Uredništvo:
Schilierjeva cesta Štev. 3,
»a dvorišču, I. nadstropje.
« *
Rokopisi se ne vračajo. * *
List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne.
* *
Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne.
* *
Nefrankirani dopisi se ne
sprejemajo.
* *
Anonimni dopisi se ne uva-žujejo.
HARODHl
DNEVNIK
Upravntttvo:
Schilierjeva cesta štev. i. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25 — polletno ... K 12Ì50 četrtletno ... K «'30 mesečno ... K 2'10 Za Nemčijo:
celoletno ... K 28 — za vse druge dežele i. Ameriko K 30"— Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust	j
Posamezna štev. stane 10 h.
Stev. 44.
Telefonska številka 65.
Celje, v sredo, dne 24. februarja 1909.
Čekovni račun 48.817.
Leto I.
Farizejstvo.
Državni zbor je zaključen. Vsa zakonodajna dela, ki še niso dobila najvišje sankcije, so s tem uničena, brezpomembni so postali pa tndi vsi predlogi, ki so bili stavljeni od katerekoli strani.
Klerikalni državni poslanci in njib glasila so pozdravljali z veseljem zaključenje in tudi „Slov. Gospodar" v svoji petkovi številki z vidnim zadovoljstvom povdarja, da so s tem tndi padli vsi predlogi pod mizo.
Od prilično 40 nujnih predlogov jih je bilo za nič manj kot osem od naših slovenskih klerikalcev vloženih, to je ena petina vseh, stavljena od stranke 17 mož, ki ne reprezentuje niti trideseti del parlamenta.
Ko bi pač bilo vsakih 17 poslancev vložilo v parlamentu po 8 nnjnih predlogov, kakor so to storili naši klerikalci, moralo bi se jih nakopičiti do zaključenja ne le 41, ampak 24 0!
Sedaj pa farizejsko zavijajo oči in Z uprav teatralično ogorčenostjo pišejo v „Slov. Gospodarju": „Do jeseni ne „hi državni zbor mogel rešiti teh 41 „predlogov, do jeseni bi torej ubijali „državni poslanci dragi čas na Dunaju „ter naredili davkoplačevalcem veliko „škodo in nobene koristi".
Njihova klerikalno široka vest pa jim mirno dopnšča, da pri tem zamol-čnjejo dejstvo, da so baš oni sami s svojimi predlogi, katere so proslavljali najprej v listih kot uspešno delovanje svojih poslancev, v razmeroma veliko večji meri kakor drogi poslanci sodelovali na tem, po njihovi lastni sodbi 'Velikem oškodovanju davkoplačevalcev. Če so prišli ti klerikalni kolovodje sedaj zares do prepričanja, da so na ta način oškodovali davkoplačilce, kako so zamogli to svoje početje doslej zagovarjati?
Mar mislijo, da so z natolcevanjem v „Gospodarju": „Liberalci, ki nikdar ne mislijo na davkoplačevalce, so seveda proti zaključenju", odvrnili krivdo od sebe ?
LISTEK.
Izlet gospoda Broučka v 15. stoletje. 25
Češki spisal Svatoplnk čech. — Poslovenil Stanko Svetina. Dalje.
„S posrebrenimi palicami, ki so znamenje njih službe. Vedi, da imamo že star zakon: ko zazvoni zvečer sodnikov zvonec, od tedaj naprej ne sme iti nihče brez svetila po ulicah, ako noče biti vjet in kaznovan od sodni-kev iu podsodnikov, ki hodijo ponoči s svojimi beriči po mestu. Ob času potrebe ga spremlja tudi nekoliko sodnih svetovalcev ali tudi zapriseženih meščanov. In sedaj pridno izvršujejo te nočne straže, čeprav ima razven tega nadzorstvo nad mestom še dvanajst hetmanov, osem voljenih od nas Pra-žanov, štirje od Taboritov in ostalih
Zakaj niso, da odvrnejo to „oškodovanje" davkoplačevalcev, umaknili svojih nujnih predlogov, da so baš nasprotno v zadnjem času z jasno ob-strukcijskim namenom še nove vbžili?
Na vse to so nam ti „vzorni" politiki odgovor še dolžni.
Seveda bi omenjeni „Gospodarjev" člančič ne bil popolen, manjkalo bi mu masla, ako ne bi tudi obenem zamahnil z gorjačo zavijanja po šmentanih liberalcih.
„Gospodarjevi" čitatelji pa, na katerih nerazsodnost drzno zaupajoč je list priobčil ta članek, bodo sedaj tudi lahko uvideli, kako silno bijejo lastne „Gospodarjeve" besede njega in njegovo lastno stranko po zobeh.
XI.—VIII. plačilni razred državnih uradnikov in — učiteljstvo.
(Piše učitelj A. P.)
Dalje.
Kake razmere vladajo pa šele v ljudskih šolah! Večinoma so razredi prenapolnjeni, po 100 in še več otrok v enem razredu, dostikrat brez potrebnih učnih pripomočkov in starši šoli celo neprijazni — učitelj pa naj dela čudeže. V takih razmerah delovati gotovo ni lažje in prijetneje nego na meščanskih in srednjih šolah. Upravičena je torej zahteva, da se da učiteljem iste plače in iste penzijske določbe, kakor jih imajo državni uradniki.
Nadalje navaja isti poslanec sledeče: „Materialne skrbi hndo more učiteljstvo. Lani smo državnim uradnikom regulirali plače, ker smo uvideli, da je draginja visoko narasla v primeri z dosedanjimi plačami. Učiteljstvo pa smo prezrli, čeprav živi v istih dragiitjskih razmerah kot nradniki. Ko je državni zbor skoraj soglasno sklenil regulacijo plač državnim uradnikom, so soglašali tudi davkoplačevalci.
Če nočemo, da izgubi učiteljstvo ves ugled, se mu morajo plače defini-
tivno regulirati. Ako se pa to ne zgodi, bodo imeli škodo najširši krogi ljudstva, ker učiteljstvo ne bo moglo s potrebno vnemo vzgajati ljndskih mas. Pri učiteljskih plačah naj bi ne bilo razločka po deželah in nova regulacija mora biti enotna kakor pri državnih uradnikih, kjer ni razločka po deželah. V tem smislu se torej naj §§ 65. drž. zakona tako-le izpremeni: „Kot minimalni dohodki imajo veljati isti dohodki, ki jih imajo državni uradniki pri plači in penziji 11. do 8. činovnega reda."
