OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU ★
Izvršujemo vsakovrstine tiskovine
ENAKOPRAVNO
EQUALITY.
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
Commercial Printing of All Kinds
VOL. XXXV.—LETO XXXV.
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), FEBRUARY 20, 1952
ŠTEVILKA (NUMBER) 37
iVOVf GROBOri
Pvt. jamp:s j. pugel
V Cleveland je dospelo truplo mladega vojaka Pvt. James J. Pugel, starega 23 let, ki je zgubil svoje življenje 23. novembra 1951 v bitki na Koreji. Stanoval je na 1872 Waldena Ave., East Cleveland. Rojen je bil v Cleve-landu in je pred vpoklicem k vojakom delal pri Murray Ohio Co. Bil je član društva sv. Helene, št. 193 KSKJ.iK vojakom je odšel 1. novembra 1950. Za svojo hrabrost je bil odlikovan z bronasto zvezdo in z Višnjevim srcem.
Tukaj zapušča soprogo Eleanor, rojeno Lockard, 11 mesecev staro hčerko Patricia Ann, katere ni nikdar videl, mater Mrs. Mary Debro, rojena Boldin, sestro Betty in več sorodnikov. Oče Joseph je umrl leta 1941. Pogreb z vojaškimi obredi se vrši v soboto zjutraj ob 9.15 uri iz pogrebnega zavoda Joseph žele in sinovi, 458 E. 152 St., v cerkev sv. Philomene ob 10. uri ter: nato na vojaški oddelek ha pokopališče Calvary. Vojaški obredi bodo pod pokroviteljstvom Euclid Veterans kluba. Truplo bo položeno na mrtvaški
Cdcr v CotitO-k iiVččči' Olu 1.' liti.
frank wess
Po dolgotrajni bolezni je preminil včeraj zjutraj poznani Frank Wess, po domače Podbev-šek, stanujoč na 16420 Arcade Ave. Doma je bil iz Dob pri Domžalah, vas Čemšenik, odkoder je prišel v Ameriko pred 40. leti. Bil je član društva Lunder-Adamič, št. 28 SNPJ in pevskega zbora Slovan. Star je bil 73 let.
Tukaj zapušča žalujočo soprogo Antonijo, sina Louis Wess, ki zdaj biva v Perry, Ohio, hčer Marie, ki je bolničarka, tri Vnuke, pet pravnukov in brata Victor Wood. Pogreb se vrši v soboto zjutraj ob 10. uri iz pogrebnega zavoda Mary A. Sve-tek, 478 E. 152 St., v cerkev Marije Vnebovzete ob 10^30 uri
nato na pokopališče Calvary.
#
joseph kosoglav
Včeraj popoldne je preminil svojem domu Joseph Koso-Slov, star 63 let, stanujoč na 869 E. 75 St. Bolehal je od pro-®lega julija meseca. Doma je bil Vasi Dolnja Težka Voda pri Govern mestu, pošta Stopiče. E>elal je 40 let za American ^I'ass Mfg. Co., zadnja leta kot čuvaj. Bil je član društva Novi št. 7 SDZ.
Tukaj zapušča soprogo Fran-rojeno Blažič, tri otroke: Mfs. Josephine Stinziano, An-ointette in Joseph in dva vnuka, ^at Anton je umrl pred nekaj ®ti. Pogreb se vrši pod vodstvom Grdinovega pogrebnega Zavoda, 1053 E. 62 St. Čas po-S^eba še ni določen.
•*ack telban
Pogreb pokojnega Jack Tel-an bo oskrbovala njegova ne-^akinja Mrs. Frances Simončič. pogreb se vrši v četrtek popol-1. uri iz Grdinovega pogubnega zavoda na pokopališče Whitehaven.
SOVJETI NE SMEJO ZAUPATI NEMCEM V VZHODNI NEMČIJI!
MONAKOVO, Nemčija, 19. februarja—Če bi nastopila vojna in bi bila v tej vojni tudi vzhodna Nemčija, ki je sedaj pod sovjetsko kontrolo, potem imajo Sovjeti računati z gverilsko usta j o zoper Sovjete in domače nemške komuniste.—Tako trdijo Nemci, ki so prišli iz vzhodne Nemčije v zapadhe zone, ki so pod zavezniško upravo.
Svojo trditev opirajo na dejstvo, da so vzeli Sovjeti pri lanskih manevrih za glavno nalogo svoje taktike in strategije, da se umakne njihova armada na poljsko-nemško mejo.
Dalje: Sovjeti se pri teh manevrih niso posluževali nemških železnic, ampak samo svojih tovornih prevoznih sredstev, tovornih avtomobilov, iz česar naj se sklepa, da na prevoz po železnici v bodoči vojni ne računajo.
Vzhodno nemške železnice da bi bile izpostavljene nemškim gverilskim napadom in razdejane.
Sovjeti kažejo svoje nezaupanje do vzhodnih Nemcev tudi v tem, da ne marajo prevzemati Nemce, četudi se izražajo za komuniste v svojo armado. Na drugi strani da kontrolirajo "nemško orožje in municijo prav do zadnje kroglje.
Sovjeti morajo opaziti, da se obnašajo vzhodni Nemci popolnoma pasivno pod komunistično upravo, da pa bodo vstali, če bo prišlo do vojnega spopada.
Sovjeti da naj ne pozabijo, da se je izvršila nenadna sprememba v razmerah ined NerAčijo in Rusijo tudi v zadnji vojni.
Vkljub obstoječi pogodbi o medsebojni pomoči in nenapadanju so Nemci napadli Rusijo in to celo brez vojne napovedi.
Sovjeti morajo računati s sabotažami transportnih sredstev.
V njihovem upravljanju kažejo Sovjeti že sedaj, da s to možnostjo v bodočnosti računajo, računajo pa tudi v razmerah kot so. Zato so si zgradili lastno mrežo vseh možnih transportnih sredstev, katero upravljajo samo s svojimi lastnimi ljudmi.
Svetovna banka v Iranu
TEHERAN, 19. februarja— zastopniki Svetovne banke in ministrski predsednik Mossadegh so izdali o dosedanjih posvetovanjih in pogajanjih, kako oživiti iransko petrolejsko industrijo skupni komunikej—poročilo, da je bil že dosežen delni sporazum.
To poročilo povdarja, da se vršijo pogajanja v ozračju prisrčnosti in dobre volje na obeh straneh, da so bila mnoga sporna vprašanja že rešena, kaj pa je konkretni sporazum glede iransko petrolejske industrije, pa poročilo ne navaja.
47 ŽRTEV SNEGA
BOSTON, 19. februarja—Snežni zameti v New Englandu, ki so bili v tej zimi najhujši, so do-sedaj zahtevali 47 življenj. Napovedujejo se novi snežni viharji in zameti.
Kakih 1,500 potnikov na glavnih cestah v Maine je odtrganih od svSta. Tudi obveščevalna sredstva, električne žice in transportna sredstva so po teh snežnih zametih zelo udarjena.
---I
Iz bolnišnice
Mrs. Mary Kranz se je povrnila iz bolnišnice na svoj dom na 1134 E. 63 St., kjer se še vedno nahaja pod zdravniško oskrbo. Najlepše se zahvaljuje vsem prijateljicam za obiske, poslane kartice in darila, ki jih je prejela. Prijateljice jo sedaj lahko obiščejo na domu, mi ji pa želimo skorajšnjega okrevanja!
DOSLEDNOST NADVSE
Hitler je bil neizprosni sovražnik Judov. Hotel jih je kratkomalo iztrebiti. Dunaj v Avstriji je bilo znano judovsko mesto. Nekaj dni potem, ko je Hitler priključil Avstrijo k Nemčiji in seveda tudi Dunaj, se je zgla-sil nemški nacionalist in je prijavil svoj pristop v—judovsko vero. Na začudenje Nemcev zakaj ta korak, je Dunajčan odgovoril:
"Z mojo smrtjo bo enega Juda manj i^a svetu."
Iz Long Beacha pa poroča policija, da je Mrs. Alyce Milner tako sovražila žganje, da ga je uničevala na svojevrsten način. Ker ni imela denarja, da bi ga kupovala, se je posluževala celo ponarejnih čekov, katere je vnovčila, nakar je za gotovino kupilo cele steklenice žganja, ko pa je prišla iz trgovine, je žganje zlila—v kanal.
Radi reševanja— v smrt
DOUGLASVILLE, O., 19. februarja—Električna žica se je pretrgala. Pretrgana žica je visela in se gibala v vetru. Izhajajoče iskre so zapalile travo v bližini hiše družine Chapman. Ne-doletni Tommy Chapman je hotel strniti žico, ki je bila pretrgana pa ga je pri tem elektrika prestresla in se iz žice ni mogel izmotati. Na pomoč mu je priskočil oče, katerega je elektrika ubila. Na pomoč je končno prišla mati, da bi izmotala očeta in sina iz objema žice. Tudi mati je bila ubita. Sledil je brat Tom-mya, katerega je elektrika enako ubila. Peti član družine Chapman je opustil reševanje, ko je videl, da je to reševanje že povzročilo smrt dvema bratoma in staršem.
Prijet zločinec, ki so ga lovili pet let
NEW YORK, 19. februarja— Policiji se je posrečilo, da je dobila v roke Willie Suttona, 51 let starega kriminalca, ki je bil ameriški pohciji znan kot najdrznejši viomilec v banke in katerega so lovile ameriške policije polnih pet let.
Sutton se je vdal, četudi je imel pri sebi pištolo. To pot je bil zopet preoblečen in ko so ga indentificirali, je priznal, da je Sutton.
Za Suttonom je bilo razpisanih več nagrad, toda policaja, ki sta aretirala Suttona, sta nagrade odklonila, bila sta pa povišana v svoji službi in bosta dobivala $1000 več na leto.
Policija pravi, da je prijem Suttona eden največjih dogodkov ameriške kriminalne zgodovine. Sutton je kriminalni tip svetovne znamke.
Ko so ga aretirali je dejal, da je že vsega skupaj sit.
Suttonova "karijera" v bančnih vlomih se je začela pred 20 leti. Dvakrat je ušel iz zaporov, poslednjič iz Pennsylvanije leta 1947. Od takrat naprej ga iščejo.
Njegove roparske poteze so Brinks Inc., je bilo ukradenega leta 1950 $1,500,000. Podjetje se nahaja v Bostonu. Istega leta se je izvršil velik vlom v newyorsko banko, iz katere je bilo odnesenih $64,000.
Sutton je hodil preoblečen, kakor so pač bile prilike. Bil je poštar, bil je potnik, bil je voznik, bil je tudi pohcaj, ki je kot policaj vodil vlome v banke.
Sutton je imel redno stanovanje v Brooklynu. Pri aretaciji so našli pri njemu $7,733 v gotovini, pri preiskavi njegovega stanovanja nadaljnih $2,000. Na vprašanje zakaj ni denarja naložil na banki, je Sutton odgovoril "da denar naložen na banki ni varen."
Sutton ni imel s svojo družino nobenega stika. Njegov oče je kovač. Njegovo družino opisuje policija kot sicer vse časti vredno. Obsojen je bil na 25, na 30 let, toda kot povdarjeno, se je po kratkem prestanku v zaporih Suttonu posrečilo, da je pobegnil.
