MUTR A« Din dostavljen na dom pa 12 Din Pozdravljeni, vodniki! (K otvoritvi prednjaške šole v Mariboru). 10. januar 1£31 je pomemben dan za jugoslovensko Sokolstvo: otvarja se v Mariboru šestmesečna prednja-Ška šola. Spominjam se sokolskega vaditelja pred vojno, ko so v naših krajih nastajala prva sokolska gnezda. Brez temeljitejše strokovne naobrazbe, toda Sokol od nopr ^ o-lave. je zbiral mladino v telovadnici- Vaditeljski tečaji so bili takrat redkost, kvečjemu pardnevni, tako da so vaditelji in načelniki obvladali in vadili pretežno le Klavna orodja fn priproste proste va> je. Toda, s kakšnim navdušenjem je hitela mladina v sokolske telovadnice, s kakšno vnemo vadila drog in bradljo, ter ure in ure proste vaje za javne nastope, na katerih je z največjim ponosom manifestirala svojo pripadnost Sokolstvu. Kaj je bila skrivna sila, ki je vsakogar, kdor je vstopil v sokolsko telovadnico, trajno privezala nanjo? Sokolska misel, vtelešena v vaditelju, ki je brez mnogo besed, s svojim vzgledom znal vliti v mlade duše sveti plamen navdušenja, ki jim je jeklenil mišice, voljo in značaj. Krepek. neustrašen, neutruden in discipliniran nam je bil vzor, ki smo mu skušali vsi Postati enaki in za katerega bi šli skozi ogenj, V vojni vihri so predvojni sokolski vaditelji in od njih vzgo Jeni Sokoli Pokazali, kaj je iz njih napravilo Sokolstvo. Bili so steber in jedro dobrovoljskih legij, Junaki-lesrijo-narji; Svec v Rusiji, čapek v Italiji, in aolga vrsta drugih legionarskih vodij, ceskifj jn naših, so bilj sokolski načel-niKi in vaditelji. Vojna je zredčila vrste vaditeljev, toda vsi, ki so se vrnili, so prueli znova za delo. Kjer jih ni bi- lo, so sokolska društva hirala’in životarila, pa je prišel nravi sokolski vaditen. je zaolalo bujno sokolsko življenje. Pod njihovim vodstvom so se vzgojile nove stotine krepkih. Zna_ čajnih Sokolov, fz n^Mveo-a truda, iz OPnia njih src so vZrastli mogočni sokolski domovi. Novi čas. nove zahteve. Iz dnevs v dan napreduj« znanost 0 ustroju člo-ve*k*ga Hesa. o.primernosti -m kori. sti telesnih v?j. ^m'Znanje Vež- bania telesa za telesno jn duševno zd^vje In crrrM^V Z a K se v0(jn0 bolj z rasto?o ?ndi,cH^lfrao»Jo in me* smerj Mpsne vz^ofe st kr^io pota. 7Mo stavija novi čas na sokolske^ nredn^ka mno™ večje naloge, jn*r jim n! kos, se redčijo vrste sokolske mladine, in odhaja tja kjer se poji rad{ osebne slave ali gmotne korfcfi enostransko in pretirano na skodo vzgoje duha in značaja. Ttrre na kostem. faborenie. razl!čni športi. se Morajo uveliaviti v sokolskem telovadnem sistemu vedno boli in vsa teiesna V7flrnJa vr?,H y <.Vladu z sodobne znanosti. Usnn- sobiti oredniake za te naloge, je prvi Drugi monsfre-preces proti Slovencem v Italiji OBTOŽENCEM SE OČITA. DA SO BILI ČLANI TERORISTIČNE DENTISTIČNE ORGANIZACIJE. IRE- TRST, 9. januarja. Dne 15. t. m. se bo vršila po že znani šabloni, ki se je dobro obnesla, pred izjemnim sodiščem razprava proti 60 primorskim Slovencem. Ta skupina obtožencev je bila izločena iz procesa meseca septembra, ki je končal z ustrelitvijo 4 mladeničev v hrbet, ker se je celo fašističnemu generalu Cristiniju zdela obtožba premalo utemeljena. Sestavljena je bila zato nova obtožnica, ki govori o obstoju teroristične-iredenti-stične organizacije, katere kolovodje so bili baje sedanii obtoženci. Drugi nroces se bo vršil z vso potrebno reklamo, da se odvrne pozornost javnosti na sedanjo težko gospodarsko krizo v Italiji. Kot vodja za obstoj italijanske države tako nevarne skupine goriških Slovencev, je v obtožnici označen odvetniški kandidat dr. Sfiligoj, ki figurira tudi kot glavni obtoženec, njegov glav ni pomagač pa naj bi bil absolvirani visokošolec Zorko Jelinčič, čegar mla da žena je s svojim enoletnim otrokom že konfinirana v Ponzi. Od vseh 60 obtožencev jih pride komaj polovica pred izjemno sodišče, kajti vsem ostalim se je še pravočasno posrečilo pobegniti čez mejo in bodo zato obsojeni in contumaciam. Med tem pa se aretacije Slovencev nadaljujejo. Učiteljske prošnje za pre- mestiteu LJUBLJANA, 9. januarja Načelnik prosvetnega oddelka banske uprave v Ljubljani razglaša: Prošnje učiteljev osnovnih šol za premestitev so v smislu ministrskega odloka prepovedane. Pač pa je v zvezi s tem ministrstvo odobrilo učiteljem predlaganje prošenj za premestitev med šolskim letom preko srezkih šolskih nadzornikov, toda samo v primeru poroke in drugih primerih, če mož in žena nista v istem službenem kraju. Šolski nadzorniki morajo take prošnje dostavljati s svojim predlogom. Rudarska kriza v Rngliji LONDON, 9. januarja. Včerajšnja ostra izjava ministrskega predsednika Macdo-nalda, da vlada ne bo trpela upora indu-strijcev proti premogovnemu zakonu, je izzvala v industrijskih krogih veliko razburjenje. Lastniki premogovnikov nagla-šajo, da v premogovnem zakonu ni določbe, ki bi silila stranke, da priznajo industrijski narodni svet. Delavska vlada je osnovala to institucijo samo zato, da bi pod to krinko priznala narodni rudarski zvezi pravico, da se pogaja imenom celokupnega delavstva. Industrijski krogi so odločno .proti taki politiki ter izjavljajo, da ne žele ponovitve dogodkov iz 1. 1926. S tem konfliktom se je po sodbi industrijskih krogov položaj v rudarskih revirjih še poslabšal in je le malo upanja, da bi prišlo do sporazuma ter do obnovitve dela v ponedeljek, kakor se je prvotno pričakovalo. Hruatski seljaki in .Domoljub* ZAGREB, 9. januarja. Današnji »Se-ljački Glas«- ostro kritizira pisanje ljubljanskega »Domoljuba« o zadnjih skupščinah hrvatskih seljakov ter pravi med drugim: Mi vemo, kam strelja ta list. S tem hoče pogoditi naše slovenske prijatelje, toda to mu ne bo uspelo. Seljaška zavest v Sloveniji je mogočen zid, ki se ne da porušiti s streli iz papirja. Da klerikalizmu tone ladja, temu je kriva njegova preteklost in še bolj sedanjost. Krščanska in katoliška morala zahtevata od »Domoljuba« več iskrenosti in manj podtikanja, kar gotovo ni v skladu z novo dcbo kraljevega manifesta z dne 6. januarja 1929. Turiška borza CURIH, 9. januarja. Beograd 9.1270, Pariz 20.25, London 25.075, Newyork 516.15, Milan 27.02, Berlin 122.80, D^-aj 72.60, Praga 15.295. 