CELJE 8. FEBR. 1957 LETO VIII. ŠT. 5 CENA 15 DIN GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA CELJSKEGA OKRAJA Obširne razpraue o družbemem planu za leto 19S7 okraj je sklical vrsto konferenc, na katerih so raz pravljali o smernicah za družbeni plan — družbeni plan mora razumeti sleherni delovni človek — prve razprave s področij kmetijstva, gozdarstva, blagov- nega prometa ter industrije Razprave o družbenem planu v zvez- ni in republiški ljudski skupščini so vnesle letos izredno živahnost tudi v okraje in občine. Doslej še nobeno leto niso bile razprave tako temeljite in široke, pa naj si bo to med odborniki, v raznih svetih, v gospodarskih orga- nizacijah, zbornicah in med volivci sa- mimi. Ta pestrost pa ne izhaja samo iz vzgleda razprav v skupščinah, tem- več je tudi posledica vse večjega uve- ljavljanja družbenega samoupravljanja in močne želje, da bi dosegli čim višji življenjski standard delovnih ljudi. Dve leti nazaj, posebno pa zadnje leto, je demokratičnost družbenega upravljanja na vseh področjih gospo- darstva in družbenega življenja ustva- rila pogoje za široko udeležbo delov- nih množic. Vpliv družbe se je glo- boko vsidral in je popolnoma razum- ljivo, da je tudi pri načrtovanju gospo- darskega razvoja našel svoj živ odraz. V celjskem okraju so se razprave, kaj naj vsebuje gospodarski načrt za leto 1957, močno razmahnile. O tem so razpravljali raznH sveti, gospodarske organizacije, poslovne zveze, zbornice, združenja, društva in drugi. Značilno je tudi to, da so, vsaj v večini prime- rov, opustili tekmo za čim večjimi zahtevami in osvojili »občutek za real- nost«, ko so pri ugotavljanju potreb upoštevali tudi obstoječe možnosti. Zaenkrat je še prezgodaj govoriti o postavkah in podrobnostih programov ' dela za tekoče leto. Te dni razprav- ljajo o smernicah bodočega gospodar- skega načrta najrazličnejši organi v okrajnem merilu. V prihodnjih dneh bodo na osnovi teh sugestij razprav- ljali pc občinah, v večjih gospodarskih organizacijah in zbornicah. Šele po- tem, čeprav se razpravljanje ne bo za- vleklo v nedogled, bodo sestavili osnu- tek okrajnega družbenega plana, ki bo romal ponovno isto pot navzdol ,med volivce in kolektive. Dopolnjen z no- rimi predlogi, spremembami itd, bo osnutek nudil čvrsto osnovo za sestavo temeljitega gospodarskega načrta. Tako obdelan bo prišel pred okrajna zbora v dokončno razpravo in potrditev. Popolnoma jasno je, da bo tak druž- beni plan, s katerim bo seznanjena ve- čina delovnih ljudi, vseboval poleg na- čelnih postavk tudi podrobnosti raz- voja gospodarstva v posameznih kra- jih, kolektivih in vaseh, ter bo zato veliko bolj zrel za izvajanje. Brez dvo- ma bo tudi veliko bolj dosledno iz- veden. V preteklih dneh je bilo v Celju ne- kaj koristnih konferenc, ki jih je skli- cal okrajni ljudski odbor. Na teh se- stankih so se pogovorili predstavniki združenj, poslovnih zvez, zadružnih or- ganizacij ter svetov o smernicah za delo pri sestavljanju družbenega plana. Na treh zaporednih konferencah so se pogovorili o nalogah na področjih kme- tijstva, gozdarstva, obrti, gostinstva, trgovine in industrije, istočasno pa so podali poglavitne obrise družbenega plana za svoje panoge. Tako so za panogo kmetijstva napo- vedali 13% povečanja proizvodnje ter napoved utemeljevali v obširnem pro-< gramu za napredek kmetijske proiz- vodnje v okraju. Z enako doslednostjo so obravnavali ■Področje blagovnega prometa. V raz- pravi so temeljito prerešetali nujnost razširitve trgovske mreže, ki je v okra- ju prešibka, medtem ko so grosistična podjetja premočna. Ugotovili so, da bo treba trgovini dati več sredstev za in- vesticije, saj ima eno največjih pod- jetij »Ljudski magazin« komal 600.000 dinarjev v skladu za samostojno raz- polaganje. V gostinstvu so se zavze- mali za tak program, ki bo omogočil hiter napredek gostinstva, predvsem v pogledu urejenosti. Zedinili so se, da bo treba enako obdavčiti promet z al- koholnimi pijačami povsod, kjer so v prodaji, ter omogočiti boljšo prehrano. Pretežni del gostinskih podjetij bo ka- zalo pavšalizirati in jim pustiti del sredstev za obvezno ureditev obratnih prostorov ter naprav. Tudi obrti je treba neogibno dati pogoje za razvoj. Predvsem bo treba ločiti kriterije med proizvodno obrtno dejavnostjo in uslužnostno. Zajeti bo treba z manjšimi pavšalnimi dajatva- mi mnoštvo šušmarjev, skrbeti za vzgo- jo novih kadrov, predvsem pa oživeti odmirajoče stroke obrti. Tudi v obrt- ništvu bo morala pavšalizacija dobiti še večjo širino. Izredno živahna je bila razprava na konferenci industrijske panoge. Tu so se mnenja še posebno kresala. V indu- striji bo to leto odločilno glede na- porov pri povišanju proizvodnje ter znižanju stroškov ob boljši organizaciji dela. Plan je bil v industriji vsa leta vedno precej napet, ni pa s tem re- čeno, da so izkoriščene vse možnosti, vsaj pri večjem delu podjetij ne. Družbeni plan, je kot vidimo, v ospredju zanimanja v okraju, zato lahko pričakujemo, da bo njegova končna oblika vredna sedanjih živah- nih razprav. Družbeno upravljanje se že dobro uveljavlja Na zadnji seji Občinskega ljudskega odbora Mozirje so največ razpravljali o delu organov družbenega upravljanja. Iz razprave in poročil povzemamo, da je pred uvedbo komunalnega sistema sodelovalo v organih družbenega uprav- ljanja okoli 500 državljanov, v letu 1956 pa se je število povečalo na 936 članov 'družbenega ulpravlSanjav tako pride na vsakih 17 državljanov v obči- ni po en državljan, ki dela v organih družbenega upravljanja. Sveti pri ljudskem odboru, katerih je 13, so', v glavnem odigrali pozitivno vlogo v sistemu družbenega upravlja- nja. Delo tistih svetov, ki se pečajo več z gospodarskimi vprašanji je bilo boljše od ostalih svetov. Bilo je pa premalo sodelovanja med svetom za prosveto lin kulturo ter občinskim sve- tom Svobod in prosvetnih društev. Ena izmed slabosti dela svetov je v tem, da se tako predsedniki kakor tudi ostali člani premalo poglabljajo v problema- tiko vprašanj, katere obravnavajo. Pre- malo je še iniciative, katero bi naj čla- ni predvsem pa predsedniki svetov kot poznavalci terenske problematike po- sredovali upravnim organom. Objektiv- ni razlog, da se iniciativa posameznih svetov ni mogla dovolj razvijati, je tre- ba iskati v tem, ker sveti in ljudski od- bor niso imeli zadostne materialne osnove. Krajevni odbori, katerih je na pod- ročju občine 13, so se v glavnem bavili z raznimi komunalnimi vprašanji po- sameznih krajev. Aktivnost posamez- nih krajevnih odborov pa je zelo raz- lična z ozirom na to, kakšni so proble- mi v kraju samem in seveda tudi gle- de na to, kakšna je aktivnost ljudi, ki v teh odborih delajo. Krajevni odbori so se premalo zanima- li za sklicevanje ziborov volivcev. 'Skli- cevanju zborov volivcev je največ po- zornosti posvetil Krajevni odbor Mo- zirje. Zato so bili tudi zbori volivcev v tem kraju kvalitetni. Krajevni odbori in volivci pa bi se morali bolj zanimati za delo obrtnih in komunalnih podjetij. Delavsko upravljanje v teh podjetjih še ni zadovoljivo. Delavsko upravljanje v gospodarskih organizacijah kot najstarejša oblika družbenega upravljanja se je povsod dobro uveljavilo. Zgradba delavskega upravljanja v večjih je že tako trdna, da ne more priti do nekih ekonomskih in političnih nasprotij ali kakršnih koli škodljivih pojavov. Organi delavskega upravljanja pa so doslej imeli prema- lo denarja za samostojno razpolaganje, kar je večkrat tudi dušilo delavsko upravljanje. V 13 upravnih odborih kmetijskih za- drug dela 159 članov. Ugotovili so, da so kmetijske zadruge na področju ob- čine vkijub težavam If-a^ti v zadnjem letu dosegle velik napredek. Sestav upravnih odborov je v glavnem zado- voljiv. V upravnih odborih je tudi pre- ce.i mladega in politično močnega ka- dra. So pa tudi slabosti pri delu za- družnih upra\'nih odborov zlasti v tem, da se niq poglabljajo dovolj v raz- lične možnosti za dvig kmetijske pro- izvodnje. Preveč so še obremenjeni z mnenjem, da je samo v močni trgovini in v raznih stranskih obratih perspsk- (Nadaljevanje na drugi strani) Celjska vojaška enota je med boljšimi Prizori s proslave enote podpol- kovnika Ožbolta: (zgoraj) gene- ral Ščekič (na levi) med nago- vorom enotam. — (Spodaj) Vr- sta mitraljezcev med svečanim defilejem. — (Desno) Zastavo- noša s praporom enote, ki je proslavljala 13. obletnico usta- novitve. V sobto je enota podpolkovnika Jožeta Ožbolta praznovala 13-letnico ustanovitve. Ob tej priliki so bile v Titovi kasarni vojaške svečanosti in prireditve, katere so se poleg pripadnikov enote udeležili tudi številni gostje; predstavniki oblasti in političnih ter družbenih organizacij Celja in celjskega okraja. Proslave se je od višjih vojaških oblasti udeležil general Vlado Sčekič. Svečanost se je pričela s tem, da so se pred vojašnico zbrale vse enote z vojaško godbo na čelu. General Ščekič je prejel raport in z gosti obšel strumno vzravnane pripadnike, nato pa se napotil na tribuno. Iz štaba je nato častna četa prinesla zastavo enote, nakar je namestnik pdsotnega komandanta čestital pripadnikom k prazniku in prečital vrsto odredb o pohvalah in napredovanju posameznih vojakov, podoficirjev in oficirjev. Nato je zbranim vojakom in voditeljem celjske enote spregovoril general Sčekič, ki je pohvalil uspehe, prizadevnost in moralo enote v preteklem letu. Dejal je, da ta enota iz leta v leto vidno napreduje, čeravno se ljudje v njej vedno znova menjujejo. Povdaril je, da je JLA šola mladih državljanov, toda ne samo v vojaškem, temveč tudi v političnem, moralnem in prosvetnem pogledu. — Narod pričakuje, je dejal, da bo armada dajala prekaljene ljudi nazaj na civilne dolžnosti, kajti služba v armadi je zadnja, toda izredno odločilna in pomembna šola za vsakega mladega državljana. General Sčekič je čestital enoti in sporočil, da imajo višje vojaške komande enoto podpolkovnika Ožbolta za eno izmed najboljših v sestavu oboroženih sil naše domovine. V imenu prebivalstva celjskega okraja je pripadnikom JLA čestital predsednik okraja tov. Riko Jerman, ki je dejal, da je prebivalstvo okraja ponosno, da ima v svojem središču tako dobro vojaško enoto. V imenu občine Celje pa je čestitke in pozdrave izročil podpredsednik občine dr. Janez Lovšin. Proslava se je zaključila z vojašl^im defilejem. Z zastavo in častno četo na čelu so korakali mimo tribune s 'komandnim kadrom in gosti. Se enkrat so se vse enote v zravnanih vrstah postrojile pred kasarno in svečani del proslave se je končal. Sledilo je vojaško veselje, po- poldne pa so imeli pripadniki vrsto kulturnih in športnih prireditev. Kongres ZKJ bo novembra v Ljubljani Sedmi plenum Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije je zasedal 1. februarja letos. Na plenumu so sklenili, da bo sedmi kon- gres Zveze komunistov Jugoslavije v novembru 1957 v Ljubljani. Na kongresu bodo prebrani naslednji referati: 1. politični ireferat; 2. organizacijsko poročilo Centralnega komiteja ZKJ; 3. referat o programu ZKJ. Delegati za kongres bodo izvoljeni po ključu: na 400 članov ZKJ po en delegat. Plenum je potrdil sestavo komisije, ki bo izdelala osnutek programa ZKJ ter izvolil komisijo za spremembe in dopolnitve statuta ZKJ. Razen tega je plenum prouči^ nekatere probleme s področja stikov CK ZKJ z drugimi komunističnimi partijami in odobril dosedanje de- javnosti CK ZKJ. Povišanje plač ne sme vplivati na povišanje cen s SEJE SVETA ZA GOSPODARSTVO OBCINE ZALEC Predsednik Miha Marinko in Ferdo Kozak na zasedanju Pretekli teden je bila seja sveta za gospodarstvo Občinskega ljudskega od- bora Žalec, na kateri so obravnavali več važnih problemov s področja go- spodarstva. Svet je najprej obravnaval predlog pavšalizacije socialističnega sektorja obrti, komunalnih in gostin- skih »podjetij ter sprejel sklep, da po- višanje plač ne sme vplivati na povi- šanje cen obrtnih, komunalnih in go- stinskih storitev, kar mora upoštevati predlog pavšalizacije za tekoče leto. Ugotovljeno je bilo, da so v pretek- lem letu bile pavšalne obveznosti v nekaterih primerih preostre predvsem v gostinstvu, kjer je padel promet za 4 odstotke. V nadaljnji razpravi so člani sveta sklenili, da je potrebno čimprej ure- diti knjigovodsko službo v obrtnih podjetjih v Preboldu, sicer je nevar- nost, da ^odo podjetja likvidirana za- radi neurejene knjigovodske službe. Uslužnostna obrtna podjetja pa so v Preboldu nujno potrebna. Kmetijsko posestvo Arja vas želi, da se iz njegovega poslovanja izloči mlin in da občinski ljudski odbor ustanovi mlinarski obrat. Svet je sklenil, da se predhodno ugotovi, če obstajajo pogoji za samostojen mlinski obrat. Trgovina »Pri tekstilcu« Prebold se je pritožila, da ji Tekstilna tovarna Prebold ne do- bavlja tekstilnih ostankov, temveč iste prodajajo v sosedni trgovini KZ. Ker bi na ta način trgovina »Pri tekstilcu« zgubila precej strank in ker si še ni opomogla iz prejšnjih finančnih težav, je svet sklenil, da naj tovarna še na- prej zalaga s tekstilnimi ostanki trgo- vino »Pri tekstilcu« posebno še, ker je tako sklenil Potrošniški svet v Pre- boldu, kar bi morali merodajni v Tekstilni tovarni v Preboldu vsekakor upoštevati. Člani sveta so nadalje sklenili, da mora bivši poslovodja gostišča v Veliki Pirešici čimprej poravnati izgubo, ki je nastala v času njegovega poslovanja. Končno je svet razpravljal o ustano- vitvi Projektivnega biroja s sedežem v Žalcu. Člani sveta so sklenili, da se projektivni biro ustanovi, ker je na področju občine močna gradbena de- javnost in se bo gradbenim interesen- tom precej skrajšala