Sutton ni nikdar jedel dvakrat v istem kraju, ni obnavljal starega poznanstva, zlasti pa ne starih ženskih zvez. Aretacijo je bile zasnovane na široko. V prenesel hladnokrvno.
EISENHOWER, MacARTHUR IN VOLITVE
HARRISBURG, Pa., 19. februarja—Pri primarnih volitvah v Pennsylaniji nastopita tudi oba generala, Eisenhower in Mac-Arthur, kot repubhkanska kandidata. Po zakonu, ki velja za Pennsylvanijo, ni potrebna privolitev kandidata, ko se vlaga pri oblasteh formalni volilni predlog.
General MacArthur je po svojih zastopnikih dal na znanje, da njegovo stališče, da ni kandidat, ostane nespremenjeno. To pa vkljub temu, da ga drugi kandidirajo.
Politika: Volk sit--koza cela... ?
Mnogo vprašanj ostalo nerešenih
PODROBNOSTI O NEMŠKIH IN ZAPADNIH POGOJIH SOŽITJA
LONDON, 19. februarja—Potem ko so se končala uradna posvetovanja treh zunanjih ministrov in ko je nemški kancler Adenauer podčrtal stališče zapadne Nemčije, se je ob koncu teh debat izdal komentar, ki mnogo pove; "Nekaj napredka se je napravilo, nekaj vprašanj se je načelo, ostalo pa je veliko nerešenih."
Na konferenci v Lisboni, ki SE^
Maršal Alexsander v London
OTTAWA, 19. februarja — Britanski maršal Alexsander, ki je zastopal britansko krono kot governer Kanade, je odpotoval v London.
Maršal Alexsander je znana britanska vojaška osebnost in je bil v zadnji vojni zavezniški poveljnik v Sredozemlju. Alexsander je 'osebni prijatelj Wins-tona Churchilla in bo v njegovi vladi zasedel mesto obrambene-ga ministra.
SAMO ZA MOŽITEV JIM GRE
PHILADELPHIA, 19. februarja—V institutu YMCA, kjer je okrog 400 študentk, ki posečajo srednje šole, so izvršili glasovanje kaj mislijo te deklice o možitvi. Odgovor je bil, da si te deklice želijo le možitev, da se za denar ne brigajo, da denar za današnjo moderno deklico ne pomeni ničesar, in le polovica iz-^•rašanih se je dotaknila problema, da je zakon sklenjen tudi radi potomstva.
VELIKE DAVČNE UTAJE ,
BIRMINGHAM, 19. februarja—Docent Davis iz Akron, Ohio, je predsednik podjetja Robbins Tire & Rubber Co., in prijatelj bivšega šefa davčnega urada Charlesa Oliphanta. Zagovarjati se bo moral pred sodiščem. Utajil je družbene davke in se znal izogniti plačilu trošarin. Gre za $201,000, katera vsota znaša skupne utajene davke v letih 1944, 1945 in 1946.
PRIČAKAL JE—SINA
HOLLYWOOD, Cal, 19. februarja—Igralec Eddy Cantor je oče petih hčera. Želel si je dobiti in videti sina v svoji daljši družini in sorodstvu. Končno je dobil telefonsko sporočilo iz New Yorka, da je ena od njegovih hčera, poročena z Robertom Caryem, porodila sina.
"No, sedaj bodo pa sinovi na vrsti," je pripomnil na to novico.
INFLUENCA RAZSAJA
CANTON, O., 10. februarja— Šolsko nadzorstvo je odredilo, da se zapre do konca tedna šola Plain Center School to pa radi tega, ker je od 268 šolarjev 31 zbolelo na influenci.
SAMOMOR COUNCILMANA
MARIETTA, O., 19. februarja —Russell C. Oyler, mestni councilman, se je obesil v mestnih zaporih. Preteklo noč je bil aretiran, ker je bil zasačen v pijanem stanju. Zapora ni prenesel in si je vzel življenje.
Vstopnice za "Davek na samce"
Kakor je splošno znano, bo dramatično društvo Ivan Cankar v nedeljo podalo veseloigro "Davek na samce" v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Vstopnice se dobe v pred-prodaji pri članih in v Oražmovi trgovini v Slovenskem narodnem domu. Priče tek bo točno ob 4. uri popoldne in javnost je vabljena na obilno udeležbo. ^
40-letnica poroke
V ponedeljek sta poznana Mr. in Mrs. Matt in Frances Nemec iz 885 E. 236 St. obhajala 40-let-nico njunega srečnega zakon skega življenja in sicer v krogu svojih hčera in sina ter njih družin. Slavijenca sta oba doma od Ilirske Bistrice. Sorodniki in prijatelji iskreno čestitajo slav Ijencema ob tej priliki ter jima želijo vse najboljši da bi zdrava dočakala zlato poroko!
začne danes v sredo boste navzoče tudi Grčija in Turčija. Vsi trije zapadni zunanji ministri se bodo te konference udeležili osebno. Podali bodo točno poročilo o stališču Zapada do nemškega sodelovanja v zapadno evropski armadi.
Četudi je ameriški državni tajnik Aclieson bil odločen, da dokončno razčisti francosko-nem-ško vprašanje, je moral popustiti od svojega trdnega stališča. Na drugi strani so zapadni ministri prepričali Adenauerja, da se mora zapadna Nemčija postopoma in ne na enkrat uvrstiti kot enakopravni član med zapadno evropsko družino.
Nemška pripravljenost in zahteve
Kancler Adenauer je izja\dl. da bi bila zapadna Nemčija pripravljena prispevati k stroškom zapadne obrambe okrog tre^i milijard dolarjev.
Nemčija hoče imeti proste obsojene vojne zločince, v prvi vrsti pa dveh maršalov Manstei-na in Kesselringa. Zadnji je nasledil Rommela v Italiji in stoj. zapadno nemška vlada na stali šču, da Kesselring ni povzroči, ničesar, kar bi ne bilo v okviru rednih vojaških operacij.
Dean Acheson je pristal na* francosko stališče naj se ne opusti kontrola nad nemško vojno produkcijo.
Zapadni zavezniki so javil Adenauerju svoj sklep, da so pri pravljeni dati Nemčiji samostoj nost, da pa ne prenehajo s kon trolo nad nemško vojno produkcijo, kakor tudi da bi se obnovili, civilna kontrola, kakor hitro b nastopilo kako nevarno stanje.
Eisenhower je razočaran
Iz krogov generala Eisen howerja kot vrhovnega povelj nika snujoče se zapadno evropske armade se zatrjuje, da je general lEisenhower nad uspeh, in neuspehi konference v Londonu razočaran. Razočaran v prvi vrsti kot vojak, ker je hotel,
da bi bila znana nemška vojaška moč čimpreje v krogu ostalih držav, ki so članice severno
Atlantskega pakta.
*
Judje: Nemčija dobiva prehitro prostost
WASHINGTON, 19. februarja — Poslanik judovske države Izrael, ki zastopa Izrael v Wash-ingtonu Abba Eban, je izjavil, da so Judje zaskrbljeni nad dejstvom, da se hoče Nemčija tako hitro priklicati nazaj v industrijsko in vojaško življenje. Hitrost, s katero se Nemčija razvija na industrijskem in vojaškem polju je vznemirljiva. "Nemci morajo pokazati najprvo, da jim je žal vseh zločinov, ki so ^e storili v ^njihovem imenu. Potem bodo pokazali, da so vredni člani ostale človeške družbe," je dejal poslanik Eban.
Boljša letala od ruskih
WASHINGTON, 19. februarja —Poveljstvo ameriške zračne sile je objavilo, da gradi številna 'etala, ki bodo po kvaliteti visoko nad letali, ki jih gradi Sovjetska zveza in ki operirajo za komuniste na Koreji, ki imajo označbo MiG-15. Povejstvo javlja, da gre za štiri nove tipe, od katerih je eden že v gradnji, ostali pa se bodo dokončali tekom tega leta.
Objava je v zvezi s kritiko nad letalskimi izgubami Amerike na Koreji. Nadalje se trdi, da bo etalstvo v zvezi z mornarico kos nalogi, da bo blokirala komunistično Kitajsko, če bi bila ta blokada odrejena.
Alkoholikom je pomagati pravočasno
ŽENEVA, Švica, 19. februarja -Svetovna zdravstvena organizacija, ki deluje pod okriljem Združenih narodov, je izdala poročilo, ki se med drugimi tudi bavi s svetovnim vprašanjem alkoholizma. •
V tem odboru so predstavniki Jugoslavije, Francije, Amerike, Švedske, Chile, Švice in Danske.
Poročilo pravi, da vsaka država podcenjuje bolezen alkoholizma, zlasti pa se moti v številu kohko je alkoholikov. Vse države drago plačajo to zanemarjenost.
Poročilo tega odbora navaja, da so izsledili štiri stopnje in periode, po katerih gre alkoholik, vsaka zase pa ima posebne zunanje pojave.
Prva doba nima nobenega opravka z možgansko delavnostjo. Druga doba že vpliva na možgansko razsojo, na razburje-
nje na fizične in socialne motnje Toda šele v početkih. V tretj: dobi so ti pojavi vsakdanji, v zadnji četrti dobi pa tako stopnjevani, da je vsako zdravljenje nemogoče.
Odbor priporoča, da naj se za te zastrupljene po alkholizmu v prvi in drugi periodi ustanovijo posebni bolniški oddelki ali klinike, dočim naj zastrupljenci, ki kažejo', da se nahajajo že v tretji periodi gredo v navadne bolnice, kjer naj se zdravijo redoma do popolne ozdravitve. Pa tudi potem, ko se odslovijo, naj se ti bolniki pregledujejo.
Stroški za tako zdravljenje so za narodno gospodarstvo mnogo manjši kot je pa socialna in gospodarska izguba države, ki temu socialnemu zlu ne posveča pravočasne in učinkovite pažnje.
NOV VLADARSKI OBISK V AMERIKI
WASHINGTON, 19. februarja—Nizozemska kraljica Julija-na in njen mož princ Bernhard sta najavljena v Ameriko za 2. aprila. Njun obisk bo trajal dva tedna in bosta Julijana in Bernhard posetila tudi Kanado.
Krožek št. 2 Prog. Slov.
članice krožka št. 2 Progresivnih Slovenk se vabi na sejo nocoj v navadnih prostorih Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. Nadzorni odbor je prošen, da pride okrog 7. ure, da bo pred sejo pregledal knjige. Po seii bo predaval Mr. Vatro J. Grill.
Peggy Peter lin v plesu
Nocoj bo mala Peggy Peterlin nastopila v plesu v Uptown gledališču. Mala Peggy, ki je hčerka Mr. in Mrs. Louis Peterlin iz 2150 Glenridge Rd., je že velikokrat nastopila na naših priredbah.