Postulat pravičnosti je, da se da nčiteljstvn enake plače, kot jih imajo uradniki, kajti učiteljsko delo ni lažje od uradniškega in je za ljudstvo, za prosveto človeštva gotovo najmanj toliko vredno, kakor delo uradnikov. Gospoda, le poskusite vsaj en teden poučevati prenapolnjen razred. Poučevanje zahteva neprimerno večjo duševno napornost kot mehanično delo v nradn. In če sedi uradnik v svojem uradu res po 1—2 uri dalj na dan kot pa poučuje učitelj v šoli, je uradnik izven svojih uradnih ur prost, med tem ko se mora učitelj dan na dan pripravljati na pouk, popravljati cele kupe zvezkov ter pisati razna poročila, naznanila, izvestja (tednico) in drugo.
Če kateri uradnik mogoče ne vrši svoje naloge, nima ljudstvo splošno škode, ima pa veliko škodo, če učiteljstvo ne stori tega, kar bi lahko storilo, ko bi moglo posvetiti vse svoje moči šoli, ko bi ga ne trle moreče skrbi za vsakdanji kruh. Na ljudstvu greše tisti, ki ne dajo nčiteljstvn dostojnih plač in na prosveti se pregreše tisti, ki so krivi, da radi škandaloznih razmeh lezejo v učiteljski stan razne dvomljive eksistence. Ljudje pa, ki so sokrivi na teh škandaloznih razmerah, pa sedaj očitajo nčiteljstvn polizobra-ženstvo in politično nezrelost ! !
Nabirajte naročnike za „Narodni Dnevnik".
vnanjih Čehov. Ti hetmani vrejujejo vojne stvari in skrbe posebno za straže pri vratih in na mestnem obzidju. Je res čudež, da si prišel v tej sumljivi obleki v mesto; še bolj čudno pa je, da si mogel kolovratiti celo noč po mestnih ulicah in da nisi naletel na kako patruljo ali stražo."
Sedaj je gospod Brouček zopet razumel, čemu je nesel nočni hodeč svetilko in zakaj je takoj izdrl orožje; gotovo je imel gospoda Brončka, ki je hodil brez svetiljse, za kakega roparja.
To so krasne razmere v ti stari Pragi! — je pomislil sam pri sebi naš junak. — Komaj sem pogleda! v njo z očesom, že mi je žal vsake besede, ki sem jo izrekel proti naši občinski upravi. O zlata Praga devetnajstega stoletja! Ako pomislim, da bi se moral vleči „k petelinu" ali na Hradčaue vselej s svetilko in potem pripovedovati vsakemu posebej, odkod grem in
kdaj se vračam domov, — ako samo to pomislim, se mi mora gotovo razliti žolč. In ko bi jo kje zgubil, potem bi se seveda prespal v tmi! In kaj lepo bi izgledale naše žive ulice v tmi, ko bi v njih migljali in trepetali roji takih svetojanskih mušic in vešč.
„In zakaj nisi poiskal prenočišča v kaki gostiluici? Ali nimaš denarja?" je vprašal staročeški meščan.
Brouček ni takoj odgovoril. To je bila zopet nova težava. Imel je sicer v mošnji nekaj denarja, toda tu opravi z njim skoro ravno toliko, kakor na mesecu. Husiti tudi ne bodo hoteli razumeti niti nemščine niti madjarščine. In tu mu je zopet prišel na misel nedavno najdeni zaklad. Ah bože, v divjem begu od vrat je popolnoma pozabil na kontrolo ulic in kdo ve, če najde vratca s ptiči v tej od boga zapuščeni mešanici in šari srednjrveških hiš.
Konec prihodnjič.
Politična kronika.
v Položaj. Baron Bienerth kani sklicati parlament za 16. marca ter predloži takoj zakon o rekrntib, pa ne v obliki nujnega predloga. Ako bi pa bila normalna rešitev te vladne predloge v parlamentu nemogoča, bo zasedanje takoj po par dneh zopet zaključeno in baron Bienerth bo vladal, tako si vsaj misli, s § 14. Napovedane konference klnbovih predsednikov ne bo pač pa se bo baron Bienerth pogajal v posebnih konferencah s predsedniki posamičnih strank, kako bi se omogočilo normalno parlamentarno delovanje. Tako se glasi najnovejše poročilo, ki nam samo priča, kako nestalni in neodločni so vsi ukrepi „močne" vlade, ki si ne ve ne sveta ne pomoči, ki ne vodi nikogar, nikomur ne daje incoative mariveč omahuje brez cilja in načrta sem in tje, kamor jo slnčaj zanese.
v Izvrševalni odbor nemških strank ima danes svojo sejo, v kateri se bode posvetoval, kaj naj ukrene, da postavi proti Hovanskemn združenju močan nemški blok, ki" bi naj paraliziral delovanje te nove slovanske parlamentarne skupine. V prvi vrsti se bodo nemški- liberalci in nacionalci posvetovali o skupnem delovanju s klerikalci in kršč. socijalci. Predvsem hočejo Nemci vstanoviti delavni blok. Ta blok bodo tvorile stranke nemške narodne zveze, kršč. socijalci, Poljaki in eventualno tndi socialni demokratje. Nemci upajo pridobiti tudi Rasine, Italjane in Ramane za ta blok, ki bi štel nemških nacionalcev, liberalcev, klerikalcev in kršč. socialcev v sknpnem številu 174 s Poljaki, katerih je 71, bi naraslo število na 245; navadna večina znaša pa 258, zato si bodo Nemci poskušali pridobiti še ostale manjše stranke (Italjane, Rnmune in Rusine) ter soc. demokrate, tako bi naraslo število delovnega bloka na 370 poslancev. Da bi to dosegli, se kažejo Nemci vnete za rešitev socialnega zavarovanja in narodnostnega vprašanja.
