ei Savo. a uraiu ŠTEV.: 21., LETO: XVIII 11. NOVEMBRA 1978 V Novi Gorici se je v dneh od 12.—14. 10. 78. odvijal 10. kongres Zveze socialistične mladine Slovenije. V tem zapisu hi rad opisal nekaj nepozabnih vtisov iz prelepe Nove Gorice, kakor tudi najpomembnejša dogajanja na 10. kongresu samem. Nova Gorica, mlado slovensko mesto, nadvse praznično je pričakalo delegate in goste 10. kongresa ZSMS. Vsa v zastavah je v lepem vremenu, kakršnega si lahko človek samo zaželi, in oh zvokih koračnic in borbenih pesmi iz zvočnikov po celem mestu, dajala vtis nezadržne moči in svežine, kakor da se ponovno rojeva. V Novo Gorico je prišlo 7;](i delegatov 10. kongresa ZSMS. z namenom, da ocenijo svoje dosedanje delo in začrtajo pot za prihodnje kongresno obdobje. Kongresu je prisostvovalo tudi preko 250 gostov in novinarjev iz Slovenije in Jugoslavije, kakor tudi delegacije iz zamejstva. Že prvi vtis nam je povedal, da so se člani odbora za pnipravo 10. kongresa ZSMS in pa mladi Nove Gorice dobro pripravili na ta velik dogodek. Tudi sprejem in razmestitev delegatov sta potekala brezhibno. 10. KONGRES ZSMS OD 12.0014.10.1978 Prvi dan, to je 12. 10. 1978, je ob 14.30 predsednik Republiške konference ZSMS tov. Ljubo Jasnič položil temeljni kamen dijaškega doma »Mitja Gorjup« v Novi Gorici. Prvo plenarno zasedanje se je isti dan ob 16. uri pričelo v kongresni dvorani v osnovni šoli Milojke Štrukelj. 10. kongres ZSMS je otvoril predsednik Republiške konference ZSMS, tov. Ljubo Jasnič, pozdravil je vse prisotne delegate in goste, med njimi še posebno predsednika konference ZSM Jugoslavije, tov. Azema Vlasija, vse najvišje predstavnike družbenega in političnega življenja SR Slovenije in ostale goste kongresa. Po pozdravu je bilo prebrano pozdravno pismo tov. Edvarda Kardelja kongresu. V njem je tov. Kardelj prisrčno pozdravil kongres in pozitivno ocenil ter vzpodbudil mlade k uspešnemu in nadvse plodnemu delu na kongresu. V nadaljevanju smo delegati imenovali delagaciji za položitev venca na grobnico padlih borcev in na grob Mitje Gorjupa, predsednika RK ZSMS od leta 1968 do 1971. Po sprejemu poslovnika in dnevnega reda kongresa ter izvolitvi organov kongresa je besedo prevzel predsednik RK ZSMS, tov. Ljubo Jasnič, ki je v svojem referatu med drugim dejal: »Na današnji dan pred 35. leti je v Kočevski Reki zaključil delo 1. kongres Zveze slovenske mladine, ki je imel zgodovinski pomen za nadaljnji razvoj mladinskega gibanja pri nas. Komaj teden dni po zboru odposlancev slovenskega naroda, ki je postavil temelje novega, demokratičnega družbenega razvoja Slovenije, je 150 delegatov slovenske mladine izvolilo glavni odbor in delegate Slovenije za Zvezo antifašistične mladine Jugoslavije — USAOJ ter sprejelo vrsto delovnih dogovorov in usmeritev. Kongres pomeni prelomnico zato, ker je povezal celotno mlado slovensko generacijo v enotno organizacijo z enotnim ciljem. Zveza slovenske mladine je bila sestavni del OF slovenskega naroda in v USAOJ povezana z mladino Jugoslavije. S tem je ne le formalno, temveč stvarno in življenjsko vsakodnevno v mnogih akcijah in bitkah povedala, da je sestavni del ljudstva. Z udeležbo v borbenih enotah, z množičnimi akcijami na osvobojenem ozemlju, je mlada generacija izpričala svojo privrženost revoluciji, njenim ciljem, programom KPJ, novi družbeni ureditvi Jugoslavije, (Nadaljevanje na 7. strani) OBISK OBALNEGA DRUŠTVA KADROVSKIH DELAVCEV V petek, 27. oktobra, so obiskali Savo člani društva kadrovskih delavcev iz obale. Obalno društvo kadrovskih delavcev združuje kadrovske delavce vseh treh primorskih občin Pirana, Kopra in Nove Gorice. To društvo je bilo ustanovljeno med prvimi društvi kadrovskih delavcev v SRS in združuje preko 100 kadrovskih delavcev obalne regije. S kadrovskimi delavci iz obalnega območja je kranjsko društvo kadrovskih delavcev navezalo tesnejše stike ob priliki obiska kranjskega društva v Kopru v mesecu juliju tl. Takrat so člani našega društva imeli podoben razgovor v Luki Koper. Lahko rečemo, da spadajo tozadevni obiski in izmenjava izkušenj na področju kadrovske dejavnosti v redne programe dela DKD. Na prošnjo obalnega DKD je bilo to povratno srečanje v naši DO. Na srečanju je bilo prisotnih 15 članov našega društva, kot gost pa tudi pomočnik republiškega sekretarja za karovska vprašanja tov. Pavliha. Goste je v imenu DKD Kranja pozdravil predsednik društva otv. Korenčan, v imenu DO pa je goste pozdravila diretorica KS tov. Rakovec in jim zaželela prijetno bivanje na Gorenjskem. Nato jim je predstavila našo DO, posebno pa še naš kadrovski sektor. V nadaljevanju se je razvila živahna razprava. Goste je zanimala organizacija našega kadrovskega sektorja, pomembnost kadrovske funkcije v naši DO in mesto, ki ga zavezma med ostalimi funkcijami (sektorji) v okviru DO. Vprašanja gostov so bila zelo konkretna in so zajela celotno našo dejavnost, oziroma celotno kadrovsko funkcijo. Predstavniki IC so posebej predstavili dejavnost IC in opozorili na povezanost te dejavnosti v okviru kadrovske funkcije. V razpravo sta se vključila tudi direktor skupnosti za zaposlovanje tov. Kalan, ki se je kot član našega DKD udeležil tega razgovora in pomočnik republiškega sekretarja tov. Pavliha. Po razgovoru s sodelavci kadrovskega sektorja so si gostje ogledali proizvodnjo v tovarni avtopnevmatike pod vodstvom sodelavcev iz IC. Po skupno organiziranem razgovoru in med ogledom TAP-a so bili vzpostavljeni osebni stiki posameznih gostov s sodelavci KS.kjerso se gostje zanimali za praktične rešitve na posameznih področjih kadrovske dejavnosti. Poseben interes so pokazali za naš organizirani sprejemni postopek in želeli videti naš organizacijski predpis, ki podobno ureja postopek sklepanja delovnega razmerja in prerazporejanja delavcev na dela in naloge. Po besedah zahvale in priznanja ob slovesu je bilo očitno, da so bili gostje zelo zadovoljni s tem, kar so slišali in videli v naši DO. Zdravko Korenčan 2 JUBILEJ OB 20-LETNICI AVTOMOBILSKE CESTE BRATSTVA IN ENOTNOSTI UOBLJANA-ZAGREB NOVO MESTO, potjo smo oživljali prijetne 21. oktobra 1978 spomine izpred 20 let. Neka- teri so se prvič po tolikih letih Pod pokroviteljstvom repu- srečali in si prisrčno stisnili bliške konference ZSMS, je roke z željo, da se še kdaj bila organizirana osrednja srečamo. proslava ter srečanje starih V Novem mestu so nas brigadirjev veteranov v No- veličastno pričakali. Med mi-vem mestu. mohodom so s ploskanjem Te proslave oziroma sreča- izražali hvaležnost ter trud n j a, smo se udeležili tudi mi, celotni jugoslovanski mladini, bivši brigadirji iz gorenjske Zvrstili so se slavnostni go-regije. Med njimi sem bil tudi vorniki, vsi pa so podčrtali Obisk mldine Save in članov kolektiva Gorenjsko Primorski brigadirji na kateri so sodelovali savski mladinci Tehnična vzgoja v naselju jaz. Ob 6. uri zjutraj smo z dvema avtobusoma krenili izpred hotela »Creina«. Pot v Novo mesto nas je vodila po cesti bratstva in enotnosti med jugoslovanskimi narodi, cesti ki jo je gradilo od aprila do novembra 466 brigad, 53323 brigadirjev. Slovenija je sodelovala s 50 brigadami, v katerih je bilo vključenih 5452 mladink in mladincev. Med takratni pomen izgradnje avtoceste »Bratstva in enotnosti« za Slovenijo in celotno jugoslovansko skupnost. To je bila najdaljša prometna žila, ki so jo zgradili brigadirji. To je cesta, ki je povezala narode Jugoslavije, njihovo gospodarstvo, omogočila vključitev Jugoslavije v mednarodne gospodarske tokove. Naziv ceste ni zgolj simbo- ličen, ni le geslo ali parola. Slehernemu od nas, graditelju, pomeni dosti več. Pomeni med drugim upravičen ponos na opravljeno delo. Ta cesta nas je resnično zbližala. Ne le med gradnjo, temveč tudi po njej. Slovenija se je zbližala z ostalimi bratskimi republikami, Ljubljana, Skopjem —Gevge-lijo, vmes pa na stotine mest, na tisoče vasi, milijoni ljudi, ki so cesto z navdušenjem pozdravili: delavci, kmetje, gospodinje, vsi. Pobudo za izgradnjo ceste je dal tovariš Tito, ko je dejal: »Da bi bili napredna dežela, moramo najprej zgraditi avtocesto od Karavank do Gevgelije. Z delom velja pokazati, s kakšnimi koraki in po katerih poteh se bo razvijala nova Jugoslavija.« Titov poziv mladini je z navdušenjem vsa jugoslovanska mladina sprejela za svojo nalogo. Titovo zaupanje, zaupanje družbe mladi generaciji, ki je že prej neštetokrat dokazala, da je takšnega zaupanja vredna. Stotisoč mladih so se v treh desetletjih gradnje nove družbe prav na delovnih akcijah širom po Jugoslaviji obogatili z največjimi vrednotami, ki lahko plemenitijo graditelja socialistične samoupravne družbe — s tovarištvom, bratstvom in enotnostjo, z ljubeznijo do domovine. Takratna mladina našega kolektiva je dala tudi svoj delež k izgradnji avtoceste »Bratstva in enotnosti« Ljubljana—Zagreb. Te akcije se je iz »Save« udeležilo 6 brigadirjev. 4 mladinci, 2 mladinki. V kolektiv so se vrnili vsi kot udarniki s pohvalami. Nekateri so imeli zaupane pomembne funkcije in dolžnosti. Vsa ta leta je kolektiv »Sava« prispeval k izgradnji naše samoupravne družbe. Mladina »Save« je bila vedno med prvimi, kadar je bilo treba pomagati pri vseh zveznih in republiških akcijah. Še se spomnim besed tov. Tita, ki je rekel ob otvoritvi avtoceste, 29. novembra 1958 v Novem mestu, »Tovariši in tovarišice, mladinci in mladinke. Želel bi, da bi vsa naša mlada generacija šla skozi tako šolo, skozi kakršno ste šli vi tukaj in skozi kakršno so šli tudi tisti pred vami, ki so gradili druge objekte. To je nekaj, kar ni mogoče kupiti z nikakršnim denarjem.« Res je, dragi tovariš Tito, kar si nam rekel »Tovarištva, bratstva in ljubezni do domovine se ne da kupiti.« Zgradili smo, kar smo obljubili in še naprej bomo izgrajevali. Nova mlada generacija gre po naši poti starih brigadirjev. Nadaljevali bodo tam, kjer smo mi končali. Tisoče mladih prihaja na nove delovne akcije. Z neverjetno naglico rastejo novi objekti, ceste, železnice, tovarne, šole, vrtci itd. Te svetle tradicije nadaljujete tudi vi mladi. To je naš dolg tov. Titu in domovini. Na proslavi so peli mladinci in mladinke, pionirji in pionirke. Recitirali so člani gledališča iz Novega mesta in RTV Ljubljana. Godba na pihala garnizije JLA iz Novega mesta je na proslavi igrala in spremljala zbore. Mladinci in mladinke so na koncu skupaj zaplesali brigadirsko kolo. Za vse udeležence tega srečanja je bil organiziran topli obrok na več krajih Novega mesta. Organizirana je bila tudi razstava fotografij in dokumentov iz izgradnje avtoceste Ljubljana — Zagreb. Vse smo si z zanimanjem ogledali. Ob ogledovanju razstave so se razvili tudi prijetni pogovori. Obujali smo prijetne spomine izpred dvajsetih let. Namen te proslave je bil predvsem oceniti ekonomske politične in vzgojne rezultate te velike zvezne delovne akcije, ter dati v trenutku, ko prostovoljno delo mladih spet pridobiva veljavo, spodbudo za nadaljne akcije za še mno-žičnejše in vsebinsko dorečeno delovanje na tem področju. Mladinske delovne akcije so postale šola življenja in izobraževanja, pot k trdnejšemu bratstvu in enotnosti, tovarištva, patriotizmu, uveljavljanju socialističnih vrednosti, v marsičem edinstvena šola na svetu, kot je 23. oktobra 1958 ob svečani otvoritvi dejal tovariš Tito. Marjan Pene.