Seja direktorija AJC
Nocoj ob 7.30 uri se vrši seja direktorija A m e r i š ko-jugoslovanskega centra na Recher Ave. Vabi se vse direktorje, da se gotovo udeleže.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
20. februarja 1952
''ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HEnderson 1-5311 —, HEnderson 1-5312
Issued Every Bay Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(GENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznasalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto)__________________________
For Six Months—(Za šest mesecev)________________________
For Three Months—(Za tri mesece) ______________________________
-$8.50 _ 5.00 - 3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za žest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
-$10.00 - 6.00 - 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
MI IN NAŠE SOSEDSTVO
O Vrba, srečna draga A^as domača, kjer hiša mojega stoji očeta—vzdihne slovenski pesnik France Prešeren, ko se spomni kraja, kjer se je rodil. Ali je te besede pisal Prešeren za sebe? Gotove ne. Da ponavljamo našo trditev. Prešeren je odkril, kar leži naravnega v tebi, v meni in vsakomur, notranjo misel, katera se ne da izkoreniniti, tudi če bi šlo za silo. Odkril je nekaj naravnega, ki je po svoji kvaliteti enako naravno, kakor je naraven drugi vzdih na primer: "Kaj pa je tebe treba bilo," ko se nezakonski materi rodi otrok. Redek bo odstotek teh mater, ki bi ne mogle pripoznati, daje temu res tako, in da je ob prve mmomentu notranjost polna tega, kar je povedal Prešeren.
Oton Zupančič gre glede svojega rojstnega kraja v Belokrajni nazaj v svoja otroška leta. Gre v grmičevje in živ6 meje, kjer so se ženili tički, kjer so imeli svatovščino in gre kot otrok pogledat, če je od te svatovščine še kaj ostalo za njega kot otroka.
Ivan Cankar gorovi o Vrhniki s pogledom zrelega moža. "Vrhnika, prečudni kraj!"
Polno je izrekov kot "Domovina, ti se kakor zdravje."
Gorenji citati, ki bi šli lahko na tisoče, dokazujejo živo resnica, da vsak človek občuti neko naravno vez do kraja, ki mu je domač in katera vez je tako organska, kakor je organska vez do njegove družine. Logično tudi, da je napredek ali pa nazadovanje tega kraja njegova notranja zadeva. Cim globlja je in čim bolj na globoko in na široko dovzeta in doživi j ena, tem večja je volja do življenja lastnega jaza in vsaj v želji tudi te skupne soseščine.
, Morda bo iznešen ugovor. To je teorija družbe preteklosti, ki je operirala tudi s "Hej Slovanstvom" ali pa "Hej Germanstvom" in podobno. Ta ugovor ne drži. Vzemimo na primer komuniste. V teoriji in praksi izvajajo svoje pristaštvo do narave in do prve večje upravne celice, ki se imenuje občina. Strašna zadnja vojna je bila proglašena kot domovinska vojna. Domovinska kot države, domovinska kot samoupravnih enot navzdol do občine. Ne bo odrekati, da imajo komunisti odlično psihologijo in na tej psihologiji zgrajeno propagando. Sicer pa je vprašanje samo na sebi razumljivo. Vse teorije gredo za tem, da se odkrivajo zakladi naše notranjosti in da se aplicirajo na praktično življenje. Pristaš kake politične ideje bo glas upijo-čega v puščavi, če ne bo znal realizirati te'ideje v praktičnem življenju, prvo torišče bojev pa so po celem svetil ravno samoupravne edinice.
Politično zrel narod se gradi od spodaj navzgor. Znan je izraz "Self-government." Koliko pa jih je, ki so se poglobili v to besedo in izluščili iz nje njeno pravo vsebino? Beseda pomeni samoupravne edinice v Veliki Britaniji. Teh edinic je veliko številko. Vsaka pa nosi svoj lastni pečat. Ali gre za podeželje, ali gre za trge, ali gre za mesta in velika industrijska mesta. Samoupravo teh edinic je čuval Britanec kot punčico svojega očesa. Tudi njihovo tradicijo! Preko teh samouprav, s katerimi je Britanec v stoletjih rastel prav kakor s svojo naturno družino, se je Britanec razvil v veliki političen narod doma in v svetu. Pravimo, da jih čuva kot punčico svojega očesa. Primera, ki drži sto odstotno. Iz podeželske Britanije je nastala industrijska Britanija. Iz podeželja—industrija. Iz agrarnega industrijsko prebivalstvo. Iz malih naselij, velika industrijska mesta. Vkljub vsemu temu strahovitemu razvoju, ki je šel v popolnoma druge smernice, kakor so bile prvotno namenjene, so britanske samouprave—Self-government— • ohranile svoje prvotne oblike, četudi so zastarele. Britanca veže ne njih preteklost s sedanjostjo, ki naj gre nepretrgoma enako v bodočnost. In celo radikalni Labor si ni upal spreminjati na tem položaju bistveno ničesar, čeprav je občutil zastarelost, a je dal prednost veliki britanski tra-ciji, ki je s temi občinami organska, družinska in Britan cem ponos.
Ne da bi bilo potreba tu v Ameriki povdariti kako narodno stran, ki da je v nevarnosti! Ne da bi kdo hotel začeti s kako diskriminacijo! Mislihi, da se razumemo že od vsega početka, namreč; Tudi Slovenec v Ameriki ima svoj dom tu v Ameriki, posebno kot ameriški državljan. Za nje-ga velja "O Vrba," ali pa "Vrhnika prečudni kraj," Cleveland, Euclid, Pittsburgh, Chicago, San Francisco ali katerekoli drugi kraj v Ameriki. Pa postojmo pri tej točki. Mesto Euclid ima čez 60% prebivalstva, ki je slovenskega pokolenja. Pa se vprašajmo, kako je ta visoki odstotek slovenskega korena soudeležen pri euclidski javni upravi? S ponosom lahko naštejemo, da se je ta slovenski živelj
UREDNIKOVA POSTA
Peto poročilo po toči prizadetim v okolici Prema pri Ilirski Bistrici
CLEVELAND, Ohio—Predno pišem nadaljni imenik darovalcev za zgoraj navedeno pomoč, naznanjam javnosti sirom Amerike, kjerkoli so naseljeni Slovenci in Slovenke, in ki so darovali v ta namen, da se naša kampanja bliža zaključku.
Torej, cenjeni rojaki in rojakinje, če je bil vaš namen prispevati v navedeno akcijo, še lahko darujete, če pošljete ali izročite prispevke tajniku, čigar naslov je spodaj.
V veselje mi je poročati, da je naša kampanja rodila imeniten uspeh. Sklep zadnje seje je bil, da odpošljemo 30 tonov bele moke, kar pride v jugoslovanski teži 300 kvintalov* moke. Nekateri rojaki pravijo, da zakaj ne pošljemo tudi kakšen drugi živež, ne samo moko. Zakaj smo se odločili poslati samo moko, je stvar ta:
Kompanije, ki tržijo z moko, so nam dale vedeti, da nam dajo isto po polovični ceni, ako jo nabavimo 30 tonov, torej nam ni mogoče pošiljati še kaj drugega, kajti naša blagajna kaže, da bo nekako za to krila stroške. Kar se pa tiče prevoza čez morje do Reke in potem po železniški progi do Ilirske Bistrice, nam preskrbi brezplačno vožnjo jugoslovanska vlada.
Plačati pa bo treba unijske delavce, ki natovarjajo vse ladje v New Yorku. Kako veliki bodo stroškf tukaj, nimamo še točnih poročil, vendar se nanašajo na par sto dolarjev.
Od časa do časa dobi naš odbor malo kritike, da kaj vendar delamo, ker nismo še odposlali pošiljke naprej in da se vse preveč dolgo vleče itd. Sicer smo potrpežljivi ter kritiko vljudno sprejemamo, kajti na ta način se-pridno učimo vsi skupaj.
Naj še to povem javnosti in večjim prispevateljem, ki so darovali v našo pomožno kampanjo, da so jim knjige tajnika in blagajnika odprte vsak dan.
Prihodnje poročilo upam, da bo zadnje in zaključno. Po mojem mišljenju so pri takšnih pomožnih akcijah največje žrtve naši časopisi, brez njih bi bil slab uspeh, zatorej jim gre od našega odbora najlepša ter iskrena zahvala. Srčna zahvala gre tudi vsem dosedanjim prispevateljem. Če je kakšna pomota v poročilu glede vašega darila, prosimo sporočite na tajnika omenjene kampanje. Naslov njega je: Joe Dovgan, 15300 Waterloo Rd., Cleveland 10, Ohio.
Imena prispevateljev izza zadnjega poročila so sledeča:
Po 75 centov; Geo. Wesel.
Po 50 centov: Jack Brljavec, Frank Petrič, John Godec, Kari Cjuna, Frank Tolkar, Paul Ježih, Frank Božič, Peter Man-chak, Albin Birsa, Herman Tarlt. Ignac Trule 25 centov. Skupaj $6.
Po $1: Joe Kosich, Frank Go-renc, Max Marolt, Frank Kosic, Michael Chandick, Frank Mu-chich, Mr. Matelko, Jacob Bor-sic, Louis Simončič, Anton Li-pich, B. Matjasovich, John Pus-iTik, Matt Primozich, Frank Far-man, Albin Karmiijnik, Katarina Platt, Al. Podrasky, Jillie Kle-ments. Frank Hribar, Joseph Ban, Louis Stavanja, Joe Adam-
ly, Mr. Amo, Klerenc Koliser, N. J. Brown, Michael Lube, Louis Krovmar, Mrs. Veselic, Tereza Lepic, Frank Turk, Karl Mozi-na, J. Gerl, Mary Stariha.
Josephine Zadnik, Mary Bost-jančič, Anton Sustaršič, Joseph Jagodnik, Joseph Veravic, Jo-han Prime, John Zelko, John Chesnik, Tony Sarina, Mike Ta-tary, T. Charlton, Mary Intihar, Fred Martin, Frank Slavec, Mrs. Carl Istwan, Mrs. TJosan, Mr. Bill, Adam Klein, Al. Plat, dramsko društvo Anton Verovšek, Frank Završnik, Andy Mele, Anton Valenčič, Ludwig Bar-bish, Steve Lunder, Joe Kurent in Mr. in Mrs. Cermel. Skupaj $60.
Po $1.50: Mr. Terlep in Anto-nia Levar. Skupaj $3.
Po $3: Frank in Mary Matja-zich, Sadar Family, Silvester Rolih, Frank Susteršič, Frank Oblak, John Taucher, Joe Bo-zek, Frank Kobal, J. Valencich, društvo št. 54 SNPJ, Mrs. Gor-še, Joseph Bostjančič, Alojz To-mažič, Hawarh Haes, Victor Wallace, Mrs. Julia Kozar, Mrs. Cecilia Shubel, Anton Jankovič, Anton Rotar, Mrs. M. Bashel, Frank Troha in Louis Lamut. Skupaj $44.
Frank Russ $2.50.
Po $3: Joe Zuzek, Steve Valenčič, društvo št. 15 ABZ, podružnica št. 22 SŽZ, John Sorc, Ignac Strojin, Jihn and Son Do-van, John Ludvik, Mrs. H. Franks in John Lokar. Skupaj $30.
Frank Franko $3.50.