o Socialdemokratje pri baronu Bie-
nerthu. Načelnik vlade je povabil k sebi voditelje soc. dem. stranke posi. Adlerja, Nemca, Pernerstorferja in Seitza. Bar. Bienerth je zatrjeval soc. dem. voditeljem, da nikakor ne misli vladati brez parlamenta, baš nasprotno ga namerava čimprej sklicati in rešiti z njegovo pomočjo do Velike noči vse nujne predloge. Zato vabi soc. demokr. stranko, naj ga podpira v prizadevanju omogočiti zopet normalno parlamentarno delovanje. Soc. dem. poslanci so mu odgovorili, da smatrajo zaključenje zasedanja za največji pogrešek, katerega posledice se ne dado tako lahko odstraniti. Soc. dem. nima zanpanja v vlado, katere nameni so ji popolnoma neznani, zato ostane v strogi opoziciji. Soc. demokratje pa hočejo omogočiti redno delovanje parlamenta ter so proti vsaki obstrukciji. Odstraniti ali onemogočiti obstrukcijo raznih strank je pa naloga vlade. Stranke
naj se sporazumejo v toliko, da bo vsaj nadaljevanje pretrganih posvetovanj v odsekih čimprej zopet mogoče. Vlada naj skliče kar najhitreje zopet parlament, da s tem dokaže, da hoče s pomočjo parlamenta rešiti one predloge, za katere je obrok že določen, kakor za predlog o podržavljenju železnic. Ministerski predsednik je dejal, da bode datnm, kdaj se naj skliče parlament, čimprej določen v minister-ski konferenci. Končno so soc. dem. poslanci min, predsedniku izjavili, da je vlada storila s preganjanjem čeških radikalcev največji pogrešek, kajti obtožbe se ne dajo niti juridično vzdržati in bodo vrhu tega samo pospeševale demagogično delovanje te stranke) o Avstro-turški spor. Pogajanja med avstr. poslanikom Palavicinijem in velikim vezirjem Hilmi-pašo se nadaljujejo. Naùjati se je, da bode protokol že v kratkem podpisan. Bojkot proti avstrijskim izdelkom in parnikom se še vedno nadaljuje. Bil bi torej skrajni čas, da se ta spor končno poravna in napravi konec bojkotu, ki nam je prizadjal že toliko gospodarskih zgub, kakor kaka zgubljena vojska.
o Bolgarski kralj je bil v Petro-gradu slovesno sprejet kot neodvisen bolgarski vladar. Rnska vlada je s tem òficijelno priznala neodvisnost Bolgarije. Oficijozni listi bolgarski poročajo, da vodilni bolgarski krogi nikakor ne Zahtevajo, naj Rusija umakne svoj posredovalni predlog, baš nasprotno, bolgarska vlada že nestrpno pričakuje, da turška vlada sprejme ruski predlog.
v 0 avdijenci ogrskega trg. ministra Kossutha pri cesarju prinašajo listi najrazličnejša in med sabo protislovna poročila. Cesar je Kossutha, kakor to sam poroča, zelo prijazno sprejel. Govorilo se je o bančnem in o drugih važnih vprašanjih, kralj pa ni zavzel v nobenem definitivnega stališča. Madžari upajo, da se jim posreči izvesti svoj načrt o samostojni ogrski kartelni banki, kršč. socialni listi trde zopet, da je to čisto izključeno in da tudi cesar noče o kartelnih bankah nič sli-
m	.
šati, da mariveč vstraja na tem, da mora ostati banka tudi v bodoče skupna. Kossutha je posetil na Dunaju tudi vojni minister Schönaich. Iz tega sklepajo listi, da sta se ministra pogovarjala o vojaških reformah in koncesijah, katere zahtevajo Madžari v sknpni armadi. Kossuth je konferiral tudi z baronom Aehrenthalom.
b Avstro-srbski spor. Sestava novega koalicijskega ministerstva je gotova stvar. Stranke so se pod pritiskom avstrijskih groženj hitro sporazumele; srbski listi pišejo, da bo to novo ministerstvo jedno najmočnejših, kar jih je še Srbija imela. Vojni minister Živ-kovič ostane na svojem mestu kot dokaz, da skapština vstraja na svojih zaključkih. Javno mnenje v Evropi se tudi obrača proti ideji avstrijskih diplomatskih in vojaških krogov uprizoriti kazensko ekspedicijo do Niša. „Times" najvplivnejši angleški list piše o tem: Bi li bilo zadoščenje, da je Srbija kaznovana, zadostno plačilo za vse žrtve na življenju, denarju in krvi, katere bi zahtevalo tako početje? Ali bi kterikoli državnik, ki ima količkaj smisla za velike interese monarhije, kljuboval evropejskim nevarnostim, katere bi vpad na slovansko ozemlje v tak namen moral vsekako provzročiti? Baron Aehrenthal je ra-dovoljno obljubil dati Slovanom kompenzacije na gospodarskem polju, kar bi Avstro-Ogrski ne prizadjalo nikake škode, kar bi pa s političnega stališča utegnilo privesti do neke federacije, kar bi za Avstro-Ogrsko nikakor ne bilo brez koristi. Čas je, da da monarhija, ako jo je v resnici volja, svoje obljube spolniti, sveta tudi na znanje,
na kak način namerava to storiti." Tako an»ležki list.
Stajersbe novice.
o Narodnjaki, zahajajte le v one slovenske gostilne in kavarne, kjer imajo naročen „Narodni Dnevnik"! Ako ga ni, zahtevajte, da ga gostilničar naroči!
Cenenobramabarziranje. „Straža" si da pisati iz Celovca, da si je baje že „stekla" mnogo zaslug za Korošce: Da teh zaslug ne našteje, je seveda umevno. Istotako so baje pri „Straži" prvi stuhtali idejo narodno-obrambn. vestnika. Nesreča je pri tem samo ta, da so bili gospodje okrog „SI. Nar." in „Nar. Dn." že prej dogovorjeni s sotrudniki za stalni obrambni vestnik, ko so vedeli, da bo začel v Mariboru stražiti duhovniške koristi kak poseben list. Ceneno biamabarziranje!
o Neumne in neresnične novice o propadu „Nar. Dnevnika" in seveda tudi „Nar. Lista" priobčujeta včasi v lepi slogi „Straža" in „Slovenec". Der Wunsch war der Vater des Gedankens! Znebili bi se seveda klerikalci najraje obeh listov, zato to pisanje, ki je značilno za duhovniško „resnicoljubnost" in „poštenost". O dobroti obeh listov ne bodemo sami govorili; zadostujejo nam izjave odličnih somišljenikov, ki govore, da je „Narodni Dnevnik" po svoji vsebini eden najboljših slovenskih listov! Na gori omenjene klerikalne želje pa odgovorite spodnještaj. narodnjaki s tem, da skrbite za oba lista s pridnim dopisovanjem in širjenjem.
d Olikanost nemškega visoko-šolea. O tem bi vedel povedati vsaki naš akademik, ki mora kot gost med špalirjem teh nemških razgrajačev kloniti tilnik, da ga puste s celo suknjo k predavanjem na vseuč lišču. Njihov delokrog pa je tudi zunaj univerze. Včeraj so opsovali trije nemški paglavci, pardon — nemški akademiki nekega slovenskega poštnega uradnika in absolviranega jurista, ker sta v kavarni govorila slovenski. Ako slišijo ti zagrizenci tukaj v Gradcu kakšno slovensko besedo, potem pač ni mogoče več garantirati za njih zdravo pamet. „Tukaj je Gradec — tu se ne govori slovenski" — tako so ropotali — braneč Germanijo v nevarnosti! Burš misli, da je celi svet njegov — če si pa tako predrzen, da mu tega ne verjameš, pa pokliče vse tovariše skupaj, da te nabijejo, saj se jim ni bati policije, ker je nemška —.
