Posamezna številka 6 vinarjev.
V Ljubljani, v petek dne 17. novembra 1911.
«»rj» Izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov ob polu enajstih dopoldne. — Naročnina i dostavljanjem na dom ali po pošti K 1‘50. Posamezna številka 6 v. Letna naročnina K 18*—, polletna K 9'—, četrtletna K 4-50. — Za ino-temstvo K 30-—. — Naslov; UpravniStvo wZarjeM » Ljubljani, Selenburgova ulica št. 6, 11. nadstr. Uradne ure za stranke od 11.—12. dopoldan in od 6.—7. zvečer.	::
Štev. 138.
§ 14.
V	Ljubljani, 16. novembra.
Kakšne skrivnostne namene ima grof Sttirgkh ? . .. Da mora biti v njegovih načrtih nekaj skrivnostnega, to je edino jasno v vsem njegovem sistemu. Mož prevzema vlado v trenotku, ko je obupal baron Gautsch, ki je imel vendar že nekoliko več izkušenj, več rutine in kije bil začetkoma vsaj z večjimi sim patijaroi sprejet kakor grof Sttirgkh.
Nikogar nima grof StUrgkh v zbornici, da bi se mogel brezpogojno zanašati nanj ; treba pa mu je večine, ki bi morala biti znatno večja od Bienerthove in Gautscheve. Niti enostavne večine nima, pa hoče vladati. Kako ?
Češko-nemško vprašanje gori vsem vladam za nohti. Gautsch je vžival nekoliko naklonjenosti pri Nemcih, nekoliko naklonjenosti pri Cehih, pa se je vendar zgrozil in je vrgel puško v koruzo. Sttirgkhu ne zaupajo ne Cehi De Nemci, ne Poljaki ne Rusini. ne Jugoslovani ne Italijani. A vendar hoče vladati. Kako?
Ko je bil grof Sturgkh imenovan za ministrskega predsednika, je završil šepet po vsej državi : § 14. — Pripovedovali so, da je bil eden glavnih razlogov Gautscheve demisije ta, da ni hotel dati svojega podpisa za nobeno eveutualuo cesarsko naredbo. Že iz tega je bilo sklepati, da je bil grof StUrgkh pripravljen storiti to, česar Gautsch ni hotel, torej vladati s § 14.
Ali ko se je predstavil parlamentu, je grof Sturgkh zatrjeval, da hoče vladati z državnim zborom. In potem ,— kako pa naj , sploh vlada brez Djega ? S cesarskimi nared-bami so napravile avstrijske vlade že marsikaj, zanašajoče se na to, da jih bodo servilne večine pardonirale. Toda vse se pa vendar ne da napraviti s § 14. Ministrstvo ima nekaj nalog, ki jih zahtevajo od njega z največjo odločnostjo. Vojaški krogi silijo, da se izvede bram-bna predloga. Ali za to je treba dvetretjinske večine. Z brambno reformo se izpreminjajo ustavne določbe in take izpremembe niso dovoljene s cesarskimi naredbami. Kako hoče grof StUrgkh spraviti to reformo pod streho brez parlamenta in brez dvetretjinske večine ?
Ravno na brambni reformi je merodajnim krogom največ ležeče. Na Ogrskem se je vlada celo ponižala pred opozicijo in se je šla z njo pogajat, le da bi mogla visokemu militarizmu čimprejo predložiti novi vojaški zakon. Nestrpni so in mudi se jim na Ogrskem, torej vsekakor tudi v Avstriji. Zakaj vojska je skupna zadeva ; na Ogrskem ne morejo biti temelji vojaščine drugačni kakor v Avstriji.
Tudi novi davki so nujni. Dežele zahtevajo saniranje svojih fiuanc, država pa jim ne more dati ničesar, dokler ne dobi večjih dohodkov. Za Meyerjev finančni načrt pa je treba
HiKSIM GORKIJ:
Mati.
Socialen roman v dveh delih.
— Le vzemite, vse vzemite ! . .. — je dejala in se sklonila.
— Da izpremene to življenje, da osvo-bode vse ljudi, da jih zbude od mrtvih kakor sem vstala jaz, so Šli v svet ljudje, otroci božji, ki tajno sejejo resnico v življenje, tajno, ker, kakor veste, nihče ne sme govoriti resnice glasno — pohodijo ga, v ječo ga pahnejo, pohabijo. Bogastvo je sila, sili bogatih ljudi pa je resnica življenja zaklet sovražnik, neprizanesljiv sovražnik ! V svet nosijo resnico otroci, nosijo vam jo svetli ljudje, čisti ljudje, iz njih src prihaja v naše težko življenje, greje nas, oživlja, osvobojuje nas od zatiranja lakomnikov in vseh, kateri so jim prodali svoje duše. Verujte mi !
— Tako je, starka 1 — so ji klicali. Nekdo se je zakrohotal.
— Narazen ! — so kričali orožniki in odmikali ljudi na stran. Ljudje so se neradi umikali sunkom in stiskali orožnike, ovirali jih morda, brez namena. Siva Ženska z velikimi, poštenimi očmi na dobrem obrazu jih je privlačila k sebi. Razločeni v življenju, odtrgani drug od drugega, so se zlivali zdaj v celoto, razgreto od ognjevite besede, ki so jo nemara že dolgo iskala in po njej hrepenela mnoga area, užaljena od krivic življenja. Bližnji so
tudi dvetretjinske večine. Od kod jo hoče Sttirgkh vzeti?
No, plemeniti grof si celo ovira sestavo vsake večine, nastopajoč proti parlamentu kakor paša, ki misli, da lahko ukazuje. Večine ni, ničesar ne stori, da bi jo sploh sestavil, stranke odbija, parlament briskira — pa vendar hoče vladati. To je vsekakor uganka.
Danes pa prinaša Deki dunajski list vest, ki bi imela pojasniti to skrivnost V Budimpešti se ne marajo ukvarjati z brambno reformo le zato, da bi na Dunaju veljali za izredno lojalne, temmanj ker jim je rebelan-tovska metoda vedno več nesla, kakor lojalnost. Ce že morajo razpravljati in sklepati o brambni reformi, hočejo tudi vedeti kaj bo z njo v Avstriji. Kajti da bi oni dajali več rekrutov in več plačevali kakor Avstrijanci, tega ni videl madjarski bog.
Ali potolažili so jih. V poučeuih ogrskih krogih so baje izvedeli, da se bo tudi v Avstriji uveljavila brambna reforma in sicer brez parlamenta na podlagi § 14.
Kako? To vendar ni mogoče. Brambna reforma izpreminja ustavo. In če bi bil državni zbor razpuščen, ne sme noben minister izpre-miojati ustave s cesarsko naredbo. Že določanje rekrutnega kontingenta na deset let je izpre-memba ustave, kaj še le drugi deli brambuega načrta! Naj se interpretira in razteguje § 14., kakor se hoče, za take reči se vendar ne more porabiti.
Toda grof Sturgkh je bolj prebrisan, nego bi človek sodil po njegovih šolarskih govorancah. Grof Sttirgkh, je pravi lisjak vsaj po svojem mnenju. Pot, na katero ni znal nobeden njegovih prednikov niti pomisliti, je on
—	našel, S § 14. si zna on pomagati celo iz te zadrege.
Cele brambne reforme seveda ne more uveljaviti s cesarsko naredbo. Ali za to mu tudi ne gre. Kaj je njema mar dveletna vojaška služba, če je še tako omejena 1 Kaj ga briga reforma vojaškega kazenskega reda! Tudi tistim, katerim služi, je največ ležeče na tem, da dobe več rekrutov iu seveda več denarja. Torej misli Sttirgkh zvišati samo rekrutni kontingent.
Vraga, saj tudi to ne gre. Čeprav so se že našle vlade, ki so si dovolile rekrute brez parlamenta za enkrat, se vendar ne more določiti, rekrutni kontingent za deset let brez zakona
Ali Sttirgkh modruje: Deset let, to je desetkrat po eno leto. Kar ne gre za deset let naenkrat, pojde enkrat za eno leto, drugič za drugo, tretjič za tretje in tako dalje. S § 14. hoče torej od leta do leta zvišati kontingent, pa pokazati parlamentu osle.
Zaničevanje ustavnosti je postalo v Avstriji sila veliko in tako je mogoče, da ima Sttirgkh res tak načrt. Ni treba, da bi bil zrastel na njegovem zelniku; saj je grof Sttirgkh itak le
molčali, mati je videla njih željne in pozorne oči in čutila topel dih na svojem obrazu.
— Stopi Da klop ! — so ji dejali.
— Beži, starka !
— Takoj te zagrabijo !. . .
— Predrzna pa je .. .
— Govori hitreje... so že tu !
— Proč 1 Narazen ! — so se vse bližje oglašali kriki orožnikov. Več jih je bilo, krepkeje so suvali, in ljudje pred materjo so se majali na nogah in se prijemali drug za drugega.
Zdelo se ji je, da kipi vse okolo nje, da jo vsi razumejo in ji verujejo, in rada bi bila v naglici povedala ljudem vse, kar je znala, vse misli, ki je čutila njih silo. Lagodno so se pojavljale iz globočin njenega srca in se skladale v pesen, a sramežljivo je čutila, da ji peša glas, da postaja hripav in da se trese in trga.