š Tečaj traktoristov IZ STROKOVNIH SEKTORJEV 3 Branko Skaza, dipl. inž. vodja laboratorijev PROBLEMI RAZVOJA /1 LABORATORIJSKE DEJAVNOSTI Ko smo ocenjevali družbenopolitične razmere v delovni organizaciji Sava, smo zapisali, da bo naše napredovanje odvisno od najmanj razvite funkcije in da so nadpovprečno razvite funkcije brez učinka, ker jim ostale ne sledijo. Rast naših proizvodnih kapacitet in obsega proizvodnje je bil v naši delovni organizaciji izredno dinamičen in je še, naši razvojni načrti pa kažejo, da bo tako tudi v prihodnje. Tega pa nikakor ne moremo ugotoviti za razvoj spremljajočih dejavnosti, tj. infrastrukture. Razvoj le- teh ne gre v korak z rastjo proizvodnje, ampak zaostaja. Med dejavnostmi, katerih razvoj je močno zaostal, so tudi naši razvojni laboratoriji. Vzroke za takšno stanje lahko iščemo predvsem v globoko zakoreninjeni miselnosti, da so laboratoriji nekaj, za kar je škoda zapravljati denar, če pa že kaj moramo kupiti, naj bo to čim cenejše in po možnosti večno. Pri nabavi laboratorijskih aparatur se upošteva bolj izkoriščenost aparature kot pa vsebina in kvaliteta rezultatov. Izkoriščenost le- teh naj bi bila maksimalna, po možnosti naj obratujejo v več izmenah in razen razvojnih meritev naj opravljajo še kontrolne. Tako cenimo le količino rezultatov, ne zavedamo pa se, da morajo biti laboratoriji predvsem izvor znanja in izkušenj in da tega ne moremo le količinsko meriti. Preveč smo zaverovani v količinski obseg proizvodnje in mislimo, da se uspešnost našega poslovanja odraža predvsem v količini proizvodov, ki gredo v naša skladišča, premalo pa mislimo na strukturo cene naših izdelkov. Merilo za uspešnost proizvodnje nekega izdelka ni njegova teža, ampak predvsem struktura njegove cene. Uspešna je le taka prodaja, kjer je cena vloženega znanja in dela večja od cene materiala, vloženega v izdelek. V svetu velja merilo, da se na trgu uspešno prodajajo le taki izdelki, pri katerih je cena vgrajenega materiala blizu 50 odstotkov, so nekje na robu uspešnosti in to resnico prav krepko spoznavamo, ko kupujemo razne stroje in surovine na zahodnem tržišču. Zanemariti pa tudi ne moremo dejstva, da naša tehnologija preveč sloni na tujih receptih, ki se pri nas bolj cenijo kot lastno znanje, da imamo v njih večje zaupanje kot v lastne razvojne sposobnosti. Ker v njih ne verjamemo, vanje ali za njihovo delo tudi premalo investiramo in jim onemogočamo, da bi se resnično dokazali in tako se vrtimo v začaranem krogu. Razvojni laboratoriji naj bi bili posredniki med tehnologi in proizvodnjo, v njih bi lahko z uporabo lastnega znanja in izkušenj razvijali lastne tehnologije in lastne tehnološke postopke. Tehnologom morajo dati dvoje bistvenih možnosti: da lahko v primerno opremljenem prostoru razvijajo in preizkušajo nove tehnološke postopke in da lahko v njih testiramo surovine in materiale, ki bodo dali našim izdelkom optimalne lastnosti. To pa pomeni, da morajo biti opremljeni z miniaturnimi proizvodnimi stroji, s katerim lahko razvijamo in preizkušamo nove tehnologije, in nam dajejo tako kvalitetne podatke, da je mogoč direkten prenos laboratorijsko razvitih tehnologij v proizvodnjo ter s takimi merilnimi aparaturami, s katerimi lahko kvalitetno merimo zahtevane lastnosti materialov. Zato morajo biti po svoji opremljenosti za korak pred proizvodnjo in širše opremljeni od kontrolnih laboratorijev, kajti razvojne metode morajo biti predhodnik proizvodnim tehnološkim in kontrolnim postopkom. Seveda pa to ne pomeni, da moramo biti opremljeni tako, da bi lahko razvijali in preizkušali vse mogoče in nemogoče tehnologije. Oprema laboratorijev mora biti prilagojena našim dolgoročnim razvojnim usmeritvam in vedeti mora- mo kaj končno razvijati. Plani razvoja naših razvojnih dejavnosti morajo biti terminsko pred našimi srednjeročnimi plani razvoja delovne organizacije. Pri nas pa je stanje ravno obratno. Oprema v proizvodnji je že zelo sodobna, kjer pa to ni, bo v bližnji bodočnosti. V naših laboratorijih pa praktično nimamo možnosti razvijati tehnoloških postopkov, ker smo praktično brez laboratorijskih strojev, pa še ti kar jih imamo, so izredno zastareli. Nekateri kontrolni laboratoriji postajajo moderneje opremljeni od razvojnih. Povprečna starost naših laboratorijskih strojev in aparatur je precej nad 10 let. Zaradi take opremljenosti laboratoriji dajejo tehnologom zelo slabe možnosti za razvoj tehnoloških postopkov, medtem ko o razvoju bolj zapletenih tehnologij ne moremo niti misliti. Tehnologi v želji, da bi vsaj nekaj preizkusili, zahtevajo že davno zastarele teste, ki jim zelo malo ali praktično nič ne povedo. Z rezultati, ki so mu na razpolago, si ne morejo kaj dosti pomagati. Ker je večina strojev že dotrajana, so tudi rezultati meritev na teh strojih zelo nenatančni, ponovljivost rezultatov je zelo slaba. Tako se tehnologi vedno bolj zatekajo v kontrolne laboratorije, kjer imajo nekatere modernejše ključne aparature. Trenutno je večina opreme tako zastarela, da bi razvojne laboratorije lahko razen redkih izjem, spremenili v tehnični muzej. Nekaj sodobnih aparatur je le v fizikalnem laboratoriju, pa še te bi lahko prešteli na prste ene roke. Kemični laboratorij je še bolj arhaičen. Tu smo še vedno na stopnji pipeter-stva. Nimamo nobene sodobne analitske aparature. Kako je stagniral razvoj naše laboratorijske dejavnosti, nam pove tudi podatek, da so kapacitete ključnih testov v zadnjih 10 letih praktično ostale nespremenjene. V RTI smo se vedno trudili, da bi sledili našemu razvoju in da bi laboratorijska dejavnost kvalitativno in kvantitativno sledila rasti proizvodnje. Vendar se je pri novih razvojnih projektih mislilo v glavnem le na najnujnejšo opremo za kontrolo procesov. Zahteve za razvojno laboratorijsko opremo so se odklanjale z utemeljitvijo, da naj sredstva za opremo razvojnih laboratorijev zagotovi RTI sam in se obnašali, kot da razvoj ni sestavni in prvi del proizvodnega procesa. Trudili smo se, da bi postopoma in načrtno modernizirali naše laboratorije. Modernizacija naj bi bila planska, določena je bila prioriteta nabave laboratorijske opreme. Vendar se ta prioriteta ni upoštevala in se je določala nova na drugih nivojih in večkrat še tistih skromnih sredstev, ki smo jih zagotovili, nismo mogli izrabiti. Tako, namesto da bi se plansko razvijala naša laboratorijska dejavnost, da bi se načrtno opremljali naši laboratoriji, se je vsako leto daljšal seznam nujno potrebne laboratorijske opreme. Na tem seznamu se stalno pojavlja ena in ista oprema, le malo pozicij je izginilo iz tega seznama. Finančna sredstva, ki bi bila potrebna za nabavo te opreme pa postajajo že izredno velika. Pri tem pa ne smemo pozabiti velikega napredka v merilni tehniki. Metode testiranja se izredno hitro razvijajo in posodabljajo, kar pa zahteva nabavo novih merilnih aparatur in merilnih metod. Temu pa naši laboratoriji ne morejo slediti, še manj pa zadovoljevati vsem zahtevam, ker so te že davno presegle zmožnosti naših laboratorijev. Zelo slabo smo opremljeni s stroji za testiranje naših izdelkov, katerih končne lastnosti ne moremo testirati in smo vezani na dobro voljo kupcev, oziroma na zelo drage zunanje usluge. Tako večkrat nismo sposobni izvesti atestiranja naših izdelkov, kar nas v takih primerih postavlja v podrejeni položaj. Zaradi slabe opreme so tudi naše možnosti za pridobitev določenih testnih mest zelo majhne. Zadnja leta se trudimo, da bi organizacijsko uredili zbiranje sredstev za načrtno modernizacijo naših laboratorijev, tako razvojnih kot kontrolnih. Sredstva naj bi se zagotovila na dva načina: — s samoupravnim združevanjem sredstev za laboratorijsko opremo skupnega pomena. — Po dogovoru s posameznimi tozdi bi lahko vsa-(Nadaljevanje na 4. strani) 4 PABERKI SAMOUPRAVLJALSKI LEKSIKON Cisti dohodek deficit (Z vidika bilančne sheme) del skupnega dohodka, ki ostane po kritju poslovnih stroškov, plačilu prometnega davka in plačilu pogodbenih in zakonskih obveznosti iz dohodka. Z vidika delitve označuje čisti dohodek tisti del dohodka, ki ostane po poravnavi obveznosti iz dohodka in o čigar delitvi na osebne dohodke, skupno porabo in poslovni sklad odločajo združeni delavci. DAVČNA OSNOVA Osnovna velikost ali vrednost za obračun davčne obveznosti. Davčna osnova je postala zelo pomemben instrument, odkar služi obdavčevanje razen v fiskalne namene tudi kot instrument ekonomskega razvoja, socialne in demografske politike itd. Danes zavzema eno osrednjih mest v vsaki davčni politiki. DAVČNA STOPNJA Velikost davčnega bremena po eni davčni enoti, ki jo v sodobni praksi izražamo v odstotkih od davčne osnove. Davčne stopnje so lahko proporcionalne, progresivne in degresivne. Socialno usmerjena davčna politika ponavadi uporablja progresivne stopnje. Vsaka negativna razlika med potrebami in razpoložljivimi sredstvi, med izdatki in dohodki pa predstavlja izgubo, primanjkljaj, pomanjkanje. V zunanji trgovini pride do trgovinskega deficita, če je v določenem obdobju vrednost uvoženega blaga večja od vrednosti izvoženega. Deficit ali pasiva v plačilni bilanci nastane takrat, ko so skupna plačila neke države v tujini večja od skupnih prejemkov (plačil) iz tujine v istem obdobju, pri čemer gre za plačila in prejemke v tujih plačilnih sredstvih (devizah). Pojem deficit se uporablja tudi za primanjkljaj v blagajni, skladišču, raznih splošnih bilancah itd. (deficit električne energije, gradbenega materiala, jekla idr.) DELITEV Pogoji, pod katerimi delavec vključen v družbeni proces proizvodnje, dobiva nadomestilo za svoje delo. Ti pogoji so določeni z njegovim družbenoekonomskim položajem oz. s proizvodnimi odnosi, ki določajo družbenoekonomsko ureditev neke države. V kapitalističnih proizvodnih odnosih delavec prodaja svojo delovno silo kot blago in za to prejema najemnino za čas, prebit na PROBLEMI. (Nadaljevanje s 3. strani) ko leto sestavljali prioritetno listo nabave laboratorijskih aparatur. Potrebna sredstva bi se vnašala vsako leto v gospodarski načrt. Posamezni tozdi naj bi združevali sredstva za tiste aparature, za katere imajo interes in sicer naj bi bila njihova finančna udeležba pri nabavi posameznih aparatur sorazmerna njihovemu interesu. — V vsakem projektu naj bi bila zagotovljena sredstva za nabavo laboratorijske in merilne opreme, ki je potrebna za razvoj in spremljanje določene tehnologije. Menimo, da le na ta način lahko zagotovimo nemoteno in hitro uvajanje novih tehnologij in vključimo v izdelek tudi ceno lastnega znanja. Ta nov način zbiranja sredstev smo izpeljali šele letos, ker prejšnja leta to zaradi objektivnih težav (reorganizacija, spremembe uvoznih režimov) ni bilo mogoče. Trenutno imamo odobren uvoz laboratorijske in merilne opreme v višini 4,5 milj din. Sedaj s strahom čakamo, ali bo uspelo zagotoviti potrebna devizna sredstva za nabavo te opreme in se bojimo, da se ne bi zopet začel začarani krog modernizacije laboratorijev. Ena izmed velikih težav, ki onemogočajo uspešno delo laboratorijev je tudi prostorska razdrobljenost in utesnjenost laboratorijev. Laboratoriji so razmetani po vseh koncih tovarne, kar zelo otežuje tirgani-zacijo dela v laboratoriju in optimalno izkoriščanje kadra. Prostori so v večini primerov prenapolnjeni in praktično neustrezni za namestitev opreme, pogoji za delo so izredno težavni in ogosto zdravju škodljivi, e več let se borimo za centralizacijo vseh laboratorijev. Trenutno je v izdelavi študija za zgraditev razvojnega centra, ki vključuje tudi laboratorijsko dejavnost, kar nam daje upanje na svetlejšo bodočnost. delu. V socialističnih državah z državno vodenim gospodarstvom, delavec dobiva plačo za delo glede na čas, prebit na delu, ob večjih ali manjših popravkih z dopolnilnimi merili. V naših samoupravnih socialističnih proizvodnih odnosih imajo delavci neodtujljivo pravico, da odločajo o delitvi novoustvarjene vrednosti, izhajajoč iz načela delitve po delu, oz. po prispevku, ki ga dajo s svojim tekočim in minulim delom za doseganje rezultatov dela s popravki, ki izražajo socialistično solidarnost delavcev. DELITVENA BILANCA Bilanca organizacije združenega dela, v kateri so družbena sredstva (aktiva in pasiva) izkazana po temeljnih organizacijah združenega dela. Pravzaprav se z delitveno bilanco delijo družbena sredstva na tozd, ki so v postopku konstituiranja in prevzemanja pravice do upravljanja in odgovornosti za ohranitev in krepitev splošnodružbenega premoženja. DELOVNA SILA Vse telesne in duševne sposobnosti človeka, ki pridejo do izraza pri opravljanju dela. To vključuje tudi pridobljeno znanje, spretnost, delovne navade in druge momente, ki usposabljajo človeka za opravljanje dela določene vrste in zapletenosti. Zaradi tega delovna sila ni le splošna in naravna (število delavcev), temveč ima lahko bolj ali manj razvita, kar opredeljuje sposobnost človeka, da z delom v določenem času in ob določeni intenzivnosti trošenja delovne sile, doseže določen učinek. Z delom se delovna sila troši, vendar se kot živa sila človeka obnavlja s prehrano, dopusti in drugimi sredstvi, ki vzdržujejo sposobnost človeškega organizma, da vedno razodeva ustrezno moč. DELOVNA STORILNOST Kvantitativen in kvalitativen učinek vloženega človeškega dela. Kvantitativen učinek izmerimo tako, da količino proizvodnje delimo z vloženim delom (npr. številom delovnih ur), medtem kb dobimo kvalitativni učinek tako, da presežek proizvodov delimo z vloženim delom. NOVOSTI V GUMARSTVU Izdelki sestavljene organizacije združenega dela BOROVO si letošnje leto vedno bolj uspešno utrjujejo pot na tuja tržišča. V zadnjih osmih mesecih je kombinat izvozil za 464,2 milijona dinarjev gumijeve obutve in gumijevega tehničnega blaga. Zlasti vidne rezultate so dosegli pri prodaji gumijevega tehničnega blaga, ki so ga na tržišče Italije, ZR Nemčije, Francije, Sovjetske zveze, Švice in CSSR izvozili več kot 3.000 ton. V ta izvoz je vključena tudi prodaja 13.000 kosov radialnih in 43.000 kosov diagonalnih avtomobilskih gum. (Gospodarski vestnik, 21. 