Leto LXX. ŠL 233 Lfafcliana, tocefc tt. oktoita 1937 Ccm Din L- —^■^—————^—^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^«M^^_^__^^—^^. ^^___^___^^^__ ^_____ ____ ____ ______ j^j, - . - . _ . iznaja vsaK dan popoldne, lzvzemt) Dtđelj« Us prminlkt. — InaeimU do 80 petit vrst a Din *, đo 100 mt * Din 2U», od 100 do 800 mt ft Din 8, **tjk UueraU petit vrsta DIđ 4v—* Popust po dogovoru. InMratnl đavek poeebe}. — »SlovenaKl Narod*« velja mesećno v Jugoslaviji DtĐ 12-—> a Inozemstvo Din 25*-% Rofcopta se ne vraCajo. - UREDNIŠTVO Di UPILAVNMTVO i LJUBLJANA, Emmntmm olkrn M» ff Telefon: 31-22, 81-23, 51-24. 81-28 tn 81-28 PođruiDict: MARIBOR, 8trofl*mayerjeva 8b — NOVO MESTO, Ljubljanska c* telefon ft. 26 —• CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon it. 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon St, 190 — JESENICE; Ob kolodvoru 101. - ' PoStna hranilnica t Ljubljani St. 10.351 ■• i NOVA NAPETOST NA SREDOZEMSKEM MORJU —^-----------------------------------------------------—------------------------------------------------------------- - ■ ■ - ------------------------------------------------------------------------------■—-----------------------------------------------------■■---------------------------- ■ - - ■ — — — a _____________._______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________,_________________________________________________________________________________ Mrzlične priprave angleSkega generalnega štaba za obrambo angleškib interesov London, 12. oktobra, br. Negativni odgovor italijanske vlade na angleško in fran-cosko vabilo, da bi se udeležila pogajnj za umik tujih prostovoljcev iz Spanije, je iz-zval v Angliji kakor tuđi v Franciji hudo reakcijo, ki sicer v angleškem tisku ne pri-haja tako vidno do izraza, pokazala se je pa tem bolj v pospešenih pripravah angle-škega generalnega štaba, da še o pravem času organizira angleške sredozemske sile za morebitno nujno obrambo prometne žile britanskoga imperija. O tem pričajo r.-ajnovejša akcija angleških vojaških kromov v Egiptu kakor tuđi nacrti admiralite-te, da si skupno s franeosko vojno mornarico na Menorci uredi trdno bazo, ki bi inogla paralizirati slehrno akcijo sil, ki so pc koneertrirale na Mallorci očividno ne le zaradi obrambe Spornije proti boljševizmu. Reakcija na italijansko noto Ttalijanska vlada je v svojem odgovoru sicer prijateljsko, vendar pa jasno odklo-nila konferenco v troje, oeš da je predlagani dnevni red tako občega pomena, da so na njem prizadete tuđi druge sile, pred-vsem oba španska tabora, in da bi zaradi tega moral o teh vprašanjih razpravljati prav za prav londonski nevtralnostni odbor. Sp!oh pa italijanska vlada ne namerava so-delovati na nobenem mednarodnem sestan-ku ali konferenci, ki bi se nanasala na tako obča mednarodno politična vprašanja, čc se ne bi tuđi Nemeija povabila k po-gajanjcrru Ta odgovor je v Londonu in v Parizu sprožil ves diplomatski aparat in včeraj se je v obeh zapadnoevropskih glavnih me-stih vršila ćela serija pomembnih razgovo-rov in posvetovanj za stalisče. ki naj ga Francija in Anglija sedaj zavzameta, in za nadaljnjo diplomatsko akcijo, da se kon-eno vendarle kakorkoli likvidira ali pa vsaj izolira španski problem, ki služi nekim evropskim silam zgolj z-a zaslon, za katerim razvijajo svoje posebne nacrte, pa tuđi konkretne imperialistične akcije. V Parizu kakor v Londonu so si na jasnem, da pomeni tako zvana borba na Sredozemskem morju proti dejansko fiktivnemu španskemu boljševizmu in proti »vsem podobnim levičar-skim nevarnostim« le krinko za zasedbo Baiearskega otočja in španskega Maroka, med katerima bi bila angleika pot v Indijo in na Daljni vzhod ter franeoska zveza s severno Afriko kakor v precepu. Koncentracija italijanske vojske v Libiji Vesti o najnovejših italijanskih vojaških transportih v Libijo in o tajni mobilizaciji vojaških obveznikov letnikov 1909—1912 in dcloma tuđi starejših letnikov, samo še bolj utemeljujejo te angleške in franeoske skrbi. Po najnovejših mednarodnih infor-macijah je bilo v zadnjem času poslanih i/ Italije v Libijo 25.000 vojakov. Včeraj je odrinilo iz ncapeljske luke z dvema velikima parnikoma kar 5.400 vojakov in njihovih starešin. 2e prej sta bili v Libiji koncentrirani dve diviziji, tako da je sedaj tam zbrana vojska, ki šteje že preko 50.000 mož. Ta vojska se je deloma koncentrirala tuđi na libijski vzhodni meji. Angleško letalstvo v Egiptu Ta okoliščina je. kakor so listi že podrobno ugotovili, zelo vznemirila tuđi egipt-sko javnost. Snočnji angleški listi poroča-jo, da so sedaj v Egiptu na prizadevanje engleskih voj-aških svetovalcev. silno po-spešili gradnjo čest, železnic, letališc in dru-fiih strateško pomembnih naprav, v vsem v/hodnem obmejnem ozemlju. Poleg tega je angleški vrhovni generalni štab sklenil ojaeiti angleške letalske sile v Egiptu. l'giptska vlada nima namere, da bi se uprla tem ukrepom, ker se zaveda, da služijo v prvi vrsti obrambi Egipta, ki je po itali-janski zasedbi Abesinijc ogrožen od sevc-rozapada in jugovzhoda. Egiptska vlada je stavila angleskcmu vojnemu letalstvu na razpolago tuđi že vsu egiptska letališča. Čeprav je bila koncentracija italijanske vojske predviđena že pred nekaj meseci, kakor to zatrjujejo itaiijanski listi, jo Je treba glede na sedanji vprav izjemni položaj na Sredozemskem morju vključiti v okvir vse ostale sredozemske akcije držav, ki nastopajo pod geslom borbe proti ekstremnim levičarskim nevarnostrm. Neposredno v ta okvir spadajo najnovejši transporti tujih prostovoljcev preko Ceute v ^paniji kakor tuđi ojačenje ktalskih sil teh držav na Mallorci. Pred usođno ođločitvijo Spričo vsega tega je postala situacija za Irancijo in Anglijo na Sredozemskem morju zelo delikatna. Zato imajo tuđi vsa nervozna diplomatska pogajanja in posvetova-nja v Londonu in Parizu še svoj posebni pomen. Anglij: grozi nevarnost, da bo kakor r>rcd dvemi \tt\ spet postavljena ob stran. Demokratske sile 80 sicer tokrat, so- , deč po francosko-angleški solidarnosti in po Rooseveltovem chicasi:em šunku proti vsem imperializmom, kršilcem mednarodnih obveznosti, gusarskim napadalcem in vobče protidemokratskim elementom, za spozna-nje že bolje organizirane. Vendar se bosta morala London in Pariz zaenkrat še sama odločiti glede nadaljnje obrambe svojih vzporednih interesov v Sredozemskem bazenu. Odločitev pa se bo morala doseči že v najbližjih dneh, ker bi se drugače obe zapadnoevropski velesili spričo bliskovite naglice, s katero se razvija akcija nasprot- nih sil, mogli znova znaj ti pred dovršenim dejstvom. \ Londonu kakor tuđi v Parizu trenutno še iščejo kakšen drug izhod, da bi jim vendarle ne bilo treba prevzeti kakršnokoli odgovornost pred svetovno javnostjo. Odnosno da bi s čim manjšimi žrtvami dosegli zaželjene rezultate. Pričakovati je, da si bodo v enem ali dveh dneh na jasnem in da bo že ta teden, bržkonc že na ju-trišnji seji angleške vlade nadaljnja solidarna anglcško-ifrancoska akcija sklcnjana stvar. Delbosova izjava Pariz, 12. oktobra, p. Francoski zunanji minister Delbos je snoči sprejel poročeval-ca angleikega lista »Daily Mail« in mu dal o španskem problemu daljso izjavo. Itali-junska nota, je dejal, ni izpolnila našega pričakovanja. Po svoji obliki ni agresi\*na, vendar sjno prisiljeni nemudoma prepreči- t'\ sleherno vmesavanje v špan&ke zadeve. Nemčije od pogajanj o španskih vprašanjih ne izključujemo. Če bi bil Hitler po-slal kakšne častitke Nemcem v španiji ali jih hvali v dnevnih vojaških poveljih, bi bili mi tuđi v Berlinu intervenirali. Atiglesko-francoski sporazum, je Delbos poudaril, je popolnoma v skladu z Roose-veltovimi nacrti. Med franeoskim in angle« škim stališcem gletie Spanije so sicer neke neznatne diference.Vladi obeh držav pa sta se trdno odločili, nemudoma in haskovito uveljaviti đoslej sprejeta ncvtralnostna načela, Kar se tiče Italije, )e Pe!ho$ prirom-nil, ne pot.ro^ujcir.o ne kumentov no io~ toprrafij za dokaz njenena vmošavanja v £para>ke zadeve. ker je Mu*>olini to gani priznal. Pa- 1>I Franci ja hotela uveljavijati v Špviniji knkšne nove režime, je net^miseino. FTan-cija se 7avzeina 7a nrevlitev španKkih pro-blemov le zato, k-or so po n)ih neposredno prizadeu frant^oski življenjski interesi. Kakor &e zatrjuje, ee bavijo londonski krocri z micilijo^ da bi se ro diplomatski peti ustanovila nosobna mcl Ina rodna, komisija, ki naj hi doimala d^edanji olseg tu-j:h intervencij v španiji in predvsem Števi-lo tujih proetovoljoev v obeh špan^kih ta-borih. Na osnovi teh do.ernfinj naj bi se po-4cm nadaljevala anfrleško franoo^ka akcija za likvilacijo te^ra problema. ; Nove borbe pred šanghajem Japonski uspehi v severnih kitajskih deielah — Priprave za osamosvojitev Mongolije Šanghaj, 12. oktobra, br. Položaj na ki- ■ tajski fronti je ostal slej ko prej neizpre-menjen. Kitajci so včeraj popoldne v blizini Kiangvana prešli v napad in zavzeli nekaj japonskih postojank, medtem ko so kitajske baterije v Putungu držale v šahu japonske vojne ladje. da nišo mogle z zapornim ognjem zadržati kitajskega navala, na japonske jarke onstran reke Huangpu. Med Liuhangom in Lotienom pa so Japon-ci v smeri proti Kiatingu, kjer je ie zme-rom glavni stan kitajske -armade, dosegli nekaj uspehov, a sele s pomočjo strupenih plinov. Japonci zatrjujejo. da so pri teh napadih poslužili le bomb s plinom za sol-zenje, vendar kažejo kitajski ranjenci, ki so jih pregledali tuđi tuji zdravniki, znake resnih zastrupitev. V borbi s putunškimi baterijami so japonski pomorski topnićar-ji pono\*no zadeli veliko skladišče kitajske paroplovne družbe, v katerem je nastal požar. Na scverni fronti so Japonci zavzeli Juanšin, ki leži 35 km južno od Paotinga. Nato &o naglo prodrli proti Cičuangu in ga po hudi borbi z zadnjimi stražami po-vsem v redu umikajoče se kitajske vojske osvojili. To mesto leži ob progi Peking— Ti-ajuan in je važno prometno križišče. V pokrajini Siansi pa je japonska vojska včeraj zavzela Sinzin in pričela sedaj prodirati proti glavnemu mestu te dežele tuđi od vzhodne strani. Med tem so Japonci pričel** že izvajati svojo zasnovo, da v mongolskih pokraji-nah ustanove posebno mongolsko državo pod žezlom kneza Tea. V Peking so že p-ri-čeli prihajati mongolski delegati. Izjavili so, da se bo v Suijuanu takoj po njegovi osvo-jitvi sestala mongolska skupščina, ki bo proglasila ustavo nove Mongolije. Pouda-rili so, da bo Mongolija povsem neodvisna država, čeprav bo tesno sodelovaLa, z Man-džukuom in Japonsko. Novinarjem so pri-povcdovali, da je zbral knez Tea vojsko, ki šteje 8 moderno oboroženih divizij in razpolaga ćelo z letali, tanki in artilerijo. Zanimivo je, da so na njihovih avtomobilih plapolale že nove mongolske zastave. S španskih bojišč Priprave za nacionalistično ofenzivo v Asturiji — Le- talski spopad v Aragoniji Madrid. 