5ilno naraščanje brezposelnosti u Nemčiji BERLIN, 9. januarja. Brezposelnost v Nemčiji >3 zavzela tako katastrofalen obseg, da kaj takega niso pričakovali niti največji črnogledi. Od 15. decembra je narastlo število brezposelnih za 300.000 ter je doseglo dosedaj že 4,400.000. Delavstva se polašča vedno večje razburjenje. KRVAVI SPOPADI V BROO KLINU. NEWYORK, 9. januarja. V Brooklinu so organizirali socijalisti veliko demonstracijo brezposelnih. Pri tem je prišlo do krvavih spopadov s policijo. Demonstranti so metali na policijo kamenje, na kar je ta uporabila orožje. 12 delavcev je bilo težko ranjenih. Ko je postal položaj zelo resen, se je poslužila policija bomb za solzenje in je demonstrante razpršila. Resen nasvet. — Gospod doktor, kaj bi bilo za živce mojega moža bolje, rivijera ali gore? = Milostiva, vi pojdite na rivijero, a gospoda soproga pustite v gore! namen prednjaške šole. Toda nič manj važno je, da bodi to tudi šola sokolskih vrlin, značajnosti, bratstva, požrtvovalnosti. Prepričani smo. da bodo naši sokolski predavatelji v tej šoli presadili kapital svojega mnogoletnega truda in Žar sokolskih Idealov v srca novih prednjakov, da bodo zapustili Ma- ribor oboroženi z novim strokovnim znanjem in prepojeni s starim sokolskim duhom. V tej želji Vam. novim vodnikom in sejavcem sokolske misli iz vse naše širne domovine, kličemo mariborski Sokoli bratsko dobrodošli™ in prijetno bivanje med nami! Zdravo! o glečaližče REPERTOAR: Petek, 9. januarja. Zaprto. Sobota, 10. januarja ob 20. uri: »Gro! Luksenburški«. Ab. A. Kuponi. Nedelja, 11. januarja ob 15. uri: »Aladin«. Znižane cene. Otroška predstava. —-Ob 20. uri: »Prodana nevesta«. Znižane cene. Pondel^k, 12. januarja: Zaprto. Torek, 13; januarja ob 20. uri: »Duh zem* Ije«. Ab. C. Prvič. Iz gledališča. V soboto, 10. t. m. se po*< novi Leharjeva vesela in melodijozna o-pereta »Grof Luksenburški«, za ab. A. Kuponi. — V torek, 13. t. m. bo prva predstava zanimive in globoke psihološke drame znamenitega pisatelja Franka Wedekinda »Duh zemlje« (Lulu). Ta žaloigra je pravkar v Zagrebu dosegla kar največji uspeh ter se pričakuje tudi v Mariboru zelo zanimiv večer. Nastopi skoraj ves dramski ansambl, režira g. J. Kovič, po idejnem zamisleku režiserja sta izvršila nove dekoracije gledališki slikar g. Ussar in gledališki mojster J. Borik. Nedelja v niarib. gledališču. V nedeljo, 11. t. m. bo ob 15. uri otroška predstava, prvič pri znižanih cenah. Vpri zorila se bo Raederjeva čarobna orijen« talska pravljica v enajstih bajnih slikah »A 1 a d i n« s petjem, plesom in godbo. Zvečer ob 20. uri pa se bo pela popularna Smetanova komična opera »Prodana n e v e s t a«. To bo prva predstava te opere pri znižanih cenah. Učiteljski upokojenci v Mariboru. Včeraj popoldne so se zbrali učite!! ski upokojenci na svojem rednem mesečnem sestanku v gostilni KoŠtoma! v Mlinski ulici. Prihajali so drug za drugim, točno ob uri, vedrih lic In z zanosom mladeniškega ognja. Čuditi se je. da jih niso zlomile mnogoštevilne nadloge in napori, ne zavist in ponižanja. Ob skkromnih sredstvih in zadovoljstvu so osiveli v prenašanju življenjskih britkosti. Se vedno so žilave postave, z zavestjo, da so vzgojili vsaj po dve generaciji in se borili za narodove pravice in naš materin jezik. Brez izjeme so to sami značajni možje in ženice, ki zaslužijo zahvalo in pozornost svojih someščanov. Če tudi že nosi vsak Izmed njih svojih šest, sedem, osem In celo devet križev, jim želimo še mnogo let zasluženega nočitka. Najstarejši iz njihovih vrst je dosegel že 93. leto: je to g. Krajnc, nekdanji učitelj v Velenju. ki je menda najstarejša moška o-seba v Mariboru. V tovariškem razgovoru in med reševanjem stanovskih in društvenih zadev je potekel čas in hvaležen sem jim za nrijetno urico, ki sem jo preživel v niihovl sredi. — Papeževa enciklika o zakonu PARIZ. 9. januarja. Papeževa enciklika o krščanskem zakonu vsebuje pravo doktrino cerkve v tem vprašanju. Enciklika se izreka proti maltuzl-iani7mu. pncnhno pa še proti moderni teoriji o zckonu. knkor je na nrjmer poskusni zakon. DnMe odločno oobija okaze. ki se navajajo v Vorjst ločitve s^k^na. FnHkUVn končtMe z žello, da na? bi cerkev ln drsava čfm tesnejše ' kovala, da se zadostno zaščiti morala. Cena 1 Din reciništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št 13 Oglaii po tarifu Oglasa aprajama tudi oglaani oddelsk .Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica It, 4 Poštnina pTaCana v gotovini Miarwor$Ul Račun pri poštnem ček. zav. v Ljubljani št. 11.409 Velja mesečno preieman v upravi ali po pošti 10 Din dostavljen na dom pa 12 Din Uredn. 2440 Uprava 2455 Leto V. (XII.), štev. 6 Maribor, petek 9. januarja 1931 Stran t Mariborski n Tuči starišem je treba pedagoških knjig Stoletje otroka je na pohodu. Vedno bolj se utrjuje spoznanje, da mora biti otrok izhodišče vzgojnega dela, da so otrokova prirojena nagnjenja podlaga vsemu razvoju in da se morajo upoštevati, kakršnekoli cilje že stavi vzgoji družba ali država. Naiprirod-nejši smoter pa je seveda ta, da otrok razvije vse svoje pozitivne sposcb nosti do rajvišje možnosti in da pozneje kot polnovreden član človeške družbe prspeva kulturi svoj maksimalni dole? ki mu pi pada po pogojih danih od *'?rave Tc:n prmerno bi se m r.