pot. SKUPŠČINA SPREJELA DRUŽBENI PLAN LRS ZA LETO 1957 Ljudska Skupščina Slovenije, ki že nekaj dni zaseda, je v sredo sprejela po končani skupni seji, na kateri je v načelni razpravi sodelovalo 44 ljudskih poslancev, družbeni plan za 1957 leto. Oba zbora sita predhodno razpravljala na ločenih sejah družbeni plan. Po sprejemu družbenega plana je Republiški zbor sprejel še od- lok o začasnem finan&iranju re- publiških potreb v prvem četrt- letju 1957, nakar je začel razprav- ljati o proračunu za leto 1957. Ob zaključku redakcije j d Ljud_ sika skupscma nadaljevala z delom. STRAN 8- FEBRUARJA — Stev. 5 Vsi članki modroslovja radi navajajo Heraklitovo, več kot 2000 let staro mo- drost, da je »polemos pater panton«, da je vojna mati vseh stvari, s čimer je hotel reči, da je vse življenje eno samo izenačevanje nasprotij, en sam spopad protislovij, večno nihanje med skrajnostmi. Srečen tisti, ki kljub tej ugotovitvi, danes splošno priznani, še z zaupanjem išče neko srednjo pot med skrajnostmi. In vendarle je tudi to iskanje po soglasju in enotnosti prav takšna življenjska zakonitost. Poglejmo, na priliko, zadevo, ki leži na tapeti vsega sveta, vprašanje kolo- nij. Jasno je, da bo moč Francije in Anglije toliko časa pešala, dokler se ne bosta sprijaznili s tem, da bo treba kolonialno razmerje zamenjati z ne- kim drugačnim, pravičnejšim sožitjem. Da se tega zavedajo vodilni duhovi v obeh starih evropskih duhovih, je sa- mo potrditev zgoraj povedane misli. Celo Mollet, nad čigar ravnanjem je hil svet čestokrat razočaran, skuša pro- dreti z načrtom, da bi dal francoskim kolonijam v Ajriki avtonomno upravo v okviru Francoske unije. Skupščine hi bile sicer bolj simbolične in bi de- lile oblast s francoskim guvernerjem, ki bi imel celo pravico imenovati pred- sednika vlade v »koloniji«. To je do- kaz, da se vlada ne zanaša samo na bajonete in da bi rada na lep način reševala skupnost Francoske unije. Najbolj razgledani duhovi Anglije opo- zarjajo angleško vlado, da bo morala krmariti drugače, če ne bo hotela po- stati samo satelit Amerike, samo ko- lesce v stroju, ki naj iz Zapadne Ev- rope naredi ameriško oporišče, s kate- rega bi ZDA »odrešile« sovjetske sa- telite, kakor pišejo antikomunistične centrale. Pravzaprav druga svetovna vojna še traja, kajti svet stoji ne samo pred remilitarizirano Nemčijo, ki se že danes lahko v gospodarstvu pomeri z vsakim partnerjem v ZEZ, marveč pred Nem- čijo, ki se razglaša kot najvažnejša sila pri »preprečevanju komunistične agresije« v Evropi. Razumljivo je, da SZ s-pričo take politike ne more odsto- piti od postojank, ki jih je zavzela. To kaže med drugim tudi obisk CSP v Moskvi, kjer so sklenili še tesnejše sodelovanje. To nikogar ne more pre- senetiti. Tudi na Poljskem so sovjet- ske čete ostale zaradi nemške nevar- nosti oz. zaradi svetovne strategije, CSR pa se zaradi svoje geopolitične lege ne more odreči nobeni realni po- tezi za svojo varnost. Evropa pa bi se mogla pomiriti samo, če bi se vzpo- stavila nevtralizirana Nemčija, ki ne bi grozila niti Vzhodu niti Zahodu. Leta 1957 bo to morala premisliti ka- terakoli angleška vlada, vsaj po našem mnenju, kajti Jugoslaviji ni vseeno, če bi se sosed nad Karavankami šopiril še naprej. Imamo dovolj vzrokov, da smo nezaupljivi. Celo nevtralna Avstrija v svoji prosvetni politiki napram Slo- vencem kaže, da volk ostane volk. Na Srednjem i:>zhodu se stvari raz- vijajo v znamenju Eisenhouierjeve dok- Kralj Ibn Saud trine. V ZDA je prispel Ibn Saud, či- gar mogočne finance so zaradi omrtvi- čenja Sueškega prekopa močno oma- jane. Dobil je baje 25 milijonov dolar- jev, dovolj, da bo še nadalje dajal svojo podporo Jordaniji in živel še na- prej kot najbogatejši arabski »špjk«. Ostalo pa bo seveda ameriško stali- šče, ki je v njegovi državi že od leta 1948, to je iz časov prve hladne vojne, Angleži pa odpovedujejo pogodbo z Jordanijo. Njihove postojanke so oma- jane, čeprav še vedno drže tri letališča. 12 milijonov funtov, ki so jih doslej Angleži plačevali, bo Jordan dobil od arabskih držav. Novica, ki se ni tako močno razširila, pa je vendarle zna- čilna, je Naserjeva izjava, da je Aram- co (Arabsko-ameriška petrolejska druž- ba) s pomočjo Rockefellerevega banč- nega koncema ponudila Egiptu 1 mi- lijardo dolarjev za Sueški prekop. Na- ser je ponudbo odklonil, kajti dati pre- kop v najem taki sili pomeni prodati neodvisnost Egipta, čeprav bi vsota za- dostovala za Assuanski jez. V OZN oz. Varnostnem svetu je pri- šlo do resolucije petih, ki glede Kaš- mirja podpirajo pakistansko stališče. Indija kot pobornica koeksistenčne po- litike je sicer za mirno reševanje spo- rov, ne more pa popustiti pri stvareh, ki zadevajo njene državne interese. Vse kaže, da je Pakistan dobil mogoč- no potuho, katere sled drži v politiko Bagdadskega pakta. Svet z zardmn- njem pričakuje, kako se ho OZN reševala zad^eva z Alžirom in Ciprom. Francozi stoje na stališču, da se nikdo nima pravice iHikati v njihove no- tranje zadeve, Grki pa so zadnje čase ponovno razočarani, ker so ugotovili, da ZDA glede Cipra podpirajo angle- ško stališče in ga utemeljujejo s po- trebami Atlantskega paKta. Ta pakt ima res veliko problemov, saj zdru- žuje poleg manjših držav tri velike zapadne sile, od katerih nobena ne ma- ra igrati drugorazredne vloge. Zato Angleži sklicujejo sestanek Zahodno- evrnvske zvp^e, da bi razčistili vpra- šanje oborožitve, strategije in ne na- zadnje angleških čet v Nemčiji, ki po- menijo finančno breme za Anglijo, za Nemčijo pa veliko olajšavo in še en vzrok, da se smeje v pest toliko bolj, ker se v Angliji močno poznajo go- spodarske izgube zaradi Sueškega pre- kopa. T. o, V svetu Številk Mi, denar in blago V svetu Uetllk Denarni dohodki, katere prebivalci sprejemajo od družbenega sektorja ra- stejo iz leta v leto. Lani so po mesecih znašali od 46 do preko 60 milijard di- narjev, v novembru pa so dosegli zne- sek 75,3 milijard dinarjev. Kakšni so viri teh naših dohodkov? Plače delavcev in uslužbencev tvorijo polovico skupnega iznosa, katerega pre- bivalci sprejmejo od družbenega sek- torja, socialne dajatve predstavljajo okrog ene šestine vseh prejemkov ali okoli tretjine vseh plač v državi, kar je zares mnogo v odnosu na plače. Kmetje sprejmejo največ denarja od prodanih pridelkov in sadja, od pro- dane živine itd. In koliko denarja izplačujemo? Prav gotovo ves denar, ki ga sprejmemo od družbenega sektorja zopet vračamo v družbeno blagajno. Res je, da je 1953. leta ostalo pri prebivalcih preko 18 mi- lijard dinarjev, 1954. leta pa okoli 20,5 milijard. To dokazuje, da takrat ni bilo dovolj prikladnega blaga, ki bi ga pre- bivalci lahko kupili, predvsem kmečki. Leta 1955 pa je bil blagovno-denami odnos že drugačen: prebivalci so ves sprejeti denar zopet vplačali v druž- beno, blagajno, saj so z njim kupili več blaga in uslug. Takšen odnos je bil tu- di v 1956. letu. V novembru lanskega leta so prebivalci Sprejeli na račun plač, socialnih prejemkov ter od pro- danega blaga družbenemu sektorju 75,3 milijarde, za blago, usluge in davek pa so plačali družbenemu sektorju 71,9 mi- lijarde dinarjev. Pri prebivalcih je to- rej ostalo 3,4 milijarde dinarjev. To pomeni, da je bilo dovolj dobrega bla- ga in uslug, čeprav so se cene uslugam znatno dvignile, kar je treba upošte- vati. Potrošnja prebivalcev konec 1958. leta je v glavnem dosegla nivo po- trošnje v 1955. letu, čeprav s tem še ni bilo uresničeno predvidevanje v druž- benem planu za 1956. loto, po katerem naj bi se potrošnja za standard pove- čala za 6%. To opozarja na resen pro- blem: kako ustvariti planirano po- trošnjo, da bi se dvignil življenjski standard. Ce bodo cene v letošnjem letu ostale na nivoju cen v decembru 1956, tedaj bi bila z dosedanjo stopnjo porasta po- trošnje dosežena potrošnja, ki jo pred- videva družbeni plan za 1957. leto. V neki meri bi bilo celo ogroženo ravno- težje na ti^išču. To opozarja na drugi važen zaključek: za predvideno zbolj- šanje življenjskega standarda je nujen hitrejši in stalen vzpon proizvodnje po- tresnega blaga. ZA KAJ TROSIMO DENAR? Kaj so prebivalci največ kupovali za denar, ki so ga'prejeli iz blagajne druž- benega sektorja? Treba je takoj opozo- riti, da tu niso upoštevani izdatki, ki so jih prebivalci izdali privatnemu sek- torju, n. pr. za nakup hrane od 'kme- tov. Stalno in najbolj rastejo izdatki za industrijsko blago. Ce vemo, da so cene temu blagu porasle, lahko zaklju- čimo, da so se prebivalci v zadnjem času preskrbeli z večjimi, količinami raznega blaga. Nato so na vrsti izdatki gostinstvu: leta 1955 smo potrošili v hotelih in v drugih gostinskih obratih preko 51 milijard dinarjev. Sledijo iz- datki za davek, promet, hranilne vloge, ostali izdatki ter na kraju izdatki za kultumoprosvetne potrebe. MILIJARDE PRETVARJAMO V DIM Jugoslovani kadijo mnogo. Leta 1954 je odšlo v tobačni dim 21,7 milijard dinarjev, leta 1955 pa okoli 24 milijard. Lani pa morda še več. Leta 1954 smo pokadili okoli 13.000 ton, leta 1955 pre- ko 14.000 ton tobaka. Ženske in mla- di ljudje kadijo vedno več. Količina alkohola, katero popijemo v enem letu, bi prav gotovo lahko na- polnila jezero za pogon hidrocentrale. Samo v gostilnah, brez domače porabe na vasi, Jugoslovani popijejo okoli 350 milijonov litrov alkoholnih pijač. Naj- več popijejo v Sloveniji, in sicer vina; žganja pa popijejo največ v Bosni. Na žalost pa ni točnih podatkov o proiz- vodnji in potrošnji sadnih sokov. Ven- dar v zadnjem času se sadni sokovi vedno bolj uveljavljajo na tržišču. KDAJ BO DOVOLJ ELEKTRIČNE ENERGIJE? Električna energija si hitro utira pot v naše vasi. Le da bi je bilo dovolj! Prodaja električnih aparatov je naraela v 1955. letu v primerjavi z 1954. letom za okoli 60%, lansko leto pa še več. Pojavila se je prava »mrzlica« za elek- trifikacijo. Vse izgleda, da odhaja »te- stilna doba« ter nastopa »doba elektri- fikacije« za gospodinjstva in vasi. IN TAKO DALJE... ... vrsto zanimivih podatkov in ugo- tovitev nam nudijo številke, ki se vrsti- jo brez komentarjev v knjigah in bil- tenih, v katerih so statističarji z na- pornim računanjem zbrali življenje do- movine in ljudstva. V teh statistikah najdemo tudi podatke, ki govore, da imamo več žensk kot moških, da zakone najpogosteje sklepajo dvajsetletni mla- deniči in dekleta, da delavci in name- ščenci" vedno redkeje preživljajo svoj letni dopust v hotelih, da za prehrano največ trosijo v Srbiji ter da se naj- bolje oblačijo v Sloveniji itd. Še mnogo ekonomskih pokazateljev imamo na razpolago! Da bi jih samo večkrat in uspešneje koristili pri pri- kazovanju uspehov in problemov, s ka- terimi se večkrat moramo spoprijeti. Mnogi še vedno raje pišejo in disku- tirajo ter se pri teni. izogibajo številk, čeprav so le-te največkrat zelo važne. Velibor Popovič Slosenshe Konjice pred svojim pznihom Dne 12. februarja ibo poteklo dva- najst let, odikar je na ta dan nemški okupator dal na Frankolovem pobesiti 100 talcev. Brez dvoma je to eden naj- bolj žalostnih dni v dobi štiriletne oku- pacije, komaj tri mesece pred osvobo- ditvijo. Odbor ZB v Slovenskih Konji- cah je ta dan že pred par leti določil za krajevni praznik, ki se vsako leto proslavlja na grobovih talcev. Zato bo tudi letos proslava na grobovih. lovem. Tu bo razen govora nastopila še konjiška godba, pevski zbor in strel- ci z počaistno salVo. Predstavnik.! orga- nizacij, društev in ix>djetij pa bodo po- ložili vence. Odbor ZB bo povabil na proslavo vse znane svojce talcev, ki jim ibo pripravil tudi pogostitev. Avto- busne zveze so ugodne iz celjske in mariborske strani. Na praznovanje pa bodo prav gotovo prišli tudi vsi tisti, iki so se v času NOB borili v tej okolici. Na Večer pred praznikom bo aJkade- mija v konjiškem kulturnem domu, na sam praznik pa bo spominaka sveča- nost ob 9,30 ipri grobovih na Franko-. Družbeno upravllanje se že dobro uveljavlja (Nadaljevanje s 1. strani) tiva zadrug. Zlasti je to značilno za mo- zdrsiko oki sistem pu-; šča malo sredstev podjEtju. In- ] žt.rim*eniti, ki zajemajo akomula- , olje, £0 zelo ostri. V letošnjem] družbenem planu so inšliiimentij; res nelkori?io ublaženi, od kiorek--J tur, ki jih bo vcvišil Zveani L'j;wŠt. ni svet, pa je p ičaikovati, da bodo i podjetja v ugodnejšem pcložaiJ'u.i Prvi korak na. tej poti je že na-, rejien s predlagaaiimi sprcTnemba- > mi v .sistemu raTdcli''ve šikupnogaj dohodlia gospodaraldh oiganiiKi-^ C!j. Ta p odlog izkaija iz lejr^i, da, plače in sredstva, s katerimi da-^ nes razpolaga podjetje, rastejo,i sorazmerno s povečanjem dohod-j ka, podjetju. Takšen isisitem j« j vsekakor naprednejši od današ-^ njega, ker krepi materialno osnor vo samoupravljanja ter jo veže,j predvsem na povečanje dohodka, j Samoup^^avljanje je odvii:;no tu- ; di od plačnega sistema. Tudi naj tem področju je treba p-ičaliovati' radikalnih rešitev. Novih predlo-1 gov na tem področju za sedaji še,; ni. vfv.ietno pa bo bodoča plačna politika v prvj vrsti odvisna odi delavskega kolektiva in od dclav- ' ?i''eg,'<, sveta. Kajti samo na ta-na-^ čin, če bo lahlto kolektiv nepo- [ sredno nagrajeval boljše delo ter' u^nfvijc v »'•oizvodnji, je paičako- ] vati povečanje produktivnosti. j Pri tem se vsekakor ne bo ob-■ f^^o. Toda ?e to dovolj zigovomoi kaže, da se bo okrepila material- j na osnova samoupravljanja, od j k-^toire .ie odviJ^na večja produk-i tivnost in bltrejSi razvoj proizva- | jalnih sil, vse to pa bo omogočilo ] positomin i-Tboljšanje življenjske-- ga standarda. Jovan Raičevič i 8.FEBRUARJA — Stev. 5 ^« STRAN [KOŠČEK "CELJA PONOČI