9. 1978, str. 22) DRUŠTVO DIATI VAS OBVEŠČA Izvršilni odbor Društva izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav (DIATI) občine Kranj je v oktobru poslal organizacijam sindikata in vodstvom združenega dela večjih delovnih organizacij v občini priporočilo o ustanovitvi sekcij DIATI v organizacijah združenega dela. Glede na specifično problematiko v organizacijah združenega dela naj hi bile sekcije podaljšana roka društva DIATI, kjer bi se avtorji inovacijskih predlogov lahko pogovorili o težavah in uspehih na tem področju in se potem s skupnimi močmi lotili reševanja oz. izholjšanja stanja inovacijske dejavnosti, ki lahko v veliki meri prispeva k boljšemu gospodarskemu uspehu. Z akcijo o ustanovitvi sekcije DIATI bomo začeli tudi v naši delovni organizaciji in vas bomo o poteku sproti obveščali. Saša V______________________________________ J ZANIMIVO 5 SAVSKA AVTOPNEVMATIKA DOMA IN V SVETU Promet s pnevmatiko v Savi se je v zadnjih petih letih potrojil. Poleg tako nagle rasti realizacije je še važnejši napredek v tehnologiji, saj je znano, da Sava danes izdeluje poleg klasične diagonalne pnevmatike tudi vse vrste potniških radialnih gum v jeklarni in tekstilni izvedbi ter tovarne radialne gume. V naslednjem letu pa se ho proizvodni program zaokrožil še z radialno poltovorno pnevmatiko. Tako hitra količinska rast in dokaj kompliciran ter strokovno zahteven proizvodni program sta zahtevala seveda tudi na področju plasmaja naših izdelkov korenite poslovne in organizacijske spremembe. Seveda pri tem ne smemo pozabiti tudi na izredno naglo rast izvoza, ki je od 4,7 mio U$ v letu 1974 n a rast el na 10,0 mio U$ letos. Brez popolnoma spremenjenega pristopa k realizaciji izvoza hi bilo ta rezultat nemogoče doseči. rezervni deli avtomobila, glavna dejavnost (»avtohiše«). Vse bolj pomembna postaja prodaja potniške pnevmatike na bencinskih črpalkah. Te imajo navadno zelo ugodno lokacijo in dovolj prostora, da kupec svoj avtomobil lahko parkira, medtem ko kupuje gume. Naši pomembni partnerji pa so tudi delovne organizacije, ki so jih ustanovila transportna podjetja, navadno na republiškem nivoju — za oskrbo z rezervnimi deli za avtobuse Skušal bom navesti nekatere spremembe, predvsem v načinu prodaje pnevmatike, ki so omogočile, da je prodaja potekala brez večjih težav. Prevladuje namreč mnenje, da se savska pnevmatika »prodaja sama«, in zato ni potrebno niti posebnega znanja niti pretiranega truda in delo je opravljeno. Ta miselnost izvira še iz časov, ko je v Jugoslaviji primanjkovalo pnevmatike in v tistem obdobju je bil največji problem, kako pravično razporediti mnogo premajhne količine gum. Danes imamo popolnoma spremenjeno situacijo, saj so vsi proizvajalci močno povečali svoje kapacitete in tako je pritisk na trg in konkurenčni boj vse večji. Še huje je na tujih tržiščih, kjer je konkurenca še mnogo močnejša in je znano, da so nekatere zelo renomirane firme, znani proizvajalci pnevmatike, zašli v hude krizne situacije, tako da so drastično zmanjšali proizvodnjo in že nekaj let delajo z izgubo. Zaradi povečanih kapacitet in mnogo boljše kvalitete je gum v svetu že nekaj let preveč. Prodaja avtopnevmatike se je skupno z nekaterimi drugimi strokovnimi sektorji in službami skušala prilagoditi spremenjenim razmeram. Velik napredek smo v sodelovanju z operativno pripravo TAP napravili pri planiranju. Hitro reagiramo na potrebe trga, pri čemer pa pazimo, da to ne vpliva negativno na izkoriščanje proizvodnih kapacitet. Uvedli smo poseben sistem disponira-nja, s čimer lahko za vsakega kupca odredimo, kdaj bo šla določena pošiljka, kar je še posebej važno za izvozne posle in dobave prvi opremi. Poleg tega pa s tem onemogočimo, da bi posameznih vrst pnevmatike Franc Indihar, direktor PS TAP prodali več, kot jih proizvedemo. V politiki prodaje smo naredili nekatere korenite spremembe. Povečala se je udeležba dobav pnevmatike za t. i. prvo opremo, to je tovarnam avtomobilov. Z našo pnevmatiko so opremljena vsa vozila, ki jih izdelujejo TAM, IMV, TAS in Cimos. Usmeritev na proizvajalce vozil je nujna, saj je znano, da ima sodobna potniška radialna pnevmatika z jeklenim pasom skoraj enako življenjsko dobo kot avtomobil in se torej vse manj kupuje pnevmatika v t. i. nadomestni vgradnji (potrošnikom). Tudi pri prodaji ostalim kupcem na jugoslovanskem trgu smo napravili nekatere večje spremembe. Tako se plasira že skoraj polovica pnevmatike, ki je namenjena našemu potrošniku, skozi področno prodajo Sava Commerca. V ta namen imamo filialna skladišča in naše prodajalne, ki so vse opremljene tudi za prodajo pnevmatike. Ostali del prodaje na domačem trgu pa poteka preko velikih trgovskih del. organizacij, predvsem takih, ki jim je avtomobil in sestavni ter Janez Grm, vodja izvoza in tovorna vozila. Za prodajo tovorne pnevmatike je pomembna pred približno dvema letoma ustanovljena tehnična svetovalna služba. Delavci v tej dejavnosti imajo nalogo obiskovati potrošnike pnevmatike — ponavadi so to večja transportna podjetja — jih seznanjati z lastostmi naših plaščev, njihova naloga pa je še posebno pomembna, kadar začnemo s proizvodnjo novih izdelkov, ki jih trg še ne pozna. Ta dejavnost jev relativno kratkem razdobju pokazala odlične rezultate. Poleg tega imajo strokovni svetovalci nalogo obiskovati tudi prodajalne s pnevmatiko in vulkanizerske delavnice in zaposlene v le-teh seznanjati z lastnostmi naše pnevmatike. Ob tem naj pripomnim, da smo ugotovili, da imajo predvsem prodajalci o pnevmatiki zelo pomanjkljivo znanje. Tudi uspehi v izvozu niso prišli sami od sebe. Zahtevali so angažiranje in veliko iznajdljivosti, tako da danes lahko že govorimo, da je naša pnevmatika vsaj v nekaterih deželah sveta znana in priznana. Omenil bi dejstvo, daje naš največ- ji kupec Volkswagen, zaradi česar je pri nas izdelana pnevmatika prisotna na vseh kontinentih sveta. Z veseljem lahko ugotovimo, da se danes n. pr. na Švedskem že proda 3 odstotke, v Nizozemski pa 2 odstotka gum, ki nosijo ime »Sava«. Marsikateri večji proizvajalec pnevmatike se ne more pohvaliti s podobnimi dejstvi. »Savo« poznajo še v mnogih drugih deželah, tako v Iranu, Egiptu, v USA, na Danskem in v Nigeriji. Pri tem naj omenim še to, da moramo, da ne bi motili mednarodnih tokov blaga, prodajo usklajevati z našim sovlagateljem Semperitom, kot tudi z drugimi jugoslovanskimi proizvajalci pnevmatike. Tovarna avtopnevmatike je pred tem, da s peto fazo izgradnje bistveno poveča svoje zmogljivosti. Pri tem je seveda treba misliti na to, da bomo morali proizvedene gume tudi prodati. Ob visokem nivoju kvalitete, slovesu, ki ga uživa naša pnevmatika, predvsem pa z nenehnim osvajanjem novih sodobnih izdelkov, nam to ne bo težko. Kljub temu pa je treba tudi v prodaji napraviti še marsikaj, da bodo vložena sredstva zares obrodila sadove, ki jih pričakujemo. Še naprej bo treba skrbeti za solidno sodelovanje s tovarnami avtomobilov, ki so naši veliki in redni kupci. Pri prodajnih poteh, ki vodijo do končnega potrošnika, moramo biti zelo previdni, da si ne bi zaradi kratkotrajnih, navideznih uspehov, zaprli možnosti za prisotnost naše pnevmatike na vseh možnih prodajnih mestih. Naš kupec potniške pnevmatike ne bo več dolgo pripravljen kupovati gum na »klasičen« način tako, da jih bo nabavil v trgovini, nesel v bolj ali manj oddaljen parkiran avtomobil, poiskal vulkanizerja, ki mu bo morda v nekaj urah montiral gume. Tudi pri nas bo, kot je že navada v svetu, potrošnik zahteval »kompletni servis« na enem mestu in pnevmatiko bo prodal le tisti, ki mu jo bo ponudil na tak način. Pred nami je torej naloga, da delno sami, delno pa v sodelovanju z drugimi trgovskimi delovnimi organizacijami čimhitreje uvedemo tak modernejši način prodaje. (Nadaljevanje na 18. strani) 6 POTOPIS 17 DNI V PROVANSI MUZEJ V LA CIOTATU »Veseli smo, ko vas zopet spremljamo pri ogledu muzeja v La Ciotatu. Po 20-letni tradiciji si mladi Kranjčani v času svojega bivanja v Franciji ogledajo naš muzej. Tako nekako nas je v muzeju pozdravil direktor muzeja in nas popeljal v prostore muzeja, ki ga že počasi načenja zob časa in ga po malem že prenavljajo. Muzej hrani obilo zanimivega gradiva iz različnih obdobij človekovega ustvarjanja, predvsem na področju ribištva in ladjedelništva, kajti skoraj 2000 let staro mesto La Ciotat je raslo in se razvijalo kot se še danes, od teh dveh panog. Kako zelo pomemben je bil za mesto ribolov, najbolje pove riba v mestnem grbu. Sami predmeti, razstavljeni v muzeju, so dokaj dobro ohranjeni, vendar so razstavni prostori odločno premajhni. Muzej se ponaša s sliko mesta La Ciotat izpred 200 let in maketo iz tistega časa. Na stenah so poleg slik izobešene zastave raznih podjetij, ki so bila nekoč v mestu, danes pa je ostal nanje samo še spomin. Posebno pozornost zasluži prostor, namenjen ribištvu, kjer so razstavljene košare, ki so nekoč rabile za ribolov in narisane ribe, ki so nekoč vznemirjale ljudi ob Ažurni obali. Tu je še prapor ribičev, ki je bil izdelan s pomočjo risb, ki so jih našli, in uniforma ribiškega sodnika. Tudi ladjedelništvo in mornarica imata svoj prostor v muzeju. Domačini se radi pohvalijo da sta dva njihova meščana postala admirala. Razstavljene so makete raznih ladij in parnikov, ki so bili izdelani v domači ladjedelnici in seveda mornariške uniforme. Svoje mesto v muzeju imajo tudi folklorni predmeti pokrajine in religiozni dodatki iz kopalnic v mestu. Ko govoriš o Franciji, ne moreš mimo njihovega nacionalnega športa, balinanja namreč, ki so ga leta 1910 izumili prav Francozi, in ga imenovali »petang«. Takrat so bile krogle lesene in so imele' žeblje. To smo med množico razstavljenih predmetov, poleg prvih motorjev, najbolj občudovali. Mimogrede naj povem, da smo se včasih odzvali izzivu na balinanje in da se nam je kar dostikrat posrečilo zmagati in to se je Francozom zdelo kar za malo. ZALIVI AŽURNE OBALE Bilo je rano jutro, ko smo skozi mesto korakali proti pomolu blizu mestne hiše, kjer nas je čakala majhna ladjica, da nas popelje po zalivih Ažurne obale. Ribiči so se ravno vračali s polnimi mrežami rib in v okolici se je širil vonj po ribah. Počasi smo se vkrcali na palubo ladjice, zabrneli so motorji in že smo krenili novim doživetjem in lepotam naproti. Za nami je ostajala obala, zato pa se nam je nudil lep pogled na panoramo mesta in zaliva. Sončni žarki so dobivali moč in