— Beseda mojega sina je čista beseda delavskega človeka, nepodkupljive duše 1 Spoznavajte nepodkupljive po smelosti, po neustra-šenosti, s katero gredo, če treba, tudi na lastno škodo — za resnico.
Mlade oči so jo gledale zamaknjeno in plaho v obraz . ..
Sunili so jo v prsi, omahnila je sedla na klop. Nad glavami ljudi so švigale roke orožnikov, grabili so za ovratnike in za pleča, pehali v stran telesa, trgali čepice s glave in jih metali proč. Vse se je stemnilo, zamajalo
zato ministrski predsednik, da ^izvršuje ukaze. Načrt je zelo absurden, zakaj na Ogrskem bi tedaj vendar veljal drugačen vojaški zakon kakor v Avstriji in nemogoče je razumeti, kako si to predstavljajo zastopniki dualizma in av-stro-ogrske vzajemnosti. Kako si to mislijo, da bi imeli v Avstriji tajna, na Ogrskem pa javna vojaška sodišča. Kako si mislijo v Avstriji drugačno vojno službo kakor na Ogrskem in pri tem enotnost armade.
Ali veliko je pri nas absurdnega in zato je mogoče, da se je skoval tudi tak načrt v kakšni vojaški pisarni. Sposoben bi bil Sttirgkh že, da poizkusi tudi kaj takega. No, taki načrti se ne dajo izpeljavati, če se državni zbor le odgodi. Tu bi se moral gospod Sttirgkh že toliko štrtpacirati, da bi razpustil parlament. Ali če ga razpusti, ga mora vendar tudi zopet sklicati. Med razpustom in zopetnim sestankom pa morajo biti nove volitve. Ce se upa grof Sttirgkh po taki kršitvi ustave stopiti pred vo-lilce, tedaj naj le poizkusi. To bi mu bilo kar svetovati. Nove volitve v takih razmerah — nič boljšega si ne bi mogla želeti prava demokratična stranka!
Razpust bavarske zbornice.
Monakovo, 15, nov.
Bavarski deželni zbor se je včeraj razpustil. To je zanimiv dogodek, ki je napravil po vsej Nemčiji veliko senzacijo. Kako je prišlo do tega? O konfliktih med vlado in deželnim zborom ni tbilo nikdar dosti slišati. Bavarsko je klerikalna dežela. Seveda Če ne bi bili volilni okraji razdeljeni natančno tako, kakor jih potrebuje centrum. ne bi bila njegova večina tako velika, nemara bi bila celo prav pičla in bi se kmalu izpremenila v manjšino. Vendar se ne da tajiti, da je moč kaplanokracije v deželi velika, skoraj tako velika kakor pri nas doma ali pa na sosednjem Tirolskem. To je vlada zelo vpoštevala. Bavarsko ministrstvo je konservativno, ali vladalo je redno kakor prava klerikalna vlada. Katoliški centrum je bil pravi gospodar v deželi in se je tudi tako vedel
Zdravo pa to razmerje ni bilo. Centrum ima v zbornici večino, torej bi bilo rlogično in ustavno, da bi bila tudi vlada sestavljena iz klerikalnega centruma. Ministrstvo Podewiis bi se bilo moralo že davno umakniti in napraviti prostor centrumski vladi. Prej ali pozneje je bil sicer konflikt neizogiben. Zdaj se je res pripetil.
Med govorom nekega centrumskega poslanca je bil prometni minister Frauendorfer zapustil zbornico. To je centrum smatral za žalitev vse stranke in je izjavil, da noče imeti nič več opraviti s Frauendorferjem, Stvar bi se zdela malenkostna, da ni bilo še nekaterih nesporazumljenj med vlado in večino.
v materinih očeh, a premagavši svojo utrujenost je kričala s preostankom svojega glasu :
— Zbirajte, ljudje božji, svoje sile v eno silo!
Orožnik jo je z veliko, rdečo roko Zgrabil za
vrat in jo potresel.
— Molči! ,
Z zatilnikom je zadela ob steno, srce se je za hip odelo z dimom strahu, a znova jarko zagorelo razmaknivši dim.
— Z menoj 1 — je dejal orožnik.
— Nič se ne bojte ! Ni je muke hujše od te, ki jo prenašate vse svoje življenje ...
— Moči, pravim 1	— Orožnik jo je vzel pod pazduho in jo gnal. Drugi jo je zagrabil za desno roko, pa sta jo z glasnimi koraki odvedla.
— Ki dan za dnem tiho gloda srce, suši grlo !
Vohun je zbežal naprej in grozeč ji s pestjo proti obrazu je zacvilil:
— Molči, mrha mrhasta !
Oči so se ji razširile, posvetile, čeljust ji je zatrepetala. Opiraje se z nogami ob tlak je zakričala:
— Duše, ki je vstala od mrtvih, ne ubijejo I...
— Pasja zalega t
Vohun jo je udaril v liee s kratkim zamahom.
— To ima stara mrha! — se je oglasil Škodoželjen krik.
Uredništvo v Ljubljani sprejema vse uredniške rokopise, ki Jih ne vrača. — UpravniStvo sprejema naročnino In Inserate. — Nefranklrana pisma se ne sprejemajo. — Cena Inseratom; finostopna petltvrstlca 20 vin., pogojeni prostor 25 vin., poslana In razglasi 30 vin. — Naslov: Uredništvo »Zarje* v Ljubljani, Selenburgova ul. 6, H., uradne ure za stranke od 9,—12. dop. In od ‘/ž6.—Va7. zv. — Reklamacije poštnine proste
Leto L
I63S
Henrik Slenklewicz.
Frauendorfer ja, ki se je zameril klerikalcem, ker ni ustrezal vsem njihovim železniškim zahtevam, ni hotela vlada žrtvovati, Ministri , so se izjavili solidarne. Torej so ostali samo dve poti: Demisija kabineta ali pa razpust zbornice. V ministrskem svetu je bilo zaradi tega mnogo posvetovanj. Princ regent Luitpold je baje sporočil ministrstvu naj se nič ne ozira na njegovo visoko starost, temveč naj sklene, kar smatra, da je najbolj primerno. Državni svet je potem pod njegovim predsedstvom sklenil razpust zbornice.
Zakaj ne rajši demisije, ki bi bila bolj logična? En razlog je pač ta, da je ministrstvo mislilo, da dobi Frauendorfer večje zadoščenje, če se razpusti deželni zbor. Ta račun se ne bo vjemal, zakaj če dobi centrum pri volitvah zopet večino, o čemer 'pač ni dvomiti, bo situacija taka kakor zdaj. Klerikalci ne odpuščajo. Maščevanje je pri njih v programu.
Vlada je morala torej imeti še druge, oči-vidno tehtnejše razloge, da ni odstopila. Pred durmi imamo na Nemškem državnozborske volitve. Do 12. januarja ni daleč. Vlada se je torej gotovo ozirala na splošni državni položaj in ni hotela, da bi centrum na Bavarskem rodil državnozborske volitve. Zadnje debate v bero-linskem državnem zboru so bile zelo kočljive. Vodja centruma je nastopil zaradi maročanske pogodbe silno sovražno proti kancelarju. Po teh znamenjih se vladi ni zdelo priporočljivo prepuščati centrumu vodstvo volitev na Bavarskem. In zdi se, da se centrum tudi ne bi bil pulil za to.
Ali kar se zdaj ni zgodilo, se bo moralo zgoditi pri volitvah. Ministrstvo grofa Pode-wilsa bo moralo odstopiti in tedaj dobimo čisto klerikalno vlado. Na vsak način bo to bolj koristno in bolj naravno ter za politični pouk bolj
Nekaj črnega in rdečega je za hip osle-pilo materine oči, slan okus po krvi ji je na-polnil usta.
Drobni, jarki klici so jo poživili.
— Ne predrzni ae !
— Otroci !
— Kaj pa je to ?
— Eh, ti lopov !
— Daj mu eno ;
— V krvi ne utope razuma 1
Suvali so jo v vrat, v hrbet, bili jo po glavi, plečih, vse je krožilo in se vrtilo v temni vihri krikov, tuljenja, žvižganja, nekaj gostega, glušečega je lezlo v ušesa, sililo ▼ grlo in jo dušilo : tla so se majala in zibala pod njenimi nogami, noge so se šibile, telo je trepetalo v pekočih bolečinah, postajalo je težko in omahovalo semintja brez moči ... Ali njene oči niso ugasnile in so videle mnogo drugih oči — gorele so z znanim ji, ostrim ognjem, sorodnem njenemu srcu.
Pahnili so jo skozi neke duri.
Iztegnila je roko in se oklenila za bangar.
— Z morjem krvi ne pogasite resniceI...
Bili so jo po roki.
— Le zlobo kopičite, norci 1 Na vas padel
Orožnik jo je zgrabil ta grlo in jo začel
dušiti.
Hropela je.
Nesrečnik . . ,i
Nekdo ji je odgovoril t glasnim ihtenjem.
Konec.
(Konec)
uspešno, kakor dosedanje prikrito klerikalno vladanje.	„
Kdaj bodo nove volitve, ne še ne ve, ali dolgo se ne bodo mogle zavlačiti, ker ima deželni zbor polno dela. Pred vsem proračun. Na Bavarskem bo torej doba vsakovrstnih volitev. Državni zbor se vsak hip razpusti in dne 12, januarja bodo nove državne volitve. Po tem pri-, dejo deželnozborske. Še letos pa imamo po vsej deželi dopolnilne občinske volitve. Pri deželnih volitvah bo centrum osamljen, najbrže tudi pri drugih.