A še več! Danes pride tak buršak na glavno pošto reklamirat neko pismo. V svoji domišljavosti, kakor bi pil z vsemi germanskimi bogovi bratovščino, se mu ne zdi vredno v c. kr. nradu sneti klobuka. A tukaj ga je pošteno skupil, da si bo pomnil svoje žive dni. Isti predstojnik urada je rekel potem sam, da je — sicer Nemec — a je moral žal povsod konštatirati, da je nemško • nacijonalni akademik daleč zadi za vsemi drugih narodnosti — kar so tiče takta in olike!
Mesto da zagovarjajo nemški poslanci v državnem zboru svoje mlade junake, bi jim naj dali raje lekcije, kako se je treba akademiku vesti, da se ne bodo je učili v življenju v znamenja moralnih klofut!
d Nemška šparkasa v velju je lansko leto strašno nazadovala. Na hranilnih vlogah se je poslabšala skoraj za eden milijon kron. Letos pa še bolj močno nazadnje. Meseca prosinca t. 1. se je vložilo pri tej nemški šparkasi 241.287 K 07 vr vzdignilo pa 379.999 K 50 v, torej se je zopet oslabila za 138.712 K 43 v, kar je pri malenkostnem prometn entga celega mesca razme.oma neverjetno mnogo!
Če bo vsak mesec tako nazadovala, kakor v januarju, oslabila bo v 1. 1909 zopet za približno poldrugi milijon kron.
d Glavna mlekarna v Celju.
Kakor smo že javili, se je ustanovila v četrtek, dne 18. februarja v Celju „glavna mlekarna", registrovana t zadruga z omejeno zavezo. Spoznanje, da bo treba kmečkim posestnikom v daljši in bližji celjski okolici, osobito po Sa-vinski dolini, pomagati potom živinoreje in mlekarstva do lepih stalnih dohodkov, je privedlo lepo število odličnih posestnikov in zadragarjev do tega, da so ustanovili „Glavno mlekarno" v Celju. Imela bo osobito namen obdelovati in razpečavati od zadružnikov prejeto mleko in mlečne izdelke. Po natančnem in vestnem študiranju razmer se je sklenilo ustanovili v celjski okolici in po Savinski dolini male krajevne mlekarne v obliki zadrug, katere pa bodo le imele namen sprejemati od svojih članov mleko in ga pošiljati „Glavni mlekarni" v Celje, katera bo mleko po kar najvišjih cenah vnovčila. Razume se, da tu ne pride najbližja celjska okolica, ki sama prodaja mleko v mesto, vpoštev. Skrbelo se bode, da bode „Glavna mlekarna" kar najboljše in najmodernejše urejena. Z ustanovitvo te zadruge je gospodarska organizacija slov. kmetov v celjski okolici storila lep korak naprej. Ako imajo n. pr. Kranjci in Goričani lepo urejeno mlekarstvo, ki donaša kmetovalcem sijajne dohodke, zakaj bi se ne poprijeti tega tudi mi Štajerci? Toliko v informacijo naši javnosti, katera lahko mirno zaupa možem, ki so v vodstva podjetja in se veliko trudijo za gospodarski napredek spodnještaj. Slovencev. Nizkotno sumničenje mariborskih duhovnikov in neznačajnih štreberjev, ki nimajo ne volje ne potrebnega znanja za tako edino koristno ljudsko delo, jih ne morejo doseči. Sli bodo samozavestno in trdno naprej v svojem plodonosnem delu, ki bode najboljši odgovor klerikalnim hujskačem.
d Socijalni odsek „Zveze štaj. slov. učiteljev in učiteljic" v Celja
je razposlal vsem svojim naročnikom poštne čeke za mesec januar in februar. Ker so nekateri tovariši sporočili, da čekov še niso dobili, prosimo vse one tovariše, ki event še niso prejeli čekov za januar in februar, da se oglasijo za nje pri blagajniku soci-jalnega odseka „Zveze" tov. Fran Voglarju, učitelju v Celju. Kdor še ni vposlal naročilnega lista, to še lahko veduo stori in ga naj pošlje naravnost blagajnika Fran Voglarju v Celje.
d Pustni torek v Celja. Včeraj so se vlačile cel popoldan in večer tolpe nedoraslih fantičev in deklet kot maškaro po vseh ulicah in gostilnah. Policija je to predpustno veselje mirno trpela, dasi so imenovane maškare zlasti po gostilnah nadlegovale ljudi in niso nudile ravno prevelikega estetič-nega užitka ter dobrega vzgleda v moralnem oziru. Toda nosile so nemške trakove in to je v očeh naše policije dovolj. Četudi se s tem diskreditira „svetost" frankfnrtarice, to nič ne de: fakinaži, ki včasi za dobre dnarce pobija slovenska okna, je treba nekaj dovoliti!
Okraj šol. svet celjski je v svoji seji dne 19. trn. napravil terno-predlog za nadačiteljsko službo v Zg. Ponikvi in za učiteljsko na nemški šoli v Vojniku; imenoval gdč. Fr. Bezjak za pom. učiteljico v Zg. Ponikva; odobril najemninsko pogodbo za šol. prostore v Libojah; odobril račune za 1. 1908 nekaterih kraj. šol. svetov; določil uradno učit konferenco na dan 5. junija t 1., razsojal nekatere pritožbe itd.