>1a uravi*ai» vsa >ka. pa tudi izvenšolska, zlast! predšolska vz^p-a, Povdarjam predšolska vzgoja, kajti ta je morda še važnejša nego vse poznej še šolanje. V tej dobi je duševni napredek otroka po količini predstav In novih doživljajev večji nego v vsem poznejšem življenju in že v zgodnjem detinstvu se polagajo temelji vsemu duševnemu dejanju in nehanju, miselnemu in čustvenemu, torej tudi značaju bodočega moža in žene. Vzgoja torej ni le interna zadeva šole, ampak prav tako, oz. še bolj briga staršev, zakaj pričeti se mora že zelo zgodaj, da. celo že pred rojstvom in spočetjem. To pomeni, da morajo biti roditelji poučeni o vsem, kar koristi oz- škoduje otrokovemu duševnemu in telesnemu razvoju, kako je treba ustvariti ugodne pogoje duševne in telesne rasti, da ni škodljivega zastoja in da ne kiene razvoj v negativno smer. Slednje se le prerado zgodi, staršem v 7'lost, narodu in državi v kvar, ako vzgojitelji nimajo dovolj pedagoške uvidevnosti in z napačnimi, sicer morebiti dobro mišljenimi ukrepi povzročajo ravno nasprot no, nego so nameravali. Pa tudi pozne je, ko pride otrok v šolo, je domača vzgoja velikega pomena, zlasti pa je važno, da gresta šola in dom skupno pot, da ta ne podira, kar oni zida. V šolski in poznejši dobi je poseb»:o važno, da se polagoma izvrši med starši in otroci prehod iz avtoritativnega v prijateljsko razmerje, da se otroci ne odtujijo staršem in ne izgube zaupanja vanje. Ako preneha zaupljivost, je izključen tudi vsak vpliv na otrokov notranji razvoj. Notranji prepad med vzgojiteljem in otrokom je zlasti usoden v oni dobi. ko se začne obračati pozornost na pojave spolnega življenja. Ako vzgojitelji ne uživajo več otrokovega zaupanja, oz. mu vsled tradicionalnih predsodkov ne objasnijo, kar mora vedeti, in z otročjim iz-begavanjem ali pa celo z brutalnostjo zavračajo tozadevna vprašanja, prepuščajo slučaju, da mladostniku na svoj. često odvraten in poguben način razodene, kar je hotel vedeti. Vsled tega dobi pogosto krive pojme o pomenu In namenu spolnosti, zabrede v zablode in trpi radi njih do smrti. Našteli smo nekaj problemov sodobne vzgoje, ki so torej zadeva Širše javnosti in ne smejo ostati jetniki šolskih zidov. V svrho informacije roditeljev o perečih vprašanjih vzgoje je Pedagoška centrala v Mariboru pri redila že dva nedaeroška tedna, kakr-Sne ima v načrtu tudi za bodočnost. Ker pa je za podrobnejše spoznavanje vzgojnih metod treba tudi pedagoških knjig, je odbor Ped. centrale sklenil, da v skladu z društvenimi pravili odpre knjižnico tudi neučiteljem. Na razpolago so aktualne pedagoške knjige od težjih znanstvenih del do poljud nih pedagoško pripovednih spisov. — Pogoji za izposoj^vanje so sledeči: izposojevalec mora postati član Pedagoške centrale, članarina je 12 Din letno, iznosojnina za knjigo do sto strani 1 Din, nad sto strani 2 Din. — Knjižnica se na^nia v po^nnju drž-zenskega učltelii^ča v pritličju in u-raduje ob četrtkih od 15. do 17. ure. Priiave se pošilinjn na nnclov: Pedagoška centrala v Mariboru, Zrinjskega trg št. 1. dne n tli drobii Uporaba ljudskega čela za neuzdržeuane ceste Radi sestave seznama obvezancev za uporabo .ljudskega deia v srrislu zakona o sanunpravnih oestah, oz. v smislu zakona o izpreinembah in dopolnitvah v zakonu o samoupravnih cestah, se pozivajo naslednje naštete osebe, da se zglase od 12.—16- tm. v mestnem knjigovodstvu, Slomškov trg 11 — 1. nadstr., soba št. 4. med 8. in 12. uro: a) Vsi v mariborski občini stanujoči za delo sposobni moški prebivalci od izpolnjenega 18. do izpolnjenega 55. leta, ki ne plačujejo nobenega neposrednega davka, oziroma plačujejo na leto do 100 Din uslužbenca davka. Navesti bo tudi, če plačujejo v Mariboru še kak drug neposredni davek in v kaki letni višini. b) Vse v mariborski občini stanujoče osebe, ne glede na spol, starost in delavno sposobnost, ki plačujejo na leto nad 100 Din uslužbenega davka. Tudi te osebe 'morajo obenem povedati, ali plačujejo v Mariboru še kak drug neposredni davek in v kateri višini. c) Vse v mariborski občini stanujo če osebe ne glede na spol, starost in delavno sposobnost, ki plačujejo neposredne davke. Podjetja in uradi, ki za svoje uslužbence plačujejo uslužbeniški ali neposredni davek skupno, naj predlože, mesto da bi se njih Uslužbenci osebno zglasili v naznačenem času, točne imenske iskaze uslužbencev z dostavljenim individualnim letnim zneskom uslužbeniškega davka. Isto napravijo lahko podjetja za svoje uslužbence tudi v slučaju, če ne plačujejo za u-radnike neposrednih davkov. Prijave so oproščeni: Dijaki od 24, leta, če ne plačuWo v Mariboru več neero 100 Din uslužben-skega davka: državni banovinski, občinski uradniki ter civilni in vojaški uslužbenci (všteti častniki), kakor tudi vse duhovniške osebe vseh veroizpovedi in javni upokojenci, katerim se plačilo za javno delo odteguje že nri izolačevanju službenih prejemkov in pokojnin. — Posestna Sprememba. Hišo z gostilno g. Josipa in Frančiče Kliček na Aleksandrovi cesti 53 sta kupila za 600.000 Din gostilničarja Josip in Elizabeta Hometer iz Prevalj. Obrtno gibanje v Mariboru- Pretekli mesec je bilo v Mariboru izdanih 20 novih, izbrisanih pa je bilo istočasno 37 starih obrtnih pravic. — K smrti dvor. sv^t. Martina Bedja-niČ*. Danes popoldne s^ položili k večnemu poČitk'- na pobreškem nokopali-šču v sredo v Mariboru umrlega nekdanjega nadzornika bosensko-herce-govskih srednjih šol, dvor. svet. Martina B^dlaniča. Pokoinik je bil rodom iz Središča ter je bil po dovršenem visokošolskem šti,',?{” nameščen najprej na mariborski gimnaziji, že leta 1882 na jo bil premeščen v Sarajevo, kjer je deloval do svoje imokoiitve 1. 1913. ko se je preselil v Maribor. Več let je bil ti*di ravn^Mi "''"nnzije v Mostaru 1. 