GLASILO SINDIKATA PROSVETNIH IN ZNANSTVENIH DELAVCEV - 20. JUNIJA 1962 - LETO XII. ŠTEVILKA 12 PROSVETNI DE1AVEC Plenarna seja republiškega odbora Sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev LRS O nekaterih pojavih v zvezi z osamosvajanjem šol Refersr! predsednice Republiškega oribsra Sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev Slavice Zirkel- bachove Ko smo s izvajanjem Zakona upravnimi odbori sklada. Le pre- o finansiranju Šolstva pospešili proces osamosvajanja, je ta sprožil živahno dejavnost v naših šolah, pa tudi precej problemov, nejasnosti, dvomov in teženj k staremu. Zdi se, da večkrat le težko razumemo vse pozitivne strani, ki jih prinaša v naše šole demokratizacija in radi obstanemo ob težavah, ki nam jih povzroča nedoslednost in večkrat polovičarska demokracija. V procesu, sredi katerega se nahajamo, nam bi moralo biti najbrž bolj jasno, kaj hočemo in zakaj. Težje je večkrat vprašanje leako, zlasti v trenutnih gospodarskih težavah, ki jih bodo marsikje čutili tudi družbeni skladi za šolstvo. Kljub težavam pa, ki se porajajo iz dneva v dan, proces osamosvajanja šol teče in prinaša pomembne pozitivne spremembe šolam samim ter v odnosu med šolo in družbo, šole že samostojno upravljajo 2 družbenimi sredstvi, - same urejajo notranje odnose, z večjo odgovornostjo rešujejo osnovne probleme učno-vzgojnega dela in bodo že marsikje samostojno reševale kadrovska vprašanja. Osamosvajanje jim prinaša vedno nove naloge, med katerimi je trenutno še vedno zelo aktualna izdelava in sprejem samoupravnih predpisov, ki naj dosledno pravno urede notranje odnose. Gre predvsem za osnovne štiri akte, ki bi jih šole že morale imeti, da si pridobe status samostojnih zavodov: pr avala šole, pravilnik o delitvi dohodka in pravilnik o delitvi osebnega dohodka ter finančni načrt. Z anketo smo skušali ugotoviti, kakšno je na šolah trenutno stanje, katere samoupravne akte že imajo in kaj jim povzroča največ težav prt osamosvajanju. Dobili smo žal le 110 več ali manj skopih odgovorov, ki nam kažejo, da so bile šole še prav pred kratkim v negotovosti, kakšna sredstva bodo uspele dobiti pri družbenih skladih za šolstvo in je to zaviralo pripravo pravilnikov. Pravila ima že 108 šol od 110 in večina zatrjuje, da so prilagojena statusu samostojnega zavoda. 69 šol ima pravilnik o delitvi osebnega dohodka že pripravljen, ostale ga pripravljajo, le 4 šole pa bodo delile osebne dohodke po Zakonu o javnih uslužbencih. 41 pravilnikov je sprejel delovni kolektiv, potrdil pa šolski odbor; 28 jih bo oziroma jih je potrdil Svet za šolstvo pri ObLO, ObLO sam ali pa komisija pri ObLO. En pravilnik je sprejel svet delovnega kolektiva, potrdil pa delovni kolektiv. Od 110 ima le 31 šol pravilnik o delitvi celotnega dohodka. Vseh 110 ima finančni načrt. Verjetno je podobno stanje tudi na šolah, ki nam niso odgovorile, v kolikor niso pospešile pripravo samoupravnih predpisov komisije za izvajanje načel in splošnih meril za delitev dohodka v samostojnih ustanovah, ki so že ali še bodo zahtevale tudi od šol potrebno dokumentacijo. V anketi smo šolam postavili večkrat še deli sredstva sklada upravni aparat ObLO in to brez kategorizacije in objektivnih meril za delitev dohodka posameznim vzgojno-izobraževalnim ustanovam. Več šol smatra, da bi bilo pri delitvi sredstev treba več misliti na družbeni položaj šole, na njeno vključevanje v družbeno-gospodarsko dogajanje v kraju in na vlogo šole pri oblikovanju socialističnega človeka. Pri delitvi se tudi niso upoštevale težave posameznih šol, ki so slabo opremljene, brez učil, v starih stavbah. Manj problemov so šole navajale v zvezi z delitvijo osebnega dohodka, to pa zato, ker večinoma šole začenjajo deliti osebne dohodke po pravilnikih formiranja in delitve dohodka v in še ob izpolnjevanju ankete vzgojno-izobraževalnih ustano- PROBLEMI V ZVEZI S FORMIRANJEM IN DELITVIJO DOHODKOV Spričo perečega materialnega problema so prosvetni delavci ponekod pozabili na spremembe družbenih odnosov na področju šolstva, kar je za nadaljnji razvoj bistvenega pomena V Domu sindikatov v Ljubljani je bila dne 11. junija seja Republiškega odbora Sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev. Pod predsedstvom tov. Slavice Zirkelbachove so člani odbora obravnaval! predvsem tri vprašanja: probleme v zvezi s formiranjem in delitvijo dohodkov v vzgojno-izobraževalnih ustanovah, pojave pri osamosvajanju šol in pa probleme verifikacije poklicnih šel. Seje so se udeležili tudi ugledni gostje: tovariši Vladko Majhen, Ludvik Gabrovšek, Marjan Jenko, Ivo Tavčar, Vladimir Cvetko in drugi. V celoti ponatiskujemo uvodna referata Slavice Zirkelbachove in tajnika Geze Cahuka. Le-ta je dejal: Razvoj socialistične družbene ureditve pri nas je prišel do stopnje, ki zahteva spremembe tudi na področju šolstva; ta razvoj je sprožil v zadnjem času vrsto novih ukrepov. Nov sistem Ijivosti. Ne moremo sicer govoriti o nerealnih, zahtevah, ker so bile potrebe dejansko pravilno prikazane, vendar so ob realizaciji zahtev nastopile številne težave in problemi. Kljub mnogim težavam, ki so spremljale vsa družbena prizadevanja za ugodnejšo delitev skupnih sredstev v korist šolstva, smo letos dosegli v splošnem relativno zadovoljive uspehe. Dejstvo, da v vseh politično - teritorialnih enotah niso uspeli občutneje rešiti ne moremo spremeniti, ker za potrebe šolstva ni razumevanja oziroma materialnih pogojev. Da je tako stališče nepravilno, se je pokazalo pozneje, ko so ljudski odbori kljub težavam povečali sredstva za osnovno dejavnost šol, prosvetni delavci pa niso bili pripravljeni, da bi povečana sredstva delili na osnovi pravilnikov o delitvi osebnega dohodka, pač pa so ostali vse do sedaj na akontacijah in pri zahtevah, da je za delitev osebnega dohodka po pravilnikih treba mnogo večjih sredstev. Ti prosvetni delavci so spričo perečega materialnega problema pozabili na spremembe družbenih odnosov na področju šolstva, kar pa je za nadaljnji razvoj bistvenega pomena. Tega sicer ne smemo posplošiti, ker so v nekaterih komunah kljub veliki aktivnosti sindikalnih podružnic prosvetnih delavcev in njihovem tesnem so- materialnegs. problema šolstva, delovanju z ljudskimi odbori, an je med posameznimi kolektivi prosvetnih delavcev povzročilo malodušje. Ti prosvetni delavci so utemeljevali svoje stališče ozi-ronja zastopali mnenja, da so vsa prizadevanja zastonj, da ničesar gažiranosti drugih političnih faktorjev, dosegli le minimalne uspehe oziroma manjše izboljšanje. Vendar je v teh primerih vzrok povsem objektivno stanje v komuni. Plenum Republiškega odbora Sindikata prosvetniH in znanstvenih delavcev je grajal premajhno zainteresiranost za ekonomske probleme komune in premajhno poznavanje te problematike, ker je smatral, da je le na širši osnovi mogoče dajati konstruktivne predloge in se zavzemati za izboljšanje položaja šolstva. Večkrat je bilo preveč splošnih razprav o položaju šolstva in premalo ekonomskih analiz ter utemeljitev potreb in konkretnih predlogov za rešitev problema. Precej kolektivov je zelo negotovo in počasi pristopalo k izdelavi pravilnikov o delitvi osebnega dohodka. Preveč se je čakalo na neka splošna navodila in smernice, ponekod celo na osnutke, na osnovi katerih bi izdelovali pravilnike. Prav gotovo, da s tem ne zanikamo začetnih težav, kljub temu pa menimo, da bi z večjo zavzetostjo naredili mnogo več in mnogo prej, saj je velik del kolektivov to s svojimi uspehi tudi dokazal. Uspehi so bili večji tamy kjer sindikalne podružnice niso podpirale splošnega tarnanja, pač pa so mobi-HziraJe članstvo za reševanj« konkretnih nalog. Položaj prosvetnega delavca se lahko izboljša samo s sodalisrtščnim nagrajevanjem po delu Veselo slovo od šolskega leta niso bile sredi težav. Prav gotovo je situacija že trenutno precej drugačna. Zdi se, da se kolektivi letos predvsem ukvarjajo s tem, kako deliti dohodek po obsegu dela, manj pa po kvaliteti, ker bi sicer navajali več vprašanj, kaka pravično oceniti kvaliteto dela vsakega člana delovnega kolektiva. Pri osamosvajanju imajo dosti težav tudi manjše šole, pred- Marsikje so hitrejše pristopanje k uvajanju novega sistema nagrajevanja ovirale tudi objektivne težave, kot so negotovost glede formiranja sredstev, neizdelani objektivni kriteriji za razdeljevanje sredstev med posamezne ustanove in podobno. Zelo mnogo časa se je zgubljalo v debatah o oportunosti uvajanja novega sistema nagrajevanja v prosveti. Dokazovali so, da nima smisla izdelovati pravilnike o delitvi osebnega dohodka in da je bolj pametno linearno povečevanje plač na osnovi dopolnitev Zakona o javnih uslužbencih. Obsojali so krivico, da bi nekateri — predvsem mlajši prosvetni delavci — dobili povečane osebne dohodke v večjem obsegu ka-imr tisti z višjimi plačilnimi razredi. Poudarjali so, da so sedanji razponi plačilnih razredov pravilni in da je take razpone treba tudi ohraniti. Zdi se, da k temu ni potreben komentar, kajti, če bi se le malo poglobili v sam sistem in cilje, ki jih zasleduje, ter si skušali odgovoriti na drugače zastavljeno vprašanje, bi videli, da je le do sedaj bila krivioa in da jo z novim siste-mom skušamo odpraviti. Nihče ne trdi, da so starejši prosvetni delavci za svoje delo pravilno nagrajeni, nihče ne more in ne sme delati razlike med prosvetnimi delavci po starosti, ker je tako stališče nepravilno. Socialistični princip nagrajevanja po delu ne dela razlik med starim in mladim, pač pa dela razliko med boljšim in slabšim. Vsa di tudi vprašanje, kaj jim pri osa- vsem eno- in dvooddelčne. Te mosvajanju povzroča največ težav in nejasnosti. Odgovorov je sicer malo, dajo nam pa precej jasno sliko, kaj bi bilo treba pojasniti in kaj izboljšati. Največ nejasnosti je glede pristojnosti delovnega kolektiva, pojavljajo v Šolskega odbora in sveta za šol- svkjanjem šol, stvo oziroma upravnega aparata osnovna: tibLO. Tu so precej jasne težnje, naj dobe delovni kolektivi več pravic, administrativni aparat ObLO naj se pa manj vmešava v zadeve, ki naj bi jih delovni kolektivi samostojno reševali. so ponekod pritegnili v delitev dohodka centralne šole, drugod so sklenili pogodbe odbori družbenih šolstvo. Od vseh vprašanj, ki se zvezi z osamo-pa se mi zde tri vah nas je postavil v objektivno drugačne pogoje. Široke razprave so pokazale, da je vprašanje šolstva v i-esnici pereče in terja večjo družbeno skrb za kvalitetnejši razvoj in boljšo materialno preskrbo. Prav na osnovi takih zaključkov smo pričakovali vsestransko angažiranost in razume- _____________________ vanje za potrebe šolstva v vseh ekuslja okrog starih in mladih je politično - teritorialnih enotah, bila umetno ustvarjena in ne- Sindikat prosvetnih in znanstve- osnovana. Prav gotovo, da bi Bilo nih delavcev je bil prvi pokli- veliko manj razprav okrog tega can, da se aktivno zavzame za vprašanja, če bi bilo na razpo- „, čimboljšo rešitev problema šol- lago toliko sredstev, da bi lahko z upravnimi stva. Podčrtati moramo, da so ob izboljšali osebne prejemke vsem skladov za tem prizadevanju sindikalne or- prosvetnim delavcem po njiho- ganizacije uživale vsestransko vem delu in kvaliteti dela. Ome- podporo širše družbene skupno- jene materialne možnosti so bile sti, zlasti političnih organizacij, ki so narekovale, da so se Socialistične zveze in Zveze ko- prosvetnim delavcem z nižjimi munistov. Skratka, vsi družbeno prejemki v večjem obsegu povp- ložaj iz leta v leto krepil. Ta pojav je predvsem škodljiv posameznim kolektivom, ker se s tem njihov položaj v ničemer ni izboljšal, pač pa so ostali na istem, kjer so bili. Ti posamezni primeri sicer ne morejo zavreti razvoja, pač pa ga zavirajo v svojo lastno škodo. Nam je jasno, da tako stališče ni pravilno in ga naše organizacije ne morejo in ne smejo podpirati, ker v ničemer ne prispeva k izboljšanju položaja šolstva. Uvajanje novega sistema delitve dohodka je naletelo na večje težave tam, kjer so imeli manjša sredstva, posebno še, če so se zavedali pomena stimulacije kvalitete dela, vendar so kljub težavam smatrali, da je edino pravilno čimprej odpraviti stari administrativni sistem nagrajevanja in uvesti tak sistem nagrajevanja, ki velja v vseh drugih gospodarskih panogah, pa čeprav se vse upravičene zahteve^ ne morejo uresničiti takoj na začetku. Prepričani smo, da se položaj prosvetnega delavca lahko izboljša samo po poti socialističnega nagrajevanja po delu. Z raznimi pozivi na ohranitev notranjega miru šolam, ali »-pustite nas pri miru, da bomo učili-, »dajte nam samo boljše plače« itd., nikoli ne bomo in ne moremo izboljšati položaja šolstva, niti povečati kvaliteto našega dela. Stališča, naj ostane vse pri starem zaradi ljubega miru v zbornicah, so lahko zelo nevarna, kajti sami dobro vemo, da tak »mir« za vsako ceno ni nikoli iskren, pač pa v bistvu hromi napredek. Daleč od tega, da bi zagovarjali nered, prepire in podobno; smatramo, da mora biti učiteljski kolektiv toliko zrel in sposoben, da se bori za naprednejši sistem, ne da bi pri tem trpelo vzgojno-izobraževalno delo. Doseči moramo ravno nasprotno, večjo angažiranost posameznikov, večjo kvaliteto in novo zdravo vzdušje, ki bo odraz iskrenosti in pravičnosti. To pa so kvalitete, ki se bodo odražale pri uspehih našega dela. Ponekod so posamezni člani kolektivov resnično preveč obremenjeni z novimi nalogami, ker so vse breme prevzeli nase, vendar taki prosvetni delavci ne samo, da želijo uvedbo novega sistema, pač pa tudi aktivno delajo na tem. Medtem ko tistim prosvetnim delavcem, ki od strani opazujejo, še vedno ne gre v račun, da bi kdorkoli ocenjeval kvaliteto njihovega dela, ker to smatrajo za rušenje učiteljeve avtoritete. Največkrat je vprašanje, kaj se skriva za tako avtoriteto. Kakor povsod imamo tudi v vrstah prosvetnih delavcev take ljudi, ki se skrivajo za uspehi svojih kolegov ali za uspehi kolektiva, v katerem delajo. Potemtakem nam ni težko razumeti, zakaj odklanjajo pravico kolektiva, da bi jih ocenil, in proglašajo to kot rušenje učiteljeve avtoritete. Ni potrebe, da bi naštevali vse negativne pojave, s katerimi smo se srečavali in se še srečujemo. Potrebno pa je podčrtati, da so sindikalne organizacije dolžne reagirati na vse take in podobne pojave in jih prikazati v pravi luči, kajti čeprav so le osamljeni, škodujejo napredku. 