Fotoreporter se je spet šel ugankarja. Ko je iskal nočni motiv našega mesta, se mu je pogled ustavil na tem detajlu. Bržčas bo precej Ce- ljanov, ki na hitro ne bo- do uganili, v katerem de- lu mesta je bila slika po- sneta. Da bi ilustrativno naS časopis bil še bolj razno- vrsten, vabimo vse foto- amaterje, da nam pošlje- jo svoje dobre posnetke, bodisi iz Celja, ali pa tu- di od drugod. Dobre po- snetke bomo radi obja- vili. Poleg objavljene sli- ke bomo objavili tudi ajnaterjevo ime, poleg te- ga pa bo vsak dobil za objavljeno fotografijo tu- di primeren honorar. Prepričani smo, da se boste odzvali, naš časopis pa bo i>estreiši. kajti tudi vsak fotograf ima svoj pogled in okus. Žalostna bilanca: ter 50 milionotf din šnode lani 196 prometnih nesreč Lani je bilo na območju celjskega okraja 196 cestno prometnih nezgod, 50 več kot v letu 1955. Pri nezgodah je 10 oseb izgubilo življenje, 49 je bilo teže in 30 laže poškodovanih. Material- na aKoda znaša 15,016.000 dinarjev. Ce upoštevamo, koliko so bila podjetja prizadeta zaradi karambolov vozil, ko- liko sta prispevala DOZ in Zavod za socialno zavarovanje, bi se številke po- večale na okoli 50,000.000 dinarjev. Od tega so državna podjetja oškodovana za 12,452.000 dinarjev in privatna za 2,564.000 dinarjev. Pri nezgodah je bilo poškodovanih 121 avtomobilov, 3 motorna kolesa, 6 traktorjev s prikolicami in 2 unimoga, last splošnega ljudskega premoženja. Od teh je poškodovanih 38 avtomobilov iz drugih okrajev. Podjetja celjskega okraja so na avtomobilih oškodovana ca 8,833.000 dinarjev. kdaj in kje je bilo največ nezgod Največ nezgod je bilo na cesti I. re- da, in sicer 71, na"cesti II. re4a 63, na ostalih cestah in občinskih poteh pa 62 nezgod. Po mesecih je bilo največ nezgod v mesecu oktobru, ko je število naraslo na 34, ali več kot ena nezgoda dnevno. Po dnevih se števila vrstijo po naslednji lestvici: Nedelja 17, pone- deljek 27, torek 29, sreda 30, četrtek 29, petek 30, sobota 34, kar kaže, da so vsi dnevi precej izenačeni, razen nedelje. Po urah je bilo največ nezgod med 17. in 18. uro, to je 16 nezgod in med 11. in 12. uro, ko jih je bilo 12. Po občinah se stanje vrsti takole: Celje 48 nezgod, Žalec 27, Slov. Konjice 19, Šoštanj 18, Store in Vojnik po 10, ostale občine pa izpod 10 nezgod. kakšni so vzroki nezgod? Vzroki nezgod so: Prekoračena do- voljena hitrost 23%, neupoštevanje prednosti vožnje drugega vozila 19%, nepravilno prehitevanje 5%, utrujenost na vožnji 2%, pomanjkanje voznega izkustva 4%, poledenele in zasnežene ceste 11%, tehnične okvare motornih vozil 9%, vinjenost voznikov motornih vozil 14%, vinjenost kolesarjev 6%, vi- njenost pešcev 3% in vinjenost vozni- kov vprežnih vozil 4%. pijanci ne spadajo na ceste Vozniki motornih vozil in konjskih vreg tfc'- kolesarji še vedno uživajo pre- velike količine alkohola in med vožnjo ogrožajo sebe in druge koristnike jav- nih cest. Vozniki konjskih vreg vozijo v nočnem času brez luči, kar je zelo pereče, ker so posledice pri teh ne- zgodah — trčenje v konjske vprege ze- lo težke. Nadaljnji problem so kole- sarji, ki jih je iz dneva v dan vedno več. Kolesarskih stez ni in je za var- nost kolesarjev zelo malo storjenega. Ce pomislimo, da pelje na Mariborski cesti v Celju od pete do šeste ure po- | leg motornih vozil še na stotine kole- sarjev, je nujno, da se čimprej zgra- di kolesarska steza. T3a se v bodoče ne bi dogajali tako pogosti in težki primeri cestno promet- nih nezgod, morajo tudi pešci, kolesarji in vozniki vprežnih vozil bolj spošto- vati cestno prometne predpise. Prav tako naj se zavedajo vsi, ki radi uži- vajo alkohol, da v takem stanju ne spadajo na javne ceste. najbolj zaslužni strelci v velenju so sprejeli priznanje Na občnem zboru strelske družine »Boris Kidrič« v Velenju, ki je bil pred dnevi, so najbolj zaslužni strelci pre- jeli priznanje. Med njimi so Jože De- beljak, Ferdo Malin, Jože Canč, Janko Speh in Ivan Grajžl. Družina je lani dosegla nekaj vidnejših uspehov pri tekmovanjih, ni ji pa uspelo vključiti v svoje vrste mlade ljudi, ki bi se za ta šport morali vsekakor bolj zanimati. Baje 30 Be dobro odre2:ali Pred kratkim je bil v Celovcu tradicionalni »Slovenski ples«, ki je naj- večja družabna prireditev koroških Slovencev onstran naše severne meje. Pri tej prireditvi, so na povabilo prirediteljev sodelovali prvaki ljubljan- ske opere in baleta, za nas Celjane pa bo nedvomno zanimivo, da so igrali tudi fantje celjskega instrumentalnega kvinteta. Kot smo zvedeli, 80 bili Korošci z njihovimi poskočnimi polkami, pa tudi z jazz glasbo na moč zadovoljni. OB PRERANEM GROBU Ce se še tako globoko za/vedamo, da smjti ne uide nobeno živo bit- je, naogoji, kot dobre ceste, solidne prometne zveze, primerno urejeni go- si inski in hotelski prostori in podobno. Po številu turističnih nočitev (270.000) v lanskem letu, se celjsko področje v tem pogledu uvršča na drugo mesto v Sloveniji, takoj za Gorenjs-ko. Lani so največj-i turistični promet zabeležili v Rogaški Slatini, v Dobrni, nadalje na Ljubnem in Gornjem gradu, seveda ludi v Logarski dolini. Lep napredek so zla^i dosegli na Ljubnem in v Gor- njem gradu, kjer so dokazali, da se da marsikaj storiti tudi brez hotelov. V prvem delu razprave je sodeloval tudi geneialni tajnik celjske turistične podzveze Zoran Vudler, ki je znova osvetlil nekaitere turistične probleme, hkra.i pa dal nekaj predlogov za nji- hovo rešitev. V prvi vrsti je opozoril, da morajo ostati pensionsike cene, ki so jih turistična društva, oziroma go- stinsiki obrati objavili že v novembru lanskega leta, za letošnjo sezono ne- spremenjene in da morajo pri tem s.remljenju sodelovati tudi občinski ljudski odbori. Vsakršno spreminjanje, zlasti pa zviša vanje cen, bi bilo ne- solidno in ljudje bi izgubljali zaupanje v delo turističnih društev in gostinsikih obratov. Zviševanje cen bi imelo tudi negativne posledice na celoten turistič- ni promet v celjskem okraju. V zvezi s turističnimi taksami je tov Vudler predlagal, da naj bi na celjskem pod- ročju uvelavili tri kategorije taiks in sicer 50 dinarjev za Rogaško Slatino, 30 dinarjev za Celje ter 20 dinarjev za ostale kraje. Zraven tega pa je apeliral na občinske ljudske odbore, da naj tu- ri&tične taikse v celoti prepustijo do- mačim turističnim di-uštvom in jim ta- ko dajo osnovne materialne pogoje za njihovo delo. Poglavje zase v turistični problema- tiki so tuijake sobe pri zasebnikih. Tre* nutno je evidentiranih okoli 140O po- stelj pri zasebnikih, ki so v času aer zone na razpolago tujcem. Po predlogu turistične podzveze naj bi nadzor nad oddajo in plačevanjem za te postelje prevzela turistična društva. Tako bi se izognili neljubemu navijanju cen ▼ glavni turistični sezoni. Veliko je bilo govora še o prometnih zvezah. Na splošno so prometne zveze Celja z ostalimi turLsitičnimi kraj;; zelo pomanjGdjive. Celjsko avtobusno ix>d- jetje se sicer trudi, da bi kar najbolje uredilo prometne zveze, toda ob sikrom- nem in zastarelem prevoznem parku mu tega ni povsem mogoče. S 1. juli- jem bo urejena le direktna avtobusna proga Celje-Logarsika dolina. Bržkone bo vsaj dvakrat na den peljal avto- bus tudi do Rimskih Toplic. Na kaj veredvideno taborenje v bli- žini Konjic, prav tako pa so taborniki prevzeli nalogo, da bedo v letnih me- secih skrbeli za red in čistočo v konji- škem parku. Clani-tabomiki iz gimna- zije bodo taborili na Pohorju, kar na- meravajo združiti z nabiranjem zdra- vilnih zelišč m gozdnih sadežev. L. V. IZ Smartnega ob PAKI Kmetijska zadruga v Smartnem ob Paki jo priredila za pravilno uporabo strojev in škropilnic ter uspešno škrop- ljenje in smotrno uporabo zaščitnih sredstev enodnevni tečaj, katerega se je udeležilo kar lepo število zadružni- kov. Ob večerih zadnjega tedna pa so bili vaški strokovni sestanki po vseh vaseh našega območja. Tu so bili raz- pravljali .o dvigu kmetijske proizvod- nje po navodilih in pod vodstvom stro- kovnjakov Kmetijske proizvajalne po- slovne zveae iz Celja. K. Spomio^na nesmrtnega genlia r 8 u u J slovenskega naroda Dr. France Prešern je bil in ostane naš največji duiiovni velikan. Težko bo kdo dosegel veličino njegovega umetniškega izraza, nenadomestljivo izvirno pa je njegovo mesto v slovenski zgodovini, ko je v času nadvlade tujcev začel dvigati besedo preprostega slo- venskega človeka na nivo enakoprav- nosti z jeziki narodov, ki so si lastili književno in splošno kulturno nad- vlado. Prešeren je kot umetnik in buditelj narodne zavesti zavzel v zgodovini slo- venskega ljudstva tako pomembno me- sto, da se še nikomur ni posrečilo niti za drot^ecznianjšati njegove svetle sla- ve med ljudmi. Ko so v zadnji svetovni tragediji počile uporniške puške po naših gozdovih in oznanile boj za na- cionalno in socialno osvoboditev, obema je bil Prešeren glasnik, si je ena izmed prvih slovenskih brigad zapisala nje- govo ime na svoj bojni prapor. Poleg čtiva redke partizanske literature je bil Prešeren najljubši spremljevalec slovenskih borcev. Med prvimi avtorji v partizanskem tisku so bile tudi nje- gove poezije. Rekli bi lahko, da je Pre- šernov duh vstal in se boril na strani svojega ljudstva. In ko je ljudstvo zmagalo, je dokončno zmagal tudi on. Narod je postal svoboden, svoboden bolj kot kdaj koli prej, svoboden tako kot je želel iri napovedoval njegov ve- liki poet. Slovenci vsako leto praznujemo v februarju Prešernov teden. To je hkrati naš največji slovenski kulturni praz- nik. Prešernove nagrade so največje priznanje, ki jih slovensko ljudstvo\ podeljuje svojim najzaslužnejšim umet- nikom in kulturnim delavcem. V Pre- šernovem tednu so po vsej slovenski domovini organizirane številne prire- ditve, proslave in razstave. Tudi Celje z okolico se bo v tem tednu dostojno spomnilo velikega ge- nija. V Celju že vrsto let deluje priza- devno prosvetno društvo, ki nosi nje- govo ime. V petek bo to društvo pri- redilo akademijo, pri kateri bodo so- delovali vsi odseki. V Vojniku so ob »Prešernovem ted- nu« organizirali prireditve, ki bodo vsak večer od nedelje do sobote. Na sporedu so glasbeni, pevski, dramatski nastopi, akademija, recitacijski večer, predavanja itd. Podobne prireditve, bogatejše in skromnejše, bodo tudi drugod. Dvomi- mo, da je kje večji kraj, kjer je kul- turno življenje le količkaj razgibano, da bi r.e ne spomnili velikega sina slo- venske zemlje. RADIJSKA REZIJA Branka Gombača , Friedriih Keld: JEZDEC NA OBLAKU: Slušna igra za mladino: Prevedla: Meta Sever. Dogaja se na Kitajskem pred mnogimi, mnogimi leti. l/.vcdba: Radio Ljnbljana. Branka Gombača smo poznali doslej kot glediliškega režiserja, pred dnevi se nam je pa predstavil z režijo mla- dinske slušne igre v Radio Ljubljana. Feldova slušna igra, Jezdec na obla- ku, ki jo je zelo dobx'o prevedla Meta Severjeva, čeprav ponekod z nekate- rimi preveč izbranimi izrazi, je mi- kavna zadevica, ki pa bolj težko za- služi vzdevek mladinske slušne igre. Predvsem zaradi dolžine, saj vemo, da lahko mladina zbrano sledi kakšni stvari le dvajset minut do pol ure, ra- zen tega i je zelo kočljiva še zaradi snovi same, kajti Kitajska nam je kljub vsemu še vedno zelo odmaknjena dežela in kitajska imena nam delajo hude spominske preglavice. Pri radijski igri, kjer smo vezani slednjič samo na slišano besedo, pa gre predvsem za razloček med glasovi posameznih oseb in njihovimi razločevalnimi znamenji, med katera prištevamo v prvi vrsti imena, kajti šele ko razločujemo osebe, lahko predstavljivo dojemamo dogaja- nje med njimi. Pravljični motiv Feldove slušne igre je sicer preprost: Mandarin (Marjan Benedičič, Akad. za igr. um.), naroči pri zlatarju Hang Vungu (Marjan Kralj, Rad. igr. druž.) kipec jezdeca na obla- ku, ki pa naročilu ni kos in se zateče po pomoč k čarovniku Lu Fuju (Mirko Zupančič, Mestno gled.), toda tudi on si nc zna pomagati s svojo »čarovniško« močjo in gre k sorodniku Ti Vanu (Pavle Kovic, SNG), ki je tudi »čarov- nik«. Nihče ne zmore Mandarinovega naročila, a nihče ne mara omadeževati svojega slovesa. Končno jih reši skrom- ni Kung, (Ludvik Pečar, Rad. igr. druž.), h kateremu pripelje Ti Vana Kungov sin Li (Marko Tiran). Ko sprej- me Cesar (Bert Sotlar, SNG) .darilo, hoče k prvemu še drugega jezdeca. Se- daj se odkrije ničevost in varljivost vseh, ki so pravično kaznovani, nezna- ni Kung pa postane cesarjev zlatar. Kljub tej preprostosti je v tekstu vrsta orientalskih pol filozofskih pol življenjskih domislic, ki so evropskemu duhu včasih čisto tuje. Vseh teh ne- všečnosti se Branko Gombač ni mogel otresti. Poskrbel je, da so bile osebe po glasovih skrbno ločene in odbrane, da je bil govor izdelan in da so bili pre- mori primemo razdvojeni z glasbenimi vložki. Prednost različnih glasov se je pokazala predvsem v prizorih, ko od Mandarina do poslednjega vsi priga- njajo drug drugega, da bi bilo delo čimprej opravljeno. Neglede na vso to skrb pa je delo vendarle ostalo pre- dolgo in preveč tuje, čeprav pri tem režiserju in igralcem ne moremo očitatii^^ Razen prej omenjenih sta sodelovala še Minca Jerajeva (Rad. igral, druž.) kot Hang Vungova žena in Marjan Sto- jan (Rad. igr. druž.) kot Mandarinov sluga. Asistent režijo je bila Sonja Sto- parjeva. Tehnično je bila izvedba dovršena, med tekstom in glasbenimi vložki so bili zelo redki netekpči prehodi, zares naraven pa je bil piš in grom med »čaranjem«, ki kljub izrazitosti ni pre- glasil teksta. Bert Zavodnik Celje \ »EBCiklopediji« Jiigoslafije Eno največjih kulturnih dejanj v Ju- goslaviji je 'prav gotovo delo za razne enciklopedije! Ko se je pred leti usta- novil