1910 na ie po^al srednje-likih zaslug za šolstvo v Bosni in Hercegovino. Pokojnik si je nridobil velikih zaslug za Šolstvo v Bosni in Herr cegovini ter je spisal tudi več strokovnih del Nai bo odličnemu šolniku, ki je tudi v najtežjih časih ostal vedno zvest sin svojega naroda, ohranjen svetel spomin! — l.ntkovo gledišče Sokola-matjce vprizori v nedelin 11, t. m. ob 3. pop. v mal. dvonni Narodnega doma veseloigro v 3 delanjih »Onšperček razbojnik«. Novi duofcški most ie bil danes dopoldne ob 10. uradno kolavdiran. Kolavdacijsko komisijo so tvorili ^g. Inženirja Reve in Fischer od kr. banske unrave ter podiiačelnlk okrajnega cestnega odbora Žebot. — F p M • r mmaaana^jmBieaBmm •vammmmmmmmmmmBmm Zoper znižanje krušnih cen so se na svojem zborovanju včeraj popoldne pri Emeršiču izrekli mariborski pekovski mojstri, češ da je pod sedanjimi razmerami to nemogoče. Referenti so izračunali v svojih poročilih na podlagi statističnih podatkov, da je z ozirom na visoke nabavne stroške moke in drugih potreben zaslužek že sedaj tako nizek, da je vsako znižanie cen nemogoče. Zborovanju sta prisostvovala tudi veter, nad-svetnik g Minterleclmer in mag. svetnik Rodošek. Predlog tržnega od-, seka obrt. odbora, ki predvideva ceno črnemu kruhu na 3.50 Din in bele-1 mu na 4 Din za kilogram, je predložen banski upravi. — Z zniž?nJe»*i mesnih ce.n se bo bavil tržni odsek občinskega . odbora na svoji prihodnji seji. Nove evidenčne številke za motorna vozila. Lastniki motornih vozil v Mariboru, morajo do 20. januarja zaprositi pri pred-stojništvu mestne policije za dodelitev novih evidenčnih številk za leto 1931. Potrebni formularji se dobijo pri g. referentu v sobi št. 11- Proti onim, ki bi neupravičeno zaostali, se bode uvedlo kazensko postopanje. Prijavi je priložiti potrdilo o plačanih letnih taksah in dekret o dosedanji evidenčni številki. Dramatski večer Sokola na Pobrežju. Sokolsko društvo na Pobrežju je imelo dne 6. tm. svoj prvi dramatski večer. Naši nadebudni naraščajniki so vprizorili dve veseloigri in sicer »Kmet in fotograf« in »Kakršen gospod, tak sluga«. Čeprav so igralci večinoma nastopili prvikrat na oder-skih deskah, so vendar svoje uloge rešili prav častno in želi priznanje občinstva z obilnim aplavzom. Igri je zrežiral brat Maks Lorbek. Društvu moramo le čestitati k lepemu napredku! Drugi dan turneje dijaškega šahovske ga kluba v Mariboru. V sredo so igrali Mariborčani v Slovenjgradcu revanžno tekmo s tam kajšnjim šahovskim klubom. Dasi so Mariborčani porazili Slovenjgradčane pri zadnji tekmi z zelo visokim rezultatom, so se vendar morali to pot pošteno potruditi, da so odnesli zmago, kajti Slovenjegradčani so okrepili svoje moštvo z mladimi močmi, ki so se tudi dobro obnesle. Rezultat je 5:4 za Mariborčane. Posamezni rezultati so: Zupančič:Pušenjak 0?1: Dr. Lavrič :Beie 1:0: Podpečan :Duh 1:0: ŠmidrKuster 1:0: Čadež:Šavli 0:1; Diamant:Kramberger 0:1: dr- Pohar: Kopič 1:0: Pinterič-.Bertoncelj 0:1; Kavs:Jordan 0:1. Da se je turneja končala s tako lepim rezultatom, gre pred vsem zahvala vodstvu kluba g. prof. Ovnu in Bogdanu Pušenjaku. Obenem gre predvsem zahvala šo-štanjskemu in slovenjgraškemu šah. klubu, ki je goste tako lepo sprejel in pogostil- Smrt v dimu. V Marmontovi ulici 9 je v podstrešni sobi stanovala tašča hišnega gospodarja Kerna, Marjeta Spit. Imela je v sobi železno peč poleg lesene stene, ki je bila napolnjena z žagovino. Danes zjutraj so ljudje opazili, da uhaja iz sobe dim. Ko so vdrli v sobo, so našli SOletno Marjeto Spit mrtvo, sobo pa polno dima. Od njene peči. ki jo je menda preveč zakurila, >3 pričela tleti lesena stena in starka se je v dimu udušila. Poklicana požarna bram-ba je ogenj udušila. Smrtna kosa. V splošni bolnici je sinoči umrl občinski delavec Leopold Valentan, star 46 let. Samomor v Dravi? Sinoči in danes je osla vrsta pasantov in stanovalcev v Strmi ulici ob dravski brvi javili policiji, da so slišali snoči precej pozno skok neznane osebe v Dravo in njene vzdihljaje ter klicanje na pomoč. Nihče pa osebe ni videl in tudi iskanje ob obrežju in Dravi daleč doli do broda je ostalo doslej brez uspeha. Težka nezgoda pri podiranju dreves. V53raj popoldne okrog 17. ure se je pri podiranju dreves, v Spodnji Kungoti zvrnila na 621etnega viničarja Ivana Čer-čeja težka bukev. Čerčej je dobil komplicirane natranje poškodbe. Sinoči so ga z reševalnim avtom prepeljali v splošno bolnico. V M a r l b o r u, dne 9. T. 1931, KINO Piratski:—^— Od danes netka dalje: Velika premijer* Velika 100% nem k*, dunajska zvočna opere!« SAMO Tl.. . Chailota Ander, Walter Jansen, Paul Moiean Union: ==s s Od danes do vkliučno pondelika Velefilm v naravnih barvah. 100% nemSki ?ovoreči in zvočni film. KRALJ VAGABUNDOV Mojstrsko delo do Istoimenski operi. Predstave v obeh kinih ob delavnikih ob 17 19. 21. url: oh nedeliah In praznikih oh 15. 17.. 19 in 21. ir! Predprodaia dnevno: od 10. do 12. __________ure na biaealnt. XXVI V soboto. 10. in nedeljo 11. Jan.: Dvoini spoieu Tihotapci in Zavedeni policist. Pustolovina ter detektivska humoieiki. Kfno .DIANA* Studenci. Petek 9., sobota 10., nedelja 11. jan. HMIOLD LL0I0 KOT 10IIAK Šalci?ra, mnogo smeha PREDSTAVE: ob delavnikih ob 8. uri; ob nedeljah in praznikih c-b 4.. )'49. uri. Moderna godba! Volk v Mariboru! Prvi volk se je pojavil v našem mesttJ. Sicer ne živ, pač pa mrtev in dolg in pravi volk. Iz daljne Dolenjske so ga poslali v Maribor, da ga mariborski prepa-rator Ciringer nagači. Volkodlak je prav krasen eksemplar. Tatvina kolesa. Zidarski vajenec Vilko Nekrep je prijavil policiji, da mu je nekdo iz zaklenjene pisarne v Smetanovi ulici ukradel kolo, vredno 1400 Din, Društvo jugoslovanskih akademlkot v Mariboru. V soboto 10. t. m. bo v društveni so bi v Narodnem domu ob 20. uri članski sestanek. Odborova seja bo ob 16. uri. Tovariše prosimo, da se sestanka kakor seje sigurno in točno 11-deležijo. — Odbor. 