Ste«. 212
U Ljubljani, v ponedeljek, dne 11 septembra 1906.

Velja po pošti:
za celo leto naprej K26-— za pol leta „ „ 13'— za ietrt leta „ „ 6 50 za en mesec „ „ 2'20
V upravništvu:
za celo leto naprej K 20' — za pol leta „ „ 10— za ietrt leta „ „ 5 — za en mesec „ „ 1'70
Za pošilj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne štev. 10 h.
Uredništvo i* v Kopitarjevih ulicah št. 2 (vhod iez
_ dvorišfe nad tiskarno). — Rokopisi se
ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. (JredniSkega telefona Ste v. 74.
Političen list za slovenski narod
teto nm.
Inserati:
Enostop. petitvrsta(72mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat . . . 9 „ za rfei ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta S 26 h. Pri vefkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
CJpraVniŠtVO ie v Kopitarjevih ulicah štev. 2. —
_ Vsprejema narofnino, inserate In
reklamacije. Clpravniškega telefona štev. 188.
Državni zbor.
Jutri sc zopet snide poslanska zbornica državnega zbora, da nadaljuje svoje delo. Vlada bode takoj v prvi seji predložila državni proračun za 1. 1907, ker hoče, da parlament rednim potom dovoli proračun. Vprašan' pa je veliko, ali sploh more državni zbor poleg drugih nujnih vprašanj rešiti tudi proračun do konca legislativne dobe, ki poteče že po novem letu. Kakor je nedavno izjavil ministrski predsednik, želi vlada, da parlament čimpreje odobii podržavljenje severne železnice ter novi pogodbi z avstrijskim Lloy-dom in podonavsko parobrodno družbo. Vlada zahteva »iunetim« med pogodbo s severno železnico in Lloydom. Na dnevnem redu pa so še zakon o uravnavi lekarnarstva, plač pisarniških pomožnih uradnikov, obširen načrt zakona proti pijančevanju itd.
Pa tudi avstro-ogrska nagodba je zopet na vrsti. Jutri sc snidejo strokovni poročevalci iz ministrstev, da prerešetajo vsa pre-preporna vprašanja med Avstrijo in Ogrsko. Ogrska vlada je konečno ustregla avstrijski, da se nove obravnave vrše o vseh nejasnih točkah v nagodbi. S tem pa nikakor ni rečeno, da bode mogoč tak kompromis v vseh vprašanjih, ki bi dobil večino v avstrijskem in ogrskem parlamentu. Zato je že danes skoraj gotovo, da se bode z revizijo avstro-ogr. ske nagodbe bavil novi avstrijski parlament, ki bode izvoljen na podlagi novega volilnega reda. Glavna naloga sedanjega, starega avstrijskega parlamenta je torej volilna r e-i o r m a. Ta politična oporoka pa dela vladi in vsem strankam največje težave in skrbi. Ze načelo splošne in enake vol. pravice jc tako ostrašilo mnoge poslance, da so se jim ob razgledu v bodočnost jezili lasje. Dobro namreč vedo, da jim vol. reforma, ki odpravi kurije, za vedno zapre vrata parlamenta. Komaj pa je obveljalo načelo, že so se pričele težave in ovire. Nemci, pa tudi Poljaki so takoj prišli s svojimi »zgodovinskimi privilegiji«, ki ostro nasprotujejo mehanični enakosti vol. pravice. Bilo je »a priori« izključeno, da bi se po desetletnih narodnih bojih narodne stranke sporazumele in mirno pogodile o razdelitvi mandatov na posamezne dežele in narodnosti. Ne rečemo preveč, ako trdimo, da bi tudi sedaj še ne bila zmagala
ideja splošne in enake volilne pravice, ko bi ne bila udarila na površino ljudska nevolja proti birokraciji na Ruskem in ko bi znani dogodki na Ogrskem ne bili zdramili iz mrtvičnosti avstrijske vlade in vseh narodov tostran Litve. Tako je bil premagan pesimizem, da ie prodrla ideja volilne reforme in da je sploh odsek nadaljeval svoje delo.
In odsek se jc najprvo lotil najtežavnejše in najnevarnejše točke, ki je razdelitev volilnih okrajev. Obravnave v odseku o tej točki so še v živem, neprijetnem spominu. Prvotni Gavčev načrt je imel siccr, ker jc povsem naravno, mnogo hib in nedostatkov, katere pa bi bile odtehtale gotove pridobitve z obče slovanskega stališča. Bili pa so Nemci in Poljaki, ki so odstranili barona Gautscha in grofa By-landta, in v istem hipu je večina v odseku zverižila volilno geometrijo, ki more sedaj ugajati posameznim nemškim strankam in Italijanom. Niti Poljaki niso zadovoljni. Volilni reformi pa prete še druge nevarnosti. Med počitnicami so zopet spravili protivniki volilne reforme v razgovor pluralni zistem, volilno d o 1 ž n o s t in d v e t r e t j i n s k o večino za razdelitev okrajev. Poljaki, ki itak niso navdušeni za vol. reformo, so sc pridružili Nemcem, ki zahtevajo dvetre-tjinsko večino v zbornici za vsako bodočo izpremembo volilnih okrajev. »Czas«, glasilo poljskega kluba piše: »Nemci in Poljaki so edini v tem vprašanju. Bila bi norost, ko bi tako važno načelno vprašanje prepustili samovolji vsake slučajne večine. S sedanjo razdelitvijo okrajev ni zadovoljna nobena stranka. Ako ne določimo že sedaj dvetretjinske večine. bodo v novi zbornici predlogi za izpremembo vol. okrajev na dnevnem redu. Inkerbi se ti predlogi obračali v prvi vrsti proti Nemcem, morali bi se ti braniti z obstrukcijo, ki bi se zopet udomačila v zbornici. Na drugi strani pa bodo češki radikalci skušali z vsemi sredstvi že v odseku preprečiti dvetretjinsko večino. Iz tega sledi, da odsek tako hitro ne dovrši svojega dela. Cc pa odsek le odobri volilno reformo, v zbornici gotovo ne pride na vrsto drugo branje pred novembrom.«
V zadnji, petkovi seji odseka za volilno reformo pa so Poljaki sprožili tudi vprašanje d e ž e 1 n e a v t o n o m i j e. Dr. S t a r c z y n-s k i je v imenu poljskega kluba predlagal, naj sc izvoli pododsek 9 članov, ki naj pretresa
vprašanje ter postavi predloge, kako naj se omejita delokroga državnega in deželnih zborov. Min. predsednik baron Beck je priznal, da sta dotična paragrafa 11. in 12. drž. tem. zakona z dne 21. dec. 1867 nejasna, osobito glede deželne agrikulture. Pripomnil pa je, da se pododsek ne more in ne sme baviti z iz-premebo ustave, marveč le z jasnejšo interpretacijo dotičnih paragrafov. Temu predlogu pa so sc odločno uprli liberalni in kršč. socialni člani odseka. Navzlic temu jc obveljal poljski predlog z 21 proti 19 glasovom. S Slovani so glasovali trije člani katoliškega centra kot av-tonomisti, dva Italijana, Rumun in dva ustavo-verna veleposestnika; ta dva pa gotovo edino Ie s tem namenom, da zavlečeta volilno reformo. Pododsek naj v 14. dneh izdela svoje poročilo in dotlej naj se tudi odloži glasovanje o členu II. vol., reforme. Torej novo bruno pod voz!
Ncinci pa pripravljajo še novo oviro. Zagotoviti hočejo v novi zbornici lib. večino in v ta namen pritegniti na svojo stran češke radikalne stranke, katerim bi ponudili nekaj več mandatov na račun Jugoslovanov in Poljakov. Danes samo konst&tujemo to govorico. Rečemo pa takoj, da iz te moke ne bode kruha. Volilna reforma nc sme biti vzvod za nemške framasone.
Najbolj nevarno in sumljivo je obnašanje Polj; kov. Ce ti res zato. da bi ohranili svoje historične krivice, potegajo /. Nemci in izdajo slovansko stvar, se bo proti njim obrnilo ogorčenje vseh Slovanov.
Štiridesetletgica Blaž - Potočnikove čitalnice u Si. UIdu nad Ljubljano.
Št. Vi d nad Ljub., 16. sept.
Slovesno zvonenje pri farni cerkvi šentviški v soboto je naznanjalo, da se bliža praznik štiridesetletnega dela na polju prosvete in izobrazbe, namreč praznik štiridesetletnice »Blaž Potočnikove čitalnice« v prijaznem Št. Vidu nad Ljubljano. Lepo krasno sobotno vreme je kazalo, da bo slavnost izborila. Ob 8. uri zvečer so pa priredila šentviška društva mirozov po Št. Vidu. Svirala jc godba šentviškega veteranskega društva. Velikanska množica sc je udeležila mirozova.
A tako krasno pričetemu slavlju sc je nenadoma pojavil nasprotnik. Vreme se jc namreč izpremenilo čez noč in v nedeljo zjutraj je deževalo. A dež ni ustrašil posestrimskih društev, ki so kljub slabemu vremenu pohitela
na slavnost. Zastopano je bilo: »lzvrševalni vseslovenski glavni odbor slovenskega kršč,-socialnega delavstva«, »lzvrševalni odbor ljubljanskega slovenskega krščansko - socialnega delavstva«. »Slovenska, krščansko-so-cialna zveza«, »Slovenska dijaška zveza«, »Zarja«, »Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov, Ljubljana«, »Podporno društvo delavcev in delavk c. kr. tobačne tvornice v Ljubljani«, »Strokovno društvo pekov, Ljubljana«, »Strokovno društvo lesnih delavcev, Ljubljana«, »Prvo ljubljansko delavsko kon-sumno drštvo, Ljubljana«, »Društvo Kamnik«, »Krščansko-socialno strokovno društvo papirnih delavcev za Avstrijo s sedežem v Vevčah«, »Krščansko-socialno izobraževalno društvo, Devica Marija v Polju«, »Slovensko katoliško delavsko društvo. Preska«, »Slovensko katoliško izobraževalno društvo Preska«. »Abstinent«. Ljubljana, »Prostovoljna požarna bramba Vižmarje« z načelnikom g. Arharjem, »Delavsko podporno društvo Št. Vid« s tam-buraškim zborom.
Došla društva je pozdravil na kolodvoru v Vižmarjih načelnik »Blaž Potočnikove čitalnice« gospod Andrej Kregar. Z godbo so odkorakala došla društva v čitalnično dvorano, kjer je pozdravil društva še enkrat gospod Kregar, za kar sc mu je zahvalil gospod Jožef Gostinčar. Ob pol 9. uri je došel pokrovitelj slavnosti gospod državni in deželni poslanec Povše. Množica ga je sprejela z burnimi živio-klici, v lepili besedah je pozdravila gospoda pokrovitelja gospica Cirilka Zakot-nikova in mu poklonila krasen šopek šentviških deklet v čitalničnem imenu. Gospod pokrovitelj se jc zahvalil in slavil delo za napredek narodne zavesti in narodnega ponosa slavljenke.
Po sprejemu odkorakajo došla društva z »Zvezino« zasta\o na čelu, v šentviško farno cerkev, kjer jc imel odbornik »Slovenske kr-ščansko-socialne zveze« gospod dr. Evgen Lampe cerkveni govor, v katerem je razvil sledeče misli:
Delo krščanstva je bilo vsikdar delo omike in izobrazbe. Kakor je naš Izveličar vedno s poukom zbiral množice okoli sebe. da s spoznanjem najvišjih resnic stori ljudi zmožne, da sprejmejo njegove nauke, tako je tudi cerkev vsikdar skrbela za izobrazbo ljudstva. Namen krščanstva je, da privede človeka do najvišjega spoznanja vira vse resnice na onem svetu, in zato ic vsako spoznanje, vsaka veda korak naprej proti temu cilju. Odtod izvira, da med vero in vedo ne more biti nasprot-stva. in da mora cerkev po svojem zvanju biti pospeševateljica ljudske omike. To je tudi izpolnjevala vsikdar kot ustanoviteljica šolstva; dandanes pa sc trudijo krščanski možje, da razširjajo izobrazbo po društveni organizaciji med najširše sloje ljudstva.
Govornik potem na zgledu rajnega gospoda župnika šentviškega Blaža Potočnika
M z brazgotino.
Angleški spisal C. DoyIe.
(Dalje.)
Ustavila sva se pred veliko vilo, obdano od vseh strani z vrtovi. Konjar je prišel, da prevzame voz in konja. Izstopila sva in Holmes me je peljal po ozki, z belim peskom posuti stezi med nasadi v hišo. Ko sva se približala, odprla so se vrata in na pragu se je prikazala mlada, plavolasa gospa. Oblečena je bila v lahko svileno obleko. Natančno sem jo opazoval pri močnem svitu, ki je prihajal od vhoda; stala je tam sklonjena naprej držeč se z eno roko kljuke vrat, drugo pa držala kvišku vsled hrepenenja in nestrpnega pričakovanja, z napol odprtimi ustnicami in vprašu-jočim pogledom. Bila je kot živ vprašaj.
»Ali ste kaj poizvedeli?« zaklicala je nasproti. Opazivši, da sva dva,"je veselo vsklik-nila, a takoj zopet žalostno vzdihnila, ko je moj tovariš zmajal z glavo.
»Nobenega ugodnega poročila?«
»Sploh nobenega.«
»Toraj tudi ne slabega?«
»Ne.«
»Hvala Bogu. Prosim, vstopite. Trudni ste po tako dolgem dnevu.«
»Dovolite, da vam predstavim svojega prijatelja, dr. \Vatsona. Dostikrat mi jc že mnogo pomagal in le srečnemu slučaju se mo-
ram zahvaliti, da se mi jc posrečilo, danes ga pripeljati s seboj. Povedal sem mu vse.«
»Veseli me, da vas poznam«, odgovorila je ter mi prijateljski stišnila roko. »Ce vam danes ne morem nuditi, kar bi morala, oprostite; saj veste, kako hud udarec je zadel nenadoma našo hišo.«
t
»Star vojak sem, milostiva gospa; sicer pa, če bi tudi nc bil, moral bi vedeti, da v takem slučaju opravičevanje ni potrebno. Srečen bi bil, če bi mogel kakorkoli pomagatr vam in svojemu prijatelju.«
Vstopili smo v razsvetljeno obednico, kjer jc bila že pripravljena mrzla večerja. »Gospod Sherlock Holmes!« dejala je gospa; »vprašala vas bom naravnost nekaj in pričakujem, da mi tudi naravnost — brez ovinkov — odgovorite.«
»Zanašajte sc. gospa!«
»Ni se treba ozirati na moje čute. Histerična nisem, pa tudi ne omedlim tako kmalu. Izvedela bi edinole rada vaše odkritosrčno mnenje.«
»O čem?«
»Ali ste prepričani na dnu svojega srca, da je Neville še živ?«
To vprašanje je spravilo Sherlocka v malo zadrego.