Leksikografski zavod v Zagrebu pod vodstvom Miroslava Krleže, so mnogi malce skeptično zmajevali z glavo spričo širokopoteznih načrtov te resnično svetovljanske in pomembne, za naše tesne prilike kar veličastne za- misli: osrednje delo je gotovo Enciklo- pedija Jugoslavije, poleg nje splošna Enciklopedija oziroma »Enciklopedija Leksikografskega zavoda«, naš prvi ve- liki konverzacijski leksikon, pa še ne- kaj strokovnih enciklopedij: pomorska, glasbena, likovna, medicinska, gozdar- ska. In kot največje, najzamudnejše delo: Bibliografija vseh tiskov na ozemlju Jugoslavije — od renesans(i do danes. Kot dejanje v narodni zgodovini je najpomembnejša nacionalna enciklope- dija pod naslovom »Enciklopedija Ju- goslavije«: ta naj bi zajela vse, kar se tiče posebej naših krajev in naših na- rodov, v zgodovini in danes. Vse. Po- litiko, znanost, umetnost, gospodarstvo z vsemi vejami. Zdaj je izšel že drugi zvezek. Ta sega od gesla »Bosna i Hercegovina« do gesla »Dionizije Stariji« (pisana je vsa v hrvatskem pravopisu, v ijekavščini). Kot prvi zvezek, je tudi ta tiskarsko odlično delo, po tipografskem okusu morda malce staromodno, a solidno, čisto in dokaj pregledno. Vse izdaje Leksikografskega zavoda so opremljene kar razkošno, s preobiljem slik, risb, zemljevidov, grafikonov, z natančno bi- bliografijo in navedbo literature. Kot v prvem zvezku, nas sicer tudi tu po- nekod zmoti nesorazmerje in tu pa tam se zdi, da slovenska redakcija le ni do- volj trdna v uveljavljanju nacionalnih interesov. Kar na slepo: kako je mo- goče, da je izpadel slikar Cargo? Ka- ko, da v enciklopediji ni Mire Danilove, medtem ko je mlajši in prav gotovo ne pomembnejši Mariji Crnoborijevi po- svečenih približno dvakrat toliko vrstic kot Antonu Cerarju-Danilu? Takih po- manjkljivosti bi našli še več. Ta hip nas kajpa najbolj zanima, ka- ko je v enciklopediji zastopano Celje. Pod prvim geslom — CELJE — so Anton Melik, Jože Kastelic, Franjo Baš in Franček Saje v štirih kratkih po- glavjih (vsega skupaj na približno treh stolpcih) obdelali splošno zemljepisno- gospodarsko-politično oznako, arheolo- gijo, splošno zgodovino in narodnoosvo- bodilno zgodovino Celja. Pod posebnim geslom CELJSKA KOTLINA, opremlje- nim tudi z dvobarvnim zemljevidom, je zopet Anton Melik opisal geografski in gospodarski pomen pokrajine. Slede še gesla: CELJSKA KRONIKA izpod peresa Milka Kosa, CELJSKE SLO- VENSKE NOVINE (Janez Logar), CELJSKI GROFOVI (zopet Milko Kos), CELJSKI NOVAC (Aleksander Jeloč- nik) in naposled CELJSKI STROP (France Štele). Razen gesla o celjskih grofih so vsi prispevki krajši, od 12 do 21 vrstic. Razmeroma veliko je na- pisal akademik Kos o žovneških raz- bojnikih, kasnejših državnih knezih — toda kult starodavne grofije je pri nas že tako v navadi, da nas to niti ne preseneča. — Pogrešamo v vseh teh geslih nekaj več pojasnil o značilni agrikulturi Savinjske doline — mimo gole ugotovitve — in vsaj nekaj besed o celjski kulturni dejavnosti pa ustvar- jalnosti. Tega značilnega podatka da- našnje družbene resničnosti manjka. Bogata je ilustrativna oprema. She- matična risba celjskega grba, razgled- niška fotografija — žal le pogled na najbolj nereprezentativno stavbo v na- šem mestu, na DOM OF, ki je arhitek- tonsko žalostna dediščina nemškega kolonializma; potem pogled iz letala na Celje, celjski mestni žig iz leta 1496, pogled na Žalec, reprodukcija miniatu- re Celjske kronike, fotografija reliefa v timpanonu Marijine cerkve, žig Her- mana Celjskega in dve risbi starih celjskih kovancev z lepimi formami tradicionalnega grba. Dodan je tudi pregleden rodovnik družine celjskih grofov — od pradeda, Friderika I. — do Ulrikove hčere Elizabete. Pouk ročnih spretnosti spet v naših šolah Brez dvoma je v zadnjih desetletjih tehnika doživela ogromen razmah. Za- ostajati danes v tehniki, pomeni za- ostajati za celo epoho! Ljudstvo, ki ne more dovolj hitro uveljavljati tehnič- nega napredka, zaostaja v vsem. Pred- vsem zaostaja v standardu, ker je se- veda standard v največji meri odvisen od produktivnosti dela, ta pa od člove- kove sposobnosti, da upravlja s sred- stvi proizvodnje in obvlada moderne metode proizvodnje. Vse bolj prihaja- mo do spoznanja, da je človek najvaž- nejši proizvodni faktor in da je od nje- gove sposobnosti, delavnosti in veščine v največji meri odvisna racionalnost proizvodnje. Tu smo precej zamudili, predvsem je tu veliko zamudila dose- danja šola, ki je storila vse premalo za tehnično, ali še bolje: za politehnič- no vzgojo doraščajoče mladine. Saj je skoraj vsa tehnična vzgoja prepuščen^ le pouku fizike in kemije v zadnjih dveh* letih obvezne šole, pouk ročnih spretnosti pa, ki je najvažnejši za pri- dobivanja praktičnega tehničnega zna- nja, se vrši le v 10% naših obveznih šol. Reforma obvezne šole bo morala tako stanje bistveno spremeniti, zave- dati pa se moramo, da take bistvene spremembe ne bomo mogli izvesti z ne- kim dekretom, temveč moramo že se- daj delati na ustvarjanju pogojev, ki bodo zagotovili bolj smotrno in načrt- no delo na tehničnem izobraževanju mladine. Vse to sta imela pred očmi Okrajni svet za šolstvo in Šolska komisija Okr. odbora Ljudske tehnike, ko sta zadnje dni organizirali 2 tečaja za pouk ročnih spretnosti v Šoštanju in Celju. Tečaja v Šoštanju se je udeležilo 30, tečaja v Celju pa 26 pretežno mladih učiteljev in učiteljic iz vseh občin našega okraja, kot predavatelji pa so nastopili tisti redki naši strokovni in predmetni uči- telji, ki že imajo izkušnje na tem pod- dročju in so se tudi sami udeležili raz- nih izpopolnitvenih tečajev. Pri sestavi programa so organizatorji upoštevali, da sodobna politehnična vzgoja ne vključuje nobene specializacije, ampak le osnovno znanje, ki je potrebno, da se človek znajde v življenju, da zna uporabljati osnovno delovno orodje in posarnezne tehnične naprave, ki jih sreča v vsakdanjem življenju. Pohvaliti je treba pridnost in priza- devnost vseh tečajnikov v Celju in Šo- štanju, ki so z veliko vnemo delali na raznih preprostih a ličnih izdelkih iz papirja, lepenke, lesa, usnja in polivi- nila in tako pripomogli, da sta oba te- čaja zelo dobro uspela.' J. F. Med tečajniki, ki so se vadili v ročnih spretnostih za pouk na šolah, je bilo tudi precej mladih učiteljic. Umrl je MILAN FURMAN »Al' dneva ne pove nobena prafka . Pred leti nekoč sva hodila po parku, ko si se v majskem večeru spomnil pre- čudnega soneta o belih krizantemah, ki so vzcvetele pod oknom. Nekaj tujega je bilo v "besedah, nekaj žalostnega v glasu, a besede smrt nisi spregovoril. Želel si si življenja, želel, kakor malo- kdo. Milan Furman se je rodil 14. de- cembra 1928 v Studencih pri Maribo- ru. Ze v zgodnji mladosti je ostal bvei Ijenje. Moral je na neprijetno pot po zdraviliščih. Vrnil se je zopet h gle- dališču, a nič več ni mogel pred omam- ni blišč odrskih luči. Pričel je pisati, pisati slovensko zgodovinsko dramo Krst pri Savici, v kateri je izkazal svo- jo veliko ljubezen do dveh genijev, ki jih je oboževal: do Prešerna in do Shakespeara. A čeprav je povzel zgod- bo po prvem in dramsko tehniko po drugem, je dal delu svoj pečat. Tudi Hemingwayev roman Komu zvoni? je Milan Furman kot župnik Klavora v Operaciji Mire Pucove s Petrom Božičem kot Kostjo staršev, prepuščen več ali manj sa- memu sebi, živel v svetu knjig in sanj, po internatih, pri sorodnikih in J^o- sameznikih, tih in miren, veder in pri- kupen si je pridobival ljubezen soljudi, doživljal presenečenja in razočaranja, a komaj kdaj je spregovoril o sebi. Se kot gimnazijec v Ptuju je usta- novil dramsko družino, zrežiral med ostalim in odigral Shakespearovega Othella, vsem in vsemu nakljub — ter uspel.^Kot študent na gozdarski fakul- teti v Zagrebu, je obiskoval gledališča in se učil za odrsko življenje. Ob av- diciji za poklicne igralce v Celjskem gledališču je uspel in po tečaju v Ljub- ljani nastopil kot župnik Klavora v drami Mire Pucove Operacija, kjer je uspešno sodeloval tudi kot asistent re- žije. Operacija je pomenila utrditev celjskega polpoklicnega gledališča in Milan Furman je dal v njem svoj de- lež. Postal je, kar si je najbolj želel: igralec. Toda srečo svojega uspeha je doživljal samo v gledališki sezoni 1951/52. Po uspehu v Operaciji so sle- dile vloge: Prolog v Rdeči kapici, Bart- hier v Siromakovem jagnjetu, Vemazz v Rokovnjačih, Dudley Leicester v Ma- riji Stuart in Kralj v Pogumnem Tončku. Vse njegove nastope je kritika zabeležila, toda Milan je omagoval pod bremenom, ki mu ga je naprtilo živ- dramatiziral, a bil je vseskozi pre- skromen in previsoko je cenil umetnost, da bi se silil v ospredje. Zato njegovih del še nismo videli, niti ne vemo za njegove pesmi, premalo smo zapazili človeka, kateremu je še Oton Zupančič posvetil polno popoldne, ko se je kot mlad dijak v kratkih hlačah oglasil pri njem in sta se s pesnikom tako zato- pila v pogovor. In sedaj, ko se je z vnemo podstopil pre;ielave Krsta, ko je pričel študirati moderno dramatiko, ko je najbolj silo- vito zahrepenel po življenju, ga je živ- ljenje premagalo. Ko je pričel verovati, da bo lahko svojemu sinku Andrejčku ustvaril dostojno življenje, ko je postal prepričan, da bo lahko kljub bolesti okusil košček ustvarjalne slasti, ga je pregazila zla usoda. »Rad bi napisal dramo iz študentskega življenja. Vem, da bi ljudem bolj ugajala komedija, a jaz bi rad napisal tragedijo.« In tra- gedija slovenskega študenta je Furma- novo življenje, tragedija mladega člo- veka, ki mu je dalo življenje malo. Malo si imel, dal si od tega najboljše. Čeprav tako skromen, ostal bo med nami Tvoj glas. »Kar je malo, je malo, a biti malemu zvest, je veliko.« Bil si zvest vsemu, kar si ljubil, zato bomo zvesti Tvojemu ljubemu spominu. Bert Zvodnik , i. FEBRUARJA — Stev. 5 fi|j]B STRAN Pospeševanje kmetijstva naj se odraža v konkretnem delu pretekli teden je bilo pri Gozdarsko- km^tijški proizvajalni poslovni zvezi v Mozirju posvetovanje z vsemi predsed- niki KZ, predsedniki pospeševalnih od- sekov, upravnikov zadrug in strokov- njakov, zaposlenih pri KZ in poslovni ^ezi. Posvetovanje je bilo namenjeno ^.a2pravi, kako pieili h konkretnemu de- lu pri pospeševanju kmetijstva. Razpra- va, ki je bila zelo živahna, je pokazala, da dosedanji način dela KZ in njihovih pospeševalnh odsekov ni bil zadovoljiv, fjes je, da so pospeševalni odseki pri KZ sestavili dobre plane. Ti plani pa so bili zelo slabo realizirani in so naj- večkrat ostali na papirju. Navzoči so menili, da je treba s takim načinom dela prenehati in preiti h konkretnemu delu med kmetovalci. Strokovnjaki pri KZ in poslovni zvezi so poklicani, da pomagajo kmetom s svojim znanjem k naprednemu kmetovanju. Nujno je, da bo čimprej vsaka zadruga imela svojega strokovnjaka. Strokovno pomoč bo tre- ba nuditi najprej tistim kmetom, ki ka- žejo zanimanje za napredne metckie kmetovanja. ■ Pri vseh zadrugah bodo skušali pri- dobiti kmete, da najamejo kredit, ki ga je dala na razpolago okrajna zadružna hranilnica v Celju. Kredit naj bi upo- rabili za nakup umetnih gnojil, kako- vostnih semen, sadik itd. Za dvig hek- tarskih donosov je potrebna tudi ana- liza zemlje. Zato so sklenili pridobiti na terenu čimveč kmetov, da dajo svo- jo zemljo v analizo Hmeljarskemu in- štitutti v Žalcu. Za dvig živinoreje je predpogoj izboljšati krmsko bazo. Na področju je še precej zamočvirjenih površin, katere bo treba izsušdti. Za- druge bodo temu vprašanju letos po- svetile posebno skrb. Med kmeti bodo izvedli široko Fropagando za sušenje krme na sušilih. Zelo živahna je bila razprava o po- speševanju ikokošjereje. Ugotovili so, da so za razvoj te panoge dani vsi po- goji in sklenili naj poslovna zveza čim- prej uredi v Mozirju umetno valilnico. Kapaciteta umetne valilnice bo znašala 8.000 piščancev letno in bo v glavnem krila vse potrebe na področju mozirske občine. V kokošjereji bodo v glavnem uvajali štajersko kokoš. Ker mehani- zacija ni dovolj izkoriščena, so predla- gali naj bi zadruga dala zlasti manjše stroje v upravo posameznim skupinam kmetov. Na tak način bi bili stroji do- sti bolje izkoriščani kot so doslej. Kmetje bi prav gotovo skrbeli, da stro- ji ne bi stali neizkoriščeni, saj bi bilo tu v njihovem lastnem interesu. Seda- nji način izkoriščanja strojev je za kmete predrag, zato se strojev izogiba- jo. POGOVOR Z NAŠIMI LJUDMI Tudi na cesti in ob cesti je potreben red Ko se vozimo po naših cestah, večkrat naletimo na cestarja, ki popravlja cestišče. Malokdo tedaj pomisli, da ti skror.ini možje oprav- ljajo važno in odgovorno delo v korist varnosti in udobnega prometa na cestah. Ko smo cestarja Ivana Spilerja iz Pečoiinika pri Celju vpra- šali, kakšne težave ima pri svojem delu, je povedal, da ga najbolj jezijo ljudje, ki odlagajo odpadke in razno nesnago v obcestne jarke. On prarn takole:_ »Danes se promet na naših cestah sploh ne more primerjati s stanjem pred vojno. Iz dneva v dan je vedno več vsozil na cesti, zato je tudi naša skupna dolžnost, da vsi pazimo na red na cestah. Vendar pa se še najdejo ljudje, ki mislijo, da v obcestne jarke odlagajo lahko vse, kar jim je na dvorišču odveč. Pri si?ojem delu večkrat najdem v obcest- _riih jarkih stare predmete, cunje in odpadke drugega materiala. Bolje bi bilOy da bi ljudje staro železo, steklo in cunje oddali Odpadu, ostale smeti pa naj bi odlagali na smetišče, ne pa v cestne jarke. Saj so obcestni jarki izkopani v prid lastnikom zemljišč, da jim voda ne odnaša zemlje in da se ne kvari cesta. Z odlaganjem tega materiala v jarke se zavira odtok vode. Rešetke se zamašijo in voda se razlije po vrtovih. Po navadi je za to kriv vedno cestar, ne pa tisti malom.arne-'%. ki nim.ajo smisla za red. Cestar ima dovolj svojega dela in bi mu lahko. takšno delo prizanesli. »Vendar to še ni n'ajhuje«, je nadaljeval. »Ko zapade sneg. me naiboli skrbi, da ne pride do nesreč, ker se otroci sajikajo po cesti. Starši bi morali na otroke bolj_paziti. Nihče jim ne krati zimskega veselja, l^endar bi bilo za njih bolje, da bi se sankali in smučali na varnem., mestu, kjer ni bojazni, da bi prišlo do nesreče. Pri svo-^em, delu opažam, da otroci večkrat zatrpajo obcestni jarek s snegom, da bi s tem omogočili smuk čez cesto. Zamislite si otroka, ki z vso brzino pridrvi na sankah proti cesti, po kateri se razvija močan promet. V takih primerih prav lahko pride tudi do smrtnih nesreč.