\.Oeut$chesKonsu!at	*
Z.Damschea " .	..j.:..-,/;-'w■■■-' "Ti" y
3.VerahS&sr *	--"V
▼
Pošljite naročnino, če je še niste!
NOVICE.
* Zmaga socialnih demokratov v Gradca. V sredo so bile v Gradcu dopolnilne volitve v občinski odbor iz lil razreda. Zmagalo je vseh pet socialno-demokratičnih kandi datov, ki so prejeli 1802 do 1907 glasov. Nemško nacionalni kandidatje so ostali v manjšini s 1886 do 1474 glasovi. Socialna demokracija jo ohranila ne le dva mandata, ki sta letos potekla, temveč si je priborila še tri nove mandate in šteje v graškem občinskem svetu 8ocialno-demokratična frakcija 10 mož.
* Krajši delovni čas v duhovskem poklica. Iz Budimpešte poročajo: Papež Pij X. si gotovo sam ni na jasnem, ako se šteje za antimodernista. Kajti v kratkem izda motu proprio, ki naj dokaže, da se ravno pod njegovim papeževanjem cerkev ne zapira pred modernimi strujami in socialoimi idejami. Novi motu proprio bo odredil — skrajšanje delovnega časa za duhovščino. Baje je povsem napačno mnenje, da je izmed vseh poklicov duhovniški najlažji in da o tem poklicu ne more biti govora o naporih, zlasti še ako upoštevamo po vsem svetu razširjene tožbe duhovnikov o branju brevirja. Pij X. sam je o priliki to priznal z naslednjo izjavo: „Ko sem bil župnik, sem opazil, da sem imel z vsakim dnem napornega dela obenem tudi napornejši posel z brevirjem. Temu mora biti konec." Ta obljuba se bo menda zdaj izpolnila, Novi motu proprio bo presnoval bretir, uredil ga bo enostavneje ; nedeljske molitve bo močno skrajšal, skratka, breme dušnega pastirstva bo olajšano, ali kakor bi se posvetno reklo: duhovščina dobi krajši delovni čas. Pred davnodavnimi časi si je pomagala budistovska duhovniška kasta s tem, da je zgradila posebne stroje za opravljanje molitev in j h seveda z veliko vnemo uporabljala. Evropsko krščanstvo je seveda izvršilo reformo bolj dostojansko; papeževa preosnova brevirja ne žuli etičnega čuvstva in vendar zadovolji socialnega politika. Novi motu proprio prinaša košček socialne reforme za duhovščino. In ako so doslej razni kaplani hujskali in grmeli proti delavskim zahtevam krajšega delovnega časa in višjih plač, tedaj bodo v bodoče že krotkejši, ako jih opozorimo, da je tudi »delavcem v vinogradu gospodovem11 bil dobrodošel košček — delavskega varstva Socialna reforma v katoliški cerkvi — nak, če to ni modernizem 1
* Preprečena nezgoda na vinčgavski železnici. Tik pred duhodom vlaka, vozečega v smeri proti Vinčgavi, se je med tuneloma skozi Josefberg in TOll utrgala 600 do 800 kubičnih metrov velika skala in zasula železniški tir v dolžini 40 m. Zgodila bi se bila velikanska nesreča, da ni strojevodja opazil skalo, ki je lomila drevesa pod seboj, in z nasprotno paro ustavil vlaka. Vsled silnega sunka so lahko poškodovani: vlakovodja, sprevodnik in več potnikov Promet vzdržujejo tako, da potniki prestopajo iz enega v drug vlak.
* Srbija se pripravlja na vojno? Konzularna poročila iz severnega Kosovega potrjujejo vesti, da je Srbija ob novobazarski meji ukrenila obširne priprave, da v slučaju horuati.) udre v Novibazar.
* Lovska nezgoda Sienbievrlcza. Na pavloviškem posestvu je priredil poljski pisatelj Sienkievvicz lov na fazane. Eden izmed lovskih gostov )e strelial na visoko letečega tiča in je pri tem po nesreči zadel Sienkievvicza v koleno iu čelo. Težko ranjenega pesnika so prepeljali v vaišavsko bolnico.
* Smrt avi»tik». Zrakoplovec P e t s c h-k e r, ki se jo dvignil v torek zjutraj s samo-letom kvišku, je padel čez nekaj minut z višine 20—25 metrov si zlomil tilnil in obležal mrtev na licu mesta.
* Zamena kolonij. V kratkem se prično m> d Angleško iu Francosko pogajanja zaradi zamene nekaterih kolonij v Afriki in Aziji
* Tihotapce Je za*ul plaz. Na itali-jansko-švicar^ki meji v Boccbetta delle Alpe Aiano je plaz za«ul štiri italijanske tihotapce. Tri so že rešili četr»i, osemnajstleten mladenič pa je bil že mrtev, ko je dospel« rešilna ekspedicija
* Kdo Je izumil poštno znamko}
Napačna je trditev, da je izumil poštno znim-ko angleški generalni poštni mojster Hill leta 1840. K aiti poštni asistent Ans N obl sporoča, da je že leta 1885. Anglež Knight opozarjal
h. J s pa n.
b.rormg	A M ERI KANJSCME
> A“77-'	N1EDERLASW^
5. Porivi/
DEUTSC
;; .jSsJsSSMM
/Idfen Ueisfor
Tputung JfcjrtsUif
TsHnmt
P.
mm
mi§i
IMI
|MfŠ
OB
m
pfeg * • ’
<,00	1030
Mefer
Šanghaj.
na uvedbo kolkovanih pisemskih kuvert; enake predloge najdemo v parlamentarnem poročilu iz leta 1835. Sardinsko kraljestvo je že leta 1819. izdalo kolkovane pisemske ovitke po 15, 25 in 50 centesimov. V Stockholmu je dal leta 1828. neki častnik državnemu zboru obširne načrte za uvedbo pisemskih znamk. Najbrž pa je bil knjigotržec James Chalmers iz Aberdeena tisti, ki je spoznal mnogo preje kakor Hill važnost pisemske znamke za poštni promet. Angleški generalni poštar ima vsekakor veliko zaslugo, da je uresničil praktično izvedbo prve pisemske znamke. Kajti 1. 1840. so izšle na Angleškem prve pisemske znamke, celo 8 podobo kraljice in v precej umetniški opremi.
* Elektrika v morju. Velik načrt se bliža uresničenju. Na obali severnega morja, kjer je razlika med plimo in oseko največja v Evropi, kjer vzkipe časi morski valovi orjaške ogromnosti, bodo izkoristili moč morskih valov za proizvajanje elektrike, Pogosto so se že pojavljali podobni načrti, toda noben sejni mogel uresničiti. Na francoski in severnoameriški obali so večkrat ustanovili naprave za izkoriščanje morskih valov. Napravili so kolesje, kjer so morski valovi dvigali vzvode in jih zopet spuščali; na ta načiu so hoteli poganjati mo-tore. Druga misel je bila, da napolnijo jeze ob plimi z morsko vodo. Ob oseki bi nabrano morsko vodo iz jezov odvedli v padcu in na ta način gonili dinamo-stroje. Večina teh podjetij se ni obnesla tako, kakor so upali, in so v kratkem čarni propadla. Vendar pa ti neuspehi niso ustrašili iznajdljivih glav, da ne bi nadalje premišljevale iu študirale, kako bi izkoristili ogromne sile morskih valov. Nekaj časa sem hamburški inženir Pein resno razmišlja o ustanovitvi električne naprave, ki bo dobivala gonilno moč od morskih valov. Pein se že skoro dvajset let vspešno peča z rešitvijo tega problema. Večkrat je zgradil postaje za poskuse in na podlagi svojih izkušenj upa, da se bo stvar tudi v veliki meri izplačala. Pri Gurumu v severnem morju namerava postaviti nalašč v ta namen ustanovljena družba ogromno električno napravo, ki bo po Peinovem načrtu izkoriščala silo morskih valov za pridobivanje elektrike. Stroški napravi so preračunjeni skoro na 6 milionov kron. Peinova misel je, napraviti velik jez, ki bi pritekala vanj morska voda ob plimi. V prekope bi postavili turbine, ki bi se lahko premenjavale, tako da bi jih voda gonila ob pritoku in odtoku. Turbine bi potem gonile dinamo stroje, ki bi proizvajali elektriko; elektriko bodo potem odvajali takoj naprej ali pa jo bodo nabirali v akumulatorjih. Za prve na prave računajo, da bodo v enem letu proizvedle električne sile za 44 milionov kilovatnih ur. Ker se je na desetino te elektrike že naročilo več podjetij, upa podjetniška družba, da ji bo možno elektriko oddajati mnogo cenejše, kakor so jo pridobivali doslej. Najpreje bodo postavili elektrarno s 7500 konjskimi silami; družba upa z elektriko te elektrarne preskrbovati vso severno Nemčijo. Najpotrebnejša dela so že precej uspela in smo lahko radovedni, v koliko se bo obnesel ta poskus, ki hoče izročiti silo morskih valov v človekovo službo.
