POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI štev. 11 V Ljubljani, 15. novembra 1943 Leto 57 UrCDIUlj. Naročnikom »Kmetovalca«. — Za večjo in boljšo letino. — Nasveti — razgovori — izkušnje. — Gnojilna vrednost kostne luLUlNH. moke in Nitrofoskala. Z. — Gospodarska vrednost hmeljevke (hmeljske trte). — Vrednost in uporaba gnojnice. — Opozori10- — Vrt. — Sadimo češplje in slive! — Zakaj je pomrznilo letošnjo zimo toliko sadnega drevja. — Uspeh letošnje trgatve. — Imamo dovolj krme ? — Krmljenje breje kobile in žrebeta. — Gozdi v poplavnem področju naših rek. — Tržno poročilo. — Volilni oklic. Naročnikom „Kmetovalca" Približuje se čas, ko bo potrebno obnoviti naročnino za leto 1941. Predvsem bo naše prijatelje zanimalo, ali bo ostala naročnina ista ali ne. Vse se podražuje in prav nič ne bi bilo čudno, ako bi se tudi naročnina na »Kmetovalca« povečala. Dnevno časopisje je naročnino že povečalo, a drugi listi jim bodo sledili, razen ce uo bivaj o od kod podporo, ki jo pa naš list ne uživa. Ze v tekočem letu so se stro-šisi za papir, tiskanje in poštnino povečali za več kot 40"/». S temi povečanimi stroški mora vsak lise računati, pa tudi naš. Pri-morani smo torej naročnino zvišati na din oj.— letno. Naši prijatelji naj pomislijo, kaj so si lahko pred vojno privoščili za usedanj o naročnino in naj primerjajo, Koliko morajo za isto ugodje sedaj plačati, pa bodo spoznali, da znaša protivrednost laio količino v katerem si bodi blagu. . Kmetijska družba želi naročnike odško-dovatii za to podraženje in bo podarila vsakemu naročniku strokovni koledar za I. 1941 Novi koledar bo lepše opremljen kot letošnji, imel bo obliko knjige, lahko pa se bo tudi obesil na zid, ker bo tudi za to svrho prirejen. Koledar bo imel trajno vrednost kakor vsaka knjiga. Kako bo vsebinsko urejen še ne izdamo, ker hočemo z njim naročnike presenetiti. Vsebina bo prikrojena našim kmetijsko-gospodarskim razmeram in bo strogo strokovna, poučna, spodbudna in praktična. Ze književna vrednost tega koledarja bo večja kot pa zn^ša zvišanje naročnine. V kratkem bomo razposlali vsem podružnicam nabiralne pole za naročnino in j .h prosimo, da tudi letos prevzamejo to nehvaležno nalogo. Vse dosedanje naročnike pa pozivamo, da ostanejo zvesti našemu listu, naročnino čim prej nakažejo in da po možnosti pridobijo še nove naročnike. UREDNIŠTVO »KMETOVALCA« Za večjo in Janko Naš dnevni in drugi tisk se zavzema za dvig kmetijske proizvodnje, predvsem krušnih žitaric. Dvigniti bi morali količino našega povprečnega žitnega pridelka od 8 — 9 stotov na 15, da se na ta način izogmemo uvozu ogromne količine 7 do 8 tisoč vagonov, ki nam v Slo-venijji letno primanjkujejo. Naravno, cda v tej upravičeni zaskrbljenost« sledijo tudi nasveti o potrebi u^aževanja načel umnega kme-tovainja: odbiranje semena, razku-ževamje, sejanje v vrste, gnojenje z urmetnimi gnojili itd. boljšo letino. Furlan Nihče ne more oporekati upravičenosti zaskrbljenja, niti umestnosti nasvetov! Če kdaj, so ti potrebni danes, ko postaja vprašanje prehrane vedno bolj pereče in pomembno za malega kmeta in kočarja kot proizvodnika živil, kakor tudi za ostale konzumente. V naših razmerahr^o smo revni na žitnem pridelku, gre prav vsem za kruh, kateremu je odmerjeno prvo mesto v prehrani, a grozi nevarnost, da ga bodo delovne plasti stradale še mnogo bolj kot doslej. A tukaj gre za vprašanje, če in v koliko morejo ti nasveti res koristiti, oziroma v koliko so izvedljivi, Ali nam niso dane v tem pogledu mnogo ožje meje nego si to mislimo? Pa poglejmo to plat malo bolj natanko! Večkrat čujemo tudi o povečanju ploskve za žitarice. To bi bore malo dvignilo naš pridelek, in sicer iz dveh razlogov: a) ker je ploskev našim posevkom že davno precej skrbno odmerjena, b) ker je za uspešno obdelovanje na razpolago zelo malo zemlje. Kolikor pa je take zemlje, jo bolj gospodarsko izkoriščamo z okopavinami in so-čivjem kot pa z žitaricami. Resnica pa je, da naši kmetje vse premalo upoštevajo načela umnega (racionalnega) obdelovanja. Se vedno grešimo zelo mnogo pri semenu, ker se ne oziramo na resnico, da je zdravo, kleno in življenja polno seme od prikladnih sort pogoj dobri letini. Iz nič ni nič, iz malega malo, iz bolehnega bolehno! Skrben notranjski kmet, ki je v zimskih dneh odbiral zdravo pše-nično