mnogi med nami so se slekli in tako izrabili vožnjo tudi za sončenje. Ladjica je počasi. Utrdba Saint-Andre zgrajena 1366. leta toda vztrajno rezala morsko gladino, naš pogled je bil usmerjen proti kopnem, kjer se je razprostirala zelo divja obala, zgnetena iz peska rjave barve. Te peščene gmote, imenovane Peščene gore, oblikovane od vetra, dežja so nas izivale v svoji enkratnosti, da smo jih slikali in se jim čudili. Kolikor bolj smo se podajali na odprto morje, toliko večji so bili valovi in tudi zibali smo se vsebolje. Tu in tam smo srečali osamljenega turista s čolnom in mu pomahali. Ko smo tako pluli poleg teh obrobij kopnega v zalive Ažurne obale, smo videli, kakšna je razlika v čistosti morja med osamljenimi zalivi in naselji. Navdušili so nas lepi zeleni zalivi in čista morska voda v njih. Le malo kopalcev je bilo na teh krajih. Človek bi rekel, da imajo Francozi polno nudističnih plaž, pa ni tako. Prve turiste, ki so se kopali v obleki, ki so si jo nadeli ob rojstvu, smo videli šele v samotnih zalivih, nekaj kilometrov stran od naselij. To je bilo naše prvo in zadnje srečanje z njimi. Naša nadaljna pozornost je veljala kamnitim hribom z drevjem, ki so svojevrstno oblikovani in človek skoraj ne more verjeti, da so takšne oblike dobili sami, ampak da je v kamenje posegla človeška roka. Kdo ve? Dobra urica in pol je hitro minila in ladjica se je obrnila nazaj proti La Ciotatu. Nekateri smo polegli na klopi in se predajali sončnim žarkom in tišini, ki nas je obdajala. Da pa ne bi med potjo zaspali ali pa preveč zagoreli, so nas nekateri navihanci polivali z morsko vodo. PORQUEROLLE Zadn)i teden bivanja v La Ciotatu v okviru pobratenja mest med Kranjem in La Cio-tatom smo imeli na otoku Porquerolle piknik. Do Toluna smo se pripeljali z avtobusom, potem pa smo se vkrcali na ladjico za 200 oseb in odrinili od kopnega proti otoku Porqu-erolle. Ko se vozimo, nas vse, ki nismo pod streho, pošteno zmočijo morske prhe, ki jih povzroča ladja in kdor ima brisačo s seboj, se hiti zavijati vanjo. Vsa sreča, da ni mraz. Bomo že zdržali, si mislimo. Po nekako polurni vožnji smo prispeli na otok, kjer je polno privezanih čolnov in ladij. Dosti turistov, bi rekel človek na prvi pogled, toda temu ni tako. Otok je velik in tako se skoraj vsi porazgube. Še toliko bolje. Po prašnati cesti korakamo mimo stare vojašnice skozi borov gozd in se potimo. V rokah imamo zaboje z limonado in hrano. Končno se ustavimo in šele tedaj lahko prisluhnemo petju škratov, ki se derejo na vse kriplje. Takšna muzika, instrumentalisti pa se hranijo kar z iglicami. Nenavadno, vsaj za večino nas. Zapodimo se v morske valove in operemo s sebe znoj in prah in žalostno gledamo v nebo, kjer nam le tu in tam pomežikne sonce. Presneto vreme. Toda kdo ne bi izkoristil čudovito čiste morske vode. Ne zmenimo se za vreme, ampak se pridno podimo po vodi, kdor pa omahuje, ali bi šel ali ne, mu te misli prežene prha mivke. Še nad nečim sem bil presenečen. Nikjer avtomobilov, samo vojaška vozila, zato pa toliko več kolesarjev. Če nisem pri nas nikjer videl toliko motorjev v mestih kot v Franciji, potem tudi nisem videl pri nas toliko koles kot na tem otoku. Kar je prijetnega, ponavadi hitro mine, tako je bilo tudi tokrat. Ostal je še čas za ogled male vasice, polne raznih predmetov, ki jih dobiš povsod ob obali. Nič posebnega glede tega, morda le stil gradnje stanovanjskih hiš. Sicer pa otok Porquerolle živi od turizma in to gostinci dobro vedo. Naši dnevi bivanja v Franciji so se počasi iztekali. Za sabo so pustili spomine na prijatelje, s katerimi smo potovali in bivali v pokrajini Pro-vense, prijatelje Francoze in Alžirce, ki so nam pripravili prijetne trenutke, na katere ne bomo pozabili, v Franciji smo preživeli del življenja, ki se ga bomo radi spominjali. Jože Vratarič (konec) TOVARIŠKA SREČANJA Savski upokojenci se radi udeležujemo vaznih tovariških srečanj. Eno takšnih je bilo letos v Majdičevem logu. to je bilo srečanje gorenjskih aktivistov, borcev Prešernove brigade ter brigade garibaldincev, ki so se borili v sestav u Prešernove brigade. Na žalost moramo priznati, da se naše vrste vedno bolj redčijo. Želimo, da bi bilo takih srečanj čimveč. tako se dobimo skupaj in se pogovorimo in poveselimo. Pet rič O MLADINI 7 X. KONGRES ZSMS (Nadaljevanje s 1. strani) ki jo je dober mesec dni zatem sprejelo 11. zasedanje AVNOJ. Znotraj socialistične revolucije in vtkana vanjo, je mlada generacija dala pomemben delež tudi po osvoboditvi, v času obnove in izgradnje domovine. Prav najpomembnejše industrijske objekte je, na Titov poziv, mlada generacija zgradila v zelo kratkem času. Prav ta mlada generacija, ki je dala tudi velike človeške žrtve za novo društvo v svobodni Jugoslaviji, je tesno stala ob Titu in KPJ ob pritistkih na našo državo, ne glede na to, od kod so prihajali in s kakšnimi interesi. Ideje klasikov marksizma v nujnosti samoorganiziranega delavskega razreda, o njihovi osvoboditvi, o njegovem prevzemanju vseh funkcij oblasti v državi, ni slučajno pognala korenine v novi Jugoslaviji. Samoupravljanje, davni sen in cilj delavskega razreda celega sveta, je pri nas pod vodstvom ZK postala stvarnost in je prisotna pri vseh odnosih in področjih delovanja v družbi. Socialistična samoupravna demokracija, je dejal tovariš Tito, se uveljavlja kot posebna oblika diktature proletariata. Od prvih narodnoosvobodilnih odborov, do današnjih oblik delovanja ljudske oblasti, vse je revolucija, ki še traja in ima za cilj osvoboditev človeka, ki bo v družbi prevzel vse funkcije oblasti in upravljanja. Mlada generacija je v vseh obdobjih razvoja samoupravnih odnosov, prispevala pomemben delež, vedno je bila in je ustvarjalna, kritična. Tako je tudi v obdobju, ki ga poznamo po novi Ustavi, Zakonu o združenem delu, kongresih ZK, v obdobju med 9. in 10. kongresom ZSMS. Tov. Jasnič je v nadaljevanju svojega referata opozoril tudi na več velikih nalog, ki so pred našo družbo, med katerimi so najpomembnejše: konstituiranje družbe na temeljih ustave, nadaljnje mobilizi-ranje delavskega razreda in vseh delovnih ljudi, vseh naprednih družbenih sil, organiziranih v SZDL, sindikatih, ZSM in drugih družbenih organizacijah v boju za razvoj političnega sistema socialističnega samoupravljanja, graditev ter nenehno potrjevanje nacionalne enakopravnosti in svobode vsakega našega naroda in narodnosti, vsake republike in pokrajine, utrjevanje bratstva in enotnosti naše socialistične skupnosti na teh temeljih, krepitev JLA, razvijanje splošnega ljudskega odpora in samozaščite itd. Posebno pozornost je tov. Jasnič posvetil delegatskemu sistemu, za katerega je dejal, da je kljub nekaterim pojavom nezaupanja že potrdil svojo moč in vitalnost. V tem kratkem obdobju smo si pridobili dragocene samoupravne demokratične izkušnje, kar je zelo pomembno za nadaljnji razvoj družbenih odnosov in njihovo humanizacijo. Tudi vnaprej mora iti naše delovanje v takšni smeri, da bo sistem rasel v močno gonilno silo razvoja naše družbe. Mesto delovanja ZSM mora biti tudi v bodoče v takšnem sistemu — v enakopravnem dialogu, v nenehni povezanosti z delom delegacij in delegatov, v stalnem idejnopolitičnem boju za najbolj primerne rešitve v našem razvoju v vseh organih samoupravljanja, v združenem delu, v krajevnih skupnostih, v samoupravnih interesnih skupnostih in vseh drugih oblikah samoupravnega organiziranja, skratka v celotnem političnem sistemu naše socialistične samoupravne demokracije. Temu ustrezno moramo v bodoče prilagajati oblike in metode dela ZSM. To pomeni, da se moramo bolje organizirati od osnovne organizacije pa do republiške konference. Še bolj moramo razvijati demokratične odnose znotraj ZSM, kar je poglavitno za uspešno realizacijo njene vloge in za razvijanje demokratičnih odnosov v vsej družbi. Izredno pozornost moramo posvetiti graditvi in delovanju osnovne organizacije, še naprej moramo vztrajati pri tem, da imamo osn. organizacije v vseh okoljih oz. v okviru tozdov v KS, vasi, šoli itd., je poudaril tov. Jasnič. V osnovnih organizacijah se moramo člani ZSM potrjevati s svojo progresivnostjo, doslednostjo, znanjem in razumevanjem pogojev ter dejanskih tokov življenja. Pri tem ne smemo biti organizacijsko togi in statutarno ograjeni, temveč moramo izhajati iz novega spoznanja, da je ZSM kot družbenopolitična organizacija ne samo dolžnost, temveč tudi pravica vsakega mladega človeka, ne glede na njegove nazorske opredelitve. Velikega pomena je tudi to, kakšne vodilne kadre bo imela ZSM v osnovnih organizacijah. Izbirati moramo člane, ki morajo vedeti, kaj je v vsakem trenutku aktualno, ki morajo razumeti probleme, zlasti pa morajo znati organizirati delo mladih. To so bili nekateri kratki izvlečki iz referata predsednika RK ZSMS Slovenije, tov. Ljuba Jasniča, ki je v svojem referatu poudaril še na vrsto področij, kjer naj bi se mladi organizirano borili za boljši jutri. Delegati smo burno pozdravili besede tov. Jasniča, katere so nas obvezale za marsikatero nalogo in akcijo. Po odmoru je sledil pozdravni govor predsednika RK SZDL, tov. Mitje Ribičiča, ki je v svojem govoru podčrtal pomembnost združevanja v enotni fronti SZDL, katera mora biti kot fronta vseh organiziranih socialističnih sil, na čelu z ZK, in vseh samoupravno opredeljenih delovnih ljudi in občanov oblika najširše organiziranega političnega življenja množic in njihovega povezovanja s celotno samoupravno družbo. Sledil je še en pozdravni govor in to govor predsednika konference ZSM, tov. Azima Vlasija, ki je v nadaljevanju poudaril štiri zelo pomembna področja dela oz. naše konkretne in takojšne naloge: 1. Boriti se moramo za boljše in kvalitetnejše delo, večjo produktivnost, in hitrejše odklanjanje subjektivnih slabosti, katere so prisotne v gospodarstvu kot celoti. 2. Vplivati moramo na hitrejšo krepitev in razvoj delegatskih odnosov. Znotraj delegatskega sistema se moramo pojaviti s konkretnimi predlogi, stališči in znotraj tega sistema iskati tudi odgovor. 3. Poudariti je potrebno področje idejnopolitičnega dela, marksističnega izobraževanja in informiranja, ki je sicer sorazmerno dobro razvito, ostalo pa je na starih metodah dela. Ena izmed novih metod naj bi bile javne tribune. 4. Četrto področje pa je področje krepitve organizacijske, akcijske in politične sposobnosti organizacije ZSM. Z govorom tov. Vlasija pa se je plenerna seja tudi končala. Pred kongresno dvorano pa nas je čakalo novo presenečenje. Cela Nova Gorica je bila na ulicah. Pionirji in občani so pripravili dobeseden »špalir« in dolga kača delegatov se je po glavni ulici pomikala proti Trgu Gradnikove brigade, kjer je bila otvoritvena svečanost. Zvečer pa je bil družabni večer. Drugi dan kongresa so delegati delovali v komisijah in sicer: — v komisiji za družbenoekonomske odnose — v komisiji za vzgojo in izobraževanje, kulturo in znanost — v komisiji za interesne dejavnosti mladih — v komisiji za mednarodne odnose Delo v komisijah je potekalo cel dan in razpravljalo je preko 200 delegatov. Mladinci, ki zaradi časovne stiske niso mogli razpravljati, so svoje prispevke oddali. V komisiji za družbenoekonomske odnose, v kateri sem sodeloval, so hile razprave dokaj kvalitetne in že sama uvodna razprava predsednika KMD pri RK ZSMS, tov. Sitarja, nam je pokazala smeri naših razprav oziroma probleme in področja, o katerih velja razpravljati. Delegati so v svojih razpravah poudarili predvsem naslednja področja in do njih zavzeli določena stališča: 1. Tudi ZSM mora s svojim političnim delovanjem zagotavljati pogoje za uveljavljanje temeljnih organizacij združenega dela kot osnovne oblike združenega dela, v katerih delavci uresničujejo ne-odtuljive pravice, da odločajo o svojem delu in o celotnem ustvarjenem dohodku. V tem smislu moramo spodbujati in dajati pobude za organiziranje temeljnih organizacij združenega dela povsod tam, kjer obstajajo za to pogoji v skladu z zakonom o združenem delu, zlasti pa moramo biti pozorni na to, da se delavci v dislociranih obratih in v vseh zaokroženih delih delovnega procesa, kjer obstajajo pogoji, organizirajo v temeljno organizacijo združenega dela, upoštevajoč dejstvo, da je temeljna organizacija združenega dela podlaga za vse oblike združevanja dela in sredstev. Temu procesu, ki pomembno vpliva na razvoj dohodkovnih odnosov in povečevanju individualne in družbene produktivnosti dela, moramo posvetiti posebno pozornost na današnji razpravi. 