1. Kako razvijati samoupravljanje delovnega kolektiva, da bodo prav vsi njegovi člani aktivno sodelovali pri upravljanju in bi s tem povečali moralno, idejno-politično in ekonomsko politični faktorji so se zavedali osebni dohodki kot tistim, ki sprejetja proračuna sploh niso resnosti problema. so imeli višje prejemke že po vedeli s kakšnimi sredstvi bo Pri reševaniu Wo Pla^iinih razredih. Sistem nagra- sklad razpolagal. Razlog je pred- P jevanja pa delu pa ne more do- vsem v tem, ker so določali sred- Sistem vsakoletnega določanja absolutnih kvot za šolstvo ni dober Omenil sem že, da so nejasna v absolutnih zneskih, so bili stališča glede formiranja sred- upravni odbori skladov odvisni štev sklada bila objektiven raz- od finančnih strokovnjakov v koleg, da ' ’ ' ... ' uspehov. nismo dosegli boljših V večini komun do 2. Kako usposobiti šolske odbore za odgovorne naloge, ki so jih dolžni reševati v imenu družbe. Več šol smatra, da je šolski od- odgovornost celotnega kolektiva, bor nadrejeni organ upravljanja, ki pa ni še sposoben pravilno in samostojno reševati vsa vprašanja, ki spadajo v njegovo pristojnost. Tudi odnosi med upravnim odborom družbenega sklada za šolstvo in šolami niso jasni. Mnogo šol ne ve, kako so se sredstva formirala in delila in žele odkritih obračunov in tudi več sodelovanja med šolami in v-vrj im m,H • _i _i t,. x. " •'** JK«x p'd JTc lllUu. c vocm v v-iv-nv/v, ciil od ttt-l- P avi|ti jzkl.i pustiti tako visokih razponov, kot stva za potrebe sklada v abso- nov z materialnim vprašanjem, so bili po plačilnih razredih sa- lutnih pac pa tudi z vprašanjem stare mo zaradi osebnih pogojev Raz-miselnosti, ki se je in se še opira poni, naj bodo večji ali manjši, na dolgoletne tradicije v šolstvu, bodo morali odražati kvaliteto Z ozirom na materialni položaj dela. Graje vredno je stališče ne-šol in vsestranske ugotovitve po- katerih kolektivov, ki zavlačuje- „ trek Po izboljšanju tega položaja ■1'°y nagrajevanje po pravilnikih, ---------... o^av.vv <.a 3. Kako urediti odnose s sveti smo pričakovali, da bo material- češ da so dobili premalo sredstev stvo lahko izračunali, s kakšnimi za šolstvo m upravnimi odbori no vprašanje šolstva rešeno v zelo za prehod na novi sistem. Pri sredstvi bodo razpolagali v te-družbenih skladov za šolstvo ter kratkem času. Zaradi takega pri- tem ne bo odveč, če se spomnimo kočem letu. Veliko prej in bolj šolam, da bodo zagotovljeni čakovanja smo na začetku več- na začetne težave v proizvodnih objektivno bi lahko izdelali kri-širši družbeni interesi in težnje krat precenjevali materialne mož- kolektivih, ki so prav tako za- terije, na osnovi katerih bi depo osamosvajanju učno-vzgojnih nosti občin, tako da so zahteve čeli s skromnimi materialnimi lili sredstva posameznim šolam. ustanov, prerasle okvir materialnih zmog- sredstvi, vendar se je njihov po- Ker pa so se sredstva določala zneskih, namesto da bi določili odstotek narodnega dohodka oziroma odstotek dohodka komune. Ce bi se sredstva skladov za šolstvo formirala na osnovi določenih odstotkov, bi upravni odbori skladov za šol- muni, ki so odločali o tem, koliko milijonov lahko dajo v sklad za šolstvo. Tako je bil v teh primerih sklad za šolstvo odvisen od dobre volje in razumevanja posameznikov. S tem ne mislimo zanikati dejstva, da so se komune trudile in dale za šolstvo, kar so največ mogle v danih pogojih, smatramo pa, da je sistem vsakoletnega določanja 1 absolutnih kvot nepravilen, ker je na ta način razvoj šolstva odvisen od vsakoletne konkretne situacije, oziroma od vsakoletnih konkretnih potreb v komuni. Za skladen razvoj šolstva z ostalimi gospodarskimi dejavnostmi v komuni pa je nujno določiti stalnejšo obliko, ki bo zagotovila enako-(Dalje na 2. str.) PROSVETNI DELAVEC St. 12 PLENARNA SEJA REPUBLIŠKEGA ODBORA SINDIKATA PROSVETNIH IN ZNANSTVENIH DELAVCEV LRS Iljiife pomanjkljivostim - znaten korak naprej (Nadaljevanje SKLEPI - sprejeti na sefi Republiškega odbora Sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev LRS V poročilih in razpravi je ne. Na ta način bi šel razvoj šol- str.) sredstva za potrebe šolstva z ozi- 28.000 in končne do 42.000 dinar- področje šolstva, kljub temu, da meren razvoj vzgojno - izobraže- 1 moralno, idejno-politično vaj0 x07p orPd^tnn iz fklndn kl iim iih družba nalaga. meznih ustanov je treba izdelati proračuna za potrebe šolstva so čanlh sredstev za osnovno de ja v- i-oncu ieta stimulirati najboljše za nagrajevanje po delu; pred- Kolektivi in sindikalne po- objektivna merila. se sicer povečali, vendar je pro- nost povečale tudi sredstva za in- kolektive. Kljub temu, da so to vsem moramo upoštevati kvali- družnice morajo čimprej izdelati Poslovanje skladov mora biti centualna udeležba manjša žara- 'es“C ' e tVU' jZel° v,eTjetno le skromni začetki, ki še nimajo teto dela in se posloviti z ostanki m sprejeti samoupravne akte, ki izvedeno dosledno s pogodbenici povečanih proračunskih sred- -16’ da,se bodo zaradi omejevanja večjega materialnega efekta, so uradniškega sistema, ki hromijo 50 neobhodno potrebni za pošlo- mi odnosi s posameznimi ustano- stev komun. Drug vir sredstev v Proračunskih investicij ta sred- vendarle in bodo vedno bolj od- nadaljnji razvoj vzgojno-izobra- vanJe . ustanov kot finančno sa- vami, da bi preprečili nerealne In sklad za šolstvo je predstavljal .va Precej zmanjšala, od tistih ločilno vplivali na politiko nagra- ževalnega sistema. mostojnih zavodov. Pravila šol naknadne zahteve do skladov. 60»/» delež iz po zakonu predpi- u/ 50 Wle Preovmene. jevanja posameznikov in posa- V razpravo so posegli še drugi in drugih vzgojno-izobraževalnih Prav tako je potrebno v poslovni- meznih kolektivov. člani odbora in s svojimi stališči zavodov je treba prilagoditi sta- kih določiti, kaj in kako se finan- V zadnjem času so začele ob- iz prakse osvetlili nekatere pe- tutu samostojnega zavoda ozira- sira iz družbenega sklada za šol- činske komisije za delitev dohod- reče probleme. ma ustanove. Da bi zagotovili stvo. ka posegati s svojimi merili na enakomeren porast sredstev za Finansiranje šol druge stop- materialne potrebe šole kakor nje — strokovnih in poklicnih — .».• .. ... ». «» . tudi za izboljšanje funkcional- še vedno ni rešeno, oziroma je le 0 vprašanjih verifikacije poklicnih sol nosti in modernizacijo učno-vz- začasno rešeno. Naloga sindikalne Bojnih ustanov ter v pravilnem organizacije je, da s svojimi pred- ----- ......... ...... x , .. . . °, vprašanjih verifikacije je predvsem mislim na tako imeno- sorazmerju zagotovili tudi veča- logi in aktivnim sodelovanjem z čunski prispevek le delno v sklad čunskih merilih z majhnimi spre- uvodoma spregovoril ing. Suvo- vano funkcionalno izobraževanje, nje osebnih prejemkov prosvet- ljudskimi odbori pomaga čim boli za šolstvo, delno pa v druge na- niembami In dopolnitvami. Raz- rou in poudaril pomen javne raz- to je nadaljnje usposabljanje v nih delavcev, je nujno, da izde- ugodno rešiti ta problem Prav mene Poleg omenjenih treh vi- Poredili so šole v kategorije in prave gradiva, ki ga je v osnut- samem poklicu, ki pa je pri nas še lajo šolski kolektivi »Pravilnik o rov je približno polovica občin na osnovi nekih izračunov kih pripravil Svet za strokovno daleko premalo razvito. Tudi ta delitvi dohodka«. Ustanove naj ---------------------—----------------------- uvedla še nekatere izmed dopol- določili sredstva. Pokazalo se je, izobraževanje LRS; osnutke pred- vrsta izobraževanja se bo morala izdelajo in izpopolnjujejo »Pra- nilnih virov kot so; del dohod- da le bila kategorizacija premalo pisov naj bi javna razprava do- v bodoče razvijati v mnogo bolj vilnike o delitvi osebnega doka od obrti del dohodka od temeljito pripravljena; ker so polnila z ustreznimi predlogi in potencirani obliki v okviru verifi- hodka« in uveljavijo socialistič- kmetijstva del sklada za izobra- premalo proučili specifičnosti po- se zlasti izjasnila, če je pravilen ciranih izobraževalnih dejavnosti, ni princip nagrajevanja po delu. ževanje iz gospodarskih organi- sameznlh ustanov. Zaradi tega se koncept ki si ga je zastavil Svet To pa je v celoti izobraževalnega Prav tako je treba izdelati pra- zacij, del dohodka od davka na i® pokazala potreba po večjih za strokovno izobraževanje pri procesa in sistema res stvar samo vilnike za delo raznih komisij promet lanskoletne presežke in korekturah, ki so jih morali iz- reševanju strokovnega izobraze- gospodarskih organizacij, stro- oziroma organov. Podobno. Ta raznolikost med ob- vršiti, preden so razdeljevali vanja v Slovenija . kovnih združenj, zbornic itd, ki Pravilniki o delitvi osebnega cinami nam kaže različno tehni- sredstva. Z izjemo v par komu- Velika vsebinska m orgamza- bodo morale to vprašanje zagra- dohodka še vse preveč upoštevajo zbirania sredstev V tistih ob- nah letos ne moremo govoriti o cijska reforma izobraževalnega biti z neko povsem jasno kadrov- jo le pogoje in obseg dela, veliko činah kier so večino naštetih do- nekih novth objektivnih merilih, sistema, čemur pravimo na krat-, sko politiko. premalo pa kvaliteto učno- hndkov usmerili v občinski nro- na osnovi katerih bi dobivale ko verifikacija, pomeni tisto, kar pri vsem tem se moramo za- vzgojnega dela. Sindikalne po- Pozivamo vse občinske račun je dobil sklad za šolstvo ®°le sredstva. Mislim, da je prav moramo izvesti v smislu resolu- vedati, je končal tov. Suvorov, družnice se morajo zavzemati za ljudske odbore v LRS in sol- večja sredstvaneposredno iz pro- sedaj 6113 izmed nalog Podružnic cije o strokovnem izbraževanju, da so omejeni koncepti in ves izpopolnjevanje pravilnikov in l uaske ocib°re v LKb m sol- računa Nasprotno na tiste ko- Sindikata prosvetnih in znanstve- vendar pa mora biti vsebinski ostali material nastali kot plod iskati čim objektivnejše kriteri- ske odbore, ki se hočejo mune ki so že del posamezni flih delavcev in komisij pri ob- moto verifikacije istočasno izraz letošnjega dela Sveta za strokov- je za nagrajevanje po kvaliteti udeležiti naknadnega raznisa virov usmerile neposredno v finskib sindikalnih svetih, da se globokdl vsebinskih sprememb, no izobraževanje z namenom, da dela. Za stimulacijo kvalitete uaelezltl naknadnega razpisa cki-d za šolstvo zrnanišale pri- PogIobl30 v ta problem m po- Prepričan sem, je dejal tov. Su- končamo enkrat z improvizirani- dela je potrebno v pravilnikih prostih službenih mest v SDevek^zoSk^prOTačuna žagajo upravnim odborom skl a- vorov, da bo verifikacija v por- mi rešitvami, kot se je to delalo zagotoviti večji odstotek sred- vzgoino-iznhriževalnih Idoc entu tl no primeri anje^ kol fk- dov za šolstvo poiskati objektiv- spektm povsem drugačen, akt, doslej, prav posebno pa s tem, da steu, namenjenih za osebne do- V£g0]n0 ^obrazetalnih usta- - i i , , v i. ’ ___ np kritpinif* ki bodo snodbudno KOt ga v trenutni situaciji poj- v Doeledu izobraž.pvania nn hnrllso ker hnmn 7« -m« fn novah, nm nnslip-sn raTmco / O V.J.V_iCZ t ‘ Ul ^ 1 V-Vi 1 , ~ sanega proračunskega prispevka pravilno, če bi se za potrebe šolstva. Dopolnilni kr^l a sredstva, namenjena za proračunski prispevek so uvedle osndVP? dejavnost, skoraj vse komune, vendar so ga Y®llka heterogenost e tudi v zelo različno razporejale. V ne- razdeljevanju sredstev skladov za katerih komunah so ga v celoti ždl?tv° Posameznim ustanovam usmerili neposredno v sklad za Največ občin oziroma upravnih šolstvo, medtem ko so v večini oohorov skladov za šolstvo je občin usmerili dopolnilni prora- ?stal? v bistvu pri starih prora- Občinskim ljudskim odborom in šolskim odborom! sr ssfraSPsjTiK issrszzsz s ilžHssfSsrS EnfsSrrSii s rcliBSF.S; SSn to S “m? Kl,‘b T" i* n««™"-*™ ' ' k0"str,,ktlvnlm ?<'»»« •?»*-» ztoanj^sred^rv^konen^rel ljubljanskem okraju. . ,V budofem razvoju našega V zvezi z javno razpravo na «1*'upravnimt0odborom ikla- ki'iookrajneg^x4.. - -------------- ^ . . . slt°. Rrlf.a zlasti v št. 5/52-1, z dodat- p ? v ve4'*1 meY,1, UP°I r Zakon o osnovni šoli (Ur. 1. veje izobraževanja so tako veliki Soistva svetnih in znanstvenih delavcev mmi navodili o Izpitih za nazive Lj prilv, ktlCn2. usposobljenost LRS št, 32/59) (problemi vajenskih in industrijah št. 4/53-VI. + • AStro?Vrn^e,skupma 4- Zakon 0 Prosvetno pedago- skih šol, finansiranje in vzgojna mezmkov, orgamzacij in ustanov stva (Ur. 1. FLRJ št. 53/60) akcijo Sveta za strokovno izobraziš ževanje s tem, da predlagane koncepte čimprej osnutke in naredil znatnejši korak, kot kdaj- pozitivnih rezultatov. Tisti kolek- "učni kadri ki so nrešH v nrn r/ravuaia »Davremena SKOia«, aeograa na svojem območju razpravljajo koli prej. Sredstva za osnovno Uvi, ki so z vso resnostjo pričeli svetno-znaS?eno^lužbo iJ d™- mo kandidat?«^^Sovne z" a n , ^vse predloge in mišljenja z dejavnost šol so se povečala za sistematično reševati ta problem, gih strok lahko opravliaio donol- oite da nai ne (‘nVni no Votsne Re^dluciIa 0 izobraževanju ozirom na gradivo za javno raz- cca 26 odstotkov z ozirom na lan- že beležijo uspehe tudi na učno- nilni izpit iz pedagoške skunine pretirane ^drpfnnpl0 Ur' L FLRJ orav° sporočijo do konca tega me- skodetnef realizacijo. Iz podatkov vzgojnem področju. Osebni polo- „ .?me?v tudfm-eri h« amn???. izpremem- st. 25-334/60) seča Svetu za strokovno izobra- vidimo, da je med posameznimi žaj prosvetnih delavcev se je iz- strokovnim izpitom v svoji stro- izpite po do ^riaT^veUam-rih nnrirnn^1?01'?110 ° na branje LRS in Republiškemu Slm^naj^na^dem^S ob- Sovf pSntov^SvSale in Gcrnjepojasnilo sekretariata Sto" totoSt^rSki?