AMERIŠKA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
DOMOVINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MOKNINti) DAILY) NEWSRAPE1
CLEVELAND 3, 0., MONDAY MORNING, SEPTEMBER 10, 1945
LETO XLVIII—VOL. XLTIIX
l brezposelnih tukaj
•h je 5,000 na delu

Ur^d za iskanje dela pravi, da je glavni naje 2a brezposelno odškodnino že minil in da ^ ei*a četrtina vseh brezposelnih tukaj že na
I Cle
rvS? ' ~~ Ta teden bo odpovedalo 5,000 oseb let 00 0c^kodnino ker so že dobile zaposlitev. To je fc^na 20,000 oseb, ki je dozdaj vprašala za brezposel-
Prstan najden v
korenju
Watkins Glen, N. Y. —-Robert Cox je izgubil pred trebi leti na svoji farmi de-mantni prstan. Smatral ga je za izgubljenega za vedno. Ko je pa oni večer pulil korenje, se mu je nekaj zabli-skalo pred očmi. Eno izmed korenj je zraslo naravnost skozi prstan in sicer se je nahajal prstan en palec pod vrhom korenja.
Amerikanci so zasedli ves Tokio
odni
no- Tako naznanja B. C. Seiple, poslovodja
*edovalnice za delo.
■ti* I
, JMmh voiakov Ni do 97% *
letter.
Vojni pomožni iska je rekel, da je
fo*-
n v;eVeda rešila življenje bili* !'anJenih vojakov, "jih ni v bolnišnice. K J? Umrl° tekom prve rvoj'Jtle 62,670 in tekom KboleJcelo 336,216 za ra-^lbra'1?1' Jih je »mrlo od
^.ooo1 d0 x- maja
SOh -j
f% Je rjavil, da take-!more Pokazati no-
^ . armada na svetu, ide' kredi
naše zdravni-
5
t?!1! bL° v Evropi, iin«0Jtenman
•v' Herbert Leh-
enih relifne organizži-*}nil{ nafodov, je pove-' £vr0. 11 Tru®anu, da bo ltn JJ huda zima in da iC^kujerno
nemire se more pre-pomočjo
s*5
jus:
V
ret>»;
m
/
S5
ek^nice
Il)a6:80 bo v cerkvi [ za pokojnim "ifa>n„°b Priliki 19. ob-
^amni. \
Sv v! a5 se bo brala lcla maša za po-
^etnnt°nčič ob prili" v ], 'c,e njene žalost-
• Uski Pliski katas-
■sss
fel
/Irt!
eflt'
A* £ Bi
zaloga.
lahko v na-
'{en°?iemo tudi p°Sljete $5.00.
' C!ai>* Ave.
>1

Mr. Seiple tudi sodi, da bo ta teden vprašalo nadaljnih 8,000 oseb za brezposelno odškodnino. To računa na podlagi priglasitev dozdaj.
Toda vsekakor pa Mr. Seiple računa, da je glavni naval za brezposelno odškodnino minil. Koncem tega tedna se bo najbr-že lahko presodilo, koliko jih bo tukaj brez dela v času, ko se tovarne pripravljajo za spremembo strojev za izdelovanje civilnih potrebščin. Vsega skupaj ra. čunajo, da bo vleklo do 25,000 oseb tukaj brezposelno odškodnino, pa to število se bo kmalu znižalo za precej.
Clevelandska trgovska zbornica je izračunala, da je bilo na 27. avgusta v Clevelandu 40,000 oseb manj zaposlenih v tovarnah, kot pred vdajo Japoncev.
Zdaj bodo začeli najemati delavce taki, ki jih dozdaj niso mogli dobiti iz vojne industrije. To so trgovine in druga taka podjetja, ki so si morala ta leta pomagati kakor so vedela in znala, dočim je imela prioriteto za delavce samo vojna industrija.
Od 100 industrij tukaj, kjer so vzeli statistiko, jih bo 38 najemalo delavce ves september, ker že delajo na civilnih produktih; 21 jih bo začelo z operacijami ta mesec, 16 pa bo naprej odslovilo delavce.