« Obilo nolog zq honjišhe zodružnihe Pri kmetijski zadrugi v Slovenskih Konjicah je bilo pred kratkim širše .po- svetovanje članov upravnega odbora, predsednikov pospeševalnih odsekov, predstavnikov zadružne poslovne zveze in OZZ iz Celja. Namen posvetovanja ije bil, da bi za- druga izdelala načrt letošnjega dela, ki bi bil čim realnejši in dosežen z naj- nižjimi stroški. Stvari, ki so bile izne- šene in predlagane, so vsekakor korist- ne, razen tega pa tudi lahko izvedljive.! Pri izvedbi načrta naj bi sodeloval vsak član KZ s tistimi nalogami in delom, ki so v njegovem okolišu najbolj nujne in koristne. Pri tem so upoštevali vse panoge: kmetijstvo, poljedeljstvo, ko- košjerejo, sadjarstvo itd. Med drugim je bilo predlagano, naj bi živinorejci za slabe in malo zračne hleve naibavili vefcja okna. Za kokošjerejo so menili da bo potrebno sistematično skrbeti za vzgojo štarjeske kokošje pasme. Zadru- g^jbo skrbela, da bodo dobili njeni čla- ni^% dovolj piščancev iz valilnic v Lo- čah.- Podobne misli so bile izrečene tu- di za ostala področja, to pa bo nareko- vailo dosti dela posameznim pospeševal- nim- odsekom, pa tudi strokovnemu kadru pri zadrugi. Da bo načrt čim bolj realen, bodo še ■ta mesec sestanki zadružnikov po va- seh. Zadruga je izdelala anketno listo, na kateri bo vsak član povedal svoje mnenje. Na teh sestankih pa se bodo pomenili o potrebnih skupnih delih in nalogah za celotno vas. Tu gre za ne- katera večja dela; osuševanje zemljišč, ureditev poljskih poti, izkop jarkov za odtok vode itd. Pri tem pa bo, kar je razumljivo, potrebna finančna pomoč zadruge, pa tudi zadružne poslovne zve- ze, ki bo morala preskrbeti kredite. Ta- ka dela so za letos predvidena v Ko- njiški vasi, na Prevratu ter v sosednjih Stranicah. Spričo postavljenih nalog, je bilo po- svetovanje zelo koristno. To pa posebno še zaradi tega, ker bodo v prihodnjih tednih imeli letne sestanke zadružni pospeševalni odseki. To bo mnogo kori- stilo tudi pripravam za Občni zbor za- druge. ŠOLA V PRIVATNI RIŠI Tako se sprašujejo, upajo in priča- kujejo učenci, starši in učitelji. iKonjski vrh! V dolini med Ljubnim in Lučami je raztresen ta hribovski zaselek. Po vojni je bila tukaj ustanov- ljena osnovna šola za otroke, ki zaradi oddaljenosti niso mogli obiskovati šole vLučah in na Ljubnem. Zdaj prihaja v to šolo okrog 70 učencev. Analfabe- tov v teh hribih ne bo več! Toda kakšna je šola, v kateri je zdaj pouk! V privatni hiši tik ob cesti je majhen prostor. Ne bom pisal o raz- sežnostih »učilnice«. Dovolj naj bo to, da učenci pri odgovarjanju niti vsta- jati ne morejo. Z veliko težavo se stla- čijo v klopi in v njih res nepremično sede. Vrata v ozadju učilnice vodijo v trgovino. Pogovor kupcev se ves čas pouka meša z učiteljevimi besedami. Odmor. S praga učilnice stopijo učenci na- ravnost na cesto, ki jim je edino igri- šče. Doslej zaradi discipliniranosti res še ni bilo večjih nesreč. Toda ali bodo odgovorni organi res čakali tako dolgo, da jih bo kakšna hujša nesreča opozo- rila na neznosne razmere te šole? Prah in ropot avtomobilov, na cesti je vedno živahen promet, ne dviga kvalitete pouka. Zaradi ene učilnice sta učiteljici pri- siljeni, poučevati kombinirano v treh skupinah. Kakšen napor je to, ve samo tistsi, ki je to skusil. In kljub temu dosegata učiteljici lepe učne uspehe. Življenje učiteljic? V bližini ni no- bene sobe. Prisiljeni sta stanovati v precej oddaljenih Lučah. Ob lepem vremenu to pot še nekako zmoreta, toda pozimi, v jesenskih deževnih dnsh? 2e vfč komisij si je ogledalo to šolo. Menda je bil izdan celo odlok, da naj bi šolo zaprli. Toda naj ostane 70 otrok brez pouka? Prostor, kjer naj bi stala nova šola, je že določen. Toda prebivalci sami ne morejo zgraditi šolskega poslopja. Po- magali bi lio svojih močeh. Glavno bre- me bosta pa le morala nositi občina in okraj. Zaradi obupnih razmer želijo vsi prizadeti, da bi se že letos lotili gradnje. Mi-Fi OČIŠČENO DREVO — BOGATEJŠA LETINA Pridni in vestni sadjarji so izkoristili lepe sončne dni zadnjega tedna za či- ščenje sadnega drevja. Krošnje je tre- ba razredčiti, steblo in debele veje pa ostrgati raskavega lubja, za katerim se preradi zaležejo najrazličnejši sadni zajedalci. Kulinarična razstava v Celju je dosegla lep uspeh Ze lanska kuharska razstava, ki je bila združena s I. gostinskim plesom v Celju, je vzbudila veliko zanimanje, letošnja pa je prvo daleč prekosila. V pičlih dveh dneh, 2. in 3. februarja jo je obiskalo nad 3000 obiskovalcev. Ker v Celju primanjkuje primernih razstavnih prostorov, so morali to raz- stavo deliti na dva dela. V prostorih nekdap,je kavarne »Merkur« so bili raz- stavljeni mesni izdelki podjetij »Me- snine« in »Planina v Celju. Pivovarna Laško, vinska trgovska podjetja »Fru- škogorsko vinogorje«, »Vino Celje« in Trgovina z vinom iz Smartnega ob Paki pa so organizirali tudi pokušnjo vin in piva. Tudi Mestne pekarne so našle v tem delu svoj prostor. V salonu Hotela Evropa, so bili raz- stavlejni izdelki gostinskih in slašči- čarskih podjetij. Sodeloval je tudi Za- vod za pospeševanje gospodinjstva v Celju. Posebna ocenjevalna komisija, pod vodstvom Gostinske zbornice, ki je pri- reditev organizirala, je razstavljene predmete ocenila in jih razdelila na 3 stopnje. Da bi videli, kaj vse je nu- dila ta lepo urejena razstava, naj na- vedemo vsaj del teh razstavljenih pred- metov. Prvo, najboljšo oceno so do- segli naslednji izdelki: sestavljena ribja plošča podjetja »Savinja« Celje, bran- zino v aspiku in celjska gnjat (oboje »Savinja«) obloženi jezik in slov. svat- bena torta Zdravilišče Dobrna, gnjatna pena Zdraviliški dom Rog. Slatina, pi- ščančeva pašteta (»Savinja«), piščanče- va pašteta in gozdno tihožitje (»Sa- vinja«), spomladanska torta »Zvezda« Celje, izdelki iz mleka v prahu Zavod za pospeševanje gospodinjstva, mesni izdelki »Planina« Celje, mesni izdelki in sveže meso »Mesnine« Celje, dre- vesno deblo Lovski dvor, Celje in po- grinjek (pogrnjena miza) za svečano kosilo »Pošta« Celje. Med obiskovalci razstave so želi obilo pohvale in priznanja tudi ostali izdelki, ki jih žal zaradi pomanjkanja prostora ne moremo omeniti. Razstavi j alci in prireditelji so s to razstavo dokazali visoko stopnjo našega gostinstva in vse ostale prehranbene proizvodnje. Zelo umesten je bi tudi oddelek strokovne literature, ki je jav- nost opozoril, da je za tak uspeh po- trebno obsežno strokovno znanje. KaRšni čei^lJi so itiodemt? Nova koničasta oblika čevlja se tudi pri nas vedno bolj in bolj uveljavlja. Po svoji ozki obliki dela tak čevelj nogo elegantno in vitko. Pri tem je iz- redno važen izgled, dobra in precizna izdelava ter kvaliteta usnja. Močno zaokrožena 3,5 cm visoka pe- ta Ludvika XV., ki jc do nedavnega bila še mnogo v ospredju, je odstopila svoje mesto vitki peti. Zelo elegantni modeli čevljev imajo zelo ozko ko- ničasto peto, ki je visoka do 9 cm. Za najbolj nošeni čevelj še vedno velja tako imenovani »saloner«, ki je izpodrinil vse druge oblike čevljev kot so jermenasti in prstov prosti čevlji. Za dopoldanske ure se je ohranil stari, luknipasto šivani »saloner«. Pri gladkem čevlju je njegov izrez zelo važen, in sicer teče ozko in daleč v konico čevlja ali pa se horizontalno na konico čevlja tudi konča, kar je tu- di zelo moderno. Pri takšnem izrezvi čevlja je vsak drugi okrasek skoraj odveč. Razen koničaste oblike pa se uve- ljavlja kot športni čevelj tudi spredaj visoko s sponko ali pa z vezalkami zaprt čevelj. Ta čevelj ima podplat iz surove gume, peta pa nikakor ne sme biti predebela. Kot športni čevelj se nosi tudi čisto nizek »saloner«, ki je skoraj brez pete. Tudi eleganten popoldanski čevelj je največkrat izdelan iz dveh vrst usnja. Dragocene večerne opanke se nosijo večinoma le za velike prireditve. Poleg srebrnega in zlatega usnja se uporab- lja tudi usnje v raznih barvah. Jer- menčki ali pa peta so včasih posuti s svetlikajočimi kamenčki ali pa z majh- nimi belimi in črnimi peresi. Vpliv ita- lijanske mode je čutiti predvsem v tem, da tudi mi težimo za lažjim, mehkej- šim in elegantnejšim čevljem, ki na- rodi nogo ožjo in vitkejšo. DROBNI NASVETI Mrzle noge vam v postelji najbolje pogreje glinasta steklenica, napolnjena s toplim peskom. Taka steklen ca mno- go dalj obdrži toploto kot termofor, napolnjen z vodo. * Vosek ne bo kapljal s sveče, če jo bo- ste pred prižigom namočili v slani vodi in posušili na zraku. * Surovo mleko se vam ne bo skisalo, če mu primešate žlico vode, v kateri ste raztopili nekoliko sode bikarbone. Kuhinjska sol ne postane vlažna, če ji pridenete malenkcst koruznega zdro- ba. Ce se potice ali kolači prilepijo na pekač, jiih boste brez truda odstranile, če boste pekač za trenutek ix>stavile nad posodo z vrelo vodo. Razpisujemo 1. mesto referenta za izvoz; pogoji: praksa v komercialni izvozni službi, znanje angleške- ga in nemškega jezika; 2. dva strojna tehnika; 3. dva moijstra z delovodsko šolo. Plača po tarifnem pravilniku. TOVARNA EMAJLIRANE posode. celje CELJSKI JEDNIK T TSAKO mSOl SO^SOO.OOO diziorjev^ bo izžrebanih na srečke Konjeniške loterije. Že za 600 din lahko igrate na sto komadov srečk, ako se takoj-prijavite v prodajalni srečk v Celju. Žrebanje bo 17. februarja. v dsbri uri vrnjena psgreSana denarnica Med kupovanjem ▼ trgovini sem opa- aila, da mi je zmanjkala denarnica. Malo sem Se podvomila, če je nisem pustila v trgovini, kjer sem bila pred tem. Spomnila sem se, da je v trgovini Eraven mene stal približno 5-leten po- bič, ki pa je bil v trgovini nepoznan. V neki trgovini so nameščenke po- stale pozorne na fanta, ki se je pona- ftal z denarnico, v kateri je bila tudi osebna izkaznica. Obvestile so milični- ka, ki je nato preiskal vso zadevo. Po vsega 90 minutah — računajoč od fat«*« fep §gn». pogrešila denarnico, mi je miličnik Janko Rebec, s postaj« 1, prinesel pogrešano. Prizadevnemu miličniku, ki je bi- stroumno in hitro rešil zagonetko iz- ginule denarnice — vse priznanje. J. S. KORISTNA KULTURNA ZAMENJAVA V Jugoslaviji se prikazuje barvni film o Avstraliji s komentarjem v Esperan- tu. Le tega je Zveza Esperantistov Slo- venije prejela v zamenjavo za naš do- kumentarao-informativni film »Vode nam bodo pokorne«. Film »Avstralija danes« prikazuje splošno slilko današ- nje Avstralije. Posebno prikladen je za prikazovanje v naših ljudskih univer- zah in šolah. Društvo Esperantistov je za svoje članstvo priredilo pred dnevi \isi>elo predavanje in predvajsili so tudi ta film. Isto društvo priredi v sredo, 13. II. 1957 ob 18. uri v dvorani Sindikalnega sveta predavanje o delavskem gibanju v Nizozemski« s predvajanjem treh barvnih zvočnih filmov o NJzozemskL Predaval bo grailk Job Meninger iz Ni- zozemske, ki se nahaja v Zagrebu nai praksi v neki tiskarni. Predavanje je namenjeno za žirše občinstvo lin za člane društva, ki ga bodo prevajali iz Esj>eranta v slovenščino. Udeležite se tega predavanja! D. M. i redek jubilej Te dni praznuje 80-letnico rojstva in 40-letnico svojega službovanja pri pod- jetju »Plinarna-Vodovod-Razsvetljava« v Celju tov. Valentin David. Ta redek jubilej je še toliko bolj pomemben, ker je tov. David ves čas svojega dolgoletnega službovanja oprav- ljal službo vestno, nesebično in po- šteno. Podjetje se mora zahvaliti ravno nje- govi strokovnosti, da so bile vodovod- ne napeljave, montaže in priključki iz- vedeni tako solidno, da niti danes, po tolikih letih ne predstavljajo proble- mov. Razen svojega vestnega dela je tov. David posredoval svoje znanje in izkušnje v taki meri svojim učencem, da so danes vsi mojstri in kvalificirani delavci. Jubilantu Celjani izrekajo za- hvalo za dolgoletno požrtvovalno delo ter ga stavljajo mlajšim za vzgled, hkrati pa mu čestitamo k pomembnemu jubileju. celjski gasilci so ponosni na svoje uspehe Občinska gasilska zveza v Celju je imela pred dnevi občni zbor, na ka- terem so ugotovili, da so celjski ga- silci disciplinirani ter se zavedajo svo- je dolžnosti in odgovornosti, čeprav njihova organizacija temelji na prosto- voljni osnovi. Celjski gasilci so še po- sebej ponosni na 85-letnico obstoja ga- silske organizacije v Celju, ki ima za seboj bogate tradicije in zadovoljive uspehe. V organizaciji je vključeno lepo šte- vilo mladincev in pionirjev, pa tudi žene so zastopane v lepem številu. Kljub temu, da je občni zbor dobro potekal, pa so celjski gasilci bili razo- čarani nad dejstvom, da se občnega zbora niso udeležili tisti povabljeni gosti, ki bi se morali zanimati, kako dela organizacija in s kakšnimi pro- blemi se bori. Požari v Celju in okolici Celjski gasilci so bili v januarju več- krat klicani na kraje, kjer je nastal ogenj, ki bi bil lahko povzročil veliko škodo. V mizarski delavnici v Zidanškovi ulici 23 se je vnelo motorno kolo. Po- vzročena škoda na kolesu