2. Naša prizadevanja morajo biti usmerjena v uveljavljanje svobodne menjave dela na osnovi samoupravnih odnosov med temeljnimi organizacijami združenega dela, materialne proizvodnje ter drugimi dejavnostmi kot porabniki in organizacijami združenega dela družbenih dejavnosti kot izvajalci neposredno ali v okviru samoupravnih interesnih skupnosti. Pri tem moramo izpostaviti potrebo po usklajenem delovanju vseh dejavnikov, saj bodo le na ta način delovni ljudje v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih tvorno sodelovali pri oblikovanju vsebine programov in izbiri oblik dela družbenih dejavnosti ter končno vplivali tudi na ceno storitev. 3. Kljub temu, da vsi vemo, da so plani instrument druž-beno-ekonomske politike, pa je še vedno precej temeljnih organizacij združenega dela, ki so brez njih ali pa so ti pomanjkljivo izdelani. Zato moramo tudi v ZSM jasno izpostaviti odgovornost, da bodo delavci v vseh sredinah sprejeli svoje razvojne načrte in da se bodo pripravljali in sprejemali vzporedno in hkrati v vseh sredinah in na vseh ravneh. Edino tako bomo dejansko vzpostavili sistem sočasnega, celovitega in kontinuiranega planiranja. Prav tako bo potrebno v ZSM večkrat (Nadaljevanje na 8. strani) 8 O MLADINI X. KONGRES ZSMS (Nadaljevanje s 7. strani) spregovoriti o odgovornosti za neizpolnjevanje obveznosti, sprejetih na osnovi plana in se boriti proti vsakemu formalizmu v procesu nastajanja, sprejemanja in uresničevanja planov. 4. V organizacijah združenega dela se še vedno srečujemo s težavami pri oblikovanju osnov in meril za ugotavljanje prispevka delavcev k delu in rezultatom dela ter razvijanja samoupravnega sporazumevanja na tem področju. Danes še marsikje zanemarjajo osnove delitve osebnih dohodkov kot so: kvalitetna dela, izpolnjevanje rokov, zahtevnost in odgovornost, doseženi prihranki pri surovinah in energiji ter racionalni izrabi delovnega časa. 5. V razpravi so se dotaknili tudi vprašanja metod vrednotenja delovnih nalog in opravil, saj se pri tem srečujemo z raznimi nepravilnostmi, kot na primer: prisotni so poizkusi vrednotenja delovnih rezultatov, ki temelje na ocenjevanju posameznih delavcev. Poleg tega pa je še vedno precej nekritičnega vnašanja tujih metod za merjenje dela v naše razmere, zlasti pa tistih, ki upoštevajo izključno fizične napore. Spodbujati pa moramo rešitve, ki bodo zagotavljale, da bo osebni dohodek bolj odvisen od ustvarjalnosti pri delu in gospodarjenja z družbenimi sredstvi in da bo v sorazmerju z rastjo produktivnosti svojega dela in dela drugih delavcev, s katerimi je združil delo in sredstva ter od celotnega družbenega dela. 6. V času, ko se na vseh področjih vključujemo v organizirano akcijo stabilizacije našega gospodarstva so še posebej poudarili povezanost racionalizatorske in inovacijske dejavnosti z akcijo stabilizacije kot njenim sestavnim delom. Zavedati se moramo, da je za uspešnost stabilizacije potrebna aktivizacija vseh naših ustvarjalnih sil. V dosedanjem razvoju slovenskega gospodarstva nismo uspeli izkoristiti vsega ustvarjalnega potenciala na področju inovacijske dejavnosti. Rešitev vrste gospodarskih problemov za to danes zahteva preusmeritev naše razvojne politike v smislu aktiviranja kvalitetnih dejavnikov razvoja, med katerimi je aktiviranje znanja kot razvojnega dejavnika eden glavnih elementov. Še vedno ugotavljamo, da so akcije in iniciative v zvezi z inovacijami na robu gospodarskega in družbenega interesa ter da tečejo samostojno, organsko, nepovezano z prioritetnimi gospodarskimi in družbenimi akcijami. Da bi odpravili te pomanjkljivosti je tudi ZSM dolžna da ustvarja ugodnejšo družbeno klimo za razvoj inovacijske dejavnosti v tozdih ter raziskovalni sferi in za vključevanje inovacijske dejavnosti v razvojno politiko temeljnih organizacij združenega dela in uveljavljanja sistema materialnega in moralnega nagrajevanja za dosežene uspehe. Tu bo potrebno veliko naporov ne le v smeri pojasnjevanja pomena mno-čižne inventivne dejavnosti, ampak bo potrebna širša akcija, pri čemer so mislili na sredstva javnega obveščanja, na vključitev te dejavnosti v sistem izobraževanja samo-upravljalcev, saj danes le-ta še vedno nima pravega mesta. Veliko več bo potrebno storiti tudi pri vodenju kadrovske politike in seveda elemente delitve dohodka ustrezno povezati s to dejavnostjo, saj vemo, da posebna nadomestila inovatorjem še vedno niso povsod vgrajena kot poseben element delitve dohodka. Zato je potrebna tudi ureditev normativnih aktov za področje inventivne dejavnosti. 7. Odgovornost in skupna akcija združenega dela in vzgojnega izobraževanja mora biti usmerjena k odpravljanju dualizma med izobraževanjem mladih, to je med rednim šolskim sistemom in izobraževanjem zaposlenih delavcev. Študij ob delu mora postati enakovreden rednemu v vseh pogledih, tako vsebinskih kakor tudi ekonomskih. Ena izmed prednostnih nalog nadaljnji družbeno-poli-tični akciji je prav gotovo razvoj funkcije planiranja kadrovskih potreb v organizacijah združenega dela, kajti to je izhodišče in osnova procesa vzgoje in izobraževanja. Samo tisto izobraževanje, ki je odprto na stvarno izkazane potrebe je družbeno koristno in upravičeno. Mislimo, da ni potrebno posebej poudariti, da morajo organizacije združenega dela to nalogo izpeljati v najkrajšem času, glede na prehod, oziroma preobrazbo vzgoje in izobraževanja v sistemu usmerjenega izobraževanja. V tem procesu mora ZSM imeti pomembno vlogo, upoštevajoč tudi njen interes po odpravljanju nenačrtnosti in neorganiziranosti pri izvajanju politike zaposlovanja. Pri tem je potrebno poudariti, da se bomo morali tudi v bodoče v ZSMS še dosledneje zavzemati za smotrno koriščanje obstoječih možnosti in za nadaljnjo rast produktivnosti zaposlovanja, ob istočasni potrebi hitrejšega investicijskega vlaganja na tistih območjih republike, kjer je še nezaposlena delovna sila. Že v preteklem obdobju smo večkrat izpostavili problem pripravništva, misleč pri tem probleme pri zaposlovanju in neizvajanje zakonskih določil, ki urejajo njihov položaj. Danes pa je še vedno v marsikaterih sredinah pripravništvo brez izdelanih programov in brez mentorjevega nadzorstva. Tako pripravniki marsikje predstavljajo le poceni delovno silo. 8. ZSM je dosegla že v preteklem obdobju pomembne rezultate tudi v bitki za stabilnejši gospodarski razvoj. Mladi so v marsikateri organizaciji združenega de]^ odgovorno pristopili k ustvarjanju boljših delovnih rezultatov ter istočasno zahtevali hitrejše odpravljanje vseh slabosti in napak, ki zavirajo uresničevanje zastavljenih družbenih nalog. To dokazuje tudi z akcijami tekmovalnega značaja. Tudi preko teh akcij so mladi dosegli višjo produktivnost dela, racionalnejšo porabo delovnih sredstev, zmanjševanje števila izostankov in zamujanja na delo, zmanjšanje odpadka in podobno. 9. Stanovanjska problematika je eno izmed ključnih vprašanj mladih. 0 tej problematiki smo že v preteklem obdobju večkrat razpravljali. Ugotovitve kažejo, da je še vedno veliko mladih družin brez ustreznih stanovanj. Menimo, da je tudi na tem mestu treba poudariti nujnost nadaljnje, še hitrejše krepitve materialne baze stanovanjskega gospodarstva in izboljšanja obstoječih kriterijev v izgradnji in izrabi stanovanjskega fonda. Prav tako pa je bila v zadnjem času poudarjena zahteva po ponovnem analiziranju obstoječih samoupravnih aktov, s katerimi so urejeni odnosi na tem področju. Posebno perečo problematiko predstavljajo podnajemniki, saj čestokrat za zelo visoke najemnine živijo v nemogočih pogojih. 10. V zadnjem času smo spregovorili večkrat tudi o problemih učencev v gospodarstvu in' problemih mladih delavcev iz drugih republik. V obeh primerih gre za tiste dele mlade generacije, kjer se pojavlja največ socialnih problemov in so večkrat tudi odrinjeni od družbenega odloča- nja. Menimo, da bi morali biti pri reševanju omenjenih vprašanj bolj odgovorni za konkretno ukrepanje, saj le formalna prizadevanja, deklarirana v raznih stališčih in sklepih, ne pripomorejo dosti k celoviti in učinkoviti rešitvi problema. 11. V okviru varstva pri delu moramo še posebej izpostaviti ustvarjanje pogojev za učinkovito in temeljito zdravstveno varstvo, spregovoriti o hitrejšem odpravljanju težkih, monotonih in zdravju škodljivih in nevarnih del, o športno rekreativni dejavnosti v procesu dela in tudi o družbeni prehrani. 12. Ob jasno izdelani programski orientaciji osnovnih organizacij ZSMS in ob aktivnosti mladih delavcev v sindikatu, v zadnjem času zaznavamo vse hitrejše preseganje zaprtosti delovanja v lastnih okvirih, saj je delavska mladina mnogo bolj zastopana v raznih samoupravnih in političnih organih. Ob razmeroma ugodni formalni zastopanosti mladih v organih pa je še vedno veliko premajhen dejanski vpliv na odločanje. Manj usposobljeni mladi sa-moupravljalci ne znajo pravočasno in na adekvaten način reagirati na pojave v svoji sredini in prav tako se v nezadostni meri prenaša njihov vpliv v vse faze družbenega odločanja. To je le del mnenj in napotkov za nadaljnje delo na področju družbenoekonomskih odnosov. Celotno področje je opredeljeno v resoluciji 10. kongresa ZSMS, ki bo dopolnjena s kvalitetnimi predlogi iz razprav delegatov. Tudi delegati v ostalih komisijah so vsebinsko in kvalitetno razpravljali in tudi marsikateri njihov predlog iz razprave bo dopolnil resolucijo. V nedeljo, 14. 10. 1978, pa je bilo drugo plenarno zasedanje v kongresni dvorani v osnovni šoli Milojke Štrukelj. Na tem plenarnem zasedanju smo delegati sprejeli poročila o delu komisij, razrešili organe RK ZSMS, v nadaljevanju pa sprejeli še statut in resolucijo 10. kongresa ZSMS in izvolili delegacijo za 10. kongres ZSMS. Enoglasno je bil izvoljen ter toplo pozdravljen novi predsednik RK ZSMS Boris Bavdek iz Kranja, kakor tudi ostali člani predsedstva RK ZSMS. Delegati in gostje 10. kongresa ZSMS v Novi Gorici smo poslali pozdravno pismo našemu največjemu vzorniku, tovarišu Titu, in s pesmijo »Druže Tito, mi ti se kunemo« zaključili 10. kongres ZSMS v Novi Gorici. Milan Čufer SINDIKAT 9 9. KONGRES ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE SAMOUPRAVLJANJE JE NAŠA POT Vsebina Poudarki iz govora Vinka Hafnerja Predsednik CK ZKS France Popit kongresu Iz razprave predsednika Zveze sindikatov Jugoslavije Mika Špiljka Iz dela kongresnih komisij Programska izhodišča Zveze sindikatov Slovenije Sindikat in druge družbenopolitične organizacije Zaključek Pripravila novinarka GLASA Leopoldina Bogataj 2>i /V. sova kUmiNj Sava pfl Uraivj COMET rediielni gum« z« tereln« vozil« »* čelicnom kartuša m fsšk,T SAVSKA AVTOPNEVMATIKA (Nadaljevanje s 5. strani) Pri pospešeni prodaji tovorne pnevmatike pa bo treba razširiti in organizacijsko bolje opredeliti tehnično svetovalno dejavnost, ki se je že doslej izkazala kot zelo pomemben faktor pri plasmaju te vrste gum. Nasploh pa bo treba našo pnevmatiko čimbolj približati kupcu. Zato je treba poskrbeti, da bomo imeli v vseh večjih mestih po Jugoslaviji svoja dovolj velika skladišča, ki bodo morala biti vsak čas sposobna oskrbovati kupca z našimi izdelki. Doslej smo v »Savi« gledali na propagando dokaj mačehovsko in menili, da ta ni potrebna, saj plasma naših proizvodov nikdar ni bil resno ogrožen. To stališče bo treba, ob vse večjih proizvodnih kapacitetah in vse bolj ostrem konkurenčnem boju spremeniti in na- meniti tej dejavnosti neprimerno večja sredstva. Znano je namreč, da je ravno pnevmatika, predvsem potniška, med najbolj propagiranimi proizvodi sploh. Izvoz je za nas vse bolj življenjska nuja. Način prodaje, ki ga imamo sedaj, ne bo več primeren, ko bomo hoteli izvoziti bistveno več pnevmatike. Na raznih koncih sveta bo treba ustanoviti predstavništva, ki bodo neposredno nadzirala gibanja naših izdelkov. Verjetno se bo pri tem treba dogovoriti z drugimi proizvajalci, da bodo predstavništva čimbolj racionalno izkoriščena. Poleg teh, bo treba opraviti še vrsto manj pomembnih, zato pa tudi važnih nalog, ki bodo zahtevale polno angažiranost tako delavcev v prodaji TAP, kot tudi v vseh ustreznih sektorjih in službah. Franc Indihar TU MED NAMI 19 INOVACIJSKA DEJAVNOST SEMINAR V OPATIJI Sarajevski Patentinvest je tudi letos v sodelovanju z reško razstavo izumov, tehničnih izboljšav in novitet RAST YU 78 organiziral seminar o inovacijski dejavnosti z osrednjo temo »Inovacije in pravice inovatorjev v združenem delu.