DVA STA SE UBILA Z LETALOM PRI BRUNSWICKU
V soboto je treščilo na farmo Alberta Sošnika letalo, v katerem sta bila dva Clevelandčana. Letalo je padlo komaj 100 čevljev od kraja, kjer je farmar oral s svojimi konji.
Ubita letalca sta Herbert Reed in Harry Lehr. S cleve-landskega letališča sta se dvignila v soboto popoldne ob 1:30 45 minut pozneje sta pa že treščila na tla. Farmar pripoveduje, da ni videl, niti slišal ničesar, dokler se ni letalo zarilo lizu njega v zemljo.
PROGLAŠEN MRTVIM SE JE POROČIL
Konec racioniranja mesa je blizur zatrjujejo vladni uradniki
| Washington. — Urad za kontrolo cen zdaj dovoli klavnicam, da smejo pobiti kolikor hočejo živine. To pomeni več mesa za civilno prebivalstvo in to tudi pomeni, da bo v bližnji bodočno-
Kettysburg, Pa. — Vojni od- sti odpravljeno racioniranje me-delek je obvestil starše vojaka sa.
Eugene Weinshaar, da je bil u- Direktor BowlL pravi, da bit. V cerkvi sv. Jožefa so opra- večja zaloga mesa še ni dovolj vili zanj žalno mašo. Poročilo velika, da bi ga bilo povsod do-je bilo pa neresnično, ker Eu- volj in da je treba prav radi te-gene je bil odpuščen iz armade ga imeti racioniranje. Vendar po 50 mesecih službe in zdaj se nekateri prerokujejo, da bo od-je poročil v isti cerkvi, kjer je pravljeno racioniranje do 1. ok-bila darovana prej žalna maša tobra. za pokoj njegove duše. Poročne \ obrede je opravil župnik Krich-ten, ki je daroval tudi žalno mašo.
-o-
sir
W *
Tajnost atomske bombe naj bi obdržale Zed. države za mir
Washington. — Senator Tom Connally je predlagal, da naj bi Zed. države dale varnostnemu koncilu mjrovne lige letalski oddelek z atomskimi bombami, toda skrivnosti glede izdelave te bombe naj pa obdrže same.
To je že drug predlog glede atomske bombe. Prej je že predlagal senator Mead, naj bi se sprejelo mednarodno postavo, ki bo prepovedala v bodoče rabiti atomsko bombo.
Senator Connally pa pravi, da bi atomske bombe nikdar ne rabili drugače, kot da ž njo zagotovimo svetovni mir, ali pa v svojo obrambo.
Ako & imela liga narodov letalski oddelek z atomsko bombo, bi zadostovalo samo par takih bomb, da bi postal miren vsak napadalec, ki bi hotel ogrožati svetovni mir, je rekel senator Connally.
--o-
Armada hoče 70,000 prostovoljcev
Columbus, O. — Vojni oddelek poroča, da želi dobiti 70,000 vojaških prostovoljcev iz Ohio, West Virginija, Kentucky in Indiana. Te države spadajo k 5. armadnem poveljstvu. Nabiranje teh prostovoljcev bo trajalo 3 0 mesecev.
-o-
Studebaker je zvišala
mezdo delavcem South Bend, lnd. — The Studebaker Corp. naznanja, da je zvišala svojim delavcem mezdo in sicer 12 centov na uro. Zvišanje stopi v veljavo od pon-deljka naprej. Unija CIO je to zvišanje sprejela.
Raznašalca smo dobili
Za okrožje med 152. in 156. cesto se nam je posrečilo dobiti dobrega raznašalca. Naročniki bodo prav gotovo zadovolj ni ž njim, kadar se enkrat privadi. Raznašal bo tudi po West-ropp in tam okrog, kjer smo dozdaj pošiljali po pošti. Za ceste: Darley, Kelso, Eagles-mere, Deise in tam okrog bomo -tnih koles ni treba dati pregledati razen ka-'morda tudi v kratkem dobili Avtna kolesa komercijalnih vozil pa je raznašalca. Mi storimo vse v 1 na vsakih 5,000 milj ali vsakih 6. mesecev,' svoji moči, da bi zadovoljili naročnike, kot vidite.