12. oktobra k. Na eev^rneaii španskem bojišču 6e na or>eh straneh naglo pri-pravljajo na napovedano odločilno nacionalistično ofenzivo proti Gijonu in Oviedu. Republikanci mrzlično utrjujejo svoje posto-janke in so ponekod nacionalistom iztrgali tuđi nekaj strateško ugodnejsih tock. Tako &o včeraj popoldne zavz^li 2100 m visoki vrh Tatigo zapadno od Siin Jueta. Na ostalih bojiščik je nastalo relativno zatišje, ki so ga na centralni fronti niotile le rnanjše praske, t?ko napadi nacionalistov pri Cara vanchellu in spopadi na Guadajari. Tem vecjo akti\-nost pa so raz\ile letalske sile obe-h nasprot;iikov. Republikanci bo včeraj bombardirali Granado, kjer £O razdejali nekaj vojaških objeklov. Nacionali- sti pa 6O na ta napad takoj odgovorili z bombarđi ranjeni nezasčitenih republikanskih inest Las Fosas in Selve. V obeh kra-jih je bilo več člova^kih žrtev. Nacionali-stična letala, ki jih je bilo 9, so že opravila £\o\ posel, ko so jih napadla republikanska lovska letala. Razvil se je hud epopad, v katerem je bilo eno nacionalističuo leta-lo seslreljeno. M?d tem se v Barceloni pripravi ja jo važne epremembe v vrhovnem vodstvu avto-norane pokrajine Katalonije. Prihodnji me-eec ipoteee Company6U mandat. Novinarjem je snovi izjavil, ?lednika bodo volili v generalidadu. Tišina fiređ viharjem v Palestini Upor Vahabitov Kairo, 12. oktobra br. V j>oslednjih dneh je zavladal v Palestini mir. Splošno pa so-dajo, da je to le tišina pred viharjem, ki bi mogel postati usoden za angleški vpliv p>o vsem arabskem svetu, če angleSkim diplomatom ne bo uspelo prklotiti glavnih arab&kih plemen na svojo stran. »Mokatian« poudarja v svojem sltuacij-skeni poročilu iz Jeruzalema, da so se Arabci trdno odločili, v najkrajSem času nadaljevati svojo borbo proti režimu in 2idom. V Jeruzalemu zatrjujejo, da Anglija v bodoče ne bo imela opravka le s pa-lestinskimi Arabci, nego z vsemi arabskimi državami. Režim, ki je bil sedaj uveden v Palestini, utegne interesom Velike Britanije le Skodovati. Arabci nikoli ne bodo pristali na kakšno razdeLitev Palestine, še manj pa. na ustanovitev kakšne židovske države na arabskem ozemlju. Kakor poročajo iz Londoria, so bili med tem pregnani arabski voditelji že prepe-ljani na otok Mahze, ki spada k angleške-mu otočju Siccicles v indijskemu oceanu. Kakor znano, so bili tja pregnani arafcski župan v Jeruzalemu, tajnik in blagajnik vrhovnega arabskega odbora za Palestino, predsednik jeruzalemske arabeke banke in VPdja axabakili mladinskih organizacij. Iz obmejnih transjordanskih pokrajin pa poroćajo, da je prićelo pleme Vahabitov napadati angleške postojanke. Vahabiti so včeraj sestrelili neko angleško letalo. Proti njim je bila danes poslana ćela kazenska ekspedicija, se stavljena iz več angleških bombnikov in lovskih letal. Po nekih še nepotrjenih informacijah je položaj na palestinski meji in v Transjordaniji zelo re-stn. Vođja anglešldli SaiUtov aevarno ranjen London, 12. okt.. AA. Med včerajšnjo ma nifestacijo v Liverpoolu je bil vodja anprle-ških faži^-tov sir Oswald Mo«>]ey v trenotku, ko je i*to?il na govorničko tribuno, hudo ranjen. Nekdo mu je namreč z \*o silo vrgel kamen v piavo. Moslevja po tajnoj olpeljali v l>olni^nico. kjer je t.re se>tai z Deibosoni in Chautempsom. l>?lbos mu bo danes opoldne v zunanjem ministretvu pri-redil intimno kosilo. Jutri ga bo sprejel prezident Lehrun. Dr. Ptojadinović bo v Parizu obnovil franco^ko-jiifioslovensko prijateljsko pogod^bo dz leta 1^27, ki jo je treba Voakih 5 let obnoviti. Demonstracije proti Mussolinijevetnu sinu v Anteriki VTashingtonm 12. oktobra, g. Mussolinijev starejši sin Vittorio, ki se je zadnje dni mu-dil v Kaliforniji, kjer si je ogledal velike filmske ateljeje, se je danes vrnil z zapada v \Vashington, da bi obiskal pre/iden-ta Roosevelta. Cim pa so listi objavili vest o njegovem prihodu, so se /brale pred ita-lijanskim posLaništvom, kjer se je Vittorio Mussolini nastanil, velike množice ljudi, ki so demonstrirali proti fašizmu ter burno protestirali proti Vittorijevem na-meravanem obisku pri Rooseveltu. Policija je morala energično intervenirati, da se je množica oddaljila od italijanskega posla-ništva kakor tuđi izpred Bele hiše, kjer so demonstrantje nameravali Vittoriju Mus-soliniju s silo preprečiti dostop k preziden-tu. Kakor zatrjujcjo, bo Mussolinijev sin jutri opravil svoj obisJk, Nato se bo preko Ne\vyorka vrnil v ltalijo. Konferenca devetih velesil Bruselj, 12. okto?>ra. br. Xa incijativo ameri^ke^ra diplomatekega »astopnika v Lcnionu bo se prićele vl-iplomat^ke priprave za konferenco na Daljnem vziiotlu zainteresiranih 9 feil. Raz^n Japonske in Italije so že vse ostale sile načelno pristale na sodelovan}? pri te) konfereiui. Konfe-reiifa naj bi es vT>ila koncem te^a meseca v Bruslju. Xa konferenci bodo zasnovali skupno intervencijo v Tok iju za obrambo me lnarodnih interesov na Daljnem vzhodu. Borba za »vetovno šahovsko prvenstvo Anfeterđam, 12. oktobra. Dr. Aljetiin rn Buwa ata snoči odigrala tretjo partijo v dahu svoje nove bortoe za «vetovno prvenstvo. Poeidje ao bale ves 6as napete igTe izenatene. Partija we je zakljućllBi remis. Pestani in ostani ilaa Vtialkove«rat»«t pcCUiČHJ ee$etHi6 Čast slovenshemu heroju i O s\*ečzmosti odkritja spominske plošče nacionalnemu junuku in mučeniku inž. Ivanu Gosarju piše beograjska »Javnost«: y\r nedeljo 3. t. m. so v Stari Loki x* Sloveniji odkrili spominsko ploščo na roj-stni hiši skromnega, ali v toliko večjega junaka in mučenika ia nacionalno uedinie-nie in svobođo ini. Ivana Gosarja. . . Pokojni Gosar je po končanih tehničnih štU' dijuh kot navdušen jugosloivnski nacionalist in mrzitelj avstrijskega robstva prišel leta 1914. v Srbijo in se, jim je izbruhnila vojna, prijavil kot dobrovoljce v srbsko vojsko. Junaško se je boril proti skupnemu SGvražniku svoje ljubljene Slo\xmije in Srbije in je bil v borbah pri Elbasanu težko runjen% nakar so ga ujeli Rolgari. Ko je po petih mesecih ozdravel, ga je neka neznana oseba ovađila, da ni Srbijunec, marveč avstrijski državtjan. Kot tak je bil izroCcn avstrijskim i'ojnim obi as! em t da ga sodijo. Obsojen na smrt ni pod nobenim pogojem hotel prositi za pomiloščenje. Tuđi ni hotel izjaviti, da je bil proti s\*oji volji vzet v srbsko vojsko, dasi so mu obljubljali, da ga bo to resilo smrti. On je raje častno umri s ponosom dobrovoljca. Ko je bil v takrat okupiranem Beogradu tx/wJen na morišče, je zahteval, da mu ne zaveže jo oči, ker se ne boji smrti. Šel je v smrt in umri z vzklicem: »Zivel kralj Peter! Žive-la srbska vojska!« ,.. Ni to edini Slovcnec* ki je dal s\"oje življenje v i'eliki vojni na struni Srbije in v borbi proti a\'strijskim tiranom. Toda tuđi on, kakor tuđi 99*!» njih, je bil pripadnik in član one velike in sluvne generacije Sokolov, Preporodoi'cev, napredne in revolucionarne slovenske omladine, ki so vkljub preganianju z Dunaja in vkljub denunciacijam reakcionarnih življev doma visoko d vi gat i zasta^H) svobode in narodnega uedinjenja, Šireč med s\*ojimi rojaki veliko mise I Ijubezni in ju&osto^n-skega edinstva. Odkritje spominske ptošče takšnemu heroju, čigar vzgled mora s\*eti-ti tuđi bodočim slovenskim pokolenjem, — je bil akt narodne hvaleinosti in mu je poleg predstavnikov naše sta\-ne in junaške vojske prisostvovala velika množica ljudstva in predstm'itelji ćele vrste nacionalnih organizacij, zlasti pa društva dobrovoljcev. Sokolov, bivših političnih preganjancev, Sa-rodne odbrane itd. I Hej trubaču!... Narodni poslanec, vojni dobrovoljec Ante Kovač pile v »Jugoslo\menskih novinah* svojemu vojnemu drugu: »... Mi nismo ne* ka »srečna generacija«, ki bi se lahko brez-skrbno zbra!a v paradna veteranska društva in pasivno gledala, kako nam drugt poskusajo porušiti hišo. Mi se kot jugoslo-venski nacionalisti ne moremo nikdar moralno demobilizirati. Za nas niti 20 let po vojni, dasi smo službeno u\TŠčeni med rc~ zer\'iste, ne srne veljati komanda »l'o/jno/*. Mi moramo neprestano biti '/brani in pri-pra\'ljeni za obrambo jugoslovenstva, 7a katero je umri Aleksander Karagjorgjević. Nam je sojeno — evo — neprekinjeno jtt-goslovensko dežurstvo! A ti, prijatelj, zelo dobro opažaš, kako se danes vedno z večjo korajžo napada jugoslo\'enstvo in zato st v skrbeh. Nas ćelo postavtjajo javno na sramotni oder zato, ker smo ustvarjali Ju-goslavijo in žrtvovali zanjo s\*oje mlado življenje. Zdi se, kakor da bi za neko /ai, za neko fikcijo, za neko nečastno, nebrat* sko in tiransko stvar poginilo toliko naših tovarisev! Sedaj se naj mi sramujemo, da smo rušili tuje carstvo in os\'obodili svof narod! Mi smo grešili, ker smo uedinilt brate, a neki mračnjaki, zastrupljeni s partizanstvom, delajo dobro, ker pc*d plaščem nekakega »korena v narodu« razedinjujejo iste brate! Mi smo »osovraženi«, a oni so »omiljeni«! Mi »upropasčamoki poslanik pri Kvi-rinalu Bosko Hrifetić. Na postaji so t:a spee-jeli "zafrtopniki ivaljjan^k^ra rtmanjejra mi-nistrstva, ju^ro^lovenski poslanik j>ri Vatikanu Mirošević-Sorgo ter osobje . obeh po-slaništev v Rimu. Nerad v borbi za surovine Berlin, 12. oktobra, br. V borbi za euro-vine eo nemAke oblasti včeraj viđale novo odredbo, po kateri mora biti v veaki berlinski hriši poleg- posebnih vabojev za »meti, cunjje in »Uro Seieso. Se poseban uJboj ia papirnate odpadka, ki jih nuncra.v*jo Stnmg »8EOVBN8K1 ffXROIfe tank, 12. ofetotv* lftST. 1kv.'7S9 Resnica o Osrednjem zavodu Naše p#r#*Uo, #fc|avI|eiH» Iiim tedea, |e bito liVim Ljubljmna, 12. oktobra. Ko v začetku tetosnjega &olskegA let« mcstno poglavarstvo ni već dovolilo uporabe učilnic v liceju strokovni >oli Dr/av-nega osrednjega zavoda za ženski domaći «brt, je nastalo med gojenkami in njihovi-mi star.