seme, mi je rekel: »Le naj nekateri trdijo, da se to (odbiranje) ne izplača! Jaz pa pravim, da se! In še kako! Imam že mnogo let navado, da odberem že na njivi najlepše klasje in nato zrnje še doma preberem. Saj bi lahko opravil to delo s strojem, a imam čas. Tudi se mi ne mudi tako kot stroju«. — Mož je res imel najlepši pšenični pridelek v vasi. Majhen trošek je razkuževanje, ki zahteva le skromno zamudo časa. Pametni gospodarji so se tega že davno posluževali m uporabljali za to živo apno ali vitriol. Danes imamo razmeroma cenena in učinkovitejša sredstva. Malo težja zadeva je pri nas sejanje v vrste, ker imamo razmeroma majhne kmetijske obrate. Bolj redki so kraji, ki nadomestijo ta nedostatek z zadružnim nakupom sejalnih strojev. Setev na široko, čeprav najpopolnejša, ne more nikoli enakomerno razdeliti semena, .fregosta ali preredka setev — oboje je zguba. Saj bi se dale tudi manjše in celo prav majhne ploskve posejan v vrste brez stroja (črtalnik!). Tako omogočimo ple-tev — in v večji medsebojni razdalji vrst tudi osipanje — kar je zelo priporočljivo in izredno dvigne pridelek. Ta in druga opravila nedvomno prispevajo k večjemu pridelku, nikakor pa he morejo čarati. Pri nas celo ne! Ne more biti govora, da bi na ta način mogli hkratu dvigniti letino za kakih 80% (z 8 aH 9 na kakih 15 stotov na ha). To je menda le javno izražena pobožna želja, ki je mogoča le teoretično, nikakor pa splošno praktično. Predvsem ne smemo pozabiti dejstva, da je naša zemlja za žitarice pretežno neprimerna, ker ji primanjkuje rediina snov, ki je potrebna tvorbi zrnja — loslati. Teh ji ne morejo v zadostni meri dati niti najboljša naravna (domača ali popolna) gnojila. Fostorna kislina se nahaja pretežno v zrnju (žito, sočivjej, ki ga živina uživa v razmeroma neznatni količini, ker je namenjeno ljudski hrani. Zato je v hlevskem gnoju, zlasti v onem, ki ni pomešan s straniščnikom, malo in glede na druge hranilne snovi (kalij, dušik, apno) najmanj fos-torne kisline. S hlevskim gnojem ne moremo torej zrnju mnogo pomagati. Umetna gnojila! Da in tudi — ne! Stvari v korist je treba podčrtati, da nam strogi gospodarski računi nalagajo uva-ževanje dveh postavk tega v kmetijskem gospodarst. tako pomembnega, oziroma celo najpomembnejšega poglavja. Prva, ki je bila premalo prerešetana, se glasi: umetno gnojilo strokovnjaku! Pravi učinek more pokazati le umni gospodar. Saj je vendar treba za uspešno uporabo teh gnojil vsaj nekaj poznanja kmetijske kemije: poznati moramo kemično sestavo dotične zemlje,, upoštevati gnojenje prejšnjemu usevu, bodočo kulturo, oziroma njeno večjo potrebo po tej ali oni hrani, razmerje re-dilnih snovi, Jci jih potrebuje itd. To se ne da kar tako posplošiti in vse vprek meriti z istim merilom. Kar tako kupovati gnojila, pomeni površen gospodarski račun. Umetna gnojila stanejo denar, ki more biti ob neracionalni porabi brez ha-ska. , Da! Nabava tega gnojila je draga. To je druga postavka. Prav zato spada ta stran med precej deli-katne gospodarske zadeve. Naš trg zna tudi tukaj delati izjemo s tako visokimi cenami, kakor jih ne najdemo nikjer drugje. Človek res ne ve, kako naj bi nazval našo gospodarsko politiko in kaj vse naj bi ta še zahtevala od našega do skrajnosti osiromašenega potrošnika, v tem primeru seljaka! L. 1924 (finančni minister Stojadinovič) je plačala Grčija za 1 kg bencina 40 dinarskih par franko Solun, mi pa franko Djurdjevo isti bencin 186 dinarskih par. V tem znamenju korakamo tudi danes. Iz članka »Cena umetnih gnojil« v 10. št. »Kmetovalca« razberemo, kako nas osre- , čujejo cene potrebnih umetnih gno- i jil. Trikrat so dražja nego v Franciji, Nemčiji, Italiji! In v takih oko- | KaiveJti — Ka o ana-lizni metodi prof. Neubauerja. Kot omenjeno je v Nitrofoskalu—Z fosforna kislina v obliki kostne moke, v Nitrofoskalu—I pa je fosforna kislina v obliki superfosfata. Gnojilna vrednost kostne moke in Nitrofoskala-Z. Ing. J. Teržan Primerjava učinkovitosti ene in druge oblike fosforne kisline je mogoča že radi tega, ker je denarna vrednost 100 kg superfosfata ista kot 100 kg kostne moke, čeprav ima zadnja 32% fosforne kisline, superfosfat pa le 16%. Radi iste denarne vrednosti se pri izdelavi Nitrofoskala—Z primeša dvojna količina kostne moke, ter je v Nitrofoskalu—Z 12% skupne fosforne kisline, v Nitrofoskalu—I samo 6%. Medtem ko se dandanes superfosfat le težko dobi, je za enkrat kostne moke še dovoljno na domačem trgu. Iz teh razlogov so izvršeni omenjeni primerjalni poizkusi, ki so pokazali: 1. Da je absortiv. moč rži in ajde na fosforno kislino različna. Ajda je močnejša od rži v pogledu črpanja fosforne kisline iz zemlje. 