znaša okrog 25.000 dinarjev, gasilci pa so rešili v delavnici inventar v vrednosti 800.000 dinarjev. Pri Juriju Skodniku v Trnovljah se je v delavnici vnela eksplozivna snov. Gasilci so preprečili, da ni delavnica zgorela in da nastala škoda ni bila velika. Zaradi malomarnosti je nastal požar v drvarnici Ignaca Blatnika na Mari- borski cesti št. 115. Drvarnica je zgo- rela. Skoda znaša okrog 450.000 dinar- jev. V stanovanju Franca Brgleza v Ko- vinarski ulici 12 se je od razgrete peči vnela vmesna heraklitna stena. Po- vzročena škoda znaša okrog 5.000 di- narjev. Zaradi bencinskih hlapov je kratek stik v električni napeljavi povzročil požar v avtogaraži restavracije »Pošta«. Zgorela sta dva elektromotorja znamke »Tomos«. Povzročena škoda znaša mi- lijon dinarjev. Gasilci so preprečili raz- širitev požara na ostale predmete v garaži in stavbo. Pri gašenju požarov se je večkrat dogodilo, da so se v gorečih poslopjih vnele razne eksplozivne snovi. Iz tega se da sklepati, da imajo ljudje vede ali nevede skrite še razne eksplozivne sno- vi izza časa vojne. Ker v primeru po- žara take snovi povzročajo gasilcem veliko nevarnost, nai vsi, ki bi kaj ta- kega še imeli, to prijavijo najbližji po- staji Ljudske milice, da jih uniči. Tudi dimnikarji bi morali redno iz- žigati dimnike, da bi ne nastajali tako pogosti dimniški požari. Šoferji dostikrat nimajo v redil vži- galnih naprav pri vozilih. Pri polnje- nju tankov so se zadnji čas pri ben- cinskih črpalkah primerili trije pri- meri vžiga. V času od 2ft. I. do 2. IL 1937 je bilo rojenih 29 dečkov in 33 deklic. Poročili so se: Ivnu I rušič, oficir JLA in Tvnnka Leben, na- meičcnkn, oba iz Celja; Aloj/.ij Kcžman, pred- metni učitelj in Zofija Kepoliisk, učiteljica, vb« iz Dobrne; Ljubumir Jožef Nareks, strojni tehnik iz Sevnice in Ana Steruad. knjigovudki- iijo iz Šoštanja; Knrol Capuder, strojnj tehnik it Škofje vasi in jo/.efa Vcrk, kemijski telinik h Celja; Oton Kundih, miner in Silva Verhov- šek, delavka, obu iz Celju; Jožef Kosaber, de- la« ec in Aniulijn Cajnar, krojaška pomočnica, oba iz Celja; Anton Jnnc, striipiir in Karolina Mlinaric, poljedelka, oba iz Trnovelj: Anton liriliernik, sodaiski pomočnik iz Celju in Ma- ric« Jezovšck, gospodinja iz Itiikovžinka; Ivan Krnjnc, del. nadzornik iz Celja in Marija De- li leva, servirka iz Irutne; Franc Dorn, strojni deluvodja in Terezija Meža, fiu. knjigovodja,, oba iz Velenja. l'mrli so: Jože Spiljak. novorojenček iz Dvora, star 12 dni; Pavel l^nnkelj. otrok iz Bela, star 2 leti; JoNip M(/iin, U|i()kojencc iz Celja, slur 85 let; Marija .Šagnr, delavka iz P<:(l\olovljcka, stara "2 let; Viktor I.ojk, apokojenec iz Celja, stur !*• let; Podjavcršek Franc, kmet iz Ccljn, stnr fct let; Antonija Potočnik, upokojenka iz Ve- tnija, stani 6:^ let; liadko Drač, otrok iz Celja, (>l«r 4 mesece. V pretepu je bil z nožem zaboden v nogo Viktor Skornšek iz Matk pri Pre- boldu. Pri smučanju si je zlomil roko Her- man Gutenberger iz Trnovelj. Dveletni Ivan Pinterič iz Griž je pri igranju padel v lonec z vrelo vodo. Utrpel je težje opekline. Pri delu si je s cirkularko poškodo- val roko Stanko Mihelič iz Tcharja. Ivan Beg, uslužben pri Elektro Celje je mod de'om v Rog. Slatini padel z električnega droga. Utrpel je pretres možganov in si nalornil hrbtenico. Pri smučanju so si zlomili nogo 12- letni Viktor Pangerl iz Dobrave, Anton Breznikar iz Grajske vasi pri Gomil- skem, Mirko Korcs iz Cermožiš pri Zctalah in Drago Hlupčič iz Roginske gorce pri Pristavi. Pri padcu pa si je zlomil nogo Jože Grčar iz Matk pri Preboldu. Pri srkanju drv se je vsekala V roko Milica Krežo iz Vitanja. V pretepu je bil v Lupinjaku z no- j žem zaboden v hrbet Franc ^lej, do- ' ma iz Zid. mosta. Laščanom je odleglo Novica, da je republiški Izvršni svet sklenil kreditirati nadaljnjo izgrad- njo železniške postaje v Laškem, je razveselila prebivalce Laškega in oko- lice. Končno bo v Laškem stavba, ki je bila zelo nujno potrebna, saj so mnogi naravnost obžalovali, da so staro po- slopje podrli, kajti streha je bila le streha, čeprav je bila razmajana. Po pravici je Laščanom odleglo. Pa ne samo Laščanom. Vsakemu, ki mu je drag ta turistični kraj. IZ VELENJA Na občnem zboru SZDL v Velenju so ugotovili, da je še vedno pomanjkljiva trgovska in obrtna mreža. Močno se je uveljavilo družbeno upravljanje v rud- niku, elektrarni in v šolah, medtem ko je v manjših podjetjih še vedno šibko. Prav tako je bilo bogato kulturno prosvetno življenje kraja, katerega ža- rišče je bila velenjska Svoboda. Na občnem zboru so sklenili okrepiti delo potrošniških svetov in uveljaviti družbeno upravljanje v manjših pod- jetjih. Vse tiste, ki neredno in neod- govorno opravljajo dolžnosti na vodil- nih mestih podjetij, bodo klicali na odgovornost. Ponovno so govorili o kričeči potrebi po novi šolski zgradbi, kajti število otrok neprestano narašča in že obstaja bojazen, da bodo morali pričeti s po- ukom v treh izmenah. S. V. Vozni red — ali varnost prometa? Dne 5 februarja zjutraj je na cesti I. reda Celje—Ljubljana prišlo do težje prometne ne- sreče. Medtem ko je komisija TNZ zaključevala •▼oje delo pri nezsodi, ki se je dof;odila uro prej. je iz smeri Celja prirozil avtobu.s, ki ga je opravljal Drago Štajnbuher, zaposlen pri SAP Maribor (na relaciji Maribor—Ljubljana). Hitrost vožnje ni bila prilagojena stanju cest i« vremenu, znto ni bilo mogoče ustaviti avto- busa nred oviro. Avtobusni voznik je najprej zavozil v avtomobil. Trčenje je bilo tako moč- no, da je avtomobil odbilo 35 metrov nn njivo. Iz potniškega avtomobila je vrglo potnika, ven- dar je ostal brez poškodb. Materialna škoda na vozilih znaša okoli 509.009 dinarjev, človeških žrtev pa ni bilo. Do nezgode je prišlo zaradi prehitre vožnje avtobusnega voznika. K omenjeni nezgodi je nujno pripomniti naslednje: uprave podjetij SAP — tako Celic, Maribor ali Ljubljana — morajo prilagoditi vozni r<"d tnko, da bo varnost potnikov /njnm- čena. Vozniki na teh relacijah naj vozijo s tako hitrostjo, ki bo odgovarjal« stanju cest in vremenu, ne glede na morebitne znmnde. Opaziti je nnmroč, da vozniki tranzitnih prog vozijo s prehitro brzino, ne upoštevajoč pro- ■letnlh predpisov in znakov. Islcsa dne se je voznik poltovorncgn avto- mobila iz Kamnik«, zaposlen pri trgovskem podjeljii »Zve/da«, zaletel v zadiiii del potni- tkeg« avtomobila, last rudnika Zabukoslopja, saj bodo ljudje radi pomagali s prostovoljnim de- lom. Na občnem zboru »Partizana«, ki je bil dan pozneje, pa poročila niso bila preveč razveseljiva. Družtvo je v zad- njem letu zelo nazadovalo. Medseboj- na trenja društvu niso v korist, kar se je na tem občnem zboru dovolj jasno pokazalo. PO ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI KRATKE VESTI IZ MOZIRJA Pred dnevi je bilo v Mozirju posveto^ vanje z direktorji in predsedniki de- lavskih svetov in upravnih odborov večjih podjetij na področju mozirske občine, na ikaterem so obravnavali važ- nejša gospodarska vprašanja. Sklenili so. da se bodo v bodoče večkrat sestali in skupno reševali probleme, ki zasoL- majo podjetja in občino. Pri društvu Ljudske tehnike v Mozir- ju je najibolj delaven avto-moto krožek. Trenutno obis:kuje šoferski tečaj preko 40 članov, med njimi tudi nekaj sta- rejših. Društvo bo organiziralo še ne- katere druge krožke. Gozdarsko kmetijska proizvajalna poslovna zveza v Mozirju ima poleg ostalega v svojem delovnem programu tudi gkrb za izboljšanje perutninarstva na področju mozirske občine. Da bodo lahko zadostili potrebam p>o dobri šta- jerski kokoši, bodo v kratkem v Mozir- ju uredili umetno valilnico s kapaciteto okoli 8.000 piščancev. Rejci perutnine so to zamisel poslovne zveze toplo po- zdravili. Na področju mozirske občane že nekaj tednov 16 poverjenikov pridno zbira člane Prešernove družbe za prihodnje leto. Lani so zbrali preko 800 članov, letos ipa se bo število še p>ovečalo. Po- sebno dober odziv je opaziti med po- deželskim prebivalstvom. Poleg kmetijsko gospodarske šole in tečaija Rdečega križa imajo letos v Mo- zirju tudi krojni tečaj, ki ga obiskuje preko 20 kmečkih deklet. Ta tečaj je organiziral aktiv mladih zadružnikov ob podpori žena zadružnic in tukajšnje kmetijske zadruge. V MOZIRSKI OBCINI je 22 SOLSKIH MLECNIH KUHINJ V mozirski oibčini delujejo letos pri vseh 22 šolah mlečne kuhinje. Toplo hrano pa sprejemajo učenci v 15 šolah, v mlečnih kuhinjah pa sprejemajo mrz- lo hrano vsi učenci. Občina Mozirje je lani namenila za mlečne kuhinje 150.000 din. V MOZIRJU SO USTANOVILI DRUSTVO PRIJATELJEV MLADINE Na pobudo Socialistične zveze je bilo pred dnevi v Mozirju ustanovljeno Dru- štvo prijateljev mladine, ki že sedaj šteje nad 120 članov in je že ob usta- novitvi po3.talo najmočnejše v občinL Ustanovili so več društvenih sekcij in sklenili da bo društvo posvečalo skrb vzgoji, moralni ter materialni pomoči mladine, hkrati pa s predavanji poma- galo tudi staršem pri vzgoji. KAJ PRAVIJO POSLOVODJE TRGOVIN V MOZIRSKI OBCINI Na zadnji mesečni konferenci poslo- vodij zadružnih in socialističnih trgo- vin so se zborovalci pritoževali, da druž- beno upravljanje v trgovinah ne pride do izraza in da je delo upravnih odbo- rov včasih preveč usmerjeno v skraj- nosti. Upravni odbori baje obravnavajo vprašanja in probleme v posameznih trgovinah ne da bi se poprej zanima- li, prepričali in povprašali uslužbence same. Zato tudi sklepi niso vedno pra- vilni. Govorili so tudi o potrošniških svetih, ki bi Lahko blagovnemu prome- tu nudili več pomoči. Na koncu so skle- nili, da se marža v t'^govinah ne bo povišala, čeprav se bodo zvišale plačo uslužbencev trgovin. V boCni so na občnem zboru organizacije SZDLt ugotovili, da delo lani ni bilo zadovo- Ij-vo, za kar je treba iskati vzroke predvsem v odboru samem. Zaradi ne- delavnosti in neplačevanja članarine, so nekaj čianov izključili iz organizaci- je, nekaj, zlasti mlajših ljudi pa so vkljiučil: v organizacijo. Sklenili so, da bodo posvetili posebno skrb mladini in prosvetnemu društvu, ki ima vse po- goje za delo. Z PO ENEM LETU V BOCNI SPET MLADINSKA ORGANIZACIJA Leto dni v Bočni mladinska organi- zacija ni delala. Zdaj pa so jo ix)novno ustanovili. Nova organizac.ja šteje 40 članov, v kratkem pa jih bo še več. Postavili so si širok program dela, ta- ko na področju prosvete, družbenega upravljanja, politične vzgoje itd. Tes- neje se 'bodo poveza.i z osiialimi mno- žičnimi organizacijami, predvsem pa z aktivom miad.h zadružnikov. Nekoč je b la v Bočni najboljša mla- dinska organizacija v občini. Bo to spet postala? V Smartnem ob dreti bodo KOLINE ODSLEJ BOLJ STROKOVNE Zene zadružnice v Smartnem ob Dre- ti 90 organiziiede tridnevni tečaj o ko- linah in konzerviranju svinjskega me- sa. Tečaj je vodila upravnica Gospo- dinjske šo.e iz Sentju.ja tov. Medve- dova. Tečaij je obiskovalo okoli 90 že- na in deklet. Prvi dan so se teoretično pomenile, druga dva dni pa so razde- ljene v dve skupini praktično uveljavi- le pridcbljeno znanje. Spričo takega* števila obiskovalk in uspeha, ki so ga dosegle, bo v bodoče vredno iti v nji- hov kraj riad »konzervirano« svinjino. Po šentjurski občini S65 KAZNI V ENEM LETU — AH KAKO OBCANI SPOŠTUJEJO ZAKONE Pred dnevi je bila v Šentjurju seja sveta za splošno upravo, na kateri je načelnik Tajništva za notranje zadeve iz Celja tov. Ančik uvodoma objasnil naloge, ki jih ima ta svet. Ko so člani sveta poslušali poročila, so lahko zvedeli, da prebivalci občine precej grešijo. Sodnik za prekrške je v lanskem letu sprejel 526 prijav. Od tega je bilo kaznovanih 365 l;udi. 116 zaradi prometnih prekrškov, drugi pa zaradi šušmarstva, nepošiljanja otrok v šolo in drugega. Posebej so obravnavali šušmarje. Ugotovili so. da je premalo prijavljenih obrtnikov. V vsej občini ni niti ene obrtnice — šivilje. Verjetno so vzrok temu visoki davki in takse. Sklenili so to stvar urediti, poostrili pa bodo ukre- pe zoper šušmarje, ki majo po več po- močnikov, medtem ko zoper one, ki de- lajo samo v zimskih mesecih, ne bodo tako drastično nastopali. Na koncu so govo-^ili tudi o tem, da je treba urediti poročno dvorano, poži- Viti poročne obrede in drugo. P^avtako so priporočali gasilcem in djmnika^^jem, da bi organizirali razna požarnovair- nostna predavanja. IZ UPRAVE KINOPODJETJA ŠENTJUR ODGOVARJAJO ... Na dopis, ki je bil objavljen v prejš- nji številki, nam je uprava kinopodje- tja iz Šentjurja poslala dždjši dopis, ka- terega kratka vsebina je tale: Kinopodjetje nima vodno na razipola- go filme, ki bi jih želelo. Obiskovalci kina imajo tudi različne okuse" po znanem pregovoru: »Sto ljudi, sto čudi.