Bralno drnštvo na Brega prične z zanimivimi poučnimi in vzgojnimi predavanji, kar je za celjsko okolico velikega pomena. Z veseljem pozdravljamo ta korak breškega bralnega društva, ker s tem pokaže, da se zaveda, kako nujno potrebno je, probu-jati ljudstvo v celjski okolici. Prvo predavanje se vrši v nedeljo popoludne v prostorih gostilne ge Ploj na Bregu. Predaval bo g. učitelj Fr. Krajnc iz Celja: Vzgoja otrok v predšolski dobi.
d Volitve v štaj. deželni zbor se bodo morda vršile prej kakor si mislimo. Nek list je vedel celo povedati, da se vrše volitve v splošni kuriji že 7. majnika. To bo najbrž le kombinacija. — „Grazer Zeitung" priobčuje sedaj novi volilni zakon dobesedno. V informacijo najširšim krogom volilcev priobči najvažnejša določila „Narodni list".
d Za družbo sv. Cirila in Metoda je nabrala gospa Diehlova v Celju med veselimi gosti na domačem plesnem venčku pri „mestu Gradec" 13 K 36 v. Vneti rodoljubinji prisrčna hvala!
d Za Ciril-Metodoro družbo je podarila gpc. Minka Kline 2 K za dobljeno stavo. Naj najde več posnemovalcev!
d Podružnica sv. Cirila in Metoda na Vranskem je priredila 18. svečana t. 1. javno predavanje. Učitelj gosp. J. Jakše je predaval s pomočjo skioptikona o potovanju iz Bremena v Ameriko.
o Za narodni sklad sta nakvar-tala pri gospej Heleni Kolarič v Ja-strebcih pri Sv. Bolfanku njen zet Iv. Goršič in sin Josip Kolarič po gostiji njene hčerke Terezije z g. Cirilom Zabavnikom K 3*39. Prisrčna hvala zavednima narodnjakoma!
d Kmetijska podružnica žalska priredi v četrtek dne 25. svečana demonstracije o rezi trt in sicer ob 9. uri predpoldan v Brdnici v vinogradu gosp. dr. Š rib ar j a, popoldan ob 2. uri pa pri Sv. Jederti v vinogradu drž. posi. g. Robleka. K obilni udeležbi vabi vse vinogradnike	odbor.
a Gornji grad. Tukajšnja čitalnica skrbi tndi za zabavo svojim Članom in po teh npeljanim gostom. Sedaj, ko ima veliko dvorano in lep našim razmeram prav primeren gledališki oder, je to dosti lažje, kot pa prej, ko ni imela priličnih prostorov.
To zimo se je uprizorilo več gledaliških iger, ki so se morale ponavljati. Udeležba je bila vsakokrat prav povoljna. Prirejali so se zabavni večeri, priredila se je pa minulo soboto t. j. 20. t. m. tudi maškarada. Plesa-željni pari so se sukali do poznega jutra v čitalniški dvorani, okrašeni z zelenjem in krinkami. Sviral je oddelek požarniške godbe na lok.
Pozornost so vzbujale raznovrstne maske. Vsem je prednjačil se svojim moškim, vojaškim nastopom okusno opravljeni ženski huzarski oficir. Marsikaternik bi rad služil pod povelj ništvom tako rezolutnega, stasovi-tega častnika Ker že govorimo o vojaštvu, pač ne smemo prezreti debelega vojaškega zdravnika. Četudi nas je sneženi mož spominjal na zimo, je vladala v sobi prijetna toplota. Ta toplota pa je privabila k nam tudi razne narode. Ko bi videli gospod urednik, kako se je šakala po plesišča brhka B o 1 g a r k a, gotovo bi jo prosili. da se tudi z vami zasuče. Pa kaj, ker bi se vas kmalu naveličala in vas izročila v naročje z visokim klobukom pokrite Savojke. Toda že bi se trgala za vas orijentalska ciganka, ki je imela s samimi rmeoimi cekini okrašeno obleko. Ali ker vas naše mične Slovenke v narodni noši gOr tovo ne bi rade prepustile tujim deželam kam, morali bi se zavedati
svojih narodnih dolžnosti in si izmed teh izbrati katero.
Ugajala vam bi postavna Gorenjka z avbo, živahna Savinčanka ali pa bi vas premotila rdečeprepasana divna Pohorjanka.
Tndi ne vem, če bi srečno ušli zapeljivosti vročekrvne Italijanke, ki je prišla s solnčnega juga oh roki bosanskega Turčina.
Mnogo pozornosti so na maškaradi vzbnjali tudi modri domino, ubogi „vandrovček", angležkodolgi, temno-rdeči vragolin in za smeh skrbeči debeluhasti klovn. Ta vam je uganjal burke in zbijal šale, da je bilo veselje. Prislovica pravi: „Kjer je godba, kjer je ples, tam je tud' hudiček vmes". To se je uresničilo. Peklenski gospodar je spustil kar štiri hudičke iz pekla na našo maškarado. Priskakali so v dvorano prav okusno rdeče opravljeni. Pravili so, da so: Lucifer, Kurt, Satanas in Belcebub. Ko so se razkrinkali, smo pa videli, da sta dva hudička ženskega spola. Odkrito moramo priznati, da ste obe sataneli bili prav „luštkaui" in „cartani".
Bodi dovolj! Kaj bi še naprej razlagal. Kratko rečeno: maškarada Gornjegrajske čitalnice je uspela iz-boruo!
o Iz Plešivea. Slavna šaleška posojilnica v Velenju je darovala 10 K za ubožne učence tuk. šole, za kateri dar se ji izreka v imenu ubožnih učencev od podpisanega šolskega vodstva javno naj prisrčne jša zahvala. — Šol. vodstvo Plešivec, dne 18. febr. 1909. Šolski vodja H. Bregant.
o Poštna oddajalnica na Ple-Siveu. Dne 16. febr. t. 1. je začela poslovati v Plešivcu (Velenje) c. kr. poštna oddajalnica. Za to pridobitev gre edina zasluga g. šol. vodju Henrika Bregantu.
v Iz Šoštanja. Skupna obrtna zadruga je glasom svojega sklepa dne gl. tm. obdarila & obnemoglih in pod" pore potrebnih obrtnikov, enega z 20 & droge pa po 10 K. Nehote stopijo človeku solze v oči, ko vidi, s kakim veseljem sprejemajo sivi starčki, katerim se že šibijo noge, to malenkostno darilo z opombo, da toliko denarja že zdavnaj niso imeli v rokah. Vsi so plačevali dolga leta državi davke, prispevali razuim korporacijam, izučili celo yr8to obrtnikov, se z delom svojih rok trudili celo življenje, a pri najboljši volji jim ni bilo mogoče kaj prištediti za starost. Nam mlajšim obrtnikom služi to v resen opomin! Onim, ki se igrajo 1 starostnim zavarovanjem, kličemo: Tukaj poglejte, česa nam je treba! Vsled hude zime vlada v mnogih obrtniških rodbinah velika beda. Pomanjkanje dela, je splošno. Hudi mraz, kateri traja že skoro 4 mesece neprenehoma, pospešuje to bedo.
b V Pod gorja h v Slovenjgradcu ste ustanovi 28. februurja klerikalno „izobraževalno" društvo.