^- M-žemf 1 LRS’ ŠteVilka Juš Stante svoje, mnenje. čin: občina Herpelje je -povečala znašajo: začetne od 24.000 do SS LRS pa ne pomeni, da se ne nih komisij. ŠOLI MANJKA V PRVI VRSTI NOTRANJI RED, NE MIR • Problem, ki ga je (ne prvi!) načel tovariš J. Kavar v 10. številki Prosvetnega delavca pod naslovom »-Današnji šoli manjka notranjega miru-«, je toliko živ, da je zelo prav, da se javno govori o njem, nato pa se na podlagi predlogov tudi ukrepa. Ne v isti obliki, pač pa z isto osnovno mislijo »Urediti razmere na šolah tako, da bodo le-te sposobne v*iiti svoje družbeno posl an-stvo-K, je o problematiki šole razpravljal HI. plenum Zveze prija-teljev mladine Slovenije (marca 19(52). Oglašamo se z namenom prispevati misel k opozorilu tovariša Kavarja, ki s« problema loteva prev gotovo dobronamerno. Stvari bo koristilo, če povemo pravilni naslov, kamor je potrebno poslati oposaorilo. To nam-rbč velja .prvenstveno šoli. Učno-vzgojmi kolektiv in vodstvo Sole sta družbi odgovorna za izvršitev nalog, ki jih ta šoli postavlja in jo tudi v tem smislu pooblašča. Če j« pri tem kaj narobe, eo svobodne aktivnosti, razni interesni krožki in »ljubitelj}« z njihovimi »konjički" res najmanj krivi za to. Krivda je v tem, da šola m izkorišča v celoti pooblastil, ki jih je od družbe prejela, in »e uveljavlja v dovoljeni meri takega sistema dela, kd zagotavlja izpolnitev nalog. Da bi ta trditev ne izgledala površna, jo utemeljujemo s statističnim podatkom, za katerega smatramo, da je precej optimističen in ki govori, da je v razne oblike organiziranega prostega časa zajetih komaj 20 % šoloobveznih otrok. Ker se pogosto isti otroci pojavljajo v večih različnih skupinah, je verjetno ta % še nižji. Razen enega primera v Sloveniji ni znam primer, da bi te dejavnosti bile obvezne in bi bremenile šoli in pouku odmerjen čas. Zato teh dejavnosti ni moč smatrati za vzrok slabih učno-vzgojnih rezultatov, pa tudi ne nemira. Ali potem ta »nemir« povzroča razgibanost okolja, športni dnevi, tekmovanja, akcije, predavanja, cepljenja proti nalezljivim boleznim, izbira poklica... Tovariš Kavar realno ocenjuje vse te stvari kot pozitivne. Kaj je potem slabo? Slabih je več stvari. Med njimi so prav gotovo tudi sledeče: nekateri ne ločijo več, kaj so svobodne ali prostovoljne dejavnosti otrok v njihovem »prostem« času in kaj spada med redne obveznosti učenca na osnovi predmetnika in učnega načrta. K tem prav gotovo prispeva dejstvo, da še danes nimamo tolmačenja tistega dela zakona o osnovni šoli, ki govori o svobodnih dejavnostih, pa prihaja do različnih tolmačenj nalog, ki jih imajo šola, učiteljski kolektivi in družbeno okolje pri tem. Analiza lanskoletnih pionirskih iger je pokazala, da »o šole sprejemale nekatere dele programa pionirskih iger v svoj redni delovni program po delovnem umiku šole, prikazale pa so jih kot uspehe svobodne dejavnosti otrok v njihovem prostem času. Zakaj to? Nihče nikogar ne sili, pa tudi če bi kdo to poskušal. ne bi smel uspeti. Nekateri šolniki so program JPI prilagajali svojemu rednemu delu tako, da le-to ni trpelo. Želeli so biti življenjski in to jim je, izkoriščajoč pobude programa pionirskih iger. uspelo in ti se tudi ne pritožujejo. če šolska praksa usvaja pozitivne izkušnje raznih akcij, kot so pionirske igra in druge, kadar so te v skladu s tem ali onim učno-vzgojnim področjem, je to samo prispevek k modernizaciji učno-vzgojne vsebine in metod dela. Analiza in ankete tudi jasno govore o tem, da so želje, pobude in vloga pionirjev pri načrtovanju nalog pionirske organizacije, pa čeprav gre za njihova tekmovanja, neznaitna, ali pa Jih v mnogih primerih sploh ni in načrte dela sestavljajo v zbornicah, ali na sestankih DPM, ali pionirskih starešinskih svetov. Kdo je torej kriv za prenatrpane dedpvne načrte? Žal gre pogosto bolj za zunanji videz kot za resnične vzgojne dosežke. Koliko je n. pr. formalno voljenih raznih pionirskih in mladinskih vodstev ter skupnosti, raznih odborov in samoupravnih organov, v koliki meri pa je resnično zaživela v naši vzgojni praksi otroška samouprava? Vsak formalizem v vzgojni praksi pa je le več ali manj dodatna obremenitev, ki nas poleg tega še zavaja v površno vrednotenje vzgojnega dela. »Učni uspehi so v splošnem slabi« povzema misel' tovariš Kavar. Ker nihče noče biti kriv, ne šola, ne dom, »nekdo pa mora biti kriv«, naj bi ležala krivda v razgibanem življenju šol« brez miru. Dokler ne bo instrumentov, ki bodo že sami zahtevali najresnejši odnos do šolskega in dela na sploh, ne samo od učitelja in staršev, ampak tudi od učenca, bomo še in še iskali krivca za neuspehe in neurejene delovne razmere. Ti instrumenti pa bi morali delovati ne samo v šoli, temveč tudi v življenju, v katerega vstopa bivši učenec po končani šoli. Ce je v tem smislu potrebna dopolnitev Zakona o osnovni šoli, bi morali misliti tudi na to. Analize govore, da bivši učenci vsestransko razgibanih šol v večini primerov dobro uspevajo tudi v drugih šolah in da so dobri delavci v raznih vejah našega gospodarstva, česar ni moč trditi za vse šole, čeprav so nekatere od teh vztrajale dokaj trdno na klasičnem režimu in klasično pojmovanem miru. Nihče ne more šolskemu kolektivu predpisovati dela izven okvira njegovih nalog, ker je ta suveren izvajalec zaupane mu izobrazbe in vzgoje, zavedati pa se mora, da se ne bo šola smela nikoli več zapreti v napačno poj- movanje »mir«, če bo hotela obdržati in razvijati stik z življenjem. Sola kot družbena vzgojna ustanova je dolžna, da v sodelovanju z društvi in organizacijami omogoči otrokom v njihovem prostem času ustvarjalno aktivnost, sprostitev in tudi igro. O pravem času, enakomerno porazdeljene med vse otroke in s pravo mero organizirane svobodne dejavnosti z vnaprej določenim vzgojnim ciljem lahko samo bogatijo notranje šolsko delo in ni prav nobene nevarnosti, da bi povzročale nered in zmedo v življenju šole. Nasprotno, brez njih bi šola bila nepopolno razvit organ družbe. Splošno je potrjeno mnenje, da vse to živo vrenje in delo šole kot družbene vzgojne ustanove šolo bogati in bistveno prispeva k njeni vsebinski in metodični reformi. Soli se bo vrnil mir, čim bo vzpostavljen red. Točno je znano, koliko je učnih dni v Šolskem letu in kateri dnevi in v kakšne namene so pouka prosti. To dosledno spoštujmo, pa bosta red in mir zagotovljena. Vidmar Milojko JOŽETOVO SPRIČEVALO Ne vem, kaj mi je bilo, da sem se takrat na zaključni šolAki konferenci vtaknil v pogovor o Jožetu. Razredničarka petega razreda je oklevala: »Velik je, da ga ni moč ukrotiti, zna pa ne. Kaj hočem z njim?« V tistem predpočitniškem razpoloženju sem bleknil: »Daj mu dve, drugače se ga ne boš rešila.« Kasneje sem to mnogokrat obžaloval, kajti ni šment, da je drugo leto prišel Jože ravno v moj razred. Saj poznate take primere. Bister zadosti, živahen, včasih celo simpatičen, samo učiti se noče. Poskočen, knjigo pa bere, kot bi fižol zbiral; razdrl in sestavil bi ti motor, strešic in vejic pa n« more postaviti v spis. Saj mora biti pedagog iznajdljiv, potrpežljiv, vztrajen, včasih pa moraš biti le flegmatičen, sicer bi se razletel. Ko sem izčrpal že vsa sredatva, da bi ga prisilil k delu, sem ga začel puščati pri miru. Osebno sva postala celo prijatelja. Bila sva kot strokovnjaka z različnih področij. Občudoval me je, kadar sem ognjevito recitiral, in tudi jaz sem mu ploskal, kadar je z glavo poslal žogo mimo vratarja v mrežo. Zdaj, ko se bliža konec šolskega leta, se je oglasila njegova mama pri meni. »Kaj bo z njim?« Izvlekel sem redovalnico iz predala. »Saj veste, pri slovenščini, angleščini, tudi pri matematiki je bolj tako ...« »Dajte ga no lomiti!« se je prostodušno začudila, čeprav je že prej vedela za vse njegove slabe rede. Lepo sva se pogovorila z ženico. Rada bi ga dala učit za mesarja, samo moral bi imeti najmanj šest razredov. Starejši brat je že izučen, srednji je pri vojakih. Onadva ji nista delala toliko preglavic kot ta — najmlajši. Ponavljal je že v tretjem in četrtem razredu. Ce bi še letos, bi izgubila otroške doklade. Izgovoril sem se, da bomo na konferenci odločali o njem. Sam ne vem, kakšno stališče naj zavzamem. Pedagog v meni se strašno upira: »Nobenega reda mi niso podarili, za nekatere izpite sem se pripravljal po več mesecev. V življenju ne bodo popustljivi do fanta. To ne bi bilo vzgojno, če bi ga spustili.« Nekaj p« mi prigovarja: »Naučil se ne bo nič, četudi bo ponavljal. Sicer so tečaji za dopolnitev osnovne šole, toda samo smejal se nam bo, kaj vse smo od njega zahtevali in kako poceni je napravil tečaj. Ce ga onemogočimo, se bo pobarabil.« Ce bi vedel, da je tisti, ki se v šoli ne odreže, tudi v obrti zanič, pa ne verjamem, da je res tako. Srečal sem se tudi z mesarskim mojstrom. »Kaj pravite o Jožetu?« »Letos se mi že dva druga ponujata za vajenca, ampak zdi se mi, da bo Jože najbolj pripraven. Morda res ne bi bil za k blagajni, za sekača pa bo izboren. Tudi v naši stroki je več poklicev. Dajte, popustite, če se le da!« Res ne vem, kaj naj napravim. Se več Jožetov je na naših šolah. O njih razpravljamo na šolskih konferencah. Rušijo nam kriterije za ocenjevanje. Zaradi njih jih dobimo pod nos. češ da vzgajamo analfabete. Vendar pa la ne bi bilo prav, da bi jim zapirali pot v življenje. Rad bi videl, da bi nekdo napisal študijo o njih in postavil načela, kako naj bi ravnali z njimi. F. Žagar V Zavodu za slepo mladino v Ljubljani: gojenci študirajo relief mesta Ljubljane Pred poklicno odločitvijo Izbira poklica — prvi korak v življenje! Mladi ljudje, ki v lepih pomladanskih mesecih proti poletju zaključujejo* 8. razred osnovne šole, zamišljajo v perspektivah svojo prihodnost, ob njih pa izražajo zainteresiranost za svoj nadaljnji razvoj — a prav tako zaskrbljenost — njih roditelji in drugi svojci, a nič manjši interes tudi njih poklicni vzgojitelji, ki so jih privedli do zaključka obveznega šolanja. Priprave za ta odločilni korak so bile dolge in težavne. Vso predšolsko dobo mladega človeka in po vstopu v osnovno šolo vse dolgo razdobje osmih let šolanja je bilo mnogo prizadevanj roditeljev in poklicnih vzgojiteljev-učiteljev, predmetnih učiteljev in profesorjev, da bi privedli gojenca do tiste sposobnosti, ko bi sam lahko zavestno in aktivno sodeloval pri lastnem razvoju. Smisel vzgajanja je samovzgaja-nje, smisel izobraževanja samo-izobraževanje. Oba činitelja, vzgojitelj in gojenec, 6ta šele ob obojestranskem vzajemnem delu sposobna, dosegati zadovoljive vzgojno-izobrazbene rezultate, a Hlede na te rezultate je mladi človek tudi sposoben usmeriti uspešnejše korake na široko pot poklicev. Po raznih izvedenih anketiranjih v zadnjem razredu osnovne šole smo zvedeli za najrazličnejše poklicne želje in interese naše mladine v starosti 15. do 16. življenjskega leta. Služba usmerjanja v poklice, kakor je organizirana pri zavodih za zaposlovanje delavcev, je ob sodelovanju šol in zglednih prizadevanjih učiteljstva za to dejavnost ukrenila vse potrebno, da so prejeli i roditelji i učenci ustrezne informacije, v številnih predavanjih na roditeljskih sestankih, ob obiskih razstav, prikazih filmov, objavah v radiu, podatkih v tisku ipd. pa so lahko spoznali tudi pomen pravilne izbire poklica in pogoje, ki jih je treba izpolniti, da se v konkretnem primeru mlademu človeku vrata v neki poklic odpro. Postanek na razpotju jim je pokazal pot v razne smeri. Veliko število mladih ljudi s« je odločilo za nadaljevanje študija v raznih srednjih strokovnih šolah, drugi spet bi želeli nadaljevati šolanje v gimnaziji, mnogi so se odločili za strokovno izobraževanje v poklicnih šolah ali na delovnih mestih v smislu ižučevanja ali tudi na osnovi zaposlitve za priučevanje. Akcija poklicnega prosveti j etvanj a je dobro uspela. Leto za letom absohdra več in več mladih ljudi obvezno osnovno šolo; ob velikem številu mladincev in mladink se pojavlja že nekako tekmovanje, že skoraj borba, kdo bo deležpn možnosti, včasih bi lahko rekli skoraj »sreče«, da bo sprejet v šolo, v uk ali na delovno mesto. Ob velikem številu mladine so kriteriji za »prejem čedalje strožji in skoraj bo prišel čas, tako kažejo vsi znaki — če ta čas že ni tu! — ko bo premalo samo uspešna dovršitev 8. raz. osnovne šele in bo odločilno vlogo odigrala tudi kvaliteta izobrazbe; in niti ne več najugodnejše ocene zadnjega razreda, marveč tudi vseh višjih razredov osnovne šole. Pred učence, a prav tako tudi pred roditelje in vzgojitelje se postavlja vprašanje pravilnega odnosa do dela in pravilnega odnosa do skupnosti, da bi vsi skupaj v polni meri izpolnili svojo dolžnost; a kar se tiče mladi-re, da bi že v bližnji bodočnosti posvetila vse sile zavestnemu in aktivnemu učenju. V tem je pravzaprav tudi pedagoški pomen službe poklicnega usmerjanja. Drugo, na kar je treba opozoriti, je tendenca nekega bega od dela, če je le-to bolj fizičnega značaja, k pretežno intelektualnemu ali administrativnemu (pisarniškemu) delu, pri katerem ne bi bilo treba »nič delati«; ta« ko rekoč vse želi »študirati«. Izobraževanje je koristna dejavnost in vsaka napredna družba potrebuje izobražene ljudi. Tako omogoča tudi naša družba izobraževanje marsikomu; marsikdo starejših v svojih mladih letih ni imel tolikih možnosti šolanja .kakršne ima v konkretnih pogojih naša mladina. In mnogo možnosti za šolanje v srednjih šolah ima tudi naša mladina. Vendar so važni tudi motivi, zaradi katerih se želi šolati. Tendence »bega od dela« kot motiva mnogokaterega študirajočega nikakor ne smemo zanemariti. Cela vrsta poklicev izumira, ker ni dotoka mladine, v trgovini n. pr. skoraj ni moških itd. Teh tendenc ne smemo zanemariti predvsem tudi zaradi tega ne, ker vemo, da so pri nas še velika področja dejavnosti pri nekaterih gospodarskih panogah (n. pr. v kmetijstvu), ki jih dejansko še niti nismo prav razvili. In tam ne bomo samo intelektualno, marveč tudi fizično deialij Spričo velikega navala naše mladine — namreč absolventov 6. razreda osnovne šole— v srednje šole bomo meseca junija lahko priča marsikatere mlade tragedije, ko bo ostal ob manjši kapaciteti »prejema v šole (a tudi v poklicne šole in v uk ali priučitev na delovnem mestu) mnogi mladi človek na cesti in ne bo vedel ne kod n« kam. Vse daljne perspektive in velike iluzije bodo v trenutku na tleh in mladi človek se bo znašel v nekaki bedi, ki bi mu utegnila občutno zagreniti mlado življenje. Kot vzgojitelji se zavedamo, da za takega človeka ni ničesar škodljivejšega, kot če bi v dobi od 15. do 18. življenjskega leta ostal brez perspektive, brez neke delovne naslonitve — skratka: brez dela! Psihologija pubertete uči, da se v tej dobi intenzivneje oblikuje človekov karakter, gradi njegov svetovni nazor, raste njegova osebnost. Zaradi tega je še posebno važno, poskrbeti za zaposlitev mladih ljudi te dobe. Drugače bomo lahko govorili o občutni pedagoški škodi, ki bo le težko popravljiva. Služba usmerjanja v poklice opozarja na to, kakor tudi na druga dejstva. Zmotna je namreč misel, ki jo tu in tam zasledimo ali tudi čujemo, da je služba usmerjanja v poklice dolžna tudi