»Torej le naravnost in odkrito!« je ponovila. Holmes je sedel na stolu, ona pa je
stala pred njim ter zrla nanj z vprašujočim pogledom.
»No torej, milostiva gospa, povem po pravici: nc!«
»Toraj menite, da je mrtev?«
»Da.«
»Umorjen ?«
»Tega ne trdim; mogoče.«
»In kdaj naj bi ga bila doletela smrt?«
»V ponedeljek.«
»Potem mi pa povejte, gospod Holmes, kako je mogoče, da sem danes prejela od njega pismo. Bodite tako dobri in razložite mi to.«
Kakor bi šinila električna iskra vanj, skočil je Sherlock Holmes pokonci.
»Kaj pravite?!« je zakričal na ves glas.
»Da. tako jc; danes.« Smehljaje mu je izročila listič.
»Smem li citati?«
»Gotovo.«
Vzel ji je papir iz roke, zravnal ga na mizi ter ga primaknivši svetilko bližje, jel natančno opazovati. Tudi jaz sem vstal in mu gledal preko ramen.
Ovitek je bil iz navadnega papirja; na njem jc bil pečat z Gravesenda ter imel vtisnjen današnji dan, — pravzaprav včerajšnji, ker polnoč je že davno odbila.
»Okorna pisava«, omenil jc Holmes.
»Gotovo to ni pisava vašega soproga?«
»Ne, toda pistno je njegovo.«
»Vidi se, da ie dotičnik, ki jc pisal naslov, moral šele natančno zanj poizvedeti.«
»Od kod to sklepate?«
»Ime tukaj, kakor vidite, je že popolnoma črno, ker se je črnilo samo posušilo. Ostala pisava je bolj bleda, dokaz da jc pisalcc rabil pivnik. Ce bi bilo vse naekrat pisano, bi ne bil samo cn del tako črn. Tisti, ki je pisal, zapisal je najprvo ime, potem pa pisanje prekinil, ostali naslov napisal je pozneje; zato gotovo ni imel drugega vzroka, kakor da ni vedel takoj celega naslova.
Seveda je to malenkost, toda dostikrat ni nobena stvar važnejša, kot malenkost. Oglejmo si sedaj pismo. Ha, nekaj je bilo v njem!«
»Da, prstan; njegov pečatni prstan.«
»Ali ste prepričani, da je to pisava vašega soproga?«
»Da, ena izmed njegovih pisav.«
»Kaj hočete s tem reči?«
»Taka je njegova pisava, kadar sc mu mudi. Razločuje se precej od navadne pisave, toda jaz jo dobro poznam.« Pismo je obsegalo lc sledeče vrstice:
»Ljubljena, ne boj se zame. Kmalu bode vse dobro. Zgodila se je velika pomota, ki sc bode pa v kratkem pojasnila. Potrpi. Neville.«
»S svinčnikom pisano na list, iztrgan iz knjige v obliki osmerke brez znamenja. Hm! Čudno. Danes oddano na pošto v Gravescndu
kaže tri lastnosti, ki jih mora imeti vsak član krščanske društvene organizacije: 1. (iorko ljubezen do naših najvišjih vzorov, do vsega, kar je lepo in dobro; 2. požrtvovalnost in dejansko ljubezen do bližnjega, ki se kaže v tem, da se posameznik v društvenem življenju prilagodi interesu skupnosti; 3, veselo srce, ki izvira iz zavesti, da smo pripomogli k sreči bližnjemu in z družabnim delom zbolj-šali tudi sebe.
Med sveto maši>, ki jo je služil šentviški župnik gospod duhovni svetnik Malo v r h . je prav lepo pel čitalniški izborili pevski zbor pod vodstvom gospoda Rusa. ki nas je izne-nadil po sveti maši s krasno Blaž Potočnikovo pesmijo »Veš o Marija«.
Na gomilo rajnega zaslužnega šentviškega župnika Blaža Potočnika sta položili vence s slovenskimi trobojnicami »Blaž Potočnikova čitalnica v St. Vidu nad Ljubljano« in pa »Slovenska krščansko-socialna zveza«.
Društva in pa domačini se zberejo v čitalnični dvorani, ker zaradi slabega vremena ni mogoče zborovanje pod milim nebom. Slavnostno zborovanje otvori čitalnični predsednik, ki pozdravi že začetkom navedena došla društva in pa zastopstvo časopisja. Po Kregarjeveni pozdravu nastopi burno pozdravljen pokrovitelj slavnosti gospod državni in deželni poslanec Povše, ki je razvil z ozirom na čitalnično štiridesetletnico sledeče misli:
V zgodovini narodov -40 let ni ravno mnogo, a vzlic temu pomenja že mnogo v slovenski zgodovini. Namen čitalnicam je, da so ognjišča, okrog katerih se zbira narod, da se navdušuje za vse lepo in krasno, kar obsega pomen domovine. Zdaj, ko je dosegla naša čitalnica dobo 41) let, poglejmo, kakšni so bili časi takrat. Tedanja doba je bila žalostna, ker so se sramovali nekateri takrat celo izpovedati, da so Slovenci. Zato pa zaslužijo toliko večjo hvaležnost od nas oni, ki so delali takrat za narodno probujo. In med temi možmi je bil tudi vaš rajni župnik blagi Blaž Potočnik, ki je s peresom in z delom ljudstvo bodril na narodlio delo. Zdaj po štiridesetih letih zrite nazaj na plodonosno delo vaše čitalnice. Vse kar se je storilo glede narodne zavesti v St. Vidu, se je zgodilo po čitalnici.
Rekel bi kdo, da so se čitalnice preživele. In res spi mnogo čitalnic. A šc je dela dovolj.
Le poglejte vašo sosedno vas Šiško, ki so jo Nemci kar prekrstili v ScliOnau. Lc poglejmo gibanje Nemcev, ki imajo vse in vendar se organizirajo in delajo na vsej črti. V časopisih ste čitali, koliko denarja žrtvuje »Siidmarka«, da pokupuje rodno našo zemljo. Zato pa tudi mi čuvajtno očetnjavo. Niti pedi naše zemlje ne smemo pustiti tujcu. Ne dre-majmo zaspani ampak za pravice naše trdno stati hočemo tudi mi, da bode Slava vedno naša mati. Lepo število vas je zbranih v »Čitalnici«, a še več. vsi vsi zberite se krog tega narodnega ognjišča. Na delo. kakor pesnik veli:
»Višje dolžnosti in slavnejše ui kot v domovine čast, blagor, slavo in srečno rast delati, dokler naš Triglav stoji!«
Po vsih kotili in krajih slovenske zemlje moramo biti na braniku, saj vidimo, kako stega sovrag svoje poželjive roke po sveti naši zemlji. S pesnikom kličem: Vzdignite kvišku glave Slovenije sinovi, spoznajmo, kaj smo, kaj hočemo in kaj moremo biti Slovenci, katoliški Avstrijci in velike matere Slave sinovi. Pri tej slavnosti pa se moramo spominjati moža, ustanovitelja »Čitalnice« Blaža Potočnika«, Vašega očeta, pa tudi moža, ki mu bo ohranila hvaležni spomin vsa Slovenija. Potočnik je bil duhoven, pa tudi velik domoljub, pisatelj, pesnik, časnikar, učitelj naroda, obrtnikov in kmetov. Nočem podati njegovega življenjepisa, ker ste že imeli večkrat priliko čuti njegov životopis. Pač pa mu ponovimo obljubo, da hočemo čuvati ta njegov biser »Čitalnico«, ki jo je ustanovil in vodil več let in da hočemo vedno delovati po
od človeka z umazanim palcem! Ha! Cc sc ne motim, zalepil je pismo človek, ki žveči tobak. In vi, gospa ste popolnoma prepričani, da je to pisava vašega soproga?«
»Popolnoma. Neville sam je pisal tc vrste.«
»In Gravesend ie kraj, kjer je bilo pismo danes oddano. Brez dvoma, oblaki so se jeli razprševati, četudi še ne trdim, da je že vsa nevarnost pri kraju.«
»Toda živ je gotovo; kaj nc da, gospod Holmes?«
»Razven če je to navadna zvijača, ki naj nas zapelje na napačno sled. Prstan nam ne dokazuje ničesar, ker so mu ga lahko vzeli.«
»Ne, ne; to je in ostane njegova pisava.«
»Vse res. Morda jc bilo pa pismo v ponedeljek pisano, a še lc sedaj oddano.«
»To je mogoče.«
»Cc bi bilo to res, potem bi se bilo med tem časom lehko marsikaj pripetilo.«
»Oh, gospod Holmes, ne jemljite mi poguma. Uverjena sem, da živi in sc mu ne zgodi ničesar žalega.^ Duševna vez, ki naju tako iskreno veže, bi mi gotovo dala občutiti, če bi mu pretila nevarnost. Ravno tisti dan, ko sem ga zadnjikrat videla, vrezal se je v spalnici v prst. Takrat sem bila v jedilnici, a sem takoj hitela k njemu, kakor bi bila slutila, da se mu je nekaj zgodilo. Menite li, da bi v primeri s tako malenkostjo ničesar ne občutila, če bi bil mrtev?«
(Dalje.)
njegovem zgledu in naukih. Naj sc vresniči njegova lepa pesem:
Kdor ima srce,
zna za dom solze,
za slovenske domovine raj.
Za njo rad živi,
za njo hrepeni,
njo, Ic njo bo ljubil vekomaj!
Krasnemu govoru so sledili živahni živio-klici.
Skupno kosilo je otvoril predsednik »Čitalnice« gospod Andrej Kregar. Na njegov predlog se izvoli za stoloravnatelja g. dr. Pe-gan, namestnik pa gospod Ravnikar. Med kosilom je jako lepo sviral tamburaški klub »Šentviškega delavskega in podpornega društva«, nad vse lepo je prepeval »Čitalnični pevski zbor« pod spretnim vodstvom gospoda Rusa. Vso hvalo in priznanje zasluži ta izvrstni in dobroznani zbor. Precizno, lepo in dovršeno jc prednašal predvsem tudi Blaž Potočnikove pesmi.
Vrsto oficijelnih napitnic otvori pokrovitelj slavlju drž. in dež. poslanec gospod Povše, ki napiva Blaž Potočnikovi čitalnici in nje načelniku gospodu Andreju Kregarju. Stoloravnatelj gospod dr. Pegan napije čitalnici v imenu odposlaništva »Slov. kršč. soc. zveze«, g. Ivan Oostinčar pozdravi v imenu »Izvrševalnega odbora slov. kršč. soc. delavstva«, napije ideji združenih krščanskih delavskih stanov. Oospod Jovan, ki je deklamiral ob ustanovitvi »Čitalnice«, pozdravi udeležence. O. dr. Pegan tudi polivali požrtvovalno delo »Čitalnice« osobito pri razširjanju časopisja, pozdravi gospoda Frančiška Tomca v Ljubljani, št. viškega rojaka, ki je bil tudi član »Čitalnice« ob njeni ustanovitvi.
Visokošolcc gospod Gorjanec pozdravi udeležence v imenu »Slov. dijaške zveze«. St. viški župnik duhovni svetnik gospod Malovrh napiva svojim prijateljem gospodu župniku Zakotniku in pokrovitelju slavnosti g. Povšetu, s katerimi ga veže že 50 let staro prijateljstvo in Potočnikovim osebnim znancem. V imenu »Katol. društva rokodelskih pomočnikov v Ljubljani« pozdravi udeležence gosp. Vrančič. Gospod Ravnikar zastopnik »Abstinenta« pozdravi v izbornem govoru s finim humorjem navzoče ženstvo. Anton Jeriha pozdravi v imenu k. sl. organizacije pri D. M. v Polju, Moškerc kot tajnik v imenu »Podpornega društva delavcev in delavk ljubljanske tobačne tvornice.
Zabava je bila animirana, gospod stoloravnatelj dr. Pegan in njegov namestnik g. Ravnikar sta storila vse da kljub strašnemu dežju ni vladala med udeleženci nikaka po-bitost.
Velika ljudska veselica se ni mogla radi slabega vremena vršiti v vsem obsegu na »Vojvodovi ledini«. Pač pa se je vršila ob jako obilni udeležbi v prostorih gostilne gosp. Rusa. Izborili čitalniški pevski zbor, tambu-raši in pa domača veteranska godba so storili vse, da zabavajo udeležence. Prav pridno so prodajale prodajalke srečke za srečolov.
Došli so sledeči brzojavi:
Vrhnika, 16. septembra. Vrli čitalnici ob 401etnem obstanku najsrčnejši pozdrav! — Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov na Vrhniki.
Dunaj, 16. septembra. Vzor Slovencu, pevcu, učitelju in buditelju naroda slava! Blaž Potočnikov duh prešinjaj nele samo St. Vid-čanov. temveč celo Slovenijo. — Dunajski Slovenci.
Mengeš, 16. septembra. Prisrčni pozdrav zbranim na slavlju šentvidske čitalnice. Zadržano »Izobraževalno društvo nicngiško«. — Prane Kompare.
Kamnik. 16. septembra. Osebno za- • držan pozdravljam društva iu udeležence pri slavnosti 401etnice. »Čitalnica« pa bodi zvesta Potočniku in vedno braniteljica krščanske prosvete. Janko Jovan.
Ljubljana, 16. septembra. K 401etnici iskreno čestita čitalnica v Šiški z željo naj slavna čitalnica mnogo let s pridom deluje za izobrazbo naroda.
Ljudska veselica se ponovi ob ugodnem vremenu v vsem prvotnem obsegu dne 30. septembra popoldne, ko poleti »Slov. kršč. soc. zveza« v St. Vid, da obhaja tam praznik svojega patroua sv. Mihaela.
PRIHODNJI AVSTRIJSKI KATOLIŠKI SHOD.
V petek se je pričelo na Dunaju posvetovanje avstrijske katoliške nepolitične organizacije. Ob 9. dopoludne je maševal škof Marschall v Štefanovi cerkvi. Ob 10. uri se je pričelo posvetovanje. Zastopnike vseh avstrijskih škofij je pozdravil grof Sylva-Ta-rouca, glavni tajnik baron dr. Albin Spinette je poročal o avstrijski nepolitični katoliški organizaciji ter povdarjal, da sc razvija žc v vseh škofijah. Sledila jc živahna razprava. Sklenili so tudi, da se vrši jeseni I. 1907 splošni avstrijski katoliški shod. O ženski organizaciji je poročal dr. Kemetter.
STAROCEŠKI SHOD.