v Netaktnost. Narodni obrtnik pam piše: Dne 18. tm. sem se peljal z večernim vlakom proti Zidanem mostu f družbi dveh narodno-naprednih mož iz Trbovelj. Med potom se nam pridruži nek, nam neznan možakar in se — seveda v ljubljanski kuheldajč nemščini — zaleti v jednega mojih sopotnikov, češ, da bo moral nek obrtnik J. plačati deset kron itd. Na vprašanje, kdo je pravzaprav, se Trboveljcu odreže, da je tajnik obrtne zadruge v Laškem trgu I Čudno: kako pride tajnik do tega, da raznaša uradne stvari vpričo tujcev po železniških vozeh? Bilo bi dobro, ako bi gg. odborniki zadruge tega famoznega tajnika Freceta podučili, kako ima svojo službo oprav* ljati. Sam tega oči vid no ne ve.
o Ogenj je izbruhnil minulo sredo v gostilni gospe Lipavc na Pragerskem
v shrambi za povojeno meso. Ogenj so hitro udušili. Gospa Lipavc ima škode okrog 40 K, hišni posestnik Hrastnik pa 350—400 K.
o V Bogateu priporočamo Slovencem gostilni Gajšek in Botol. Tudi Kreitzinger je Slovencem naklonjen.
o Odhod g. Tajnika iz Bogatca se tukaj v slovenskih in tudi nemških krogih splošno obžaluje. G. Tajnik si je s svojim taktnim iu poštenim nastopom pridobil ne le splošno ljubezen okoliških kmetov, temveč tudi spoštovanje Nemcev. „Imeli smo samo jednega Tajnika", govore ljudje. Škoda, velika škoda za takega uradnika, kakršnih ne štejejo naši uradi preveč!
o Naselil se je v Rogatcu nov trgovec Preaz, ali kakor se je prej slovenski pisal Prejac. Ta velegerman je doma iz Hardeka pri Ormožu in v svoji mladosti še slišal ni kake nemške besede, sedaj pa po Rogatcu hajla in vpije, da je Nemec. Žalostna mu majka in njegovi značajnosti! Slovenski denar, ta mu seveda zmiraj diši. Saj bi brez njega v Rogatcu takoj zmrznil!
v Cven. Pri naši rajfajzenski posojilnici (zvezarski) vladajo prečudne razmere. Posojilnica terja I. Laha iz Mote za nič manj kot tisoč kron, o katerih Lah trdi, da si jih ni izposodil. Ker je Lah zahteval od načelništva, naj se vrši revizija, ga je baje poslovodja posojilnični ostrašil, da če on revizijo zahteva, jo bo moral tudi ou plačati. Mi tndi udje te posojilnice, koji jamčimo za eventuelne zgube, pa hočemo in zahtevamo, da se v to zadevo spravi luč—.
v Od Sv. Bolfenka na Kogu. Predavanje potovalnega učitelja g. Al.Pir-stingerja, dne 14. t. m. se je prav dobro obneslo. Šolska soba je bila natlačena in z velikim zanimanjem so vsi sledili govorniku, ki je v dveurnem govoru razlagal o škodljivcih sadnega drevja in njihovem pokončevanju. Omenjal je tudi rezi pri vinski trti, ter navajal različne nedostatke, ki se pri rezi gode in trs v nekoliko letih ugouo-bijo. Opozarjal je tudi na različna gnojenja drevja in goric. Ta prvi nastop g. Pirstingerja je vzbudil veliko zanimanje pri tukajšnjem prebivalstvu. Želimo si da bi nas v prvi pomladi zopet počastil s kakim poukom.
Bolfenčan.
b Akademlčno društvo „Tabor" v Gradcu se preseli s 1. marcem v novo stanovanje Schönaugasse 17/1.
Hranjshe novice.
v Za dr. Krekom — Benkovič.
V „Slovencu" se sedaj v potu obraza trudijo klerikalci da oslabe mučni utisk, ki je navdal našo javnost, ko so klerikalci nastopili proti ustanovitvi jugoslovanskega ministerstva. Nemci, Čehi in Poljaki imajo v ministerskem zboru narodni veto in varuha narodnih interesov, Slovenci ga — odklanjajo. Nikdar se ni politična nezrelost v klerikalni stranki tako jasno pokazala kot to pot. Od naroda pehajo to, kar mu more neizmerno koristiti. V včerajšnjem „Slovencu" se zagovarja dr. Benkovič, češ ministri-rojaki niso po besedilu zakona dovolj odgovorni v disciplinarnem smislu parlamentu, zato pa proč ž njimi! Kaj nam mar odgovornost, da le kaj naredi za svoj narod! Miuister-krajan je odgovoren najvišji inštanci — in to je njegov narod, ki podi in tudi obsodi njegovo delo. To so puhli argumenti, g. dr. Benkovič, a njega izvajanja so prikrito umikanje, kajti k koucu le priznava, da „Slovenski klub" še ni zavzel (!) stališča proti jugoslovanskemu ministru, če ministri-krajani ostanejo. Torej so Krek in drugi na svojo roko besedičili? Le osebna čuvstva izražajo
ti gospodje: Dr. Šusteršič ker ve, da njemu ne bo pripadlo mesto jugoslov. ministra, dr. Krek, ker zarudeva kakor devica, dr. Benkovič, ker se ie neusmiljeno zaletel s svojim predlogom o ministrih krajanih in s tem dobelo polence vrgel dr. Šusteršiču. O da bi mogli ti 3 politiki vsaj na ponižen vaški zvonik zlesti, da se bolj daleč razgledajo in se ne bi kakor zdaj, med Štirimi zrcali stoječ trudili, da ves dan le sebe ob-čudujejo.
v Umrl je včeraj v Idriji trgovec Valentin Traven.
v Kranjske vodne sile. Deželni odbor je sklenil, da sestavi kataster vseh studencev in vodnih sil na Kranjskem, ki bi modi slnžiti za preskrbo pitne vode ali kot gonilne moči v tehnične svrhe.
v Umrl je v nedeljo v gradu Pod-smreki pri Višnjigori grajščak Emil Ravenegg, lastnik čebelarske tvrdke baron Rotschütz. Pred 18 leti je rod bina zgubila baronski naslov.
v Prosta organizacija okrožnih zdravnikov na Kranjskem ima 26. tm. ob 6. uri zvečer svoj redni občni zbor v mali dvorani v Unionu.
v Poljudna predavanja o jetikt hoče vpeljati „Deželno pomožno društvo za bolne na pljučih". Društva, ki žele taka predavanja, naj se obrnejo na predsedstvo društva.
v Akademija. V nedeljo, 28. tm. ob 6 zvečer predava v „Narodnem domu" g. dr. Josip Cerk, o postanku sveta. Predavatelj bo predavanje pojasnjeval s skioptičnimi slikami.