Po $5: Društvo št. 335 SNPJ, društvo št. 8 SNPJ, društvo št. 615 SNPJ, Jack Tomsic, društvo št. 124 SNPJ, društvo št. 425 SNPJ, društvo št. 35 ABZ, društvo št. 12 SDZ, John Cepiro, Jack Dovgan, Ivana Klinar, društvo št. 400 SNPJ, društvo št. 442 SNPJ, Frank Bregar, Louis Samsa, Walter Lazar, društvo št. 465 SNPJ, društvo št. 318 SNPJ, društvo št. 78 KSKJ, Joseph Skrlj, Angela Siskovič, Albert Valencich, Louis Gerzel, Anton Penko, Frančiška Tom-sich, društvo št. 13 ABZ, Joseph Kpvačič, Anton Roje, Jacob Roje, Frank Muha, Anton Sme-rajc, društvo št. 79 KSKJ, Frank Novak Cafe, društvo št. 90 SZZ, John Žavbi, Joe in Danica Hr-vatin, Mr. in Mrs. Marolt, Frank Samsa, Frank Spenko, Matt Intihar, Martin Plut, Louis Mi-klacic, John Gorjanc, Frank Si-gulin, Mrs. Trebeč, Anton Mrs-nik, J. Prijatelj, Mary Baznik, Joe Može, Anton Može, Mary Penko, 3ohn Just, Louis Pibro-vec, Frank E. Lunka, Frank Vi-čič, Anton Ipavec, Joe Grošel, Peter Tomšič Dry Cleaning, Dolgan Hardware, Gašper Kna-felc, Joseph Skočaj, Frank Bub-nič, Frances Zajec, Matt Palis-ka, John Petrič Barber Shop, Frank Zefrin, Stefi R. Zefrin, Frank Stefančič, John Renko, Anton fSeles, Pavlina Sircelj in Mrs. Frank BostjanČič. Skupaj $360.
Po $10: Društvo št. 386 SNPJ, društvo št. 142 SNPJ, Slovenski dom, Johnston City, 111., Frank Sain, Frank Dovgan, Anton Es-kra, Stadly Skrlj, Ludwig Vičič, Glee Club Slovenec, Pueblo,Colo., društvo št. 163 ABZ, Mr. Černi-
goj, L. Kaizer, John Novak, mesto venca pokojni Mrs. Samsa, društvo št. 168 ABZ, Slovenski dom, Acmitonia, Pa., Frank Lončar. Skupaj $160.
Slovenski dom. Little Falls, N. Y., $12.55.
Društvo št. 666 SNPJ, $20.
Po $25: Jugoslovanski narodni dom, Ely, Minn., Euclid Rifle and Hunting Club, društvo št. 39 SDZ, krožek št. 8 Progresivne Slovenke. Skupaj $132.55.
Društvo sv. Jožefa, št. 148 KSKJ $30.
Po $50: Local Union No. 45 UAW, Cleveland, Ohio, krožek št. 9 Progresivne Slovenke, Andrew Gerl Excavating Co. Skupaj $180.
Anton Seles in darovalci, Pittsburgh, Pa., $54.
Dramsko društvo Anton Verovšek $86.
Prireditev Pomožnega odbora 8. decembra 1951 $167.25.
Obresti na North American banki $2.98. Skupaj $310.23. Svota prispevkov od prejšnjih štirih
poročil je...........$2,513.05
Peto poročilo........ 1,291.78
Skupaj na bančni
knjižici .............$3,804.83
Anton Novak, pomožni blagajnik.
Pridružite se Slovanu in Adriji v Barberlonu
EUCLID, Ohio—Kakor je že bilo poročano, priredita euclid-ska pevska zbora Slovan in Adrija svoj koncert v nedeljo, 24. februarja v novi dvorani društva Domovina na 14. ulici v Barbertonu, Ohio. Koncert se prične točno ob 4. uri popoldne.
Ne Ipom obširno pisal o tem koncertu, želim le opomniti one, ki nameravajo iti z nami na busu, da naj se priglasijo, ker se jih. je že veliko priglasilo, vedeti pa moramo čim preje, za koliko oseb naj bo bus. Kdor torej namerava iti v nedeljo z busom v Barbertoh, naj prav gotovo takoj pokliče našega oskrbnika Ameriško-jugoslovanskega centra nd Recher Ave., Mr. John Žigmana, KE 1-6082, ki ima vozne listke na rokah. Ne odlašajte!
Bus bo odpeljal izpred Ameriško-jugoslovanskega centra toč no ob 1. uri popoldne. Prošeni ste vsi, da ste na mestu vsaj do pol ene ure, da ne bo zamude,
Torej, dragi prijatelji, kateri se želite pridružiti našemu zim skemu izletu v prijazen Barber-ton, kjer nas bodo z veseljem sprejeli naši prijatelji, ne zamudite prilike prihodnjo nedeljo Priglasite se takoj za vozni li stek in bodite točno na mestu!
S pevskim pozdravom
Frank Rupert.
NADALJNA ZAHVALNA PISMA IZ SODRAŽICE
uveljavil v Euclidu prav lepo v privatnem gospodarstvu. Je zgradil podjetja, ki gredo preko obsega trgovin in gostilniških podjetij, in ki so delodajalec prvega reda. Toda javna uprava kot taka? Odgovor naj si da vsakdo sam, ker ko si bo dajal odgovor, bo našel pomanjkljivosti, ki so znane in ki jasno kažejo na naše odnose do prvih samoupravnih edinic tu v Arneriki. Ce je naš odnos do njih močnejši, začetkoma vsaj v spoznanju, da je organski, je naša notranjost za veliko spoznanje bogatejša!
'O, Vrba, o Vrhnika.... Toda mi smo v Ameriki. Za nas velja Abraham Lincoln in njegova: "Rad imam moža, na katerega je kraj ponosen, da v njem živi, in rad imam moža, ki je ponosen na kraj, v katerem živi." L. C.
Novo izvoljeni odbor Slov. zadružne zveze
CLEVELAND, Ohio—Slovenska zadružna zveza si je izvolila slgdeče odbornike za leto 1952: John Terlep, predsednik; John Hrovat, podpredsednik; Miss Frances Prince, tajnica in zapis-nikarica; George Panchur, bla gajnik; John Strancar ml., predsednik, Anton Jankovich in Louis Furlan, nadzorni odbor; predsednik Gospodarskega odseka John Terlep; glavni pošlo vodja Gust Kabay, poslovodja trgovine št. 3 Anton Malovašič; publicijski odsek: George Panchur in John Strancar ml.; osta li direktorji: Frank Žagar, John Zaic, Joseph Vauter, John Ha-bat, Mrs. Antonia Tomle, namestnica Mrs. Mary Furlan.
Redne mesečne seje se vršijo vsak tretji ponedeljek v mesecu v Zadružnih prostorih trgovine št. 1 na 667 E. 152 St.
S pozdravom!
Anton Jankovich
ooooooooooooooooo-^OVJR IHOf
•SIVING'
ooooooooooooooocxx
Tu sledijo pisma učencev četrtega razreda osnovne šole, učencev tretjega razreda osnovne šole, učencev prvega razreda in dijakov ter dijakinj drugega razreda nižje gimnazije v Sodra-žici, ki se zahvaljujejo odboru v Clevelandu, kateremu je na-čeloval Mr. Joseph Okorn in ki je zbiral prispevke za tamošnje šolske potrebščine.
Pisma so sledeča:
#
"Sodražica, 20. decembra 1951. "Dragi rojaki!
"Z velikim veseljem smo prejeli Vaša darila, za katera smo Vam zelo hvaležni. Dobro vemo, da Vas je vse to stalo veliko denarja, truda in dobre volje.
"Dolga vrsta let je že potekla, kar ste zapustili rodni kraj, a niste ga pozabili. Spomnili ste se nas, najmlajših in nam pomagali s šolskimi potrebščinami, da se bomo lažje naučili vsega, kar nam je potrebno za življenje. Kakšno veselje je bilo v šoli tisti dan! Naša srca so zagorela v ljubezni in hvaležnosti do Vas. Kajti tudi Vi imate veliko ljubezen do nas, da zmorete vse to.
"Še enkrat se Vam prisrčno zahvaljujemo ter Vam v duhu stiskamo Vašo dobro roko, že-leč Vam vsem ljubega zdravja in napredka v Vaši sedanji domovini !
"Hvaležni učenci četrtega razreda osnovne šole:
"Vladka Vesel, Trdan Bojan, Bregar Anton, Vesel Jože, Gaš-perič Stane, Vesel Jože, Adamič Tone Trdan Andrej, Mihelič Zdravko, Ruparčič Franc, Zaje Fran jo, Btupica Franc, Lesar Franc, Arko Karol, Indihar Stane, Arko Jože, Lušin Ivan, Vesel Drago, Janež Stane, Belaj Ivan, Levstek Ivan, Peteh Marija, šega Anica, Tanko Ivan, Lušin ^ Marija, Zidar Angela, Oražem Anica, Vesel Vida, Gač-nik Regina, Lesar Marija, Požar Draga, Zabukovec Olga, Cvar Marta, Levstek Anica, Vesel Milan, Češarek Pavel, Kovačič Andrej, Mišič Tone, Cvar Franc, Vesel Alojzij, Arko Polde, Lušin
Alojzij, Zabukovec Lojz."
*
"Dragi rojaki!
"Z velikim veseljem smo prejeli Vaša darila. Posebno smo bili veseli lepih glavnikov.
"Tovarišica učiteljica nam je v šoli prečitala imena vseh tisti rojakov, ki so se v tujini spomnili na nas.
"Najlepše se Vam zahvaljujemo za vse in iskreno želimo, da bi se Vam mogli kdaj v naši domovini na kak način oddolžiti za Vaš trud.
"Prejmite od vseh učencev tretjega razreda osnovne šole prisrčne pozdrave!
"Srebot Lucija.
"Sodražica, 24. decembra 1951." «
"Dragi rojaki!
"Za vse lepe reči, ki smo jih prejeli od Vas se vam najlepše zahvaljujemo.
"Sedaj imamo dosti lepih zvezkov, v katere vsak dan pišemo. Hvala Vam zanje!
"Prejmite prisrčne pozdrave od vsega prvega razreda.
"Sodražica, 4. januarja 1952."
•
"Sodražica, 5. januarja 1952.
"Z največjim veseljem smo prejeli Vaša koristna in lepa darila! Prisrčno se Vam zahvaljujemo za vse, kar ste nam poslali. Zdaj smo preskrbljeni' s šolskimi potrebščinami, ki nam bodo, poleg našega marljivejše-ga učenja, tudi pripomogle k boljšemu uspehu. Tovarišica učiteljica nam jč prebrala seznam vseh, ki so prispevali denar, katerega si morate prislužiti v težkem in neumornem delu. Vaša velikodušnost je brez primero in svetal zgled vsakomur.
"Prejmite iskrene pozdrave od hvaležnih dijakov in dijakinj drugega razreda nižje gimnazije.