2. Ajda črpa enako množino fos- forne kisline, brez obzira ali gnojimo s kostno moko, superfosfa-tom, Nitrofoskalom—Z, ali Nitro-foskalom—I. Upoštevati tudi moramo, da je v kostni moki, kakor tudi v Nitrofoskalu—Z dvakrat več fosforne kisline kot v superfos-fatu oziroma Nitrofoskalu—I, ter v prvem slučaju ostane v zemlji neprimerno več fosforne kisline za naslednje posevke. Gnojenje z njimi je torej bolj rentabilno, čeprav je nakupna cena enega ali drugega nitrofoskala ista, od kostne moke pa celo nižja kot od superfosfata. Radi preglednosti in boljšega razumevanja navajam analitične številke, da se še bolj ponazorijo opisani primerjalni poizkusi. Navajam samo one številke, ki se nanašajo na absorbcijo fosforne kisline, to pa radi enostavnosti in lažjega razumevanja. Iz 100 gr zemlje je sprejela: rž ajda 1. negnojeno: 0 mgr Pa Os 1 mgr P2O5 2. gnojeno: kostna moka 0.2 gr 7 „ 8 „ 3. „ : kostna moka 0.2 gr in apneni dušik 0.2 gr 3 „ 8 4. „ : Nitrofoskal-Z 0.3 gr 6 „ 7 5. „ : Nitrofoskal-I 0.3 gr 4 „ 5 „ 6. „ : kostna moka 0.2 gr in kalijeva sol 0.2 gr 5 „ „ 7.5 „ „ Gornji podatki dokazujejo, da je kostna moka v naših podnebnih in gospodarskih razmerah pri dovolj ni vlagi zemlje in pravočasnemu jesenskemu ali zimskemu gnojenju za gotovo skupino kultur dobro uporabna ter da se z njo lahko spravi v zemljo že rezerva fosforne kisline, ki služi posevom, sledečim v kolobarju. Za gnojenje vinogradov pa je kostna moka po- | sebno priporočljiva, ker se je do sedaj v ta namen izvažala, celo v Ameriko. Gnojenje vinogradov, travnikov, sadonosnikov in ozimin naj se vrši v jeseni ozir. pozimi, vsekakor pa čim prej, da se gnojilo preosnuje v obliko, sprejemljivo za korenine. Ozimine in trajnice itak rabijo del hrane že v jeseni, da se okrepijo za dolgo in hudo zimo. Gospodarska vrednost hmeljevke (hmeljske trte). Ing. H. Kincl Vojna preusmerja gospodarsko izkoriščanje in tudi pri hmelju bo-moi morali vse možnosti izkoriščanj at izrabiti, če hočemo, da nam hmieljarstvo ostane rentabilno, ozi-ronna, da zmanjšamo zgubo, ki nam pre:ti, ker ne moremo hmelja prodati. V naši državi smo letos pridelali okoli 5000 mtc hmelja, od tega v našši banovini 2800 mtc. Nade za izvoz so radi vstopa Grčije v vojno še bolj splahnele. Baje je založila Južno in Severno Ameriko s hmeljem Rusija, ki je pridobila v zasedeni bivši Poljski veliko produkcijsko področje hmelja.* Hmelj s tega področja nam je že pred vojno vedno konkuriral, a sedaj je zavzel tržišča, ki smo si jih komaj pridobili. Kaj bomo s hmeljskimi kobulja- mi storili, če se ne omogoči izvoz, bi bilo zaenkrat še prezgodaj razglabljati, ker še ne smemo izgubiti vse nade. Mogoče jih bomo izku-havali in potem pohranili živini, ali pa napravili iz njih kompost. Gotovo je, da pridelamo hmeljskih cvetov preveč, da bi se poznalo, če bi iz njih začeli delati čaje ali likerje. Drugo pa je vprašanje, ali se ne bi mogla hmeljevka nekako koristno uporabiti. Pravilo je, da se sme hmeljevka odrezati šele tik pred zimo., ker rano rezanje takoj po obiranju hmelja toliko oslabi rastlino, da drugo leto daje dosti slabši pridelek. Če bi namreč hmeljev-ko smeli zgodaj porezati, bi jo kazalo na slamoreznici razrezati in potem ensilirati ali kisati. Po hranljivosti prekaša hmeljevka marsikatero krmsko rastlino, saj vsebuje sveža okoli 8.6 kg več škrobnih enot kot pa rdeča detelja v začetku cvetenja. Poskusi v Angliji (po dr. O. Kirchnerju) so dokazali, da hmeljevka odlično pospešuje prebavo in veča mlečnost krav. Toda, kot rečeno, te odlične lastnosti hmeljevke ne smemo izkoristiti, če nočemo oškodovati rodnost v prihodnjem letu. Najvažnejša uporaba hmeljevke je pridobivanje vlakna v tekstilne svrhe. Tak način izkoriščanja je pripraven tudi zaradi tega, ker mora hmeljevka za te svrhe popolnoma dozoreti in se reže šele takrat, ko listje porumeni. Tako ne škodimo bodočemu pridelku, temveč mu celo koristimo, ker je še vedno mnogo takih hmeljarjev, ki hme-ljevko prezgodaj