Ropošhe novice.
o le Celovca. „Freie Stimmen" poročajo, da poštno poslopje v Celovcu vedno bolj in bolj razpada in postaja slično dobro ohranjeni razvalini, vredni, da si jo vsak tujec ogleda. Seveda, gospoda se briga samo za nemško politiko in za take bagatele nima časa.
o Nesreča. V soboto zvečer je na Benediktinskem trgu v Celovcu padel monter tuk. elektrarne Mihaei Waltl in si je zlomil nogo. Prepeljali se ga z rešilnim vozom v bolnišnico.
u Imenovanje. Višji živinozdrav-nik v Celovcu Rudolf Kukusch je imenovan veterinarnim inšpektorjem za Koroško.
Primorske novice.
o Županom v Voloski-Opatiji je
zopet enoglasno izvoljen dr. Andrej Štanger.
o V Boljuncu (v Istri) je umrla mati občespoštovane rodbine Venturi-nijeve, Amalija Venturini.
b Pod kolo od voza je prišel v Ronkih 6 letni Vižintin Ivan. Kolo ga je tako zmečkalo, da je kmalu nato umrl.
b Nasilen tat. V Trstu so v ponedeljek zvečer zasačili nekega moža, ko je odpiral vrata na podstrešje v ulici Ghega 7. Tat je takoj zbežal na ulico in ko sta mn dva moža sledila je potegnil revolver, da bi ju ostrašil. Še le na Piazza della Stazione se je posrečilo nekemu stražniku ga aretirati. Bil je 26 letni ključavničar J. Kirchner iz Dunaja. _
Najnovejša brzojavna in telefonija poročila.
Vojska s Srbijo ? o London, 24. febr. (Brz. N. Dn.) „Daily Mail" poroča iz Petrograda, da so tam prepričani o skorajšnjem začetku vojske med Avstrijo iu Srbijo. Avstrijski ultimatum se bode oddal v naslednjih dnevih.
o Pariz, 24. febr. (Brz. Nar. Dn.) V tukajšnjih vladnih krogih se sodi, da bode novo srbsko ministerstvo slu-šalo francoske in angleške nasvete in bode delalo na to, da se bode ustavila med prebivalstvom Avstrije sovražna agitacija. Sodi se nadalje, da bode šele potem dunajska vlada razodela maksimum onih koncesij, katere misli Srbiji privoliti.
o Budimpešta, 24. febr. (Brz. „N. Dn.") Grof Forgach ni iz Srbije odpotoval na višje povelje, temveč le v družinskih zadevah.
o Dunaj, 24. febr. (Brz. N. Dn.) Danes je dospel avstr. poslanik v Be-lemgradu, grof Forgach, semkaj.
o Belgrad, 24. febr. (Brz. N. Dn.) Danes se predstavi novo ministerstvo, čegar protiavstrijsko mišljenje je znano! skupštini. Hoče se izzvati izjavo skup-štine, da Srbija vstraja pri svojih zahtevah. Obenem se bode potrdil ponovno bojni kredit za vojaške priprave.
Beograd 24. febr. (Pos. brz. „Nar. Dnevn.") Včeraj ja vi jena ministerska lista je spremenjena v toliko, da je minister notranjih zadev Milosavljevič, financ Stojan Protič, poljedelstva Jasa' Prodanovič.
Napačna poročila o mobilizaciji avstrijske vojske.
Augsburg, 25. febr. Augsburška „Postzeit." poroča, kakor pravi, iz du-najskih vojaških krogov, da se hoče dne 3. marca mobilizirati 15. (bosanski), 13. (zagrebški), 7. in 5. kor. Eventn-elno stopi 10. marca tudi 12. in 3. (graški) kor pod orožje. (Današnji jutranji dunajski in graški listi zanikn-jejo resničnost tega poročila.)
Druga vojaška poročila.
Cetinje, 25. febr. Črnoeorsko vojno ministerstvo je dalo ob meji 7 tisoč mož vojske nastaviti.
London, 25. febr. „Daily Mail" poroča iz Belgrada, da je sedaj vsa srbska pehota oborožena z bombami. Vsak 2. mož nosi 5 ročnih granat seboj, katerih akc. radij znaša 54 m. Topništvo in jezdeci imajo druge, posebne bombé, katere se dado z ročno pripravo vreči na 270 m daljave. Četvero tipov teh bomb je napolnjenih z dinamitom, 5. tip pa z nekim razstreljivom, čegar sestava pa je neznana. Izdelujejo se te bombe na 6 različnih krajih.
Dunaj, 25. febr. Vojaške moči Avstrije in Rusije na gališki meji so sledeče: Avstrija ima tam 3 kore s*20 bataljoni, 100 eskadroni in 70 baterijami. Rusija 7 korov z 240 bataljoni, 350 švadroni in 170 baterijami. Vendar ima tam Rusija upoštevati še nemško mejo. Te vojne moči so sedaj vsled ruske politike, ki se obrača Srbom vprid, predmet splošne pozornosti.
Smrt ruske vohuninje.
Lvov 25. febr. (Brz. Nar. D.) Neka brzojavka iz Krakova poroča, da so tamkaj uocoj neznani morilci umirili rusko vohuninjo Borowsko, ki pa ni v nobeni zvezi z Janino Borowsko, znano iz zadnjega procesa, kateri je pa dognal, da je več žensk, ki nosijo ime Bo-rowske.
Po svetu.
o 700 letnico svoje ustanovitve obhaja danes red frančiškanov.
o Proces Borowske v Krekovem je
bil včeraj končan. Urednik socialističnega lista „Naprzod" Emil Hücker je bil obsojen pred porotnim sodiščem na 1 mesec zapora, ker je „Naprzod" obdolžil slušateljico medicine gospo Janino Borowsko, pristašiujo ruske revolucionarne stranke, da je na skrivnem bila plačana ruska policijska vo» huninja. Proces je vzbudil po celi Avstriji veliko zanimanja. Obravnava je trajala od minulega torka do včeraj.
t Zaprt most. Hrvatska vlada je zaprla pri Broda most čez Kolpo za vozni promet; most je v slabem stann, da se utegne porušiti. Nov most zgrade . še letos in bo prispevala Hrvatska in Kranjska.
b Državni zbor na Danskem sprejme v kratkem zakonsko osnovo, ki prepoveduje mladeničem izpod 16 let pušiti in nastavlja visoke denarne globe za one, ki bi to dovoljevale ali celo pospeševale.