"Arko Anton, Košmrlj Franc, Skorič Dušan, Mihelič Ludvik, Mihelič Vinko, Mihelič Lenart,
žlindra Anton, Oblak Jože, Pire Janez, Požar Jože, Marolt Stane, Gornik Milan, Vesel Ciril, Indihar Jože, Perušek Rude, Ivo Gašperič, Košir Tone, Šega Ciril, Vesel Stanko, Šile Anica, Pa-kiž Anica, Janež Darinka, Drob-nič Olgo, Ivan Šega, Adamič Zvonimira, Oražem Milan, Drob-nič Milka, ^krabec Stanka, Janež Danica, Štupica Anica, Lušin Ivan, Ogrinc Marija, Arko Francka, Vesel Marinka, Pri-stovšek Marija, Mihelič Marica, Arko Anica, Mihelič Marija, Kožar Francka, Belaj Vida."
Ženski odsek farme SNPJ ima zabavo
CLEVELAND, Ohio —V soboto, 1 marca priredi Ženski odr sek farme SNPJ svojo domačo zabavo v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Ob tej priliki se bo servirala okusna večerja—puranova pečenka. Ser-viranje se prične točno ob 6. uri zvečer in se vam, gospodinjam, priporoča, da ni treba doma kuhati na ta večer. Pridite kar lepo k nam in postregle vam bomo z okusno večerjo.
Važno pa je, da si v naprej preskrbite listke za večerjo, ker kuharice želijo vnaprej vedeti, za koliko oseb pripraviti. Večerja stanp $1.50 za osebo, kar ni veliko v današnjih dneh. Ne čakajte do zadnjega dne. Naša dekleta so pridno na delu, da pripravijo vse najboljše in da privabijo čim več svojih prijateljev. Richie Vadnalov orkester bo navzoč, da bo v resnici dosti zabave za vse. Naša kuharica Urška Mulej in njen štab se priporoča za obisk, ker postrežba bo najboljša.
Ženski odsek farme SNPJ deluje v prid naši farmi, kamor se poleti shaja ne samo članstvo S^PJ, pač pa občinstvo iz širnega Clevelanda in bližnjih naselbin. Že sedaj se pripravljamo za prvi piknik Farmskega odbora, ki se vrši 28. maja in ki bo otvoritev pikniške sezone na farmi SNPJ.
Torej, za sedaj naj še enkrat opozorim vse, ki se nameravate udeležiti naše večerje 1-marca, da to sporočite tajnici Mrs. Zaman, IV 1-4871 in sicer zadnji čas do srede, 27. februarja. Oni, ki imajo trgovine ali so drugače zaposleni, da ne morejo priti zgodaj, bodo imeli svoj por-cijon prihranjen in serviralo se jim bo, ko bodo prišli.
Za dobro in okusno večerjo ter najboljšo postrežbo in prijazno zabavo v veseli družbi, pridite v soboto, 1. marca v Slovenski delavski dom na Waterloo Rd-k Ženskemu odseku farme SNPJ-Antonia Tomle, predsednica.
2elezarji, ki so izpolniu 40 službenih let
Železarna na Jesenicah ima v svojih vrstah številne delavce, ki imajo za seboj že dolgo vrsto službenih let. Iz starih zapiskov in kartotek Železarne je razvidno, da je bilo nad 400 delavcev in nameščencev zaposlenih v tovarni nad 40 do 50 let, 75 delavcev od 50 do 60 let in pet od 60 do 69 let. Med njimi je dosegel največ let precizni mehanik pO" kojni Nikolaj Bernard, ki je delal v železarni polnih 69 let, med še aktivnimi pa je 72-letni livai" ski strokovnjak Franc Tor kar, ki je zaposlen 59 let.
V kratkem bodo proslavila svoj delovni jubilej—40-letnico dela v Železarni delavci in nameščenci Vinko Arh, Jože Boži^' Maks Gerdej, Jernej Hafner-Peter Klemene, France Markelj« Peter Oman, Franc Trampu^' Franc Vidmar, Ivan Boltc, A"' ton Frelih, Karol Gregorič, vel Klcmcnčič, Franc Hlade, Ivan Mežnarc, Ivan Ravnik, nez Tušar, Alojz Vister, Frao^ Biček, Franc Gabrijel, Viktot Golob, Filip Hlade, Vincent Ma" li, Nikolaj Martinjak, Tomaz Smolej, Jožef Vidic, Alojz Kor' bar in Aleš Mar kun.	M
J\
»
ENAKOPRAVNOST
STRAWS
Matija Žimer;
KOVINE TUDI OBOLUO

(Nadaljevanje)
Gotovo pomeni starost pri človeku opešan je zmogljivosti in vztrajnosti. Tako poznamo tudi pri kovinah spremembe, ki pomenijo poslabšanje njihovih mehanskih lastnosti, in ni pretirano, če rečemo, da kovina zboli, če se postara. Storija o staranju kovin se je začela takole: nemška tovarna je izdelovala palice iz aluminijskih zlitin. S kupcem je bilo dogovorjeno, kako naj bodo palice trdne in kakšen raz-tezek naj imajo. Izdelane palice so poskusili v tovarni in so ustrezali zahtevam kupca.
Dali so jih v skladišča in od-premljali kupcu. Kupec je seveda blago znova preizkusil. Palice niso ustrezale. Trdnost je bila prevelika, raztezek pa premajhen, kljub temu, da je zlitina po sestavi točno ustrezala predpisu. Začeli so se pričkati, kdo prav meri trdnost? Dognali so, da oba merita prav, pa vendar so bila števila različna. Tako 80 izsledili, da se v kovini v treh
mesecih od izdelave do prodaje nekaj spremeni. Ce so preskusili palice le nekaj dni po izdelavi, so bile še dobre, če so pa počakali, da je zlitina ležala dalj časa, si je trdnost spremenila. Rekli so: kovina se postara.
Mnogo inštitutov se je zagrizlo v uganko. Danes vemo tole: v vročini se v vsaki kovini raztopi mnogo elementov, ki pa ob navadni temperaturi niso v njej topni. Po ulitju in vroči obdelavi ostajajo te primesi v kovini prisilno raztopljene. Taka raztop-nina je sorazmerno m'ehka in žilava. Ob ležanju pri navadni temperaturi si kovina opomore. Iz raztopnine iztisne tuje primesi in te se izločijo iz kovinske mreže. Ta izloček je izredno drobcen in ga tudi iz mikroskopom ni mogoče zaznati. V kovinski mreži pa ima takd vlogo, kot bi med členke vsuli drobnega peska. Kovina postane bolj trdna, pa manj žilava.
Kmalu so dognali, da je podvržena staranju cela vrsta zlitin. Ob navadni temperaturi je




swtiitiS
^Becau&e peace needs our unHed sirengfh'
dem is
SAYS CLAUDETTE COLBERT
These are days when danger never sleeps—when only our power keeps our country safe.
That's why 1 say now, with all my heart—let's not relax! Defending America, arid-the bl&$lrigs it gives us, is the most important job we have today!
Three and a half million ^ertcans are doing their part in our armed forces. But defense is oiCr job, too.
And one very important way we can all do a defense job is by buying our country's Defense Bonds. For bonds and other forms of saving are a protection for our homes and our families. They back up our military force with solid citizens and a sound economy.
They give America strength —&nd we all know by now that today peace is only for the strong!
Gal In on lha "D" Drlva. Buy an axira Dafanta Bond lodayl
Do something now for peace! Sign up to buy an extra Defense Bond durii^ the great Defense Bond Drive. Then go on buying Bonds regularly through your Payroll Sainnga Plan or the Bond-A* Month Plan where you bank.
Buy D*f*n» Bond« »vtry month. Now lh»y »orn Inferitl 10 y#ori longwl
Now every Series E Bond you own can automatically go on earning interest every year for 20 years from date of purchase instead of 10 as l)e-forel The bond you bought for $18.75 can return you as much as $33.33! Bankers recomnicnd Defense Bonds as ono of the safest of investments.
THCRI IS NO SAFER INVESTMENT IN THE WORLD TODAY-BUY U S DEFENSE BONDS
7^« U. S. Gouernmtnt doe» not pay for thii hd*
*MrU»tng. Tf^ Tr«ayury Department thanks, for patrudic donation, th« Advtrtisins Council and
ENAKOPRAVNOST
day
buy
za to potrebno mesece in leta. Lahko pa kovine tudi umetno postaramo, če jih zmerno ogrejemo v prav kratkem času. Ta bolezen pa ni samo nesreča za tehniko. Saj povečanje trdnosti zlitine lahko tudi poboljša; varovati se moramo le, da ne postanejo pri tem preveč krhke. Tako današnja tehnika porablja staranje kovin v koristne namene predvsem pri lahkih zlitinah, ki imajo to slabost, da po naravi niso posebno trdne. Dobršen del vsega velikega razvoja letalstva moremo pripisati prav izkoriščanju staranja za poboljšan je lahkih zlitin.
Kovine zbolijo tudi tako, da postanejo pri delu trudne. Mar-sikako nesrečo pripišemo danes trudnosti kovin. Konstrukcijske dele tehnik tako zasnuje, da preišče najprej velikost sil, ki na te sile delujejo. Če pozna trdnost kovin, preračuna iz sile potrebni nosilni prerez in pribije za varnost konstrukcije še določen faktor. Mislimo, da je tako konstrukcija zadosti zanesljiva in bo lahko trajno vzdržala. Obremenitev so pri občutljivih strojnih delih zelo zamotane. Zapored se menjava nateg in stisk, upogib in zvoj. Kovinski deli prenašajo milijenkrat in še več. Nosilni prerez je seveda preračunan tako, da je kovina precej močnejša, kot to zahtevajo sile.
Kljub temu pa se pri tem večkrat kak strojni del zlomi. Zlomljena ploskev ima posebno lice, po katerem strokovnjak kaj lahko spozna trudnostni zlom. Ta začne navadno ob zunanjem obodu iz majhne lasaste razpokice. Širi se v školjkasti obliki počasi v notranjost. Nato sledi ozko, dobro obrušeno območje. Nosilni prerez se s tem Vedno bolj manjša, s tem postane kovinski del že prešibek in se nazadnje v grobih kristalih zlomi. Ta skušnja nas je naučila, da danes ne govorimo samo o trdnosti, ampak tudi o vzdržljivosti kovin. Ta nam pomeni tisto trdnost, ki jo more kovina trajno prenašati pri izmeničnih obremenitvah.
V poglavju kovinskih bolezni ne smemo mimo "leze" kovin. Opravka imamo zopet z dolgotrajno obremenitvijo, vendar tokrat z nedolžnim natezanjem kovinskih delov. Te natezne sile so pri konstrukcijah gotovo manjše, kot je trdnost kovine, in bi se pri tej obremenitvi krivina ne smela prav nič stalno deformirati. Skušnja pa kaže, da se po daljšem času kovine le rade poč^i raztegnejo, pravimo da Ifezejo. Posebno rade se razpotegnejo pri višji temperaturi. Tak primer so cevi parnih kotlov, kjer je jeklo skozi leta izpostavljeno močnemu natezanju po napeti pari pri 300 ali 400 stopinjah. Pri občutljivih strojnih delih že najmanjša leza kovine lahko vodi do katastrofe. Tako se kolut parne turbine sme še po 25 letih nepretrganega obratovanja deformirati za največ 0.25% svoje mere.