* Revmatizem In pitna voda. Splošno se priznava, da je revmatizem bolezen posebne vrste, ki je ne moremo na noben način primerjati z nalezljivimi boleznimi. Učenjak Du-bois*Reymond, ki je bil na stara leta zelo revmatičen in se je moral na palico opirati, da je prišel na kateder predavateljske dvorane, je revmatizem šaljivo imenoval tisto bolezen, ki veljajo zanjo pesnikove besede: „Kar si prido-
bil od svojih pradedov, pridobi, da imaš." Potemtakem bi bil revmatizem bolezen, ki jo podedujemo in ima svoj izvor v naši telesni konstituciji. Vendar pa je vprašanje, ali je ta domneva povsem resnična. V Parizu so to bolezen temeljito preiskavah zdravuiki, kemiki in geologi. Preiskave so dovedle do zaključka, da igra pri porajanju in razširjanju revmatizma veliko vlogo pitna voda. Duša teh preiskav je dr. Repin, ki je napravil mnogo dolgotrajnih poskusov na živalih, da bi prišel do pravega spoznanja te bolezni. Priliko za te poskuse je dobil v kraju, kjer je protin nenavadno hudo mučil prebivalstvo. Učeni preiskovalec je žrtvoval na oltarju znanosti ogromno množino podgan, da je spoznal učinek vode tistega kraja. In res je spoznal na živalih revmatične izpremembe, ako je dal podganam piti prekuhano vodo in sicer so bile spremembe slabotnejše. Popolnoma pa so izostale spremembe, ako so se solne sestavine v vodi razkrojile iu se izločile. Poskusi so torej dovedli do povsem jasnega zaključka, ki je tem pomembnejši, ker se vjema z rezultati podobnih preiskovanj.
Naš novi roman.
Danes je bil v listu konec Gorkijevega romana „Mati“. Prihodnji teden pričnemo z objavljenjem novega romana in sicer smo sklenili podati svojim čitateljem v slovenskem prevodu krasno delo
„Rim“
glasovitega francoskega pisatelja, znamenitega zastopilika modernega naturalizma
Emila Zole.
*Rim“ je del velike trilogije, ki obsega tri knjige z naslovi treh mest: Lurd, Rim, Pariz. Vse tri veže osebnost abbeja (duhovnika) Pierra, čigar duševni razvoj, poln gigantičnih bojev, se vije skozi celo delo. Vendar je „Rim“ tako zaokrožen, da tvori sam zase celoto.
V	Rim prihaja abb^ Pierre, ker je prišla njegova knjiga „Novi Rim“, plod silnih dušnih dvomov in muk, socialnih opazovanj in študij, na indeks. Mladi duhovnik, ki je čital vse papeževe enciklike o socialnem vprašanju, misli, da so njegove ideje o pomladitvi katoliške cerkve in o njenih novih nalogah ideje papeža samega. Le veliko nesporažumljenje je moglo biti, da je sveta kongregacija prepovedala njegovo knjigo, ki jo je bil pisal s svojo ■ rčno krvjo. Zato je pohitel v Rim, da se vrže papežu pred noge in mu pove, kakšna velikanska zmota se je zgodila. Branil bo knjigo s svojim živim prepričanjem in papež bo moral spoznati, da je v njej pravo krščanstvo, najčistejši nauk ljubezni do bližnjega. In blagoslovil bo knjigo, on pa bo s podvojeno vnemo, s čistim plamenom ljubezni nadaljeval svoje socialno delo, ki je delo krščanstva.
Ali do papeža se ne pride tako lahko, kakor si je mladi francoski duhovnik domišljal. Dolgo mora čakati in čakati. Med tem pa se ogleduje po Rimu in mojstrsko pero Zolovo opisuje njegove doživljaje v večnem mestu s tako umetniško silo, da mora čitateljevo zanimanje ostati napeto od konca do kraja.
Po mnogih težavah pride Pierre nazadnje vendar pred papeža. Ali tam se zgodi vse drugače, nego je pričakoval. Papež govori z njim, ali ne blagoslavlja njegove knjige, temveč ga pozi vije, naj prekliče — zmoto. Ne, tega, kar je pisal Pierre, ni nikdar mislil papež. Tako ni poslanstvo cerkve in cerkev sploh ni to, kar je menil mladi Francoz. In duhovnik strmi, kakor da bi gledal v noč; gleda, gleda in zjasni se mu, pa — prekliče knjigo. Kajti zdaj ve, da je bila njegova knjiga res zmota. Ne tako, kakor pravi papež, ali vendar velikanska zmota. V Rimu nima iskati svojih idealov, od papeža nima pričakovati rešitve. Novega Rima ni 1
Prekliče pa odide. V Rimu nima iskati ničesar več . . .
Zolov „Rim“ je delo, spisano za vse čase. Ko že davno ne bo več vsega, kar knjiga opisuje, ko bo človeštvo živelo telesno in duševno v novi, kulturneiši, srečnejši družbi bo „Rim“ še vedno zanimiv dokument naše dobe, naših socialnih in kulturnih razmer.
Ljubljana in Kranjsko.
—	Septemberski dnevi, slovenska Iredenta, veleizdajništvo, jugoslovanstvo, ali-ance — to se vse meša po naših meščanskih časopisih, da nastaja iz tega godla, ki je niti mačka ne bi hotela užiti Pisari se tu o problemih in idejah, o dogodkih in slučajih, o sanjah in'fantazijah, da bi človek podvomil o vsaki resnosti med Slovenci. Vmes se pa neprenehoma vpleta namigavanje, ki vedno diši po denuncijaciji, včasi pa postaja kar prava denuu-ciacija. Ljudje se čudijo, kako da nas imajo pri drugih narodih za tako nekulturne in neresne, kakor da bi obstajal ves slovenski narod iz samih prismojencev in polbarbarov. Ali nič se ni čuditi. Gotovo je velika večina Slovencev talentirana, delavna, izobražena, deloma celo visoko izobražena. Ali če človek bere slovensko meščansko Časopisje in sodi po njem slovenski narod, tedaj hvala za sodbo, ki je potem sko-
raj neizogibna! Eno leto naj kdo čita to časopisje, pa si mora izračunati, da ni pri nas ne enega poštenega človeka, ne enega, ki bi kaj znal in kaj razumel, ne enega ki bi imel dobre namere in ne enega, ki bi bil sploh za kaj sposoben. Nepreuehoma prisezajo. da se bojujejo	za	narod; a vse,	kar počenjajo, diskridi-
tira	ta	narod. Političen boj je gotovo potreben.
Nič	ni	bolj smešno,	kakor tisto solzavo slo-
gašivo, ki se mora izcediti v hinavščino, ker hoče zatajevati dejanska, interesna nasprotja. Samo pri popolnoma nezrelih in nerazvitih narodih je mogoča blažena „sloga\ Ali političen	boj, kakršen se	vodi pri nas, je vsled
svojih metod in oblik poguben in zato vse prej kakor naroden. Ali je to naše prokletstvo in občinstvo je samo največ krivo, da je tako, ker požira z največjo slastjo te izdelke, vsled česar se mu je želodec če tako asimiliral tej strupeni hrani, da druge že ne prebavlja več. Dokler se ne bo čitateljstvo samo uprlo temu nizkemu senzacionalizmu, ne bo bolje.
— Osrednji odbor sp. d. z. Vzajemnost" ima nocoj ob 8. važno sejo v društvenih prostorih. Vsi odborniki se prosijo, naj se je zanesljivo udeleže.
— Odbor pevskega odseka „Vz»jem* nostl“ ima v petek točno ob pol 9. zvečer sejo v društvenem lokalu, Šelenburgova ulica 6. Vsi Člani so vabljeni, da se zanesljivo udeleže.
— Iz Gruberjevega prekopa. Glavna dela v Gruberjevem prekopu se bližajo h koncu. Med dolenjskim mostom in prulsko zatvor-nico so vsa druga dela že končana, samo pobočje še tlakujejo in po strugi razvažajo material. To delo bo trajalo še okolo tri tedne. Razen teh del pride še v poštev samo š-t zgradba novega jeza poleg domobranske vojašuice. Betonska dela tega jeza so bila te dni dogotov-ljena. Treba je postaviti še železne dele jeza, kole zatvornice itd., ves ta železni material imajo že pri roki. Široke železne prečnice, ki pričakujejo na levem bregu svoje vporabe, pričajo, kako važno nalogo bodo morale opravljati. Na desnem bregu so postavili ob obzidju stopnicam podobno stolbo, da bo mogel za-tvorničar pri jezu do zatvornice. Krakovski jez se tako dolgo ne bo mogel dograditi, dokler ne bo prost prulski jez. Iz Podpeči še vedno dovažajo material, S strojnim delom pri poglob-Ijenju so za letos prenehali, spomladi zopet začno z njim. Tudi železniške tire v prekopu bodo rabili do konca osuševalnih del v prekopu, ker je treba še velike množine zemlje zvoziti na Kodeljeva odkladišča.
— Nod ga je vzela. Pek Matija Omerzu je šele pred kratkim vzel v najem pekarijo v Spodnji Š ški. V sredo ponoči pa je zaradi zaostalih računov nenadoma izginil; preje pa je še neznano kam spravil vse pohištvo. Zjutraj so našli vse najete prostore prazne; svojim upnikom je pustil samo nekaj drv.