Izvrševalni odbor staročeške stranke je priredil na 16. t. m. pod predsedstvom dr. Ma-tuša in mnogih pristašev stranke važen shod. Najprej so obravnavali dopis češkega narodnega sveta, ki sc tiče združenja vseh čeških strank. V daljši debati se je sklenilo, da se vdeleži staročeška stranka vseh tozadevnih posvetovanj. Kot posvetovalca v ta namen sta bila odbrana član gosposke zbornice dr. Ma-tuš in ravnatelj I. Scdlak. Nato so razpravljali o delovanju odseka za vol. reformo. To delovanje ni dozdaj odgovarjalo zahtevam staročeške stranke, ker preosnova prezira volitev državno-zborskih poslancev za posamezne deželne zbore. Nadalje pogrešamo v vladnem načrtu varnost socialnih pravic, ki je princip splošne volilne pravice in ki nudi
večja krivica pa se godi Cehom s tem, da so poleg svoje velike kulture po številu poslancev na predzadnjem mestu. Končno je bilo na vrsti češko-mažarsko zbliževanje, ki nima za ta čas še nobene trde podlage.
DR. KRŠNJAVI O POLOŽAJU.
O položaju je izjavil bivši sekčni načelnik dr. Kršnjavi: Na Hrvaškem si stojita nasproti Ic dve stranki, hrvaško-srbska koalicija kot vladna stranka, ki zastopa načelo dosedanjih strank, ki so zagovarjale nagodbo z Ogrsko in pa opozicija, hrvaška neodvisna stranka, ki hoče, da se uvrsti Hrvaška z drugimi narodi v okvir avstrijske monarhije. Nova hrvaška vladna stranka ni homogena, kakor je bila narodna stranka, a živela bo nekaj časa od popularnosti svoje opozicionalne preteklosti, a uničila se bo v ogrskem centralizmu kakor vse dosedanje stranke, ker bo ogtski centralizem zopet prodiral, ko sc bodo menjale vlade. Nasprotstva o novi stranki se bodo kmalu pojavila. Ze zdaj se prepirajo med seboj konservativci raznih struj in pa še mladi realisti, ki silijo v ospredje. Tudi Srbi ne bodo opustili svojih zahtev. Opozicija sedaj čaka in pusti, da dela nova vlada, kar hoče. A vladna stranka vedno napada opozicijo iu iioče uničiti neodvisno stranko. Osobito pa Srbi jako napadajo neodvisno stranko, ker nasprotuje srbskim stremljenjem po hegemoniji iu srbski ideji ter pozna na hrvaškem političnem ozemlju lc hrvaški politični narod. Hrvaška neodvisna stranka nasprotuje tudi srbski propagandi v Bosni in si je pridobila v Bosni mnogo somišljenikov med mohame-dovci in katoličani po načelih dobre habsburške politike. Bosanski mohamedovci se pa obrnejo na močnejšo stran. Hrvaška neodvisna ali Starčevičanska stranka se razvija normalno. po svojem leta 1!S94 odobrenem izvedljivem programu. Danes je legitimna, dinastič-na in patriotična stranka, ki ue zahteva in ne išče nikjer podpore, ne išče nobenih zvez iu se opira le na hrvaško ljudstvo. Tudi za bodočnost si noče vezati rok in ne misli zdaj v boju na mirovne pogoje. A ugodno priliko bo znala boli ugodno uporabiti, kakor so to znale druge hrvaške stranke, bodisi v preteklem ali v sedanjem času.
RUSIJA.
Car odpotoval v inozemstvo! — Trepov mrtev!
Iz Stockholma poročajo, da je dospel car Nikolaj 16. t. ni. v Kalfholm na lov. Med prebivalce je delil denar. Car in carica šc nista bila do zdaj na kopnem. Guverner v Viborgu, pl. Rechenberg čaka v Bjorkoju na carjev po-sct. V Bjokoniudu leži več ruskih ladij: »General Amiral«, »Finu«, »Ukrajina«, »Vidnji« iu »Azija«. V ponedeljek odpotuje car z obi-teljo v Petrov dvorec. Pričakujejo pa. da se kmalu vrne na Finsko.
General Trepov. strah revolucionarjev, ki jc z železno roko tlačil vstajo in kot poveljnik carjevih palač z vso strogostjo varoval varnost carjeve osebe, je nenadoma umrl. O uzroku smrti ugibajo najrazličnejše stvari. Zdravniška izjavta se glasi, da jc umrl za angino peetoris, a druga verzija govori, da ie bil zastrupljen. Trepova je baje zastrupil neki kuhar. Od tedaj ni bil več zdrav in je umrl zdaj na posledicah. Ob smrti jc izginilo več kuharjev. V Petrovem dvorcu vlada zato veliko vznemirjenje.
Roparji so napadli pri postaji Gasczvk železniški vlak, ki je pa ušel.
V	Kijevu sta policija in vojaštvo preiskala vse tiskarne.
Pri Seszinjenicah so napadli roparji železniški vlak in oplenili en železniški voz.
Dva prijeta roparja na železniške vlake so v Kijevu usmrtili.
Revolucionarji so povzročili v Petro-pavlovsku železniško nesrečo. Mrtvih je 5. ranjenih pa 10 oseb.
V	Varšavi so obkolili vojaki v soboto ob 4. popoldne šesti okraj. Preiskali so vse hiše in se mudili do štirih zjutraj. Seboj v vojašnice so odpeljali 1730 oseb. 700 so jih spravili v ječe, druge so izpustili. Istotako mislijo preiskati tudi druge okraje.
Poštni voz je napadlo 11 revolucionarjev iifl poti v Jalto. Voz je vozil I milijon rubljev. Vojaki so razkropili revolucionarje.
V	Czenstohovu so napadli roparji uredništvo lista »Zvon« in ranili urednika, ki je tudi streljal in ubil enega, ranil pa tudi enega roparja.
Iz Kijeva javljajo, da se nahaja na južnih železnicah 12.000 vagonov žita, med temi 9000 takih, ki so namenjeni za izvoz preko Odese in Nikolajeva.
V	Sicdlcu sc jc hotel pobratiti ostro-lenski polk z ljudstvom. Zato ga je moral nadomestiti libavski polk iz Bialystoka. Dva bataljona ostrolenskega polka sta se nato polastila vlaka in se odpeljala z njim v Siedlce. Preteče držanje tega polka je primoralo libavski polk, napraviti neredom konec. Iz strahu pred spopadi obeli polkov je bil nato libavski polk premeščen. To jc vzrok, da so končani neredi v Sicdlcu. Predno je zapustil Siedlce ostrolenski polk, so ubili vojaki policijskega uradnika Vasilevskcga.
V	Odesi je bilo zadnje tri dni sodnijskim potom 30 oseb usmrčenih.
V	Carizynu (gubernija Saratov) je napadla roparska tolpa vladno banko, neko zavarovalnico, neko prodajalno zlatnin in stanovanje nekega bogatega trgovca z živino. Napadi so bili povsod odbiti. Fn stražnik, en nočni čuvaj in trgovčev paznik so bili ubiti. Tolpa je zbežala.
PREPIR V TABORU FRANCOSKIH BREZ-VERCEV.
V	laseh so si zdaj francoski brezverci. Razdelili so se namreč kar v tri tabore. Zagrizeni brezverci zahtevajo, naj ne da vlada katoliški cerkvi nobenega pardona, drugi del
pa svetuje vladi, naj ne stori ničesar, kar bi izgledalo podobno preganjanju cerkve in tretji tabor bi pa najrajše imel, da bi se brezverci umaknili na celi črti. Ko so pričeli kulturni boj, so trdili po krivici, da je papež odgovoren za posledice grozeče verske vojske. A vladno časopisje, ki je to trdilo, je bilo osramočeno, ker se je kmalu izkazalo, da je lagalo. Radikalni socialisti se že celo sramujejo grdega hinavskega izgovora in odkrito priznavajo, da je postopal papež logično, po pravici in pošteno. Radikalni socialist Paul Meunier je izjavil o zakonu glede ločitve cerkve od države: To ni zakon, ki loči cerkev od države. Po krivici si država prilastuje pravico, da reorganizira cerkev na Francoskem. Zakon jc slab, po svojih določilih grd. Papež ima prav, ker noče verskih družb, kar je njegova stvar. Papež ie neomejeni glavar katoliške cerkve in jo organizira, kakor lujče to on sam. Način nas prav nič ne briga in ne dopuščamo, du sede francoski zakonodajalec na papeževo in mesto škofov glede organizacije katoliške cerkve na Francoskem. Verske družbe so ne-zmisel, neumnost. Kdor hoče napraviti zakon o ločitvi, ne bo delal reorganizacijskega zakona. S kako pravico in s kako zlorabo hoče francoska država sama organizirati cerkev, od katere se hoče ločiti? To izgleda, kakor da bi od žene ločeni soprog predpisoval svoji prejšnji ženi, kako naj živi. Ločena žena bi gotovo nc upoštevala njegovih predpisov. Cerkev dela ravno tako. Zakonodajalec se vmešava v zadevo, ki sc tiče zgolj cerkve same. Dve stvari sta zdaj mogoči, da uporabijo sedanjo postavo ali pa da jo izboljšajo. V prvem slučaju konfiscirajo cerkveno premoženje. ki ga nakažejo dobrodelnim zavodom, a tega se Briand izogiba. Drugi način je pa, da izboljšajo postavo in črtajo vse, kar določuje organizacija kulta. Pravijo, da hočejo črtati pokojnine verskim služabnikom. A stare in bolne duhovnike bodo lc morali na vsak način podpirati, ker je to socialna dolžnost, ki se ji ne more nihče odtegniti! Tako radikalni socialist. Radikalci in socialisti so torej že spoznali, da so se pri seperacijskeni zakonu zmotili. Mogoče ie, da prodere v teh razmerah s svojim predlogom abbc Gayraud, ki namerava staviti predlog, po katerem bi se izpremenil 4. člen seperacijskega zakona in ki slove: Katoliške verske družbe morajo biti ustanovljene po škofih in ostati pod avtoriteto škofov. Gayraud namerava s tem, da se zakonito uveljavi potrebna avtoriteta hierarhije nad zakonskimi verskimi družbami. Ce blok ta predlog odobri, nastane na Francoskem zopet cerkveno-politični mir. Seveda pa zaradi pomirjevalnih poročil ni misliti, da sc tudi tako zgodi. Protikatoliško gibanje sc je vedno posluževalo v boju proti katoličanstvu hinavskih sredstev. In francoski katoličani bodo prestali še mnogo bojev, predno jim zasveti solnce boljše bodočnosti._
Dnevne novice.
__+ Nadvojvoda Franc Ferdinand jc zapustil Dubronik 16. t. m. ob pol treh popoldan in odšel pozdravljati od topovskih strelov iz hotela »Imperial« na ladjo »Miramar«, ki ga jc odpeljala v Gruž. Vso pot ga je množica hrupno pozdravljala. V Gružu mu ie priredilo prebivalstvo burne ovacije. Poslovil se jc od njega škof dr. Marčelič in ces. namestnik Nardelli. Bclooblcčena deklica je izročila nadvojvodi cvetlični venec, nakar se je ta za udano slovo toplo zahvalil in odšel na krov ladje »Miramar«. Dve vojaški godbi sta igrali med tem cesarsko pesem in topovi so pozdravljali z grmečimi streli. Vsi navzoči so se poslavljali s hrupnimi živio-klici. Črnogorski prestolonaslednik Danilo jc odplul na svoji jahti okrog šestih popoldne protiBaru. Nadvojvoda Franc Ferdinand je izrazil svoje priznanje predsedniku avstrijskega Lloyda Be-cherju za sodelovanje L!oydovih parnikov pri pomorskih vajah. Istotako jc izrazil svojo pohvalo fzm. grof Beck, vojni minister pl. Pit-reich in poveljnik mornarice grof Montecu-coli. — Danes ponoči se je peljal nadvojvoda skozi Ljubljano v Išl.
Potrdil je cesar zakonski načrt kranjskega deželnega zbora glede vodovodne do-klade za uporabo novomeškega vodovoda.
Za uporabo vseučiliških knjižnic mora od zdaj plačati vsak avstrijski visoko-Šolec 1 K, inozemci pa dve K za semester.
—	Prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand je poklonil zavodu »Elizabetišču« v Tomaju dar 100 K.
—	Nesreče na progi južne železnice. Vlak je povozil pri Divači nekega orožnika. Pri Brezovici je pa povozil vlak postajevodjo z Viča, g. Kodriča, ki leži v garnizijski bolnišnici, pri Zidanem mostu pa tudi enega orožnika. O vzroku teh nesreč se ne ve do sedaj ničesar gotovega.
—	Važno za vinogradnike. Samočisto vinsko drožje za vrenje vinskega mošta dobiva se na kmetijsko-kemičnem preskuševališču za Kranjsko v Ljubljani. Stekleničica čiste kulture tega drožja stane 20 v., z dopošiljatvijo in navodilom o uporabi vred 30 v. Sainočisto drožje pravilno vporabljeno pouzreči, da se kipenje vinskega mošta hitreje in čisteje vrši, vsled česar se tudi vino hitreje čisti ter dobi boljši okus.
—	Iz Zgor. Tuhinja, 15. septembra. Hitro minjevajo dnevi, minjevajo tedni in meseci. Jesen nastopa naglih korakov v dežel. Pričakovali smo obilnih poliskih pridelkov, kajti
spomlad nam jih je obetala v obilni meri. Toda žita so obrodila bolj srednje, istotako kaže tudi druga zelenjad. Sadja ne bodemo imeli skoraj nič, ako izvzamemo češplje, katerih dobimo le za poizkušnjo. Čebelice so se zelo klaverno obnesle. Mirno in enakolično nam teče nit življenja tukaj na deželi, dočim imate vi meščani polno zabav in raznovrstnih razvedril. Nekoliko bolj živahni smo le ob cerkvenih shodih, posebno pa, kadar imamo cerkveno žegnanje ali »bob«. Letos smo slednjega zelo nestrpno pričakovali! Reklo se nam je namreč, da se bode odkril na angeljsko nedeljo v cerkvi presbiterij, ki je bil zakrit že od meseca maja. Naš za olepšavo cerkve vneti gospod župnik Ivan Štrukelj ga je dal namreč na presno slikati, katero delo je prevzel gospod Matija Koželj, slikar v Kamniku. Reči moramo, da smo bili močno presenečeni, ko smo zagledali omenjenega dne poslikan presbiterij; kajti nismo pričakovali, da nam bode imenovani gospod umetnik za tako neznatno vsoto naslikal tako krasne, naravnost dovršene slike. Na desni strani nam predstavlja slika rojstvo Marije Device, ua levi Marijino oznanjenje, na oboku pa kronanje Matere Božje. Po pasih in lisenah pa se v harmoničnem soglasju s slikami vije očem prijetna or-namentika. Vse risanje je izdelano s toliko ljubeznijo in tolikim čutom, kakršne opazujemo le pri pravih umetnikih. Delo se odlikuje s krasnim koloritom in duhovito kompozicijo. Slednja se opazi posebno pri sliki na oboku, ki nam predstavlja kronanje Matere Božje. To je lastna kompozicija umetnikova, ki spri-čuje, da jc mnogo razmišljal, predno je nastavil čopič. Jako ljubeznjivi so izrazi na obrazih. Vse slike pričajo, da je gospod Koželj žrtvoval vse svoje moči in porabil vse svoje znanje v to, da nam poda nekaj dovršenega, nekaj monumentalnega. Kako marljivo in vztrajno je delal, dokazuje to, ker je vse to ogromno delo izvršil inalodane v treh mesecih. S tem jc gospod Matija Koželj sijajno dokazal, da ne zna slikati samo božjih grobov in križevih potov, temveč da je vsega priporočila vreden tudi za slikarije na presno. — V par letih, kar biva med nami gospod župnik, je napravil božji grob, kamenito obhajilno mizo in premnogo drugih manjših stvari v in pri cerkvi. Vse to pa jc naredil s prostovoljnimi doneski, ne da bi zato obremenil davkoplačevalce.