ši veliko vznemirjenje; nad 200 \ pi-pisanih uojenk je ostalo brez uCilnic. l'pn. vitcljstvo je bilo pred težkim vpraikinvrn, kako naj rtzdeli pouk v tesnih. že vc. let prcnapolnjeniii uČilnicah na Novcni trgu, da bi se zvrstile vse vpisane gojenke. ali pa naj učenke kratkomalo postavi na cesto. Po svoji dolžnosti snu informirali javnost (5. t. m.) v glavnih obrisih o de'ovu-nju, namenu hi uspehih Državnoga osrednjega zavoda, ki si je s svojim delom pri-dobil popolno priznanje v kulturnih dr/a-vah. Uradne podatke nam je dalo upravi-tcljstvo /uvoda, zato smemo trditi, da ie bilo poročilo objektivno. Ker je pa v so-boto bi!o objavljene uradno pojasnilo (ki Ha je podpisal Jo/e Vombergur), glede na naše poročilo. snio se obrnUi ponovno na Državni osrednji zavod za ženski domaći obrt; vprašali smo, ali je bilo morda na^e poročilo netočno, ker nanj odgov-jrja uradno g. Jo/e Vombcrgar. Na upraviteljstvu Dr/avnega osrednjega zavoda za ženski domaei obrt so nam potr-dili. da je bilo naše poročilo p«»vsem točno. Ukrati so nas naprosili, naj ugotovimo, da il Jo/e Vrmibergar ni kotnpetenten raz-pravljiiti o strokovni soli osrednjega /avo-da. ki ne spada pod kompetenco mestne občine. saj je državni zavod. Strokovne sole /uvoda spadaju pod nad/orstvo banovin-sketja, inspektorja za strokovne sole. G. Vombcrgar še ni bil v Soli in ne v pi-sarni osrednjega zavoda ne uradno in ne zasebno. O šolt je napisal strašne stvari, s cimer je škodoval ugledu državnepa zavoda. Svojih trditev ne naslanja na uradne podatke, kc jih v zavodu ni dobi!. Prav ta-ko pa ni niogel dobiti nikjcr drugje po-datkov, ki hi ga upraviče\ali, da napiše taksno uradno pojasnilo, namenjeno naj-širSi javnosti. On kratkomalo trdi, da je ugotovljeno. ole Državnega osrednjega zavoda nišo no-bena i/jema. Trditev c Vombcrgarja, da so gojenke obiskovale f»olo samo H dni, zveni kakor Čudovita pravljica, ki nikakor ne spada v uradno pojasnilo. Gospod tiskovni referent se lahko prepriča n-a lastne oči po uradnih podatkih osrednjega zavoda, da je napisal nekaj gorostasnega. Čitatelje, ki čitajo takšno uradno pojasnilo, moramo o pozo riti posebej, da obisk pouk* strokovnik iot Držarncfa Osrednjega zavoda ni nič tlabši kakor v drugih obrtnih šolah. Samo na sebi ae pa Tantme, da so iz trte iz vi te trditve o pružnih učil-nicah na liceju ia da se dekleta vpiaujejo v iolo samo zaradi draginjskih doktad. Kdor vsaj nekoliko pozna značaj te iole, ve. da izdatki za material veljajo gojenke pogosto na mesec već, kakor znaša draginj-ska dok Ki da (nekaj nad 100 din). Gospod referent očitno r»e ve, da trna e*vod twii hospitantinje v svojih šolah. fcar mu do-vo'juje pravilnik, in da hospitantinje nišo dolžne obiskovati sole redno. Rednih učenk je pa seveda mnogo već in pouk obiskuje-jo redno; brez opravieila ne smejo izostati, kar je pae v navadi tuđi v drugih šoiah. Med poukom tuđi ne smejo zapuščati učilnic. ražen v upravieljivih primerih, n. pr. zaradi nujnega nakupa materi a la, zaradi bole/ni itd. §*>lo je obiskovalo tuđi nekaj gojenk. ki sci se vozile v Ljublj-ano z vlakom, kakor veste, vozni red se ne ravna i po solskem urniku. zato pač učenke ne mo-rejo priti točno ob začetku pouka v solo. Strokovne sole osrednjega /avoda imajo samo eno pavzo pri poldnevnem pouku, /ato je razumljivo, da morajo učenke otopiti včasih \t razreda zaradi naravnih po-treb. Zaradi vsega tega pač ni mogla trpeti disciplina ne v strokovni soli sami, se manj pa v katerikoli sosedni soli. Upraviteljst\To ni prejeio nobene ustne in ne pismene pri-tožbe zaradi kak.šnih neredov na Mili v liceju. Tuđi g. Vombergar ni doslej posfcal še nobene, na zavod naslovljene pritožbe. Prav tako se ni pritoževalo ravnateljstvo na liceju. Poučevale so učiteljice, ki delu-jejo v zavodu že dolgo vrsto let. Ena \i-med njih poučuje že od ustanovitve zavoda (1. 191°) in upraviteljstvo doslej še ni imelo prilike pritoževoti se nad svojimi uČi-teljicami. V»ak lahko presodi že brez vsa-kega dokazovanja. da bi se osrednji zavod ne mogel ponašati s tako krasnimi uspehi svojih šol — saj ima nedvomno izmed vseh strokovnih sol v državi največ ino7emskih odlikovanj —. ko bi v njegovih šolah vladale tako strasne razmere, kakor piše g. Vombcrgar. Po pravilniku Državnega osrednjega zavoda za ženski obrt bi morala dajati ter vzdrževati prostore zavodu mestna občina. Eđino to spada v njeno kompetenco. G. referent bi se naj po svoji službeni dolžnosti pozanimal. kako izpolnjuje mestna občina svoje dolžnosti do zavoda ter bi si naj ogledal, kakšne prostore ima zavod na Novtm trgu. Lahko bi se preprićal, da ima zd.aj zavod samo tri tesne učilnice, ki ne ustrezajo svojemu namenu tuđi zaradi te-ga, ker so pretemne. Javnost, ki pozna Dr-ža\T»i osrednji zavod, je ogorčena zaradi napada na njegovo solo, /lasti fee, ker je šola izgubila streho brez upravičljivega ni/loga. Kdor je vzel soli prostore, bo moral prevzeti tuđi odgovornost za posledice. Javnost ne bo pozabila tega greha. »Slučaj z ulice« na odru viškega Sokola Krstiti predstavi te hrvatske drame na sloven&kem adra je prisostvoval tuđi njen avtor Gena Senecić iz Zagreba Vić, 12. oktobra Sokolski grledaliSki otler je v nedeljo 10. t. m. otvoril svojo leto&njo sezono z <1vjj-Tivo mladeg-a hrvatskega knjdže\Tiaka g. Ocma Senecića - Slučaj z ulice«. Otvorit-vena predstava, ki je privabila v d\x>rano eokol. doma toliko rnnožico, da je bila dvorana zasedena. do zadn>^a kotička, je nov mejntk v% od'i^skem delovanju našega Sokola. Piodsta.vi je prisostvoval osebaao a\ix>r fr.Senećić s svojo aoprogo iz 2a-Srreba. ka.:- je dalo veOei-u nekako svečano obeležje. Drania je izara^Sto srocialn& in je ob6instvo živelo ^ alikami. ki so se pora jale na oolru. Delo je prevede] iz hx-vaščine pros-vetar br. Ku*ii Marin^U', re-žiral pa br. Bnoni Rattdino ki se je s to predstavo poslovil za nekaj časa od našega soicolskegu odra. Pri pretista,\-i so sodelovali naš-L ž? pte-izk'jAeni »okoUki igTaiei Li i^raike, prvič pa smo videli na odiii niiajšo sokolski) generacijo, ki se je kar dobro uveljavil:. 2e>limo, da bi ta kader o&tai vz-tra-jen in poin idealiznaa. za dramsko umetaost. Glavni vlogi sta bili v rokaii a. Bince Tha-lerjeve, ki je tovarniško delavko Miro po-aala jx*vsem nara^Tio in tak^ odličjao, da je bila deležna nedeljenijb simpatij in odobravanja. V'logra, ki je hila kot nalašč za. s. Thaleirjevo, narti je muso.iiu> pokapala vso bedo to\'ara!5kih delavk. ki jih oeBtMii lastniki tovara izkoriš*iajo, zapeljejo v greh in ko6no zavržejo. N>5na preptriče-valna igra je bila tako podana, da je cib-ćinstvo z njo živeio, sooustvovak) in tuđi veselilo. Enakovreden iiiteipret je bil br. Viktor Ambroi v \iog-i zadnjega za^reb-ikegra koćija±a ToneSta. Tuđi njemu g^e zahvala, da je predstava uspela tako odlično. Br. Ambaoi >e ustv&rjen aa ka-rak-ter&e vioge. Svojo vk*go je potlal vsesko-zi dovršeno tor >e vabujal s svojinii »a-»topi obilo zataave, pa tuđi sočsuatvovanja. Od ođtalih vlog- moramo pohvalno oaiieniti aeBtre Magvlinovo, Dontanjkovo in C^iiih«-vof alednja je naertopila prvi^ na odru in «e je prav dobro uveljavila. Od igralcev nasiudHjo prixnair>je režiš ar br. Broni Bat* tellino, prevajalec drame br. R. M^rin-čič, br. Marjaai WillerLpart v vlogl boga- teg-a tovarnarja. — zapel^ivca deklet, dalje bnotje La\Tih, VodkOgmr, ću«, Galič Lojze in ostali bratje in sestre, ki 90 pr-vič stopili na odrrfce deaflte. Scenerij* J« bila izredaao poarečgoa in oicusno opremljena, za kar gre aahvala br. LaivTinu, ki Se je potrudil in naslika! novo aoecerija. I&rockno učinkovita je bila Slasti dru^a. atika >E11 Pratdor z vsenu avojkni ZRtoaviA6i in malim cirkusom, kjer so se zlasti postavili nilajAi dani 8 svojimi komičnimi najatojid Tuđi ostale slike na periferiji Zagreba, v pisami OUZD, pred potxx!tailn*co, na pottcijBkean cmvna-teljetvu, na und ia v Mkmu gvieraJa Al-frcde. ao bile iaradoo učinkovite. Po trtt$ aim. j# atoptl na elo predvedlo iz hiva^čine v elovenšćino. v znak lsv&-leinosti grledaližfkega odra mu je poklonil krasen šopek nageljsiov, kar je \'zb'ujalo v dvorani ponovne burne ovacije. Avtor g\ Seneea: sta imela la(pa nagtA'ora starosta br. Barštmlc in avtor g. Senecić, w je svoje dek> poklonil v spomin na ta večer starosti br. Boršt. nikiu, s. Thaierjevi in >fijaflteru« br. Ambrozu. Skratka bil je lep prometni ve-č€-v, ki ai fih aopet želimo. —at. Iz Celja —c Koro§ci bođo zborovalL V aoboto 16. t. ni- bo v gornjih prostonrih Narodtoe-ga doma v Celju koroski večer. V nede-ljo 17. t. m. ob 8. bo v opatijski certcvl niaša za pokojne Clane Kluba koroških SlovenceiV, po maSi pa se bo pričed v mali dvorani N&rodnega doma oibdni ztoor osrednjeiga oibora Kluba koroških Slo-vencev. E>obićok družabnega v«ćera ja na-monjen alovesakim kOfroStim »fcTitifP'-kom. —c Giasbena MmUo* v Celju bi oakrbe-la zi pouk v 9olopetXi kvalificirano u6no moč, te bi se priglasilo dovolj u6enoev. Vpiso-vanje za ta predsnet je vsafc dan pri ravnatedjstvu Glazbene Matice na Slom-škoveTii trgn. - -c Za koneert klavff«kegm \1rtuotm I>iaaa Nofa, Ki to v sredo 13. t. m. ob 20.30 v Mestnem gledal^Cu v Celju, vka>-da živahno zanimanje. Večer bo rmdil iz-reclon umetniSki užitek. Vstopnioe so v preprodaji v knjigarad K. GortCarja vđo-ve. —c žrtve ne6re£. V Rogiatcu se je 24* letni uiadnik Jakob VreS po neerefti ob-strelil s samokreaom v l*ro roko. Kro-gla je Vrešu raacneaania kaealee. V so-boto se je poneere^U 9ieijak Mina Gril iE Zao0c3j-jev pri Trojtooah. Ko je «Ui ob nekom dvovpreznetn voatu, ata se konja ^Aa*Đa in potegnlia, pri čemer je voe zadel dečka in ga moćno poškodoval po gtSLVi. V Grajski vani pri Gonulakem Je padeJ 271etni posestnikov sin Vinko Turic đomt • 4ceđnja In m alotnil V*ro roko v zapertju. V soboto je neki tovec na lovu , v BodrtAu pri 6U Vitki p4 Qv**+**m F> | oobvOI oMnIU UMnega Joteta Bmtorri- j vb^ detftB> w& dhHBML S^HMsreoflHi •• —« V mM*1 bflMal y VHrta v mtoijo 53ketna MHnja Naift Krtfcnova m Lopate pet oma. Konetrt starirtovaa-skih ccrkvadh pesad LjubUu«, 12. oktobra Snodi je priredi 1 zbor Cirila in Metoda iz Zagreba koacert staroslovaiMkih cerkTfnih pe*mi. To |e bila pnra vefcja prireditev le-tošnje koocettae 4e*ooe, ki pa ni bi U tako dobro obitkana, kakor bi to pač ta sicer ne kdovekaho Merilaa, a bonogen in discipliniran zbor TftflnfiL Pevski zbor Cirila in Metoda 6luii ideji zbližanja rveh Slovanov in Želi to doseči g pođajanjem ataroskvvaaske cerkrvae jflaabe, pa tuđi z vzgojo skLadatelj^kega nara^caj^r, ki bi dalal, oprt na bogato tradicijo, v istom &mi6lu aaprdj. Ideja duhovnega in reli^ioz-nega združenja vseh Slovanov. ki naj bi mu sledula ^e politična skupno^t, stoji v oprelu i univerzalietittio tenden«o kržran-»tva, ter dopu&a svojim pristajem razuie- I roma majben delokrog: cerkev ia njeno umetnost. Duhovno življ^jije se razteza preko nairazlifnejSih pano? fkw€*ke^a udej. etvovanja ia zato morejno euiatrati ideološko podla?»o te«ja t>evskeiia zto!