ll^STA. TELEFONSKI DROG ^VTO JE V BOLNIŠNICI
iSNL
ec se je pe- razo, urednika je pa odpeljal
Ifv^' cešt>Cer ^omov čez domov gostilničar Joe Kopina,
r*!^ tinei1, mostom! pred k_aterega gostilno se je vr. tmt p0, ,rat zdelo po- šila ta predstava. Urednik bc
V^bližV *UeiU P°"
n <W 'lzJe seznani" s ob cesti
m
šila ta predstava. Urednik bo stopil danes pred X-žarke, ki naj pokažjo, če je prsni koš še
.	___t___j za kakšno rabo, ali za med sta-
1' .0rn- Posledi- ,ro šaro. Samo za las je manjka-^ 1 v J.e bila: avto j lo in avto bi bil zgrešil telefon-^Išnico, v ga- ski drog.
^ikor biSe PrGj % je
J^lniš
N
Pf,
v,
enski koledar za racioniranje
®'rovo maslo, ribje konzerve — Rdeče znamke ^ Javi zdaj.
Znamka 38 je veljavna do 31. decembra. 1,amka 1, 2, 3 in 4 iz knjige 3 so veljavne do
Iz raznih naselbin
Aspen, Colo. — Dne 26. avg. je tukaj umrl Louis Kašček, star 59 let, doma od Soteske na Dolenjskem, odkodler je prišel v Ameriko leta 1912. Zapušča ženo, dva sinova — Williama in Daniela — in dve hčeri — Mary in Josephine.
Girard, O. — Dne 24. avg. je v bolnišnici v v Youngstownu umrl Frank Turšič, star 73 let in doma iz Cerknice na Notranjskem. V Ameriki, v St.. Louis, Mo., je prišel leta 1895.' Potem je bil 34 let uposlen pri železnici B. & O., zadnja tri leta pa je bil v penziji. Zapušča sina, stihi hčere in sestro, Ano Kos v Clevelandu.
West Middlesex, Pa. — Ponoči dne 27. avg. so štirje roparji skoraj do golega izropali družino Joe Godina, ki vodi gostilno v bližini vojaškega taborišča med Sharonom in Greenvillem. čakali so, dokler niso šli iz gostilne zadnji gostje, nato pa zvezali oba zakonca in natakarja in pričeli prazniti gostilno. Pobra-i so vso pijačo in jestvine in čez isoč dolarjev gotovine. Vsa škoda znaša do $7,000.
Detroit. — Dne 30. avg. je umrl Frank Klobučar, star 55 let in rojen v Liki na Hrvaškem. Zadela ga je kap. Zapušča štiri sinove, štiri hčere in bratranca Štefana. — Isti dan je umrl Martin Pagan, star 63 let, doma iz Like na Hrvaškem. Zapušča ženo, pet sinov, hčer in brata.
Kaylor, Pa. — Dne 14. avg. je tuka.j umrl Joseph Crnjar, star 62 let in doma od Crkveni-ce na Primorskem. Zapušča ženo, dve hčeri in dva sinova (enega v armadi v Italiji).
Mansfield, O. — Dne 20. avg. je naglo umrl za srčno hibo Joseph Kek, star 79 let in doma iz št. Vida na Dolenjskem. V Ameriko je prišel pred 55 leti in zadnjih 40 let je živel v Mans-fieldu, O. Zapušča ženo, hčer, tri sinove in štiri vnuke.
Dobrodelna prireditev v Lorainu na 15. sept.
Lorainčani vabijo na dobrodelno prireditev, ki se bo vršila 15. septembra v SND na Pearl Ave. Igrala bo znana godba iz Clevelanda "The Range Riders" ki igrajo na teden vsak dan ob 5:15 popoldne na postaji WGAR.
Prireditev je opd avspico Zveze lorainskih Slovencev v pomoč vojnih veteranov. Ves preostanek bo namenjen v sklad, iz katerega se bo nudili vrnivšim ve. teranom pomoč, ki jo bodo gotovo mnogo potrebovali. V ta namen je imela organizacija piknik 5. avgusta, ki je bil dokaj dober uspeh.
Za 15. sept. Lorainčani vabijo narod od blizu in daleč ter vsakemu (garantirajo prav vesele čase.