—	Dvakrat čudno. Z Bleda se nam piše: Vsi tisti, ki so poslužujoč se svojih pravic vložili priziv zoper volilni imenik na Bledu, so prejeli od tamošnjega županstva sledeči odgovor: »Na Vašo pritožbo zoper volilni imenik se Vas obvešča, da je volilna komisija dne 7. septembra 1906 glede na številne nasprotujoče si ugovore in z namenom poznejšim pritožbam se ogniti, sklenila najprejc ves volilni akt predložiti c. kr. okr. glavarstvu v Radovljici.« Razume se, da smo se tej prebrisani rešitvi prizivov nemalo začudili ter se začudeno vprašali: Kako nalogo pa ima pravzaprav pri-zivna volilna komisija, ki vložene prizive tako imenitno rešuje, da vse skupaj nerešeno predloži c. kr. okr. glavarstvu v nadaljno postopanje. Za dotičnike jc taka rešitev res zložna, a za nas pa interesantna, ker vidimo, da smo zadeli v sršenovo gnezdo, ko smo malo pobrskali po krivičnem volilnem imeniku. Upamo pa, da bo tudi ugcjdna, ker bo c. kr. glavarstvo gotovo vršilo svojo dolžnost in popravilo mrgoleče krivice v volilnem imeniku. Iz te rešitve ali bolje nerešitve rekurzov se pač lahko razvidi, da volilna komisija sama dobro čuti, da v volilnem imeniku ni vse v redu, a ni toli odločna, da bi sama popravila nepravilnosti, še večje pa je postalo naše začudenje, ko smo na odgovorih brali zapisano besedo: »Zupan« in spodaj pritisnjeno štam-pilijo: J. Pcternel. Drznemo se Vas vprašati, g. Peternel, ali ste res odložili župansko čast in oblast, kakor so časniki poročali v svet. ali ne. Ako niste še odstopili, zakaj časniki poročajo nasprotno. Ako ste pa odstopili, kar bo menda vendar odgovarjalo rcsnici, po kakšni pravici se potem Vaše cenjeno ime, bodisi pisano ali ne. še čita na uradnih aktih?
—	Ameriške novice. Slovenci v Clevelandu nameravajo ustanoviti svojo čitalnico, kjer bo na razpolago kolikor največ mogoče raznih slovenskih knjig. — Nagrado, namenjeno najveščejemu strelcu jc dobil v Jolietu Slovenec Trlep, ki opravlja tam službo policaja. — Istotam leži v bolnici Ivan .lakrovič, ki na pol zblaznel vsled solnčarice. — V isti bolnici se nahaja tudi Janez Dermule vsled bolezni v črevili.
—	Dobavni razpis. C. iu kr. trgovinsko ministrstvo naznanja trgovski in obrtni zbornici v Ljubljani, da namerava c. kr. ministrstvo za domobrambo potrebščino raznovrstnih oblačilnih iu opravilih predmetov nabaviti po splošni konkurenci. Ponudbe morajo najkasneje do 10. oktobra t. I., 12. ure opoldne dospeti v vložili zapisnik c. kr. ministrstva za domobrambo na Dunaju. Razglas, obsegajoč natančnejše ponudbe iu dobavne pogoje, seznam predmetov iu ccn je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled.
—	Dobavni razpis. C. kr. trgovinsko ministrstvo naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da si namerava c. kr. ministrstvo za domobrambo pri malih obrtnikih zagotoviti različne oblačilne in opravile predmete, kakor: vsakovrstne črevlje, bluze, hlače, jermena, taške i. dr. Dobave se morejo udeležiti le mojstri, in jim je na prosto voljo, dobave se udeležiti ali kot član pristojne, na podlagi obrtnega reda obstoječe obrtne zadruge, ali kot član kake obstoječe ali se snu-ječe pridobninske zadruge, ali pa tudi samostojno. Ponudbe je najkasneje do 10. novembra t. 1. 12. ure opoldne pri c. kr. ministrstvu za domobrambo na Dunaju vložiti. Razglas, obsegajoč vse tozadevne podrobnosti, leži v
pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled.
—	Iz Postojne. Naš »Notranje««, ki se kar cedi »prosvete«, se v sobotni številki obrega ob klerikalce«, češ, da se lc-ti niso udeležili Vilharjeve slavnosti in obenem hinavsko za-kroži rekoč: »Evo vam nenarodnih klerikalcev. Res jc bilo oficielno zastopano samo katoliško dijaštvo, pač pa je bilo neoficielno, ne po društvih, veliko število pristašev Slovenske Ljudske Stranke. Ce pa pomislimo, da v bližini Postojne ni katoliških društev in da sc katoliška društva po Gorenjskem udeležujejo slavnosti, ki jih prirejajo katoliška društva v svoji bližini, tedaj moramo priznati, da je težko to doseči, da bi bila društva oficielno zastopana. Pri takih društvih, kakor so katoliška izobraževalna, je tudi težko računati na goste iz oddaljenih krajev, ker obstoje večji-del iz revnega preprostega ljudstva. Sicer pa gre pot do naših društev skozi »Slovensko kr-ščansko-socialno zvezo«, ki je prosvetljeni »Notranjec« nc pozna. Dalje pravi »Notra-njcc«, da smo to storili, ker smo proti pro-sveti. Prosvetonosni »Notranjček« si je gotovo mislil: To ti je klofuta klerikalcem. Še par takih, pa bo po klerikalcih. Gotovo ne odrekamo taki slavnosti pomena, kajti v takih trenutkih se budi ponos in narodna zavest, prepričani smo pa — in to nam potrdi vsak nepristranski človek — da se v premnogih katoliških izobraževalnih društvih stori za pro-bujo narodne zavesti še veliko več z raznimi predavanji, s knjižnicami iu časopisjem ter pevskimi in tamburaškimi zbori itd. Ozrite se hinavci po naši širni domovini, ki ima že toliko takih izobraževalnih društev, ki delajo za prosveto. Ce pa misli »Notranjec«. da ima le 011 oziroma njegova stranka monopol za prosveto, tedaj se korenito moti. Zgodovina mu kaže in mu bo še jasneje pokazala »klerikalno« prosveto. Kar se tiče katoliškega dijaštva, ki jc bilo zastopano, naj bi »Notranjec« molčal. Katoliških akademikov je bilo šest zastopanih, ne pa štiri. Pribiti pa moramo ob tej priliki, da jc radikalno dijaštvo javnost sle-parilo. Za tablico »Prosvcta«, ki je vendar akademično društvo, je bilo pričakovati, da se uvrste lc akademiki. Toda radikalci. ki se radi pobaliajo s številom, so imeli med seboj celo vrsto gimnazijcev in — strmite — celo nekaj učencev ljudske šole in baje nekaj trgovinskih pomočnikov. Tako so torej ti ljudje sleparili javnost, kajti marsikdo je mislil, da so to sami radikalci. Ako bi mi tako delali, bi se nas nabralo krdclce, ki bi vam že imponi-ralo. In nc iskali bi učencev iz ljudske šole in trgovskih pomočnikov. In končno, zakaj sc »Notranjec« ni obregnil ob svoje najožje pristaše, liberalne dijake, ki so šli za »Triglavom«? Kajti teli ni bilo nič več kot katoliško-tiarodnih. mislim, da celo toliko ne. Gospoda okrog »Notranjca«, čc mislite, da boste na ta način z grdimi lažmi delali za prosveto, tedaj boste dobili odgovor, in sicer krepak odgovor, tako, da boste z vašo »prosveto« žc enkrat pri kraju. Postojna pa bi vživala večji ugled, ko je ne bi razvpival »Notranjec« vedno kot liberalno, kajti liberalec pomeni dandanes nazadnjaka, pristaša propadajoče stranke. Zato si naj pa Postojna poskrbi za boljšo reklamo, nego ji jo delo »Notranjec«.
—	Ameriške nesreče. V Jolietu je umrl 45Ietni Pavel Štcrk, doma iz Poljane na Belo-kianjskem. — Ponesrečil je v rovu v Sparti (Minil.) Marko Butala, doma iz Radincev pri Starem trgu. — V Moonu Rum (Pa.) jc pri delu ponesrečil Janez Korošec, doma iz Rakitne pri Borovnici. — V Shelburtiu (Mars.) je povozil vlak 241ctno Jero Klane in IJlctno Jožefo Kocjan. Prva jc bila doma iz Bučke na Dolenjskem in druga iz Stopnega.
—	Izvestja »Deželne zveze za povzdigo prometa tujcev na Kranjskem«. Predsednik sekcije nemškega planinskega društva v Karlovih varih Kari Schottner in tajnik društva za povzdigo tujskega prometa za nemški del Češke Ott sta bila v društvenih zadevah pri železniškem ministru dr. pl. Derschatta. Ob tej priliki jc minister povdarjal, da je potrebno delovati na krepek razvoj deželnih zvez za povzdigo tujskega prometa, s čemur bi se podpirala enaka stremljenja oddelka železniškega ministrstva za tujski promet, kateri oddelek vodi sckcijski načelnik dr. Roll. Dalje je minister obljubil, da bode deloval na to, da bo dosegel pri finančnem minstrstvu dvakrat tako veliko podporo v to svrho, kakor jc bila dosedaj dovoljena. Pri tej priliki ponovno opozarjamo, naj posvečajo tujskemu prometu posebno pozornost prizadeti faktorj,i, tako dežela, občine, posojilnice, kakor tudi hotelirji, gostilničarji itd., ker s tem koristijo v prvi' vrsti samim sebi, a tudi skupnosti. V vseh zadevah hoče deželna zveza najkrepkej-še podpirati vsa stremljenja, in sicer brezplačno. — Kakor jc bilo v časopisih žc čitati, je deželna zveza založila in izdala brošuro: »Kako je mogoče povzdigniti tujski promet v kakem kraju«. Ta brošura sc je v 4000 izvodih brezplačno razposlala po deželi, v prvi vrsti na županstva, s prošnjo, naj jo razdelc med interesente in naj poskrbe, da bi sc v kraju priredilo predavanje, za katero bi se kot predmet vzela vsebina imenovane knjižice. To prošnjo ponavljamo na tem mestu in se nadejamo, da se bo v jesenskem času in zimskem času gotovo priredilo več predavanj, to tembolj, ker za to predavanje ni treba nobenega truda iu priprave, ampak jc predmet v knjižici dovolj poljudno in pripravno opisan. Ob takih sestankih bi Hila pa tudi najlepša prilika, da se sproži misel za ustanovitev društva za privabitev tujcev. Brošura daje v glavnem vsa navodila, kako je treba ravnati, da najdejo tujci in IctoViščarii ono udobnost, ki iih privabi in tudi obdrži v kraju. Apeliramo torej na zavedne osebe, ki jim je mar blagostanje kraja in dežele, da se zavzamejo za stvar, od katere bi imelo korist vse prebivalstvo.
Deželna zveza pošlje rade volje brezplačno vsakemu, ki se oglasi, brošuro iu vzorna pravila za ustanovitev društev za povzdigo tujskega prometa.
Član gosposke zbornice in policijski stražnik. Gosposka zbornica se bo pečala v svojem zasedanju z zahtevo nekega dunajskega okrajnega sodišča, ki zahteva, naj izroče člana gosposke zbornice in profesorja dvornega svetnika Laniascha. Dvorni svetnik je opazil na neki poti za pešce nekega moža, ki se je vozil kljub prepovedi na kolesu. Mignil je z roko, naj stopi s kolesa, a ker ni tega storil, ga je prijel za roko. Mož je pri tem padel iu se poškodoval na roki in nogi. Dvorni svetnik jc opozoril nekega stražnika in mu povedal, kaj se jc zgodilo. In zdaj se je pokazalo, da je aretiral policist policista. Na stražnici je prosil stražnik, naj dvorni svetnik opusti ovadbo, a zaman. A ker je dvorni svetnik po njegovi izjavi pahnil policista s kolesa, so uvedli proti dvornemu svetniku kazensko postopanje zaradi telesne poškodbe.
Zaporne kazni. Višje sodišče v Gradcu je z ukazom z dne 5. t. m. podrejenim sodnim oblastim naročilo, da imajo obsojeni, ki so na prostem, odmerjeno jim kazen nastopiti po dnevi, t. j. med 6. uro zjutraj in 7. uro zvečer, in sicer ob takem času, da se morejo po prestani kazni tudi izpustiti med temi urami. — Manjše, kakor n. pr. 12urne kazni, se morajo prestati lc med podnevnimi urami.
ljubljanske nouice.
lj Izredni občni zbor trgovskega bolniškega in podpornega društva. V magistratih dvorani se je zbralo včeraj precejšnje število zastopnikov trgovstva in trgovskih uslužbencev. Ob pol 11. uri otvori načelnik gospod Knez zborovanje iu naznanja, da je edina točka dnevnega reda izprememba pravil, ki sc mora izvršiti v smislu sklepov zadnjega občnega zbora in pa na zahtevo deželne vlade. Pravila — pravi gospod Knez — so sestavljena v nemškem jeziku zato, da bi vlada ne delala ovir in bi se potrjenje ne doseglo tako kmalu, če bi jih bilo treba še prevajati. Pri nekaterih točkah so se izvršile bistvene iz-premembe, vendar pa so povečini vse formalnega značaja. Med drugim sc določa, da bo odslej trgovskemu podpornemu društvu pristopil vsakdo lahko kot podporni član, določa se nadalje starost pri sprejemu, način izplačevanja podpor (S 15), podeljevanje podpor (paragraf 21, IU. odst.) in S 24, da*so podpore osebne, torej nima do njih pravice kak upnik, tako da se nc morejo uiti sodnim potoni zaseči. Izprememba pravil jc tudi v korist onim, ki so potrjeni v vojake, oziironia onim, ki so zvani k orožnim vajam. Prvi ostanejo šest tednov, drugi pa celo dobo orožne vaje člani društva. Mala debata se je vnela pri S 12. ki določa prispevke, posebno kar se tiče zunanjih udov. Po predlogu gospoda Lileka in pojasnilu gospoda magistratnega svetnika Še-šeka se sklene ostati pri starem paragrafu z določbo, da mora v slučaju obolenja trgovskega uslužbenca v prvih šestih tednih nositi Stroške šef, potem šele društvo, ki pa plača zdravnika ter zdravila. Glede konstatiranja, če je bolezen stara ali nova, pojasni gospod svetnik Šešck, da je zato postavno določena doba osmih tednov, torej ni mogoče časa skrajšati. Glede podaljšanja časa za |X)dpore odgovarja načelnik gospod Knez tozadevnemu predlogu g. Jagodica, da ostane določena doba pol leta, ker ima načelstvo in odbor itak pravico, podaljšati jo do enega leta. Posebnih predlogov ni nikdo stavil, zato je gospod načelnik zaključil zborovanje, zahvalivši se za udeležbo. — Nam se čudno zdi, da so sestavili pravila v nemščini. Gospod načelnik se popolnoma moti, ako sodi, da pri vladi ne znajo slovenski in bi zaradi slovenskega jezika delala ovire. To nemškutarijo kar naj-odločnejšc obsojamo. Kam pa pridemo, čc sc celo na Kranjskem vlagajo pravila v nemščini. Krščansko-socialno delavstvo nikdar nc vlaga pravila v nemščini, pa le večinoma jako hitro kljub slovenščini rešijo pravila. Seveda »slovensko« inteligentno načelništvo pa mora nemškutariti, ko so Slovenci šele po večletnem boju iztrgali Ncmccm to društvo iz rok.