*a \e za neko lepo dekoracijo. Ve.e bolj razumljiva je ie-lja votHteli?v tebre>zi>oi:nLiki pre-gnaki. — Sioer ni*jo zagrebski gotstjs \«ilje-vali svoje ideologije in gornje vrstice sem napisal le zaradi tetra. da opozorini na ne-boifljenost ^'e, da žive vse re^nične vrednosti kljub vsemu na-prej. čeprav ne več v prvo'.nih ob-likah. Izvedba programa, ki je ob^eiral ruske in hrvatske skladatelje, je bila prav dobra. Čista intonacija, zvokovna uravnove&enost, diferencirana dinamika, >misel za fornio, vs? to na* je prepričalo o reisni umetni^ki volji pa tuđi sposobnosti dirigenta proL Koma-revskega in njegovih peveev. Sklasdb? t^amc nosijo kljub &kupnemu re-ligiozneiiiu značaju, pečat avtorjev. Tako spoznamo tuđi za masko obje-klivnih cerkve nih tekstov Čajkovske^a, nekoliko isladkob-ne^ra Grečaninova. avtor ja najboli^e srbske nacionalne opere Koštane; Konjoviča. da navedem 1p tistr skladatelje, ki po znani po svojih delih iz druuih vrst t^lasbe. Hvale-vredna je raziiK*roma velika ©vobo-.la, s ka-tero obravnavajo skladatelji e^rkvene tek- »ste. Homolonija, i>oliloniia, dramatika, lirika — prav vse si najde v okviru a cupella zbora svoj irraz. Uporaba iu^oslovanska folklore bo v»e-kakor osvežila to vrgto «la^b€. ki je bila doslej popolnoma pod ruskim vplivom. V^e-kakor je bil ta koncert le[x> dožive4}e. Ven-dar pa oetane ž« \f»raŠa.n3e: Zakai Je vfvino tonalno*? Ali re* ni mojoee izraziti r?H-ilioznih dotivetij twdi drusrač^? Franc &turm Iz Ptiija — Zalno srčanost ta Ma^opokojnim viteškim kraljem Aleksandrom I. je priredil ptujski Sokol v solx>lo zvečer v prosvetni dvorani ^Mladike'. K svečanosti *e je zbra-lo mnojro Sokolov in obeinstva. tako, da \* bila prostorna dvorana nabiU> i>olna. Svečanosti so se med dniejimi udeleiili ^reeki načelnik dr. Vidic. komandant mesta major Markovih ler zastojmiki uradov in or-^anizacij. Lepo predavanje o pokojneui kralju je imel brat Sevnik. Dofx>Ldne pa je bila služba božja v proitijski cetfkvi. — I.*pa gWr«sno«t ptujske ga*i!sk» «ete. Ptujska sasikka četa je v nedeljo priredila zadnjo mokro vajo, katere so te med dru^i-mi udeleiiLi sreski načelnik dr. Vidic, komandant mesta major Marković ter župni fetare»sina Mueek. Goreei obj?kt je bilo to pol mestno gledali^če. Gasilci so položili ce-vi v dolžini 150 m ter obenem tud; preizku-čili novo motorko tipa >Rosenbauer^. ki pa se ni izkazala za primemo, ker je Hl pre-tmajh?n pritiek vode. V ostatem je vaja ii-padla zelo dobro. Po vajah so gasilci defilirali pred predstavnik! gasildtva in ofolaati ter krenili v Gasiteki dom, kjer ?e je izvr-šil ostali del elovesnosti. Ga^ilska zaj*ure-bac Prireditev pa je zakljufil peveki oktet u£itelJ9T s Masarykavo najljubšo >Teče voda, teče.c — >Otrori nrarajo v«rovati v Francovo murDelavska poH1ika< pod §oltanjsko rubri-kot >ZadnjiČ 90 goepod pravili otrokom, da legalna španska vlada ne bo zmagala in fe bi tuđi imela pol milijona vojakov več kot pa Franco. Tako, ljubi otroci, zdaj veste, kaj je traba.c Mi bi k temu pripomniti, da mnojTi fltarli strme nad takim učenjem v Soli ia nađ >Teroakom<. Kaj res mora pro-pajcandi gotovih ljudi služiti že ćelo šola? ABCTINENT IZ PREPRIČAN JA — Jax senj afafttinent b pxeprićaoja. ~ Kdo te je pa prepnCal? i — Moja tena. (i P O R T Zagrtfjgaaii a^ cesto 4z4caj» Aa pnl, oeA. da je Zagreb arediš^ v&e&k ^orta. T J»-goalmrfj^ kar dokazuje tađl Izdaji tMa večoaa ajHMfnfc z\-ez. 8 top^ v&dEOca teA zahtarajo atjoateo za teleano **gojo t ^k-grreb, Ćcpemv Je LjuU^ana pt«d vsesnA mm-pti r Jugcr?laviji upi«vl6eaa do tegm^ aa\] ee ho4mdo iiMjat^ v AJhrvi »• more poaav> ćati a tajkdmi naprairwmi. vaotmaim tdto* vacinic«nL. ipriJMi. kopaliifii, atađlooom te cžrugfan. Zlaati Telja to aa loopališdei m& ^e ptan-alni hanumi SK DHje atmoterat oaj-pofjotatejd* plMvcbkko-«portn& nmpvmivtk v državi. Zdi &&, da hocejo 2riaJ Zagretoča* ni dohitPti, kaj ao zaarudL&. V zagrei>-ških ILstiii nacirec hitamo, da bodo kne-li prihocinje leto ua^nianj tri sportoe bazene. Encga bo tnaje graidila. mestna ob-čina., drugeg* Umnim, tiretjegu pm ZPK. člani ZPK. so pi'ecej premožni in bodo sami financirali grajclnjo oazena, za kstare-1 ga LTnajo tmdi *e pvcmUvr. 2e v kratkem I nametuvajo mceti a kopanjem t^nmeljev in po vabili no UkE na.^^1, finž. Stanica Bloudka, da. pa^egkMia. svet in <±a s3iovenđke^a ip'ltvi&ć'kefira. sh-veza iz vseh kiajev Ug"aši«. in sicer Jadr'^in, Ilirija in Viktorija. nisso za-ctovccljni z dolom jhjctran^ki 11-sri«. katere tekmovanj* j?, rfcl«Qjeno ie za leto 1938. Tretje v^ra&Mije je ?1ett> kazni, ki jih je savez lani precej *rackxtar- um m**0L, tšatšA ćtMOto c^ oMhfiotnainlh S^ SuđaJI 9&JI je JPB kaoanoval SroC^a irnirt^f u. (HrLja, Ljubljana t s prepavtM-Jo aaatDpa, am leito dnL, So^koiu-o Bartulo-Tlć«fO (Jitg, Dubrt>\-n*:) pa na pol leta. Spflt dvo^K> m: KonSeliC, ki ae baje m l»Mi> obnaAftl, je U>trj vktoti, bo akup^čina JFS imela reo preetrj gradi* m za vrećo kri. V ZagTebii se je ^eraj konćal teniski tuimir za nacicvnalno prvenMrv1« Jug"ocia-vije. V flnaln« borbe a© prišli v»i Stirjo mužketirjl, kakor j© bilo pač prifrakovati. Prva sta so v finatu »redala Mitić m Kn-kuJjević. Proti prićiaJco\-anju je zrnati Mitić 3 6:1. 9:7 in 6:1. Nato sta se po-nkorite. PiHUfcoc in Pallaida.. Bila je to zeJo napeta borbn, v kateri je Pun^ec v pr-v«n eetu grla^Uco anv^^gul 6:0. v dfrug*nn in tretjem setu pa PaUada a 6:2 in 6;2. Po odmoru je bil Punćec apet v atari farmi in je zaidnja dva seta gfladko dot>ii a 6 : 1. 6 : 1 ter naalov nacimalneg-a in in ternacioaiRin««;a pr\'aka Jugoslavije. SK LJubijarka je v nedeljo igrala v Bo-venru. proti SK Bat'i. kate^^ga moStvo je nedavno v Ljubljani plaudko poraz Ia * 4:2. MoMvo Ljubljane je v Borovi 1 re-vanžno tekmo izgubilo s 4:1. V opravi-Oito rnu p% moramo ateti to, da je nasto-piio s petima reaservamri. — Medkluhske gorske kolesars^e dirke na T«rjak, k: na *>ile raspisane za ne ir]jo, 10. t. m.. m> «Aradi hnno¥inj*kejra prvenstva Marit>or—^ovcnjfrrad«^ 'SrU\"nai. Celje — Sloven.iffnuiec ()u?i.\ velike pnvlav«- HKR Zap-i'b kakor tu"li jrlede *la>>eca vremona, kar u- i>nogo dokaj ra7niehčalo, prelA^onc na kd-nej$ termin, 0 fempr N> pravogsrm javljcuo — Prir©ditveni cviihor. Golobčki in higijena Ljubljana, 12. okfcobna Deželan nam jnše: Pred duevi t^eiii te niudil po opra vit ih ua va^em živilskeni tr*iu. Ker ne poznam dobro ljubljanskih razmer, me ja potjebao zani-nialo živlienje na trgu. Na plošeadi pred «tolnioo, kjef proda ja jo kmetice ^obe, c*e mi je nudil |K>?ebno zabaven prUorček. V naprej prostru opro^č-enja, ker sem s^ nekoliko emeial na ravun ljubliansklli raiaiier. V Ljubljani imate mnogo solobov. N'a Ma-rijinem trt^u jih je \icasih ćelo več kakor v Benetkah. Doslej pa nisem v nakljucju oni dan. Kmettce, ki so rrodajale gobe v vrsti ob eemeni^u, (SO ?1ale v spo^tijivi razdalji od znamenite !t^e. kajti pod kđif>ora gnerAilo «o!ol»(*ki in ljubitelj zivali lahko s srmim veseljeiu oi>a-zuje golobj? idile nad plavami prodajalk. CM čaea do časa lud; kaj kane od sretnih goiobjih ci ružili na trda tla ljudske stvarnosti, ali pa tuđi na glavo kmetice. Zato &e ne smetf čuditi, ee pade kaj imastneca ludi na razštavljena iivila. Pri^el je neki #0*1 >od. zelo ilottojanatv^n, v rno oblečen, pokrit z nielojvo. Zato t^-in £e začudil, da k» nagovor i 1 kmetice zelo po * lomače. Prevej ^lasuo i im je zapov©doval, naj s? poniaknejo pod kap. Kmetice so se pa upi rale, oes. da se boje colobov. Nišo pomagale niti prožnje. da jim bo zaplemil go-be, zato je dostojanstveni o<1 kap, pod go^obji lombardma, tržne miže crno oblečen i gospodje. Iz Maribora — Kanalizacija Go*po*vetsk ullc«. ča* je že, da gospodje p-čini odločili za kanalizacijo GoapoeveCske ulice med Vrtno in Vilhairjevo ulico. Z de-li prisno, čim bo o tem đklepal mestni svet. — Kostanji pred »FutniKomf. ifatribor-ski ^Putnik si je nedavno tsređil v gradu vaorne pisarniAke prostore, ki so lah-•kio našemu me»tu v ponos. KrasrLe i25ož-be na Trgu Svobode so v oflrraa mestu. škoia le, da jih zaatirajo koštanjl. Treba bi jih bilo posekati, da bi prišle izložbe ^Putnika« do izraza.. Upisano, da bo mestna občina ugodila d&lji Tujakorpro-m«(tiie z,veze v Mariboru in odstranila koštanje pred ircestriim. o je grad v rokah mariborske obfitoe. te več-krat «0 mestni očetje raapm.vljali o ureditvi grae-ni. želeJi bi le, da ee vsa asunanjost zgo-dovjoekegti' grada prilagodi prenjavljajo-čemu se mestu. Mislimo, da mora v tem pogledu dajati ob&sa kot prva dofcer \zg\ed. Kakor je razvidno ia dnevnega reda prihodfnje občinake »eje. bodo v tam vp*ajšajiju raspravljali obćiasfci a»včtniki. Upamo, da tokrat ne brezuapeSno! — Gledanje, Aboctenti reda A dobe drevi kot prvo letožnjo predstavo zelo fino in zabavno pisano Preradovićevo komoda jo »NajiboljAa ideja teta Olge«, abonenti reda. D pa v sredo, dne 13. t. m. imemtoo ru*ko klagu'tno komedijo ^Revi-aor«. ^- Korpar *i\1. Slovenac? 4n S^ dnlgi Dsti so objavili te dni Benzacionatoo v«yt, da je v z^tporu okrožnega ?i0Kii.Va. v ^Ta-riboru v iir^jiadiu be^noarti snirtno po>*ko-dovaJ Firainc Korper iz FV>t>r^žja, ki no tra zc«sari poakuden«n vlOTrtU. Mo* J« bil res prcpcljan v marftjor. "bolTveo, kjcr se zdravi zaradi tezke poakod3>e na glavi. Koipa^r ae J^ ajačrKUl, ko jo zr.-e«§eoej oVj^iren in HckIo razpravljaJi o zek> va&nih komurL-nlnili ra-deva.h. — Služben« raiin*»rje nauirskih me&uiUi podjetjih ure- jih nameićencev. Na prihoclnji seji meert-negR. sveta, bodo raz$wuvijali tn sklep^M o aiužbeni pot§odtoi za po«;otlbene naine-SCethce rat^tiiih fnamn^Afeo^rcv mestnlh pod jetij. Pri teen naj goapotle vodijo aocial-zd -natgibi in n« potliičn« otraotL I RADI \-ELIKKGA US PEHA I I se danes ob 20. uri ponovi I Dušica Roramarija I I Po ronuuiu, ki izhaja v »Slovencu«, In I Silhuet« I I DVA FILMA NAENKRAT! | OCECEPfB KOLEDAR Danes: Torek, 12. okto*>ra katolitanlr Mak* i milija i\. DANAŠNJE PRIBKDITVE KINO MATICA: P?*em otHoiuje. KINO IDEAL: Duet. KINO SJjtKiA: Hri Samuraja. KJKO UNION: Drasjoceni poljuh. KIKO MOSTE: Dušica Rozamanija, In Si» huete. DEŽURNE LEKARNE Dan ft: Mr. Sušnik. Marijin trp 5. Kuralt, Ga&posvetfka ce«la 4, Bohinec d«*d., C^ta 29. oktobra 31. 