odrežejo, drugo leto pa se čudijo slabemu nastavku. V sedanjih razmerah je tudi pri nas težko dobiti juto za vreče. Iz vlakna, ki ga dobimo iz hmeljevke, se lahko izdelujejo najbolj pripravne vreče za hmelj. Zato bi bilo priporočljivo, če bi se tovarna v Žalcu pozanimala za način predelave hmeljevke in začela s pridobivanjem vlakna iz nje. Poskusi za izdelovanje vlaken iz hmeljevke so že stari. Že pred svetovno vojno se je pričelo izdelovanje lepenke iz hmeljevke, a to so bili samo prvi skromni poskusi. Kasneje so se bavile predvsem nemške mehanične tkalnice z izdelovanjem grobih preprog iz vlakna hmelja. Daljnja raziskovanja so dokazala, da ne nudi hmeljevka samo vlakna visoke kvalitete, temveč tudi celulozo. S pridelovanjem vlaken iz hmelj evke (hmeljnih trt) so se pričeli baviti v današnjih časih predvsem Nemci. Ustanovili so kar dve tovarni. Ona v Hallertauu služi kot vzoren obrat za vse ostale tovarne, ki se bodo še ustanovile. Predelava je tako spopolnjena, da bodo tovarne lahko stavile v promet dragoceno hmeljevo vlakno v beljeni obliki in naravni barvi. Pridobivanje vlaken v teh tovarnah se vrši približno takole. Hme-ljevka se reže šele od začetka decembra dalje. Medtem ko druga vlakna pod premočnim vplivom deževja več ali manj trpijo, je ne samo zaželeno, temveč celo potrebno, da je hmeljevka v pozni jeseni in med zimo čim bolj izpostavljena deževju. Po tem naravnem namakanju je hmeljska trta za na-dalinio predelavo primerno pripravljena. Ono, ki se nahaja v bližini tovarn, prepeljejo kmetje po-, zimi v tovarno z lastnimi vozili, ostalo pa prevažajo po železnici. Da se prostor železniških vagonov popolnoma izkoristi, hmeljevko poprej režejo in potem stiskajo (pre-šajo) ter z žico vežejo. Za dovoz dobi hmeljar v prvem letu fabrika-cije samo dovozno premijo 1 RM za 100 kg, ker je bila naprava tovarne zvezana z zelo velikimi stroški. Za prihodnjo letino je predvidena dovozna premija 2 RM za 100 kg. Pri uspešnem razvoju tovarne mislijo v naslednjih letih na nadaljnje zvišanje kupne cene hmeljev-ke. V tovarni pridejo hmeljske trte najprej v parne sušilnice. Tu jih na specialnih strojih očistijo lesnih primesi in kemičnim potom odstranijo skorjo. Kuhajo jih 1 do 2 uri v 1—2% lugu. Prekuhano vlakno s posebnimi postopki čistijo in perejo. Predno ga spredejo, naredijo vlakno s pomočjo strojev gibčno. Hmeljevo vlakno ima velike prednosti. V nasprotju z lanenim in konopljenim vlaknom je skoraj popolnoma brez duha, oziroma prijetno diši, v kolikor se o vonju sploh lahko govori. To je velike važnosti pri izdelovanju vreč za pakiranje hmelja, ker se hmelj na-vzame duha od ovoja, kar seveda poslabša njegovo kakovost. Hmeljevo vlakno je tudi trikrat tako močno kot bombaževo in prosto vseh pridatkov. Je bolj odporno in trpežnejše od konopljenega. Blago iz hmeljnih vlaken se ne mečka in ne dela gub. Vsi odpadki, kakor: les, kratka vlakna in pa rastlinska sluz, ki nastanejo pri pridobivanju vlaken iz hmelj evke, se tudi lahko vnovčijo. Na ta način bomo lahko tekmovali pri nas z inozemsko lesno volno, čeprav bo njena cena še tako nizka. Tovarna ne bo rabila državne pomoči. Poleg vlakna daje hmeljevka tudi les, ki služi za fabrikacijo papirja in lesne volne. Sluz iz vlaken daje odlično emulzijo za fabrikacijo umetnega usnja, lepenke in papirja. Hmeljeva vlakna so torej važna za tekstilno industrijo, a odpadki za papirno in usnjarsko. Če se že v naprej odredi in ustali površina hmeljevih nasadov, kar je pri nas izvedeno, se tudi lahko računa vsako leto na približno enako količino hmeljevih trt. Pridelek hmelj evke na površino je približno enak pridel. konoplje. Povpreč- I Gnojnica je prevrela, najčešče onečiščena seč naših domačih živali. Predstavlja dušično-kalijsko, torej nepopolno gnojilo, za razliko od hlevskega gnoja, ki je popolno gnojilo, to se pravi, da nudi rastlini vse potrebne rudninske snovi hkrati ter v najpovoljnejšem razmerju. Fosforne kisline namreč v gnojnici tako rekoč sploh ni. V 1 litru gnojnice je povprečno 0.8—1.6 g dušika in okoli 4 g kalija. Vrednost gnojnice je j ako spremenljiva, ker se njen sestav menja še veliko bolj, nego je pri hlevskem gnoju. Ako je gnojnica takoj oddeljena od čvrstih (trdnih) izmetin že v samem hlevu, tako da je seč takoj odvedena po zaprtih kanalih v gnojnično jamo in tam