zaposlovati! Zaposlovati — da! Toda delovnih mest ta služba ne more ustvarjati! To pa je problem celotne družbe, potreb našega gospodarstva in javnih služb, perspektivne politike gospodarstva in javnih služb — in tu je dolžnost celotne naše družbe do najvišjih forumov, da mislijo tudi na zaposlitev vse naše mladine, potem ko je uspešno absolvirala osemletno obvezno osnovno šolo! Albin Podjavoršek Iz Samopomoči PZDS Na občnem zboru dne 20. V. t. I. je bil sprejet sklep, da se uvede s 1. Januarjem 196J ponovno starostna meja 45 let za sprejem v članstvo Samopomoči. Članom ,ki bodo po tem dnevu vstopili do 30. leta starosti, bo pripadala 100 */• . posmrtnina; članom, ki bodo vstopili po 30. letu starosti, se bosta odbila za vsako kasnejSe leto po 2 */• od posmrtnine. Taki člani bodo pa lahko dosegli tudi 100 posmrtnino, če bodo poravnali vse po-smrtinske prispevke za čas po 30. letu starosti. Ta sklep o spremembi pravil in poslovnika ne zadene članov, ki so ali pa še bodo vstopili do 31. decembra 1962. S to določbo obdržijo stari člani pridobljene pravice, odpira pa še vrata vsem onim prosvetnim in znanstvenim delavcem, ki so iz tega ali onega vzroka prezrli vpis do sedaj. V letu 1962 smo imeli že 29 smrtnih primerov, kar skoraj že presega našo črnogledo postavko v proračunu (60 primerov za celo leto). Upajmo, da nam bo drugo polletje bolj prizaneslo. Naš sklad za brezobrestna posojila polagoma narašča, vendar še ne tako. da bi lahko šli preko 30.000 din na prosilca. Prosilce opozarjamo na občutno povečanje bančnih dajatev za posredovanje pri odpošiljavi in vrnit- vi posojila. Uprava Samopomoil Prve razprave o poklicnih šolah Gradivo za javno razpravo o problemih verifikacije je takoj spočetka naletelo na izredno ši-tok odziv. Prav to dokazuje, da gre v celotnem našem vzgojno-izobraževalnem sistemu za globoke posege, ki bodo na korist razvijanja našega gospodarstva in družbenih služb. Prve razprave, ki so zajele šolske kolektive, šolske odbore, obrtno zbornico, predstavnike industrijskih in vajenskih šol, so dovolj zgovorno nakazale, da imamo načela, pot, po kateri bomo hodili tu, da pa stoje pred nami razni problemi, ki jih bo potrebno postopno re- ovljena je relativnost acijskih stopenj, ki z na-poklicnega šolstva od-, Sol ne stopnjujemo, mar-razvrščamo. Toda prav to anje je vse prej kot eno-zadeva. S prehajanjem na no izobraževanje določe-dicev v poklicnih šolah bi pak misliti, da bi sedanji zobraževalni centri prene- hali preko noči. Res, vajenski sistem šolanja bo kolikor mogoče omejevan, reduciran povsod tam, kjer bodo dani pogoji, da zaživi poklicna šola, in zlasti tam. kjer centru niso dani objektivni pogoji za praktični pouk. Po vseh vidikih sodeč je pred nami dolgotrajnejši proces, ki nam bo postopno in v svoji dokončni stopnji nudil tisto, o čemer so danes postavljena načela. Perspektiva je tu, pot začrtana. Neodgovorno bi bilo ne priznati velikih, pozitivnih in tudi daleko-sežnih vrednot, ki jih želi uveljaviti novi vzgojno-izobraževal-ni sistem. Poklicne 'šole bodo uvrstile v svoje vrste kandidate za široke profile poklicev in te šole bodo smele potem, ko jim bo priznana družbena verifikacija, izdajati spričevala. Mnenje, da prehajamo iz dosedanjih vajenskih šol na poklicne šole, je toč-150, s čimer je tudi povedano, da gre v novih pogojih za organizirano vsklajevanje in izobraževa'-nje strokovnega kadra v smeri teoretično in praktično dobro izšolanega posameznika in celote, ki bo kos nadaljnjemu gospodarskemu in družbenemu napredku. Ni dvoma, da bo tako po svoji organizacijski strani, kakor po vsebini čas samo to in ono prilagodil izkustvom, praksa sama bo pokazala, kako proces še dalje izboljšati in mu zagotoviti čim boljši rezultat. Pri vsem tem ostane, da se ozki profili poklica — »vkolikor ustanove, podjetja, gospodarske organizacije ne bi v svojem področju organizirale Izobraževalne in vzgojne aktivnosti« — ne bodo šolali, marveč se bodo takoj, neposredno vključili na delo svojega poklica. Vprav razprava v magistratni dvorani v Ljubljani, ki se je je udeležilo okrog 30 predstavnikov industrijskih in vajenskih šol, kakor tudi diskusija pri odboru za strokovno izobraževanje pri ROZ, sta pokazali, da tudi te mladine, ki naj bi ostala prepuščena vzgojno-izobraževalni vzpodbudi posameznih delavnic, ne gre prepu- ščati vzgojni stihiji. Tudi ta mladina potrebuje razvoj in izobrazbo. Poleg stroke. Izraženo je bilo mnenje, naj bi poskrbeli, kakorkoli že, za mladino tja do 18. leta starosti. Je to važen problem, ki bo analiziran še posebej! Ne moremo pričakovati, da bi bile vse naše šole takoj reorganizirane v poklicne šole. Lahko se primeri, da bomo imeli v prehodnem obdobju v istem kraju šole centra in poklicne šole. Zahtevnost dobro vzpostavljene poklicne šole nam je danes do neke mere znana: šolski prostori, oprema teh prostorov, profili poklicev, po teh profilih izdelani predmetniki in z njimi vred učni načrti, učni kader in ne nazadnje materialna sredstva, ki jih bo dobra organizacija vzgojno-izobraževalnega procesa terjala, ako bomo hoteli doseči tudi njega vsebino. Poudarjeno je bilo, da dobiva poklicna šola v svojem izobraževalnem sistemu posebno mesto tudi zategadelj, ker predstavljata teoretično in praktično izučeva-nje celoto. Sola bdi nad teorijo in Prakso. Ako so do neke mere industrijske šole v tem preoblikovanju svojega učno-vzgojnega procesa deloma na lažjem, ne bi mogli tega trditi o večini vajenskih šol, tedaj sedanjih obrtno-izobraževalnih centrov, kjer za ta razvojni proces ni objektivnih pogojev. Z neposrednim prehodom učencev, ki so opravili z osemletnim osnovnim šolanjem, v proizvodnjo, na delovno mesto, Je pričakovati, da se bo število -vajencev« več ali manj znižalo, ker, kakor rečeno, ozki profili poklica ne bodo vezani na šolo v sedanjem smislu. Ako bodo sploh kakorkoli vezani? In kako bo z novim šolskim letom 1962/63? Ako moremo verjeti v gladanja danes, bodo centri še sprejemali učence v pripravljalne razrede, toda le pod pogojem, da bodo sami poskrbeli za materialno stran svojega šolanja. Brezplačnega šolanja ne bo. Učenci dosedanjih rednih letnikov bodo nadaljevali s svojim dosedanjim izobraževanjem, pri čemer ni izključeno, da bodo nastopile iz-piemembe, ki jih bodo, kolikor uafi mogoče, približale težnjam poklicne šole. Vedeti je treba, da vrsta predpisov, ki urejajo področje strokovnega izobraževanja, še obstoji, čeravno niso v skladu z razvojem. Med drugim se vsiljuje vprašanje smiselnosti predpisa, ki določa število vajencev, ki naj jih ima obrtna delavnica. Pričakovati je, da bo naposled ie ugotovljeno, kateri obrati morejo glede na svoje objektivne in subjektivne pogoje mladino strokovno izobraževati in vzgajati. Praktična vzgoja bo za naprej pod kontrolo poklicne šole, kar hkrati pomeni, da ni povsem izključeno, da bo morala imeti šola za to odgovorno poslanstvo človeka, ki bo ugotavljal sistematičnost praktičnega pouka po novem učnem načrtu. Zlasti tamkaj, kjer so učenci v šoli iz mnogih delavnic. Poklicno izobraževanje, mimo vrste drugih problemov, odpira vprašanje izrednih delovnih mest določene specialnosti, ki so o njih govorili zastopniki rudarske, papirniške in kovinske industrije. Dosedanje razprave so pokazale, da gledamo na začetek poklicnih šol z zaupanjem, navzlic temu, da bo prineslo realno življenje še marsikateri problem, ki ga v prvi stopnji toga procesa nemara niti ne predvidevamo. v. a St. 12 Seminar za teste znanja Hortikulturno delo v šolali Zavod za napredek šolstva LRS je priredil konec aprila enotedenski serninar q testih znanja, ki ga je vodil doe. dr. Ivan Toličič, predstojnik psihološkega inštituta pri Univerzi v Ljubljani. Seminar so obiskovali prosvetni svetovalci iz zavodov za prosvetno pedagoško službo in izbrani učitelji ter profesorji, ki so ge že ukvarjali s testi znanja. Seminar za teste znanja je obsegal teoretični in praktični del. V teoretičnem delu so predavali doe. dr. I. Toličič o vplivih subjektivnih faktorjev. na ocenjevanje učencev, o projektih za sestavo testov znanja, o raznih tipih nalog v testih znanja, o končni obliki testov znanja ter o uporabi rezultatov testov za praktične in raziskovalne namene. Prof. dr. Zoran Buj as je govoril o sestavi in uporabi ocenjevalnih lestvic za ocenjevanje znanja, nadalje o bistvenih značilnostih te^ta, o mernih karakteristikah ter o vrsti testov in njihovi uporabnosti. O analizi testnih nalog je govoril asistent inštituta za psihologijo Leo Zorman. Asistent Miran Cuk je slušatelje seznanil z uporabo statističnih parametrov. V drugem delu seminarja so se udeleženci seznanili s konkretnim sestavljanjem testov znanja. Tako si je sleherni udeleženec izbral predmet ter sestavil teste znanja za eno ali dve poglavji. Po izvedbi je dr. Ivan Toličič kritično obravnaval izdelane poskusne teste. Povezava teoretičnega dela seminarja s praktikumom se je pokazala kot zelo uspešna. V zaključni razpravi so udeleženci ocenjevali pomembnost seminarja za nadaljnji razvoj in uporabo testov znanja na naših šolah. Zanimalo jih je tudi vprašanje, kdo je upravičen sestavljati teste znanja, ker ne gre v naši šolski praksi samo za standardizirane, marveč tudi za razredne teste znanja. Brez dvoma so za sestavljanje standardizira- ocen v 'dnevnih časnikih v zvezi RfflZmS HtlClICldttSnCI tOklilOVdlljt! nih testov potrebne posebne ko- s testiranjem učencev osnovnih misije strokovnjakov, v katerih šol ob zaključku prvega polletja. v sodobnem svetu se vse bolj razmeroma redek pojav. Zato je naj ne bo le psiholog in pedagog, Pri tem so menih, da je ocena zavedamo potrebe po kulturnih treba v tej smeri zastaviti še marveč tudi predmetni strokov^ Kritikov neupravičena ter so po- vrefjnotah, ki postajajo nepogre- 'mnogo intenzivnega vzgojnega njak. Za razredne teste znanja, udarili pomembnost dela, ki ga šijive sestavine našega vsakda- dela, kateremu je šolski vrt in ki jih bo sestavljal razredni uči- je opravil Zavod za napredek niega življenja Tudi se zaveda- ob niem porajajoče se dejavnosti telj za določen predmet, pa za- šolstva z uvedbo testov znanja v ^ ^ , oblikovanie kultur- nadvse trdna opora, dostuje njegova strokovna uspo- naše šole. Začetna akcija je po- ’fi,irJnnmiiG človeka bistveno 130180 in lepo tradicii° šolskih sobljenost in ustrezno pedago- zitivna, poglavitni namen zavoda lačne dovoli zeodai vrtov v Sloveniji je prekinila m ško^psihološko znanje. Torej je bil animirati pedagoške delav- , , 1 . + 1 močno omrtvičila zadnja vojna, mora tudi učitelj obvladati ee na osnovnih šolah za delo s 10 00 J? Vs.0vi kot cejpta pri tem v ietih po osvoboditvi številni osnovno metodologijo. testi. Tudi sam seminar za teste odločilni cjmteii. v širokem regii- niso zaživeli tako, kot bi Ker naš učni kader še nima znanja ne bj bil uspešen, če ne StTU sojskm aktivnosti pa_ ce- bilo tre{3ai predvsem pa si niso sistematičnega in poglobljenega bi imeli udeleženci določenega »tokrat — bodisi zaradi ooje. - naSli nove vsebinske orientacije, znanja s tega področja, se pravi, predznanja o testih, ki so si ga tivnift ali supjekuvnin razlogov Qanašnji šolski vrt umljivo ne da ne pozna in ne uporablja pridobili prav ob pripravah za šolskemu vrtu m odmerjeno more je 0pj6kt za pouk iz testov v svojem delu, bp potreb'- testiranje učencev iz matematike ustrezno mesto. vrtnarstva ipi sadjarstva. Tudi no načrtne izpopolnjevati učite- in slovenskega jezika, Udeleženci Veliki socialni premiki, indu* nas ne more zadovoljiti vrt, ki bi Ijevo izobrazbo na tem področju, so se izrekli tudi za nadaljeva- strializacija, gradnja komunikacij, kh namenjen izključno prirodo-Vsako samovoljno uporabljanje nje dela s testi. Predlagali so, obsežnih naselbin ipd, iz kprp* slavnemu pouku. Od šolskega vr-testov pa je neodgovorno delo, ki naj bi prihodnji seminar obsegal mn spreminjajo naše življenjske ta zahtevamo več. Tako kot šola prinaša le škodo. Zatorej je ute- predvsem praktično - uporabni okolje. Eden osnovnih problemov ne Samo poučuje, ampak tudi meljena ugotovitev, de naj raz- del. Udeleženci naj bi že pred- sodobne družbe je zato ureditev, vzgaja, naj bodo tudi dejavnosti redne teste uporabljajo le uči- hodno izdelali teste, na seminar- organizacija ustreznega življenj* na šolskem vrtu — predvsem! mm teijj, ki so se kvalificirali za to ju pa bi jih psjhometrično ob- skega okolja, ki bo humano v vzgojne. Naš mladi rod naj iz delo. delali in njihove rezultate inter- vseh svojih prvinah. Ob tem po- pjega zajema ne le prirodoslovno Seminar, ki gaue priredil Za- pretirali. Vendar zgolj s šemi- sebno ostro izstopa vprašanje znanje, temveč naj se ob njem vod ga napredek šolstva LRS, je narji ne hi mogli opraviti svo- prirode, pokrajino in zelenja v tudi vzgaja jn čustveno bogati, samo spodbuda za vse naše za- jega dela, ki je v zvezi s testi, naseljih- Pri nas je tempo teh y vrtu, v intimnem stiku z živo vode za prosvetno pedagoško zaradi tega so nekateri tudi razvojnih sprememb tako hiter, prjrodo si naj oblikuje odnos do službo, da v svojem območju predlagali, naj bi Zavod za na- da terja visoko stopnjo zrelosti, razvija smisel in Čut za nje* pripravljajo seminarje, v katerih predek šolstva LRS skupno s predvsem primeren odnos do Pri* pe vrednote, vse tisto, kar nepo* se bodp naši učitelji usposabljali psihološkim inštitutom izdal pri- rodp. Zal pa moramo ob mnogih grešljivo sodi v kulturno tkivo za pravilno rabo testov, ročnike 0 testih znanja ter sta- primerih ugotavljati, da je pra* sodobnega človeka. V razpravi so ge nekateri ude* tistiko, ki je aplicirana na teste vilno vrednotenje naših prirod- - -— ---------------------------------. — m. nih in pokrajinskih zakladov še leženei dotaknili tudi kritik in znanja. NAROČNIKI —DOLŽNIKI Uprava »Prosvetnega delavca« apelira na vse naročnike, naj še pred zaključkom Šolskega leta uredijo svoje obveznosti do skupnega glasila. Mnogi kolektivi kljub opominom še vedno niso poravnali naročnine niti za leto 1960 niti za leto 1961, tako da nam dolgujejo samo za čas do 31. de* cembra 1961 — 1,375.836 dinarjev. Zato se bori uprava s hudimi finančnimi težavami, ker mora sproti poravnati visoke tiskarniške in druge stroške. Te težave so se letos povečale še zaradi tega, kčr je bila njena prošnja za subvencijo zavrnjena in je zato redno izhajanje »Prosvetnega delavca« odvisno samo od rednega dotoka naročnine. Zato se uprava »Prosvetnega delavca« obrača tako na naročnike kakor tudi na šolska vodstva in sindikalne blagajnike, da še pred počitnicami zberejo neporavnano naročnino in ji jo nakažejo. Mladina si ogleduje razstavljene predmete v pomorskem oddelku Mestnega muzeja v Piranu Vpliv šolskega vrta pa sega tudi izven območja šole. Skozi šolo z zmogljivostjo 500 učencev gre v 10 letih 5000 državljanov, katerih nazori o prirodi in zelenju se izoblikujejo ob šolskem vrtu. Iz skušenj nekaterih dobrih vrtov vemo, da je šola lahko jz* redno močno estetsko-objikoval-no žarišče za hortikulturno delo. Prizadevanja šolskih oblasti in Zveze prijateljev mladine, da M pkrepili dejavnost šolskih vrtov, ?eli podpreti tudi Zveza hortikulturnih društev Slovenije. Zveza v ta namen razpisuje nagradno tekmovanje, katerega se lahko udeležijo vse osemletke in gimnazije ali posamezni šolski razredi v Sloveniji, Tekmovanje vključuje naslednje točke: 1. Sodobna ureditev šolskega vrta kot celote. 