Da je cinova kuga huda bolezen, je komaj potrebno razlagati. Cin kristalizira pri nizkih temperaturah v posebni obliki kristalov alfa. Navadno je pa v modifikaciji beta. V hudem mrazu cin rad preuredi kristalno mrežo iz oblike beta v alfa. Ob tej premeni pa se činov izdelek sesuje v prah in se tako pokvari. Nobenega zdravila ne poznamo, da bi lahko to kugo ustavili.
V^i kovinski izdelki iz tovarn in delavnic morajo na delo. Tu so izpostavljeni v svojem okolju vročini in mrazu, zraku in vlagi, vtopljeni so v morsko vodo, izpostavljeni dežju. V velikih mestih in industrijskih pokrajinah so izpostavljeni atmosferi, ki je zastrupljena z žveplovimi plini, ki se razvijajo pri gorenju ogromnih množin' premoga. Vse to okolje načne kovine na površju in jih skuša raz jesti. Korozija ali razjed je huda bolezen, ki leto za letom uniči velike množine kovin. Izkopane rude naj-
prej naravi iztrgamo tako, da v plavžih iz njih iztalimo kovine. Narava nam jih hoče zopet iztrgati in spremeniti nazaj v rudo, kot to vidimo pri rjavenju železa. Razjed je, kakor kovinska je-tika. Dan za dnem, leto za letom počasi objeda kovinska tvoriva, nekatera hitreje, druga počasneje, loti se pa vseh, razen prav žlahtnih kovin, kot je zlato.
Boj z naravo je izredno težak. Razjed zaviramo tako, da kovinske izdelke prekrijemo z varovalnimi prevlekami. Prebarvamo jih s snovmi, ki varujejo kovine pred vlago. Bolj občutljive kovine prevlečemo s kovinami, ki se bolje upirajo razjedi. Prevlečemo jih s kožico iz niklja ali kroma. Jekleno pločevino prekrijemo s tanko plastjo cina ali cinka. Nekatere zlitine se proti bolezni same zavarujejo tako, da se prekrijejo z dobro varovalno kožico, ki jih brani pred razjedo. Druge so napadene tako, da jih razjed obje do uničenja. Ta bolezen je izredno zavratna. Loti se kovine po vsem površju. Ta oblika pa še ni najhujša.
Slabše je, če se zagrize.v kovino le na posameznih mestih. Tu more izdolbsti v notranjost prav občutne luknje na redkih mestih, kar je še bolj nevarno za nosilno sposobnost konstrukcije. Posebno rada napade kovine, ki so v napetem stanju. Jeklo zavarujemo proti rji tako, da mu pridamo večjo množino kroma in niklja. Na ta način dobimo nerjavo jeklo, ki se ga razjed težko loti. Muhavost razjedi pa se spet pokaže prav tam, da se more lotili nerjavega jekla zahrbtno tako, da se zaje v tankih'špranjah po kristalnih mejah v globino. To razjed moremo komaj opaziti, zato pa ni nič manj nevarna.
Iz povedanega vidimo, da za tehnika ni dovolj, da zna kovine pripraviti in primerno obdelati. Dobro mora poznati njihovo izgradnjo in življenje. Tudi tu je najceneje, da znamo kovinske bolezni že v kali preprečiti. Dražje je bolezni zdraviti. Gotovo pa je najdražje, če njihov razvoj zanemarimo in čakamo, da nas šele težke izkušnje izučijo.
(Po "Proteus-u")
(Konec)
MOJ OBISK JUGOSLAVIJE
JOSIE ZAKRAJŠEK — PRESTAVILA M. I.
(Nadaljevanje)
STARIN PAVEL-GOGA
V visoki starosti je umrl tovariš Starin Pavel-Goga. Rojen je bil 24. januarja 1883 v Dobu pri Domžalah. Že v rani mladosti je okusil kot sezonski delavec vso bedo takratnega vladajočega režima, saj je moral iskati delo v tujini. Še pred prvo svetovno vojno je delal v rudnikih železa v Zedinjenih državah, v Franciji in drugih pokrajinah takratne Avstro-Ogrske. Že takrat se je seznanil z delavskim gibanjem ter vestno proučeval marksistično teorijo. Leta 1919 je bil sprejet v vrste Komunistične partije Jugoslavije. Od 1921 do 1929 je bil predsednik Komunistične stranke v Dobu. Pri prvih volitvah v konstituan-to je bil čuvar komunistične skrinjice, katera je dobila takrat v Dobu 125 glasov. Pri prvih občinskih volitvah je bil izvoljen za'župana in je bil tako prvi župan v kamniškem okraju, ki je bil kandidiran in izvoljen na listi Komunistične partije.
Takoj po prihodu nemškega okupatorja je bil skupno s svojimi domačimi najprej zaprt, nato odpeljan v taborišče Forth pri Nuerenbergu na Bavarskem, od koder se je vrnil šele po osvoboditvi.
Po vrnitvi iz taborišča se je takoj vključil v politično ,delo. S svojim delom je bil vzgled drugim, odkrit in pošten ter zato priljubljen pri ljudeh.
Po daljši bolezni, katero si je nakopal v taborišču, je v ponedeljek, 21. januarja umrl ter bil do zadnjega trenutku zvest svojemu prepričanju.
Ljudje v tem ozemlju ne kažejo tistega blagostanja, kot oni na Gorenjskem in Dolenjskem, vsaj v kolikor sem jaz opazila. Kriva je kajpada kamenita okolico, ker je kmetovanje sploh onemogočeno, tovarn pa nimajo in se morajo torej preživljati, kakor pač vedo in znajo.
V spoznanju, kako težko življenje so imeli ti ljudje ne le sedaj, pač pa tudi pod prejšnjimi vladami, so sklenili zgraditi tu več tovarn; ena izmed teh je velika tovarna pohištva v Novi Gorici, katero so imenovali "Edward Kardelj," in ki je bila že skoraj zgotovljena, za časa mojega obiska. To bo* ena izmed največjih izdelovalnic pohištva te vrste v centralni Evropi, namreč v masni produkciji. Sedaj je tovarna že dograjena in vposlu-je na stotine ljudi; ima tudi posebno strokovno šolo za okrog 100 vajencev ali več.
Bilo je sredi oktobra, toda zrak in sonce je bilo toplo—tipično našemu floridskemu vremenu, ko smo brzele naprej proti svežemu morskemu zraku in Opatiji.
Bližajoč se mestu, smo videle pod nami blesteča bela poslopja, v pesku morske obale pa so bili sem in tja še raztreseni kopalci, ki so se sončili.
Tu so bile ceste dobre in peljale smo se mimo neštetih krasnih vil bivših bogatejših slojev, katere pa so sedaj spreobrnili v delavske domove, katere imenujejo "Sindikalni domovi."
Opatija je obmorsko letovišče, največje na Kvarnera rivijeri, čije obala se razteza 40 milj ob jadranskem morju in leži na najbolj južnem delu Istre. To letovišče obiskujejo ljudje iz vseh delov Evrope. Toda tudi tu je zahtevala vojna svoje, hoteli, parki in vile so bile opustošene od bomb, toda leta 1947 je bilo že toliko obnovljeno, da so lahko pričeli prihajati obiskovalci za počitnice, do leta 1949 pa je sprejela Opatija že okrog pol rtiilijona obiskovalcev. Ko snao korakale po ulici, smo šle mimo nekaterih jako slavnih hotelov, kol Belvedere, Zagreb, Moskva, Esplanade, Kvarnera in Palma, katerega se poslužujejo izključno unijski delavci belgrajske radijske postaje. To je bila nekdanja vila grofa Beidermana, sedaj pa je počitniški dom delavcev. Vlada je prevzela večino vil in palač in jih spremenila v počitniške domove in letovišča za delavce, moške in ženske, negle-de na to, če delajo na poljih, v rudnikih, uradih, šolah ali tovarnah.
Bilo je vse polno ljudi, ki so se počasi sprehajali po ulicah in tako smo tudi me sklenile, podati se na sprehod ob morski obali. Šle smo preko malih mostov, mi-
mo kopalnih obrežij in malih luk, videle majhne ribiške čolne in ker je bilo zelo toplo, smo se vsedle na klop pod neko palmo v svrho odpočitka. Ko smo se ozrle nazaj, smo lahko videle v daljavi visoko sivo skalovje, kar je služilo za nekako obrambo pred vetrovi . temu krasnemu malemu mestu; pred nami, kakor daleč je neslo oko, pa se je razprostiralo krasno plavo vodovje jadranskega morja. Pred-no smo nadaljevale naš sprehod, smo vzele še mnogo slik, ko pa smo prišle nazaj v Belvedere hotel, so nam pojasnili, da je tudi to eno izmed delavskih letovišč.
Delavca stanejo počitnice tu jako malo. Ob tem pisanju so bile cene bodisi za profesionalca, kmeta, tovarniškega delavca, itd., 150 dinarjev na dan ($3) in to za stanovanje in hrano.
Opazile smo, da je bilo med 'obiskovalci v Opatiji zelo veliko Italijanov in izvedele, da je bila večina tujezemskih letoviščar-jev iz Italije.
Pred odhodom proti »Reki, smo se ustavile za južino in nam je strežaj prinesel jedilni list z različnimi jedili, med temi mnogo različnih rib. Najedle smo se do sitega svežih rib in se nato podale v jugoslovansko morsko pristanišče Reko, katero se lahko vidi iz Opatije preko zaliva.
Ob prihodu v to živahno mesto je bil cestni promet jako velik in prvič smo videle toliko pešcev in vozil, večinoma tovornih avtomobilov, natovorjenih z lesom.
Prometni policaji na vogalih so, v do komolcev zavihanih belih rokavih mahali z rokami v vse smeri, kot da so mehanizi-
rani, in stoječ sredi ceste, dirigirali promet. Kot sem zvedela, je bilo to mesto celih 25 let po prvi svetovni vojni pod italijansko vlado in kot pristanišče popolnoma umrlo medtem, ko so rabili Jugoslovani mesto Sušak, kot jadransko pristanišče, ki pa nikakor ni odgovarjalo namenu.
{Dalje prihodnjič)
OPEN EVERY NIGHT AT 6 SATURDAY ALL DAY
SLAK
OPTICIAN AT NORWOOD AND GLASS
NAPRODAJ
SODA BAR
delikatesna trgovina in Grill, nahajajoče se na prometnem vogalu. Dober dohodek. Morate videti, da lahko ocenite. Moderna oprema. Nobene zmerne ponudbe se ne odkloni. Pokličite ali se zglasite od 9.30 ure zvečer do 1. ure zjutraj, ko se lastnik nahaja v trgovini.
1398 E. 66 St., EN 1-9628
GROCERIJA - MESNICA IN C 2 LICENCA
Na Norwood Rd., od St. Clair Ave, Popolnoma opremljena grocer i j ska trgovina; moderna oprema. Najemnina $85 na mesec, z gorko-to vred. Nad $1200 tedenskega premeta. Se mora prodati radi odhoda k vojakom. Sprejme se vsako zmerno ponudbo.