Ij Čarovnik v Ljubljani. V »Unionu« v veliki dvorani predstavlja zdaj švicarski fa-kir Paolo Life rini skrivnostne demonstracije, katerih obisk priporočamo. Gospod Paolo Uferini si jc s svojimi predstavami pridobil po svetu že veliko hvalo in priznanje. Nemški' beletristični listi kakor »Die Wochc« pa tudi drugi so prinašali o njegovih predstavah jako pohvalna poročila in celo slike. Prednaša jako fino, salonsko in so predstave zelo de-centne, tako da jih lahko obišče vsakdo. A nc mislite, da je fakir Uferini čarovnik, ki je v zvezi z vragom ali pa kak špiritist. Sani naglaša pri predstavah, da sta le hitrost in pa fizika njegovi zaveznici, špiritizem pa da je švindel. Predstave pričenja z jako spretno izvedenemi ročnimi in humorističniini komadi, a prestopa polagoma na polje višje umetnosti modernih fakirjev. Obe predstavi, sobotna in nedeljska sta jako ugajali. Najbolj sta presenetili občinstvo Aga. ki se dviga v zrak in ostane prosto v zraku, včeraj jc sežgal v navzočnosti dveh prič na odru neko svojo uslužbenko, tako da sc je pokazalo na »žrtveniku« njeno okostje, a po strelu iz samokresa se je zopet pojavila pred presenečenimi gledalci. Jako je dopadel oba večera čarobni serpentin-ski ples, ki ic lep in izveden popolnoma dc-centno. Plesalk i napravita efekt s premikanjem in izpreminjanjetn oblek, največji efekt pa napravi »čarobna« izpremeba barv. Fakir Uferini predstavlja jako obširen program, ki ga menja vsaki večer. Na gledalce ne vpliva s svojim prednašanjem, marveč s svojimi umetno prednašanimi čarovniškitni komadi. Predstavljal jc žc pred nemškim cesarjem Vilje-
mom, knezom Bismarckom in drugimi dostojanstveniki. Predstave nudijo dovolj prijetne in zanimive zabave, a dajo tudi dovolj prilike gledalcu, da poizkuša razvozljati Uferinijeve skrivnosti. Končno še pripomnimo, da smo govorili z nekaterimi obiskovalci ljubljanskimi špiritisti, ki so trdno prepričani, da je Uferini pravi čarovnik. No, naj se le |x>tolažijo. Naglica in vaja še nista čarovniji in ljubljanski špiritistični krogi naj bodo prepričani, da je tudi v soboto predstavljana roka duha delovala popolnoma naravnim potom, kako. naj pa rešijo uganjko bistroumni obiskovalci ča-rovniških predstav sami.
Ij Zahvala. Veselica obeh šentpeterskih podružnic sv. Cirila in Metoda, vrnivša se v proslavo v boju za slovensko pravdo osivelega prvoboritelja, gospoda Luke Svetca, na vrtu hotela »Ilirije«, vrgla je 807 K 7 h čistega dobička. Da jc ginnotni uspeh tako velik, gre hvala rodoljubni požrtvovalnosti p. n. zavednega občinstva, ki je res v velikem številu poselilo »Svetčevi večer«. V prijetno dolžnost si štejemo, tudi javno zahvaliti sc pre-častneniu monsignoru gospodu T. Zupanu za slavnostni govor, gdč. Manici Homanovi za priposlani poem, gdč. dcklamatorki in njenima družicama, vsem p. n. darovalcem obiliii krasnih dobitkov, kar je osobito pospešilo fi-nancijelni uspeh. Zahvaljamo se istotako uaj-iskreneje slavnemu pevskemu društvu »Ljubljanski zvon« za prijazno brezplačno sodelovanje, nadalje slavni ljubljanski društveni godbi, slavnemu uredništvu »Slovenca«, »Slovenskega Naroda« in »Laibacher Zeitung« za prijazne objave, dražestnim damam za njihovo izredno vnemo, s katero so razpečavale cvetje, pecivo in srečolovne številke ter oskrbovale blagajno: g.C. Jeršetu in Zaiiu za okra-4pnje slavnostnega prostora in končno Še vsem faktorjem, ki so pripomogli, da se je naš »Svetčevi večer« izvršil v vsakem oziru tako imenitno. Šentpeterska ženska in moška podružnica sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, dne 16. septembra 1906. — M. Trčkova, t.č. predsednica. l"k Baudekova, t. č. tajnica. — Pr. Pavlič, t. č. predsednik. — Fr. Podkrajšek, t. č. tajnik.
lj Prešernove planke so nevarne. Čebelarji so imeli poleg teh svoj navadni letni sestanek. Neki tukajšnji posestnik in čebelar se malo nasloni na to prekrasno ograjo, kar skoči k njemu majhen, a zelo hud možiček ter za-npije: »Proč od tukaj, kaj se tišite! Še enkrat naj sc kdo dotakne, ga precej ratiram. Mar mislite, da ste na kmetih! Možje so gledali to ograjo in sc jim ni zdela ne tako lepa in tudi nc tako slaba, da bi sc je uihče dotakniti ne smel.
Ii Hinavščina v socialni demokraciji proti svojemu nekdanjemu somišljeniku. Neki voditelj ljubljanske socialne demokracije se je izjavil o jako delavnem, požrtvovalnem in zaradi socialistične agitacije žc kaznovanem zvestem sodrugu Alojziju P., da ui nič in da sploh ni nikdar nič delal za socialnodemokra-tično stranko in se zato mi (voditelji seveda) nanj prav nič ne oziramo, kakor se ne oziramo na Linharta, katerega smo izbacnili iz stranke. Je ta mož prav lep socialnodeniokra-ški voditelj, ker psuje sodruge, ki so za načela stranke iu stranko samo med delavci veliko več delovali, kakor sedanji mladi voditelji, ki so vse, samo delavci ne. Voditelj J. K. je seveda prav veliko pridobil za stranko. Kaj jc on pridobil stranki? Ali je že kaj storil za socialnodemokraška društva? Ali za delavce? Prav nič ui storil drugega, kakor da je prav visok in da grize z jezikom le po shodih. Seveda gospod voditelj lahko psuje ljudi, ki zaradi delovanja za svojo stranko ne dobe niti več dela v beli Ljubljani. — Psovani so-cialno-demokraški delavcc-ncvoditelj.
lj Posredovalnica slovenskega trgovskega društva »Merkur« naznanja: V službo se sprejme: I poslovodja, 2 knjigovodji, 10 pomočnikov mešane stroke, 2 pomočnika špecerijske stroke. 4 pomočniki železniške stroke, 2 pomočnika manufakturne stroke, 1 pomočnik galanterijske stroke, 1 prodajalka, 6 učencev. — Službe iščejo: 2 knjigovodji, 2 kontorista, 11 pomočnikov mešane stroke, 4 pomočnike specerijske stroke, 1 pomočnik železniške stroke, 4 pomočniki manufakturne stroke, 3 pomočniki galanterijske stroke, 2 prodajalki, 3 blagajničarke, 7 kontoristinj.
Ij Posredovalnica za službe gostilničarjev, kavarnarjev itd. je v mesecu avgustu posredovala v 50 slučajih. Službe so dobili v to stroko spadajoče službe iskajoči. Potrebuje sc še kuharic, kuhinjskih deklet, natakaric, podnatakaric, markerjev, vajencev, hlapcev itd. Za posle se posreduje brezplačno; oni z dežele naj prilože znamko za odgovor. Posredovalnica za službe gostilničarjev jc v Gradišču št. 7 v pritličju.
lj Slavnim narodnim društvom na blagohotno znanje Združena odbora obeh št. peterskih podružnic sv. Cirila in Metoda sta v seji z dne 13 t. m. sklenila, da prirejata nadalje vsakoletno svojo veselico v korist glavni družbi prvo nedeljo meseca julija. Slavna narodna društva se prosijo najvljudneje, da uvažujejo ta ukrep pri pri-rejevanji svojih slavnosti
lj Znani mlekar Seliškar je baje pobegnil iz Trsta z neko žensko. „ Narodov" zaupnik v narodnogospodarskih vprašanjih jc naredil mestu pri mleku precejšnjo škodo, zadnji mesec je ostal vse dolžan. Torej je najprej kmete izdal pri mlečni aferi, potem ko je videl, da so njegovega značaja tako veseli na magistratu in da vživa tako zaupanje kot .Narodov" dopisnik, je oplazil šc ljubljansko mesto.
Ij Ljubljanska potresna opazovalnica je zabilježila 14. t. tn od 5 ure 39 minut 26 sekund do 6. ure 8 minut 23 sekund
oddaljeni potres z maksimom 18-2 mm. Aparati so se popolnoma pomirili ob 8. uri 33 minut 39 sekund.
Ij V Rožni Dolini pri g. M. Č e h u , sta
v najlepšem cvetu drevesa, jablana in hruška. Pogled vzbuja vtis, kakor da nastopa maj, ne pa mrzla zima.
lj Strela. Sinoči je udarila strela v nek drog na Dolenjski cesti, na katerem je pritrjena električna žarnica.in je električno omrežje tako pokvarila, da v tamošnjem okraju ni gorela ponoči skoro nobena luč. Pokvarila je tudi telefon pri policijski stražnici na Karlovski cesti.
lj Smola poročenega. Ko sta šla danes ponoči po predilnih ulicah nek ženin in nevesta z dvema spremljevalkama, so sc srečali z dvema ključavničarjema, ki sta imela pri sebi tudi vsak svojo ženo. Takoj so si skočili v lase in pričel se je pravcati pretep. Kako in zakaj je pretep nastal, menda nihče od udeležencev ne vč. Ve se pa, da ima en ključavničar na obleki 58 K škode, da se je ženin valjal po blatu, da ie ves opraskan in krvav. Ženske so vpile in se obdelavale z dežniki. Ženin sc jc izrazil, da, ko bi bil vedel, da bo imel takoj prvi dan smolo, bi se ne bil nikdar oženil.
lj Falzifikati po 20 vin. krožijo po Ljubljani. Izdelani so dobro, a iili je lahko spoznati, ker se lahko krive. V njih je mnogo svinca.
lj V Ameriko so sc včeraj odpeljali z južnega kolodvora 4 Macedonci, nazaj je pa prišlo 150 Hrvatov in Ogrov.
lj Izgubljene in najdene reči. Marija Ju-vanova je izgubila prost bankovec za 10 K. — Na južnem kolodvoru je bila najdena palica ženska jopica in ženska pelerina. — Cevljar-jeva žena Mariia Vidrova je našla srednjo, trgovski vajenec Ivan Ješek pa manjšo svoto denarja.
Ii Popravek oglasa O. Bernatovič. Drugi odstavek »IS gld.« prva vrsta se mora glasiti: Za dame dolgi paletot ali jopica in pelerina iz veljblodje dlake, ne paletot, jopica ali pelerina.	•
Razne stvari.
Kralj Peter preziran. Kralj Peter je potoval te dni na nekem parobrodu mimo ogrske meje. Ob takih slučajih bi bilo navadno, da bi ga kdo v imenu Avstro-Ogrske pozdravil. To pot je pozdrav izostal in zato se je rodilo ogorčenje. V govoru, ki ga je govoril kralj Peter v Negotinu. je stopilo v obliki sovraštva proti Avstriji na dan. Srbsko ljudstvo pe je poparjeno. Misli namreč, da bi se s spretno politiko moglo odkloniti z Avstro-Ogrsko nesporazumljenje, ki Srbiji samo ne koristi, ampak škoduje.
Angleži o Hrvatih. Veliki angleški dnevnik »Daily Mail« je prinesel daljši članek o Hrvatih in njihovi zemlji. Priporoča jo v poset in vzbuja tudi trgovske interese za rude in les.
Ogleduštva sumljivega bivšegti avstrijskega častnika Hartmanna so prijeli dne 13. t. mes. pri vojaških vajah v Legnici. Našli so pri njem mnogo načrtov in risarij. kakor tudi veliko vsoto avstrijskega in francoskega denarja.
Na kozah je obolelo prebivalstvo v Gra-nadi. Bolnih jc do 150 družin. Manjka zdravil in zdravnikov.
Vojaki, ki so bili prišli zaradi nemirov na Reko. so se vže vrnili v svoja stalna bivališča. Na Reki jim ni bilo treba nastopati.
Tovarno za cigarete mislijo zgraditi v Zagrebu.
Socialisti so napadli v Valenciennnesu procesijo. Pri spopadu je bil ranjen neki duhovnik in več drugih oseb.
Roparsko gnezdo jc zasledila altonska policija v neki duplini, v kateri so imeli celo pohištvo. Zaprli so deset oseb, med njimi tudi nekega bančnega uradnika iz Christianije, ki je svojčas s ponarejenimi šeki poneveril 60.000 mark.
Pri mednarodni kolesarski dirki v Lvovu
je zavozil Gračan Nikodem v množico. Ranjeni so bili neki realec, neki gimnazijec in pa neki učenec ljudskih šol.
S patrono se je ustrelil na Dunaju 31 letni .ložei Cizck. Prinesel jc tri baje praznih pa-tron z vojaških vaj v Šleziji, a ko je manipuliral ž njimi v svojem stanovanju, se je pa-trona izprožila in ga ranila v prsi. Cizek je umrl.
Strela je udarila v smodnik, ko je streljal kmet Vielnascher v Pyra\varthu proti hudi uri. Vielnascher je nevarno ranjen.
Svetovna razstava se bo vršila 1. 1912. v Tokiu. Priprave se že vrše. Da bo evropskim gostom v vseh ozirili postreženo, bodo poklicani v Tokio evropski kuharji in kuharice.
Strup mesto leka. V Florenci je dal lekarnar stotniku Fangieriju pomotoma mesto leka strup. Stotnik je takoj umrl.