2. Ureditev posameznih oddelkov vrta: skalnjak, terarij; parkovno urejeni posamezni deli vrta; zbirke rastlinja, 3. Zelenje v šolskih prostorih, hodnikih, učilnicah. 4. Cvetje in zelenje na oknih in balkonih šole. 5. Pelo v gospodarskem delu vrta, šolski zadrugi: zelenjadni vrt, sadovnjak, šolska drevesni* ca itd- 6. Sistematlčno-botanični del vrta: rastlinske združbe, rastlin-sko-geografska področja itd. 7. Sodelovanje pri ureditvi oz. ozelenitvi kraja, spomenikov padlih itd. 8, Delo v hortikulturnih krožkih- Sodelovanje v šolskem in drugem tisku itd. Zveza sprejema prijave za udeležbo v tekmovanju do dne 30. junija 1962. Tekmovanje se zaključi s 1. junijem 1983. V prijavi za tekmovanje je treba navesti, v kateri točki želi šola oz. razredni kolektiv tekmovati in kdaj naj bi prišla komisija Zveze oceniti njihove tekmovalne uspehe. Prijave in dopise v zvezi s tekmovanjem pošiljajte na naslov Zveza hortikulturnih društev Slovenije, Ljubljana, Miklošičeva 4/1. Za šole in kolektive, ki bodo dosegli najboljše uspehe, so predvidene naslednje nagrade: ena nagrada 30.000 din, dve nagradi po 20.000 din, tri nagrade po 10.000 din. Natečaj igrač p# bi Bamagsii otrokom, staršem, vzgojiteljem in našim proi?vajavcev igrač, razpisujejo Ljudska tehnika Slovenije, delovni kolektiv Tovarne igrač »Mehanotehnika« iz Izole in Zve-?a prijateljev mladine Slovenije za nove tehnične igrače m tehnične sestavljanke javen natečaj: »NMAV ČEZ IZ ARO...« 0b¥5stUo sodeittvsem Prosimo sodelavce, ki imajo v naši redakciji še daljše ali krajše rokopise, da malo potrpijo, ker bodo jeseni prav gotovo prišli na vrsto. Hkrati jim voščimo —■ enako tudi vsem bravcem — prijeten poletni počitek! Stiska za denar na vgeh konceh. AR bomo šli šalski ppesve-tarji na planirani iglet aii ?te? Odločitev je padla samo nekaj dni pred deiločenim datumom. Torej gremo. Gremo, da obiščemo zibelko slovenstva, da pridobimo delček tistega, kar nam vsem skupaj manjka, da na lastne oči vidimo prelepo Koroško, ki smo te doslej poznali le po opisih- Petek ob 4. uri zjutraj. Na postajališču pri Kranjcu nas je že lepa grupa, Ko čakamo avtobus, se smejimo in ugibamo, kako je neki tam za mejo — bolj v Avstriji kot na Koroškem, Tu pa tam iz aktovke kuka dovoljena polliterca žganega. Končno smo na avtobusu. Še nekaj daljših postankov zaradi nesporazumov iij trije Kompasovi »Deutzi* se poženejo po zaprašeni, jamasti cesti proti Slovenjem Gradcu, Dravogradu in mah- Malo nervoze, ko vstopi carinik te nas takole od daleč pogleda. Menda ta mož postave že iz oči bere, če imaš namesto pol litra žganega 6 deci. No, pa ni bilo hudega. Končno prvi postanek — vp* Jikovec, Izstopimo, Tu nas čaka predstavnik Slovenske koroške prosvetne zveze tov. Blaž. Ne Občutimo Š0, da smo v tujini. Tov. Blaž govori lepo, tekočo slovensko govorico. Grem malo pa trgu, da se razgledam- Bogastvo izložb, avtomati *a prodajo cigaret in še kaj, Tudi slovenska govorica tu in tam in pa misli; misli, ki me spremljajo že sem od meje, ko opazujem naravo, ko razmišljam o’ tem, da je tu zibel slovenstva, p trdoživosti naših rojakov, o Ob koncu šolskega leta Konec šole. In z njim vse trpkosti in lepote šolskega leta. V naših mislih ostajajo }e šopki cvetja in solze mladih ljudi, ki so se od šole poslovili. Ko sem jih tako gledal, si nisem mogel kaj, da bi ne rekel: »Še je dobra naša mladina.« Petem je pred menoj zopet stisk, rok in šopek rde*:h rož, ki jih sprejmeš. Nate ti še nekaj dni razveseljujejo sobo in ko jih ni več, tudi spomin nanje obledi, a nikoli popolnoma. Po tako čudnem uvodu, ki mi ga je narekoval pravkar preživeli -dogodek, se naj domislim še vsega tistega, kar na novo prikoraka med prosvetarje. Tisto, čemur bi se mnogi po tihem uprli in dejali: »Cernu nam je še tega treba!« Česa vendar? Eh, testov seveda, ki so povzročili mnogo nevolje, mnogo nezadovoljstva. Pa čeprav vemo, da nam bodo tudi v prihodnosti pomembno merite, pomemben pokazatelj tega, kaj smo naše otroke naučili. Uvajamo teste! Da, uvajamo.'Toda, ali se kaj vprašamo, kaj bi morali še uvesti? Ali naj ne bi bili predhodniki testov znanja testi inteligence in še prej socialni testi. Menim, da bi šele na teh pozneje lahko zgradili bolj objektivno pedobo znanja naših otrok. Res je, da vsaj pri nas rezultatov testov za znanje še ne upoštevajo pri dokončnih ocenah. Kako naj upoštevamo dete učitelja in ga potem tudi sodimo, če je test znanja v njegovem razredu pokazal porazno sliko? Ali ga smemo takoj obsoditi in mu očitati, da se v razredu ni potrudil? Potem pa smo skušali upoštevati okolje, iz katerega prihajajo otroci. V razredu sme ugotovili, da je nekaj takih, ki nimajo očeta, nekaj takih, katerih pot je dolga in naporna. Neka učiteljica toži, da ima v razredu letos same umsko manj razvite otroke. To so argumenti, pa katerih je mogoče po temeljitem razmišljanju vrednotiti učiteljevo dete. Torej v prihodnje ne samo testov znanja, nego še pomembnejše — teste inteligence. Prednjačiti pa bi morali sociološki testi. Zdi se, da vse premalo poznamo otroka in njegovo okolje, ki odločilno vpliva na njegovo delo v razredu. Vse preveč zanemarjamo navedeni in najpomembnejši faktor, ki bi ga lahko odkril tak, dobro in temeljito sestavljen sociološki test. Kaj menite o tem? Prepričan sejn, da bo marsikatera opazka ob upoštevanju tega lahko izginila. Šele potem bomo lahko govorili o nekem bolj objektivnem vrednotenju učiteljevega dela v razredu, Na vse to mislim prav sedaj, ko prihajajo domov otroci in pripovedujejo: »Testno srpo pisali-Ni bite preveč hudo. Toda nism0 pisali preveč dobro!« Učitelj je zagrenjen, če rezultati v njegovem razredu kljub rednemu delu njso zadovoljivi. Prepričani smo, da bomo že naslednje leto lahko uspešno operirali s sociološkimi testi. Nekaj jih poznamo. Toda Moranov test nam pokaže same, kakšen je otrokov odnos do drugih v razredu. Ni pepeih in nam ne razkrije vsega, kar bi želeli. Sicer pa — konec šolskega leta je. Razmišljamo o uspehih in priznanjih in želimo, da bi naslednje leto pri delu v šoli bili še uspešnejši. -o- krivicah, ki so se jim godile in se jim še sedaj godijo, V Velikovcu SO no zadržimo dolgo. Blaž nam pove, da gremo na razgledno točko, pd koior so vidi Podjuna, te da nas gjjgj tam vse skupaj pozdraviti v imenu Koroških Slovencev, Podjuna, čudovita, mirna, v gozdovih, brez tovarniških dimnikov. Spomin pohiti nazaj v čase naših prednikov. Blaževa beseda topla, božajoča, pa tudi trpka. »Danes sije sonce, ko ste pri nas vi. Kako čudovito vreme. Toda kaj ko ni vedno tako. Oblaki so večkrat tudi v naših dušah i,,« Ne vem, ali je Blaž poetična duša, toda vem eno. § temi svojimi besedami je povedal veliko, veliko- »Vi boste zopet odšli nekam uživat svopodp, mi pa ostanemo tu in se bomo borili dalje.« Ta glas, se ml zdi, jg obtežba in rotenje naših bratov pred 40 leti: »gakaj ste nas pustili, da počasi gnijejo v svojem raznarodujočem duhu!« Fotografski aparati škrtajo, da odnesejo spomin, spomin na Podjuno, ne več tako pri rodno lepo, kot je bila pred ustvaritvijo umetnega jezera, ne več tako slovensko, kot je lepo njeno Slovensko ime. Naslednji cilj je Ostooviea -* »HOCHOSTERVVITZ«, trdnjava, zidana na nepristopnem hribu. Čudovita lepa, spremenjena v muzejsko znamenitost in — zabavišče. Tu se znebimo prvih šilingov za vstopnino in za razglednice. Nato naprej proti Gosposvetskemu polju. Pri vojvodinskem prestolu me obide približno taka otožnost kot ob pogledu na Podjuno. Tudi od tu in od Gospe svete samo nekaj celuloidmih spominov in težko srce. Tudi tu nič Slovencev. Toliko lepih slovanskih zemljepisnih imen. Kje neki so tisti, ki so dali tej zemlji ime? Morda je hite ponesrečeno to, da nismo šli na deželo, med kmete. Tam hi verjetno našli p-rave Korošce, saj Blaž pravi, da so ponekod tu okrog po hribih še slovenske družine, ki nemško niti ne znajo. Morda bi morali iti predvsem tja, da bi videli Slovensko Koroško. Tako pa smo z žalostjo v srcu videli samo izgubljeno. Celovec in Beljak in Vrbsko in Osojsko ter Klopinsko jezero. Povsod y teh krajih so še. Še so Slovenci. Saj smo jih srečali. Toda tu je še nekaj, kar bo še dolgo pričalo, da tod ni prvi prebival tujec, ki že stoletja kroji rokavico odrezani roki našega narodnega telesa. Tudi, če se bo tisti preostali del naših rojakov zlil z drugim življem ali z njim živel v kakršnemkoli sožitju, bedo tu imena, ki so nastala iz slovanskih korenov in ki bodo Pričala še poznim rodovom, kdo je bil nekoč tu gospodar, Nazadnje spin »e ustavili v Pliberku, javili smo v slovensko gostilno, da potrošimo še zadnje ostanke tuje valute za pivo, ki je bilo edino, kar se je izplačalo kupiti tam na oni strani. Sprejela nas je prava slovenska mati. Tudi služinčad je danes govorila samo slovensko. Počutili smo se kot doma, ko nam je priletna ženica pripovedovala svoje tegobe, svojo življenjsko povest, povest o trdem življenju, o ljubezni te zapostavljanju. Na trgu pred gostilno je zaigrala godba na pihala. Bil je predvečer krajevnega praznika. Najbrž godba ni bi}a niti slovenska uiti nemška. Godbeniki stojijo v krogu, v sredi kapelnik, Po trgu gor jn dol žandar v škornjih- Vse nekako po vojaško. Jutri bo praznik tega kraja-Na njem bodo ljudje ob slavju govorili v tuji govoriči. Morda se bo našla skupina ponosnih kmečkih fantov, ki ho zapela: »Pojdem u rute« ali »Nmav čez izaro«, kj je nekaka koroška himna. »Zakaj'bj vedno jokali,« pravi Blaž, »kot smo V tej naši hteffib Ne bomo več jokali, zato smo si danes izbral} drugo, bolj udarno: »Rož, Podjuna, Žila," Prestopamo meje, ločujemo se od koroških bratov po narodnosti. Z nami gredo spomini na le-bo deželo s slovenskimi imeni. S težkim srcem puščamo tam na 'eni strani nič, M se bodo še berili in prj tem peli: »Slovenska mat’ me je rodila.« Pane »ZA DOBRO VZGOJO — PRIMERNO IGRAČO« pod naslednjimi pogoji: 1, Natečaja se lahko udeležijo vsi državljani FLRJ in vsi domači proiz-vajavci igrač. 3. Avtorji naj se pri snovanju pro-titjpsv tehničnih igrač in sestavljank usnterijo predvsem pa: a) igrače — modele, ki v miniaturni obliki predstavljajo tehnična sredstva in naprave; h) igrače — sestavljanke, oziroma konstruktorske škatle, ki s svojimi sestavnimi deli omogočajo izvedbo raznih tehničnih, fizikalnih in kemičnih poskusov ali sestavljanje raznih tehničnih naprav; e) igrače — zbirke strojnih in drugih elementov ali polizdelkov za amatersko gradnjo modelov in maket letal, plovnih in drugih objektov ter naprav. 8. Vsak udeleženec natečaja predloži pismeni spis. načrt in izdelan prbtltip igrače ocenjevalni komisiji, ki bo delo ocenila, ko bo ugotovila, da igrača odgovarja tem osnovnim zahtevam: a) da odgovarja določenim vzgojnim pa tudi izobraževalnim smotrom, da budi pri otrocih ustvarjalno domišljijo in omogoča vedro igro; b) da se da kvalitetno izdelati, je estetsko primerna, higiensko neoporečna in funkcionalno zanesljiva. 4. protltip je lahko izdelan iz katerega koli tehničnega gradiva, četudi je treba v načrtih predvideti bodisi piastižne mase, les ali kovino, vendar mora protitip delovati. 5. V ocenjevalno komisijo so imenovani: ing. Jakiča Accetto, Norino Gabbo-Glne, ing. Niko Kralj, Lah Avguštin, Miloš Macarol, Bruno Podreka ip Toličič Slavica. 6. Za najboljša ocenjena dela se bo podelilo pet nagrad: I. nagrada 100.000 dinarjev }}. nagrada 70.000 dinarjev Ifi. nagrada 50.000 dinarjev {V- nagpada 30.000 dinarjev V. nagrada 20.603 dinarjev 7. za nagrajena dela se smatrajo predvidene vsote obenem kat odkup protitipa, s tem, da se povrnejo stroški izdelave protitipa do višine 20.000 dinarjev, kar obenem velja tudi za ostala edkupljena dela. Organizatorji natečaja si pridružujejo pravico odkupiti tudi vsa ostala poslana dela, ki sicer ne bi bila nagrajena. Neod-kupljena in nenagrajena dela bodo avtorjem vrnjena. 8. prav tako se smatrajo zgoraj pod točko 6. predvidene vsote prj nagrajenih delih kot odkup materialnih avtorskih pravie in pravic do patenta oz. do pridobitve patenta doma in v tujjni. 9. Materialne avtor. prav. za nagrajena oz. odkupljena dela. ki bi prišla V poštev za reprodukcijo, bodo urejena s pis, pogodbo v skladu z Zakonom o avtorski pravici (Ur. 1. St. 36/57). Za vsa odkupljena dela si organizatorji natečaja pridržujejo pravico reprodukcije in dopolnjevanja, funkcije protitipa ter tehnoloških izboljšav za redno proizvodnia v Tovarni igrač »Mehanotphniko« v Ud1'- lo: Nagrajenci oziroma avtorji odkupljenih del dovoljujejo, da bodo razpisovalci natečaja po potrebi njihov8 .prntitipe ali način izdelovanja po predloženih opisih in načinih zavarovali s patentom doma in v tujini ter jim prepuščajo vse pravice do prijave patenta in do pridobitve ter njegovega izkoriščanja v skladu z zakonom o patentnih In tehničnih izbolj- iavan m-, h m®- v mi- kor so patent že prijavili sami, bodo prenesli vse pravice iz patenta in patent' na razpisovalce natečaja a*tem, da se jim povrnejo vsi izdatki, ki so jih j.meU zarad} zaščite patenta. 