« Dvorano kurijo enkrat na teden ne- kaj ur pred predstavo. Kako je s pro- stori, ki se kurijo samo redkokdaj, mora vsak vedeti. V kratkem bo dobi- la dvorana centralno kurjavo, potem bo tudi to odpadlo. Da je pri blagajni včasih gneča, so krivi obiskovalci sami. Prdejo prepoz- no, včasih tik pred začetkom, ali pa tudi med trajanjem predstave. IZ PONIKVE PRI GROBELNEM Pred dnevi je umrl Franc Vouk, p. d. Smodej iz Okrcsnk Celjan |:oncs("n. Novoizvoljeni celjski strelski občinski odbor Je i>rc|,ričan. da bo dal v Celju v prihodnjih letih najboljše strclcp, ki bodo mestu in re- publiki v ponos. Republiško prvenstvo druStev prijateljev prircde! V okvira celjskega smačarskega tedna |e bilo tudi republiško prvenstvo članov draštoT prijateljev prirode. Na žalost je to tekmova- nje izpadlo kot okrajno prvenstvo, saj %• se ga udeležili le člani društev prijateljev pri- rode iz celjskega okraja. Navzlic tema p« množičnosli ni zaostajalo, saj je samo v pi»- nirskih disciplinah nastopilo več kot 200 mla- dih smučarjev. Podrobni rezultati pa so bili naslednji: Te> ki, člani — 8 km: 1. Goričnik Zabukovea) 34:06, 2. Cilenšck (Zabukovea) 42:04, 3. Saša (Celje) J5:02; članice — 4 km: Belaj 23:08, Škornik (obe Celje) 29:52; mladinci — 4 km: Verk 15:29, Sumer 18:25 in Zupane (vsi Celje) 21:02. Pionirji — letnik 1947 in mlajši: Golnh, Pi- lih, Stega; letnik 1945-46: Koren, Henčič ia Lužnik; letnik 1943-44: Oblak, Podergajs in Pem, Pionirke: Pavlic Sirk in Rozman. Najmlajši smučarji so se pomerili tndi t smuku. V posameznih skupinah so najboljša mesta zavzeli -- pionirji, letnik 1947 in mlajši: Stegu, Baburski in Petru; letnik 1945-46: Laž- nik, Henčič in Pestotnik; letnik 1943-44: Gor- jup, Polutnik in Groberger. Pionirke — letnik 1947 in mlajše: Rozman, Goričan in Tamše; letnik 1946 in starejše: Lubej, Pavlic iu Sirk. Mlajši mladinci pa so se v smukn razvrstili takole: Vrhove, Koražija in Brglez. Za zaključek prvenstva društev prijateljev prirode je bilo še tekmovanje v slalomn pri Celjski koči. Pri članih je zmagal Janka Ce- tina (Kovinotehna) v času 1:09,6 pred Arzea- škom 1:21,2 in Catrom. Pri članicah je bila najboljša Grabarjeva, na drugo mesto se je plasirala Delakova. Najboljši mladinci pa s* se zvrstili: Graiek, Rom ia Kraaipak. Pri piaair* jih v slaloma pa je prvo ateste pripadala Pestotnika, drago Košiča, tretje pa BelkL »PARTIZAN« MOZIRJE PRAZNUJE 75-LETNICO OBSTOJA Telovadno društvo Partizaa Mozirja Je ena med najmočnejšimi in najbolj delavnimi dru- štvi v mozirski občini, saj šteje 247 članov — okoli 35 odstotkov vseh prebivalcev Mozirja ia bližnje okolice. Od zadnjega občnega zbora se je število članstva povečalo kar za 89 članov. Draštvo ima 9 oddelkov in je plan dela za lete 1956 izvedlo 95 odstotno. Članstvo se je lansko leto ndeležilo skore vseh prireditev, tekmovanj ia proslav, take v okraju samem, kakor tadi v okrajnem, r»- pabliSkem la arezaeai nerila. Tekmovale |» tadi ca pokal Ljadske pravice ia desefle X mesto. Na letaem občnem zbora so »kleaill« da be moralo draštve nujne organizirati v*> černe seminarje za vodnike, ki jim jih zel« primanjkuje. Društvo slavi letos 75-Ielaice svojega obstaja in je najstarejše ne samo v celjskem okraja, temveč v republiki. Obletnico bodo dostoja« proslavili s telovadne akademijo in eb tej priliki razvili nov društveni prapor. Društvo je lani začela z delom pri gradnji aovega prizidka k telovadnemu domu. Pri tent delu in pri obnovi kopalnega bazena le člaa- stvo opravile nad 1.200 prostovoljnih delevaUi ar. Po živahni razpravi so na občnem zbora sprejeli program dela za leto 1957, ki poleg drugega zavzema nadaljevalna dela na pri' zidku ter dokončno ureditev letnega telovadi« šča in smačarske skakalnice. ^ OBVESTILO iAfTOBVSNI PROMET* CELJE obvešč* potnike, da spreminja aa splošne željo odhod avtobusov iz Celja za Ljiibljauo od 11. februarja dalje, ia sicer: Aotobusna proga Celje—Trojane—Ljubljuna Odhodi iz Celja ob 6.00 in 15.000 uri; prihodi v Ljubljano ob 7.50 in 16.50 uri. Odhodi iz Ljubljane ob 15.00 in 18.000; prihodi v Celje ob 16.50 in 19.50 uri. Obralujo ob delavnikih. Aotobusna proga Celje—Naz*rje—Gornji grad—Ljubljana odhod iz Celja 5.45 odhod iz Ljubljane 16.00 odhod iz Mozirja 6.59 prihod v Gornji grad 17.4t odhod iz Gornjega grada 7.10 prihad v Mozirje 18.16 prihod v Ljubljano 9.00 prihod v Celje 19.10 Obratuje tudi ob nedeljah in prazaikihi Poslužujte sc solidnih prevozov z našimi sodobnimi avtobusi! ....._.........„_^^__^....................., UPRAVA ...... TKilHINR-GillilHTERUa 9 CEUU TRGOVSKO PODJETJE NA VELIKO • RAZPISU JE mesto za delo v komerciali Prednost imajo osehe s srednješolsko izobrazbo, ali iz- učen trgovski pomočnik. Ponudbe poslati z navedbo kvalifikacij na upravo podjetja. OBVESTILO vsem sadfariem in lastnikom sadnega drevja Na podlagi Temeljnega zakona o varstvu rastlin pred boleznimi In Škod- ljivci (Ur. list FLRJ št. 26/54), Uredbe o obveznem zatiranju škodljivcev in bolezni sadnega drevja (Ur. list LRS štev. 11/50) in Odredbe o obveznem čiščenju in škropljenju sadnega drevja na Območju okraja Celje, ste tudi v teku zime 1956-57, in to do 28. februarja 1957 pod kaznijo dolžni očistiti in poškropiti sadno drevje. Razen pečkatega sadja je treba poškropiti tudi ko- ščičarje, to je slive, češplje itd. Pred začetkom škropljenja je treba po.sekati suha sadna drevesa, ostala pa temeljito očistiti lišajev, mahu, suhih vej itd. Za ohranitev sadnih dreves, napadenih po ameriškem kaparju, moramo ta drevesa poleg škropljenja tudi pognojiti. Sadno drevje bomo škropili: z rumesan pasto 2% — jablane in hruške 1% — češplje, slive, breskve ali z nimesan oljem 3% — jablane in hruške 2% — Češplje, slive, breskve ali s kreozanom 3% — jablane in hruške 2% — češplje, slive, breskve ali z žvepleno. apneno brozgo 20—25% pri 20—22 Be, ki jo posebno priporočamo. (Za koščičarje vzamemo nekoliko manjšo koncentracijo). V hladnejšem vremenu smemo škropiti le z rumesan oljem. Rumesan pasta, rumesan olje in kreozan so strupena škropiva, zato moramo biti pri delu z njimi previdni. Škropilci naj imajo oblečene zaščitne obleke. Tudi nos in usta morajo biti pri škropljenju zaščitena. Med škropljenjem škropilci no smejo jesti, piti in kaditi. Živini moramo preprečiti dostop do mest, kjer pripravljamo škropivo. Naj ne ostane nobeden sadovnjak nepoškropljen, kajti nepoškropljeni sadovnjaki so lahko žarišče okužb sosednjim poškropljenim sadovnjakom. Začnimo s škropljenjem takoj, ker samo v tem primeru bo zagotovljen uspeh. Okrajni ljudski odbor Celje Kmetijska inšpekcija PREBIVALCI SAVINJSKE DOLINE pozoRr Renomlrano Izvozno podjetje »SLOVENIJALES-«, LJubljana dostavlja pohištvo brezplačno no dom do ZS hm v oholico Celja ob kamionskih cestah direktno iz svoje prodajalne V CELJU, Zidanškova ul. 15 bivSa trgovina ►►POHIŠTVO, CELJE*, katere poslovanje je s 1. I. 1957 prevzelo. Oglejte si naŠo bogato zalogo vseh vrst pohištva! Prepričajte se o naših brezkonkurenčnih cenah! Zadovoljni boste z našo postrežbo! CELJSKI TEDNIK — IZDA.TA OKRAJNI ODBOR SZDL V CE- LJU — UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR — ODGOVORNI URED- NIK TONE MASLO — URED- NIŠTVO IN UPRAVA: CELJE, TITOV TRG 3 — POSTNI PRE- DAL 123 — TEL. UREDNIŠTVA 24-23, UPRAVE IN OGLASNEGA ODDELKA 25-23 — TEKOCi RA- CUN 620-305-T-1-266 PRI MEST- NI HRANILNICI V CELJU — IZHAJA VSAK PETEK — LET- NA NAROČNINA 500 DIN, POL- LETNA 250 DIN, Četrtletna 125 DIN — ROKOPISOV NE VRAČAMO — TISK CELJSKA TISKARNA V CELJU Delovni kolektiv in uprava, upravni odbor, osnovna organizacija ZKS, pod- odbor DSDU sporočajo pretresljivo vest, da je nenadoma amrl MILAN FURMAN arhivar Celjskega gledališča Zvestega tovariša, vzornega delavca in pred boleznijo tako aktivnega in daro- vitega igralca amaterske družine ne bo ho nikoli pozabili. Dolgujemo mu hvaležnost za njegovo zvestobo, marljivost in vsekJtu- požrtvovalno dele. Celje, 2. februarja 1957 Celjsko gledališče PUTNIK OBVEŠČA Obveščamo vse cenjene stranke, da smo pričeli s sprejemanjem prijov za dvodnevni avtobusni izlet ua spomladanski dunajski ve- lesejem. Nadalje obveščamo, dn so izšli programi iz- letov za prvo polletje 1957 za tu- in inozemstvo. Vsa šolska vtdstva prosimo zn pravočasno prijavo za »Planiške tekme«. Ob tej priliki bo- mo organizirali poseben šoUki vlak. Nc pozabitu, da naša poslovalnica izdaja vozne karte za tu in inozemstvo že v pred- prodaji. Posredujemo dokumente ter potna dovoljenja s tujimi vizami ter nabavljamo valute za privatna potovanja. Poslužujte se naših uslug, ker boste hitro in solidno postreženi. RAZGLAS V četrtek, dne 21. februarja 1957 od 14. ure dalje bo obvezno cepljenje psov protj pasji steklini v Veterinarskem zavodu v Celju, Pot na Lavo, za zamudnike. Vsi lastniki, ki nc bodo dali cepiti svojik psov, bodo kazn-'—' Občinski ljudski odbor Celje OuucicK. Z« go.-,pod.irstvo PUSTNE PRIREDITVE OLEPŠEVALNEGA IN TURISTIČNEGA DRUŠTVA V CELJU NEDELJA, 3. marca 15.30 II. OTROŠKA MAŠKARADA za otroka od 5 do 10 let. Vstopnina: maske brez- plačno, otroci 20 din, spremljevalci 100 din. 15 mask bo nagrajenih. PUSTNI TOREK, 5. marca ob 20 30. TRADICIONALNA MAŠKARADA - Vstopnina: maske brezplačno. ostali 200 din. Tekmovanje iu konkurenca mask, bogate nagrode. — Obe prireditvi bosta v Narodnem domu: predprodnja vstoi)nic v društveni pisarni od 1. marca dalje, dnevno od 10. do 12. ure dopoldne. UGODNO prodani traverzc. Keršič Mirko, Kor.5ičov hrib 1, Trbovlje. UGODNO prodam vinograd s kletjo in sadov- njakom na lepi sončni legi blizu Vojuika. Bolak Martin, Arciin 3, p. Skofja vas. PRODAM vseljivo hišo z nedosrraicniin gospo- darskim poslopjem, nekaj zemlje, 5 minut od glavne ceste v Savinjski dolini. Primerno za obrtnika. Naslov v upravi lista. PRODAM dobro sadno pijačo ali zamenjam za prašiča ali koruzo. Vprašati pri Dobrotinšek, Šmartno v Rožni dojini 20. PRODAM lepo stanovanje, 3 sobe, kuhinja. kaL'inet, in pruikline (700.000 din), delne vseljivo in na obroke. Naslov v upravi lista. PRODAM smuči, posodo za mast (50 1) in lon- čeno peč. Naslov v upravi lista. PRODAM dobro ohranjen radijski sprejemnik Tesla 53 E za 30.000 din. Vprašati: Golok Andrej, Celje, Trp V. kongresa 10,1. PRODAM lepo parcelo (sončna lega — 1 ha) blizu trga Senljur. Naslov v upravi lista. KURIM motor na vodno hlajenje (4 KS).. Po- nudbe na upravo lista. SLUŽBO M1::NJAM. Imam dokončano srednjo šolo in triletno prukso v splošni administra- ciji, delno obvladam strojepisje, angleški ia Ucuiški jezik ter želim primerno zaposlitev v Celju. l'ouudbe ua upravo lista pod »takoj«. SAMO.^lOJNO GOslOUlNjO k^ tričlanski družini sprejme irizer Lorbek, Celje, Tom- šičev trg 9. DhKLE z dežele s srednješolsko izobrazbo sprejme kakršno koli zaposlitev. Naslov v upruvi listu. IŠCE.M STROKOVNJAKA za majhno precizno kumnoscško delo. Pouudbe pod iRelief« na upravo lista. MOiK.i išče opremljeno sobo. Naslov upravi lista. ISCliM dvosobno stanovanje v Celju ali oko- lici, oddaljcuo 50 km. Pomagum dograditi ali nudim posredovalno nagrado. Mlinaric, Dravograd. V NAJEM VZAMEM gostilno ali gostinski obrat kjerkoli. Naslov v ui)ruvi lista. BnSO i^LANlNSKO |-O.VK).iANKO s sedem (7) prenočišči na Oljki seilaj stalno oskrbuje gostilničurka Ida Cremožnik, ki se priporoča za obisk. PROSIM NAJDITELJA temnorjave usnjeno ženske rokavice, izgubljene v torek zvečer v bližini kina Union, da jo vrne proti gradi na upravo lista. PROSI.M najditelja leve usnjene rokavice (puučnik), izgnljljcne v mestu dne 30. I., naj jo odda proti nagradi blagajničarki pod- jetju »Usnjec. AMEIUSKI SLOVENT-:C. visok in lepe zunanjo- sti z večjim premoženjem želi resnega znanja s starejšo, intcligeutuo, simpatično tovorišico. ljubiteljico narave. Pismene ponudbe na nprnvo lista pod šifro »Bodočnost«. NEODVISNA, starejša, zdrava vdova s stalnim mesečnim dohodkom, vajena na deželi in v nicstn želi resnega poznanstva z značujnira moškim v starosti približno 55 let. Ponudbo na nprnvo lista pod »Skupnost«. ZAHVALjnjEM sc primariju dr. Suštoršiču za uspešno operacijo .in vsem zdravnikom tet strežnicam kirurgičncga oddelka. Resner Rudolf ZAHVALA Priznanje In zahvalo izrekam veterinarjem Veterinnrskc bolnišnice v Celju ter vsemu oseb- ju, da so ini uspešno zdravili mojo edino kra- vieo. ki jo imam v hlevu, ter ji tako rešili žlvljeirje z uspelo ojieracijo. Posebno se za- hvaljujem Pleterski Ivanu za hitro pomoč. 2olnir Antonija, Ostrožno 85 Nede.ja, 10. tebruarja 11,15 I/brali ste — prisluhnite! 11,45 Zabavna glasba, vmes reklame in objave Ponedeljek, 11. februarja 1?,00 Domače novice, objave in reklame 17,15 Bosanske narodne l.',30 Sporini koiueniur 1",55 V plesnem rilnin 17,45 Koncertni valčki Torek, 12. februarja 17,00 Domače novice, reklamo in objave 17,15 Izbrali ste — prisluhnite! 17,30 Radijski feljton 17,55 Ghisbi-na med igra 17,45 Igra tamburaški orkester »Fr. Prešeren« Sreda, 13. februarja 17,00 Domače novice, objave in reklame 17,15 Poje Komorni mokki zbor p. v. Egoaa Kunejn 17,30 Kulturni obzornik 17,35 Glasbena medipra 17,45 Filmske melodije Četrtek, 14. februarja 17.00 Domače novic'e, objave in reklame 17.15 Izbrali ste — prisluhnite! 