11. akademski pfes, ki se je vršil dne 5. jan. v lTnion- ki dvorci Je zopet dokazal, da je dogodek zd se. Zbrala se je vsa c'itn Maribora, med.njimi smo videli mestnega načelnika dr. Juvana, podn. dr. Lipolda ter druge odlične osebnosti Maribora. Ples je otvoril pravnik g. Brečko z go. dr. Juvanovo. Aminira-nost se je stopnjevala ob zvokih znanega Jonny Jazza iz Ljubljane in dosegla višek že pred polnočjo. Prav intimna zabava se je vršila v lično napravljenem baru. kler je znani trio, pojačen z g. Cvirnom, skrbel za prijetno zabavo- Oospodom akademikom moramo biti za izborno aranžirano elitno prireditev hvaležni. — Plesni odsek zveze nrivatnih in trgovskih nameščencev v Mariboru sporoča vsem članom plesnega tečaja, da se bodo radi praznikov prekinjene plesne vaie nadaljevale vsako sredo ob 20. uri v mali dvorani Narodnega doma. 77 Na policijski Ples ki se bo vršil dne 24. t- m. v dvorani Unio na, se vljudno vabi občinstvo, da posett prireditev v čim večjem 'številu. Vstopnice po Din 15.— se dobijo v predprodaji na predstojništvu mestne policije v Mariboru, v sobi št. 5. Sodeluje vojaška srod-ba. Toaleta promenadna. Samci In male obltelll jedo poceni in dobro le v javni kuhinji na cjlomiSkovem trgu 6. — Eno ali drugo. — Mama. ali smem iti na dvoriSče in se igrati z Brankom? = Ne, Janko, saj veš, da mi Branko ne ugaja. — Mama, ali šrtom Iti na dvorišče m Branka pretepsti?. V M a r 1 b o r u, dne §>. t. i*31. jv^.^nrsu v r č i r? N r k ,r>»tra Mian č. Najnovejše Iznajdbe TRAJNE VŽIGALICE. — JEKLENO STEKLO. — ELEKTRIČNA RAZSVETLJAVA BREZ LUCI. - RESNICA O AVTOMATU ZA BRITJE. Živimo v času, ko nas nič ne more presenetiti, ko je »koža podplat že čez in čez postala«, ko je o sebi nekoč zapisal naš veliki France Prešeren. Skoraj neopaženo in brez senzacije gredo mimo nas velike tehnične iznajdbe na področju zrakoplovstva, morske plovbe itd., zato se še tem manj brigamo za »male« iznajdbe, ki so pa prav tako važne in pomembne za vsakdanje življenje, morda še veliko bolj, ker so namenjene najširšim krogom. Taka je iznajdba Dunajčana dr. Ferdinanda Ringerja, kateremu se je po večletnem prizadevanju končno posrečilo, da je iznašel »večno vžigalico«. Slaba kvaliteta in nepraktičnost sedanjih švedskih vžigalic ga je napotila, da je začel premišljevati, kako bi se dala izdelati taka vžigalica, ki bi se dala večkrat porabiti, prižgati. Izdelal jo je vso iz enake snovi kakor je sedanja, dodal ji je le še dušik, ki ji za-branjuje, da bi vsa naenkrat izgorela-Tako je dosegel, da se prižge lahko 500 do 600krat. Seveda je izdelava vsa iz vžigalne snovi, brez lesa. To svojo »večno vžigalico« je dal že patentirati in snuje se družba, ki bo iznajdbo izkoriščala. V promet bodo prišle le užigalice v raznih oblikah: za kadilce, za gospodinje, gospode, dame itd. Za kadilce bodo v posebnem etuiju z malo rezervo, tako da bo ena gar nitura zadostovala vsaj za pol leta. nosila se bo lahko v žepu telovnika, kakor n. pr. ustnik. Vprašanje je le, kdaj in kako jo bomo lahko dobili tudi pri nas, kjer so vžigalice monopol? Nova iznajdba namreč ne bo le praktična. temveč tudi silno poceni. Druga, prav tako praktična iznajdba se je posrečila angleškemu kemiku Pe-tersenu: iznašel je steklo, ki se ne da razKci in je močnejše in odpornejše ka kor jeklo. Ta iznajdba sicer ni povsem nova, kajti steklo, ki se ni dalo razbiti, so nekoč že izdelovali, toda nenadna smrt iznajditelja, ki svoje skrivnosti ni hotel izdati, je vso stvar za dolgo dobo pokopala. Pred par leti je pa bilo tudi že izdelano prožno steklo, ki ima iste lastnosti kakor gumi. To pa ne prihaja vedno praktično tako v poštev kakor Petersonovo. Ko se bodo iz tega stekla izdelovali kozarci, steklenice itd., bo po gostilnah in kavarnah konec pobijanja steklenine. Nihče se s steklom ne bo mogel več porezati, nihče pri demonstracijah pobiti šib itd. Skratka, steklo sploh ne bo več steklo in na pošiljatvah ne bo več napisov: »Pozor, steklo!« Za enkrat pa bo to steklo baje znatno dražje kakor sedanje in se torej ne bo preveč naglo širilo. Zelo velikega pomena so poizkusi, ki jih delajo sedaj v Ameriki z brezžično pošiljatvijo toka za električne žarnice. Kakor poročajo listi, je princip že najden in gre samo za praktično izpopolnitev, tako da še prevelike ener gije ne bodo izgubljale. Ko bo to doseženo, bomo električno luč lahko postavili kamorkoli bomo hoteli. V sleherni gorski vasici in v najbolj samotni koči bo naenkrat električna razsvetljava- Izginili bodo vsi vodi. drogi. kabli itd. in tudi snega in sličnih nezgod se ne bo treba več bati. Skratka. nastal bo v tem oziru pravi pravcati preobrat. Naposled naj omenimo še automat za britje, o katerem so naši listi že pisali. Mnogi so o resničnosti dvomili, kakor pa poroča sedaj ameriški patentni urad. je stvar resnična in se bodo taki automati kmalu pojavili po vsej Ameriki in verjetno tudi v Evropi. Seveda, z vsemi temi iznajdbami bo zopet na tisoče ljudi Izgubilo dosedanji kruh. Usoda napredka pa je ‘taka, in tu se ne da nič spremeniti. Drugi kitajski zid najden Iz Švedske poročajo, da se znani slavni raziskovalec Azije Sven Hedin, ki je že več let na znanstvenem potovanju skozi Tibet in Kitajsko, v kratkem vrne v domovino, član ekspedicije dr. Hutn-mel je odkril drugi, doslej nepoznani kitajski zid. Dele zidu bo ekspedicija prinesla seboj domov. Tudi vozi Sven Hedin seboj dva Lama-svetišča in mnogo drugega materijala. Za spravilo vseh stvari je bilo potrebnih več stotin zabojev. Spori 13 let kroglo u prsih V Londonu se je zgrudil na cesti 501etni trgovec Viljem Veale ter je izdihnil, še predno so mu mogli priskočiti na pomoč. Pri raztelesenju so zdravniki ugotovili, da je imel celih 13 let kroglo v prsih, ki jo je dobil v svetovni vojni na fronti. Krogle mu svoječasno niso mogli odstraniti in je sedaj dosegla srčno muskulaturo ter povzročila invalidovo smrt. U uerski blaznosti umoril sina V mestu Spandau pri Berlinu je bil v sredo ponoči izvršen strašen zločin. 