1J. Udeleženci natečaja pošljejo svoja dela ocenjevalni komisiji do 15. decembra 1962 pod šifro in z naslovom v zalepki na naslov: Ljudska tehnika Slovenjje, Ljubljana, Lepi pot 6 — »Za natečaj igrač*, kjer lahko dobe tudi ostala podrobna obvestila v zvezi z natečajem. LJUDSKA TEHNIKA SLOVENIJE ZVEZA PRIJATELJEV MLApiI^E .........SLOVENIJE TOVARNA IGRAČ »MEHANOTEHNIKA« IZOLA Vabilo na proslavo 150-letnice šols v Leskovcu pri Krikem Letos slavi osijovna šola v Leskovcu pri Krškem svojo 150. obletnico. Ta častitljivi jubilej bo šola praznovala 24. junija t. J. Slavnostnega dne, ko nas bodo obiskali visoki predstavniki političnega ip kulturnega življenja, vabimp vse tiste prosvetne delavce, ki so kdaj poučevali na leskov-ški šol} in bivše učence, da pridejo na slovesnost, Zaradi smotrnejše organizacije prosi pripravljalni odbor vse tiste, ki se nameravajo vabilu odzvati, da sporočijo svoj prigod upraviteljstvu osnove šole. Izšla je geografska čitanka Sodobni pouk geografije potre- Vladimir Klemenčič, Dušan Kom- ouje poleg slikovnih ponazoril tudi zanimivega čtiva, ki na privlačen način z živo besedo podaja značilnosti obravnavane pokrajine in ljudstva. Da podpre prizadevanja reformirane šole za sodobnejši zemljepisni pouk, je Odsek za geografski pouk pri Geografskem društvu v Ljubljani sestavil geografsko čitanko »Po tujih celinah«, ki prinaša sestavke o Aziji, Afriki, Ameriki, Avstraliji in Oceaniji ter polarnih pokrajinah. Čitanko je pred kratkim izdala Mladinska knjiga v Ljubljani. Zamišljena je kot prvi del čitanke, ki naj mu v prihodnjih letih sledijo ostali deli o Evropi, o Jugoslaviji in o splošnih zemljepisnih pojavih. Sestavljavci so pregledali obširno geografsko in potopisno literaturo v slovenskem, srbohrvaškem, ruskem, angleškem, francoskem in nemškem jeziku in izbrali sestavke, ki so se jim zdeli primerni za poživitev pouka. Med deli, iz katerih so črpali snov, je pare, Boris Lipužič, Darko Radinja in Branko Torkar. Uredil jo je France Planina. Aziji je posvečenih 22, Afriki 10, obema Amerikama 23, Avstraliji in Oceaniji 7, polarnim pokrajinam pa 3 sestavki. Pri vsakem sestavku so spodaj navedena potrebna pojasnila, pripombe in številčni podatki. Na 19 vloženih listih gladkega papirja je natisnjenih 53 čmo-belih slik, ki nazorno pojasnjujejo besedilo. Nekaterim sestavkom so dodane zemljevidne skice, sicer bo pa pri obravnavanju potreben šolski atlas. Knjiga obsega 20 tiskovnih pol ali 320 strani in je broširana. Ceno je Mladinska knjiga določila na 630 din, kar je za tako obsežno in bogato oprejnljeno knjigo pri nakladi 2000 izvodov zelo nizko in bo to zmogel marsikateri učenec. Na zadnji strani platnic stoji napotilo: »Naj knjiga Po tujih celinah množi izobrazbo slovenske navedenih nad sto knjig in član- javnosti, posebno pa naj pomaga kov po revijah in časopisih. Pri izbiranju so se ravnali po načelu, naj bo čitanka živo pisana, zanimiva in privlačna za mladega človeka, tako da ga bo pritegnila In ga na nevsiljiv, nešolski način poučila o značilnih pojavih v pokrajini in v družbi z vidika naše socialistične usmerjenosti, sestavki pa naj ne bodo ne prekratki, ne predolgi. Zato niso snovi kar prevzemali iz literature, kakor je to navada pri sestavljanju čitank, ampak so jo ponekod krajšali, izbirali posamezne odstavke, jih kombinirali in dopolnjevali. Nekaj je tudi originalnih sestavkov, napisanih prav za čitanko. Čitanka »Po tujih celinah« ni le knjiga za domače branje, tem- večati nazornost in zanimivost zemljepisnega pouka ter samostojno razglabljanje mladine v reformirani šoli.« F. P. Nove knjige Zbirka pesmi Branka Hofmana Pavlica v dlaneh« je niz pesniških cvarelov, strnjenih v spektralno stvieo raznoterih refleksij. Pesnik e poimenoval cikluse po barvnih snovali, hoteč vnanje opredeliti bar-itost osebnega doživetja. Hofmano-a pesem je ubrana v modemoreali-tičnl govorici, ne slepi ga baročno-ibstraktna metaforika brez prvinskega ozadja; čustvenemu razpoloženju lotruje razum v toliki meri, da prevlada celo pri erotiki. Ta poteza se di značilna za današnjo pesniško iz-icved na splošno. Pri Hofmanu se odraža bodisi kot razumsko zastavljala miniatura, bodisi kot skica prirode ali predmetnega sveta, kjer se prepleta lirična osnova z razmišljujo-čo dominanto. Spričo neiskane, ne-srtistične metaforike — zdi se, da je zavestno taka — je ob skromni melodiki pristopen po izrazu, ki pa ne kaže vselej potrebne izbrušenosti. Vsebinska plat pesmi se giblje od trpke razmišljujoče pesmi, intimne refleksije in stvarnega, nezasanjane-ga spoznanja, pa do površne fabulativno niansirane basenske poučenosti in anekdotičnosti. Med dobrimi pesmimi najdemo miselno in formalno votle kar škodi zbirki. »Mavrica v dlaneh« je izšla pri DZS v zbirki Tokovi časa. m osa Umrl F. S. Finžgar Marjan Pogačnik — Jutro v predmestju, suha igla, 1955 (Iz »Sodobne slovenske likovne umetnosti« dr. Frana Šijanca) NOVE PEDAGOŠKE IN STROKOVNE KNJIGE Pred kratkim je dala Državna založba Slovenije na knjižni trg nekaj publikacij, ki velja nanje vsaj informativno opozoriti. Gre za pomembna pedagoška in strokovna dela, ki se- Senk — Šolski vrtovi v osnovni šoli; Žika Markovič — Učiteljevo delo v poskusnem vrtu; D. Galanjin — O politehničnem pouku in pripravi učencev za praktično delo prt fiziki; ing. Dušan Lučič, Stevan Bezdanov — Fizične osnove avtomobila in traktorja; Milan Brajovič — Izkušnje dela v šolski delavnici; Momčilo Krkijuš — Centralna šolska delavnica v Novem Janez Stanovnik: STEUKTUKNE stavna. »M?d dvema ognjema« Igrajo Sadu; Mihailo Markovič — Model na- SPEEMEMBE V SVETOVNEM GO- ne znaio dobro miznega električnega svedra; arh. Se februarja je praznoval 91. leto življenja. Takrat je sprejemal mnogoštevilne čestitke od vsepovsod. Od znancev, prijateljev, pa od ljudi, ki ga osebno niso poznali. Saj je vsakdo vedel za njegovo ime, kdor je segel po domači knjigi. Od šolarja, kateremu je namenil mnoge mladinske povesti, do odraslega bravca. S svojimi pogledi in s plemenitimi nameni je oblikoval slovensko besedo. Klena in bogata je njegova govorica, razumljiva in domača. Mnogo je napisal. Od pesmi do pripovednih del in ljudskih dram. Izbrani spisi, ki otroci že takrat, ko ge ne znajo dobro SPODARSTVU! loviti in metati žoge. Bratisiav Stojanovič — Tehnična vzgo- izhajajo, prinašajo izbor priljub- Kulisa ie nosku« teoretične ana- « , Priroiin,lk. bl ba3 služ11 ja in komuna na nekem posvetovanju ijenih del. Na zimo svojega živ- lize^Si ih nroblemov na katere »mo ‘«1^ vzgoje, učiteljem osnovnih šol, _ Komuna in orsanizaciia Liudske , *- l* u„ ------------------ ------ gajo bodisi neposredno na področje uzf ,, Pr° ,ra0 ’ na katere smo vzgojiteljicam v vrtcih in otrokom, vec je čitanka v pravem pomenu, , ali Da vsai Dosredno na širše Sade,vaU zadnj? 'f43 v našem gospo- ki se bodo sarai pripravljali za tek- ki bo dopolnjevala Šolski pouk in študljsko-ipoznavno področje. Prva raj^zad^vamo^na področju mednarod^ Ivanja Avtor nas seznanja s temelj-ga v marsičem reformirala če jo med njimi je knjiga Antona Skale: SUg^dTrskTh Po0=.Tv^n ^^^ ovori^te^ov^u ^*^ bpdo znali učitelji geografije prav 0 VZGOJI ‘e probleme de avno spoznaval tudi ganlzaclji medšolskih tekmovanj, o uporabljati. Namenjena je pred- EAZVojno prizadetih OTROK BI?, J1 <3'ki pravilih igre »Med dvema ognjema«. Knjiga ne bo Komuna in organizacija Ljudske i:™:;. ki e?p io že starost in bo- SlSSi S ’ «* « J. s svojim nimi načeli tehnike, metodike in tak- TO; Stojče Dojčinovski — Znanstve- zadnjim delom povrnil v otroška Naj^repraitejš^Uporaba b^Tv^em', o%anfzarij\e\d™TemhihnarZoTov?n3oS « CKS: a, yss ‘isrsijs is, SSšSm as sMErrSS stva, gospodarstva itd. in bo na ravnavanje. Te obsežne problematike {»^etičnih nozleii nolasniu^nrobl to navezal obravnavanje učencev se je lotil avtor predvsem s pedagoške- svetovnega gospodarskega trsa in svnio Honolnilno razlaao Tako ga stališča in upošteval pri pisanju prak- me svctovt1ega gospodarskega trga. I« z »bi ofucktf o' -Prnr, 41čne skušnje, ki si jih je nabral v Avtor načenja v uvodu nekatera se bo izogibal šablonskega iron dolgoletnem delu z razvojno prizade- vprašanja marksistične teorije v sve- talnega pouka in bo povečal ak- timi otroki, pri organiziranju poseb- tovnem gospodarstvu, za tem pa raz- tivnnet učencev Lahko bo čitan- neSa Šolstva in pri usposabljanju členjuje, upoštevajoč politične in n vnosi učenčev, rianko oo cuau vzgojriega ter uenega osebJa za to družbene spremembe — ko uporabil tudi za skupinski delo. Upoštevajoč strokovno literatu- kontinentih po drug: pouk. Skupinam učencev bo za- ro in razmere, kakršne so se uvelja- ter vplivne tendence posameznih ve- hkrati pa nas tudi na kratko seznani o biološko-zdravstveni vrednosti igre in o igri kot vzgojnem sredstvu. no-tehnične razstave; Rajko Mršič Ob izidu »Tehničkog rečnika«. —O mednarodnem seminarju o politehnični vzgoji in povezovanju šole z življenjem piše R. Teodoslč, med Informacijami in kritiko pa Petar Vujič o filmih pri politehnični vzgoji leta, da bi se v Iverih zadnjikrat obrnil k mladini, ki rada bere. Drugega junija je preminul Fran Šaleški Finžgar, ljudski pisatelj v najboljšem pomenu besede. »Tehnično vospittmje« -1 »Tehničko vaspitanje«, metodično-instruktivni časopis, ki ga izdajata Spomini na Biiečo ravnavanje. Te obsežne problematike {»^etičnih doz eii” noiasniu^e nrobl^ Centralni odbor Ljudske tehnike Ju- Kdor je vajen slovenske pokrajine, se je lotil avtor predvsem s pedagoške-__________,___FPzl _I. ^ goslavije in pa Zvezni zavod za pro- bodisi gorske slikovitosti, gričevnate- »u ‘“““j -“v* --------------------------.-.i- ---- ga zelenja ali nepreglednih ravnic, se ša Pijade, Ivan Milutinovič, Ivo Lola učevanje šolskih in prosvetnih vprašanj v Beogradu (Bulevar Revolucije 44/1, glavni urednik Stevan Bezdanov), prinaša v 1. letošnji številki naslednje članke, razprave in poročila: Mihajlo Juhas: Elementi proizvod- Spominska plošča v Bileči nam po-sre, da so bili nekoč tukaj zaprti Mo-Pijade, Ivan Milutinovič, Ivo Lola stežka znajde sredi enakomerno ko- Ribar ter mnogi drugi revolucionarji pastih goličav hercegovskega krasa. In naprednjaki. Med Bilečani je še živ - spomin na tista leta, tudi v tisku so se po vojni kdaj po kdaj pojavili spo- tendenee* posameznih^ve- '}e,gad?!a .u.eence’v._ ._okvl™ . ?™bod- stavil Dosamezna VDraŠania in na- vile v Praksi, je avtor napisal delo, lesll, strukturne spremembe v svetov- fj.l? a„tlY”°s41 Y, esb0VT4b. s°lab ™*at" iS kTnaTjfh rešffo ob branfu ^ ni ln-prolzva3alnlh sllah' ^ sestavka in s pomočjo atlanta. Ta- , ,, , .. . ko bo lahko s šolskim letom del?eb^Ze«^em^hfav^ 1962/63 pouk geografije vsaj pri va osnove specialnega vzgajanja, v obravnavanju tujih kontinentov drugem karakteristične znake bistvo j specialnega vzgojn-ega postopka *" napredoval in ubral nova pota k ^rS‘n?g“ dobski pregled Tazvoja aktivnosti učencev. S pridom bo- vzgajanja posameznih kategorij pri- v mehanizmu svetovnega trga, v sve tovni trgovinski menjavi, v mednarodnem finansiranju, v svetovnem monetarnem sistemu in spremembe v položaju socialističnih in nerazvitih dežel v svetovni delitvi dela. V zadnjem poglavju pa prikaže v strnjenem povzetku tri aktualne probleme svetovnega gospodarstva: problem re- stališč in mišljenj v razpravi o potrebi nadaljnjega širjenja proizvodnega dela otrok kot tudi širjenja Izkušenj pri njegovi organizaciji; Zaključki o proizvodnem delu v mestnih zadrugah; Juriča Sajatovič — Kako smo organizirali proizvodno delo; Milenko Nikolič — Nekatera vprašanja o proizvodnem delu učencev na gimnazijah; Stevan Bezdanov — De- Golota enoličnih oblin navdaja s sivo monotonostjo. Spočetka dokler se človek ne privadi pokrajine in preprostih ljudi, ki trdo žive sredi trdega kraševja. Ob robu Hercegovine majhen kraj, Bileča. In v dolini ob Trebišnjici c. kr. vojašnica, ki jo je po aneksiji Bosne in Hercegovine dal postaviti dobrotljivi kaiser v skrbi za revne Hercegovce. Pravzaprav Je kasarna nepogrešljiva, kjerkoli se je zbrala raznonarodna vojska pod silo in zastavo c. kr. oblasti. Se več, skrbni kaiser je moral poskrbeti, da so bili vsi bližnji in daljnji griči zazidani z vojaškimi utrdbami, kajti sosednji Črnogorci pa domačini v svoji listaš jo za tuje dežele. tretjem delu pa je osvetlil zmeraj »socialističnega svetovnega trga« in v j u aktualne probleme specialne vzgoje njegovega odnosa do svetovnega go- Na koncu se nekaj podroonin (registracija, izbor, vzgajanje, izobra- spodarstva in problem nerazvitih de-Dodatkov O čitanki »Po tujih ce- ževanje in strokovno usposobljanje, žel oziroma industrializacije zaostalih linah-! Prt zbiranju in prirejanju “SIV.m"’*' ^ SnSf M«.8“8oW»ef mtoJS »•? “ S-,,"--™* ar^S SSS"«?,”if. senak, Manja riomnec, v“4>r“‘r pregledno in zanesljivo študijo, eno Jc>že Zupančič, Knjigi je napisal pred- Furlan, dr. Ivan Gams, dr. Vladi- prvih, ki obravnava na temelju so- govor dr. Jože Vilfan. mir Kokole, Vera Marchisetti, Ci- dobnlh pedagoških in znanstvenih na- ta Marietič Polde Oblak Miran čeI Probleme specialne vzgoje raz- ta Marjetic, r-oiue uuidK., miidu vo.no prlzadetlb otrok. v naši peda- Ogrin, France Planina, Slava Ra- goški publicistiki velja brez dvoma kov ec. Mirjam Silvester in Mav- za pomembno znanstveno dejanje do- ricij Zgomik. Zbrane sestavke so mačega strokovnjaka. Knjigo Je pre- _ f . , ,. _ vedel Marijan Pavčič. Založba jo je pregledali in svetovali popravke jZdala v svojj popularni »pedagoški ter dopolnitve Mirko Avsenak, dr. knjižnici«. ' Janez Tome: MED DVEMA OGNJEMA Ta drobna, s številnimi ponazorili in ilustracijami opremljena knjižica, je napisana kot priročnik o igri, ki je za osnovnošolske otroke bolj športna kot elementarna, vendar zmeraj fred Lange — o dialektičnem povezovanju pouka s proizvodnim delom učencev; Tehnična vzgoja in komuna (z nekega posvetovanja): Momčilo Krkijuš — Skupina mladih prirodo-slovcev v Kijevu; S. M. B. — Praktični nasveti za izdelavo tehnične opreme In modelov v šolski delavnici; Rajko Mršič — Delo s televizijskim sprejemnikom. Številka prinaša poleg članka o pripravljanju učencev za praktično dejavnost v šolah ZDA še informacije. kritiko in bibliografijo. »Tehnično vaspitanje« - 2 Dušan Calič — Ekonomska upra- priljubljena, ker je privlačna In eno- vičenost avtomatizacije; dr. Oskar bi se to spodobilo. Dogodilo se je, da se je v razglasih In odredbah mogočna Avstroogr-ska kljub imenitnosti sesula. Kraljevina SHS je med dediščino nasledila tudi c. kr. vojašnice, utrdbe po hercegovskih hribih pa je prepustila zobu časa in neprijaznim spominom. Bi-leška