konzervirana, ali pa izolirana od zraka z oljem ter se čuva v dobro zaprti betonski jami, potem se njen sestav ne razlikuje mnogo od seči, kakor jo izločujejo živali. Večinoma pa je gnojnica razredčena z deževnico in v odprti jami prepuščena izhlapevanju ter dolgo v stiku s slamnatim gnojem, ki izhlapevanje dušičnatih snovi pospešuje. Taka vsebuje prav malo hranivih sestoj in, v glavnem le kalij, ki ni hlapljiv. O gnojilni vrednosti gnojnice lahko sodimo le tedaj, ako vemo, kako je shranjena. Že bežen pregled gnojišč in gnojničnih no se namreč računa 70 do 80 sto-tov hmeljevine na 1 ha, kar predstavlja veliko gospodarsko vrednost, ki se je do sedaj zavrgla. Po ceni 2RM, ali 36 din za 100 kg, vrže 1 ha 2500 do 2900 din postranskih dohodkov. Če bi se uporabili vsi» odpadki hmeljevih vlaken in predelala sploh vsa hmeljevka v Savinjski dolini, bi se s tem tudi krila velika količina surovin za papirno industrijo. Velika prednost vnovčenja hme-ljevke je tudi, da se lahko brez vsake predelave (sušenja) takoj dovozi v tovarno, v isti obliki kot je bila na polju. Le pravilno treba organizirati oddajo hmeljevke, nieno predelavo in uporabo iz nje pridobljenih surovin. Naloga naše industrije je, da izvede to organizacijo, ker držati se moramo načela, da ne smemo nič uvažati, kar lahko doma pridelamo. jam pri nekoliko naših kmečkih gospodarjih nas pouči, da gnojnico popolnoma zanemarjajo. Malomar nost v ravnanju z njo predstavlja razumljivo veliko škodo v privatnem in tudi državnem gospodarstvu. Poskusi so pokazali, da more pa sti procent dušika pri nepravilnem ravnanju z gnojnico na 0.06%). Dušik podleže največjim spremembam, a baš on je eno od najdražjih hraniv. Dušik uhaja iz gnojnice v obliki najdragocenejše in najvažnejše snovi — amonijaka. Zato predstavlja pravilno spravljanje gnojnice važen gospodarski problem. Brigati se moramo za gnojnico od njenega nastanka v hlevu pa vse do uporabe na polju. Gnojnico moramo od trdnih izmetin ločiti in jo odpeljati po najkrajši poti v jamo za gnojnico po zaprtih kanalih. Jama za gnojnico mora biti cementirana, tako da so izgube zaradi nitrifikacije čim manjše. Izgube ne moremo popolnoma izključiti, ker je gnojnica bogata na bakterijah, ki povzročajo vrenje, spremembo dušičnih spojev in izgubo dušika. Važno je torej, da se prepreči razpadanje dušičnih spojev v sami jami za gnojnico. Konzerviranje gnojnice lahko izvedemo z mehaničnim, oziroma kemičnim načinom. Vrednost in uporaba gnojnice. Inž. Egon Sorec Pri mehaničnem načinu zmanjšamo dotikajočo se površino gnojnice z zunanjim zrakom. V to nam služi kakšno cenejše olje, ki izolira (zaščiti) gnojnico od vpliva zraka. Lahko tudi položimo na gnojnico z oljem napojeno desko, ki s posebno napravo (pluto), plava po površini. Skozi desko izdolbemo odprtino za črpalko, s katero črpamo gnojnico pri njeni uporabi. To je tako zvana Ortmarova metoda izolacije. Pomanjkljiva je v tem, ker z njo nismo omejili delovanje mikroorganizmov, po katerih se razkrajajo dušični spoji v gnojnici. Razkrajanje preprečimo samo s kemijsko izolacijo s kislinami. Poznamo mnogo takih kemijskih sredstev za obdržanje gnojnice, vendar je najcenejša žveplena kislina, katere rabimo 1 kg na 70 1 gnojnice. Gnojnica, ki ni konzervirana s kemijskimi sredstvi, vsebuje ves dušik v obliki amonijske-ga karbonata in amonij aka. Amo-nijski karbonat se zelo hitro razkraja na hlapljive produkte, kar predstavlja izgubo dušika. Isto, kar velja glede preprečen j a izgube amonij aka iz hlevskega gnoja, velja še v veliko večji meri glede izgube dušika iz gnojnice. Zategadelj ne kaže izvažati gnojnico v toplem in vetrovnem vremenu. Izbrati moramo po možnosti hladne oblačne dneve. Iz istega vzroka ne kaže Na:ši gospodarji vse preveč zanemarjajo zelenjadne vrtove. Vso skrb :za pridelovanje zelenjadi pre-puščaijo gospodinji, ki pa tudi nima vredno za to dovolj zanimanja in zmanja. Mnogo je še naših domov, kjer sploh ne poznajo zele-njadmih vrtov in vso zelenjavo pridelajo na polju med drugimi posevki. Kaakovost te zelenjave je mnogo gnojiti z gnojnico ovršno, izjemno samo, ako je nujno, ker je uspeh gnojenja pri površinskem gnojenju mnogo slabši, nego ako se gnojnica takoj plitko zaorje. Odlično se izkaže gnojnica pri gnojenju travnikov, za kar je baš sedaj čas. Gnojnica ima v sebi razne