« Letošnjega seminarja smo se udeležili kar štirje delavci iz naše delovne organizacije, ki aktivno delamo na tem področju: predsednik komisije za obravnavo iznajditeljskih predlogov, stalni sodelavec FRS, predstavnik sindikata, ki je nosilec in pobudnik dejavnosti in referent za iznajdi-teljsko dejavnost. Za tako številno zasedbo smo se odločili na osnovi programa, ki nam ga je posredoval organizator, saj je bil zelo obširen in z mnogimi zanimivimi temami, ki so pri nas še dokaj neobdelane. Pričakovanja se sicer niso v celoti izpolnila, vendar smo zvedeli tudi nekaj novega. Iz izjav predavateljev smo razbrali, da so dokaj seznanjeni s stanjem dejavnosti v organizacijah združenega dela. Glede na problematiko, ki je bila obravnavana v diskusijah, se lahko pohvalimo s stanjem inovacijske dejavnosti v naši delovni organizaciji in imamo dobre pogoje za njen nadaljni razvoj. Zakon o združenem delu se nanaša tudi na ustvarjalnost delavcev v združenem delu. Zato se ustvarjalnost pojavlja kot del sistema združenega dela in se odnosi s področja ustvarjalnosti delavcev urejujejo na osnovah in načelih sistema združenega dela na splošno. To pomeni, da novosti, ki jih prinaša zakon o združenem delu, pogojujejo spremembe nekaterih samoupravnih splošnih aktov. Osnovne postavke zakona o združenem delu v pogledu ustvarjalnosti delavcev so naslednje: a) ustvarjalnosti delavca v združenem delu daje potreben pomen b) delavcu, glede na ustvarjalnost v združenem delu pripadajo posebne pravice c) odnosi, ki nastajajo z ustvarjalnostjo v združenem delu se urejujejo samoupravno po osnovah zakona o združenem delu, vendar v skladu s posebnimi zakonskimi predpisi Zakon o združenem delu daje samo osnove za urejanje odnosov na področju ustvarjalnosti v združenem delu. Zaradi tega samo ta zakon ni dovolj, da bi izključno z uporabo njegovih določil lahko urejevali odnose in posamezne pravice delavcev na podlagi ustvarjalnosti. Podrobno zakonsko urejevanje ustvarjalnosti v združenem delu zahteva tudi odgovarjajoče zakone, tako zvezne kot republiške oz. pokrajinske. Z veljavnostjo zakona o združenem delu je posebno pomembno vprašanje bodočega zveznega zakona, ki mora zamenjati zakon o patentih in tehničnih izboljšavah iz 1. 1960, katerega rešitve v pogledu urejanja položaja inovatorjev so danes zastarele in ne odgovarjajo stopnji razvoja družbenoekonomskih odnosov. Predmet pravnega urejevanja odnosov, ki nastajajo pri inovacijskem delu, so pravice in dolžnosti inovatorjev v združenem delu. Usklajeno z odgovarjajočimi zakonskimi predpisi se pravice in dolžnosti inovatorjev urejajo s samoupravnim splošnim aktom temeljne organizacije združenega dela. Na osnovi tega akta odloča o pravicah in dolžnostih odgovorni samoupravni organ tozda. Za uresničevanje pravic inovatorjev v združenem delu sta najpomembnejša naslednja akta: samoupravni sporazum o pospeševanju ustvarjalnosti na nivoju delovne organizacije in pravilnik o inovacijah delavcev, ki je v skaldu s prej navedenim sporazumom. V materialih, ki smo jih dobili, sta tudi vzorca sporazuma oz. pravilnika, ki zajemata vse najvažnejše člene, ki naj jih vsebujejo tovrstni akti v organizacijah združenega dela. Avtor inovacije, ustvarjene z delom v organizaciji združenega dela ima pravico do posebnega nadomestila. O tem delu določila 130. člena zakona o združenem delu je bilo veliko izrečenega, saj izkušnje kažejo, da je prav to posebno nadomestilo velikokrat sporno vprašanje. Zato naj bi v pravilnikih oz. sporazumih čim natančneje določili kriterije za višino nagrad (in, potem dogovorjeno tudi dosledno upoštevali). Poleg denarnega nadomestila, pa so zelo važen faktor za stimulacijo delavcev-ust-varjalcev moralna priznanja. Poleg diplom, pohval, objav- ljanja o uspelih inovacijah v sredstvih internega obveščanja, naj bi avtorji imeli boljše pogoje npr. pri točkovanju za stanovanja, možnost pri izobraževanju in specializacijah, več dopusta ipd. Predlagani so lahko za priznanja ob raznih državnih oz. republiških praznikih (prvi maj, dan vstaje, dan republike). Prav moralna priznanja dajejo poseben poudarek posameznemu ustvarjalcu, istočasno pa tudi obvezo, da bo tudi vnaprej aktivno sodeloval pri napredku in izgradnji organizacije združenega dela. Vse, kar smo novega zvedeli, naj ne bi ostalo le na papirju, temveč se moramo vsi, ki sodelujemo na področju inovacijske dejavnosti potruditi in prenesti oz. uporabiti v naši delovni organizaciji. Seminar je imel jugoslovanski značaj. Udeležilo se ga je preko 200 slušateljev. Namenjen je bil širšemu krogu kadrov iz organizacij združenega dela, ki de- lajo pri razvoju inventivne dejavnosti, vodstvenemu kadru, strokovnim sodelavcem, ki delajo na pravnem in ekonomskem urejevanju odnosov v organizaciji združenega dela in inovatorjem. Organizator je vključil v program tudi ogled razstave izumov, tehničnih izboljšav in novitet na Reki. Vsi udeleženci seminarja smo prisostvovali svečani otvoritvi razstave, ki jo je v imenu pokrovitelja tovariša Tita odprl podpredsednik izvršnega sveta zveze sindikatov Jugoslavije. Društvo izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav občine Kranj je letos prvič omogočilo ogled razstave RAST YU 78 dvema svojima članoma, ki sta inovatorja in oba člana naše delovne organizacije. Njune vtise in mnenja o razstavi pa boste lahko prebrali v naslednji številki glasila. Saša OZIMNICA V preteklem mesecu je sindikalna organizacija organizirala nakup jabolk za ozimnico. Ker je bil v letošnjem letu, posebno v SR Sloveniji, zaradi pozebe in toče pridelek jabolk skromen in temu primerne tudi cene, smo ozimnico nabavili pri kmetijskem kombinatu v Vinkovcih. Čeprav je organizacija nabave in razdelitve več kot 80 ton ozimnice potekala kar v redu, je vendar treba opozoriti na nekatere težave, ki jih kljub prizadevanjem nismo uspeli odpraviti. V prvi vrsti ni bilo mogoče v celoti kontrolirati kvalitete in količine vsakega posameznega zaboja, ki je bila zelo različna in je bilo zaradi tega več pripomb. Kljub dopolnjevanju posameznih zabojev omenjene pomanjkljivosti ni bilo mogoče odpraviti. Ker so bile pripombe tudi o kvaliteti, smo s predstavnikom kmetijskega kombinata izmerili nekaj vzrocev, ter ugotovili, da je kvaliteta v okviru predpisanih zahtev. Glede na omenjene pomanjkljivosti se bomo v prihod- • nje dogovarjali z drugim dobaviteljem, če bo ponudba ugodna. NOVICA SODELOVANJE S TUJIMI PARTNERJI Industrija gumijevih izdelkov TIGAR iz Pirota in ameriška firma GOODRICH bosta skupaj gradila nove zmogljivosti za proizvodnjo radialne pnevmatike v Pirotu. Izgradnja novega postrojenja bo po sedanjih ocenah in izračunih veljala okrog 700 milijonov dinarjev. Novo postrojenje naj bi pričelo z obratovanjem v letu 1980, zaposlili pa bodo več tisoč delavcev. (Ekonomska politika, 25. 9. 1978, str. 37) 20 PERISKOP S KNJIŽNIH POLIC REDNA LETNA ZBIRKA PREŠERNOVE DRUŽBE 1979 Člani — naročniki bodo letos prejeli naslednji knjižni dar: PREŠERNOV KOLEDAR 1979 bo kot osrednja knjiga zbirke letos še posebno zanimiv. V njem bodo poleg proze in poezije sodobnih slovenskih avtorjev tudi razprave o dogajanjih po 1. svetovni vojni, pa prispevek o novem mednarodnem ekonomskem sistemu, o pojavu evrokomunizma, zapis o starih slovenskih mestih, informativno bogati zapis pred olimpiado leta 1980 v Moskvi, pa še vrsta drobnih zanimivosti in informacij. Knjigo velikega formata bodo krasile barvne reprodukcije slik znamenitega impresionista Matije Jame, obsegala pa bo okrog 200 strani. Boris Režek: CESTA NA MEJO, roman — Sočno in živo napisana pripoved o koroških gruntarjih, njihovih hlapcih, deklah in dninarjih, ki oblikujejo in maličijo ljudi, tragična podoba razmer v predvojnem času, v kateri pa ob koncu le zaslutimo obljubo boljših dni. Miško Kranjec: Čarni nasmeh, dve povesti — ob 70-let-nici našega velikega pisatelja smo v zbirko uvrstili dvoje njegovih pripovednih biserov: »Čarni nasmeh« in »Pot med blažene«. Obe lirsko otožni povesti bosta nedvomno ganili srce vsakega izmed bralcev. Miran Ogrin: Vzhodni veter, potopis — naš znani po- potnik je podnaslovil svojo pripoved: od Urala do Kitajske in do arabskih pustinj, v njegovih zapisih pa zaživi pred nami tisti svet, ki je od nekdaj buril domišljijo Evropejcev in ki nas še danes privlači s svojo tako drugačno, bogato raznolikostjo, skrivnostmi, posebnostmi in lepotami. Draga Černelč s sodelavci: Alergija, zdravstveni priročnik — o alaergiji, njenih vzrokih, posledicah in še zalsti o načinih zdravljenja vemo vse premalo, zato bo knjiga gotovo dobrodošla marsikomu in ne samo bolnikom. Člani, ki so poravnali naročnino do 30. junija letos, bodo prejeli še nagradno knji-’ go: Alan White: Podnebje upora, roman — delo obravnava značilen primer nastanka in delovanja velemestne gverile na vročih tleh Ria de Janeira. Prodorno in pisateljsko slikovito opisuje razmere v senci kapitalistične strahovlade, kakršna je značilna za mnoge dežele Južne Amerike, in vzroke, ki privedejo osrednje junake zgodbe do oboroženega upora z njegovimi tragičnimi posledicami. Omenjeno knjigo lahko prejmejo tudi tisti naročniki, ki so se naročili na zbirko po 30. juniju, le da bodo morali ti doplačati zanjo 50,— dinarjev (broširana) oziroma 65,— dinarjev (vezana). Vse knjige bodo člani — naročniki prejeli v drugi polovici novembra. OBISK V OBRATU III. NA VRHNIKI Lep sončen jesenski popoldan je, ko se skupinica petih Savčanov iz dveh mladinskih osnovnih organizacij stiska in vzdihuje v prepolnem avtobusu, ki vozi proti Novi Gorici. Toda vse se da zdržati, saj smo vendar mladi, ali ne?! Celi in zdravi, čeprav malo preznojeni smo izstopili na Vrhniki, kajti namen našega obiska je bil ogled savskega obrata v Ope-harski ulici, kjer izdelujejo ročno konfekcijo. Zakaj smo organizirali ogled tega malega kolektiva? predvsem zato, da spoznamo del našega podjetja in da bolje spoznamo artikel, ki ga več ali manj vsi imamo. Malo presenečeni smo bili, so smo zavijali z glavne ceste, da ni nobenega znaka, kje sploh je ta obrat, toda povprašali smo mimoidočega in ta nam je rade volje povedal, kako daleč in kam naj zavijemo. In res. Prišli smo pred večjo hišo, kjer je pisalo, da je tu obrat 111. Save iz Kranja. K vratarju je prihitela prijazna Mimi Troha, delovodja obrata, sledil pa je prisrčen stisk rok. Vprašujočemu pogledu je sledilo še vprašanje, ali smo vsi. Kaj drugega smo rekli, kot da smo. No, nič zato če ni tistih, ki so obljubili, da bodo prišli, pa niso, bomo pa mi bolj radovedni, smo jo tolažili. Prijazna tov. Troha nas je popeljala po stopnicah v prostor, kjer je zaposlenih največ de- lavcev, med žene in dekleta namreč, kjer spretne in pridne roke prenašajo, prašijo, lepijo, režejo in oblikujejo kose gumiranega blaga v prijetne barvaste ležalne in sedežne blazine. Delavke so neprenehoma delale in le tu