med takim postopanjem in lepimi besedami pri aneksijskih slavnostihf da hočejo spoštovali čutstva in sporočila ljudstva! Izvestna gospoda v Postojni naj o tem razmišlja! Samoobramba postojnskega gerenta. Da bodo vedeli naši čitatelji, kako se brani gerent Dov gan radi svojega nastopa pri aneksijskih slav nostih v Postojni, priobčujemo v nastopnem spis, ki ga je poslal našemu urednštvu. Mi si cer nismo dolžni, dati njegovemu pisanju prostora v našem listu, tudi ni izključeno, aa je dobil navdihnjenje za ta spis od zgoraj; vendar mu lahko kljub vsemu temu izkažemo prijaznost in ga pustimo, da pride k besedi. Njegov dopis priobčimo v obliki, kakor smo ga prejeli: Slavno Upravništvo lista «Edinost» -f..- v Trstu. Z ozirom na dopis v »Edinosti« z dne 6. t. m. št. 153 na zadnji strani, prosim da sledeče popraviti blagovolite. Dne 30. V t. 1. sem bil poklican v Grand Hotel k nekemu sestenku, katerega je sklical komite bodoče aneksijske slavnosti. Pred udeležbo, hotel sem vedeti mnenje gg. meščanov in sem jih 27 na razgovor povabil. Kaj se je sklenilo nisem nikomur povedal, ker ljubim tajnost. Ni res, da so povabljeni gg. meščani pismo sestavili in istega meni izročili s pripombo, da naj g. civ. kom. Cavalli izročim. Pismo male vsebine je bilo nekemu drugemu g. oddatil, a ga nisem oddal ker nibilo to potrebno. Hranim ga pa, da si ga dopisec lahko poljudno ogleda, iz katerega bode razvidel, da je z svojim dopisom lagal in mene denuncirah Vsi gg. župani postojnskega okraja so bili pismeno k aneksijski slavnosti povabljeni. Da sem se jaz in dva druga g. odbornika slavnosti udeležila, je sklenil obč. odbor v svoji seji enoglasno, kateri edini je merodajen in vsak pameten občinski odbor v vsaki državi bi bil enako -storil, ker današnje razmere to zahtevajo. Postojna rabi od vlade različne naklonjenosti, n. pr. vodovod cesto Podkraj, plač. voj. odškodnine mestu, odškodnino za vodovod in električno centralo, in konečno da se bolnica zopet v prejšnji stan spravi ter da nastavi zdravnika, kateri bode govoril naš deželni jezik i. t. d. Za vse omenjeno sem v pričo gg. odbornikov g. gen. civ. kom. Mosconi-ja naprosil, kateri je tudi obljubil, da bode vse potrebno ukrenil kar je v njegovi moči. Dopisnik dobro ve, kaj sem prosil ter dobro ve tudi, da je za Postojno ta prošnja vitalnega pomena. Noče vedeti tega, pač pa hoče mene poniževati, če prav se nihče ni, in ne more pritoževati čez sedanji obč. zastop. Kaj js storil oni, ki je njegova dolžnost in ki je plačan za to, da naše želje pri vladi naprej spravi, občinstvo dobro ve, da — nič. Kdor veruje, da bi bil lahko podpisani aneksijsko slavnest preprečil, kar niso mgoii merodajni faktorji, je pač zelo kratkoviden. V Postojni, dne 12. julija 1921. Jos. Dovgan. Tečaii: Trst, dne 14. julija 1921. Jadranska banka........... • Cosulich........ •»«••••• Dalmatia................ Gerolimich Libera Triestina ............. Lloyd . ................. Lussino ..••••«.«••*••••* Martinolich ............... Oceania Prcmuda Tripcovich Ampelea Cement DaJmatia • ........... Cement Spalato -Tuja vatnta na tr^sškeai tr^u; Trst, dne 14. julija avstrijsko-nemške krone 3.— češkoslovaške krone . .......27.50 dinarji «0 leji................30.5 marke •• 5rS .-r 0 do'.arji..............21.30. Irancoški franki...............IGr?.— žvfcirski franki......• • • 35 — anglcšM funti papirnati. ...... 7850 angleški funti, ziati ........ 92.— napoleoni ...........• . 7o 300 335 272 1312 468 16*0 700 165 3 0 370 330 5r;0 342 310 192!. — 3.25 — 28 50 — 53.50 — 30.75 — 29 50 — 21.40 —169.— — 3 5.— — 79.— — 94 — — 76 — as REDKA PRILOŽNOST. Na novo opremljena restavracija na meji mestnega okolišča v Mariboru (2 hiši, z velikim sadr.jakcm, vrtom za goste, verando) ter v psorednji bližini spadajočim posebnim rentabilnim dohodkom, se ceno proda. Ponudbe pod »Restavracija 4617« na anončni zavod I. Sušnik, Maribor, Slovenska ul. 15. 