redilne snovi že raztopljene, tako da jih rastlina takoj lahko uživa. Gnojimo ovršno, dokler ni zemlja zmrzla. Gnojnica služi dalje za jačanje ozimnih posevov in sicer spomladi. V vseh drugih primerih moramo gnojnico zaorati in to takoj, čim smo z njo polili polje. Jako dobro plača gnojenje z gnojnico sladkorna in krmna repa, medtem ko pri krompirju ne deluje po-voljno, najbrž radi kloridov. Na težkih tleh se mora z gnojnico gnojiti v jeseni, medtem ko se priporoča na lahkih tleh spomladno gnojenje. Količina gnojnice, katero moramo uporabiti za srednje gnojenje na 1 ha, se ne da odrediti z neko stalno količino, ker gnojnica nima stalne kakovosti. Ako ima pravilno oskrbovana gnojnica 0.5 do 0.6% dušika, bo 30 ' hI take gnojnice imelo enako vrednost kot 1 q čilskega solitra. Poleg tega bo v tej količini tudi dovoljno kalija za vse kulture razen za repo in za krompir. Skrbeti pa motamo za dodatno gnojenje s fosforno kislino. slabša kot je vrtna, ker ne sejemo prikladne vrste, zemlja ni pravilno obdelana in gnojena. V večini naših domov se poje preko leta premalo zelenjave ali pa samo slabše vrste. Med zeljem pose jemo malo solate in to večinoma najslabše vrste. Ko ta poide, ni več solate pri hiši. Lahko bi jo pa imeli od pomladi do pozne jeseni. Koliko jih je še, ki ne vidijo na svoji mizi nikoli paradižnikov, ohrovta, dobre rdeče pese, kolerab, redkvice, dobrega otročjega fižola brez niti itd. Meščan poje mnogo več zelenjave, čeprav mora kupiti vsak peteršiljček na trgu. Ali ni nerazumljivo* da kmet, ki ima lastno zemljo, otepa leto in dan skoro eno in isto hrano. Dan za dnem, dokler ne zmanjka, enaka solata na mizi. Z vrtom, kjer bi gojil več vrst zelenjave, bi bila večja sprememba V hrani. Mnogo tega, kar poje že poleti, bi prihranil za zimo. Z vrtom najbolj izkoristimo zemljo, ker lahko sejemo rastline s kratko dobo rasti in v istem letu, na isti gredi, sejemo no 2 do 3 vrste zelenjave. Ravno v današnjih težkih časih bomo morali še posebno izkoristiti vsak košček zemlje za pridelovanje hrane. Vsaka zemlja ni vrtna zemlja. Kdor si bo na novo hotel urediti vrt, bo moral najprej zemljo pravilno pripraviti. Mora jo dobro po-gnojiti in globoko prerahljati, da lahko nudi rastlinam primeren prostor in hrano za rast in razvoj. Celino moramo zrahljati do 60 cm globoko. (Tako globoko rahljanje se mora izvršiti tudi pri že urejenem vrtu!) Ni pa priporočljivo, da bi prišla mrtva zemlja na vrh, t. j. tja, kjer bodo korenine iskale svojo hrano, zgornja rodna plast pa spodaj. Zato obrnemo samo gornjo plast, spodno plast pa samo zrahljamo in pustimo na mestu. Najenostavnejši način takega globokega rahljanja (rigolanja) je sledeči. Na enem kraju zemljišča, kjer nameravamo narediti vrt, odkopi jemo zemljo v dolžini 0.5 m in globine 25 cm. To zemljo zvozimo na drug konec vrta. Ta pas zemlje, odkoder smo odkopali vrhnji sloj, prerahljamo kolikor seže lopata. Ni pa treba zemljo obračati temveč pustimo na svojem mestu. Na prerahljani pas potrosimo hlevski gnoj in pokrijemo z vrhnjo zemljo prihodnjega pasu in to nadaljujemo do konca vrta. Na zadnji prerahljani in pognojeni pas namečemo zemljo, katero smo odkopali na početku vrta. To globoko rahljanje izvršimo najlaže v jeseni, predno začne zmrzovati. Gornji sloj pustimo v grudah, da dobro premrzne. V jeseni lahko tudi pognojimo z umetnimi gnojili, da bodo imele rastline pomladi pripravljene čim več hrane. Če zemljo tako pripravimo in tudi pozneje vsako leto pravilno obdelamo in Opozorilo! Dobavitelj kalijevih gnojil nam sporoča, da trajajo sedaj dobave teh gnojil dolgo, ker primanjkuje vagonov v Nemčiji. Od naročila do sprejema blaga traja sedaj več kot mesec dni, spomladi pa lahko nastopi še večja zamuda. Radi tega se lahko zgodi, da oni, ki bodo kalijeva gnojila nabavljali spomladi tik pred gnojenjem, ista ne bodo mogli dobiti. Potrebna je torej čim prejšnja preskrba z gnojili s strani kmetov, ker uvoznik se ne bo zalagal poprej z blagom, predno ne vidi, da ga bo lahko prodal. Vsi, ki nameravate gnojiti krompirju, repi, deteljam ali raztrositi kalijeva gnojila na travnikih in drugih stalnih kulturah, pohitite z nabavo! V\tHCJlttvO: Vrt. Ing. Bajec V. _ pognojimo, bomo imeli v nekaj letih izvrstno vrtno zemljo in obilne pridelke. Jeseni si naredimo tudi načrt, kaj bomo pomladi