— V Ljubljanico je padla. Včeraj popoldne ob pol 5. je prala neka ženska pri frančiškanskem mostu perilo. Naenkrat ji je izpodrsnilo in padla je v Ljubljanico. Nezgodo Rta opazila vojaka 17. pešpolka Noč Vinko in Žagar Lavrencij. Skočila sta za ženo v Ljubljanico in jo rešila iz vode.
— Vojaški begunec. V ponedeljek je pobegnil iz vojašnice korporal 17. pešpolka Leopold Škrjanec, doma iz Radomelj v kamniškem okraju. Ni izključeno, da je Škrjanec izvršil samomor.
— Prijet tat. Predvčeranjem ponoči se je v Selu pri Ljubljani splazil v nezaprto stanovanje delavca Ivaua Puca tat in je izmaknil žepno uro Rofikopfovega sistema. Tat pa ni ravnal nič kaj previdno in je s svojim šumom zbudil delavca tisti hip, ko je hotel zopet iz stanovanja. Puc je bil takoj pokoncu in je hotel prijeti tatu. Tat pa ga je močno sunil in je ušel. Žandarmerija je šla takoj na delo in je prijela tatu v gostilni v Stepanji vasi. Tat je Peter Smaglo, doma iz Strysova v Galiciji; preje je bil delal v Gruberjevem prekopu, a so ga bili odpustili. Uro je bil Smaglo prodal krčmarici in skupiček deloma že zapil. Izročili so ga deželnemu sodišču.
— Tatinski vajenec. Tesarskemu mojstru in hišnemu posestniku Francetu Grumu v Mostah je v zadnjem času neznan tat večkrat kradel denar, ne da bi mu bil priti mogel gospo dar na sled. Tako mu je zginilo pred mesecem na Viču med delom 30 kron iz lisnice, kjer je bil imel 50 kron; tedeu pozneje mu je tat ukradel doma 10 kron, medtem ko mu je 40 kron pustil. Dne 3. t. m. mu je bilo ukradenih na Vrhniki med delom 40 kron; topot mu je tat pustil v listnici samo 20 kron. Tako je prišel Grum ob 80 kron. Sum je padel na 161etnega Grumovega vajenca Franceta Jozla iz Srednje vasi; da bi ga poskusili, so mu nastavili denarnico z manjšo vsoto denarja in res si je Jozel denarnico ročno prilastil. Pri zaslišanju je fant vse priznal in je tudi prostovoljno izročil svojemu mojstru ves ukradeni denar, ki ga je imel skritega v kovčku, razen osem kron, ki jih je bil že zapravil. Vajenca so izročili deželnemu sodišču.
— Nepošten najditelj. Dne 11. t. m. je izgubil med pot|o na južni kolodvor trgov* ski vajenec tvrdke Stupica Stanislav Kveder 260 kron v bankovcih. Bankovce je našel 19-letni hlapec Alhin Glavan. Pod pretvezo, da ja
dobil denar od ljubice, je popiva! s prijateljem, posodil je tovarišu 20 kron, sestri je podaril 10 kron. razentega si je nakupil še obleke in perila. Ko je policija o tem zvedela, ga je prijela in izročila deželnemu sodišču. Pri Glavanu so dobili samo 96 vinarjev.
— Sam se Je Javil. Prejšnjo soboto je šel 151etni Jožef Pezdir z neznanim človekom skozi Zagorje ob Savi in je opazil odprto prodajalno. kjer slučajno nikogar ni bilo notri. Na sopotnikovo prigovarjanje je Pezdir porabil priliko, stopil je v prodajalno in ukradel iz odprtega pulta denarnico s 155 kronami. Ko pa je hotel s plenom pobegniti, je bil toliko nepreviden, da je zaprl za sabo vrata in je vsled tega pozvonil zvonec. Domači so prihiteli in tata prijeli. Trgovec ga je zaprl v sobo in poslal po orožnike. Preden pa so orožniki prišli, je tat izginil. V torek pa se je Pezdir sam javil celjskemu okrožnemu sodišču, ki ga je utaknilo v zapor.
— Nesreča v rudnika. Iz Zagorja nam poročajo; V kisovškem rudniku pri Zagorju je v torek, dne 14. t. m. ponesrečil 2lletni rudar Miha Peterlin. Usul se je nanj premog v nadstropu (First) ter mu strl desno roko in levo nogo in mu zmečkal spodnji del telesa in prsi. Tri ure pozneje je ponesrečenec umrl vsled notranjega izkrvavljenja.
— Elektrokinematograf „Ideal". Danes specialni večer z izbranim sporedom med temi varietetna slika v barvah „Das doppelte Trapez", in velekomična slika Ljubezen iu ga-zolin. — Jutri La priucesse Oartouche, kral|ica tatov v 4 delih, velezanimiva detektivna zgodba v 4 delih. — V torek krasno kolorirana drama „Zvonar“ iz Notre Dame, dolgost 1000 m. Pripravlja se najboljša detektivna zgodba te sezone dr. Gar el Hama orientalec.
Štajersko.
—	Zaradi poškodbe Je umrl. V de-
■želni bolnici je umrl trboveljski rudar Josip Dolar, ki so ga dne 24. m. m, našli nezavestnega z nevarno rano na glavi. Kdo je Dolarja ranil, ni znano.
Goriško.
— Odbor politične organizacije v Nabrežini sklicuje za soboto 18. novembra v društveno gostilno ob 7'/2 zaupno konferenco. Poroča s. Regent iz Trsta o strankini konferenci v Ljubljani. Vabljene sodruge prosimo za zanesljivo vdeležbo
— Javen ljudski shod t Mirnu. V nedeljo, 19. t. m. ob 3. popoldne bo v prostorih Mihe Faganelija javen ljudski shod, na katerem bo poročal sodr. dr. Tuma o draginji in splošnem položaju.
Iz Solkana. V nedeljo smo imeli naznanjeno predavanje sodr. dr. Tume. Z vdeležbo se pač nes moremo ponašati, bilo nas je dvainpetdeset. Žal nam je zaradi predavanja, da tako izbranega predavanja ni poslušalo več ušeš Upamo in želimo, da se bo delavstvo jelo bolj zanimati za take priredbe. — Po predavanju se je nabralo v veseli družbi v krčmi pri „Grmiču“ 3 20 K za društveno knjižnico. Hvala darovateljern 1
— Sestanek solkanskih pevcev. V nedeljo 19. novembra ob 9. dopoldne bo v društvenih prostorih sestanek pevcev. Kogar veseli pristopiti k delavskemu zboru, vabimo tem potom, da se udeleži sestanka: Posebnih vabil ne razpošiljamo.
Odbor del. izobr. društva v Solkanu.
Trst.
— Smrtna kosa Zopet nam je smrt pobrala sodruga ; Ivan P i 11 o n i , vsem, ki so ga poznali, priljubljeni starček, srečni oče naših sodrugov in prijateljev Valentina, Frančiška, Silvija, Uraberta in Gastona Pittonija je v pondeljek v Korminu izdihnil poslednjikrat. Podlegel je težki bolezni, ki ga je leto dni nadlegovala in mu pripravljala grob. S svojo prijaznostjo in ljubeznivostjo, 8 svojim blagim značajem, ki se je moral vsakomur prikupiti, si je zagotovil trajni spomin pri vseh sodru-g>h, ki so kdaj prišli v dotiko z njim.
— Strankino zborovanje bo v pondeljek, 20. t. m. ob 8. zvečer v Delavskem domu ul. Boschetto 511. nadstr. Dnevni red: Predpriprave za konferenco in strankino časopisje. Na tej konferenci bo politični odbor poročal o sklepih zadnjega zaupnega zborovanja v Ljubljani. Zborovanje je torej zelo važno in so sodrugi naprošeni, da se ga udeleže polnoštevilno.
— Čevljarski delavci imajo v nedeljo dne 19. t. m. ob 2. popoldne v Delavskem domu ul. Boschetto 2 II. nadstr. važno pripravljalno zborovanje. Dnevni red; 1. čevljarski delavci in delavski gremij v konzorciju delodajalcev. 2. Slučajnosti, zborovanje je izredne važnosti. Zato so delavci vabljeni, da se ga udeleže polnoštevilno.
Sodrugi! Agitirajte za soclaluo demokratično časopisje I Vsak sovrag bodi naročnik našega lista, I vsaka družina uaj čita „ZarJo“. /
Umetnost in književnost.
Iz pisarne slovenskega gledališča.
V soboto se uprizori izvirna opera „ Ksenija" Viktorja Parme z gdč. Šipankovo, gdč. T. Thalerjevo, g. Krampero in g. Novakom. Nato prvič operna noviteta ..Suzanina tajnost" Ermana Wolfa Ferrarija. V 18. mesecih se je igrala ta opera na več kot 100 odrih, povsod z izrednim uspehom. Glavno vlogo ima orkester; jako težki ulogi grofa in grofice pojeta gdč. Sipankova in g. Novak; slugo igra g. Horskj. — V nedeljo popoldne ob 3. izvirna narodna pravljica »Kralj Matjaž" (za lože nepar) pri znižani vstopnini. Ta predstava je za mladino; zvečer se igra prvič Jul. Horstova burka »Nebesa na zemlji" — Za mladino se pripravljata igri „Slepa ljubezen" in „Milionarček".