kasarna pa je ohranila slab sloves; po Obznani je ždela senca mračnjaštva nad sivimi kasarniškimi zidovi, ki so postali koncentracijsko taborišče za domače ljudi. Iz vseh koncev kraljevine Jugoslavije. Tu so zapirali naprednjake, zlasti komuniste. Oblast Je težila spraviti za bileške zidove partijske vrhove ter tako ohromiti delavsko gibanje. Ljudje so vztrajali. Napredne sile so bile dovolj močne, da so nazadnje dosegle, da le oblast razpustila taborišče. minski prispevki. Eden od zapornikov v Bileči. avtor »Bilečanke«, Milan Apih, je napisal knjižico spominov »Sredi pušk in bajonetov«, z željo, da bi se s te strani zgodovine seznanil predvsem mlajši rod ter razpoznal čas, razmere in ljudi, ki so se borili proti fašizmu, za napredek in demokracijo, politično in gospodarsko samostojnost jugoslovanskih narodov in pravice delovnih ljudi. O ljudeh, ki so pripravljali revolucijo pod vodstvom KP, o taboriščnikih. ki so vztrajali in kljubovali ter ohranili svojo idejno zavest. Avtorju je minilo precej več kot 20 let, kar je bil v bileških zaporih, zato mu ni bilo lahko zbrati memoarsko gradivo. Pri pisanju spominov se Je opiral na sodne zapiske, dnevnik, pisma, zlasti pa na svoj spomin in spomin internirancev. Marsikje se je moral omejiti na življenje slovenskih zapornikov, s katerimi je delil isti prostor — z ostalimi niso smeli imeti stika. »Sredi pušk in bajonetov« je predvsem dokumentarno delo, spisano z leposlovnim čutom. Četudi Apih ni težil ustvariti monografsko knjigo bite-škega taborišča, ki bi v celotni podobi in dokumentaciji pričala o ljudeh in življenju v taborišču, je prispeval žive spomine, ob katerih sc bravec mora zamisliti. Knjiga je izšla v počastitev 20-letnice revolucije pri Mladinski knjigi. HUMORESKA PA JE LE IMEL PRAV! K zapisu te humoreske me je nagnila misel, da si bodo ob njej med črkami dobrodušno pokimali Vsi tovariši obojega spola, ki jim amaterski oder v večernih urah predstavlja šolo za odrasle in vedo, da se vzlic vsej premišljeni načrtnosti in resnobi dela včasih tako nepričakovano kaj zatakne, da hočeš-nočeš verujemo v prisotnost škrata, ki se, kadar ga »uščipne«, na vsem lepem neusmiljeno ponorčuje iz nas, ko nam skrbno izdelan delovni čistopis z največjo naslado polije s Črnilom... »Živemu človeku se vse primeri, mrtvemu pa še grob ...« so modrovali vaščani, gredoč iz kulturnega doma, kjer so gledali Župančičevo »VERONIKO«. Vsi so imeli okrog ust zarezane gube, ki jih oblikuje elementaren in dolgotrajen smeh. Toda, kje je tu logika? Kdo naj bi se smejal ob »VERONIKI«, na kateri ni sence smešnosti. Pa so se le smejali, in to s tistim globokim gogo* Ijevskim smehom, ki ne prizanese nikomur, pa ko te zgrabi, zaposli vse celice telesa od najbližje do najbolj oddaljene. Takole je bilo (če pa kdo misli, da se to ni moglo zgoditi, mu nič ne zamerim). Dramska družina je segla po Zupančiču, da bi se sama in preko nje še publika naužila nenad-kriljive lepote jezika. In res, pametne dramaturške črte, inscenacij ska prožnost, velika prizadevnost v oder zaljubljenih amaterjev z lepim oblikovalnim čutom darovi te režiserke — vse to je obetalo simpatično in nedolgovez-no predstavo. Kot dober znanec z nekim izvenšolskim »konjičkom« sem bil povabljen na premiero. Pomagal sem celo pri maskiranju, da bi zanesljivo ne bilo zamude, ki se na vasi tako rada vrine. Pri takem poslu, še posebno če si gost, privoščiš človeku, ki sedi na stolu in potrpežljivo prepušča svoj obraz, dobro besedo. Ko pride na vrsto igravec Dese-ničana, se mi zasmeje pod rokami: »Ne vem, kako bo z mojim Deseničanom ...« — »Zakaj?« se mu začudim. — »Veste: prvič, še nikoli nisem bil na odru, drugič, sem pismonoša In .e bojim, da bo kdo v dvorani bleknil: Kje inja pa torbo?, tretjič, sem godec in me imajo vsi za »foksnarja« pa se bojim, da bo vsa dvorana bušila v smeh, ko se prikažem v teh otroških »žabah« na suhih bedrih ...« »Bežite no, to je prazna utvara, saj ne boste edini v trikoju,« mu zagovarjam. — »Vi ne poznate naših ljudi, jaz jih pa; in to sem režiserki pravil že takrat, ko me je nagovarjala k sodelovanju, a vse ni nič zaleglo — ona je tiščala svoje tako dol -> da sem se vdal.« — »Tako je nrav!« ga pohvalim. — »Jaz pa imam tak občutek, da ni,« se je muzal med mojimi prsti. — »Kajpak,« mu postrežem z naukom,« »če boste sami dajali publiki povod za smeh, potem je ta vnaprej zagotovljen...« — »Ne ne. jaz se bom že držal svoje vloge, pa se mi kljub temu zdi, da ne morem doživeti drugega kot polomijo«, je vztrajal pri svojem. — »Vi morate publiko premagati, vse je odvisno samo oa vaše trdne volje« ga tolažim z vso možno sugestivnostjo človeka, ki mu je oder svet, zemlja in vsemir. Pet minut pred začetkom je bila družina povsem nared in z režiserko, ki je igrala Jelisavo, sva si zadnjič ogledala oder. Za sceno Desenic je že stala »dvorana« krškega gradu, zato pa je bil oder zaradi svoje tesnobe zamašen od portalov do horizonta. Elegentni Friderik se je »ogreval« s tem, da je Deseničanu vzneseno recitiral svoj tekst, pred umikom z odra pa je za šalo zaigral bojno pozo proti starcu, ki se je takisto razkoračil pred »nasprotnikom«, a smola! — triko se mu je v koraku hipoma razpregnil tako zevajoče, da ga je moral pri priči sleči Ostal je na odru brez hlač, medtem ko mu je ena od žensk v garderobi šivala razporek. Da bi bilo ustreženo tudi pravilom osebne sramežljivosti, je odpiravec zavese zapahnil edina kulisna vrata z zakrivljenim žebljem nekje na zgornjem koncu zunanjega podboja, kakor so mi poročali pozneje. Se o pravem času je bil defekt odpravljen, inšpicient plane s u.-i °^em Pr°ti odru, ker pa so bila vrata zapahnjena, zakliče Deseničanu: »Odpri!«. Zavesar, ki je stal že na svojem mestu (ni pa mogel videti inšpicienta), je ta velelnik razumel kot povelje zase, naglo ugasnil v dvorani luč in dvignil zaveso. V »usodnem« trenutku je bil Deseničan pri vratih in stresal provizorično kljuko, ki ni in ni popustila: »Jaz ne morem, ti odpri!« — »Jaz tudi ne morem...« se glasi odgovor od zunaj. — »Kakšen hudič pa je potlej?!« zarentači Deseni- čan. En sam hip gluhe konster-nacije je bil potreben, da se je občinstvo spoznalo situacijo, ko je samo z jopičem pokriti Deseničan jih s silo odprl — tedaj je namreč pokazal svoja gola bedra gor do bokov... Vsa dvorana je bušila v gromovit smeh, ki je še naraščal z vsako sekundo kakor plaz, da se je tresla vsa hiša. Ubogi Deseničan, ves iz sebe, si je brezuspešno vlekel navzdol rob jopiča zdaj čez sprednji zdaj čez zadnji del in vpil: »Ja prmej, spusfme ven. aTne veš, da sem nag ...? Kateri hudič je pa oder odprl? Zastor dol! Zastor dol!...« se je drl na vso moč, da so mu sline frčale kakor dež z vetrom. Isti hip se je zavesar zavedel svoje dobrohotne krivde; tuleči smeh iz dvorane ga je bil prej pripravil ob vso razsodnost, da še sam ni vedel, kaj je na odru narobe (na tisti bežni zapah pa je pozabil kakor na svojo smrt) in šele, ko je začul »Zastor dol!«, je iz prečudne motnjave posijal jasen žarek v njegov; zavesti, nakar je bliskovito spustil zaveso. Smeh v dvorani se je spremenil v fre-netičen aplavz, jaz pa sem hitel na pomoč zmedenim revežem na odru. Ko je zavesar odprl vrata, je Deseničan, tak kot je bil, ne meneč se za ponujani triko, planil v garderobo, se vrgel v svojo obleko in kakor burja zapustil kulturni dom; vsi zadržujoči kli- ci soigravcev so bili ničevi, še inšpicient, ki je drl za njim, se je vrnil upehan z vestjo, da je nedosegljiv. Za hip smo obstali v nemem krogu: Friderik je v tihem srdu nase stiskal ročaj svojega meča — povzročitelja nevšečnosti, zavesar je povešal oči, kot da je edini krivec incidenta, in Veronika se je zaman trudila, da bi se ji v očeh ne zbirale solze ... Režiserka me je obupano pogledala in tedaj sem se odločil za edino možno pomoč: da skočim namesto pobeglega (sezono prej sem Deseničarja igral v svojem kraju). Naglo smo se sporazumeli za opravičilo pred občinstvom. Inšplcientove oprostilne .besede pred zaveso In njegovo prošnjo za malo potrpljenja je občinstvo sprejelo z vsem razumevanjem, nekdo iz parterja pa je celo pripomnil: »Če je treba, čakamo tudi celo uro, saj se moramo odpočiti — od smeha« Predstava se je začela s petnajstminutno zamudo in publika je bila čudno disciplinirana — kdo ve. ali iz naknadnega sočutja do prizadetega »debutanta« ali iz hvaležnosti do moje odločitve. Kasneje, ko se je stvar polegla, sva se z ubogim »Deseničanom« srečala. Zasmejal se mi je kakor takrat v garderobi: »No, kaj sem vam pravil? — Pa sem le Imel prav...« Janez Lampič Naši jubilanti Henrik Biasmiek - 80 let Naš celjski jubilant je svoj visoki osebni praznik dočakal zdrav in vzravnali kljub viharjem, ki mu v preteklosti niso prizanašali. Pri tem je njegovo življenje bilo pestro po doživetjih, njegovo Ijudsko-pro-svetno delo v celjskem okraju pa bogata setev. Henrik Blazinšek se je rodil 8. junija 1882 v Vitanju, a se je kmalu preselil v Vojnik. Tu je v šoli nanj najbolje vplival učitelj in pisec Tone Brezovnik. Zbudil mu je ljubezen do knjige in še posebej do pesništva. Leta 1898 se je vpisal v leto prej ustanovljene slovensko-nemške vzporednice na celjski gimnaziji. Nezadovoljen z razmerami v tedaj nemškutarskem Celju se je po treh letih prešolal v Ljubljano, kjer se je močno posvetil tudi petju in glas-bi.Po 6 letih gimnazije se je z vso ljubeznijo odločil za učiteljski poklic, ki ga je dosegel po polletnem hos||itiranju na vojaški šoli. Tu je sodeloval v pevskem zboru, ki ga je vodil Radoslov Škoflek, pa tudi z diletanti ob »Županovi Micki«, ki je bila prva gledališka igra v Vojniku. Pot službe ga je peljala nato skozi Frankolovo in Prebold do Zibike pri Šmarju, od koder ga je prva svetovna Vojna potegnila v svoj vrtinec. Že poleti 1914 je prišel v rusko vojno ujetništvo, iz katerega si je ohranil zapisne spomine. Živel je v taboriščnih zemljankah v Bijsku v Sibiriji, nato je delal pri. kmetih. Po treh in pol letih se je vrnil domov in se kot šolski upravitelj v Zibiki z navdušenjem oprijel dela.. V revni občini je na svoje stroške postavil gledališki oder in vadil igre, tfštanovil je mešani, moški in mladinski pevski zbor in jih vodil. Organiziral je tu prvo mladinsko knjižnico. Tudi ribiški učiteljski pevski kvartet se je uveljavil. Uglasbil je več tekstov k igram. Tudi bližnje šole so v tej smeri tekmova- le z Zibiko, tovariško povezane med seboj. Pred drugo svetovno vojno je Henrik 'Blazinšek stopil v pokoj in se z družino naselil v svoji hišici v Celju. Okupacija ga je občutno prizadela. Ko mu je sin odšel v partizane in se je njegova hčerka ob osvoboditvi Starega piskra v Celju decembra 1944 rešila v prostost, je bil oče kot talec prepeljan v Gornji grad. Le čuden slučaj ga je obvaroval pred ustrelitvijo. Nemci so ga odvedli nazaj v Celje, v zapore Starega piskra. Za svoje delo ni nikdar prejel nagrade niti odlikovanja. Sam pravi, da so mu naj večje priznanje pomenile besede neke njegove bivše učenke: »Hvala vam, da ste nam pripravili tako lepo mladost! Žal mi je, da ne učite več, da bi to storili že našim otrokom!« je dvorane. Pri gradnji je za plačilo zaposlil leta 1923 stavkajoče rudarje. Dom je bil odprt le kulturnim in prosvetnim društvom ter šolam, tako tudi delavskim prireditvam, ne pa političnim strankam. Njegova dvorana je bila tudi telovadnica in kino-dvorana, ki je delavstvu večkrat brezplačno nudila kulturne in zdravstvene filme. Jubilant se je mnogo trudil za zgraditev letnega kopališča in vodovoda ter za elektrifikacijo hrast-niške doline. Kot upravitelj Obrtno-trgovske nadaljevalne šole je letno prirejal razstave vajenskih izdelkov, učne ekskurzije in razne tečaje. Vso dobo je bil funkcionar jugoslovanskega učiteljskega združenja. Pri vsem svojem delu je bil povezan z delavstvom, katerega interesi so mu bili stalno pred očmi. Tako je vodil šolsko kuhinjo za revno delavsko deco, pospeševal nadaljnje šolanje delavske mladine in se brigal za njeno zaposlitev ter skrbel za pomoč socialno ogroženim ljudem. S svojimi časopisnimi poročili o gladovni stavki hrastni-ških rudarjev 1. 1934 je njihove zahteve podpiral in jih bodril k vztrajanju. Ponovno se je toliko zameril režimu, da za svoje delo ni prejel, nobenega odlikovanja. Že v aprilu 1941 ga je okupator zaprl in preko Maribora s prvim transportom izgnal v Jagodino (danes Svetozarevo) v Srbiji. Štiri leta je delal v tamošnjem odboru slovenskih pregnancev.. Organiziral je pomoč Slovencem -— vojnim ujetnikom iz italijanske vojske in jih bodril k vstopu v NOV. Enako je po osvoboditvi Srbije skrbel za Titove borce, ki so se ranjeni zdravili v jagodinški vojni bolnišnici. Po povratku v Hrastnik julija 194S' se je ves posvetil organizaciji osnovne šole, nižjd gimnazije in šo- le za učence v gospodarstvu. V lastni režiji je obnovil Narodni dom, ki je postal DOM TVD Partizana. Marsikaj iz zgodovine Hrastnika je Hofbuaer prikazal ob »muzejskih tednih«, ki je gradivo zanje pripravljal desetletja. Samo prostori še manjkajo hrastniškemu muzeju, da se v njem združijo njegove zbirke: steklarska z nad 1000 predmeti, edinstvena v Jugoslaviji, krajevna in iz NOB. Pred desetimi leti je Lojzeta odlikovala Gasilska zveza. Pred nekaj dnevi je bil izvoljen za častnega predsednika TVD Partizan ob posebni svečanosti. Mnogim našim listom je cenjen dopisnik. Vse življenje je nesebično delal. Mnogi njegovi nekdanji učenci so odšli v NOV. Važna mesta v Hrastniku zavzemajo njegovi učenci, vsi iz delavskih družin. V borbi za naš narodni obstoj, za kulturni napredek in boljše življenje našega delovnega človeka se je jubilant v težavnem času izkazal kot pogumen organizator. Uspešen pa ip lahko bil le s sodelovanjem ljudstva, ki mu je kot značajnemu in sposobnemu človeku zaupalo in mu zaupa tudi danes, ko je široko popularen in uvaževan. Vse Svoje dragocene sile je posvetil ljudem svoje rodne doline, ki je potrebovala človeka njegovega kova. da se je mogla visoko dvigniti v svoje novo, svetlo razdobje kot zdrav del naše napredne socialistične skupnosti. V Hofbauerju kot čudovito močni in nenehno aktivni osebnosti je prosvetni delavec vzrastel v velikega, vzglednega javnega delavca. Voščimo mu: Se na mnoga leta z novimi uspehi pri delu -za srečo našega ljudskega občestva! F. R. Žviijenjski jubilej dveh zaslužnih prosvetnih delavcev Naprednemu Šolniku — jubilantu, znanemu po svoji srčni kulturi, po ljubezni do resnice in pravice, po zvesti predanosti slovenskemu ljudstvu, želimo še mnogo sončnih let. F. R. Lojze Hofbauer - 70 let ■ Med starejšimi slovenskimi prosvetnimi delavci zavzema naš jubilant eno prvih mest po svoji vefi loakor polstoletni uspešni dejavnosti. Njegovo vsestransko delo. opravljeno v zvestobi narodu in v ljubezni do našega delovnega 41o-veka. ja dajalo in So daje močan pečat javnemu življenju Hrastnika in Zasavja sploh. Lojze Hofbauer se je rodil 19. junija 1892 v Hrastniku. Dovršil je. učiteljišče v Mariboru 1. 