sejali in koliko, da ne ostane zemlja neizkoriščena. Izberemo tudi prostore za posamezno zelenjavo. V glavnem namreč sejemo: 1) korenasto zelenjavo, 2) stročnice, 3) listnato in tako, od katerih uživamo plodove. Tako si tudi razdelimo vrt za te 3 skupine. Veličina teh delov ne mora biti enaka, temveč se ravna po potrebi in porabi. Te rastline se razlikujejo med seboj tudi v porabi hranilnih snovi in radi tega jim tudi različno gnojimo. Listnate in plodnate rastline moramo gnojiti vedno s hlevskim gnojem poleg umetnih gnojil. Ostala dva dela gnojimo s hlevskim gnojem samo po potrebi, sicer pa lahko uporabimo samo umetni gnoj. V novem vrtu bomo morali to vsekakor. Če imamo že boljšo zemljo, to ni potrebno. Stročnice in korenasta zelenjava ne rabi toliko dušika kot listnate in plodnate rastline. V vrtnarstvu je posebno važno čim bolj smotrno izkoriščanje zemlje. Razne rastline imajo različno dolgo dobo rasti. Solata berivka zelo kmalu zapusti grede. Te pa ne bomo pustili prazne do prihodnje pomladi, ampak takoj posejemo kakšno drugo rastlino. Zato bomo že sedaj premislili, kaj bomo sejali in pripravili dobro seme za setev. Seme ne smemo nikoli kupovati šele ob setvi. Zapomnimo pa si, da samo od dobrega semena lahko pričakujemo bogate pridelke. Da zemljo čim bolj izkoristimo, rastline na imenovanih parcelah menjamo vsako leto. Če je letos rastla listnata zelenjava, bomo gojili na isti parceli drugo leto stročnice in tretje leto ko-renstvo. Kot je bilo že omenjeno moramo vsak vrt vsako leto enkrat globoko prekopati. Če v jeseni globoko prekopljemo in pustimo ležati v brazdah ali grudah, se zemlja bolj napije zimske vlage, ki jo rastline porabijo za pomladansko setvo ali tudi pozneje. Pomladi se bo zemlja pri vrhu kmalu osušila, toda vsled kapilarnosti se bo dvigala proti površju vlaga iz spodnjih plasti, ki se je nabrala tekom zime in zgodnje pomladi. To je posebno važno za težke zemlje. Poleg tega pa še pomaga mraz rahljati zemljo, da je pomladi sipka, brez velikih grud. Vrtno seme je običajno bolj drobno kot je poljsko. Zato moramo vrtno zemljo bolj skrbno pripraviti kot poljsko. Če je zemlja grudasta, tedaj seme, ki pade med grude, težko ali neenakomerno vzkali. Če je pa pokrito z grudo, tudi ne more vzkaliti, ker kalč-ku zdaj zmanjka hrane, ki jo ima v zrnu, ko požene liste in se začne 9\acUdštyo.. Mirno in tiho, marsikje skoraj neopazno je končala letošnja trgatev. Klopotci so sicer zapeli v lahnem jesenskem vetriču svojo sa-njavo pesem, ki so jo pa vinogradniki letos drugače občutili kot druga leta. Veselega prepevanja in vriskanja beračev letos ni bilo slišati. Razpoloženje vinogradnika in pravega viničarja se pač ravna po tem, koliko se je pridelalo in kakšen je pridelek. Govoriti bi morali prav za prav o neuspehu, kajti pridelalo se je malo in še to je po svoji kakovosti daleč za lanskim pridelkom. Že od spomladi sem nismo računali z boljšo trgatvijo. Vzroke za to smo navedli v 9. (septembrski) številki »Kmetovalca«. Vendar se končni uspeh vidi točno šele, ko je grozdje pobrano, ko so brentači na svojih palicah sešteli zareze zno-šenih brent grozdja iz vinograda in ko je vinogradnik v svoji kleti preštel napolnjene sod£. Tedaj je za vsakega slika jasna. Polovica, tretjina, četrtina, petina, da celo desetina in še manj od lanskega pridelka, ki je bil nadpovprečno dober — taki glasovi se slišijo. Bolj vesih ne zbudi šele takrat, ko začnejo popki poganjati, temveč že v februarju, čeprav še sneg pokriva sadovnjake. Mladim drevesom moramo dodati v prvih letih tudi nekaj dušična-tih gnojil. V to svrho nam služi gnojnica, ki pa mora biti tako razredčena, da pride na 1 liter gnojnice 10 litrov vode. Za enkratno zalivanje vzamemo 20 litrov te mešanice. Če ni pri hiši gnojnice, damo na 1 drevesce po 10 do 20 dkg apnenega dušika. Z gnojnico zalivamo lahko 2 do trikrat od rane pomladi do junija meseca. Poznejše gnojenje z dušičnatimi gnojili je škodljivo iz razlogov, ki smo jih v uvodu navedli. Če bomo pri obdelavi in gnojenju sadnih drevesc postopali kot opisano, bomo vzgojili proti poze-bi odporna drevesa, ki bodo z obilnim donosom poplačala trud in izdatek za gnoj. Glede medsadežev na preoranem sadonosniku pa opozarjamo na zadevni članek v letošnjem »Kmetovalcu«. redki so vinogradniki, ki se pohvalijo skoraj