Odborova seja „Matice Slovenske" bo danes, dne 17. nov. t. 1. ob 6. zvečer v društvenih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo predsedništva; 2. Potrditev zapisnika zadnje seje: 3. Poročilo tajnikovo in blagajnikovo; a v letošnjih dohodkih, b o stroških za popravo hiše; 4. Poročilo iz Knjižnega odseka; 5. Matica ob svoji petdesetletnici; 6. Tajnikovo poročilo ; 7, Slučajnosti.
Dr. Fr. Ilešič.
Protidraginjske odredbe na Francoskem.
V številki z dne 9. novembra tednika „Das Handelsmuseum" beremo naslednja zanimiva izvajanja :
Francoska vlada namerava predložiti parlamentu zakonski načrt o sredstvih, ki naj bi se ukrenila proti draginji. Pariški listi poročajo, da se predloži predloga še tekom tedna zbornici; vendar pa so listi že objavili posamezne podrobnosti iz predloge, ko je ministrski svet dne 1. novembra odobril načrt.
Zakonski načrt se peča z ustanovitvijo komunalnih ali od občin podpiranih zadružnih pekarn in mesnic, ki naj bi uravnavale cene živilom. Po paragrafu 1. vladnega načrta drž. svet občine lahko pooblasti, da olajšajo s posojili ustanovitev pekarij in mesnic na zadružni podlagi ali pa jih prevzamejo v lastno oskrbo. Z ozirom na zasebna podjetja omenjenih strok pa naj plačujejo zadružne mesnice in pekarije vse tiste splošne in posebna davke, zlasti dohodarino, kakor jih plačujejo zasebna podjetja te vrste. Da pa se pridobnin-ski okoliš obstoječih zasebnih podjetij ne omeji, so določili mejo številu teh komunalnih podjetij in sicer naj pride na vsakih 5000 prebivalcev po eno občinsko, oziroma zadružno podjetje. Manjše občine naj se v ta namen združijo in naj skupno ustanove pekarije in mesnice; ki jih upravlja medobčinski odbor.
V to svrho potrebni denar priskrbi država. Posojilo ne sme v nobenem slučaju prekoračiti polovico ustanovnih stroškov, oziroma potrebnega razpoloženega kapitala. Drugo polovico denarja naj da občina, oziroma člani zadruge, ki se bodo potem tudi bolj zanimali za procvit podjetja. Ta posojila se morajo vrniti tekom 15 let; posojeni kapital se obrestuje po štiri odstotke.
Občine, ki hočejo ustanoviti taka podjetja v lastni ali zadružni upravi, morajo predložiti vladi opravilnik. Ta opravilnik mora natančno določati področje podjetja; nadalje mora imenovati upravni svet in določiti plače nastavljencem ; objaviti mora tudi potrebni kapital in vse druge obratne pogoje. Pravila se potrdijo šele tedaj, ko jih je oblast temeljito preštudirala; obenem se dovoli občini tudi državno posojilo.
Pariško časopisje precej ostro presoja zakonski načrt, časopisje večinoma zastopa mnenje, naj se odpravi visoka carina na živila in naj se olajša uvoz mesa iz tujih dežel. Zdi se, da hoče francoska vlada z uvozom cenenega mesa ustreči javnosti. Pred kratkim je bilo pri poljedelskem ministru Pamsu odposlanstvo zveze konzumentov. Minister je obljubil, da se bodo ustanovila komunalna podjetja za živila, da bo vlada skrbela za povzdigo živinoreje in da bo postavila hladilnice za meso. Zastopniku lista „Sič)c!e“ se je minister še natančneje izrazil ; vlada namerava pospeševati uvažanje živine iz francoskih kolonij, zlasti iz Senegala in Nigrovega porečja ter bo razširila carine prost kontingent za uvažanje živine iz tega ozemlja od 1500 glav na 10.000 glav v letu. Nadalje bo vlada olajšala uvoz inozemskega mesa in tozadevni uvoz ne bo več omejen samo na jezike in stegna. Za uvoz bodo postavili primerne hladilnice, od koder bo šlo meso na prodaj šele, ko se bo uradno preiskalo. Končno se peča vlada tudi z raznimi železniškimi odredbami, da olajša uvoz poljskih pridelkov na mestne trge.
V francoskem parlamentu so pariški poslanci že vložili draginjski predlog. V predlogu zahtevajo, da se močno zmanjša carina na živo živino, sveže in osoljeno meso, na šunko in slanino. Zdi se pa, da vlada po izjavi poljedelskega ministra nima nič kaj posebnega veselja za zmanjšanje carine. Na drugi strani pa bo tudi vladna predloga naletela na odpor.
Obrtniški krogi so nedvomno odločni nasprotniki vladne predloge.
Državni zbor.
Dunaj 16. novembra.
Sledovi ogorčenja, ki ga je provzročila nezaslišana, ustavolomna izjava ministrskega predsednika grofa Sttirgkha, se poznajo tudi na draginjski debati. Bazdraženo razpoloženje zbujajo zlasti govorice in časnikarske vesti, da se ministrski predsednik prav trdno zanaša na § 14. Današnja seja je bila dan agrarcev. Med sejo je bilo več burnih prizorov; enkrat je malo manjkalo, da se niso slovenski klerikalni poslanci dejansko lotili dunajskega kršč. soci* alea dr. Heilingerja, ki je glosiral govor dr. Kreka.
*
Posl. B i a n k i n i protestira odločno proti izjavi ministrskega predsednika, da se ne bo menil za sklepe poslauske zbornice. Vse stranke brez izjeme morajo najodločnejše zavrniti absolutistično nazirauje ministrskega predsednika. Njegova naloga je: da izpelje parlamentarne sklepe, če pa ne soglaša z njimi, da odstopi. Govornik zagovarja uvoz žive živine in mesa iz Črnegore, ker je v Dalmaciji pomanjkanje mesa še hujše nego drugod.
Posl. dr. K r e k (slov. kler.) je obravnaval draginjska vprašanja z izključno agrarnega stališča in se ja izrekel proti uvozu mesa.
Dr. Heilinger mu kliče : Ne govorite tako ! Sovražnik ljudstva ste !
. Opomini predsednikovi niso nič izdali.
Dr. Krek pravi končno : Kaj naj storim ? Brez vse moči sem ! Pasjega biča vendar ne morem jemati s seboj. To je edino sredstvo zoper take napade.
Ker posl. Heilinger ne odneha s svojimi medklici, planejo slovenski klerikalni poslanci Vestovšek, Korošec in drugi s stisnjenimi pestmi nad neprijetnega jim dr. Heilingerja. Poslancema Jerzabku in Wedri seje posrečilo, da sta potegnila Heilingerja od te skupine in preprečila pretep.
Poljedelski minister Z a 1 e s k i brani agrarne interese in skuša dokazati, da mesnega vprašanja sploh ni, kar je povzročilo med mestnimi poslanci opravičen vihar. Dr. Heilinger je z medklici glosiral ministrov govor, in socialno-demokratiČni poslanci so odločno protestirali proti taki brezobrazni agrarni agitaciji z ministrske klopi. Agrarni poslanci so se seveda zavzeli oa svojega zaščitnika.
Razdražena napetost se je umirila in polegla ob češkem govoru nar. radikalca S 1 e -v i č k a , nakar se je draginjska razprava prekinila
Koncem seje j« podpredsednik Roma n-czuk pozval poslance, da ne zlorabljajo poslovnika z ustnimi vprašanji na predsednika, ki niso več vprašanja.
Posl. M i c h e 1 je pozval predsednika, naj zahteva od ministrskega predsednika, da se tudi na Ogrskem uzakoni prepoved belega fosforja.
Posl. dr. Neumann prosi predsednika, da provocira vladno izjavo, kakšno stališče da zavzema z ozirom na odškodninske zahteve po septembrskih demonstracijah oškodovanih oseb.
Posl. S e i t z (soc. dem.) vpraša predsednika, če bo odgovarjal le na poslovniška vprašanja in če bo odtegnil besedo vsakomur, kdor bo kršil poslovni red.
Podpredsednik Romanczuk se pridružuje naziranju sodr. Seitza in izjavi, da bo ravnal strogo po poslovniku.
Prihodnja seja jutri.
*	^ *
*
Parlamentarni položaj
je nadvse nejasen. Zbornica bo jutri nadaljevala draginjsko razpravo, a odločilnega glasovanja jutri še ne bo. V finančnem odseku je vlada doživela popoln fiasko; odsek ni izvolil niti poročevalca za vladne davčne predloge. Dalje se je poljsko kolo preokrenilo: po posredovanju poljskega uradniškega društva se je zavzelo za časovno napredovanje in se izreklo proti začasnim draginjskem dokladam. Finančni minister dr. Meyer se v najkrajšem času umakne zaupniku poljskega kola.
V	draginjskem odseku
je ministrski predsednik grof S t a r g k h skušal ublažiti vtisk svojega zadnjega izzivajočega govora v zbornici. Obžaloval je nasprotje med zbornico iu med seboj, izvirajoče iz nasprotnega pravnega naziranja. Zbornice ni hotel žaliti, ana svojem pravnem stališču glede na uvoz argentinskega mesa pa le mora vztrajati.
Vladni mameluki.
Nato je poročevalec Erb umaknil svoj predlog, da se izreče ministrskemu predsedniku obžalovanje zavoljo njegovega govora.