1912. Služboval je na Dolu pri Hrastniku, nato v Turju, od 191» dalje pa 32 let v Hrastniku, nazadnje kot ravnatelj nižje gimnazije. Se danes Je Član šolskega odbora in ga skoraj vsak dan najdete na šoli sredi aktivnih kolegov In mladine. V dobi Avstro-Ogrske si je v Hrastniku mogočni nemški kapital podrejal naše ljudi. Proti njemu je Hofbauer pomagal Organizirati narodno obrambno delo. Kot sokolski telovadec, pevec, glasbenik, odrski igralec, knjižničar in Športnik je dosledno nastopal proti nazadnjaštvu. Podpiral Je delavce in revne kmete V njihovem socialnem boju. Po težkem trudu in z osebnimi-materialnimi žrtvami je izvedel graditev Narodnega doma, saj je industrijski Hrastnik bil dotlej brez Več- Po življenjski poti prav gotovo samosvoja, drug od drugega povsem neodvisno, a oba z bogatimi izkustvi. oba predana mladini in ljudstvu, oba preizkušena v dolžnostih do domovine tačas, ko je šlo za biti ali nebiti, praznujeta te dni 80-let-nico plodnega življenja šolska upravitelja v pokoju tov. Josip Ambrožič in Vinko Gregorič. Dvoje imen, dvoje slavljencev, zaslužnih, o katerih je težko zajeti pravo besedo, ki bi postavila pred nas oba moža na tisto mesto in tako, kakor jima spričo njunih mnogih zaslug po vsej pravici pripad*. Kakor bi ju videl sleherni dan štopati po ljubljanskih ulicah zravnana. polna krepkih, neutrudnih korakov, nebdjenljlva v vsakodnevnih drobnih načrtih, pač ne bi sodil, da ima pred seboj osemdesetletnika, ki sta se desetletja in desetletja razdajala za dobro svojega naroda. Kot sin kmečkega krova je bil rojen Josip Ambrožič v Velikih Poljanah pri Ribnici, po končanem učiteljišču v Ljubljani pa ga dobimo sprva v Bušeči vasi, nato na Bučki Razpisi uslužbenskih mest za učno in vzgojno osebje UČITELJIŠČE V KOPRU razpisuje mesto biologa na učiteljišču v Kopru. Pogoj: diploma na univerzi. Nudimo samsko sobo. Na osnovi pravil Otroško varstvene ustanove Vodice razpisuje upravni odbor otroškega vrtca Vodice sledeče delovno mesto: 1 vzgojiteljico Pogoji: Vzgojiteljska srednja šola z vsaj triletno prakso. Nastop službe po dogovoru. Rok prijave je do 15. julija 1932 na naslov: Upravni odbor otroško varstvene ustanove Vodice št. 50, p. Vodice nad Ljubljano. POPRAVEK V razpisu prostih službenih mest za osn. šolo Miklavž, objavljenem v našem listu št. 9, dne 9. maja 1982, je pomotoma razpisano prosto delovno mesto za »tehnični pouk-«; to delovno mesto ni prosto. RAZPIS Upravni odbor Dijaškega doma v Kopru razpisuje mesto vzgojitelja. Samska soba je zagotovljena. RAZPIS Šolski odbor v Petrovčah razpisuje na centralni osnovni šoli v Petrovčah mesto šolskega upravitelja; predmetni učitelj ali slušatelj VPS. Stanovanja ni. RAZPIS Svet za prosveto pri ,ObLO Ljubljana-Bežigrad razpisuje naslednja učna mesta: Osnovna šola »Mirana Jarca«: 1 šolski upravitelj — p. učitelj (prof.) z 10—15-letno pedagoško prakso. Osnovna šola »Borisa Kidriča«: 2 p. učitelja ža tel. v. (moški in ženska), 2 p. učitelja za glasb. p. (moški in ženska). Osnovna šola »Dol pri Ljubljani«: p. učitelj ali profesor slavist, p. učitelj ali profesor za ma., fi., 2 učitelja za 5. razred (na razpolago soba). Osnovna šola »Črnuče«: šolski upravitelj — prosv. del. L— III. grupe z 10-letno ped. prakso, p. učitelj ali profesor za zg,, zp. Varstveno vzgojni zavod »Dunje Sčurk« — Stadion: učiteljica, vzgojiteljica (učiteljišče — SVS). I. gimnazija, Peričeva 12: direktor — profesor z 10—15-letno pedagoško prakso, profesor — biolog, profesor za tel. v. (ženska). Ponudbe za mesta ravnatelja in šolskih upraviteljev pošljite na svet za prosveto pri ObLO Ljub-ijana-Bežigrad, za ostala mesta pa na upravo šol. Ta razpis velja za I. razpis, ker ni bil objavljen v Objavah. RAZPIS Svet Zavoda za PPS Vič, razpisuje za bodoči Zavod za pro- DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE opozarja na nekatere svoje pedagoške publikacije: GUSTAV ŠILIH: Očrt obče didaktike 1300 din JOŽA TRDINA: Telesna vzgoja predšolskega otroka ANDREJ SAVLI: Tiho delo učencev i70Q din 900 din JANEZ TOME: Med dvema ognjema 270 din Založba ima na zalogi tudi ostala pedagoška dela in šolske učbenike za vse stopnje splošnega in strokovnega pouka. Naročila sprejema: DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE, Ljubljana, Mestni trg 26 svetno pedagoško službo Ljubljana II. naslednja delovna mesta: 1. mesto direktorja, 2. mesto tajnice, 3. mesto knjigovodje, 4. mesto pedagoškega svetovalca za varstveno vzgojne ustanove, 5. pet mest pedagoških svetovalcev za osnovno šolo, 6. štiri mesta pedagoških svetovalcev za predmetni pouk (1 slavist, germanist, mat. fizik, peda-gog-psiholog), 7. mesto referenta za dokumentacijo in tisk. Pogoji pod točko 1 in 6 visoka izobrazba, pogoji pod točko 4 in 5 srednja ali višja ali visoka izobrazba, pogoji pod točko 2 in 3 srednja ali višja izobrazba, pogoji pod točko 7 srednja ali višja izobrazba. Prijave pošljite na Svet Zavoda za PPS Vič, Dolenjska c. 47, do 30. junija. RAZPIS SLUŽBENIH MEST ZA UČITELJIŠČE NOVO MESTO Ustanoviteljske pravice za učiteljišče Novo mesto je prevzel Okrajni ljudski odbor Novo mesto. Zato razpisuje Šolski odbor učiteljišča Novo mesto za učiteljišče naslednja službena mesta: 1. 3 profesorje za pedagoško skupino predmetov, 2. 2 profesorja za slovenski in srbohrvaški jezik, 3. 1 profesorja za nemški in angleški jezik, 4. 2 profesorja za zgodovino in zemljepis, 5.. 2 profesorja za fiziko in matematiko, 6. 2 profesorja za biologijo-ke-mijo, 7. 2 profesorja za telesno vzgojo, 8. 2 profesorja ali predmetna učitelja za pouk glasbe na učiteljišču, 9. 1 predmetnega učitelja za tehnično vzgojo in tehnični pouk (moški), 10. 1 predmetnega učitelja za tehnično vzgojo in gospodinjstvo. Pogoji za sprejem: 1. Od 1—6 filozofska fakulteta, 7 visoka šola za telesno vzgojo, 8 glasbena akademija ali srednja glasbena šola, 9 VPŠ, 10 višja gospodinjska šola. 2. Pet let prakse in opravljen strokovni izpit. Prošnje s kratkim življenjepisom ter podatke o dosedanjem službovanju pošljite na naslov: Šolski odbor učiteljišča Novo mesto, poštni predal 26, najkasneje do 24. junija 1962. šolski odbor učiteljišča Novo mesto In še v Čatežu pri Brežicah. Po desetih letih službovanja na Dolenjskem se je pridružil Ljubljančanom. Učil je deloma na Ledini, deloma na Grabnu, kjer je bil kot šolski upravitelj upokojen. To so suhi podatki. Prava vsebina njegove široko razpletene dejavnosti pa se izlušči, ko zvemo, da je bil za tovariša Ambrožiča sleherni dan — dan dela in požrtvovalnosti. Bil je član občinskega sveta ljubljanskega, sodeloval je v mnogokaterih takratnih naprednih organizacijah, mnogo se je gibal v delavskih in učiteljskih odborih, v svoje vrste ga je štel upravni odbor Učiteljske tiskarne, svoječasni učiteljski organizaciji je nudil dragoceno pomoč, predvsem pa je bil kot šolnik zavzet za vprašanja, ki so 43113 tiste čase aktualna. Med vajensko mladino je delal polnih 29 let in rad pove, da so imeli šolo tudi tamkaj, kjer je današnji hotel Bellevue. Po prvi svetovni vojni je bilo potrebno pometati s staro miselnostjo — organiziral je vajenske demonstracije za odpravo nedeljskega pouka na obrtno-nada-ijevalnih šolah. Leta naše najtežje preizkušnje so postavila tovariša Ambrožiča takoj spočetka in brez omahovanja na stran našega naprednega ljudstva. Nerad govori o sebi. Saj Je skromen, nezahteven. Toda drži, da je bil neugnan propagandist za osvobodilno gibanje, naš časten, a težak boj je spremljal z besedo in dejanji. Belogardisti so mu ubili hčerko Branko, učiteljico v Dobrepoljah. a sin Lado je zavzemal v JLA položaj generala. Našemu drugemu jubilantu Vinku Gregoriču so potekala mladostna leta v Prvačini. Učiteljišče je obiskoval v Kopru, potem pa so se n IM Sev '5.1 ;:v J skozi H let vrstila njegova službena mesta, vse tja do prve svetovne vojne v Mimi pri Gorici, Rupi, Vrtovinu in Opatjem selu. kjer je svoje široke organizacijske sposobnosti razdajal na desno in levo. Bil je soustanovitelj Bralnega in pevskega društva Kras, Kmečke hranilnice in posojilnice, Ciril Mer todove podružnice in celo — Zavarovalnice za govejo živino. Tedaj prav res lik pravega ljudskega učitelja, ki je delal z domačini na kulturnem in gospodarskem področju. Po vojni je prevzel posle finančno ekonomskega referenta pri takratnem prosvetnem oddelku. Emigrantskemu društvu Soča ie bil tajnik, pri učiteljski organizaciji je sodeloval kot pravni svetovalec in drugi tajnik skozi lepih 22 let, sestavljal je tožbe na glavno kontrolo in, na državni svet, na skrbi je imel vsakoletni »Učiteljski koledar«, bil je sestavljavec »Staleža šolstva in učiteljstva Slovenije«, in še to in ono. Tudi tov. Gregoriča je našla okupacija kot moža. ki je bil zvest OF do kraja. Zato so ga leta 1942 aretirali in zaprli vrsto mesecev v bivšo Belgijsko vojašnico, medtem ko se je niegov sin boril kot partizan v Črni gori in se pozneje smrtno ponesrečil kot kapetan — pilot na dan volilnega shoda v Beogradu leta 1946. V Rdeči hiši poznajo jubilanta v povojnem času kot poverjenika za preskrbo, sicer pa je še danes član ali sodelavec naših množičnih organizacij. Kakopak, da ga poznajo tudi strelci, saj je zavzemal tudi mesto predsednika strelskega odbora Stanega Žagarja. Oba jdbilanta sta neomajno zvesta in vdana prijatelja Samopomoči sindikata PZDS. vsak posebej je član te Človekoljubne, tovariške pomoči preko 20 let, oba najdemo zopet v finančnem odboru te ustanove; tovariš Ambrožič je polnih 16 let predsednik finančnega odbora, a Gregorič njegov namestnik. Vrlima tovarišema, ki se navzlic jeseni svojega življenja tako živahno vključujeta v tok naših dni. želimo k njunemu visokemu jubileju še mnogo zdravih in zadovoljnih dni! V. D. Lapajne Tone - 60-letnik 31. 5. je praznoval učitelj in šol. upravitelj Lapanje Tone svoj 60 letni jubilej. Rojen je bil 1902. v sončni Gorici v učiteljski napredni družini. Ob izbruhu svetovne vojne je pribežal s siarši v Novo mesto. Tu je obiskoval gimnazijo, a 1921 se je vrnil s starši v Gorico. Ponovno je zapustil Gorico, ker ni hotel služiti v italijanski vojski. Vpisal, se je na učiteljišče v Ljubljani. NjegoVo prvo službeno mesto je bila Prečna pri Novem mestu, a 1. 1926 je prišel na Otočec, kjer je služboval 36 let. Tone je bil ves vdan učiteljskemu poklicu. 2e pred 2. svetovno vojno je absolviral kmetijski tečaj v Mariboru in poučeval na kmetijski šoli na Otočcu, kjer je zbral kmetske fante in jih pripravljal in navduševal za kmetijski poklic. Med NOB je sodeloval »a terenu. Po osvoboditvi je postal šol. upravitelj in vršil te posle do 1. 1982. Ker so novi časi zahtevali večjo strokovno usposobljenost je absolviral najprej politični tečaj za učitelje, 1952 režiserski tečaj v Ljubljani, nato tehnični tečaj v Kamniku pa vrtnarski in živinorejski tečaj na Grmu pri Novem mestu. Tone se je svojemu poklicu popolnoma posvetil. Pri tem pa ni pozabil, da se učiteljevo delo ne neha v šoli, ampak čaka vsakega prosvetnega delavca tudi izven šolsko delo. Lapanje je priznan sadjar, uredil je lepo drevesnico in učil otroke cepljenja in negovanja sadnega drevja. Kot režifcer in igralec je na Otočcu širil prosvetno dejavnost. Zaradi vsega tega je Tone zares priljubljen ne samo v Otočcu, ampak tudi po bližnji in daljnji ok#Uci. S. S. A ZALOŽBA MLADINSKA KNJIGA LJUBU ANA - TITOVA 3 Pravkar sta izšli za mlade bravce dve novi, zanimivi knjigi: »Lizike za vse« »Užal jeni krokodil« Prvo je napisala priljubljena mladinska pisateljica Branka Jurca, druga pa je prevod Hansa Baumanna. ki nam ga je v lepem jeziku posredoval Edvard Kocbek. Vsak, ki se zanima za film in njegov zgodovinski razvoj, b« rad segel po delu znanega francoskega pisatelja Sadoula »Moč filma« Prevedla ga je Djurdjica Fleretova. V zbirki »Školjka« so izšli »BURZAKI«, črtice, ki nam realistično slikajo življenje carske Rusije v obdobju strahovlade carja Nikolaja. Delo bo s svojo živo tematiko pritegnilo vsakogar. Vse ljubitelje lepe knjige opozarjamo, da bomo izdali vsa dela Charlesa Dickensa in da je že izšla prva knjiga v tej Zbirki »PICKWICKOVCI« v celem platnu in usnju z originalnimi ilustracijami. Vsem. tovarišem poverjenikom! Ob koncu šolskega leta se Vam za Vaše delo, trud in napore, ki ste jih vložili za to, da ste posredovali našim najmlajšim, pionirjem in mladincem, naše časopise, revije in zbirke knjig — Založba Mladinska knjiga najlepše zahvaljuje. ZALOŽBA MLADINSKA KNJIGA se zaveda, da bi brez Vašega nesebičnega kiilturno propagandnega dela težko in z večjimi napori delovala na tako obširnem in raznolikem področju. Zato Vaše delo cenimo in upamo, da bomo z novim šolskim letom zopet začeli z Vašo pomočjo, saj vsi skupaj želimo le najboljše pri vzgoji naše mladine. ZALOŽBA MLADINSKA KNJIGA Potovalna agencija JADRAN TURIST prireja za prosvetne delavce in svojce vrsto zanimivih potovanj v drugi polovici avgusta: 6-dneviio potovanje z avtobusom v AVSTRIJO IN NEMČIJO 5-dnevno potovanje z avtobusom v DOLOMITE 8-dnevno avtobusno potovanje v ŠVICO skozi AVSTRIJO in ITALIJO. Vožnja z gorsko železnico pod JUNGFRAU in na GORNERGRAT pod MATER-HORNOM 8-dnevno potovanje z vlakom v PARIZ in LONDON Zaključek prijav je 10 julij. Informacije in prijave pri JADRAN TURISTU, Ljubljana, Miklošičeva 17, ter v poslovalnicah v Kopru, Piranu, Mariboru, Novem mestu, Trbovljah in Idriji. TRGOVSKO PODJETJE Manufaktura LJUBLJANA, TRUBARJEVA CESTA 27 Telefon 33-638 nudi v svojih poslovalnicah bogato izbiro raznovrstnega blaga: volnene in bombažne tkanine za ženske in moške obleke, tkanine za posteljnino, blago za telesno perilo, pohištveno blago, razne podloge, volnene odeje, dečjo opremo itd. Poslužite se obročnega odplačevanja po ugodnih pogojih!