Vsled stavke v Akronu trpi 12,000 koles dnevno
Akron, O. — Vsled stavke pri Goodrich Co. v tem mestu, ima dežela že 60,000 avtnih koles manj. Stavka se vrši od zadnjega pondeljka zvečer in najmanj 12,000 avtnih koles bi bilo na dan narejenih, če bi ne bilo stavke. To pomeni, da je dan, ko bodo dobili civilisti zahtevana avtna kolesa, zopet odmaknjen v negotovost.
Na stavki so preddelavci, ki imajo svojo posebno unijo, -o-
Kanada zopet racionirala mesne izdelke
Skozi šest let, vojne je bilo v Kanadi meso racionirano samo devet mesecev. Sedaj pa je vlada zopet vpeljala racioniranje raznih mesnih izdelkov iz razloga, da bo lahko pošiljala meso Angliji in osvobojenim deželam Evrope. Racioniranje, ki je bilo naznanjeno 9. septembra, določa dva futa mesa za osebo na teden.
Racionirano je vse prekuhano tali prezervirano meso kakor jetra, srca, obisti; izven ra-cioniranja pa ostanejo možgani, prešičeve noge, rebra, kuretina ter sveže ali konzervirane ribe. Vlada je naznanila to raci. oniranje zato tako nenado, da je s tem preprečila nepotrebno kupičeje in skrivanje zalog. Elektrika ga je ubila
Patrick White, 1268 E. 100. St., je v soboto čistil furnez ter imel v rokah električno luč z podaljšano žico. Nastal je kratek stik in tok ga je ubil. Nje gova sestra ga je našla ležati na tleh.
Pisma imajo pri nas
Od svojih sorodnikov iz pregnanstva imajo sledeči naši rojaki pisma pri nas: Franc Grebene, Lojz Peterlin, Therepa Lach, Louis Zevnik (2 pisem), Ivana Kraševec.
i
V polni bojni opremir s čeladami na glavah in nasajenimi bajoneti okupirajo ameriški vojaki Tokio. Nove cele se neprestano vsipljejo na Japonsko.
Tokio, 9. sept. — Ameriški vojaki, pripravljeni za vsak slučaj v polni bojni opremi so se razkropili po dodatnih oddelkih Tokia. Za njimi prihajajo nove čete na Japonsko.
Ameriška zastava ponosno vihra na razbito japonsko prestolnico od včeraj, ko jo je ukazal razobesiti general MacArthur, ko je vzel v posest Tokio.
Druge ameriške čete so zače-
.1
ANGLEŽI SE ZDAJ NAJVEČ PEČAJO S ŽENINOM ZA PRINCEZO LIZIKO
Karla. Vladni krogi zanikajo
London. — Med narodom po Angliji je zdaj najbolj pogosto vprašanje: koga si bo izbrala princeza Elizabeta za svojega moža. Ker je Elizabeta tudi določena za prestol, bo njeii mož tudi vladar Anglije.
Nekaj se je govorilo, da bo poročila ali grškega princa Filipa, ali pa belgijskega princa
prvega in drugega. Kralj in kraljica sta pa za to, da naj si Lizika sama izbere moža, ko bo enkrat stara 21 let in sicer naj si ga izbere iz kake odlične in bogate angleške družine. Tudi ni izključeno, da bo šla po kakega dolarskega princa v Ameriko.
le okupirati Korejo, ki je bila pod japonsko tiransko oblastjo od leta 1910. Radio v Tokio je poročal, da bo ameriške čete zasedle skrajni severni del Japonske do 4. oktobra.
V	pristanišču Ominato se je vsidralo 60 ameriških bojnih ladij. Marini in mornaji bodo demobilizirali vse japonske bojne ladje v teh vodah.
Do začetka oktobra bodo ameriške čete imele zasedene vse glavne strategične točke Japonske.
Ameriške vojaške oblasti če-kirajo dokaze o japonskem barbarskem postopanju z vojnimi ujetniki. Japonski intelektualci sami urgirajo ameriške oblasti, naj dajo v javnost listo vojnih zločincev in da bodo morda tudi sami dodali nekaj imen.