Vsled tega je soc. dem. dr . Renner povzel predlog Erba, č»s da £a besede ministrskega predsednika niso niti najmanjzadtt; voljile. V tem, da j®" vlada* ves čas-oddekovega posvetovanja jezik za zobmi držala in prišla 8
s svojim materialom na dan šele tedaj, ko se je začela razprava v zbornici, v tem se kaže vse omalovaževanje parlamenta. Edina ustavna posledica bi bila: odstop vlade. Tega pa vlada noče, poslužiti se hoče § 14. Če tako ministrstvo že kar naprej izjavlja, da ne bo upoštevalo zborničnih sklepov, da posledice ne bo nosila vlada, temveč parlament, je to nedopustna presija.
Na predlog Poljaka Lasockega je odsek s 27 proti 14 glasovom prešel na dnevni red.
Sodrg dr. Renner kliče : Tako si zbornica sama polaga vrv okolo vratu ! t
*
V	proračunskem odseku
je bil s 26 proti 20 glasovom odklonjen predlog italijanskega klerikalca, da odsek razpravlja
o	italijanski fakulteti še pred proračunskem provizorijem. Nato so se razdeltli posamezni referati o proračunskem provizoriju.
*
Odsek za reformo poslovnika
je na predlog načelnika dr. Germana sklenil predložiti žbornici podaljšanje začasnega poslovnika za dobo enega leta. Poročevalec v zbornici bo dr. S t e i n w e n d e r.
*
Socialni demokratje In novi davki.
Načelstvo kluba nem. soc. demokratov rse je danes pečalo z davčnimi predlogami. Klub bo pobijal zvišanje davka na pivo in žganje. Dalje pa je načelstvo mnenja, da pritrdi uradniški predlogi in ne da bi priznalo formalni junktim. Tudi davčni predlogi v pokritju. Socialno demokratični klub ne bo delal težav stvarnim razpravam o reformi davkov, da obremenjujejo le posestne sloje in katerih dohodki so namenjeni za železn.čarje drž. delavce in uslužbence. Soc. dem. zastopniki v finančnem odseku bodo torej urgirali razpravo o zvišanju dohodarine davka na dividende, tantieme, ded-ščine io darila na kipeča vina in na totalizo-tor. Dalje bodo zahtevali soc. demokratje, da se čim prej začne v draginjskem odseku razprava o reformi hišno najemninskega davka.
ZADNJE VESTI.
Italijansko turška vojna.
Premirje pred Tripolisom.
London. 16. nov. Pred Tripolisom je vse mirno. Vreme je mrzlo, ponoči dežuje neprenehoma. Turki so polni zaupanja; vojake redno plačujejo, pravtako tudi redno dobivajo živila in puške.
Streli iz poljedelske šole.
Milan, 16. nov. Pri nekem rekogno-sciranju so oddali iz poljedelske šole ostre strele na Italijane, nakar so ti šolo razdjali.
Male praske.
Rim, 17. nov. Pri Tobruku so bile med Italijani iu Turki male praske, prav tako pri D e r n i. Med Turki razsaja kolera, zdravstveni počutek italijanskih čet je baje izboren. Od vseh strani odhajajo v Tripolis nove čete.
Kolera na bojišču.
Frankobrod, 17. nov. V Tripolisu razsaja kolera nenavadno hudo. V treh vojaških lazaretih je bilo zadnjo soboto 165 za kolero bolnih, umrlo je 20 vojakov in 160 domačinov.
Italija opusti akcijo v Egejskem morju t
B e r o 1 i n , 17. novembra. Protest vele-vlasti proti akciji italijanskega brodovia v Egejskem morju je imel v s p e h. Velevlasti zahtevajo, naj se omeji vojna na Tripolitanijo. Zlasti odločno sta nastopili Rusija in Angleška. Velevlasti se namreč boje, da bi se utegnilo pojaviti dardanelsko vprašanje. kar bi imelo nedogledne posledice. Italijanska vlada je velevlastim zagotovila, da za zdaj izostane slehern italijanski napad v Egejskem morju, čeprav bi bil položaj vsled akcije za Italijo mnogo ugodnejši.
Uradno turško poročilo.
Carigrad, 17. novembra. Notranji minister je izjavil, da doslej še niso videli italijanskih vojnih ladij v Egejskem morju. Enako se je izrazil tudi veliki vezir. Kljub temu pričakujejo evropski diplomatski kakor tudi resni turški krogi, da se vsak hip prične italijanska akcija istočasno na več točkah.
Italijansko brodovje v Egejskem morja?
London, 17. nov. »Evening Central* poroča, da so videli troje oklo pj-nic abruškega vojvoda v Egejskem morja.
TnrSke priprave v Egejskem morja.
Atene, 17. nov. Iz K i o s a poročajo: Turki pripravljajo vse potrebno za brambo otoka proti sovražnim napadom. Ženske in otroke pošiljajo v notranjost otoka, čete so porazdelili po vsem otoku, ter jih okrepili z rezervami. Trgovina je popolnoma ponehala. Grško prebivalstvo se boji izbruhov turškega fanatizma.
Gibanje italijanskega brodovja,
London, 17. nov. Velik oddelek italijanskega brodovja so opazili v bližini Krete. Drugi del brodovja je zapustil Neapelj in se hoče pridružiti temu oddelku. Bro-dovje prične akcijo baje pri L e m n u in M i-ti le n a h.
Navdušenje v Italiji pojema.
Frankobod, 17. nov. Iz Bi m a poročajo : Javno mnenje v Italiji mora prestati hudo preizkušnjo. Spoznanje ogromnih težkoč tripoliške vojne prodira v vedno širše kroge in napravlja nanje skrajno mučen vtisk, časopisi so na vladni migljaj že prenehali z izmišljenimi poročili o zmagah in vedno bolj se oglaša kritika, zakaj se ni vlada preje zadostno poučila o mišljenju Arabcev, o vojaških težko-čah vojne v puščavi in o stajišču velevlasti.
Gospodarski blagoslov vojne.
Milan, 17. nov. *Avanti“ poroča, da je ponehal živahui promet v beneškem pristanišču, ker pojema trgovina z Orientom. Nad 1500 inozemcev je brez posla. Tovarna za žveplenke B a s c h i e r a je zaradi pomanjkanja dela odpustila 300 delavcev.
Dunajsko delavstvo zoper vojno.
Dunaj, 16, npvembra. Danes zvečer je bilo pri Wimbergerju ogromno protestno zborovanje zoper tripolitansko vojno. Govorili so poslanci Pernerstorfer, Oliva, D a-s z y n s k i in turški poslanec F r a n d r i a n. Resolucija, ki je bila soglasno odobrena, se izreka zoper vojne hujskarije, zoper oboroževanje in zoper grozodejstva in izjavlja, da bo delavstvo z vso silo nastopilo proti poskusom, da se vojna baklja zanese tudi v Avstrijo.
Beg SiczynskegB.
Lvov, 17. nov. „Slovo Polskie“ poroča, da so prijeli v Stanislavi bivšega državnega poslanca dr. Romana Jaro8iewicza, ki je baje omogočil Siczynskemu beg iz ječe. Dr. Jarosiewicz je rusinski socialni demokrat in po poklicu zdravnik.
Afera Iro-Hummer.
Dunaj, 17. nov, I r o ju izjavil, da ne mara tratiti časa z obravnavami Častnega soda in da si bo od vsakega, ki bo žalil njegovo čast, na krepek germanski način dobil zadoščenja. To izjavo da predloži svojim somišljenikom in s tem je zanj afera s Hummrom končana. Na podlagi te izjave so Irovi zastopniki takoj odložili svoje mandate.
Blazno dejanje nesrečnega ljubimca.
Dunaj, 16. nov. V rodbini sekcijskega načelnika dr. vit. Holzknechta se je danes popoldne završila krvava rodbinska tragedija. Domači učitelj sodni praktikant doktor Matkovič, ki se je brezuspešno potegoval za roko hčerke Marije, je vdrl v stanovanje, ustrelil iz revolverja na 21 letnega sina Roberta, na 17 letnega Jurija in na 24 letno Marijo. Juri in Marija sta bila na licu mesta mrtva. Robert pa je težko ranjen. Morilec je nato usmrtil še Bamega sebe.
Stavka prevoznikov v Trstu.
Trst, 16. nov. Včeraj zjutraj se je izjavil del malih podjetnikov za solidarne s stavkujočimi prevozniki in so ustavili delo. Stavka se precej občutno č u t i, ker zaostaja blago. Vseh stavkujočih je okolo 470.
Košutova sedemdesetletnica.
Budimpešta, 12. nov. Franc Košut je praznoval sedemdesetletnico in so mu [ob tej priliki priredili velike ovacije. V klubu neodvisne stranke je Košut po pozdravnih govorih dejal naslednje: Neodvisna stranka je danes tam, kjer je bila pred poldrugim desetletjem, in jo čakajo novi težki boji. Kljub svojim 70 letom bom vedno izpolnjeval svojo dolžnost. Zelo rad bi doživel, ako bi mogel sodelovati pri preosnovi volilne pravice. Rešitev tega vprašanja se ne da odložiti.
Klerikalno glasilo napada škofa.
Zagreb, 16. nov. Glasilo krščansko socialne stranke prava, ki velja za organ hrvaškega klerikalizma sploh, ostro napada djakov-skega škofa dr. K r a p a c a , ker se je postavil v prve vrste vladne stranke. Krapac je kakor znano StroBmayerjev naslednik.