Anarhista 21 letnega Wolfa so zaprli v Berolinu. Izpovedati ne mara ničesar.
sl Novo društvo so osnovali srbski svečeniki. Naslov mu je »Beli krst«. Nalog mu je, dvigati vero v moralo.
Zadnji vitez Marije Terezije reda je bivši ogrski ministrski predsednik baron Fejer-vary; pred enim tednom je umrl fcm. baron Appel, ki je bil tudi vitez Marije Terezije reda. Fejervary je žc vitez tega reda 47 let. Dobil ga je namreč pri Solferinu. Red je ustanovila cesarica Marija Terezija 18. junija leta 1757 v spomin zmage pri Kolinu. Nakazala mu jc 150 tisoč goldinarjev dohodkov in sicer bi dobilo 20 lastnikov velikega križca po 1500 gld., 100 vitezov po 600 gld., in 200 drugih vitezov po 400 gld. na leto. Poleg tc nc sicer sijajne do-klade pa imajo pravico, da jih imenujejo za barone, smejo imeti v svojem pečatu križec svojega reda, da smejo k vladarju v zasliša-
nje in cesarici poljubiti roko nepriglašeni pri najvišjem dvorjaniku in jih sprejmeta cesar in cesarica v posebnih dvoranah, po smrti se čita zanje tudi sv. maša zadušnica v Avguštinski dvorni cerkvi. Sest let po smrti Marije Terezije so naložili v Dunajski banki namesto letne vsote 150.000 gld., glavnico 2,255.000 kron po 5 odstotkov za red. Pozneje so se dohodki znižali, ker jc padla obrestna mera. Zato je cesar Franc I. nakazal novo vsoto redu in ukazal, da dobi osem lastnikov velikega križca na leto po 1500 gld., 16 komanderjev po 800 gld., 100 vitezev po 600 gld. in 100 po 400 gld. Prej že so določili, da dobi vdova ali pa otroci brez sredstev polovico penzije. Tako je ostalo do leta 1878., ko je povišal cesar Franc .ložei 1. dohodke 6. lastnikom velikega križca na 3000, 16 komanderjem na 1500 in 200 vitezem na 800 oziroma 600 goldinarjev. Pozneje je šc povišal ad personom posameznim vitezom dohodke. Zdaj podpirajo iz zaklada poleg Fejer-varyjeve plače še vdove in sirote rajnih vitezov, ostanek pa prilagajo glavnici. Fejervary je zdaj kancler reda in sicer šesti kar obstoji red.
Zveza nemških društev za sežiganje mrli-
čev je zborovala letos v Kielu. V zvezi je 68 društev. Krematorijev je v Nemčiji 11. Jezi jih, da Prusija ne mara krematorijev iz kriminalnih razlogov.
Avstriiskih prisilnih bolniških blagajnic je bilo v Avstriji leta 1903 3560 z 2,899.532 člani, za 63.628 več, kakor leta 1902. Zavarovanih je v razmeriu s prebivalstvom 11%. Obolelo je 1,509.232 oseb, ki so bile bolne 26,481.072 dni. Umrlo je 25.546 oseb. Dohodkov so imele bla-gajnice 59,587.767, stroškov pa 56,665.858 K. V rezervnih zakladih jc bilo 48,061.188 kron.
Revščina na Angleškem. Na Angleškem in Walesu so našteli 1. januarja 1906 926.741 takih oseb, ki jih občine redno podpirajo. Vsak 37 Anglež na deželi in 32 Londončan je navezan na občinsko ubožno preskrbo. Med pod-piranci je bilo 108.629 na umu bolnih oseb.
Esparanto — svetovni jezik anarhistov. Iz Berolina poročajo: Anarhisti so sklenili, da sc bodo na bodočih mednarodnih kongresih posluževali jezika »esparanto«.
Gora ie zasula, kakor javljajo iz Tiflisa, cel okraj Kvarel. Do 200 oseb jc zasutih in obilo živine. Dozdaj so odkopali 55 mrtvecev.
Avstrijskega vojaškega begunca, 291et-nega Roberta Blaua, so prijeli v Parizu, ker je ukradel ju^elov v vrednosti 50.000 frankov.
Posledica alkohola. Pošni uradnik Cur-rieres v Parizu je umoril v deliriju tremens sosedovega sina z dvajsetimi nožnimi sunki in težko ranil sosedo. Sosedova hčerka je pa skočila iz strahu skozi okno in se ubila. — Curriercs je pozneje izjavil, da sc več ne spominja na svoie grozno dejanje.
DAROVI.
Poslani našemu upravništvi).
Za Ciril-Metodovo dr užb o so nam poslali: Komite Bočna je nabral na čast preč. g. Gregorja Potokarja, prvemu župniku v Bočni, 14 K. — Od preostanka pri sestanku jugoslovanskih abiturientov 37 K 61 h.
Za istrsko Ciril - Metouovo d ru ž b o 5 K 5 h.
Telefonska in ferzoiauna poročila.
POTOVANJE PRESTOLONASLEDNIKA.
Z a d e r, 17. sept. Nadvojvoda Fran Ferdinand je prišel včeraj popoldne v Zader z ladjo »Miramar«. Izkrcavanje je bilo težavno vsled viharja. Na obrežju so ga čakali namestnik, vojaštvo, oblasti, duhovščina ter ga pozdravili. Na italijanski govor županov je odgovoril nadvojvoda nemško in italijansko, se zahvalil, nuglašal, da bo gospodarski in meščanski napredek Zadra Nj. Veličanstvo vedno podpiralo z očetovsko skrbjo. Občinstvo je pozdravljalo prestolonaslednika z burnimi živio-klici. Deputaciji, ki se je prišla poklonit, je odgovarjal prestolonaslednik nemško in hrvaško za izjavljena čutila in je zapustil Zader ob ovacijah ljudstva.
Pulj, 17. sept. Nadvojvoda je prišel ob
8.	uri zvečer, sprejel deputacije, izrazil svoje .veselje nad lepimi sprejemi, ter se odpeljal ob
9.	uri.
AVSTRIJSKI KONZUL UMORJEN.
T i e n t s i n , 17. septembra. Avstro-ogr-skega konzula Emila Thieleta, ki je nameraval odpotovati v Evropo, so Kitajci umorili in mu oropali 7000 mark. Morilci so ušli.
PRETEP V TRSTU.
Trst. 17. septembra. Po dijaškem shodu je nastal pretep med iredentovci in demokrati. Metali so kamenje in se bili z dežniki.
NESREČA NA ŽELEZNICI.
Celovec, 17. septembra. Dva vlaka sta trčila in se precej poškodovala.
UMETNIŠKA RAZSTAVA V SOFIJI.
Sofija, 17. septembra. Minister Sišrna-tiov, ki je v knezovem imenu otvoril razstavo. je brzojavno priznanje sporočil Vlahu Bukovcu, da je s svojo udeležbo dal izreden blesk sofijski razstavi.
ZAROTNIKI NA CARJEVI LADJI.
Hamburg, 17. sept. Na generala Or-lova, ki je spremljal carja na potovanju, sta v soboto streljala mornarja in ga lahko ranila. Oba zločinca sta bila na ladji, ki je carja prepeljala in sta zaprta, kakor tudi dva častnika s carjeve ladje.
SMRTNE KAZNI.
Varšava, 17. sept. Dve od vojnega sodišča na smrt obsojeni osebi sta bili obešeni.
UPOR MED MORNARJI.
Sevastopolj, 17. septembra. Med mornarji je upor vedno večji. V vasi Lepetiba so bili veliki kmečki nemiri. Vojaštvo je na padlo in vas zažgalo.
ZA VARSTVO JUDOV.
Bero lin, 17. septembra. Načelnik judovske zveze je pisal ministerskemu predsed-
niku Stolypinu in raznim vplivnim osebam, naj varujejo Jude. Stolypin je odgovoril, da bo storil, kar je v njegovi moči.
UMORJEN NEMŠKI TOVARNAR.
Riga, 17. septembra. Tovarnarja Bu-scha so v soboto, ravno, ko je izplačeval delavce, neznanci napadli, umorili in oropali, ter so ušli. Nemški poslanik v Peterburgu je zahteval, da se odločno postopa proti nemarnosti oblasti.
UMOR.
Bel g rad, 17. septembra. Delavec Viktor Nikolič, ki je ravnokar presedel 20Ietno kazen zaradi umora, je umoril svojega brata, njegovo ženo, dva otroka in svojega gospodarja. Hotel je umoriti tudi sebe, a se je le lahko ranil. Morivec je zopet zaprt.
»•a
Dr. Iv. Oražen
:::: —f ...i
•tci
se je povrnil
in ordinira zopet v
Wolfovih ul. 12.
•••
::: 2092 2—1
f
Tužnega srca javljam v svojem in v imenu svo jega soproga in hčere vsem sorodnikom, znancem in pr jateljem, da je moja iskreno ljubljena se>tra, oziroma svakinja in teta, gospa
Frančiška Malinšek
roj. Starman
posestnica v Tacnu
včeraj ob 11. uri ponoči v 44. letu starosti po dolgi in mučni bole/cni, previ-dena s svetotajstvi za umirajoče, mirno v Gospodu zaspala.
Zemeljski ostanki drage pokojnice se pieneso v ponedeljek 17. t. m. ob polu 3. uri popoldne iz liiše žalosti v Medvodah U na pokopališče v Preski.
Sv. ma«e zaduAnice se bodo brale v farni cerkvi v Preski.
Hlago rajnico priporočamo v molitev in blag spomin.	yof5 Medvode, 16. septembra 1906.
Marija Jarc.
Posebna naznanila se ne izilado.
Služba
2087 3 - 1
organista cerkvenika
se odda pri
sv. Duhu p. Krško.
Dohodki 360 K in prosta bera. — Nastop takoj.
Zupni urad pri sv. Duhu.
Grand fheafrfr Uferini. Motel „Union"
Danes in naslednje dni:
Velike briljantne
Uferini soareje
Vsak dan nov program.
Podrobnosti na lepakih. 2090 3-1
DOLE
lepo svetlo-rdečega ima naprodaj „Vinska zadruga v Leskovcu" pri Krškem. — Pišete po poskušnjo lahko kar g. kaplanu Fr. Vrhovcu.
2043
Josip Mfeber
izdelovatelj orgelj in harmonijev
Rimske toplice (Romerbad) Štajersko
se priporoča preč. duhovščini, cerkvenim predstojništvom in slav. občinstvu v izdelavo cerkvenih orgelj po najnovejši sestavi z večletnim poroštvom, kakor tudi v prestavljanje in popravljanje orgelj po primerno nizkih cenah. Spričevala so prečast. duhovščini na
razpolago.	20eS
Priporoča se tudi za izdelovanja harmonijev po domačem in amerikan-skem sestavu.

cM and ar in.
Dovoljujem si s tem slav. občinstvu vljudno naznanjati, da sem otvoril v Ljubljani
Šelenburgove ulice št. 3
trgcuioc z različnim čajem, rumom, Ko^ja^om, malago in mnogovrstnimi esencami,
koje bodem razpošiljal na drobno in debelo. Še nepoznanim odjemalcem se bode razpošiljalo le proti povzetju. Priporočuje se za obila naročila, beležim z odličnim spoštovanjem
Avgust Benigar
I. kranjska trgovina s čajem itd.
, 2091 1-1	Ljubljana, Šelenburgove ulice 2.

" r
40, priloga Mritev. „Slovenca" dne Mi septembra 1906.
lesova slavnost v Moravčah.
Včeraj, dne 16. sept. je praznoval prelepi g Moravče izredno slavlje. Ze v soboto se ; prijazni in mični trg odičil s slovenskimi tro-ojnicami in cesarskimi zastavami. Na sredi rga pred cerkvijo pa so se ponosno dvigali z astavarni in venci okrašeni mlaji ter ponosno bdajali Vegov spomenik, ki je pričakoval lavnostnega odkritja. Veličastno so nazna-iali zvonovi iz visokih lin bližajočo se slav-ost. Napočil je že dolgo zaželjeni dan 16. sep-ember.
Kljub slabemu vremenu prišli so razni lavitelji barona Vege od blizu in daleč. Ljud-tvo je vrelo od vseh strani skupaj. Prišlo jc udi mnogo različnih društev. Vegovo slav-ost so počastila sledeča veteranska društva svojimi zastavami: Veteransko društvo .jubljana, Veteransko društvo ljubljanska oko-ica s sedežem na Ježici, Veteransko društvo z Kamnika in Veteransko društvo iz Stoba-)omžale. Slavja so sc nadalje po deputaciji ideležila sledeča društva: Požarna bramba 7. Dola, iz Štoba-Domžal, Doba in Moravč, losiednja je skrbela tudi za red pri slavnosti.
Zlasti moramo pa predvsem s pohvalo in lonosom omeniti in povdariti, da se je slavno-ti udeležilo tudi večje zastopstvo vojaštva 7. opničarskega divizijskega polka iz Ljubljane >od načelništvom gosp. podpolkovnika Ru-irechta z raznimi drugimi višjimi častniki. Vo-aško zastopstvo je položilo pred spomenik irelep lavorov venec.
Slavnost je nadalje počastil in povišal g. iolkovnik Lukanc pl. Savenburg, dalje dvorni vetnik, ravnatelj finančne direkcije, gosp. Lju-)ec, velerodna rodbina Povšetova, c. kr. sod-lik g. Zmavec iz Brda itd.
Slavnosti je prisostvovalo nadalje domače iatoliško, slovensko izobraževalno društvo iz Moravč s svojo zastavo ter zastopniki izobraževalnih društev iz sosednjih župnij in krajev. Jo deputaciji sta se slavnosti udeležili slov. ikademični društvi »Zarja« (Gradec) in »Da-lica« (Dunaj) in ferijalno društvo »Slovenska lijaška zveza«. Navzoči so bili tudi občinski '.astopi kakor iz Moravč, Drtije, Velka vas, Brezovica, Spodnje Koseze, Jarše. Slavnosti ;o se udeležili še razni drugi posamezni od-ični zastopniki in gostje iz najrazličnejših i rajev.
Slavnost se je pričela ob 10. uri s slovesno iveto mašo, katero je služil domači vlč. gosp. Jekan Bizjan, ob asistenci domačih gg. kapla-iov. Gospod dekan je imel slavnosti primeren ;erkven govor ter povdarjal, da se tudi taka davnost da združiti s ccrkveno slovesnostjo.
Vega, ki je s svojo neumorno, jekleno vztrajnostjo in pridnostjo vedno vestno spol-loval dolžnosti svojega vojaškega stanu, nam e vzgled kristjana, ki vse svoje zmožnosti in :alentc porabi v to, da koristi domovini in človeštvu, ob enem ohrani vero, ki mu jo je zasa-Jila njegova mati v nežni mladosti v srce. 1'ako je Vega ohranil v svojem srcu ljubezen Jo domovine, a imel tudi pravi čut za krščansko vero v svojem srcu, kar nam spričujejo njegovi neustrašeni boji proti Turkom.