36-letni katastrski tajnik Pavel Schatzke je prerezal grlo svojemu poldrugo leto staremu otroku, ki je takoj umrl. Schatzke je izvršil krvavo dejanje v verski blaznosti. Prijavil se je sam policiji, kamor je prispel s krvavo britvijo v rokah, s katero je umoril svojega sinčka. Položil je britev pred službujočega policijskega uradnika na mizo z besedami: »Jaz sem Abraham, žrtvoval sem svojega sina!« Kakor pripoveduje gospa Schatzke, se je njen mož zadnje čase mnogo bavil z verskimi stvarmi, posebno s spisi versko-hlozofične vsebine. Zadnje dni je izostal te službe in poslal opravičilo, da ima izredno težek glavobol. V nedeljo in pon-del.iok je cele ure presedel pri sv. pismu in se razgovarja| s svojo ženo o teozofskih stvareh. Njegovi predstojniki ga opisujejo kot popolnoma zanesljivega in korektnega uradnika, ki pa je bil velik samotar. Ko je na poijCijj položil britev na mizo, je Postal zopet normalen, vendar ni kazal nobenih znakov razburjenja radi svojega krvavega dejanja. To je gotovo eden najtežjih primerov verske blaznosti. Kaj zahtei/a orneriška banka od uradnika? Veliki newyorški denarni zavod »Chemical Bank« je že nekaj let uvedel običaj, do morajo vsi oni nameščenci,-ki žele dobiti službo v banki, izpolniti najprej vprašalno p0i0, na kateri je nič manj kot 130 vprašanj, Na vsa ta vprašanja je tre-ba dati natančne odgovore, za katero jam či vsakdo s prisego. Nekatera vprač....;a so za naše evropske običaje naravnost nenavadna in bodo zato gotovo zanimala naše čitatelje. Tako mora n. pr. uradnik odgovoriti tudi na sledeča vprašanja: »Kdo jc va* zobozdravnik in kje stanuje?« »Ali imate svoj avto. Če ga imate, kakšne ’ke je. kakšnega tipa in koliko velja? Ali ste ga plačali takoj ali na obroke? Koliko izdate za garažo?« »Kakšne vere ste? Kako je ime vašemu župniku, pastorju ali rabinu?« »Kje stanujte? Opišite stanovanje in navedite izdatke za njegovo ureditev! Ako živite pri svojih starših, navedite vsoto, katero jim plačujete! »Navedite ime in priimek vseh rodbin skih oseb, katere vzdržujete in označite za vsako osebo posebej, koliko vas sta ne!« »Ali imate dolgove? Ali dolgujete sorodnikom, prijateljem ali slučajnim znancem? Navedite višino, način odplačila in jamstva!« »Ali ste srečno oženjen? Ali ste ločen od žene? Če ste, kolikokrat? Navedite okolnosti in vzroke vaše ločitve ter zakonskega nesporazuma.« Upravitelji banke, ki jamčijo seveda za strogo tajnost, zatrjujejo, da je pokazal ta način zasliševanja bodočih uradnikov že zelo dobre uspehe. Strah Zubfcaua Pred kratkim so poročali listi, da bodo oddali ruskega ‘emigranta Zubkova, zeta bivšega nemškega cesarja Viljema, v urno bolnico, ker trpi na fiksni ideji, da ga preganjajo. Izjavil je med drugim, da je popolnoma resno ogrožen v svoji osebni varnosti in da se boji usode generala Kut jepova. Po njegovem mišljenju bi se nekatere osebe za vsako ceno rade polastile raznih intimnih pisem, katera ima spravljena in se za dosego svojega namena ne bodo strašili nobenih sredstev. Aleksander Zubkov, nedvomno eden največjih pustolovcev sedanje dobe, ki je svojo priletno ženo, princeso Viktorijo, sestro cesarja Viljema, finančno popolnoma uničil, živi sedaj v Luksenburgu. Nekaj časa je bil potnik neke italijanske tvrdke z vinom, zadnje čase pa potuje z neko družbo kabaretnih artisov. Negova točka na programu je objavljena z imenom: Aleksander Zubkov pripoveduje svoje spomine. Nenavadna razstava u Londonu Dne 7. t. m. je bila v kraljevski ga-eriji v Londonu otvorjena mednarodna razstava, na kateri je razstavilo 27 držav izredne dragocenosti. Zlasti so pre-crasni predmeti Perzije, cenjeni na 5 mi-ijonov funtov. Mnogi teh predmetov iz . 3000 pred Kristusom. Izredni so in naravnost zadivljajo posetnike predivni či-imi in zgodovinsko drago kamenje, med niimi dragulji perzijskega šaha. Seveda so za čuvanje predmetov urejene tudi izredne naprave. Samo mal dotik predmetov zadostuje, da zazvone vsi zvonci alarm. ..Feminizem" ... nevarnost za civilizacijo Nedavno je v Bostonu umrl tamkajšnji ugledni in bogati odvetnik Albert Pills-bur6, ki ima v svoji oporoki zelo origi nalno odredbo. Zapustil je namreč 6 milijonov dinarjev, da se razdele med ame riška vseučilišča in sicer za predavanje in spise, katerih namen je pobijanje ženskega gibanja. Po mnenju tega čudaka in sovražnika ženske enakopravnosti pred stavlja namreč feminizem veliko nevarnost za civilizacijo... Smuške tekme na Pohorju. Zimskošportni odsek SPD Maribor-?uše priredi v nedeljo dne 11. januar-a tekmo za klubsko prvenstvo s star-om in ciljem pri Klopnem vrhu. Tekmuje se po pravilih JZSS in sicer v sledečih kategorijah: a) senjorji-tek-movalci. ki so že tekmovali pri tekmah, prirejenih po društvih, včlanjenih v JZSS in so se plasirali: b) ju-nijorji: tekmovalci, ki doslej še niso ekmovali, oziroma se še niso plasirali in c) dame: č') izven konkurence. Tekmo se lahko udeležijo člani odseka v konkurenci, vsi ostali izven conkurence.. Tekmovalci morajo biti verificirani. Dolžina pro^e: za senjorje,: 15 km. za juniorje 10 km, za dame 5 km. Razglasitev in obrazložitev proge dne 1. januarja ob pol 9. uri, start ob 9. uri. Prijave se -prejemajo do 10. januarja do 16- ure v trgovini g. Bureša. rijavnina Din 10, za dijake Din 5. Vodstvo tekme: predsednik dr. Se-njor, tehnični vodja: prof. Šilc. star-er: Majer, časomerilca: Bureš in Vahtar. zapisnikarja: Cingerli in Dro-enik, sodnik in zdravnik dr. Sekula, nadzornik proge: inž