17,30 5 minut za naše gospodinje 17,55 Glasbena medipra 17,45 Igra Celjski instrumentalni kvintet, pojeta Erika Kozoderčeva in Volodja Peor Petek, 15. februarja 17,00 Domače novice, objave in reklame 17,15 Poje* zbor Prosv. društva »Rovtar« ii šmihela p. v. A. Acmana 17,30 Pionirska oddaja 17,33 Promenadni koncert Sobota, 16. februarja 17,00 Domoi^e novice. '----- reklame 17,15 Izbrali ste — prislahaltot ' CELJSKO GLEDALIŠČE Sobota, 9. februarja ob 18 — Richard Naski VKK.MENAR - Gostovanje v Lokah Ponedeljek, 11. febr. ob 14,50 in 20 — Richard Niish: VREMKNAR — Gostovanje v Brežiciilt Sreda, 13. februarja ob 16 — Shakespeara! Ni.vCBLTlI — 11. srednješolski abonma Petek, 15. februarja ob 20 — Richard Naslit VKEMENAR — Gostovanje v Sevnici KINO UNION, CELJE Od 9. do 12. IL: »VEST«, češki film Od 13. do 16. II.: »POT V PRAZGODOVINO«, češki barvni film KINO METROPOL, CELJE Od 7. do 10. II.: .DOKLER SI Z MENOJ«, nemški barvni film Od 11. do 14. II.: >OTllELO«, ruski barvni film Od 15. do 18. IL: »ODISEJ«, ameriški barvni film Uroš Cer: Napad najetnišnico Ta zgodba ni krajevno omejena; komajda časovno. Imena in dogod- ki so izmišljeni, čeprav temeljijo na resničnem zgodovinskem dej- stvu nedavne preteklosti. Zgodila .bi se lahko povsod tam, kjer se narod pogumno bori proti tiran- skemu zaiwjevalcu. Dan za dnem grmijo salve v enako- mernih presledkih.. Zvečer, ko zavlada tišina in ko krožijo po mestu patrulje po šest mož, se odpro vrata mestne jetnišnice in skoznje pripeljejo vozovi, visoko naloženi s podolgovatimi zaboji iz surovega lesa. Cez čas se zopet vr- nejo, prav tako naloženi, le da vlečejo konji mnogo laže in da zaboji votlo ropočejo. Poveljnik mesta Rossegg je zaprosil za ojačenje vojaških sil. Partizanski oddelki, ki so se v zad- njem času zelo pomnožili, so posta- jali vse bolj drzni. Vodil jih je nena- vadno pogumen mož, o katerem okupa- cijske oblasti niso vedele drugega ka- kor ime Gorazd. S svojimi oddelki je strahoval zavojevalce po vsej dolini. Ko je dal komandant pomožne policije v bližnjem trgu postreliti deset rudar- jev, osumljenih sabotaže, si je skuhal slabo kašo: Gorazd je še isti večer po kratkem boju zavzel komandaturo, po- bil vso posadko s komandantom vred in razrušil poslopje. Rosseggov predhodnik je dal v vseh gorskih vasicah nabiti lepake, s kateri- mi je pozival Gorazda, naj se preda, sicer pa bo padlo sto talcev. Gorazd je prišel, toda drugače kakor si je predstavljal poveljnik mesta. Stopil je v njegovo pisarno sredi belega dne kot nižji častnik pomožne policije in mu pognal kroglo v glavo. Rossegg, ki je prevzel dolžnosti pre- minulega, je takoj ob svojem nastopu podpisal smrtno obsodbo za dve rsto talcev. Pri streljanju je bil večkrat sam navzoč. Njegovo prošnjo je glavno poveljstvo sprejelo. Dodelilo mu je štiri polke pehote in dva oddelka oklepnih vozil v upanju, da se bo vendar že mogel urediti železniški promet, ki je bil v teh krajih nevarno ogrožen: vedno zno- va so se rušili mostovi in južna proga je bila po večkrat na teden kje raz- streljena. Vendar so bile številne ekspedicije novih enot brezuspešne. Močne vojaške sile so se vračale z gora, ne da bi kje naletele na sovražnika. Proti koncu decembra pa se je del vojaških enot vrnil v mesto. Rosseggu se je zjasnil togi pruski obraz, ko mu je podpolkovnik Braun poročal, da so ujeli štiri partizane, ki so jih prese- netili na neki kmetiji. V duhu je že videl železni križec prve stopnje na svojih prsih. »Sie sind ein fabelhafter Mann,« je rekel. »Pripovedujte mi, kako ste iz- vedli to pogumno vojaško dejanje.« Braun je pripovedoval in okrasil svo- jo zgodbo z junaštvi, ki jih ni bilo. »Fabelhaft, fabelhaft,« je ponavljal Rossegg. »Priporočil vas bom glavnemu .poveljstvu.« Popoldne je nekaj časa prisostvoval zasliševanju . .. Toda že po kratkem času se je razkadila njegova dobra volja. »Kaj to govedo nima kože?« je kri- čal. »Nič živcev? Mar so iz usnja?« Poročnik Gobseck, ki je vodil zasli- ševanje, je povesil oči in pobledel, ker i C čutil v predstojnikovih besedah oči- tek. Pred vojno že je bil v teh krajih trgovec in je dobro obvladal jezik te dežele. Za njegove zasluge v obvešče- valni službi mu je okupacijska oblast podelila odlikovanje in ga imenovala za prvega preiskovalnega sodnika tajne državne policije v mestu. »Poročnik Gobseck,« je rekel Rossegg tiho. »Bil sem prepričan, da ste spo- sobnejši.« »Gospod polkovnik,« je rekel Gob- seck. »Te bandite lahko pri živem te- lesu žgeš, pa ne pisnejo.« Pokazal je na stole, kjer so bili pri- vezani štirje partizani. Bili so izmučeni na smrt, upadlih in bledih obrazov, polnih podpludb in krvavih prask. Rossegg je ob pogledu na te ljudi, ki so bili na kraju svojih moči, pa ven- dar neuklonljivi, pobesnel. Skočil je k prvemu in ga udižril'v* obraz, da se mu je kri vlila iz nosa in ustnic. . »Kje je zdaj tvoj Gorazd!« je kričal, »kje, ti svinjsko budalo!« Jetnik je počasi dvignil glavo in od- govoril v slabi nemščini: »Ne 'boj se, prišel bo!« To so bile prve besede, ki jih je kdo od jetnikov spregovoril, pa tudi edine. Ne da bi še kaj rekel, je Rossegg za- pustil sobo. Vrnil se je šele proti pol- noči. Našel je Gobsecka docela izčrpa- nega. Sedel je na stolu in počival. Dva jetnika sta se bila onesvestila in eden od pomočnikov ju je polival z vodo. Druga dva sta bila naslonila glavi na- zaj in brezizrazno strmela v strop. Gobseck je naglo vstal in pozdravil. »Nu, kaj?« je razdraženo vprašal Rossegg. »Ti ljudje.. .<'. je rekel poročnik in iskal izraz, ki mu ni hotel pasti na um. »Ti ljudje so . ..« »Kaj so'« »Najhujša živina, ki jo je mogoče najti, gospod polkovnik.« »Nobene besedice?« (Dalje prihodnjič) I V BRUSSELU RASTE mesto razkošnih palač Od leta 1939 ni bilo tako velike raz- stavne prireditve, kot bo prihodnje leto v Brusselu v Belgiji. Glavno mesto Belgije se že vneto pripravlja na sve- tovno razstavo, prvo po oni v New Yorku leta 1939. Na svetovni razstavi, ki bo aprila prihodnjega leta bo so- delovalo 50 držav vsega sveta. V Hey- sel parku so že začeli graditi ogromno rsKistavne palače. Vsaka država gradi zase. Rusi bodo postavili paviljon, ki bo imel obliko Parthenona in stal okoli 50 milijonov dolarjev. Arhitektonska posebnost paviljonov je zastopana predvsem pri Francozih in Belgijcih. Francoska razstavna pa- lača (slika zgoraj) bo posrečena kom- binacija stekla z jeklenimi .konstruk- cijami — seveda v hipermoderni obliki, ki. Brez dvoma pa bodo največjo atrak- tivnost dosegli Belgijci. Njihov pa- viljon bo zgrajen v obliki atomskega jedra in se bo imenoval Atomium (sli- ka spodaj). Nad okroglo vhodno vežo spodaj bo prva izmed devetih velikan- skih krogel, ki bodo medsebojno po- vezane s hodniki in dvigali. V teh kroglah bodo razstavni prostori, dvo- rane za prireditve, vrhnja pa bo nu- dila veličasten razgled po vsem raz- staviščnem prostoru. Višinska razlika od prizemnega vhoda do vrhnje krogle bo znašala 360 čevljev. Poleg teh zgradb gradijo v belginj- skem glavnem mestu vrsto hotelov, zabavišč in drugih naprav, saj priča- Diagnoza pri stisku roke... To se sliši precej neverjetno, da bi že pri vratih ordinacije zvedeli kaj manjka, tik za tem, ko vam je zdrav- nik stisnil roko. Toda tako trdita dva ameriilka. zdravnika v skupnem član- ku v časopisu za medicino. Onadva sta prepričana, da celo običajno po- dajanje roke lahko da zdravniku po- datke o fizičnem stanju pacienta. Po- glejmo kaj pravita: Mehka, hladna in vlažna roka je ti- pična za nevrotika. Potna dlan in dr- hteči prsti najavljajo, da ima pacient verjetno motnje v cirkulaciji krvi. Od nikotina rjavi prsti in izgriženi nohti so tudi znak nevroze. Plavkasti prsti najavljajo motnje srčne mišice. Barva dlani cesto lahko pomaga pri pravočasnem ugotavljanju anemije. Pri zdravih osebah so dlani običajno rož- nate barve, medtem ko so pri stop- njah anemije bledi. Ce pa se je ane- mija že razširila, postanejo bele. Nadalje razlagata, da se slaba pre- hrana običajno kaže pri zgrbančenih nohtih brez sijaja. Tudi hormonalne motnje se čitajo v barvi dlani. Tako n. pr.: če se je aktivnost tiraoidne žleze povečala, so dlani tople in vlažne in koža na njih jc zelo gladka. Pri zmanj^ šanju aktivnosti tiroide pa postanejo suhe, hladne in raskave. Zdravnika priporočata svojim kole- gom, da vnesejo običaj podajanja rok v svoje ordinacije. Po znakih, ki sta jih navedla, lahko zdravnik dobi že nekako okvirno predstavo o pacientu še preden je pričel pogovor z njim. PLAVALNI MARATON PO SUEŠKEM PREKOPU Predsednik mednarodne federacije za plavanje na dolge proge je sporočil, da bodo ponovno otvoritev Sueškega prekopa, ki je postal med agresijo na Egipt neploven, proslavili z medna- rodnim plavalnim maratonom. Plaval- na »steza« bo dolga 100 milj, to pa je toliko, kolikor je prekop pravzaprav dolg. Plavalci bodo plavali dva dni neprekinjeno. Ko bodo prispeli na cilj, bo to znak, da je plovba po dolgih mesecih obnovljena. Slika, ki jo objavljamo, sicer po pravem ne sodi pod filmsko rubriko. Toda po tradicijah vendar spada sem. Nekdanja vrhunska filmska zvez- da HolIywooda Grace Kelly, ki si jo je monakovski princ Rainier III. izbral za zakonsko družico, je pred kratkim rodila hčerko. V Monacu so verjetno pričakovali moškega naslednika. Na sliki vidimo malo prin- cezo Carolino z materjo, ki še vedno, kot izgleda, ni pozabila, kako se je treba obnašati pred kamero. SOBA ZA GOSTE Junaki so utrujeni ... — tale poseben vložek pa upora- bite takrat, kadar dobite take goste, ki se le predolgo zadržujejo pri vas. — Malokdo zna pustolovščino in njene junake psihološko tako dobro obliko- vati kot francoski režiser Yves Ciampi. Sicer pa taka zvrst filmov Francozom med vsemi proizvajalci filmov vedno najbolj uspe. Svoj smisel za prepričlji- vo slikanje življenja in ljudi je Ciampi znova pokazal pri ustvarjanju filma »Junaki so utrujeni«, ki smo ga pred dnevi gledali tudi v Celju. Režiser je zbral okoli sebe tudi najbolj znane ka- rakteme igralce, ki že sami po sebi zagotavljajo uspeh kvalitete: Yves Mon- tand, Maria Felix, Jean Servais in Curd Jiirgens, od katerih je prvi prav za vlogo v tem filmu prejel najvišjo francosko filmsko nagrado za moško vlogo. Filmu ne manjka napetosti. Zgodba je kriminalistično-pustolovska. Vloge glavnih junakov so temeljito in živ- ljenjsko obravnavane. Zlasti prizori med obema junakoma-veteranoma, ki se kot nasprotnika v pretekli vojni znajdeta spet nasprotnika v osebnih zadevah, so povedali nekaj več, kot smo vajeni zvedeti pri običajnih kri- minalnih storijah. Film vsebuje tako raznovrstno tematiko, da se je težko odločiti, katera od vodilnih niti naj bi bila najvažnejša: obravnavanje posledic vojne, strasti ljubezni, pohlep po imet- ju in surovost ali pa mikavnost živ- ljenja v sodobni Afriki? Vse to se v razmeroma kratkem filmu čudovito iPrepleta med seboj in se dopolnjuje v umetnino, katera se mora količkaj do- vzetnemu gledalcu vtisniti v spomin za bo imela 134 paviljonov, vrtov in ko- daljši čas. LETALO S 600.000 KONJSKIMI MOCMI Novo leto je prineslo nove, presenet- ljive uspehe tudi v letalski indusitriji. Francozi so zgradili posebno turbo- reaktivno letalo, ki je 8. januarja do- seglo pri poizkusnem letu hitrost 2O00 kilometrov na uro. Omenjeno letalo so zgradili za francosko annado. Ima 600.000 konjskih moči, dvigne pa se lahko 30.000 metrov visoko. FRANCOSKI ZUNANJI MINISTER PINEAU IMA PRECEJ KLOBUKOV Državniki in diplomati dobivajo v dar vse mogoče stvari — tudi klobuke in razna pokrivala. Zunanji minister Francije Pineau .poseduje pravcato zbirko klobukov, ki so mu jih podarili ob različnih političnih misijah različni državniki. Iz Rusije si je prinesel ko- zaško kapo, iz Indije turban Maha- radže, z obiska v Severni Afriki zna- čilen fes itd. Poslednji prišlec v njer govi zbirki izhaja iz Severne An^erike. Tu so mu podarili svojevrstno pokrivalo okrašeno z perjem, kakršna nosijo in- dijanski plemenski poglavarji. KRALJ SAUD SI PRIVOŠČI... Kralj Saud, vladar Saudske Arabije, je dal zidati zase posebno rezidenco, ki pališč. Njegova palača sredi puščave bo stala 176 milijonov dolarjev. Gradijo jo brez sodobnih gradbenih strojev. Kaj takega si lahko privošči, saj prejme letno kakih 270 milijonov dolarjev di- vidend od nafte. »BALONČEK« TER »NOC IN MEGLA« NAGRAJENA Kakor drugod, tako tudi v Franciji podelijo vsciko leto za najboljši film »veliko francosko filmsko nagrado«. O tem odloča posebna komisija, ki ji je lani predsedoval francoski pisatelj An- re Maurois. Ob tej priliki se je prvič zgodilo, da sta rtagrado prejela — na- mesto celovečernega igranega fUma ^ dva kratka filma »Rdeči balonček« ter »Noč in megla«. LJUBLJENCA V SREDISCU POZORNOSTI Sredi letošnje zime so v zoološkem vrtu v Kopeiihagenu doživeli izredno presenečenje. Samica gronlandskega be- lega medveda je pjovrgla dvojčke. Oba ljubka medvedka sta po dveh mese- cih, ko so jih prvikrat pokazali pred- stavnikom tiska, vsak tehtala po 5 ki- logramov. Oba medvedka sta dobila pristna gronlandska imena. Večjega so imenovali Nanokssuak, manjšega x>a 2 , imenom Nanongusk. Film o Don Juanu Popularnost tega imena je zamikala že nešteto filmskih družb. Videli smo tega junaka-osvajalca ženskih src, že v mnogih priredbah, v raznih jezikih v belo-čmi in barvni tehniki. Zgodbe o Don Juanu so vedno prilagojene oku- su gledalcev, so si podobne in naspro- tujoče hkrati. K sreči Don Juan ni zgo- dovinska osebnost, zato ni nobene ško- de, če ga ta ali oni režiser tako ali dru- gače predstavi. Zadostuje samo, da ta lepi in razboriti Španec osvaja ženske, okvirna zgodba je stvar okusa in do- miselnosti piscev scenarijev. Vsi ti filmi se kosajo med seboj z bogastvom zgradb in oblek, s spret- nostjo sabljačev, z množino lepih žensk in podobnimi zunanjimi pripomočki. V filmu, ki smo ga te dni gledali o za- peljivem Špancu, je razboritega junaka igral Holywoodski moški lepotec Errol Flyn, lepo špansko kraljico, ki se ni mogla upreti privlačnosti pustolovca pa Viveca Landfors. Tudi v celjski publiki je Don Juan kljub svoji namišljenosti našel obilo občudovalcev, veliko več celo kot živ- ljenjsko resnični »utrujeni junaki«. kujejo na svetovno razstavo večmili- jonski obisk. Zanimivo je tudi to, da bo na raz- stavi sodeloval tudi Vatikan. Postavil bo ogromno, cerkvi podobno jekleno palačo, ki bo visoka 166 čevljev in bo vatikansko državo stala milijon dolar- jev. V njej bodo razstavili nekaj čisto posebnega. Nič takega kot druge drža- ve, ki bodo prikazale svoj gospodarski in kulturni razvoj, temveč prikaz cer- kvene moči in zgodovino cerkve ter vatikanske države. Prepričani pa smo lahko, da ta zgodovinski prikaz ne bo čisto popoln. Cerkev ima v svoji daljni in bližnji zgodovini mnogo takega, kar je bolje skriti. Razumljivo je, da je za prvo po- vojno svetovno razstavo v Belgiji po svetu veliko zanimanje. Upajmo, da bo poleg gospodarskih izmenjav dopri- nesla tudi k zbližanju ljudstev in utr- ditvi miru v svetu.