Not hrvaški ban?
Zagreb, 17. novembra. Kljub demen tijem ogrskega korespondenčnega urada se vzdržuje vest, da je grof Khuen Hedervary sprejel v avdienci grofa Erdodyja, ki so ga v sadnjem času pogosto imenovali za Tomažičevega naslednika, iu mu ponudil mesto hrvaškega bana.
Nemiri na kanarskih otokih.
Las Palmas, 17. nov. Ob občinskih volitvah so nastali veliki nemiri; orožniki so rabili orožje in ubili štiri pristaniške delavce, šest pa jih ranili.
ReSltev krečanskega vprašanja.
Atene, 17. novembra. Odprava proti-grškega bojkota zbuja v mnogih krogih mne-
nje, da je Turčija pripravljena kompromisnim potem rešiti krečansko vprašanje. Tudi z grške strani si mislijo rešitev krečanskega vprašanja potom rompromisa. Listi poročajo, da so se že pričela tozadevna pogajanja.
Rusija in Perzija.
B e r o 1 i n , 17. nov. Iz Peterbur-g a poročajo: V slučaju, da perzijska vlada ne zpolni vseh zahtev ruskega ultimata, je sklenila ruska vlada poslati že priprav-jen vojaški oddelek v Kasvin. Rusija je baje že sporočila velevlastim, da z a-sede 8. decembra z 8000 vojaki j e r z i j s k i pokrajini Gilan in Aserbej džan, ako se dotlej Perzija zadostno ne opraviči.
Revolucija na Kitajskem. Posredovanje?
Novi J o r k , 16. novembra. „World“ >oroča izWashingtona: Združene države bodo pričele na Kitajskem s posredovanjem v tistem
l	i p u , ko se bo izkazalo, da revolucionarji ali cesarski ne morejo več ščititi tujcev. Združene države so pripravljene izkrcati 1 0. 000 mož na kitajskih tleh in osredotočiti vse atlantsko brodovje v kitajskih vodah! Revolucionarno gibanje je ponehalo? London, 17. novembra. Iz Pekinga javljajo po kablu, da je revolucionarno gibanje začasno ponehalo. Juanšikaj je razglasil p o vsej južni Kitajski vojno stanj e in je ukrenil mobilizacijo 200.000 mož, da uduši revolucijo v južnih pokrajinah.
Odgovorni urednik Pran B a r 11.
Izdaja in zalaga založba Zarje. Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
Izjava.
Podpisana Ana Bučar, delavčeva žena v Zeleni jami, preklicujemjjin obžalujem vse, s čemur sem dne 11. novembra 1911 žalila Suzano Bregar, zasebnico v Zeleni jami.
Ana Bučar.
Restavracija,Matjan*
(bivši Katoliški dom) Turjaški trg štev. 1.
se priporoča sl. občinstvu, društvom za prireditve zabav, veselic, sestankov, shodov i. t. d.
Toči se pristna vina Iz vinogradov gosp. pl. Holleg. — Sprejemajo se v abonement na dobro domačo hrano za kosilo In večerjo. — Cene solidne in postrežba točna.
Se priporoča za obilen obisk
Ivanka Matjan, restavraterka.
99
Narodna kavarna**.
Stampilje vseh vrst za urade, društva, gostilničarje Itd.
Anton Černe
graver in izdelovatelj kavčukovih štampillj
Ljubljana, Stari trg štev. 20.
Ceniki franko.	■
Gostilna pri Traunu na Glincah
priredi
v nedeljo popoludne, dne 19. novembra
v gostilniškem salonu
— plesno veselico
z g-očll>o.
:: Za gorka In mrzla jedila skrbljeno. :: Vstopnina prosta.
Za obilen obisk se priporočata
Ivan in Antonija Petrič.
J. BONCAR
valjčni mlin v Domžalah.
	1		B	
	Zaloga y Ljubljani:	
	Poljanska cesta 19.	
	Zastopstvo in zaloga L . • v Gorici. * 'i	U
Danes in vsaki dan
Dunajski damski orkester
Začetek ob pol 9. zvečer. — Vstop prost.
FRAN KRAPEŠ, kavarnar.
Hotel Tratnik
„Zlata, kaplja44 Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 27
v bližini kolodvora.
Lepe zračne sobe. — Priznano fina kuhinja. — Izborne pijače. — Nizke cene,
Lepi gostilniški prostori in povsem na ::	novo urejeni velik senčnat vrt. ::
Pristen dober
•	. sc dobi pri . *
L. Šebeniku
v Sp. Šiški pri Ljubljani.
Jako zanimiv, zabaven in poučen list s slikami je slovenski
Jlustrovani Tednik*
ki izhaja vsak petek ter stane četrtletno K 1'80.
Zahtevajte ga povsod 1 Naročite ga in inse-rirajte v njem!
Naslov: Slovenski Iiustrovanl Tednik, Ljubljana
Priporočamo novo trgovino z manufak-t urnim	/ 4^»
blagom
Ljubljana
Stari trg št. 1
(prej Bazar)
postaja elektr. železnice
T obakarne ozir. prodajalne »Zarje* v Trstu so:
Južni kolodvor.
Ficke, Kasel Silos pred vhodom v prosto luko.
Moze, ulica Miramar 1.
Magnolo, ulica Belvedere Gostilna Internazional, ulica Giovanni Boccacio št. 25.
Lavrenčič, trg pred Kasarno (Piazza Oaserma).
Pipan, ulica Ponte della Fabra. Gramaticopulo, Piazza Barriera.
Bruna, ulica del Rivo.
Raitinger, Riva Grumola št. 20.
Hoeltl, trafika na državnem kolodvoru. Bajc, ulica Geppa.
Kovač Antonija prodajalna v Sv. Križu. Muraro Matej, Via Sette Fontane 14.
Kupujte „Zarjo“
izvod samo 6 vinarjev.
v
Žepni koledar
za delavce sploh in prometne služabnike za navadno leto 1912
izide te dni. Koledar je izredno praktično sestavljen za vsakogar. Sezite po njem, dokler ne poide.
VSEBINA: Koledar in kalendarij. — Centralni sedeži strokovnih organizacij. — Kolkovna lestvica. — Poštni in brzojavni tarif. — Inozemske in domače denarne vrednosti. — Stare in nove mere. — Koliko plačam osebne dohodnine. — Koliko plačam vojne takse. — Obsežnost Avstro-Ogrske in število prebivalstva. — Avstr, ustavne vlade. — Socialno-demokratlčni poslanci v avstrijskem državnem zboru (1911). — Glasovi slov. soc. demokratov pri državnozborski volitvi 1911 (skupaj).
—	Koliko glasov so dobile posamezne stranke v Avstriji pri državnozborskih volitvah (1907 in 1911). — Politiške in narodnostne skupine v avstr, državnem zboru po volitvah (1907 in 1911). — Kako se varujemo kolere. — Kakšno delo opravljajo naši zaupniki. — Kdo neki je železničarjem pomagal. — Priporočljive knjige in knjižice iz domačih založb. — Kultura in žensko gibanje. — Kje so delavci najslabše plačani. — Prof. I. T. Masaryk (slika). — 200 besed tujk in njih pomen. Beležke.
Cena trdo v platno vezanemu izvodu 1 K, po pošti 10 vin. več. — Organizacije dobe primeren popust. — Naroča se pri upravi „Zarje“ v Ljubljani.
Naznanilo.
smrti mojega očeta
umetno in trgovsko vrtnarijo
Jakoba Šimenca
Ljubljana, Gradišče št. 12,
katero bodem nespremenjeno dalje vodil pod enakim imenom. Priporočam se sl. občinstvu
za nabavo cvetlic, šopkov, vencev, cvetličnih dekoracij itd.,
ter prosim, da se zaupanjp, ki ga je užival moj pokojni oče, tudi meni blagohotno ohrani.
Z odličnim spoštovanjem
Paul Šimenc,
umetni in trgovski vrtnar.
„Zarja“ se prodaja v Ljubljani po 6 vin.
v naslednjih
Južni kolodvor, na peronu. Pirnat, Kolodvorska cesta. Zupančič, Kolodvorska cesta.
Blaž, Dunajska cesta.
Sterkovič, Dunajska cesta.
Fuchs, Marije Terezije cesta.
'ivoli, na žel. prel. pri Nar. domu. iubič, Miklošičeva cesta, en k, Resljeva cesta.
Kanc, Sv. Petra cesta.
Treo, Kušar, Podboj,
Bizjak, Bahoričeva ulica. Remžgar, Zelena jama.
SveteK, Zaloška cesta.
Sešark, Šelenburgova ulica. Suhadolc Anton, Zelena jama 50.
tobakarnah:
Dolenec, Prešernova ulica. Piehler, Kongresni trg. UŠeniČnik, Zidovska ulica. Kleinstein, Jurčičev trg. Wisiak, Gospodska ulica. Stiene, Valvazorjev trg. Košir, Hilšerjeva ulica. Sušnik, Rimska cesta. Klanšek, Tržaška cesta. Elsner, Kopitarjeva ulica. Blaznik, Stari trg. Velkavrh, Sv. Jakoba trg. Kuštrin, Breg Sever, Krakovski nasip. Državni kolodvor. Križaj in Kotnik, Šiška. Likar, Glince.
Jezeršek, Zaloška cesta.