Rungaldier. Prvaki v vseh kategorijah prejmejo srebrne pokale, drugoplasirani sre-jrne kolajne, tretjeplasirani pa sre-jrne odsekove znake. Prvak izven konkurence dobi srebrno plaketo. Istočasno se bo na podlagi doseženih rezultatov določilo prvenstvo di-aškega odseka ter dobijo trije naj-joljši tekmovalci praktična darila, ki so razstavljena v športni trgovini g. Divjaka na Glavnem trgu. Objava doseženih rezultatov in raz delitev nagrad se bo vršila v Mariboru v Narodnem domu. Skupen odhod iz Klopnega vrha je z vlakom ob 18. uri. Pomorska akademija v Dubrovniku. Zadeva oporoke pokojnega pomorskega kapetana in lastnika parobrodne družbe Račič, Ivana Račiča, je sedaj tako daleč razčiščena, da je gradnja pomorske akademije v Dubrovniku zasigurana in je v to svrho iz zapuščine na razpolago 24 milijonov dinarjev. Akamedija se bo zgradila v predmestju Ploče v bližini no ve zgradbe realne gimnazije. Mednarodni stanovanjski kongres se bo vršil od 1. do 5. junija v Berlinu. Kongres se bo bavil s socialnopolitičnim pomenom stanovanjskega gospodarstva v sedanjosti in bodočnosti, z gradnjo malih stanovanj in s stanovanjskim nadzorstvom. Kongresu bo sledilo naučno potovanje. Orjaška električna centrala. Elektrifikacijski komisiji države New-york je predložen načrt, ki predvideva zgradbo hidroelektrične centrale z 2 milijoni konjskih sil. Centrala bi se zgradila ob jezovih veletoka St. Lorenzo. Stala bi 5 milijard 472 milijonov. Gradnja bi trajala 6 let. Tudi rekord! V nekem pariškem stanovanju živi kot najemnik že neprestano celih 77 let Jo žef Lentz, rojen Elzačan, ki je prišel v Pariz 1. 1843 in je 10 let pozneje naje stanovanje v Rue de Boulets, ki ga do danes ni zapustil. Do svojega 90. leta je kot gradbeni paznik vršil svojo službo. Nedavno je v krogu 11 vnukov in 10 pravnukov slavil svoj stoti rojstni dan Autobusni promet v Krkonoše je bil Iz Prage otvorjen tik pred božičnimi prazniki. Promet je bil mec prazniki ogromen. Vremenska poročila s Pohorja z dne 8. jan. Mariborska koča: temperatura -4* C, 15 cm suhega pršiča na stari podlagi sankališče uporabno. Ruška koča: temperatura: —5° C, 15 cm suhega pršiča na stari podlagi, sankališče prav dobro. Klopni vrh: temperatura —6* C, 20 cm suhega pršiča na stari podlagi. Pesek: temperatura —6* C, 20 cm suhega pršiča na stari podlagi, Ribniško zavetišče: —7® C. 25 cm suhega pršiča na stari podlagi. Smuka povsod idealna. Izgledi za nedeljo prav dobri! ZSO SPD. Tekmovanje za ping-pong prvenstvo za Dravsko banovino ki se je vršilo v Ljubljani, je bilo včeraj zaključeno. Zmagali so v kategoriji gospodje posamezno: g. Janez Nemec (SK Mura); mešani pari: ga. Brodar in Janez Nemec (SK Mura). Igralci SK Mure so ponovno dokazali svojo superijornost in so odnesli vsa prvenstva. Male športne vesti-Včeraj se je vršila v Beogradu nogometna tekma med prvakom Madžarske Ferencvarošem in Jugoslavijo. Tekma ie končala neodločeno 2:2 (2:0). John Langenur, ki je sodil na olimpijadi v Amsterdamu in na svetovnem prvenstvu v Montevideu, je podal zanimivo izjavo o moči in vrstnem redu posameznih držav in sicer: 1. Južna Amerika, 2. Anglija, 3. evropski kontinent. Naziranje je, da sta Uruguay in Argentina enako močna, vendar daje prvemu majhen plus. V Srednji Evropi imenuje kot najmočnejši Avstrijo in Češkoslovaško. Po narodih bi bila razvrstitev: 1. Uruguav-Argentina, 2. Anglija-Skotska, 3. Avstrija-Češko-slovaška. Pri smuškem skakanju na Bernina-skakalnici v Ponterezini je zasedel znani Norvežan Rund z oceno 340.9 prvo mesto. Rund je skočil 62, 57 ir 65.5 metrov. ISSK Maribor, upravni odbor-Drevi ob 20. uri odbnrova seja v hotelu »Orel«. Tajnik. Sfmfl 1 111 mm H. Zevaccoi frw^*nw»TF T,T<šf EfflSVflUHHHHBHflBBBBBSSaSSS&SflnnaUKBOBESBSB v m a r t d n r ir, cme-?. t. nnrr ■E^^liaSSSSSKi^bSaSB^EiaL: »...^ara^.?r:«r»rf 23j send jjezuita Zgodovinski roman, 38 Oddaljili bi se od svoje povesti, ako bi hoteli slikati divjo žalost Ciganke. Povejmo samo, da je bil že *unanji izraz te žalosti strašen. Tigra, ki išče ugrabljenega mladiča, ne more žalovati grozneje. Noč in dan je stopala okrog ječe, jokala pred stražniki in jim ob-ljubovala zaklade, ako ji vrnejo sina. Neki dan se ji je posrečilo priti do velikega profosa; mislila je v tem trenotku, da je že oteta: saj on je imel pravico, pomilostiti obsojenca l Veliki profos je poslušal z veliko pozornostjo prošnje matere, ki je ihtela pred njim na kolenih. Vse, kar si more človeško bitje izmisliti genljivega in presunljivega, da bi omečilo tuje srce, je položila Ciganka v svoje besede. Ko pa je nehala govoriti, ji je obrn;1 veliki profos hrbet, ne odgovorivši ji besedice. Drugo'jutro so obesili mladega cigana. Ciganka je prisostvovala usmrčenju do konca. Gledala je strašni prizor, ne da bi padla v nezavest. Nobena solza ni pritekla po njenih licih. Prosila je samo, da naj ji izroče sinovo truplo. Odrekli so ji to; za usmrčene je bil zaukazan poseben pogreb — čitatelj ve, v kakšno pokopališče so metali obešence na Monfokonu. Nato je prosila Ciganka, naj ji puste saj poljubiti sinovo truplo. Nagnali so jo surovo, na povelje velikega profosa, ki se je bil že naveličal ^slušati sentimentalnosti te ženske. Ciganka je odšla, videč, da ne opravi ničesar. Posvetila se je spet svojim navadnim opravilom, in kmalu se je zazdelo vsem, da je pozabila strašno epizodo. Ce bi je ne bila, bi bil čudež v tem svetu svoje vrste, k!er je bilo obešanje jako vsakdanja reč. Na Dvoru Čudežev so veljala obešala za naravnost živ-Ijenski cilj, s katerim se je sprijaznil vsak pravoveren rokovnjač že ob začetku svoje karijere. Zato se nihče niti ni skušal čuditi, zakaj je Ciganka že pozabila svojega sina, ki ga je vendar tolikanj ljubila. Minilo je skoraj leto dni... Nekega dne pa so zapazili, da ima mali Manfred tovariša. Majhen deček njegove starosti, to je okroglo štirih let, je plakal v cigankinem brlogu. Od kod se je vzel ta otrok? Ko so jo Izpraševali pisarji Dvora Čudežev v izvrševanju svojega nadzorstvenega posla, je odgovarjala Ciganka, da so ji podarili otroka. »Kdo?...