1219 MALO POSESTVO, lc2cec tik postaja Pelrov-čs pri Celju, jako pripravno za trgovino, zlasti tudi lesno, se proda. Informacije daja profesor Jcs. Kožuh, Celje, S. Gregorčičeva ul. št. 3. 1920 ĐOBUO VPELJANA brivnica je na prodaj na Opčinah pri Trstu. Pojasnila daja J. Kolalorj-vić, Ajdovščina. 1221 ZLATO in srebrne krone plačam več kot drugi kupci. Albert Fcvb, urar, iMazzici 46 (v bližini drvenoga trga). 25 Županstvo Bitje j vabi vse one v tukajšnjo občino pristojne kateri bivajo izven občine, da vpošljejo najkasneje do 25. t. m. t. I. natančne družinske sezname z navedbo očetovstva, materinstva, dan leto in kraj rojstva, opravilo in sedanje bivališče. Županstvo rabi dotične listine za sestavo Imenika novih državljanov (italijanskih) v smislu st. germanske pogodbe. Županstvo Bilje dne 12. julija 1921. 568 Župan I. Saunlg. tf Županstvo Standrež. V to občino pristojne a izven iste živeče osebe so vabljene, da dopoŠljejo temu občinskemu uradu tekom meseca julija natančno izpolnjene liste svoje družine (ime, priimek, očetovstvo, mater nstvo, dan in kraj rojstva, sedanje opravilo in bivališče). Te listine so županstvu neobhodno potrebne v svrho sestave izkaza onih občanov ki po polnem pravu (di pieno diritto) za-dobijo italijansko državljanstvo. Štandrež, dne 12. julija 1921. 566 Izredni komisar: Karol Juch I. r. vabi vse one v tukajšnjo občino pristojne, a izven iste živeče osebe, da dopošljejo tukajšnjemu občinskemu uradu do 20. julija t. I. svoje natančno izpolnjene družinske liste (ime, priimek, očetovstvo, materinstvo dan in kraj rojstva ter sedanje opravilo in bivališče). Te liste rabi županstvo za sestavo izkaza oseb, ki so glasom st. germanske pogodbe zadobile italijansko drža\ Ijaustvo po polnem pravu (di pieno diritto). Županstvo Ajba, dne 12. julija 1921. 567 Izredni komisar: Fr. Mavric f. r. £U3SftStV0 S i poživlja vse v to občino pristojne a zunaj živeče ose' e, da dopošljejo občinskemu u-radu lega županstva do 25. t. m. cr.:žinske liste z naslednjih I podatki: priimek, ime, očetovstvo, materinstvo, kraj in dan rojstva, sedanje bivališče in opravilo. Tu navedeni družinski listi so neobhodno potreoni v svrho ses ave seznama občanov, ki zadobijo italijansko državljanstvo „po polnem pravu". Županstvo občine Prem, 12. julija 1921. 5 Župan: Ivan Dovgan. V7 /? R F. m.^ /?£?*> &aSi nL«. l;>>" ika u J uJ CJ 12* 'VJ-^ Vi^i ^ 562 n HI vabF vse v tukajšnjo občino pristojne, a izven iste živeče o ebe, cia pošljejo tu k. cbčin. uradu do 20. julija t. 1. svoje druž nske liste. Te Ii>te rabi županstvo za s_stavo imenika državljanov vsled aneksije glasom st. germanske mirovne pogodbe. Županstvo občine Goće ci::e.S. julija 1921. m n Ti imrocHinicar izurjen, Slovenec, ki pozna italijanščino se išče. — Ponudbe pod „MI-; RODILNiČAR" na upravništvo. 5G9; URARSKI pomočnik, priden, samostalne dc-lavcc, dobi takoj mesto. Vjekoslav Sinčič, urar, Maiulje pri Opatiji. 1149 VSAKEGA 26. se vrši v Divači velik konjaki1 in živinsk semenj itd, Divača, dne 11. julija 1921. — Načelništvo občine Divača. 1214 SKLADIŠČNIK s 27 letno prakso, prevzame slično mesto. Ne reflektira na veliko plačo. Sv. M. M. Zg. št. 694, Blaž Cestnik. 1215 HI5A na lepem kraju v Divači j na predaj. Pojasnila daje g. Alojzij Rebec v Divači. 1217 POZOR! Srebrne krone in zlato ^o najvišjih cenah plačuje edini grosist Belleli Vita. Via Madonnina 10, J. 3S H S f-- s m B ^ St. Peiei4 na Krasu |jg| mm PISBBSKSO Vstop takoj. r.50 Naslov pove upravništvo „Edinosti". Jc umrla danes, po dolgi in mučni bolezni, v starosti 33 let. Neutolažljivi soprog Franc, tašča Marija, brntje Josip, Vckoslav, t rane Andrej, naznanjajo to bridko izgubo vsem sorodnikom, prijaicljcni In znanccm. Pogreb se bo vršf! v petek,' 15. t. ra„ ob 15. nri, iz hi Se žalosti Pendice Scorcota 409 (Panorama). TRST, 13. julija 1921. 570 ^ KDOR HOČE KAJ KUPITI M KDOR HOČE KAJ PRODATI f KDOR IŠČE SLUŽBE, ITD. S INSERIRAJ V »EDINOSTI« • l