b Umor v nemškem poslaništvu v čile. Pred nekaj dnevi smo poročali, da je vsled požarja v nemškem poslaništvu v Santiago de Chile uničen ta-mošnji arhiv. Ker so našli na pogorišču truplo, ki so ga smatrali za truplo po-slaniškega tajnika Beckerta, se je splošno sodilo, da je dejanje zakrivil kak ropar, ki je v poslaništvo vdrl, tajnika umoril, poslaništvo oropal in potem še zažgal. Sedaj pa se je izkazalo. da je tajnik Beckert sam oropal poslaništvo, ubil nekega slugo in ga oblekel v svojo obleko, da bi sum odvrnil od sebe. Beckerta so že ujeli in je tndi že priznal.
v Med slavljenjem zaroke se je ustrelil v Paviji dr. Riboldi. Vstal je med neko navdušeno napitnico na čast zaročencema, potegnil samokres in se ustrelil. Smrtnoranjenega so prepeljali v bolnišnico.
b V hipni blaznosti je v Johannistal pri Berolinu ključavničarski mojster Muszlik umoril svojo ženo in svoje otroke v starosti 8—13 let in se potem sam nstrelil.
R. Diehl
žganjarna, Celje
priporoča svojo veliko zalogo doma žgane sli-vovke, tropinovca brinovca, vinskega žganja in domačega konjaka.
25 2—13
b Cesarja toži za 600.000 kron lekarnar Jenay v Budimpešti. Njegov ded je posodil očetu cesarja, nadvojvodi Franc Karlu, 6000 dnkatov. Jenay ima od tega podpisano dolžno pismo. Svota z obrestmi in obrestmi od obresti znaša danes 600.000 kron. Tozadevno vlogo je kabinetna pisarna zavrnila. Jenay je vložil po odvetniku drugo vlogo.
o Z nožem je napadel neznani zločinec na Dunaju, Margarethen, sinoči 34 letno gospo Lizo Weinhardt, ki se je vračala domov. Ranil jo je na vratu. Napadalca dozdaj še niso dobili.
Vinske drože
kupi vsako množino po najvišji ceni
Robert Diehl
žganjarna, Celje.
24 17—
SO.OOO parov čevljev
4 pari čevljev samo 7 K.
Ker je več velikih tovarn prišlo v denarne težkoče, sem dobil aalog veliko postavko čevljev razprodati. Prodam torej vsakomur 2 para moških in 2 para ženskih čevljev na jermenčke iz usnja, rmene ali črne, galoširane, z žreblji v podplatih, najelegantnejše, najnovejše fasone. Velikost po številkah. Vsi 4 pari stanejo samo 7 K. Pošiljatev po
poštnem povzet u. P. LUST, eksport čevljev, Krakov št. 175. Se lahko tudi zamenja ali denar vrne.
M ÄJPJÄÄM
101 40-1
Steckenpferd lilijno mlečno milo
najmileje kožno milo kakor tudi proti soln-čnim pegam!
Dobiva se povsod I —
Dve
v trgovino z mešanim blagom sprejme takoj tvrdka
E. Rainhofen, Rajhenburg.
123 5-5
Plača se za enkratno objavo.................60 vin.
za dva- ali večkratno objavo za vsakikrat...........50 „
Če znaša oglas več kakor 5 tiskanih vrst, se plača za vsako na-
daljno vrsto ......................10 „
Oglase v „Malem oglasniku" se plačuje vnaprej (tndi v	znamkah)-Na vprašanja, tičoča se oglasov, odgovarjamo le, če je priložena vprašanja
znamka ali dopisnica za odgovor.
Upravništvo „Narodnega Dnevnika"»
Sadno drevje
visoko, nizko in moCno. vrbove sadike (koliCe), ameàkansko rožje prodaja po nizki ceni Ant. Kupčič, ekonom, Ptnjska gora.	32 2-1
Četrt ure od Vojnika ob Ijo-bečenski cesti v obsegu 9 oralov se proda za nizko ceno ali pa da v najem. Hiša je zidana, z opeko krita, ima 3 sobe, kuhinjo in klet. — Vprašati je v upravništvo «Nar. Dnevnika".
NNJL*
■ a ■ n n a
Pojedina slanikov
kakor tudi raznovrstnih drugih morskih in rečnih rib bo danes zvečer
u restavraciji .Narodnega doma'.
Poleg svira tamburaški zbor v narodnih nošah. — Za obilno udeležbo se priporoča
OTT

Fani Lebič, restavraterka.
ncn

mam
PoStne hran. račun St. 54.366. - Telefon St. 48. -
ir
„LASTNI DONI"
k«i 1*1	_	_	mm	m
Najboljša prilika za sigurno štedenje je plodonosno nalagan e gotovine ======== pri denarnih zavodih, ki nudijo najugodnejše pogoje.
registrovana kreditna in stavbena zadruga z omejeno zavezo v Gaberju pri Celju
Pisarna je v Celju, Rotovške ulice št. 12
©o©
Uraduje se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8.—12. ure ©©© dopoldne. 000
pet od sto (5%)
sprejema hranilne vloge od vsakega, je član zadruge ali ne, na tekoči račun ali na hranilne (vložne) knjižice in jih obrestuje letno po
Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga in ga ne odteguje vlagateljem, tako da dobijo na leto celih 5 K od naloženih 100 K. — Posojila daje proti 6% obrestovanju na osebni kredit, proti zastavljenjn vrednotic, dragocenosti ali nepremičnin na menice ali dolžna pisma. — Odplačuje se na račun © O © © © glavnice in obresti v mesečnih ali v posebej dogovorjenih četrt oziroma — polletnih obrokih. © © © © ©
Cdino narodno Kimno$(%o podjetje V Celju.
prta južnoštajersfc tyNastityi
Stavbena in nmetna kamnoseška obrt 8 strojnim :::	obratom.	:::
Izvrševanje vseh stavbenih deli kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov itd. iz različnih kamenov in s::	cementa.	:::
Specijalna delavnica in
podobarski atelje za umetna cerkvena dela
kakor : altarjev, obhajllnih miz, prižnic, kropilnih iu krstnih :::	kamnov itd.
Brušenje, puliranje in
struganje kamena 8 stroji.

industriisi družba.
dustrijska družba Celje'.
Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz
različnih marmornih vrst granitov in 8ijenitov po raznovrstnih narisih in nizkih cenah.
Naprava zidanih ali betoni-ranih rodbinskih grobišč
:::	(rakev).	:s:
Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov 8 Samotnim ali ::: cementnim tlakom. ::t
Izdelovanje pohištvenih ploSč iz različnih najbolj idočlh marmornih vrst v vseh oblikah. Popravljanje spomenikov, nde-:;; lavnnje napisov v Iste.