STAKICH REALTORS
KE 1-1934
PROST
PRECLEO NOGE
Dajte, da napravimo odtise vaših nog v nogavicah ž dr. Schollo-vim pedografom. Ta čudovita iznajdba pomaga nam izbrati pravilno dr. Schollovo zdravilo, pripomoček ali oporo za gleženj, ki jo rabite, če trpite vsled šibkih ali upadlih podplatev. Ne čakajte, pridite sedaj.
MANDEL SHOE STORE 6125 St. Clair Avenue
dvoja vrata od North American banke
SOBE V NAJEM
MIRNA ZAKONCA
OBA ZAPOSLENA IŠČETA 3 ALI 4 SOBE V COLLINWOODU ALI EUCLIDU.
Pokličite pred 2. uro popoldne. KE 1-4126
POŠTENEMU MOŠKEMU
ali ženski se odda v najem eno sobo. Si lahko tudi kuha. Pri dobri družil*.
1623 E. 49 St. med Superior in Payne Ave.
RAZNO
MIRNA DRUŽINA
mati ifi 7 let star sinček išče stanovanje s 3 ali 4 sobami kjerkoli. Lahko da priporočila o poštenosti in značaju. Kdor ima za oddati naj sporoči v uradu tega lista.
HE 1-5311
IŠČE SE
3 ALI 4 SOBE S KOPALNICO ZA 3 ODRASLE OSEBE. (SLOVENCI).
Kdor ima za oddati, naj pokliče LI 1-6594
SLOVENSKA DVOJICA
s 3 leta starim otrokom želi dobiti stanovanje s 4 ali več sobami. Je pripravljena plačati do $50 mesečno. Kdor ima za oddati naj pokliče
MU 1-6060
"OUT OF_THE MOUTHS OF BABES"
OLD TESTAMENT
KIDS Lucky/ For thbm diff£R£hcbs
PONT MAKE /i DlfTBRENCE
WC CAN LEAPN
A LOT
FROM
KID5
I
BROTHERHOOD WEEK Sponsored by The National Conference of CHrisfitihs and Jews
TEKOM ČASA,
ko se zobozdi^avnik
nahaja na St. Clair Ave. in East 62nd St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, dočim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu.
Ako vam je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeti določenega do;rovora.
Njegov naslov, je
Dr. J. V. ŽUPNIK
6131 ST. CLAIR AVENUE Tel. ENdicott 1-5013 vogal East 62nd Street: vhod samo na East 62nd Street. Urad je odprt cd 9.30 zj. do 8. zv.
Dr. J. V. ŽUPNIK
•INVEST IN



"And now, fellow stockholders ...
stran 4.
:nakopravnost
m
JOnAN BOJER:
IZSELJENCI
R o M A X
(Iz Norveščine prevedel Božo Vodušek)
(Nadaljevanje)
Erik Foss je tudi odšel na svoj kos zemlje. Vendar on je preveč skrbel za to, da so se drugi dobro znašli. Pri Antonu Norengu, njegovem sosedu, ni bilo niti voza. Anton se je bil združil s Jo-jem Bergom. A ko je prišel Erik tja, je učitelj sedel v vozu in bral neko knjigo, Anton pa je odšel s puško, da bi kje kaj ustrelil. "Kal je že sredi pomladanskega dela," je opomnil Erik. "Ah, nikar mi ne govori," se mu je smehljal Jo Berg. "Tukaj bo šlo zares. Kdor bo hotel tukaj živeti, ta bo moral zgrabiti," je dodal Erik, ko je odhajal.
Morten Kvidal je pričel orati. On ni imel toliko čuta za travnik kakor Kal. Mirne duše je travo podorai. Vedel je, da je je bilo dovolj. Težko mu je bilo spraviti plug z mesta, samemu kakor je bil, tudi tukaj je bila ledina zelo odporna. Ampak prva brazda ga je vendarle veselo vzene-mirila, mislil je na majhen dom tisoč milj daleč. Hodil je in oral ledino, vendar ta ni bila na Kvi-dalu, ampak v tuji deželi. Tako je, tako je. "Kako je neki zdaj materi in ali bo opravila pomladansko delo? Ti si šel svoja pota, ti si se temu izmaknil!"
Da, da, zdaj je bilo storjeno. Moral je upati, da bo nekega dne spet oral kvidalske bregove, morebiti temu ne bo dolgo.
"Delaš kakor pravi mož,'' mu je rekel Erik Foss, ki je šel mimo in se ustavil. Počutil se je kakor kak nadzornik, ki povsod pregleduje, da se vse prav vrši.
"Prekleto je težko!" Morten si obriše pot s čela.
"To je rekel že marsikak naseljenec pred teboj. Ne smeš pozabiti, da nisi prvi." Erik se tiho smeje predse in gre dalje. Če koga rad vidi, je to Morten.
In tam gre orjaški Per Foil za plugom. Erik pa se že od daleč ustavi. Kaj vidi! Ali Peru kdo pomaga, pa kdo? Neka ženska, ki sedi spredaj na plugu, morebiti Ana? Tu imaš. Ona je vendarle drugačna, kot so si ljudje mislili. Tako je, če pride človek v prerijo. "Bog pomagaj pri delu!" pozdravi. Ana ga ni bila opazila, skoči kvišku, lahno vzklikne in se smeje od sramu. "Saj ti imaš pa vražjo žensko," pravi tovarišu. "Da, da, vražjo žensko! To sem zmeraj dejal!" In Per gleda okrog sebe, kakor j bi koga iskal, ki bi se mu upal ugovarjati. "Da," pravi Ana, "tako strašno je tožil, da ae ne more ge.niti z mesta in tako nisem našla nobene drugo pomoči. Mali gotovo leži notri in vpije." —"Ne," pravi Erik, "šel sem mimo voza. Slišalo se je, kakor da spi."
In Erik gre dalje, saj tukaj pa še gre. Ce bodo le dobro zgrabili. ! Ampak kaj naj stori z obema ne-rodama, z učiteljem in materinim ljubljenčkom? Da bi ju pre-aepel? Da, naj se le pazita!
Ampak tisti, ki se danes zares .prav jezi, je Ola Vatne. Tudi on orje. A razgalil je vse gornje telo, gologlav, gol do pasu obrača plug in vola, kolne in se poti. Zdi se, da hoče vse raztrgati

JOS. ŽELE IN SINOVI
POGREBNI ZAVOD
6502 ST. CLAIR AVE.	ENdicolt 1 0583
Avtomobili in bolniški voz vedno in ob vsaki uri na razpolago. Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo. COLLINWOODSKI URAD:
452 EAST 152nd STREET	Tel.: IVanhoe 1-3118
PERUTNI
17330 BROADWAY, MAPLE HEIGHTS
v (alogi imamo vedno mlade piičance in vseh vrst perutnine. Se priporočamo za svatbe, bankete in razne druge prilike. Pridite in si izberite.
Prodajamo tudi na kose zrezane kokoši (cut-up poultry)
ANDY HOČEVAR in SINOVI
TEL., ▼ trgovini; Montrose 2-2330—na domu: Montrose 2-2912
STAKiCH FURNITURE CO.
Ouolity at a Price - Easy Terms
JAMES D. STAKICH. lastnik
IV 1-8288
16305 WATERLOO RD.
Hopalong Cassidy
By Dan Spiegle
th^s is brotherhood
WEEK. A GOOD TIME TO REMEMBER THAT WHEN YOU SIZE UP A tv\AN, WHAT COUNTS tS WHETHER HE'S A T2EAL STRMGHT-SHOOTER.
dr
Dijiributed by King Iciturcs
Copr. 19?!, Hopalong
' BROTHERHOOD WEEK Sponiortd by The National Conference of Chrisliani end Jev
drobn6 kose. On, ki je vajen napraviti vse, kadar kvarta, pleše ali pretepava druge fante! "Hudiča, kakšna zemlja je to, ki si nam jo naprtil!" vzklikne že od daleč. Erik se smeje, ijstavi se in ga gleda. "Ti bi moral imeti nekoga, ki bi ti pomagal, nekoga, ki bi sedel na plugu!"—"Da, pojdi v mesto in mi najemi hlapca!"—"He, he—Per Foil ima svojo ženo s seboj. Per, čeprav ima ona majhnega otroka."— "Njo.... Ano?"—"Da, njegova žena je Ana."—"To je pa nekaj posebnega," pravi Ola in spet požene vola. Zdaj je manjkalo samo še to, da bi se Erik drznil iz-pregovoriti o tem, da se zdi Elza sama sebi predobra, da bi mu pomagala. K sreči Erik o tem ni nič rekel, ampak je odšel dalje preko prerije.
Zvečer pa, ko je Ola pravil Elzi o tem, je pp.lnila pokonci in rekla: "Ah, da nisem mislila na to!"—"Ti! he, he." Moral se je smejati. "Ali se ti ne zdi, da bi mogla isto napraviti kakor Ana?"—"Ne vem, kaj moreš. Ampak ne smeš."—"Ali misliš, da te bom vprašala!" Nič se je ni upal spomniti, da je polkovni-kova hči. Za to ga je bila že večkrat nalahko udarila po obrazu. Prihodnje jutro je vstala ob soln-čnem vzhodu kakor on in šla z njim. In tedaj je bil drugačen ples. "Zares, kakšna nenavadna ženska si!" ji je rekel Ola.
Zdaj pa so drugi najbrž čakali na to, da mu bo šlo vse narobe. Njemu, kaznjencu, ki je prišel v prerijo z gospodično. Ampak naj le počakajo. Težko je, biti poročen s hčerjo polkovnika, pa to je njegova napaka. Ali je bila še kje kaka taka žena ? Ce se bo le njemu samemu posrečilo, da postane tak, kakršnega je ona hotela. Veliko lažje je bilo takrat na Dyrendalu, ki sta se splazila od hiše, da sta se shajala v gozdovih in na pristavah. Zares, takrat mu je zagotavljala, da ga ima najrajši takega, kakršen je, ali kako je šlo potem pozneje? Neprenehoma ga je sram. Nekoč je bil čisto nor in je zažgal pol očetovega posestva. Vendar ali je mogoče, da mu neprestano govori o svoji krivdi? Ali toži le en trenotek zaradi tega, da se je rodila v koči. Saj pozimi je bilo pogosto prav zelo hudo, vendar ali misliš, da je le enkrat tožila? Ne, samo začudeno ga je pogledala in vse drugo skrila vase. Kdo lahko razume kaj takega? Zmeraj je taka, da se mora ukloniti pred njo in je v svoji notranjosti ves osramočen. Ce bi ga hotela vsaj kdaj zmerjati ali pa biti huda nanj, da bi se mogel z njo prepirati. Nikoli ne pravi: "Umij si roke, preden ješ!" Ne, umije si svoje roke in mu jih pokaže, kako so čiste. O, nikoli ji ne bo mogel biti enak. Bog pomagaj tistemu, ki dobi ženo, katera je od temena do stopal brez napake! Ola se čuti kakor bik na svileni verigi. Roka, ki ga vodi, je slabotna. Ce pa bi se nekega dne iztrgal in skočil malo v stran, bi se ga takoj lotil obup, da bi se od samega sramu obesil. Ampak, ali vendarle ne vstaja nekaj v njem—morebiti kijubovalnost ? Ne, uporniško veselje, da bi se kljub vsemu odtrgal in skočil v stran! Oh, or ji, orji! Ampak vse huje in huje ga tišči, počasi se mu v notranjosti vse kopiči. Ko bi vendar zdaj mogel biti preganjan s
IDUCATION MOIOSOIM
Ammm
nniR fCHoou »uit*
A STRONCIR AMERICA
illlllllllllllllilllllllllililililllllllilllllllllli
streli pušk čez gore in planine, hej, ho! Ampak molči, pogoltni, orji, orji! Vendarle je dobro da imaš prerijo, v kateri si našel zatočišče.