z normalno trgatvijo, ki bi se dosegla, če ne bi bilo te ali one manjše uime. Povprečno se more oceniti uspeh letošnje trgatve kot slabo tretjino normalne, kar ni samo malo, temveč naravnost katastrofalno malo in vsekakor premalo za potrebo domačega konzuma. Radi tega je računati z dejstvom, da bo uvoz vina iz drugih banovin, zlasti iz Dalmacije, še močneje na-rastel. Četudi so cene novemu, mlademu vinu izredno visoke 8, 9 din, brez posebnega ozira na kakovost, po večini te cene ne bodo mogle izenačiti primanjkljaja v pridelku in z izkupičkom za vino ne bodo povsod pokriti stroški pridelovanja. Glede kakovosti mostov se naše upanje žal ni moglo uresničiti, ker je odreklo vreme deloma v septembru, še bolj na v oktobru. Izsledki analiz moštov, merjenja sladkorja in kisline ob trgatvi, so pač letos drugačni kakor so bili lansko leto. Letos so imeli mošti povprečno okoli 14—15°/o sladkorja. V vinogradih, ki so v dobrih po- ložajih in v pravih vinogradnih zemljah z dobrimi sortami in ki so bili dobro obdelani ter brez uim, so odstotki sladkorja v moštih višji: 16"/», 17"/», tudi 18°/» in še več. V nekaterih vinogradih z nasprotnimi okoliščinami, zlasti kot posledica slabega obdelovanja (škropljenja), slabih vrst ter prerane trgatve, so pa odstotki sladkorja prav žalostno nizki: 11%, 12%. Kar se kisline tiče je seveda leta v obratnem sorazmerju z odstotki sladkorja in se suče povpreč no okoli 12.5"/««. Seveda so marsikateri mošti pokazali tudi več, da mnogo preveč kisline, tudi 14 do 16%®; zopet drugi pa samo 9 do 10 promil. Iz navedenih podatkov sledi, da je letošnja kakovost vinskega pridelka močno podpovprečna. Močnih, polnih in harmoničnih vin bo bolj malo. Pretežna večina pridelka bo dala le prav lahka in precej kiselkasta vina. S pravilnim kletarstvom, s ponovnim mešanjem drožja po končanem vrenju in s poznim pretakanjem, na kar je bilo v »Kmetovalcu« že ponovno opozorjeno, pa bodo lahko postala tudi bolj kisla vina uporabna, bolj uglajena — seveda pa šele proti pomladi prihodnjega leta. Kdor je letos s slajenjem zbolj-šal svoj mošt, mora vedeti, da je povečal z dodatkom sladkorja, ki mora čim prej popolnoma povre-ti, le odstotek alkohola v vinu, nikakor pa se ni radi tega zmanjšala v dotičnem moštu, oz. pozneje v vinu, niti najmanj kislina, ki ostane neizpremenjena in ista. Kletarjenju s posebnim ozirom na zmanjšanje kisline v vinu, bo treba letos posvetiti vso pažnjo. ŽiviHOJiaja. Imamo dovolj krme? Ing. B. V. Zima se bliža s hitrimi koraki, na njivah in travnikih bo zmanjkalo zelene krme za živino. Kar je doma v kozolcih, kleteh in siloznih jamah bo moralo zadostovati do prihodnje zelene krme. Vprašanje je, če je te krme zadosti, da bo dobila živina vsak dan enako količino, tudi če bo zima dolga. Vsak bi moral natančno vedeti, koliko krme ima pripravljene za zimo. Ko se vozi domov s polja in Uspeh letošnje trgatve. Ing. Ivo Zupanič, Ljubljana travnikov, bi se moral vsak voz stehtati. Ker tega marsikdo ni naredil ali mogel narediti, naj vsak vsaj približno preračuna svojo zalogo. Lažje je sedaj preračunati prostornino kot težino. To preračunamo takole. 1 m3 tehta: sena 0.6—0.8 q, slame 0.5—0.6 q, krompirja 6.75 q, pese 7 q, silaže 7—8 q, okisanega krompirja 10 q. Tako si približno zračunamo, koliko imamo krme. Od tega odštejemo 10% kot rezervo in delimo z dnevi zimskega krmljenja (n. pr. 200 dni). Tako dobimo količino, ki jo bomo lahko pokrmili vsak dan. Ako še to količino delimo s številom živine, ki jo moramo krmiti, si zračunamo dnevni obrok krme za vsako glavo. Koliko pa dobimo krme na glavo in dan? Za 1 kravo in 200 dni krmljenja rabimo: malo srednje mnogo sena 10 p 15 q 20 p pese 20 „ 50 „ 80 „ ' silaže 2> „ 40 „ 6"1 „ za 1 konja ali mlado živino malo srednje mnogo sena 5p 10 p 15 p pese i" „ 25 „ 40 „ Te izračunane količine nam seveda ne povedo, če je krma res tudi dobra, ali je v njej zadosti be- dCynJjg\itvjo. Za vsakega konjerejca in vso konjerejo je važno, da pravilno krmimo in negujemo brejo kobilo in žrebe. Zato hočemo rešiti nekatera važna vprašanja te važne panoge naše kmečke konjereje. Breje kobile ne smejo biti stalno v hlevu. Vpregamo jih skoro tik do poroda, samo ne smejo voziti pre-te:žka bremena in paziti je, da jih kaj ne udari. Če pade brejost v ziimske mesece, ko ni toliko dela, m