Po cerkveni slavnosti so se razporedila društva in vojaški zastopniki in ljudstvo pred zakritim spomenikom. Vojaška godba 27. pešpolka iz Ljubljane jc zaigrala dva komada, nakar je nastopil slavnostni govornik gosp. prof. M. Pirnat. Slavnostni govornik je slavil Vega kot vojaka, kot učenjaka in ljubitelja domovine. V kratkih potezah je očrtal Vegovo tr-ujevo študentovsko življenje, spremili smo ga nadalje kot hrabrega vojaka-junaka v turške boje pred Belim gradom in na Nemško. — Posebno pa je govornik povdarjal Vegovo nesebičnost, njegovo otroško veliko hvaležnost iu Vegovo ljubezen do kranjske dežele iu do svojega rodu. Njegove učene knjige so zaslovele po celem širnem svetu in mnogo svojih knjig jc posvetil v hvaležnosti in ljubezni do svoje ožje domovine kranjskim deželnim stanovom.
Po slavnostnem govoru je padla zavesa - slovenska trobojnica — in Vega se je pokazal na spomeniku. Spomenik je visok približno štiri in pol metra z doprsnim kipom vred. Podstavek je iz nabrežinskega marmorja, doprsni kip je delo g. akademičnega kiparja Zajca, ki se sedaj mudi v Parizu. Kip je iz brona in je vlit v cesarski dvorni livarni na Dunaju. Kip (podoba) napravi najboljši vtis in je res pravi izraz tako velikega genija, kakor je bil Vega.
Ko je padla zavesa, je zaigrala vojaška godba Vegovo koračnico. Nato je nastopil g. polkovnik Rupreht in jc v imenu vojaštva govoril v nemškem jeziku. Njegov govor je v slovenščini ponovil g. nadporočnik Rausch. (iovor, dobesedno iz nemščine v slovenščino prestavljen se glasi: Veliki tovariš! V tem velikem momentu, ko smo pred teboj zbrani, smo dolžni plačati tebi stari častni dolg. Kot zastopnik ljubljanske garnizijc, oziroma v daljšem smislu topničarstva, izražam tebi nasproti najvišjo čast in hvalo, kajti služil si nam mnogo let. Zali Bog, ni bila nam dana priložnost, nastopiti tukaj s tvojimi ljubimi topovi, katere si v boju tako imenitno Vodil. Tvoje postopanje na polju časti, privedlo te jc do junaka domovine, tvoj bistri um in kar je tvoja pridnost dosegla, jc že zdavnaj postala občna last celega znanstvenega sveta. Tako si postal veliki sin ne samo naroda, ne samo ponos našega orožja, temveč ti si last celega sveta. Tvoja junaška dela niso bila ne od slučaja in tudi ne od slepe sieče odvisna, so bila jasen dokaz tvoje znanosti in tvojega junaštva. Tako si nam postal vzvišen ideal topničarstva, poln znanja iu modrosti. Nc samo v tvoji domovini, temveč povsod, kjer se goji topničarska ideja, naj vstaja tvoja podoba-, da nas tvoj vzvišeni duh razsvetli in oživi. Tebe doseči nc samo v
mirnem času, ampak tudi v boju, je le malo kateremu mogoče. V znak hvaležnosti in občudovanja položimo danes lavorjev venec pred tvoje noge iu kličemo kot vojaški častni pozdrav trikratni »Hura!«.
Po govorili gospoda podpolkovnika in g. nadporočnika je zaigrala godba vojaško himno. Ljudstvo jc bilo navdušeno in je z navdušenimi živio-klici opetovano pozdravljalo gg. govornike in vojaško godbo.
Po končani vojaški himni je nastopil gosp. polkovnik pl. Lukanc. Govoril jc približno sle: deče: Kot načelnik centralnega odbora za Vegov spomenik v Ljubljani, pozdravljam vse ki so se zbrali tukaj, da proslave moža vojaka, moža učenjaka. Posebno pa izrekam zahvalo tukajšnjemu odboru, ki se je tako živo poprijel te misli, da vidimo danes žc sad njegovega delovanja: spomenik pred seboj odkrit. — Vegove zmožnosti, njegovo učenost in hrabrost sta proslavila pred menoj že dva govornika. Ta mož zasluži, da se tudi v centrali kranjske dežele, v naši mili, beli Ljubljani, napravi dostojen spomenik, naj ondi Jurij baron Vega priča vsemu slovenskemu narodu, kaj zamore mož, ako spolnuje svoje dolžnosti. Da sc to uresniči, v to poitiozi Bog! (Živahni živio-klici.)
Godba jc zaigrala: »Naprej zastava slave.
Slednjič stopi na govorniški oder vlč. g. dekan Bizjan kot predsednik krajevnega odbora za Vegov spomenik v Moravčah. Gospod dekan se zahvali vsem sotriidnikom, ki so kaj žrtvovali za Vegov spomenik in tako pripomogli, da se je v tako kratkem času postavil spomenik možu, ki je daleč po svetu proslavil naš rod. — Nato izroči gospod dekan spomenik v varstvo občine gospodu županu.
Godba je nato zaigrala cesarsko himno; vojaštvo, gasilna in veteranska društva so ponosno defilirala pred spomenikom. Vojaštvo jc položilo lavorov venec pred spomenik, istotako tudi veteransko društvo iz Ljubljane. S tem je bil oficijelni del prelepe slavnosti zaključen. —
Kljub slabemu, deževnemu vremenu se je zbralo okrog 5000 tisoč ljudi, in ni nas motil rosni dež, ki je pa med slavnostjo prenehal. Ljudstvo je bilo silno navdušeno in ni se naču-diti slavni vojaški godbi, ki je tako neutrud-ljivo in izborno igrala najlepše komade.
Po slavnosti je bil pri vlč. gospodu dekanu slavnostni obed, katerega so se udeležili vojaški dostojanstveniki in dvorni svetnik g. Ljubeč, slavnostni govornik g. prof. Pirnat in še drugi gospodje. Izpregovorilo se je med obedom nekaj navdušenih napitnic.
Med slavnostjo je došlo več brzojavk. Tako: Živeli častilci najslavnejšega slovenskega vojaka in učenjaka, slava Vegovemu spominu. Bezeijak, Kavčič, Dunaj. — Slava slavnemu rojaku, slava njega častilcem. Prof. Hauptmann, Gradec. — Kamen razpade, a duh njegov ostane nam vedno. Prekopski. Vransko. — Slavnost sta v navdušenih pismih pozdravila g. dež. glavar pl. Detela in g. c. kr. dvorni svetnik Račič. Ekselenca baronica Mi-nutillo je s pismom pozdravila slavnost v imenu odsotne rodbine.
Popoldan jc vojaška godba igrala cclo uro pred spominkom. Med živahnimi živio-klici so sc odpeljali gostje in društva.
Nesrečni Matevž je tam obležal pod težkim drevesom. Klical je očeta na pomoč, a ta ni mogel suni pomagati, ker je bilo drevo pretežko. Šel je po sosede, ki so naglo prišli in reveža potegnili še živega izpod drevesa, a vendar jc kmalu, ko so ga prinesli domov vsled hudih notranjih in zunanjih poškodb umrl.
s Kaj pa Ljubljana? Piše se nam: V soboto ste poročali o nečuveni krivici, ki se godi Slovencem v Mariboru, ker jim mestni urad prepoveduje izvesne napise, če niso samonemški. Ali sc nc bo sedaj tudi Ljubljana zganila iu odpravila vse izvesne napise, ki so dvojezični ali celo samonemški? (Ne bo šlo! Gospodje na ljubljanskem magistratu bi s tako odredbo preveč tepli sebe in svoje ljudi! Toliko samozatajevanja in odločnosti ne morete od njih terjati! Opomba uredništva.)
š Nemškutarska zmaga. Štajerčijanci vedno bolj rujejo in čeprav imajo marsikje neuspehe, so vendar v občini Vareja pri Ptuju zmagali dne 14. t. m. v vseh treh razredih. Občina jc bila doslej v slovenskih rokah, a ni nihče pazil na skrito in odkrito delovanje nasprotnikov. Občina sicer ni velika, ker šteje okoli 700 prebivalcev, med katerimi se samo trije prištevajo k Nemcem.
š Volitve v Mariboru. Danes se vrše v Mariboru dopolnilne volitve v občinski zastop, pri katerih bodo Nemci in rdečkarji poskusili svojo moč za prihodnje splošne volitve, ki se vrše najbrže še letos.
Izpred sodišča.
Žrtvi žganja. Zaradi hudodelstev in prestopkov že večkrat kaznovani Anton Cvek iz Predvora in Janez Lukenc sta Jilapčevala pri posestniku Antonu Smuku v Žigovivaci. Dne 30. junija dopoldne pijančeval je Cvek, napil se je žganja, končno ga je jel z žlico jesti. Močno pijan je prišel razgrajat pred gospodarjev hlev, na katerem je ležal drugi hlapec Lukanc. V pijanosti je vzel Cvek motiko, da bi sohlapca pretepel. Slednji je bil pa močnejši in urnejši od Čveka, pograbil je železno kopnijo in ž njo je vdri-hati po Cveku. Ta je odbijal udarce, pri tem pa vdarH nasprotnika tako po levem sencu, da se je Lukanc zgrudi^na tla in drugi dan umrl. Obdolženec se zagovarja, da nič ne ve kaj da je storil, ker je bil do cela pijan. Sodišče ga je na 8 mesecev ostrega zapora obsodilo.
Redarja vdaril. Dne 28. marca je jeseniški občinski redar v Trevnovi prodajalni aretoval pijanega razgrajača Janeza Terana in ga odvedil v občinski zapor, ki se nahaja v gasilnem domu zunaj mesta. Ko je redar iz zapora stopil, vdaril ga je delavec Matija Grohar s sekiro po glavi, in ga lahko ranil. Grohar pravi, da se je v osebi zmotil, ker je mislil, da je Terana udaril, ker mu je popreje nekaj zabavljal. Za kazen se mu je prisodilo 14 dni zapora.
iz slovanskega sveta.
čerov. Pogovori doktorja Junija z mladim pri-teljein, K 1.40. Hostnik, Slovensko-ruski slovar. Slovnica slov. jezika, K 5.50.
Antikvarijat.
Leposlovje: Baierlein, Der Chevalier de Chamilly. Roman. K 1. — Noč Heinrich, Die Jahreszeiten. Naturbilder, vez. K 1.20. — Ana-stasius Griin, In der Veranda. Einc dichte-risehe Nachlese, vez. K 1.20. — Laicus. Der Sonderling. Einc Erzalilung aus der neuesten Zeit, vez., K 1.40. — Laicus, Irma, Schicksale einer Verlassenen. 2 zv. vez. K 2.60. — Prutz R. E., Gedichte, vez. 30 v. — Dvor-zsak, Citaten-Le\icon, K 2.50. — Petiscus, A. H., Der Olymp oder Mythologie der Grie-chen und Roiuer. Mit Einschluss der aegyp-tisehen, nordisehen und indisehen Gotter-lelire, vez. K 2. — Schopf, Rufinus, Histori-scher Roman, vez. 60 v. — Boiauden. Lu-tlier's Brautfahrt. Volksroman, 2 zv. skupaj vez. K 1. — Bolanden, Die Aufgeklarten. Ein Zeit roman, vez. 80 v. — Bolanden, Franz von Sickingen. Volksroman. 3 deli skupaj vezano K 1.20. — Kari May, Gesammelte Reiseerzah-luiigen, popolnoma novi iu nerabljeni zvezki, deloma eleg. vez. mesto po K 4.80 samo po K 3.60, deloma broš, mesto po K 3.60 samo K 2.80, in sicer sledeči zvezki: I. Durch die \Viiste. 2. Durchs \vildc Kurdistan. 3. Von Bagdad naeli Stambul. 4. In den Schluchten des Balkan. 5. Durch das Land der Skipeta-ren. 6. Der Schut. 7. do 9. Winnetou. — 10. Orangen und Datteln. 12. Am Rio de la Plata. 13. In den Cordilleren. 14., 15. in 19. Old Surehand. 16., 17., 18. Itn Lande des Malidi. 20. do 22. Satan und Ischriot. 23. Auf fremden Pfaden. 24. Weihnacht. 25. Am Jenseits. 26. do 29. Im Reiche des silbernen L6\ven. — Homer's llias von Joh. Heinrich Voss, vez. 60 v. Homer's Odyssee von Joh. Heinrich Voss, vez. 60 v. — Meistervverke unserer Dichter: Korner's Zriny, — Herders Cid, — Goethe's Torquato Tasso, — Lcssing's Emilia Galotti, — Lcssing's Mi^ia von Barnhehn, vez. po 20 v., — Inimerniann's Oberhof, vez. 50 v. — Shakespeare's samnitl. dramatisehe VVerke. 7. do 9. zv.: Konig Heinrich der Vier-te, Heinrich der Fiinfte, Heinrich der Sechste. Richard der Dritte, Heinrich der Achte, Die Comodie der Irrungen, vez. K 1.20. — 10. do 12. zv.: Der Sturm, Pcrikles, Coriolan, Hamlet, Das Wintermarchen, Timon v. Athen, Sommernachtstraum, Vicl Larm um nichts, Titus Andronicus, Ende gut alles gut, vez. K 1.20. - Die kalholisclie VVelt. Illustriertes Familienblatt, I. 1900, 1901 in 1903 po K 3. — Alte und neue Welt. 1. 1905, K 5. — Deutscher Haussehatz in Wort und Bild, 1. 1901, 1902, 1903 in 1905 po K 4. — Isto 1. 1896 in 1897 vezano po K 5. Leskovar Janko, Sjene liu-bavi. Pripovijest, 60 v. — Arnold Gjuro, Iza-brane pjestne, 80 v. — Puškinova izabrana djela u hrvatskoj knjiži. K 2. E. de Amicis, Cuore. Libro per i ragazzi, 60 v.
Katoliška Bukvama v Ljubljani.
Liberalni shod na Vrhniki razbit.