3mt»*Jt mita Vg\ tmo pod kožo rdeči. I 'šakemu se fa-hko pripeti. du meti sebe in wo;e najnije somikfjenike 1 enim mtrilnm, druf&e pa r drugjm. Tako je bilo in tako najbrz tuđi bo \*edno na nvtu. \i pa lepo% če te člo-vek pri vsem tem trktt na prti in omanja rvetu, kako je provičen, nepri^irnnski in strog vprav tamt kjer se zočenia nfegov plot. V- našem potitičnem življenju kar mrgotl tokih primero\\ Ta je poneveril toliko, ont ic reč, tretji ima na \SL0VBN8gl NffHODC fawfc, 11. efctefarm 1MT,V Stran » DNEVNE VESTI — Proslava 25 letalce L dobrovoljce** Aataljuna v Crni gori. Sredi oktobtra bo na Cetinju proslava 25 letnice ustanovit ve I. eamostojnejra 'k^rovoljskepa bat-aljona, lKtanovljenega, v Crni goru Ta bataljon je storil raed balkansko vojno »rbftki vojski velike usluge in tuđi 6am je dosege! sijajne uspelie v oorbi za osvobojenje. Ustanovljen je bil leta 1912. v Crni gori pod Tarabo->em. V njem po bili dobrovoljci iz veeh krajev naše države in ćelo nekaj inozem-•ev. Francozov, Rusov in Cehov. Bataljon je bil prvi? formiran v vaši Katrikolov pod Tara^ošem in £rel je okrou 500 dobrovolj-••ev. Razdeljen je bil v tri čete in dodeljen upravno primorskomu odredu, kl mu je po-veljeval ?tnerai Mitar Martinović. Povclj-nik bataljona je bil major iz Xje£o*a Stan-cn Mitrović. /a njim p;i Stevo JovK-ić. V ♦em Imtaljonu s-ta služila tuđi dva Slovenca in »icer ?. Miha ćop, zdaj ^ef plavne carinarnice na Jesenicah in Blaž Li par, ki jo pa med svetovno vojno pade] na Pc/ieHo-bu. Proslava 2o. letice te?« dobro voljskega bataljona 8e prione 17- t. m. v cetinjskera <*aninri;anii z zadušnico za padlimi in umr-!imi dobrovoljci, potem f)a bo bivfii komandant primorskoga odreda crencral Mitar Martinović pozdravil bivJe dobrovoljca ter r^redaval o balkanski vajni in vlofri dobro-voljcev v crnogorski voj&ki. V*^> proslavo No prenašala beofrrajska ra<1i>ka postaja. T'đelfŽenei bodo imeli polovično voznino na državnih železnicah. — Praški župan prispe v Zagreb. Praski župan dr. Petar Zenkl odpotuje v krat-kem na povabilo precisednika grske vlade v Atene, kjer bo prisoertvoval otvo-ritvi velike soeialne ustanove. Na povratku se ustavi v Zaprrebu. kjer mu pripravlja jo prisrcen s»preiem. V Zagrebu bo pre-d?rval o praških ustanovah, organiziranih, po njegovi zasnovi. V Zagreb prispe dr. Zemkl najbrž 24. t. m. »HĆI SAMURAJA« Prvi veliki neniško-japonski film v režiji znanega tvorca alpinističnih fllmov dr. Arnolda Francka. Setsuko Hara Isamu Kosugi Nova pota slavneg-a pevca in divnih pesmi Louis Graveure-ja v velefilmu PESEM OBTO2UJE Hanna Waag Gina Falkenberg Duhovito zabavno filmsko delo DRAGOCENI POLJUB v glavnih vlogah Liane Haid, Ivan Petrovfč, Hans Moser. Theo Lingren, Heinz Riihmann' Glasba: Robert Stolz. Predstave danes ob 16., 19.15 in 21.15 uri — Italija nsKo-jugo*lo venski turfstieni sestunek odgođen. Včeraj bi bil moral bi-it na pobudo tiiriatićnega. urada v Gorici sestaaek predstavnikov itadijanakega in ju^oslovenjikesra turizma. Namen sestan-ka je bil proučiti skupne turistične interese. Sestatieik je bil pa odgođen in bo v ponedeljek 18. t. m. Pragronn ostane ne-izpi emen jeo. — Lefcilstvo Mala antante. Konferenca Jetalskih strokovnjakov sveta Male antan te je bila zaključena v sobeto v Pragi. Na nji so bili storjeni važni sklepi glede sparine avijacije ter pravno-teliniene unifikacije v avijaciji Male antante. — Xov planinski dom na Sljemenu pri Zagrebu. y noči od 4 na 5. februa*rja 1934 je pogorel dam Hrvatskoga planinskoga diiištva na Sljemenu. S pomoć jo države, banovine in mašta je društvo zgradilo nov o prioc-u Tomislavu, bo doaedaMinje v na<^H>Tialni uri. ž? objavljeni program ljubi janske radi jake postaje popravljamo v toliko, da bo preda-val đanes ob 19.30 v nacionalni uri aka-clcrmUt Volja Petrović o Siini Milutinovi-eu-Serajliji, jutri ob 19.30 pa profesor v Munski Sotooti Vilko Noa-ak o literarnih stikih Slovencev s Srbi in HTvati. — Domžale: Kako nujno potrtf>na je bila ustanovitev -Slovenske esperantske zve-ze«, jaeno priča delavnost. ki jo je poka-zaio voistvo te zveze. Ne sa«io v Ljubljani, tciuve<- tuđi pri nas! Na pobudo pod-prelv-ednika SIov. e^p. ^veze g. Stanka Pcdbevška iz Rodice se bo ustanovila po-perant^kega dru§tva. »Zelena zvezda« iz Ljubljane. V nedetjo 17. t m. T*a b> otvoren ob 10. uii đopoHnc tečaj ?.-i začetnike: poučeval bo g. Danijan Va-h^n, esperantski novinar in tajnik Slov. it»p. zveze po svoji, takozvani korenski metodi. Ajrilnim in po-žrtvovalnim delavcem okrojr Slovenske e^peranteke zveje 6esti-:amo ter jinui želimo obilo uepeha tuđi v našem trp-u. — Egiptska, prineesa zbolela. V četrtok je prispela na Sušak egiptska prineesa Kekvvie. teta e^iptskega. kralja Faruka. S Sušaka je taJcoj odpotovala na Rab in v Opatijo. Med vožnjo je obolela in zato ni potovala z jahto, tejivvec z avtomobi-lom. Princesa se vtne najbrž na Sušak. — Me^trovir gradi naJTe^ji atelje v naši državi. Na Josipovcu pri Zagrebu gradi slavni kipar Ivan MeStrovtt! nov atelje, ki bo največji v naši državi. Atelje mu je po-treben, ker mora izdelati po naročitu ru-munske vlade velika kipa pokojnega ru-munske^a kralja Ferdinanda in tadanjega kralja Karla. Kipa bosta izdelana v nov^m ateljeju, ki mora biti dogjrajen do 1. novembra, ko začne MeStrovid delati na avojih dveh novih umetninah. — Matere in očetje! Pri vzgoji in nagi vaših otrok vam bo najtolpi svetovalec mpsečnik ^Roditeljski list«. Celoletna na-ročnina je 24 din. Narovite ga pri Pedagoški centrali v Maribora, — Nemški »viom«bi!i m ivg^Uavij*. V torek 28. septembra smo porocali, da boce nemška avtoinobilska industrija osvojiti ju-^osloventtki trg in da pripravlja v ta na-men okrog 600 manjJih avtoinobilov, ki naj bi jsh prodali Namci v naši državi po zelo nizkih cenah. Ta vest pa ni reftnična. in je bila najbrž lansirana v javnost po konkurenti. — Nor turistični in gospodarski vodič za Slovenijo. >Jujioeloveneka revija«, ki je pred «lvema letonia izdala lepo urejeni franeoski vodič po Dalmaiciji pol naslovom vL'A«lriatique \oufrostave«. letoe pa kvti vodnik v angrlesC-.hu po«1 na*lovoni >The JujEfo>lav Adriatic Littoral«, ki je zbudil .-?plo*no pozornost in kj je po priznanju etrokovnjakov najbolj&i vodič,* kar jih je -ioslej izsio v naM državi, pripravlja izdajo 7.e!o obtrežnepa in p<> opremi lukriiranejra vodiča pod naslovom »Slovenija, gospodarstvo in turizem«. Novi vodič po Sloveniji. ki bo izšel v redakciji nov i nar ja %. \'lad!nii-ra Kegallvja. na>c£ja znanepa turi*MČnecn ilelavca, bo ohsti^ral cclotni pregled eloven-nke^a fro^podarstva in pr^obno naAe proizvodnje, ki priliaja v po^tev za izvoz, prav tako pa tuđi ob^iren vodnik po turtftionih krajih Slovenija z izftrpnim liote!t*kim vodičem in novo zemljepi^no kartu « j-osebni-mi turističnimj in grospodarskiuii označba-ini pri posameznili krajih. Vodič iziđe >toča**no v italijan^čini. nemščini in prbo-hrvaščini. t-er bo kor tak prvi evoje vnstf1 v naših krajih in tuđi v na5i dižrsvi. X;i to pomembno jroepo4ansko in tnri?tično delo npo/arjamo zaintert>!irine kroire že rlanr**». hkratu pa izrokamo svoje prepričanje. da 1k) tuđi ta voo največ provoril in rabil po v*»em gve-tu. Pripravite ee in naneit-e ?e pravočasno esperanta. Pouk za posameznike in v dnevni in veeernih tečajih nudi Klub e.eperan-tistov, Ljubljana. Cankarjevo naVežje ^tev. 7/1. Sprejem danes zvcCer od 7. do 8 ure. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo sf»remenijivo vr?me. Včeraj je nekoliko deževalo v Ljubljani, Zagrebu. Sarajevu in Skoplju. Natvi5ia temperatura je znašala v Splitu 19, v Beogradu 17, v Mariboru. Za-erebu in Sarajevu 14. v Ljubljani 13.2, v Skoplju 12. Davi je kazal barometer v Ljubljani 762.4, temperatura je zna^ala 6.4. — Požar na rojstnem domu pisatelja dr. Tavčarja. V petek ponoCi so se vnele sa je na po ić tres ju roj^tne hi^e pii?atelja dr. Ivana Tavčarja v Poljanah. pred katero so pre».i tremi tedni postavili spomenik p;sn-telju. Og'enj se >e naglo razširil in je bila nevaniret za vso hišo, k »reci ?o pa takoj prihiteli gaeilci in &o og'enj om^jili. Zgore-Ia je le streha, doOim so ostalo po^lopje resili. Skoda znasa okro^r 15.000 din, — Dve žrtvi pobojev. Suoči so propeljali v bolnico 46-letnega krojača Antona šte-m-bala iz StudeiK-a-I^r, ki pa je nekilo med pretepom tako rnočno vr^el, da mu je zlo-mil nogo. — Drujra žrtev preiej^i je ]>o*?tal ^rezpoeelni d-eJavec Alojzij Brcjrat iz Zavr-sja pri Dobovcm. ki mu je nekdo meil pie-pirom z nožem pieparai vso levo stran od pazduhe do bokov. Bre-garjevo stanje je z,«.1-lo rc^no. — Zopet ginekološka afera v Zagrebu. Hišnica Barbara Nikolič v Zagrebu je bila omožena in imela je tri otroke. Ko je zanosila četrtič, se je obrnila na neko zdravnico in ta ji je pomagala otpraviti teles-nl plod. Nikoličeva je pa umrla, ker je zdravnica prodrla maternico in raztrgala Z'Tv\a na tren krajih. Oblasti so uvedle stro-po prei^kavo in zd ravnica je bila ovadena drža%"nemii tožiUstvu. — V smrt zaradi bede. V Maksimiru pri Zagrebu se je obe«il 731etni berač Josip Kaplan. V smrt ira je poznala beda. f — DiTji merja,see raztrgal kmeta. Pri va?i Velika Sela blizu Brčkesa so organizirali kmetie lov na divje prašičo. Kmet Mu-t^a Mamuzič je čakal v zaledi, pa ga je na-padel velik divji merjasec, a pu^ka je Ma-muzicu odpovedala. Merjasec j? navalil nanj in iza raztrcal. Predno w> prihiteli kmetie in ul ili razjarjeno žival je bil Mamuzič že mrtev. Ubiti merjasec tehta okrosj 300 ksr. — Ciganke okradle bogate^ra kmeta. V B^brino pri Slav. Požegi je prišla v začetku ju li ja družba ciganov in ustavila ^e je na dvori^ču SOIelnega premožnega kmeta Al-berta Hehta. Cigani so jeli na dvorištu plesati in prepevati. starec te je pa zanimal zr lepe cigank?. Ta ča?, ko se je sukal okro? njih, sta dve smuknili v nišo, kjer sta mu ukradli iz omare 119.500 din. Vsa ciganska družl>a je prišla pred eodisče. k\ je obsodilo pet ciganov vsakega na tri leta. enega na dve leti in pol. dva pa bosra morala v poboljševalnico. Vsi cigani so ruski državljani. — Smrtna nesreća v rudniku. V rudniku v Golobo-vcu se je smrtno ponegrečil rudar Alojz Latin, star 23 let. Prišei je med va^rončke. ki so mu 9trli prsni koš. — Kralj medjimurRkih ra*bojnikov ubit Orožsnidka patrulja jxk\ vodstvom narednika Bužaa6iča je naJetela v grozdu blizu Preloga na sumljivegra moža, ki je zaćel takoj betati. Orožaiikii ao streljali za njim, pa je bežia-J proti Muri in ga ubili. Iskazalo se je. da so ubili štefana Bara-njo iz Cirkovca, kralja medjimunskih raz-bojniko-r, ki je bil baš pobegnil iz pre-is»kwainega. zapora in jo je hotel popihati prtko Mure na Modž?irako. Ljudje so ari g-lobofeo oddahnili, saj je bil Bai*anja strah in trepet vse okolice. Iz Mublfane —lj Ureditcv Aškerčpve uJire. Podalj^k A.