in tam se je na nas ustavil radoveden pogled. Naša gostiteljica pa nam je razlagala proizvodni proces in zahtevnost le tega. Nato nas je popeljala še v spodnji prostor, kjer poteka gumiranje, obrezovanje in kontrola kvalitete. Videli smo ogromne količine blazin, zloženih ena na drugo, ki so čakale da jih bodo delavke pregledale in jih kasneje embalirale. Tako je bil obisk proizvodnje pravzaprav končan. Toda mi se še nismo poslovili, ampak smo se ustavili na dvorišču, kjer je stekel prijeten razgovor o delovnih pogojih v obratu na Vrhniki. Primerjali smo jih z našimi v Kranju. Zanimalo nas je, seveda, kako dela mladina, toda nič ni bilo iz tega. Menda so nekoč bili pridni, danes pa ni več tako, pa tudi malo mladincev je, skoraj nič. Beseda je nanesla seveda tudi na prodajo izdelkov in na osebne dohodke zaposlenih. Prav tako kot mi, si tudi delavci obrata ročne konfekcije želijo oglede proizvodnje v Kranju in ta želja se jim včasih tudi izpolni. Bilo je še veliko izraženega in nedorečenega, čas je hitel. Nam je po želodcih krulilo in smo jo .mahnili v gostilno, da si potešimo glad, tovarišica Mimi pa je odšla med svoje sodelavke in sodelavce. Obisk v Ročni konfekciji na Vrhniki je bil zelo zanimiv. Ogled obrata je bil prijeten, tovarišici Mimi Troha in ostalim se najlepše zahvaljujemo. Jože Vratarič Je takšno parkiranje vozniška kultura? Opažam, da se zadnje čase pojavljajo hude težave s parkirnim prostorom in z ureditvijo le tega. Menda je že vsem jasno, da v naši delovni organizaciji ne dela več samo 1000 ljudi, da nimamo samo 50—100 avtomobilov, da se je to število zelo povečalo in da smo, kar zadeva ureditve parkirnega prostora kar zaspali. Kdo bi sicer rekel, saj imamo ureditev že v načrtu, ampak na načrt avtomobilov ne moremo parkirati. Kdor nima avtomobila, se lahko sladko nasmeje tistim, ki v vsej tej zmedi ne vedo kam in kako bi rešili svoj problem parkiranja. Če se ozremo okrog, lahko vidimo, da avtomobili naših delavcev stojijo vsepovsod, samo še na drevju in na strehah jih ni. Morda bi še kdo postavil avto komu v zelje ali v solato, pa tudi v garažo, če ne bi bilo ograje in vrat. Zato se ne strinjam, če kdo reče, da je to težak in nerešljiv problem. Če je problem samo v prostoru zakaj potem ne uredimo vsaj tega, ki ga imamo tu, mislim na asfaltiranje in označitev parkirnih mest. Največja težava pa je nepravilna izraba teh prostorov. Ko človek pogleda, kako so avtomobili parkirani, dobi občutek, da jih je nanosil skupaj kak vihar. Nekateri brezvestno in skrajno malomarno parkirajo svoje avtomobile in s tem povzročajo še večje zmedo. Prihaja do poškodb in odrgnin avtomobilov, pri voznikih pa do jeze in groženj, kar vse skupaj samo še povečuje problem in obenem zahteva takojšnjo akcijo za rešitev le tega. Moram povedati, da je vratarska služba tu popolnoma nemočna. Kljub opozorilom, prošnjam je vse bob ob steno. Zato pozivam vse lastnike avtomobilov, da spremenijo odnos do sodelavcev, da parkirajo tako, kot je treba in s tem omogočijo parkirni prostor še onim, ki pridejo za njimi. Seveda pa je to treba čim prej dokončno urediti in rešiti to problematiko, kar zgovorno pričajo tile posnetki. Ferdo Golob SPS Oddelek za zavarovanje 21 ŠPORT TURNIR s V MALEM NOGOMETU tflj Tov. Novica in organizacija ZSM Sava sta si prizadevala, da je bil za dan mladosti organiziran turnir v malem nogometu, katerega se je v okviru delovne organizacije Sava udeležilo preko 20 ekip. Tokrat je bila povabljena tudi ekipa, ki so jo sestavljali vojaki iz rodu artilerije. Ta ekipa je na tem turnirju, ki je zelo lepo uspel, osvojila 1. mesto in za to dobila pokal, ki jim ga je izročil tov. Dragiša Novic. Takrat so vojaki obljubili, da nas bodo povabili, ko bodo oni proslavljali dan artilerije. Tako smo bili v soboto, 7. 10. 1978, povabljeni na tekmovanje v 3 disciplinah in s svojo prisotnostjo smo še bolj utrdili naše vezi. Tekmovanje je bilo v košarki, odbojki in malem nogometu. Naši so bili uspešnejši v košarki in nogometu, odbojkarji pa so osvojili 2. mesto. Mislim, da bi takšna tekmovanja morali nadaljevati in jih mogoče popestriti še s kakšno panogo. V soboto je bila savska eki- pa v malem nogometu povabljena na Kodeljevo, kjer je delovna organizacija Totra priredila turnir v malem nogometu. Sodelovalo je 5 ekip. Sava Totra 2:0 Milica Moste 3:0 Pletenine 8:1 Kemična Moste 5:1 Osvojili smo 1. mesto z razliko v golih 18:2. Prireditev je bila lepo pripravljena in je potekala hitro, tako da smo bili z vsem zadovoljni. Ferdo Golob SAR ISTI SAVE NA 6. DELAVSKI ŠAHOVSKI OLIMPIJADI JUGOSLAVIJE V dneh od 23. do 27. septembra je bila v Poreču šesta šahovska olimpijada delavcev Jugoslavije. To je največ ja vsakoletna manifestacija delavskega šaha, saj se hkrati zbere za šahovskimi mizami v športni dvorani hotela Diamant preko 1000 šahistov iz raznih delovnih kolektivov in ustanov iz vseh republik in avtonomnih pokrajin Jugoslavije. Pokroviteljstvo nad tekmovanjem in organizacijo imajo zveza sindikatov Jugoslavije, šahovska zveza in hotelsko turistično podjetje Riviera iz Poreča. Tekmovanje se je odvijalo po takoimenovanem švicarskem sistemu 9 kol, po dve uri igralnega časa za eno igro. Med 155 ekipami je bilo 23 ekip iz Slovenije, med njimi tudi naša. Zares enkratno je bilo igrati v ogromnem šahovskem avditoriju s šahovskimi entuzijasti na zadnjem 155. mestu, pa z najboljšimi šahisti ekipe Mon- tekalo zelo športno, bilo je brez incidentov, sem in tja pa se je pripetil dogodek, ki je imel bolj zabavno plat. Nekaj takega se je primerilo tudi našemu igralcu v dvoboju zadnjega kola z ekipo Radoje Dakiča iz Titograda. Igralec iz Dakiča je protestiral, da ne bo igral z našim šahom, ker je en kmet prevelik. Ko je glavni sodnik odločil, da s spornim šahom igrajo na naslednji mizi, je ta veselo postavil svoje figure na zeleno šahovnico. Kaj dosti pa mu lastni šah ni pomagal, saj se je v izgubljeni poziciji kmalu vdal. Naš tekmovalec, ki je dokaj mirno prenašal muhavosti nasprotnika, se mu je vesel zmage od-dožil: »Priznam, resje tvoj šah boljši.« Na tem mestu se člani ekipe Sava: Janez Marko iz TAP. Siniša Miloševič in Vlasto Bertoncelj iz OSS-SIS. Tone Rebolj iz Vzdrževanja, Brana Kostič iz Vulkana Niš in Vid Gazvoda RTI zahvaljujemo ting iz Zagreba, na čelu z vele-mostrom Damjanovičem in državnim prvakom Marangu-ničem. Ekipa Save, za katero je nastopil tudi naš stari znanec iz gumijad, tov. Brana Kortič iz Vulkana Niš, je odlično pričela tekmovanje. Po treh odigranih kolih se je znašla celo med prvo deseterico. Tudi do osmega kola je bila naša uvrstitev zelo dobra, do 25. mesta. V zadnjih dveh kolih pa nas je zapustila sreča in tako smo na koncu delili 40. do 52. mesto, kar je še vedno v prvi tretjini razvrstitve. Med 23 slovenskimi ekipami smo na šestem mestu. Najboljša slovenska ekipa je bila RTV Ljubljana, za katero je igral Ivo Bajec, na odličnem četrtem mestu. Tekmovanje je po- športnemu društvu Gumar in sindikalni organizaciji, ki sta nam omogočila udeležbo na tem šahovskem tekmovanju. Rezultati, ki jih je dosegla naša ekipa: Sava Livarna Jelsingrad 4:0 Sava : Rudnik Bor 1:3 Sava : Sekretariat za not. zad. Beograd 3 1/2:1/2 Sava : 21. maj Beograd 1/2:3 1/2 Sava : Duga Beograd 3:1 Sava : Zastava Kragujevac 2 1/2:1 1/2 Sava : Elektronska ind. Niš 1 1/2:2 1/2 Sava : Minel Beograd 11/2: :2 1/2 Sava : Radoje Dakič Titograd 2:2 Vid Gazvoda 22 GOSPODARJENJE GOSPODARJENJE V DELOVNI ORGANIZACIJI SAVA V OBDOBJU JANUAR-SEPTEMBER1978 V tretjem kvartalu je bilo ustvarjenega dohodka 98,8 % v odnosu na plan za to obdobje oziroma 1 68,6 mio din, medtem ko je bilo v prvem polletju 1978 ustvarjenega dohodka 209 mio din na kvartal. Ne glede na kolektivni dopust (to je bilo predvideno tudi s planom), so odstopanja od začrtanih poslovnih rezultatov v nekaterih TOZD po devetmesečnem obračunu prevelika. Na to je v tretjem kvartalu v odnosu na prvo polletje znatneje vplivala rast materialnih stroškov in povečanje stopnje razdeljenosti dohodka. V devetih mesecih letošnje- smo proizvedli za 8,8 % več ga leta je bilo proizvedenih izdelkov. 35.466 ton izdelkov. Plan pro- Posamezni TOZD v okviru izvodnje je tako dosežen z in- delovne organizacije so reali-deksom 101,2 v odnosu na ena- zirali proizvodni plan v fizič-ko obdobje pretekleta leta pa nem obsegu sledeče: Proizvodnja ton Indeks na plan Indeks 1-1X78 I —IX%77 TOZD TAP 20.909 101,5 108,1 TOZD VLP 2.317 99,3 106,1 TOZD G TI 4.443 109,3 110,1 TOZD TKI 2.361 98,2 119,6 TOZD RKV 228 118,1 113,7 TOZD UU 000 kv. m ~ tona 5.208 95,6 107,0 SKUPAJ DO: 35.466 101,2 108,8 Omenjena proizvodnja je bila realizirana ob povečanju števila zaposlenih za 34 delavcev, pri čemer znaša stopnja zaposlovanja le 0,9 % in je precej nižja od načrtovane za letošnje leto (4,2 %). Ustvarjena proizvodnja v planirani dinamiki na eni strani ter veliko nižja stopnja zaposlovanja od načrtovane na drugi strani je rezultat visoke stopnje dosežene produktivnosti dela, ki jo merimo v fizičnem obsegu na zaposlenega (ton na delavca). Ta je v odnosu na predvideno večja za 2,2 %, v odnosu na preteklo leto pa 6,8 %. Tudi kvaliteta proizvodnje se v globalu giblje nad normativi, ki smo jih predvideli s planom. Dosežena raven kakovosti izdelkov je znašala 97,35 % kar je za 0,37 % nad planiranim kakovostnim normativom le-ta pa je v primerjavi z letom 1977 postavljena precej višje. Kakovost izdelkov je v vseh proizvodnih TOZD zadovoljiva, razen TOZD Umetno usnje, kjer je odstotek razvrščanja izdelkov umetnega usnja iz prvega kakovostnega razreda v drugo in tretjo kvaliteto ter v odpadek prevelik. Če podatki v proizvodnji, produktivnosti in kvaliteti izdelkov z izjemo umetnega usnja kažejo, da dosegamo oziroma presegamo plansko dinamiko, pa tega ne moremo trditi za realizacijo naših izdelkov. Podatki kažejo, da smo v opazovanem obdobju prodali izdelkov za 1,6 milijarde din, od tega 14,5 % na zunanjem trgu. Omenjeni znesek dosežene realizacije je za 5,7 % nižji kot smo to predvideli z letnim gospodarskim načrtom. Če upoštevamo podatke iz analize kvalitete prodaje DO SAVA-COMMERCE, ki je sicer boljša od predvidene (znižanje rabatov — razen TOZD Umetno usnje, kjer te rezultate znižuje razprodaja umetnega usnja) vidimo, da realizacija v nekaterih TOZD količinsko zaostaja za proizvodnjo, kar se odraža v povečanju zalog, to pa povzroča povečano angažiranje finančnih sredstev in s tem seveda zmanjšanje mase finančnih sredstev, ki smo jih namenili za investicijsko dejavnost. Zaostajanje količinske prodaje v odnosu na proizvodnjo pa je tudi posledica premajhne flek- sibilnosti proizvodnje glede na doseganje boljših prodajnih tržne potrebe. Prav v hitrem rezultatov, in učinkovitem prilagajanju Po posameznih TOZD so naših proizvodnih zmogljivosti bili v devetih mesecih doseženi tržnim potrebam je ključ za sledeči prodajni rezultati: TOZD prodajne poti Neto reali z. Indeks 1 — 1X 1978 Strukt. v 000 din v % na 1-1X1978 plan 1-1X1977 1 2 3 4 TAP domača prodaja Sava-2Commerce izvoz 488.430,1 248.585,5 162.203,7 54,3 27,6 18,1 89,2 94,2 101,9 119,0 104,8 134,9 SKUPAJ: 899.219,3 100,0 95,5 106,1 VLP domača prodaja Sava-7Commerce izvoz 77.497,2 15.705,7 38.285,0 58.9 11.9 29,2 99,4 141,7 102,5 SKUPAJ: 131.487,9 100,0 104,1 GTI domača prodaja Sava-3Commerce izvoz 207.356,4 29.722,1 12.035,5 83,3 11,9 4,8 99,9 123,3 57,8 SKUPAJ: 249.114,0 100,0 98,6 TKI domača prodaja Sava-8Commerce izvoz 76.617,3 17.218.5 1242,8 81,8 18,4 0,2 93,2 120,2 SKUPAJ: 93.593,0 100,0 96,6 RKV domača prodaja Sava-3Commerce izvoz 16.540,4 7.034,4 70,2 29,8 91,8 84,3 SKUPAJ: 23.574,8 100,0 89,4 SKUPAJ: RKV VLP, GTI, TKI 497.769,7 - 99,1 119,8 UU domača prodaja Sava-OCommerce izvoz 163.487,5 18.485,3 18.825,9 81,4 9,2 9,4 83.3 122,7 105,0 62,5 52.3 173,5 SKUPAJ: 200.798,7 100,0 80,3 115,6 DO SAVA KRANJ domača prodaja Sava-OCommerce izvoz 1,029.928,9 336.751,5 231.107,3 64.4 21,1 14.5 91,5 