V drugič so poizkusili liberalci iu pa rdečkarji svojo srečo pri nas na Vrhniki. Hoteli so nas iznenaditi iu šele zadnjo uro se je z gotovostjo vedelo, da bo shod. Privleklo sc je iz Ljubljane kakih 70 pravih pouličnih potepinov — res pravih zastopnikov klaverne stranke. Shod se otvori na dvorišu hotela pri »Crneni orlu«. Šc predno se prične, so zmajevali pametnejši mokrači. »Nič ne bo.« »In res ni bilo nič«. Chain se podstopi otvoriti shod. Vodil jih jc seveda doktor (!) Cham, ki postane zdaj zagotovo kar čez noč še docent v vodstvu ljubljanskega moba. — Komaj se pokaže, in poizkusi govoriti, mu vzamejo besedo živio-klici na S. L. S. — pomešani z žvižganjem in z klici: »Cham doli, kako se upaš pred naše oči. — pred par dnevi tako občutno kaznovani Cham! Ali si že presedel kazen.« Čaka nekaj časa in nato se ljudstvo zažene v mizo, odletc noge — govornik <po tleh in shoda na dvorišču je bilo konec. '— Demokratje pomešani z liberalci jo pobero v sobo — in tam otvorijo nov shodič. Spet poizkusi Cham svojo srečo. Nikogar ne puste v sobo. In lc z veliko silo in naporom smo pri-vojskovali vhod. Vsled vrišča in hrupa se Chania nič nc zastopi in mora končati. Shod sc zaključi in orožniki razženo ljudi. Tako klavernega shoda še niso doživeli. Niti do volitve predsedstva ni prišlo. Vpili so: »Pustite nas, bojite se resnice!« Odgovarjalo sc jim jc: Taka revšeta nas bodo učila resnice — pftjijite odkoder ste prišli — iu še veliko Ljubljanice bode preteklo, predno se bode Vam posrečilo javno na Vrhniki zborovati. Od tc ure jih še bolj poznamo. Ta sodrga pre-klinjevalcev in priduševalcev naj sc ne prikaže več v našo sredo. Ljudstvo je razburjeno in nc vemo, kaj iili čaka prihodnjič. Toliko v naglici. Obširnejše poročilo o povzročiteljih vohunskih shodov, o nekaterih agitatorjih kakor Bcrlinšk itd., in o gnjezdii demokratov še sledi. — Za ta shod so se mokraši in liberalci silno trudili. Vsakdo, ki je hotel, je dobil v Ljubljani zastonj vožnji listek za na Vrhniko! Ko jim jc vožnjih listkov preostalo, ker so imeli več listkov nego ljudi, so usilje-vali listke ter vabili ljudi na Vrhniko. Poizkusili so pri postrežčekih na kolodvoru, katerim so obetali denar, čc hočejo na Vrhniko, a ti so se tnalo zmenili za to. Vse barabe, ki so jih mogli dobiti blizu kolodvora, so pobrali, da so sc zastonj peljale na Vrhniko. Cham jc zbiral svoje čete, da jc bil ves potan. Ko so se pripeljali nazaj v Ljubljano, vsi mokri, umazani in pijani, so kleli Vrhniko, in zabavljali kakor zverina. Edino veselje jim jc bilo, da so se barabe vozile zastonj.
Štajerske novice.
š C. kr. glavna davkarija v Celju ima —
razen v pristojbinskem oddelku — še vedno samonemški pečat. Te dni nastopi nov nad-davkar, gospod Hasenbichl svojo službo. O njem slišimo, da jc pravi uradnik ter objekti- . ven mož. Pričakujemo torej od njega, da naveden škandalozen nedostatek odpravi.
š Iz Šoštanja se nam piše: Stalnih letovi-ščarjev bilo je letos 126, onih pa, ki so samo bivali za en ali dva dni, bilo jih je gotovo nad 150, tako, da je bil letos promet s tujci zelo živahen. Med letoviščarji bilo je več odličnih oseb, kakor vitez pl. Mitrovič, c. kr. generalni major z rodbino iz Zadra, Dukič, c. kr. okrožnega sodišča predsednik iz Rovinja, c. kr. nadsvetnik Okretič iz Dunaja, dr. Franjo Marko-vič, c. kr. vseučiliščni profesor iz Zagreba, ravnatelj Schrciner iz Maribora, deželnosodni svetnik Pederzolli in njegov brat veleč. gosp. dr. Pederzolli, župnik iz Trsta itd. Vsi nam tako dragi in vedno dobrodošli letoviščarji so bili splošno zadovoljni in so se našemu kraju kar divili! Da imamo v zadnjih treh letih vedno več tujccv, smemo se zahvaliti samo požrtvovalnemu »olepševalnemu društvu« in njega neumorno za povzdigo prometa tujccv in našega lepega kraja delujočemu načelniku gosp. notarju Kolšeku!
š Družmirje pri Šoštanju. Vrlo delujoče bralno društvo priredilo je minolo nedeljo lepo veselico, katera se je kljub nagajajočim ploham prav dobro obnesla. Posebno je .vgajala šaljiva igra »Zamujeni vlak«, katero so prav spretno predstavljali sami kmečki fantje — ra-zim Petra, ki zahteva žc pravega igralci, v katerem smo spoznali g. Mili. Tajnika. Tudi v Družmirju, v tej, v narodnem oziru tako zaspani vasi. se začenja narodna zavest buditi. Družmirski in okoliški fantje lc tako naprej in ini Šoštanjčani vas bodemo vedno podpirali.
š Huda nesreča. Minolo sredo sta šla posestnik Janez Otorepec in njega 26letni sin Matevž in Spodnjega Lubična pri Poljčanah v Jagodičev gozd, da podereta nekaj bukovih dreves. Spraviti sta hotela tudi eno bukvo, ki jo je bil že veter podrl, a se jc z močnimi koreninami držala zemlje. Požagala sta torej korenine, toda dravo, viseče na strmem obronku je z neznansko naglico sc začefc valiti navzdol, tako, da se mu Matevž Otorepec ni mogel več ogniti. Potegnilo ga jc za seboj in valilo v nižavo, kjer sc jc ustavilo v iarku.
sl Svoj glediški list namerava izdajati belgrajsko gledališče.
sl Srbska omladina je mislila zborovati te dni v Sarajevu, a ni dobila za to od vlade dovoljenja.
sl Novo srbsko čitalnico so osnovali v Gradžanici v Bosni.
sl Kralj Peter prične zidati prihodnjo pomlad v Topolu na lastne stroške cerkev, ki bo posvečena spominu njegovih prednikov. Tudi vsi telesni ostanki dinastije Karadžoržev bodo shrani liv njej.
sl Srbski tiskovni zakon. Srbska vlada je izvršila zakon o tisku, kjer zabranjuje vsake razprave o umoru kralja Aleksandra in istotako priobčevanja o delovanju narodne skupščine.
Književnost in umetnost.
*	Hrvatsko gledališče. V nedeljo zvečer uprizori zagrebško gledališče Parmove »Ca-ričine Aniazonke«.
*	Nova Zajčeva opereta. V Zagrebu pride skoro na oder nova opereta Ivana pl. Zajca »Nihilistica«. Libreto jc napravil Viljem Otto. »Pester Lloyd» piše, da bodo prevedli opereto tudi v mažarski jezik. Na premiera pride več gledaliških ravnateljev iz raznih krajev.
*	Hrvaške drame bodo to sezono res vprizarjali na budimpeštanskem odru. Mažari pravijo, da je to lep poinoček k zbliževanju in prijateljstvu obeh narodov.
Književna poročila.
Sil viti Sardenko, Roma. Poezije, K 2.—. vezano K 3.20. — Stiasny, Zbirka učnih slik pri podanih hospitacijah krškega in litijskega okraja. Cena prve zbirke K —.70, druge zbirke K 1.—, tretic zbirke K 1.50. — Kosi. Šopek šolskih pesmi, I. del 90 v., II. del K L—. Medved, Poezije, K 3.50, eleg. vezano K 5. . Nova železnica s Koroškega skozi Karavanke, Bohinjske gore in črez Kras v Trst. 70 v. Seznamck markiranih potov v področju »Slovenskega planin, društva«, vez. K 1.20. Ozvald, Naši kulturni delavci v zrcalu Prešernovih poezij, K 1.50. Macun, Kratek pregled slovenske literature sa dodanim riecni-kom za Slovence, 40 v. - Hostnik. Ročni rusko-slovenski slovar in kratka slovnica ruskega jezika , K 3.20. — Maliuič, Dvanajst ve-
Neko izobraževalno društvo kupi star, dobro ohranjen
harmonij
Kdor ga želi prodati, naj se obrne na upravn. «Slovenoa». 2075^2-2
Jtrl)itcHt	26
Ferdinand Trumler
oblast, konces. mestni stavb, mojster Ljubljana — Pred škofijo 3
prevzema vseh vrst stavbe kot nove zgradbe, prezidave, adaptacije, prenovitve, rekonstrukcije, dalje izdelavo načrtov in proračunov, merjenje in cenitve. Speoialiteta cerkvene stavbe. Izvršitev umetnih načrtov za vseh vrst poslopja in izvedba perspektivnih risb za ista. Izredno kulantne cene in točna izvršitev
Ugodna prilika.
V Novem Vodmatu št. 7, Ljubljana sta 20S9 3
na prodaj 2 hiši
še nekaj let davka prosti, z nekoliko vrta in vodnjakom na dvorišču. — Cena zelo ugodna. Več se izve pri lastniku istotam.
Dve hiši no prodaj
v Škofji Loči št. 61 in Kar-- lovec št. 10. —
Poizve se pri Valentinu Potočnik št. 170 v Kranju. 2069 3 -2
Lepa stanovanja
v novih hišah na Selu
tik glavne ceste z 1, 2 ali 3 sobami, kuhinjo in drugimi pripadki se takoj oddajo po zelo nizki ceni.	20115 3 Več se poizve v Ljubljani, Ambrožev trg 7, priti.
iTežaki
to
dobe trajno službo in dobro plačo. — Vpraša naj se na Fran Josipa cesti 5, pritličje, desno.
Suhe sobe
Ponudbe z vzorci se žele.
kupi Tomaž Chaloupka,
Svčtec, Češko.
2056 3-2
2050 5-4
Mizarske pomočnike
3EC* I*	«» <1 «*-■«»
sprejme takoj v trajno delo
»Prva kranjska mizarska zadruga v M. Vida nad Ljubljano",
delavnica s strojnim obratom na parno silo
ww Vajenca
2069 3 -1 sprejme takoj
M. Podkrajšek
frizer za gospode in dame, Sv. Petra cesta 35.
prva ljubljanska veležgalnica za kavo z elektriškim s obratom ter specialna trgovina za kavo in čaj v Ljubljani s
samo na Dunajski cesti, nasproti kavarne ,»Evropa" ,Q =rrrzr==r (postajališče cestne železnice) ============= S
priporoča vsak dan na stroj sveže žgano kavo j najfinejše vrste in preizkušene zmesi po najnižjih cenah. Po pošti razpošiljam vsak dan.
Lepi lokali
pripravni za vsako trgovino ali za pisarne dajo se takoj v na* 1760 jem, ravno tako tudi 17
hlev za dva konja.
Naslov izve se pri upravništvu »Slovenca".
Veliko zalogo absolutno zajamčenega
^ pristnega vina
priporočano opetovano od knezoškof. ordinarijata ljubljanskega p. n.vlč. gg župnikom za maš 11 a vina, ima
Kmetijsko društvo v Vipavi. <2»
Izborna kvaliteta; belo po 40, do 50 kron, sortirano najfinejše do 60 kron, postavljeno v Postojno ali Ajdovščino. Izpod 56 litrov se ne oddaja; na debelo po dogovoru ceneje. Prevara izključena, ker je klet pod nadzorstvom dekana vipavskega.
V zalogi je tudi tropinsko žganje. Za zadruge in večje množine Izjemne oene,	2523 25-17 Za obilne naročbe se priporoča
Kmetijsko društvo v Vipavi.
■ A| J 2038 (5)
Že od § Cjgfft nadalje
sive pelerine iz veljblodove dlake s kapuco 120 cm dolge : : za gospode in dame. : :
Največja in najlepša izbe r a konfekcije za gospode, dečke, dame in deklice po čudovito niz-
: : : : kih cenah. : : : :
Angleško skladišče oblek
0. BERHATOVIf
Ljubljana, Mestni trg 5.
Vinfgar
restavracija Jos. Žumer
se priporoča častitim gostom, letovičarjem, ob šolskih izletih, in sploh izletnikom.
Z naravnim vinom, svežim pivom, okusnimi toplimi in mrzlimi jedili.
Za zabavo jc pijanino. Na razpolago lastni vozovi in konji. Večji obedi naj se izvolijo pravočasno naznaniti.	1031 17
V Spodnji Šiški štev. 9 dobe
deklice
ceno in dobro hrano in stanovanje, pouk v francoščini in igranju na glasovir, ter ponavlja se ž njimi šolski pouk. 2064 3—2
¥egnntno stanovanje-
s 3 velikimi sobami, kopalnico, poselsko sobo in z drugimi pritiklinami odda se za november-termin t. I.
Naslov izve se pri upravništvu tega lista.	1759 17
se sprejmo proti dobri plači pri stavb, podjetništvu	2026 6
F. Trumler, arhitekt,
Pred škofijo št. 3,1. nadstropje, Ljubljana.
A§
priporoča vsem častitim gospodinjam svoje izvrstne nove izdelke, kakor kompoie, marmelade, kandirano sadje in posebno po najnovejšem načinu izdelovano
cikorijno moko v lesenih zabojčkih
En poizkus vam bo dokazal izvrstnost te domače robe. 1791 (1H) Berite plakate
Samo
SO
stane 1 kilo
1982 3
proti prahu
priznano najboljše vrste pri
Adolfu Hauptmannu v Ljubljani
tovarna oljnatih barv, firneža, laka in kleja.

Knjigarna	02 gra
| Kleinmayr & Bamberg i
■ na Ljubljana, Kongresni trg št. 2 ns J
priporočajo pQpo|nO ZalOtfO m v8<l? 00
na tukajšnjih in zunanjih učiliščih, posebno na c. kr. 1. in 11. državni gimnaziji, c. kr. višji realki in c. kr. moškem in ženskem učiteljišču tukaj, zasebnih kakor — - tudi ljudskih in meščanskih šolah uvedenih ====================
^ šolskih knjig ^
v najnovejših izdajali, v mehkih ln trpežnih šolskih vezavah, po najnižjih cenah..
Zaznamki uvedenih učnih knjig se oddajo zastonj. cdgd Ljubljanski šolski koledar 2 vinarja, gdod;
>291 225
»Ljubljanska kreditna banka m Ljubljani"
Podruinioa v CELOVCU.
JKupuJs in prodaja tm vrsta rsnt, inatsvnih plnom, prUoritet, ko-»unalnlb obligacij, srečk, delnic, valut, novcev ln dcvii.
Promeia Izdaja k vsakemu žrebanja.
Akcijski kapital i 2,100.000 -. Rezervni zaklad K
Zamenjata ie ekftkomptnj*	Daje predujme na rrednoatue papirje.
Isirebana vrednostne papirja in vnovčuj« Za*yu]c arafike pral I kurul rapala kupor.a.	Iigubi,
Vlnkuluje In dovinkuluju vojaške ženltnlnako ftavolje.
,.nS S.kempt in Mu« n»n'». -|e*	Sortam ..rotit*, 'Ma
Podruinioa v SPLJETU.
Denarno vloge aprej*ma
v tekočem računu ali na vloine knjUica proti ugodnim obrentim. Vloienl denar obrestna od dna vloge do dna vidiga.
Promet i delci In nakaznicami.