« »Ljudje... neka rodbina?« »Kakšni ljudje? Kako jim je ime?« »Lantnč!« je odgovorila Ciganka tjavendan, spom-nivša se imena vasi, skozi katero je bila hodila nekoč na svojih romanjih. Dalje je niso izpraševali. Ime Lantnč, ki ga je vrgla Ciganka pisarjem, je ostalo otroku; nihče ni več pasel radovednosti nad tem, da se nahaja v cigankinem stanovanju. Ali je bil ta deček ukraden ali ne, je bila rokovnjačem postranska reč. Bil je tu kakor rastlina, ki požene nenadoma iz močvirnih tal; sprejeli so ga brez daljšega ugibanja. On pa, ki je nosil namesto vsakega drugega imena to ime vasi, ki mu ga je bila dala Ciganka v svoj izgovor, je bil jako lep malček, milih oči in dolgih, kodrastih zlatih las. Prve dni je plakal mnogo in klical svojo mater. Reči je treba, da je storila Ciganka vse, kar je bilo v njeni moči, samo da potolaži strah in obup ubogega malčka. Ravnala je z njim kakor pravcata mati. Kdor jo je videl, kadar je vzela otroka v naročje, in ga stisnila na svoje prsi (morda kakor plen) ter ga gledala z očmi, v katerih se je zrcalila oddaljena, globoka radost, je mislil večinoma, da je Ciganka prava mati Lantnerja. In razlagali so si ravnodušnost njeno nad sinovim obnašanjem tako, da se je tolažila z zavestjo, da ima še tega otroka, spočetega najbrže od kakega francoskega velikaša. Zakaj otrok ni kazal niti najmanjše sledi ciganske pasme, in Ciganka je bila tiste čase kljub svojim letom še vedno dovolj čedna, da se je bilo mogoče pregrešiti nad njo. Tako je torej sestojala ciganska rodbina zopet iz štirih glav: starega cigana, ki je teke! venomer okrog in prodajal svoje vrbove košarice, ciganke, potolažene nad izgubo obešenega sina, in otrok, Manfreda in Lantneja, obeh neznanega izvira. Vsi raznoliki dogodki, ki so spremljali to izpre-membo, so se stopili v teku časa, zabrisali se in izginili nazadnje iz spomina sosedov. Sicer pa se je v par letih izpremenila vsa okolica okrog Ciganke, ki je ostala edina, kakršna je bila; prebivalstvo Dvora Čudežev se .je izpreminjalo in obnavljalo neprestano, liki voda kalne, deroče reke ... In nastalo je mnenje, da živi Ciganka v svojem brlogu od pamtiveka, otroka pa sta bila vsem znancem kvečjemu dve zagonetni zgodbi, ki nihče ni vedel njunega začetka. Bila sta tu — to je bilo vse, kar so vedeli od njiju. Mali Lantne je naglo pozabil svojo žalost. Nehal je pomalem klicati izgubljeno mater. Začel se je igrati z Manfredom, ki se je trudil na vse načine za njegovo prijateljstvo. Začel je tekati po ulicah Dvora Čudežev, mali prijatelj pa mu je bil izkušen vodnik. Nato je preteklost izginila iz njegovega duha. Ko je bilo Lantnčju deset let, bi se bil smejal vsakomur, kdor bi mu bil rekel, da ne živi od svojega rojstva med cigani. Prišel je bil dan, ko je začel sam od sebe klicati Ciganko »mater«. Radost Ciganke je bila nepopisna tisti dan. Toda čuvala se je, pokazati jo. Omenimo še tole: zdelo se je, da Ciganka ljubi Lantnčja; storila je vse, kar je bilo treba, da obudi v otroku mnenje, da je ljubljen v resnici; toda njene blede ustnice se niso nikoli doteknile otrokovega čela. Nikdar ni materinski poljub razodeval Lantneju, da ima mater. Zdaj, ko ve vse to, bo bralec razumel tesno prijateljstvo, ki je družilo Manfreda in Lantneja. Bila sta enakih let in enakih nagnenj; nahajala sta se v istem položaju, in ista tema je odevala njiju preteklost. Vzrastla sta skupaj v globoki nevednosti vsega, kar ni bilo umetnost rabe orožja in telesna vaja. Bilo jima je šele petnajst let, in že sta njiju razviti postavi, utrjeni v težkih vajah, in miju obraza, blesteča se predrznosti, izzivala med mladimi ljudmi na Dvoru Čudežev vsestrausko občudovanje. 1 u naj omenimo čuden dogodek, ki spada v to dobo. Ciganka je nekega dne pridržala Lantneja, ko s» je ravno odpravljal z Manfredom na izprehod. In rekla mu je brez uvoda, kakor, da je že prej premislila in preudarila vse to: »čas je, da se poprimeš dela.« »Dela!...« Lantnž je slišal danes prvikrat to besedo. Z osuplim očesom je pogledal ženo, ki jo je imenoval svojo mater. »Dela?... Čemu?... Kaj mi je treba storiti?...« »Išči!... Saj delajo vsi, kar jih je pri nas...« »Ali naj začnem tudi jaz plesti vrbove košarice?* je vprašal s smehljajem. Ciganka pa ga je prijela za roko. »Kaj pa ti koristi potemtakem, da so te i;ajspret-nejši izmed naših mož učili rabiti bodalo? Zakaj nosiš potem rapir, zakaj se znaš postaviti z jeklom v roki vsakemu nasprotniku?« Z globokim pogledom je pomerila mladeniča. »Kaj mi je storiti?« je zamrmral on, ves obupan, da ne more kar na mestu ugoditi Ciganki. »Poslušaj me!« je povzela ona z gorečim glasom. »Tu živimo v kraljestvu latovščine. In pravi rokovnjač, kakor si ti, pozna samo erio vredno opravilo. In ti si pravi rokovnjač,« je ponovila z vidnim zadovoljstvom. »Ti si sin rokovnjača in prekosiš nekoč vse svoje tovariše. Kljub tvoji mladosti se te sedaj boji že celi Dvor čudežev. Stori vendar, da se raznesa strah pred tvojim imenom tudi izven Dvora Čudežev. Poglej naše može... Kaj delajo oni?... Kadar pade mrak, se dvignejo iz svojih bivališč, in ko se stcrinoč, se napotijo križem Pariza... Drugo jutro se vrnejo.., in imajo denar.. Ali hočeš, da naprosim katerega izmed teh hrabrih mož, naj te nauči rabiti orožje ponoči v sovražni zemlji?...« Čudna zmedenost se je polastila njegovega duha* Nikdar prej se ni začrtalo pred njim to strašno vprašanje s toli grozno razločnostjo ... Bil je cigan.:. Njegov materinski jezik je b