^cr^ev« ulice o*\ Teiinične srednje k>Ie do Cojzove cente so zlaj že pojvolnonia zvaljali in zravnaH in položili tmli že rob-nike. tako da bodo lahko že prihodnji te-den začeli cesto asfaltirati in deloma tlako-vati. —lj Kmečkj trg la drva. Zadnje ease je bil kmeeki trg za kurivo na Grudnovera nabreiju zelo slabo založ?n z dmni. Zaradi močnesa deževja so bile cjste zelo razmočene in vrenic je bilo 6e vedno neetano-vitno, zato ni«o pripeljaU v Ljubljano drv km^tje iz oddaljenih krajev. Včeraj je bilo na trgu le nekaj vozov drv. Zato jih ]e pa bilo danes tem več. Ze v zsrodnjih urah je stalo na nabrežju 30 vozov bukovih drv. Zdaj so drva preče] namočena, a ljudje jih kljub teoiu precej kupujejo. Cena se «e vedno nieo ustalile. Pred dobrim mesecem bo bila drva de po 85 din ni3. Pred tremi tedni eo jih v a^oinem prodajali po 96 din, zdaj eo pa *e najlepda po 100 din. Kaii, da i majo kmetje kljub vsemn se precej velike zaloie drv, žalo se nam ni treba *e£ bati znatne podražitve. Nenaradna podraaitev kuriva liUm ni povsem nararen pojar in gre v precejSnji meri tuđi na račun apeku-lantov. —lj V počettenje Matafykovefa tpaaiiiia priredi draveka sekcija Jugoalovapftke fen-e^ke zveze javno predavanje v ma^istratni avoraDi v 6etrt«k 14. t. m. oC» 30. Tomaž Garrigne-Maeank je bil kot zagovornik demokracije zaštitnik vseh zatiranih in bre*-pravnih ter je t«di ženo poatavil tja ka-mor epada kot človek in đržavljan: na obo me sto v družini in državi, kjer skupno in enakovredno i mofem labko razvija svoje sposobnosti v laetno srečo in v blagor družine in dnižbe. —lj Dela na karlOTikem mostu. Pri nedavni poplavi je Ljubijanica v Gruberje-vem prekopu od trajala in od plavila v«e oirroijje pri karlovškem moet«, ki so ga hoteli znatno razširiti. Neprestani na Li vi so dozdaj oneinogočili ohnovitev teh dd. Te dni pa ee je tvrdka Vili Battelino z Vifti znova lotila razšlritve moetu, le da bodo zdaj delali na drufr način. N"ovi »tavbni o tleh mnogo koštanja. Kar verjeti ne moremo, da bi tile v?verice v Tivoliju kotu u v napotje, še ma nj pa, da bi se na£el kdo. ki bi jih hotel pokončati. To bi bila prava kulturna sramota za nas. u— Predavanje u ljubijan^kem ieJeiai-škem problemu. V petek 15. t. m. ob pol 19. bo predava! inž. Stanko Dimnik v Franči-£kanski dvorani o ljubljanskeni železniškem problemu. Predavat ?lj bo pokazal okrog 40 diapozitivov. g katerimi bo pojaćnil vse do-^edanje nacrte za rešitev Ijubljanskega ž,e-leznUkega vpražanja. Pokazal bo z diapo-zitivi tuđi, kako so poglobljeni razni veliki inozemski kolodvori. Vabljeni eo vsi, ki se zanimajo za ta paroci problem ljubljanske-ga meeta. Vstopnine ne bo. —lj Ruski pevski zbor v Ljubljani. V znani restavraciji Lloyd na Sv. Petra cesti, ki ga vodi popiilaj-na. gospa TInca Grošljeva, že nekaj tednov gostuje res odlično uvežbsm ruski pevoiki zboi\ ki ob spremijanju balalajk poj? večinoma ruske dostikrat pa tuda domaće pesmi. Na ta odlićni pevski zbor Ljubljan£ane pravT posebno opozarjajTio. £*aj imamo le redko priložnost poslušati petje rus(kih pesmi po taleo odličnem zboru, kakor je ta*, ki gostuje v restavraciji LJoyd. u— Zlata Ojungjeneeva 9© poslovi od ljubljanskoga občinstva v petek 15. t. m. na koncertu Ljubljanske filharmonije v veliki filharmonicni dvorani. Na sporedu bodo pesmi s opremij?va.;ijem orkestra in operne arije. Nastopi ves orkester filharmonije-70 pod beni kov. I>iri*riral bo Niko Štritof. Prodaja vstopnic v naprej je v Matični knji-garni. Cene od 12 do 40 din. —1 j Roka viče, nogavice, Karnlč-nik, Nebotičnik. —lj Op^Korilo tetefonskim aaro€nikom. Vse telefonske naročnike na podrocju po-^te Ljubljana I. vijudno opozarjamo, da po-tefe 15. oktobra rok plačila telefonske na-roenin?. Vplacdla se vr§ijo na ie dostavljene čekovne položnice. Naročniku, ki zamu-di rok vplačila, po telefon lačasno izkljuci iz prometa dne 16. oktobra, za zopetno vključitev pa mora plaćati takso 100 din. V slučaju, da kak narot-nik omenjene položni-ee ni prejel. reklamira teto lahko pri po-■5ti Ljubljana I, telefon 37-07. u— Vpisovanje v 12dnevni te^aj o n*fi in prehrani in hi«?i3ni dojencev in malih otrok v zavodu za zaŠfito dece (Decji dom kraljice Marije) je vsak dan od 8, do 12. dopol-dne (tuđi telefonično). Tečaj ?e bo vriil ob ponedeljkih in četrtkih i>opoidne od 16. do 1S. a vo?frni t?^aj na mta. dneva zvefer od 42U. do pol --- Do^top ima vee odraslo žen-*tvo. Tečaja sta brezplačna. —lj OtTorttev zafetniškega |Hesnega tečaja >Jenkove sol© v Kazinic bo zaradi zaka-snitve renoviranja dvorane n^preklirn© r ponedeljek 18. t. ni. oh 20. uri. Oficielni olvoritveni većer x&eh tečajev bo pa v torek 19. t. m. ob 20. z revijo vseh družabnih plesov. Informacije dnevno od 12. do 1S. in od 1S. do 19. ure v Kazini-pritličje. —lj Udelefite se avtobusneca iilHa t Trst dne 24. in '25. t ni. in ?J0. oktobra do 1. novembra. Prijave »prejema Izlet na pisama M. Okom, Ljubljana, ho1?l Slon. Telefon 26-45. Vhod iz Presernove ulice. —lj Esperantski tečaj i ^Zelene iveid*< v Ljubljani: na učiteljicu na Resljevi cesti vsak torek in pMek ob 19.45 (poučuje po korenski metodi f. Damjan Vafceo); na r&-alki v Veg«ivi uMd TBak tetrtek ob 20. pri (pou^nje po Ce-tne*©dt |f. Jerko Jel€^ii«). Udeleiujte as tefajev. da se boste lahko spo-razumevali z esperantisti vsega sveta « po-moČjo mednarodjiega jezika-eeperanta! —lj Tečaj za slovensko »tenojrrafijo, ki fla prireja TVgovako druStvo »Merkur« ▼ Ljubljani, prKrne v petek dne 15. oktobra fc. 1. ob 7. uri zvefcer. Tečaj bo brezphtea. Prijave do vštetegra 6c trt ka Pe«sem s ceetet. ki slika okolje, v katerem žive trije aut-siderji živ-lj?njat trije prijatelji, ce*tni muzikanti. Delo, ki ga je uprizorila drama pred dvemi leti, je doseglo tak rat visoko ste vilo repriz, ki &o dokaz za kvalitete tega komada. Režija je ins. Stupieeva. >Tarelkinova snirt«. satirična farsa Suho vo Kobi li na i?e i ura v srt^lo za red A. D?lo razkriva na najbolj grotesken način v^e strahote birokratizma, katerim je izpo-stavljena glavna iiijura iijre: Tarelkin. Av-tor biča v igri iioveške zle instinkte, ter kaže njegovo natfnjrnje k zločinstvu. OPERA Torek. 12. oktobra: Zaprto. Sreda. 13. oktobra: Evangeljnik. Red Sre-da. * 0. Gostif bo p^l t sređo glavno partijo v Ki^nzlovi operi >Evan£jeljnik«. Ta melodiozna in vsebinsko 5:sta opera je po svoji obliki in izvajanju lepo us*x>ela ter nudi tuđi laikom muzikalen užitek. Odlično podane pevske partije so prin^sle delu polno priznanje. l>iri£<»nt Niko ^tritof. Predstava j» za red Sredo. Fotografiranje jeseni Ljubljajia, 12. oktobra Jesen je Cas samih nasprotij. Jesen je na eni strani jasen mir, zadnje tiho cvetje in zrelo leto, na dnigri pa 6as vetra in me-gle. Razkošna prihaja v blešćećih barvaJh. zrele narave. ob koncu pa jo vidimo sivo in golo, dokler popolnoma ne otrpne in je ne premaga zima. Već jih kontrastov v razpo loženju, svet-lobi in slikovitosti si fotoamater ne more želeti. Naju Cinkovi te jša in najbolj izrazita pa je Igra jesenskih barv, ki so v začetku vse svetle in žareče, ob koncu pa popolnoma ugasnejo v pusti novembrski sivini. Barve so za jesen najznačilnejše; te nam predvsem omogocajo snemati jesensko raz-položenje. Za raspoloženje pa je potrebno primerno ozračje in barvitost. V kako ob-upnem položaju so bili svoj čas fotoamater ji. ko ni bilo mogoče s takratnim ma-terialom podati pravilnih barvnih tonov. Edini jesenski motiv, ki so ga priporo-čali takratni fotografski pieatelji, je bilo sruho list je. Vse ostalo pa je razočaralo, ker film ni bil občutljiv za rdečo barvo, jesenska barva pa je predvsem rdeča in rujava. Pokazala je, da je panhromaticrii material najodličnejši zlasti za jesenske slike (Iso-pan). Jesen lahko razdelimo Casovno na tri dele: zlato jesen, megleno, sivo jesen in pozno, temno jesen. Sedaj smo v zlati jeseni, čeprav jo v Ljubljani stalno spremlja njena meglena sestra. V zJati jeseni se odene grmovje in drevje v rumeno, oran-žno, rujavo in rdečo barvTo. Po vrtovih imamo zadnje cvetoče bograstvo v najtoplješih bar\rah. Vse ozračje s človekom \Ted, ki je 5e ves ožgan od poletnega sonca, je prepo-jeno, zlato lučjo. NemogoĆe je nažteti motive, ki se ti nudijo; lestev, prislonjena na sadno drevo, na drevesu pa človek, ki obi-ra sadje; voz, ki se naložen s poljskimi pridelki vrača damov; suho list je pod dre-vesom, zapusčen gostilniSki vrt itd. Jesen je čas najbolj čistega ozračja. Tako čisto atmosfero imamo sicer poleti samo po dežju. Ta čudovita jasnost nam omo-g-oča slikanje v gorah; tam je sedaj naj-lepSi Čas, tam niLstajajo sedaj najlepse slike s krasnim! razgledi in plastiko. Posebno poglavje je čas meglene, sive jeseni. Xi treba, da bi bila megla vedno »iva. Zlasti zjutraj ali zvečer dobiš raz-položenjske slike, ko ozračje žari v vsta-jajočem ali zahajajočem soncu. Tuđi tu je potreb«n panhromatični material (Isopan>t ker prevladujejo zjutraj in zvečer predvsem rumeno rdeči žarki. Najlepše so sli- ke psoti sonou, ker imanju Jeseni taft mehk^te, tofdojAe mm. Sv«Ootm J© aicer jemml foUi mH^)lw od poletne, zato potrebnije* OmlJHti owettl-tav. V tam oziru paei ziastl na motive v vetru, ki so posebno razgibano iivi, mMo jih malo dalje oevetUS in postanejo konture radi gibanja neostre, kar nam de bolj la-raži vtis jesenskeg« vetra, ki p*ia |«clco ravnine in Žetve s mtboj r&atrgune oMbJlc. L#epo je jesensko jutro v gozdu. tao prvi aončni žarki proctoajo skozi meglo žn twt-varjajo fantastična ailhuete. To razpoio*©-nje doii\lž, ako zgodaj vataoed in pgWhi^ kujeđ v gotzdu je^enskamu prebajangu narave, Cim dalje seže oko, t«n netMW}M. so obrisi. Nikakor torej ni pridei ča«, da hl apra-vil tvojo kamero v omaro, kjer naj U <5a-loila druge pomladi. Kamera ne «pe poznati zimskoga spanja. Josen ti Q*dl im go več lepote in ufiUaa kaor puitetji^ SOKOL Sokol Ljubljana-dilka spominu Kralja mitčciilka V isoboio zv3čer se je vraiU v Soto4tikekoine^a kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Prosiorna, reliko dvorano Sokolftke^ia doma **o do krajp na-polnili Mani, naražeaj in deca ter drugo narodno ob?in>tvo. Oler v dvorani je bil lepo okrnjen /. z^lenjem in cre-tjeui. Slika kralja mučenika je visela na ?rni draperiji, o%rtta v državno zastavo. Pr<*lavo je otvori I društveni prosvetar br. Roth Malija. Takoj zatem <*e je spored svei^anoftti priCeJ in *ioer z Beethovnovo >Žalno koračnicoc, katero }♦» dovr-^mo od-icrala 8. Kizoviearjeva na klavirju. Nara-šcajnik Mišič ie nato re*-itiral S. GragorH-cevo ^Mojo srč-no kri §kropite<. Na oder je zopet stopil br. prosvetar, ki je sprp£ovoril spominu kralja Z«iinitelja toplo i u prisrćne heseile. Povelif^val je kralja mučenika, kot volike^a državnika, pobornika miru in vojaka. Naplati 1 je zlasti nepreceriijive za^hi^e velikeea pukovnika sa n;irodno zodinj?nje. Kralj ŽiHiinitelj pa |e posvotil tuiii vee svoje moči in veliko skrb Sokolu. Krasen ^?ovor br. pro*vetarja je na-pravil na vse prisotne srlobok vtis. Po končanem Čiovom je nastopila (>dč. Polajnarjeva, ki je «knr>eno in pra-v l<»po zapela tri resn? pesmice *= kl«virpko ^pretn-ljavo. Pismo V/adnji trt»nutki na danrači zemlji« je odlično recitiral br. dr. Kovič. Na^topil je šp br. Konu-, ki je na vijolinl moj^Sneko odi^ral Orie^ovo >9mrt A«ec in Hiindlovo ^Himna, I^rro--. SfH>minska ^vp<*anost s^e je zaključila m petjem državne himne, kat?ro t*o peli v«i udeleženi'i proslirve. —Nr. Iz Novega mesta — \ar»rnikom in insereniom >Slov#»nske-Zit naroda^ t N«v*»m meslu in okviri. Činjene naročnike in inssrentt*, ki pl»?ui«^> naročnmo ari oddajajo inseraie m maVp» opla t=e v na Si no^-ome^ki podružnici, opozar jamo, da =>mo kakor dni<»od tuđi v Novem me fttu popolnoma locili upravo od dor»4«niMva. Prosimo jih, da oddajnjo svoin naroeila iz-kljuc-no voditeljici podnižnioe naAe itprare sjd^. Radi Blaž^-evi. Tuđi vna piaeila wi na-roTnino, inserate in mah osrlasa naj se iz-ročajo le njej ali od nje izrecno poobla-Ve-nomii inkasantu. Uprara >^l»ren«*f^a naroda^. Iz Lfutontera — S<»koNtvo je lepo pot-a>tilo s»p4*min nm kralja Zedinitelja. Ljutomereki Sokol je ▼ soboto zvečer v Sokol?kem domu dostojno po^stil t;pomin kralja Zedinitelja. Korneroo-raciji je prieostvovalo nad HO Članov in cla-nic in'sodeloval je tud; društveni ©rkester. ZlK>rovalcc je pozdravi! društveni frtarosta br. dr. Stajnko, nato sta al^dili dve deklamaciji, orkestralne točke in f?ovor br. okroš nesra načelnika Stoparja, ki je orisal veliko delo kralja Aleksandra, l^e-pa komeinorafija je napravila na vse globok viw. KomenK>-ranjt? so phreb«k? ediniee večinoma v s?vojih domovih «'i <*vo|ih lokal ih. Sokol v fttrigovl je imel kontemorafrijo ie v firvojpin nedavno kupljenf»m in pTolj prikladen. G. Mesarif1 pre-vzarne vožnjo s 1. decembrom. Ker emo že pri pošti, moramo omeniti, da tišti, ki so 6«?daj prioli ;z okoli*ke občine k mestni olv ^ini, žele tuđi, da se jini po^ta dostavlja ▼ bodoce tako realno kakor po mestu, ne pa vsak Julijana*, Oosposvetska cesta 12. Otmćm §0 par, đav«k poaebe) Nagnan)« sncaeli S Dio ■■»----■■■' ih................. STBOJEPISM POUK Večerni tečaj za začetnike in izvežhance. Dva oddelka od B. do pol 8. in od pol 8. do 9. ure zvsčer. Vpisovanje dnevno od 6. do 8. ure. Solnina zmer-na. Chrktofov u?ni zavod. Domobranska c. 15. 2*245 NARODNA "TSKARNA I L3UBL3ANA IZVRŠUJE VSE VRS>TB TISKOV1M PREPROSTE /A NAJFINBJŠM Makulaturni papir proda oprava n81ovenslcega Nar#tf«u Ljubljana, Knafljeva ulica štev. 5 Stran fr »SLOVBNgKI NABOPc tor*. 11. cfctotnt l«T. / Ster. 233 Mariborsko gledališko pismo Gogoljev „Revizor", Preraftovićeva „Najboljia ideja tete Olge" In SchiUerjeva „Marija Stuart** Maribor, 1*?. oktobra XaŠ hram slovenske bct^e<1e ob geverni meji je otvori 1 svoja vrata z znano Goto-Ijevo komedijo »Revizor«. To ilelo je bilo }KJStavIjeno na tako ea^tno mesto v reper-toarm v proslavo lOO-Ietnic-o- njeprovesja fK>-i» tanka. Gle«lalii*če ee je tuđi zi to sezono iiobro pripravilo in rorabilo počitnice dobro in koristno. Med najpomembnejMmi novimi pridobitvamj našesra o-ira j* krožni horizont, ki sk> fra pri »Hcvizorju« že prar dobro uporabili. Neumorni upravnik jr. dr. BrenČič ^krbi, da nam vsako lete pokloni kako novost in modernizacijo na na?em odru. »Revizore sam je kot klasično delo ru-•k© dramske umetnosti dovolj znan, sa) tuđi za Marihor ni novrst. Režiser jr. Jož© Kovi£ je dal delu potrebno živahnefit in prav posrereno inscenacijo. Omeniti bi bilo treba esmo dvoje: vsa iirra je bila za spoznan je preveo fortissimo in nekatori i.jrralci so bili premalo stabilni. Ne verjamem nam-reč, da bi pred 100 leti v Ruriji vsi utražni-ki padali če/. -prac v pozlavarjevo sobo. To dvoje je posnmezne prizore prevoč* karikiralo, kar je bilo v kvar celotncmu vtisu. V 6p!ošnem pa ^o po^amezni ipralri svoje nnlopre prav dobro resili. Posebej naj orae-niin >a.mo petrograjski par Ivana Ale-ksan-•Irovića Hlet*takova (pr. Rado Nakrst) in njecrovejra s'uzo Osipa f;r. Dani'o Gorinšek); oba kazeta od sezone do sezone res lep napmlek. Polejr teh dvf'li je sodeloval pri predstavi skoraj ves dramski ansambel. Komedija je h svojo zabavnostjo in aktu-nlnostjo (klj-uh svoji starosti) našla pri ob-Činstvu tofv^l oilmev. Kot. ilnjtro letošnjo premicro smo v:deli Vreradovićpvo druža'l»no komedijo »Naj-holjša ideja tete Olge«. Pisatelja poznamo ?e iz predlanske sezone, ko smo na na svojih junakov. V njih i*K>di najiemo mnogo jeike resnice, vendar nam avtor poda \ili tako, da sta njuni usoii plofooko dimili oboinetvo. Od us peh a teh dveh vlog je alvisen uspeh vse prel-stave. V ostalih vlojrah so pnpomopli k splošnenvu uspehu ca. Danica Savinova in iriT. Pavle Kovič, Edo Grom, Franjo Hlaž, Danilo Gorinšek, Milan Košii3 in Edo Ver-donik. Pcsebno us^peh zadnjega naa je raz-veselil, ker vidimo njegov napredek in vse-stransko uporaWjivost. Najlcpša slovenska revija »Planinski Vestnik« Tuđi inozemstvo ga je uvrstilo med sorodjie revije kot enakovredno planinsko glasilo Ljubijiana, 12. oktobra Že ob letošnjem. občnem zboru Sloven-skegra planinskegfa društva smo opozorili na ^Planinski VestnikSpomine in opomine«. Podnaslov pravi, da gre za poglavje o nespodobnostih v planinah. Spo-mini so dragocena kronika o delu naših planinskih pionirjev, opomini pa duhovito kramljanje o nedostojnostih, ki se poka-žejo v planinah, kjer priđe pri nekaterih v sprošćenosti, ki jo nudi narava, na dan i tuđi njih surovost in nizkotnost. Kdor se čuti prizadetega, pravi avtor, da g~a je zasrbelo, naj se nikar ne praska, marv*eč poboljša! Urednik dr. Josip Tominšek izbira za. objavo najboljše prijp^vke kontemplativne in strokovne vsebine. Vidi se, da sKi;Sa nuditi čitateljem lepo celeto, se pravi Ati-| vo, ki kaže plan'nca v stiku s celotnim življenjem v planinah. Slavko Smolej je razmišijal o našem človeku in naših go-rah, inž. Mirko £ušter3ič o planine i jn lovcu. dr. Alojz Merhar o Idealizmu naših planincev, itd. NajveĆ strani posameznh številk zavzemajo seveđa zanimivi popisi pohodov odličnih planincev v domaćih, in tujih gorah in njih 3r«ebna doživetja in prig-ode v planinah. Inž. Rihard Seveo je opisal zanimiv pojav ^glorije« na Rjavini, inž. Vlado šega avoi * zpon na Mon* Ai-guille, Dužan Krivokars /j, popisuje v 2. 3tc-vilki svoy.) pot skozi Fa^aniSke kraie iz-pod šare, Uroš Zupančič pa zimo v gorah ob Planici. Izredno zanimiva je 3. Stevilka z uvodom dr. Pretnarja o ' ežbalni ekskurd.ii SPD v švico. Inž. živko šumer, inž. Fran-ce Avčin, Matevž Frelih, Miha Bizjak, Boris Režek, Vinko Modic, Franc Hvastja, Boris Lavrenčič in dr. Arnošt Brilej so pa popisali svoje življenje ob priliki vzponov na najzanimivejše in naj\-išje švicarske gore. Ta stevilka je drag-ocen dokument o sposobnosti in idealizmu naših planincev in more zanimati vsakogar. Vsa naša javnost in ne samo planinci dobe jasno sliko o delu in uspehih naših planincev v švici. Tuđi vse ostale številke imajo drag-oce- no veljino • ČUnld o turali po ĆaamdBh in tujih gorah. Nad vbc zanimiva. je rubrika >Oboor In društvene vesti«, v kateri se aponmi uredništvo vseh svojih Članov, ki ao umrli ali proelavljajo jubileje. Obenem nudi izčrpno informativno kronikx> o vseh đogodkih doma in na tujem, ki se tićejo planinsftva. Čitatelji so informirani o vseh važnejsih planinskih publikacijah, pod naslovom »Antibarbarus« pa cisti dr. Josip Tominsek slovenSčino. Opozarja na vse ne- pr»vttno«tl plamene alorenieine, katere «e dan za dnem uporabrjajo in katere je treba opustiti. Planinsko pesniltvo pa menda ne cveto med načinu planinci, kajU objavljen je doslej le en sonet in »icer I>ebeljaJcov »Triglavu«. Za zabavo in pouk aluzijo Čitateljem uganke v slikah, ki so trd oreh, kakor sklepamo po stevilu pravilnih resi-tev. Vsi \-eCji članki so ilustrirani z vzor-no reproduciranimi planinskimi sUkami. Življenje japonskega cesarja Japonski cesarski dom je bocate]« od Morcaaovcsa ali BotichiMovega Japon^ki vojaki prelivajo n-v Kitaj?kem kri ter žrtvu}ojo življenje za čast in elavo domovino in ccsarskeira doma. Iz.za eten cezarske palač-e Chviole pa ne pridc nobe-na l>eseda, da l»i povedahi svetu, kaj mi-s!i jiipon^ki vladar o kitaj*ko-japr>ntJke.m konfliktu in kaj pravi na reakcijo svet^v-nejra javne^ra mnen^a na nov krvavi vihar na Daljnem vzbodu. ^Sin Solnoa« moUi in nihče ne ve. ali molči zato, ker o stvari ni poučen, ali pa zato, ker je tu u 6;un spreten diplomat. Ceear Hirohito ^*6taja ob šestih zjutmj. Za za)trk im-a jajce s slanino, ovseno ka?o in pomarančni sok. Zajtrkuje e cenarieo in otroki. Po z-ajtrku čita novine, potem pre pa na izprehod na vrt. Po izprehođu zaone ob 10 delaU. O*> 11 pokliče evo^e raupnike, da ga informirajo o važnih državnih jM>slih. Ceearjevo zanimanje je osredotočeno na zg;odovino, zunanje zadeve in sociologijo, zla^ti pa na biologijo. Njejrov najlju*>?-i portret je fotografija, na kateri vidimo japonskega oesarja v evropski ol-leki. ^ede-če?a 7a pisalno raizo na»l mikroskopoTn. Cesar Hirohito j^ star zdaj MS let. Vt*ak dan dela "po več ur. Njecova skrb nieo ea-mo oficijelni državni po^li, tcn.veC* tuđi vo'etvo ei*!