Eriku Fossu pa tudi ni bilo lahko, on je čutil odgovornost za Vse. Kaj pa, če bo šlo slabo ? Če se bodo počutili nesrečne, bo temu on kriv, če bo slaba letina, ve, nad kom se bo izlila jeza. Slišal je že, da Ana, Perova žena ne more spati, da vse noči prebdi in prejoka. In ali ni jokala samo zaradi tega, ker je bila nesrečna? Morda je spoznala šele zdaj, da vse le ni bilo sama šala. Ampak zdaj je bila nerešljivo poročena s Perom. Karen Skaret je tožila o vrtoglavci, ni ne jedla ne spala. Bila je ravina, ravina in sama ravina.
Nekega dne je šel Erik tja in poklical Antona Norenga v stran. Ko sta bila dosti daleč, je nenadoma obstal in pogledal tovariša.
"Vi še niste zorali," je rekel.
"Ne, ampak jutri bomo."
"Jutri, da. To je stara pesem. Še danes moraš pričeti, ti, na svoji lastni zemlji. Ali ti je to dovolj jasno?"
"Prav, ampak. . . . Mislim na to, da bi odpotoval domov."
"In jaz mislim na to, da te pre-tepem. Tvojemu očetu sem obljubil, da napravim iz tebe moža, če bo le mogoče. In če me ne boš ubogal, boš čutil palico."
"To vendar tebe nič ne briga!"
"Če boš še enkrat kaj takega rekel, ti polomim kosti."
Materinemu ljubljenčku je ležala na jeziku beseda, priimek za Erikovo mater, "Suha Olina." Ampak obtičala mu je v grlu. Erik je bil videti, kakor da ga hoče podreti na tla.
Končno je Erik rekel: "Misli na to, da se tukaj ne moreš skriti za materino krilo. Tukaj ni nobene gosposke. Jaz ukazujem. Ti in učitelj Jo nas ne bosta osramotila. Še danes boš pričel. Vole in plug si lahko izposodiš pri meni."
Potem je Erik Foss odšel. Fant je nekaj časa stal in gledal za njim. Ali naj bi se smejal ali jokal ? Tako težko je lotiti se nečesa določenega. Ko je bil še doma v svojem lepem domu, je opustil skoraj vse, kar je bil pričel. Zakaj vse ga je zdolgo-časilo. Potem je mislil, da se bo zboljšalo vse samo od sebe, samo, da pride v Ameriko. In zdaj so res zahtevali še celo tukaj, da naj dela.
Ali se boji biti tepen od sina Suhe Oline? Da in ne. Če bi bila zdaj v domovini, bi ga lahko napravil neškodljivega že samo s tem, da bi rekel nekaj zasmeh-Ijivega o njegovi materi. Ali tukaj bo težko našel koga, ki bi se z njim smejal. Erik Foss hodi okrog, kakor, da je zrastel iz pre-
rije, in prav tako drugi. Drug drugemu so si enaki, najsi je bil njihov oče cerkovnik ali polkovnik, prerija je enako stroga proti vsem.
Ali naj bi ga tovariši zasmehovali, ker ga je Erik pretepel?
Pri opoldanskem počitku je zato rekel Joju Bergu: "Danes pričnem orati na svoji zemlji." Jo Berg se je udaril po kolenih. "Ali misliš orati z moskiti, dragi moj"—"Ne, plug in vole mi da Erik." In Anton se je bahal in se napravil velikega in imenitnega. "Tako vendar ne morem delati naprej in zapravljati čas," je pristavil.
Kmalu so ležale na vsakem kosu zemlje, razen na učiteljevem, črne ploskve zorane ledine. Erik Foss je tudi zase delal z veliko vnemo, ali zmeraj si je vzel toliko časa, da je enkrat na teden pogledal pri drugih. Imel je pač vsakovrstne izkušnje iz časa, ko je imel svojo farmo na vzhodu. Kajpada, laneno seme je prvo leto najboljše in treba ga je tako in tako sejati. Pšenico pa na oni način. Njegovi tovariši niso imeli v stari domovini nikoli opraviti s takim delom. Kal je prišel do prave veljave šele tedaj, ko je pričel z ovsom. Do kresa je bilo še nekaj časa. Vendar že v tem letu je bilo z gotovostjo pričakovati ngkaj pridelka.
Ampak nekega dne je eden od Kalovih volov pričel šepati, prav ko je šel po setvi z brano preko njive. Bil je seveda Ebbe, ta prebrisani malopridnež. Kaj je storil Kal? Vpregel je samo enega vola, a mesto drugega so vlekli in potegovali vrv on sam, Karen, fanta in Pavlina. Na brani pa je sedela mala Siri in se kraljevsko zabavala. Vzklikala je: "Get up" in oponašala očeta: "You damned rascal!" Gre, gre, saj tega so bili vajeni še iz Skareta.
Ampak učitelju Joju se je zde-
V blag spomin
ob četrti obletnici odkar je . umrl naš ljubljeni soprog in dragi oče
JOHN
BARBISH
Zatisnil je svoje mile oči dne 20. feb. 1948.
Trda Ti je posteljica,
mrzla Ti je jamica prazna zdaj je naša hiša,
ko Te od nikoder ni.
Žalujoča soproga
Jennie in otroci
Cleveland, Ohio,
dne 20. februarja 1952.
-v-
V vsaki slovenski družini, ki se
zanima za napredek in razvoj Slo-
%
vencev, bi morala dohajati
Enakopravnost
Zanimivo in podučno č+ivo priljubljene povesti
lo, da se je Anton Noreng obnašal kakor baba, ko se je dal od sina Suhe Oline tako na lepem ugnati v kozji rog. Samo k njemu naj bi prišel Erik, pa bi mu povedal, kakšna veličina je! Izvabljati poštene ljudi v to puščavo, kjer ni bilo niti enega polena, na katerem bi bilo mogoče skuhati kotel kave. Anton in učitelj bi se seveda morala izmenjavati pri molži in pripravljanju jedi, en dan eden, naslednji dan drugi. Zdaj pa je prišel Anton domov s prav medvedjo lakoto in mislil, da bo našel pokrito mizo, ojoj! Ponoči sta sicer morala spati v vozu skupaj, vendar sta se v toliko sporazumela, da bosta en teden čakala, preden spet spregovorita. Kaj naj bi bil Jo pričel? Cemu je bil prav za prav v tej divjini? Navadil se je biti mučenik. Hodil je okrog s pipo v ustih in z rokami v žepih in gledal proti vzhodu in zahodu. Povsod sta bila samo nebo in zemlja in ničesar drugega. VeUko let se je tolažil s tem, da so drugi krivi, če mu ne gre po sreči. Prišel je
Zakrajsek Funeral Home, Inc.
6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicott 1-3113
Dva pogrebna zavoda Za
zanesljivo izkušeno simpatično pogrebniško postrežbo
po
CENAH. KI JIH
VI
DOLOČITE pokličite
A.GRDINAtj'SONS Funeral directors
NIIUKt OCALCI^S K#) EAftt 629 »T.
!20SS	tSBSO
iFiiijgiiarjNEM

OPREMITE VAŠ DOM Z
MODERIVO GRELIMO ]^APRAVOI
Inštaliramo forneze samo najbolj znanih izdelkov—
na PLIN - OLJE - PREMOG
Izvršimo vsa popravila na starih fornezih vseh izdelkov.
Delo vedno v vaše popolno zadovoljstvo—Cene zmerne. DAMO PRORAČUN BREZPLAČNO Za Jamčeno delo pri Initalacl]! novega ali popravilu starega lorneza, le obrnite na ilovensko podjetje
BELL - AIR HEATING GO.
BAHN BROS., lastniki
33 S. Glenwood Ave., Niles, 0.
tel. Niles 2-7919
iz dežele, kjer je bilo vse nazadnjaško in ozkosrčno, svoboden človek ni tam opravil ničesar, pa najsi je bil še tako zmožen! Le poglejte, kako so se oblasti obnašale proti njemu! Ali je morebiti dobil kakšno službo v šoli? Ali je morebiti smel misliti, kakor se mu je zdelo prav? Navadil se je, da je ležal doma v postelji, kadil in bral časopise in se jezil na človeštvo. Pri tem pa se je redil in bil vse bolj mehkužen od samega brezdelja. Potem je prišel svetel trenotek.
(Dalje prihodnjič)
VAS MUČI REVMATIZEM?
Mi imamo nekaj posebnega proti revmatizmu.
Vprašajte nas.
MANDEL DRUG CO.
Lodi Mandel, Ph. G.. Ph. C. 15702 Waterloo Rd.—KE 1-0034
e. J. RADIO SERVICE
SOUND SYSTEM ,
INDOOR — OUTDOOR
Prvovrstna popravila na vseh
vrst radio aparatov Tubes, Radios, Rec. Players Vse delo jamčeno
1363 E. 45 St. — HE 1-3028
DOHODNINSKI DAVEK (Income Tax)
Zadnjih 25 let smo našim ljudem v Clevelandu na razpolage pri urejevanju njih pol za Dohodninski davek. Tekom te dobe, smo postregli stoterim osebam, ki so bile popolnoma zadovoljne. Posebno smo uslregli zadovoljivo lastnikom posestev in trgovcem.
Stroški za pripravo in urejevanje pol za Dohodninski davek so zmerni. Za delavce je cena samo $2.00.
Ob tej priliki želimo opozoriti na novo postavo, ki nudi olajšanje osebam, ki so tekom leta prodale svoje domove in si nabavile druge. Z veseljem vam bomo na uslugo,pri pripravljanju in dajanju nasvetov za Dohodninski
MIHALJEVICH BROS.
COMPANY 6424 St. Clair Avenue
HEnderson 1-6152
CHICAGO, ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarborn 2-3179
BUSINESS OPPORTUNITY
MEAT MARKET — 2 man shop-Now equipment. Leaving for
service.
4456 S. California, LAfayotte 3-1642
REAL ESTATE
4748 S. Wood St.
Za 2 družini, 4 in 4 sobe. Klet iz opeke in cementiran pod. Garaža za 2 avta. Samo $11,000.
Pokličite LAfayetle 3-6890
HEIP (mPPKD CHIllllin
FEMALE HELP WANTED
Bookkeeping Clerk WITH KNOWLEDGE OF TYPING
Permanent, Position Good Starting Sala'ry Pleasant Working Conditions Office Hours 8:30—4:25, 5 Day Week Lunches "at cost" in our lunch room
MOTOR VEHICLE CASUALTY 209 North York — Esterbrook 9-2255 ELMHURST, ILL.