111,9 105,5 99,7 92,7 129,6 SKUPAJ: 1,597.787,7 100,0 94,3 111,2 V NEKATERIH TOZDIH DOSEŽENI V TRETJEM KVARTALO SLABŠI POSLOVNI REZULTATI V ODNOSU NA 1. POLLETJE 1978 Kot je razvidno je plan realizacije dosežen oziroma presežen le za TOZD Velopnev-matika medtem, ko so vsi ostali TOZD pod predvideva- njem. Ob tem je pomembna ugotovitev, da se za delovno organizacijo indeksi realizacije po posameznih kvartalih gibljejo takole: januar — marec aprila—junij julij-september milij. din indeks na plan milij. indeks milj- indeks din na plan din na plan DO SAVA 512,9 104,7 571,9 87,6 512,9 93,2 GOSPODARJENJE 23 Če upoštevamo povečanje cen našim izdelkom v tretjem kvartalu letošnjega leta, je bila zneskovno najmanjša realizacija prav v tretjem kvartalu. To pa "se nazorno odraža v znižanju poslovnih rezultatov, ki smo jih dosegli v prvem kvartalu oziroma v kritičnem doseganju akumulacije nekaterih TOZD, posebno pa TOZD Umetno usnje v tretjem kvartalu. Poleg divergence v doseganju celotnega prihodka (realizacije) v odnosu na proizvodnjo beležimo v tretjem kvar- talu tudi znatnejši porast stroškov proizvodnje v odnosu na dinamiko v prvem polletju letos. Cene reprodukcijskega materiala v drugem polletju znatneje naraščajo predvsem zaradi nakupov pravic deviznih sredstev, ki so bila nujno potrebna, da smo lahko zagotovili kolikor toliko nemoteno preskrbo surovin za proizvodnjo. Eden izmed podatkov, ki nazorno kaže naraščanje stroškov materiala je gibanje povprečne cene osnovnih surovin za kg po posmaez-nih kvartalih. O cena Indeks 1977 din/kg leto 1977 I. kvartal II. kvartal III. kvartal IV. kvartal osn. surovin 21.56 22,80 23,81 24,32 113 Poleg rasta materialnih stroškov je v tretjem kvartalu tudi intenzivnejša stopnja razdeljevanja ustvarjenega do-dohdka. Povečanje planske vrednosti točke se v veliki meri odraža v povečanju razdeljevanja dohodka predvsem v delovno intenzivnih TOZD (TOZD G TI). Omenjena sredstva se intenzivno odražajo v zmanjševanju akumulativnosti vseh TOZD, posebno, oziroma izjemno kritično pa v TOZD Ročna konfekcija Vrhnika in TOZD Umetno usnje. Stagnacijo oziroma zmanjševanje obsega v doseganju dohodka kažejo sledeči podatki: I. kvartal II. kvartal v mio mn II. kvartal Skupaj ustvarjeni dohodek za DO SAVA 204,5 213,3 168,6 586,4 KRITIČNI POSLOVNI REZULTATI V TOZDIH UMETNO USNJE IN VRHNIKA Kot že omenjeno pa moramo oceniti kot izjemno kritične rezultate poslovanja TOZD Umetno usnje. Ta TOZD ugotavlja po periodičnem obračunu za razdobje januar— september 1978 15,808.125,85 din izgube. Iz analize poslovanja so razvidne naslednje ugotovitve: 1. V strukturi cene preko 87 % predstavljajo porabljena sredstva oziroma 80 % same osnovne surovine. Struktura se je bistveno poslabšala zlasti v zadnjem letu in je torej izredno neugodna v odnosu na strukturo gumarske industrije. Ta struktura je zlasti usodna pri umetnem usnju, ker je tehnologija izredno zahtevna. To pomeni, da vsako odstopanje v tehnologiji in najmanjša sprememba v cenah surovin povzroča takojšnje izredno kritične rezultate v poslovanju tega tozda. Prav to se je dogodilo v letošnjem tretjem kvartalu, ko se ugotavlja za 9,606.309,26 din izgube prav zaradi povečanja materialnih stroškov proizvodnje. 2. Umetno usnje je kot modni proizvod izredno občutljiv (široka paleta dezenov in barv) na tržno gibanje in zahteva veliko fleksibilnost proizvodnega programa. Ta lastnost zahteva visoke sortirane zaloge oziroma reden pregled kurantnosti zalog. Tako je bilo na tej osnovi po sklepu DS Umetno usnje (6. redna seja) razprodano v tretjem kvartalu 309.609,35 kv. m umetnega usnja, katerega vrednost (vrednoteno po variabilnih stroških) v zalogah je bila 9,967.817,72 din, iztržena vrednost pa 3,766.001,13 din. Iz omenjene razprodaje je tako nastala izguba v znesku 6,201.816,59 din. 3. Proizvodnja se je zlasti v drugi polovici letošnjega leta odvijala pod pritiskom nezadostnih pravic za uvoz surovin, čeprav je Sava že v začetku leta opozorila ustrezne forume, da nima zadostnih deviznih sredstev. Situacija je bila rešena šele v novembru letos, posledice pa so nastopile prav v tretjem kvartalu, v obliki nesortiranih zalog surovin in reduciranih proizvodnih programov. 4. Poleg vseh navedenih faktorjev pa se je TOZD Umetno usnje znašel v Škarjah cen saj prodajne cene, ki so kontrolirane, ne sledijo inflacijskemu povečanju materialnih stroškov oziroma je vskla-j e vanj e vedno v močnem časovnem zaostanku. Prav tako pa ni bilo mogoče zadnjega povišanja prodjanih cen realizirati pri vseh kupcih. Zavestno samoupravno odločanje o vseh pomembnih vprašanjih našega dela in življenja. Slika z referenduma 26. oktobra 1978 Razlogi, ki so navedeni v predhodnem tekstu, so objektivnega značaja. Program ukrepov za odpravo izgube pa je naslednji: 1. Devizna situacija se je uredila ob koncu meseca oktobra, ko nam je skupščina SISEOT odobrila 110 milijonov din deviznih pravic. 2. Večina kupcev je naposled priznala zadnjo uskladitev prodajnih cen. 3. V izdelavi je ponoven predlog zahtevka po uskladitvi prodajnih cen izdelkov umetnega usnja z ozirom na gibanje cen surovin. 4. Napori, da se tozdu v maksimalni meri zagotovijo manjkajoča poslovna sredstva (krediti) po najugodnejših kreditnih pogojih. V zvezi s tem tozdi v okviru DO SAVA dajejo tozdu Umetno usnje brezobrestni kredit iz poslovnih sredstev za likvidnostno premostitev nastalega izpada dohodka. 5. Znotraj delovne organizacije in TOZD je v pripravi program ukrepov od katerih se nekateri že izvajajo: — selekcija proizvodnega asortimana — zamenjava surovin v smislu zmanjšanja materialnih stroškov proizvodnje — izboljšanje izplena proizvodnje — racionalnejša poraba osnovnih surovin — zmanjšanje zalog Po določilih zakona o ugo-tvljanju in razporejanju celotnega prihodka in dohodka veljajo za TOZD, ki ugotovi izgubo v periodičnem obračunu določeni zakonski ukrepi. Če TOZD nima pokrite ugotovljene izgube ali iz lastnih sredstev rezerv ali iz sredstev rezerv oz. poslovnih sredstev drugih TOZD-ov ne more izplačevati višjih osebnih dohodkov od zajamčenih. Samoupravni sporazum o združevanju TOZD v DO Sava Kranj v členih 62. in 73. zavezuje vse TOZD, da sodelujejo pri pokrivanju izpada dohodka, kakor tudi, da se v okviru sanacijskega programa predvidijo ukrepi, naloge in odgovornost za izboljšanje rezultatov poslovanja. Kritičen rezultat oziroma negativni poslovni uspeh v devetih mesecih letošnjega leta ugotavlja tudi TOZD Vrhnika (9,7 mio din). To je sicer nekoliko manj kot smo predvideli to z gospodarskim načrtom. Izguba v tem TOZD je predvsem rezultat nemogočega nesorazmerja med cenami surovin in cenami gotovih izdelkov. Prav zaradi tega je bil najbolj kritičen del asortimana že letos umaknjen iz proizvodnje, ker so možnosti po vskladitvi prodajnih cen tega asortimana majhne, je potrebno to proizvodnjo nadomestiti z drugo proizvodnjo. ZANIMIVO KAKO NAJ SE PRIPRAVIMO NA SMUČANJE KAJ VSE NAJ UPOŠTEVA SMUČAR MED PRIPRAVAMI ZA NOVO SEZONO NA SNEGU -TELESNA PRIPRAVLJENOST JE VAŽNEJŠA KOT DRAGA OPREMA Mnogi mislijo, da bodo z nakupom drage opreme že lahko mirno počakali na prvi sneg in prvo smuko. Vendar temu ni tako. To seveda ugotovimo šele tedaj, ko je že prepozno, ko nam po prvih sto metrih vožnje že primanjkuje zraka in se nam prično tresti noge. Tedaj ugotavljamo, da je tako smučanje naporno in predvsem nevarno, ter da nam ne nudi nobenih pravih užitkov. Da ne bi bilo tako, je prav, da že sedaj pričnemo s telesno pripravo, kajti zavedati se moramo, da si kondicijo nabiramo le počasi in da učinek na smučišču ni odvisen samo od kvalitete smuči, temveč prav tako od uspešne telesne pripravljenosti. Pripravo na smučanje navadno delimo na dva dela: a) OSNOVA ALI TEMELJNA PRIPRAVA V tem obdobju je potrebno čimbolj napolniti »akumulatorje«, kot se temu reče. To je obdobje pridobivanja osnovne vzdržljivosti. Za to so najbolj primerne ciklične telesne vaje (kolesarjenje, hoja, tek). Seveda pa je treba v naravo, v breg, na strmine in pobočja — skratka na tak teren, ki spominja na svet, na katerem bomo pozimi smučali. Za to pa nam okolica Kranja daje veliko možnosti. Zlasti primerna je trim steza (Očan), ki vodi po ravnem, navkreber in navzdol. Neraven in valovit teren pa terja pri hoji ali teku prilagajanje stopal in členkov. Torej treniranje po težkem svetu je neprimerno bolj učinkovito kakor hoja po sprehajališču. In kako pogosti naj bodo taki treningi? Učinek bo dober, če bomo vadili vsaj trikrat tedensko. Zadostuje pa že dobra ura take vadbe (hitre hoje ali teka), vendar pod določenimi pogoji: 1. da gre za hojo ali tek po valovitem svetu, 2. intenzivnost mora biti tako velika, da se znatno poviša frekvenca srčnega utripa, 3. upoštevati moramo načelo postopnosti — od lažjega k težjemu, od majhne obremenitve k večji, 4. pred vsakim treningom se je potrebno najprej ogreti. Še najmanj težav boste imeli, če boste prve treninge opra- vili na trim stezi, kjer je vadba že programirana za vse starostne kategorije. Če pa ne, pa vam priporočamo hojo v zmernem tempu, nato hitrejšo hojo z daljšimi koraki, zaključite pa s tekom v zmernem tempu. Vse to naj traja kakih 10 minut. Zelo prav je, če nadaljujete vadbo s skupino razteznih vaj (s predkloni, zamahi z nogami, rokami itd.). Šele nato preidemo na glavni del treniranja. Odločili se bomo za 15 minut zelo hitre hoje ali teka. Kontrola obremenitve je frekvenca srčnega utripa, ki mora pri mlajših doseči do 150 utripov na minuto, pri starejših pa do 120 utripov na minuto. Zadnjih 20 minut treniranja na gozdnih stezah pa bomo namenili za sprostitev, torej za postopno umirjanje. b) SPECIALNA PRIPRAVA Kot ste že sami opazili, je v osnovnem delu poudarek na krepitvi srca, ožilja in dihal. Potem, ko so »temelji« postavljeni (najmanj mesec dni redne vadbe), pride na vrsto specialna smučarska gimnastika. To so vaje, s katerimi imitiramo različnagibanja na smučeh in z njimi krepimo mišice, ki so pri smučanju najbolj obremenjene. Zlasti je poudarek na krepitvi mišic nog, trupa in rok. Za ta del prirpave zelo priporočamo vadbo v trim kabinetu (TVD Partizan Stražišče), ker je zlasti v te namene zelo dobro opremljen (vadba z utežmi in težkimi žogami, poskoki, preskoki itd.). Ko gre za telesno sposobnost, kakršna je potrebna za prijetno in varno smučanje, je potrebna vsestranska priprava. Človek mora biti dobro pripravljen, vse mišice morajo biti okrepljene in vsi sklepi utrjeni. Zato morajo biti priprave na smučanje kar najbolj smotrne in pestre. Razen teka in hoje, gimnastike in atletike, morajo obsegati prirpave na smučanje tudi igre z žogo. Če boste upoštevali vsaj del teh nasvetov, potem vam bo smučanje na zasneženi naravi dalo veliko več užitka in sproščenosti, kot sicer. Janez Gorjanc ZAHVALA Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem iz Stiskanih izdelkov za darilo in jim želim še vnaprej mnogo delovnih uspehov. Andrej Škofič Sjoukl' Ura/v Sava, glasilo delavcev delovne organizacije industrije gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov Sava Kranj. Glasilo izdaja odbor za informiranje, izhaja štirinajstdnevno, glavni in odgovorni urednik slovenske izdaje Jože Štu-lar, tehnični urednik Lado Mraz, fotografije Ivan Draškič. Naslov uredništva: Kranj, Škofjeloška 6, telefon 25-461, interno 482 ali 282. Tisk GP Gorenjski tisk Kranj. Glasilo je oproščeno temeljnega davka na podlagi mnenja republiškega sekretariata za prosveto in kulturo SRS (št. 421-1/72) z dne 27. marca 1973. ZAHVALA Ob tragični izgubi mojega ljubljenega sina se najlepše zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem Stiskani izdelki za darovan venec, denarno pomoč in za izrečeno sožalje. Ljudmila Tič z družino Te dni lahko GLAS naročite pri vašem pismonoši. Do konca leta ga boste prejemali brezplačno GLAS naročite pri vašem pismonoši. Do konca leta ga boste prejemali brezplačno v______________________/