-to zasebnih trjrovskih po^lov. Japonski cesarski dom, ki ma jz cesar poglavar, je namreč bo^atejši od Morjranovc-pa ali Rotechiklovepa. Mikadovi osei'ni do-hodiki so največji na svetu, če te^a. kar do-bi od države, niti ne računamo. Cesar ima ogromna •zemljLšču. ol>set'ajcČA več milijonov hektarov. Samo vrednest zem-Ijito t*>e ceni v na>em .lenarju na dol>re tri miljarde. Pa tuđi v vsa-kem večj^m podjet-ju in trgov^ki druaF>i je »Sin Neba« 1m>1 j ali manj uieležcn. On je lelničar velikih bank, prometnih družb iu L >telov. Samo v razna podjetja Investirano cesarjevo prnriO-ž^nje znaša v našem denarju okro^ poldru-£0 miljardo. C-c^arjeva po^l^pji, raztret>€iia po vsej državi, in njih inventai fte ceni na 400 milijonov. Teoretično je Japonska niikadova last. T^ahko pa rečemo, da mu pripada tu4i praktično, saj je njen neomejen vladar. >~i-k}er na evetu ni vladarjeva o-^eba tako v oaeteh, kakor na. Japonskem. Tisoči eaka-jo nanj, kaS?ar se ipelje kam in tusoči po-kleknejo, ko se jim bliža, Nihče si pa ne u pa pogledati pa, ko ee pelje mimo. In te več, po vsej poti nihee re snie ptaii višje, kakor je irtikadova oseba in ludi noben viđen človeski obraz ne snie biti višje. Nihče tor^j ne srne stati na balkonih ali na ^trehah. Krovci in zidarji morajo prenehati z de-lom, če ee pelje mimo ce<=ar. Vki niora>o takoj na tla. Tuđi na stopnicah ali na liodnikih po hišah ljudje n« emejo etati, če se pel>e mimo cesar. Nekoć je zlezel neki stavkujooi na dimnik in vznak protesta je hotel ostati na njem. dokler bi niogel. Zadostovalo je pa opozorilo. da ^e bo peljal mimo ceear, da je takoj zlezel doli. Leta 1934 si je neki ja poneki policijski komiear končal življenje, ker je fril ^apeljal cesarjevo povorko ipomotoma v drupro ulioo, kakor bi jo bil moral. Pred-sednik vla'e se je opravičiK notranj: mi-nister je odstopil, -z. njim pa tuđi šef inertne uprave in mnogo drugih visoldh urad-, ni kov. Se en primer. Neki vojak ei je Tazparal trebuh. ker j© bil izgutnil l^ajonet, ki je, kakor vsa vojna oprema, eesarjeva la^t. Življenje si je končal tu H sprevodnik ce-earjevftia vlaka, ker se je bil odhod vlaka zakasnil >za d-ve minuti. Prostovoljno je šel v smrt šofer. ki je vozil ce«arja. v av-tomobilu, kateremu je med vožnjo po&la pnevmatiika. Tuđi ceearjevo ime je sveto. Redko pra Japon^c izgovori in zelo redko se poj:'.vi v novinah. V takem primeru mora biti vee natiskano z velikimi črkaani. Nol»en list ei ne upa kritizirati niti c-esa-rja, niti njejro-vega doma. Nekoč, ko Še nii?o bili zapleteni v vojno, so za^rozili Japonci z bombardiranjem uredništva nekeiTa v Pekingu izha-jajoče^ra kitaj^kega lis^ta, ker je poročal o cesarjevi l>olezni. In vendar je stari cesar kmalu potem po/Uejrel sladkorni Itolezni. Z vsem tem je omejena tuđi ce^arjeva osebna prcetost in vee življenje na njeiio-vem dvoru. Oe ima cesar vrooico, cau sine njegov osebni ziravnik potipatj žilo samo v svilenih rokavicah. Cesar živi v svoji palači mirno in varno. Samo enkrat, dve leti prediio jo /asedel prestol, je bil pesku-c-on nanj atentat. To je bil pa tako straćen 7.1očin za Japonco, da i-i nihče ne ur>:i govoriti o nj*im. Atentatorjev oče. narodni po-slanec, je takoj odložil svoj mandat, in se 6 svojo družino preseli! v i7^rnan*štvo na .Favo. OfetopiLa je pa takoj tuđi vlada. Nekaj življenjbke tragedije je v tem, »la je bil Hirohito, student naravoslovja in po tradiciji japon^ki Ikjjt, postavljen na čelo države v času, ki je za vse to silno nemjro-den. Nevarna doba zemeljske skorje Indijski geološki zavod v Delhi vodi točno etatistiko o pot res ih in njihovih irtvah. Ravnatelj tc«a zavoda dr. Heron \i prisel na podlaci teh podatkov do zaključa, da 6O zahtevali potresi v zadnjih 1200 letih nad 3 milijone cloveških zrtev. Dr. Heron pravi, da so v zadnjih desotletjrh katastrofalni potresi mno^o pogostejši in moČnejši nego so bili prej. Po nj?govem mnenju je to po-sledica izprememh v zemeljski ekorji. Skor ja naše zemlje se strjuje in no more več tako uspešno klubovati notranjeniu priti-s!:u. Od leta 1910 do 1985 je bilo trikrat toliko katastrofalnih potr?sov, kakor od leta 1885 do 1910. Zadnja lela močno naranča Število žrtev potresov, čeprav si tehnika pri zađe va graditi niše, ki bi kljubovale potresom. Več je število potresov in žrtev v zadnjih letih se pa da deloma pojasniti tuđi z v?stnej5im opazovanjem, z zboljšanjem aparatov in izpoix>lnitvijo roročevalske služ be. Nastala je polarna noč Okrog severnej?a tečaja je nastala polarna noč. S1ernb?r^ov astronomski zavod v Moskvi je sporo«?i 1, da j-e na Severnem tečaju solnee zašlo '25. septembra. Mrak je trajal 14 dni, a včeraj se j£ pričela v oblasti okrog sev^rnega tečaja popolna polarna noč. Zdaj je evlini vir svetlobe v polarnih krajih luna. Jutri bo prvi krajec. Ker je luna zdaj na južni polovici neta, se bo videla na severni polovici sele v drugi polovici oktobra. 19. oktobra bo v oblasti okrog &evernega tečaja &čip in luna bo svetila okrog 14 dni. Na Rudolfovem otoku, kjer eo letala ekspedicije Seveleva, je bil 3. oktobra dan do!g 9 ur 2*2 minut, potem se je pa hitro skrčil. 18. in 19. oktobra bodo videli ljudje na Rudolfavem otoku letos zadnjikrat eolnc?. S solnčnim zahodom ^e prične tuđi tam mrak, ki bo polagoma prehajal v polarno noč. Tema nastane na Rudolfove>m otoku srenii novembra iu trajala bo do konca januarja. Pred solnčnim vzhodom bodo imeli zopet mrak, ki se začne prve dnd fe-bruarja. Na Barrowem rtiču, kjer je pripravljeno letalo Graciansk?aa in kjer napravi jo bazo 7a polete ameriSkega letalca \Viikinsa, je bil 3. oktobra dan dolg 10 ur 4S minut. V t«h knjiii m& kuft 7O[>et pokazalo eolnce irza obzorja. llletna žena 67letnega moža Kratka je bila sakonska sre«ča tJTletnega Williama Grimesa na bombažni plantaži ▼ državi Muaaouri. Gr ime« ee i? bil oženil s llletno Mary Alexandrovo. Toda koanaj sta bila porovena, so Grimesa aretirali zaradi nezakonite poroke z mla dol etno deklico ifi zakon je bil rar\*eljavljen. Mala Marv je hči kTiiela, ki ima £s p^t otrok. IKe ni ugovar-jal njeni poroki. saj mu je šk> v prvi visti za to, da bčerko preeJvrbi, kakor pre v»em staršem, ki imajo mnogo otrok in uvalo de-narja. Grimes je trdil, (Li ima Marv rad in da ji hoće us tvari ti toplo domaće ognji^če. Le poglejte, kako \*po obleko »*em ji ku-pil, je dejal uradniku, ki naj l>i njegov »kle-njeni zakon razveljavil. In Mary jo pritr-dila, da je to najlcpša obleka, kar jih jo kdaj nosila, čeprav i i je bila mnogo prevelika. Marv J3 vicsoka Jele 132 centimetrov in tehta 26 kg. Vest o njeni poroki s starim ni oženi bi t«i-la gotovo silno razburila američko javno mnenje. Ko jo je u radnik vpra^al, kako je* prav za prav prišlo do te čudne zakonske zveze, je deklica, ki je prišla v urad is svojo punčko v naročju, t>mej? oilgovurila, da jo je \Villy neprestano vpra^oval, čo ga ima rada. Pa mu je odgovorila, da ga ima, saj ji je prinaSal daščice. Samo punčko ima >e raje. In ko jo je vpraSal, ali bi ga hotela za moža, je tuđi pritrdila, ker ji ni nihče drugi prinosel toliko dobrot. Pot>m xi \o dal h? lep prstan in odvedol jo je k f.;i.-*tor-ju. Pastor mu je pa dejal, naj ga pusti pri miru, če£, da za neinnnosti ni ma časa. Sl«id-n.jič se je pa dal progovoriti, z^unruiral jo nekaksen ^tih in petini jo dejal, n;i] nt'-rm >clii :, pa fom rekla. Pol em nu> je pa Willy od peljal donvov. Tako je pripovedovala mala Mary, ki t^o jo od njenega staroga moža otipeljali nara vnost v otrosko ziiveti.-<*4\ Maršal Blomberg odpotuje na Azore V Berlinu bo p;"»trjujo. vest. da or|K>tuj« vojni ministar maršal lUfumU'nr v kratktm z vojno Lidjo na Azore. kj«T s! hv-olj (h lm i ka an-frleškemu pakrovire-ljstvu m postaja vavrz-nica. Italije in Neničije. Naetop I*ort.u-^alfk*» v londontkem o« I boru za nevincšavanjo j< to jas-no -pokasal. Blombei^govo poftovanjo iina pa e bili Anglija in Nemčija nf^razuTiieli, da ?»i kupili in raz^lelili med F«'boj port-u^aUke kolonije, f-o bi jih hotela I*ortug^iJska prodati. Od t.iikrat i>e vel'no zno\*a, po javi ja jo vesti, dla bi bilo mdn-o le*ro na poti med Evropo in -Vmeriko. V po>tev prihajajo ti otoki zlasti kot baza za, preko-o<".e>anfik i zt& č n i prome t. Anele>lvi humor Sedanj? napeto politično razinu rje mt«d Anglijo in Haliio &e kaže eevedii tuđi v dovtiplh in namigavanjih, ki w> jih i>o!ni an-gle^ki humoristični listi. Pa tuđi v gledali-^>čih komiki radi ztijajo KaU» r.a ta račun. V nekem londonskom glelali^ču se oininstvo od erca «neje naslednjemu prizoru. Ali veš, da J3 to naikraiAa knjiga, kar »tem jih kdaj čital? — Kako to? — Ker je v nji samo ena be?eda. — Kakšna knjiga pa je to? KakSen je njen naslov? — 1 talijanska, je: Seznam odličnih niož v Italiji. Kupujte domaće blago ! Ane*« Armux)y: . > 112 Princesa Symianoua Rom a n ^ — Da, pri sedanjem tečaju bo zneslo pri&Sžmo toliko. — Katerega nesrečneža si je pa usočfea izbrala za tako srećo ? — Saj vam pravim- da ne vem. — Pojasnite mi vendar. — No, torej, v Epsomu je bil veeraj Derby. Ju-fcranji listi so priobdili rezaiiitate, obenem pa brzojavko iz Kalkute, v kateri je sporočena stevilka, ki je zadela Grund Sweepstake. Toda zaenkrat je znana samo števiika- dobitnik se še ni ogdasil. — Kako pa veste, da se mudi v Sanghaju? — To je kaj eaiostavno. Vsaka srećka Sveep-sta&a ima kupon, od ka^erega je odtrgana. Sve-ženj kuponov so vrnili po prodaji arečk v Kadkuto in na vsakem je zapisano ime in naslov lastnika detione srećke. — Torej je znano, kdo je zadel glavni dobitak? — Ne, kaj ti srečna števiBca je med kuponi, ki jih je kupil skupno ^«vi«*ki dobrodelni odbor v korist sirotfenice v Zi-Ka-Wei. Na svežnju je označen samo odbor. Edino, kar je zn'sno* je to, da je bila srečka prodana na svečanosti 30. maja v Francoskem khibu. Tudd vi ste teli tasn. — In se ni še nihče poiglasil? — To bo cedrvammo previdna stonomnost... ra-zeai ce morda niti sam se ne ve, dra. ga je doletela tako veiika sreča. Lahko vam saimo povem, da jaz nisesm ta sirečsnež. Grof je posta! silno nemiran. De Mervent se je prijel za glavo: — Saj res... morda ste pa vi zadeli glavni do-bitek? 1 — J^js? — je vpraSal Robert presenećeno. '** — Seveda vi. Zakaj j>a ne? Kolikor se spomi-njam — in La Goszette«! >Datly Express«! Vse liste! — je naročil de Mervent ipia&foemu, dočim je BranceJin hitro potegnil iz žepa denarnico. Vzel je iz nje arecko, jo razgrail in zopet aio-žhL Pri tem. je siino pre»biedeL Ko so prmesli novine, jih je ataše hitiro prečitaJ, potem je pa dvi-gnil glavo in vprašai: — Vaša stevilka? —- Ne... Povejte vi! De Mervent je dejal: — 13.777, serija W. Avtamatićno, ves iz sebe in molče je položil Robert sreako ^-X*so mi imzvne vaše fanovinsike razme'e, U