Na to listo pride gotovo Hide-ki Tojo, ki je bil premier Japonske ob času napada na Pearl Harbor. Narod je videti popolnoma brezbrižen glede usode voditeljev, ki bodo prišli pred sodni stol zaradi vojnih zločinov. Ravno tako je bil narod brezbrižen, ko so zaropotali po ulicah Tokia prvi ameriški truki z vojaštvom. Otroci pa, ki so bili na potu v šolo, so se Amerikancem globoko priklanjali ali jim mahali v pozdrav.
Amerikanci so nameravali sprva prirediti parado po Tokiu, toda ta je zdaj odpovedana. Ne marajo povzročiti nikakih razburljivih dogodkov. V predmestjih Tokia so zbrani tanki, toda v mesto niso prišli.
V	pondeljek bo okupacija Tokia dovršena v vseh detajlih. Glavno taborišče prve konjeniške divizije je na vežbališču.
Japonska vlada je pozvala narod, da sprejme ameriški okupacijski denar kot njih lastni Cena denarju je določena — 15 japonskih yenov za en dolar. Ne-katere trgovine in banke pa da jejo samo 4 yene za dolar, dočim jih črna borza kar 50.
-o-
Admiral King bo prišel v Cleveland k paradi
K zmagoslavni paradi v torek zvečer pride v Cleveland tudi admiral Ernest J. King, ki je rodom Lorainčan. Senator Burton je sporočil pripravljalnemu odboru, da je admiral sprejel povabilo k paradi. Admiral King je vrhovni poveljnik vse ameriške bojne mornarice.
Dodatna zahvala
V	zahvali za pokojnim Jakob Malovrhom so bila pomotoma izpuščena sledeča imena, ki se jim želi družina prav iskreno zahvaliti: Anton Rudman, Mr. in Mrs. J. Ferra, Mrs. J. Franc Jr., družina Franc Sr., Mrs. Mary Grcovich.
Mehke pijače bo pri-
ne
bo več sladkorja
New York. — Candya, žvečilnega gumija in mehkih pijač bo primanjkovalo najbrže še v prvi polovici leta 1946, ker primanjkuje sladkorja. Ti izdelki smejo najfnreč rabiti samo 50 odstotkov toliko sladkorja, kot so ga porabili leta 1941. Včasih pa niti toliko sladkorja ni, da bi ga dobili teh 50 odstotkov.
Večjo množino sladkorja pričakujejo iz Filipinov, Puerto Rice in Kube, toda vzelo bo še precej časa, predno bo uvoz dovolj velik, da bo sladkorja dovolj za vse zahteve.
Vladni uradniki mislijo, da bo treba sladkor racionirati še vse leto 1946. Vendar se bo začel položaj vidno izboljševati že po 1. januarju. Industrija, ki uporablja sladkor za svoje izdelke, ga bo dobivala vsako četrtletje v 1946 po nekaj več kot dozdaj. -o-
Za brezposelno odškodnino bodo dobili dodaten denar
Columbus, O. — Osebe, ki so vložile prošnjo za brezposelno odškodnino na 15. avgusta ali pa pozneje in katerim je bila brezposelna odškodnina odobrena, bodo dobile čeke za vsote kot določa stara postava. Kakor hitro bo pa to mogoče se bo njih prošnje nanovo pregledalo in dovolilo dodatno vsoto, kakor jo določa nova postava.
Tako naznanja Charles H. Jones, administrator državnega urada za brezposelno zavarovalnino.
Razliko, ki jo določa novn postava, bodo iz tega urada poslali brezposelnim iz Colum-busa, kakor naglo bodo mogli uradniki to izvršiti, je rekel Mr. Jones.
Vsaka oseba ,ki vpraša za brezposelno odškodnino, mora čakati dva tedna, predno je u-pravičena do odškodnine in ko je že v tretjem tednu brezposelnosti.
I
ZAP0JM0!
Priljudna zbirka slovenskih narodnih pesmi. Iz-dala in založila Slovenska ženska zveza. Naroči se v uredništvu Zarje: 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio, ali v uradu Ameriške Domovine, isti naslov. V knjigi je nad 150 pesmi. Knjiga stane SOc, po pošti 3 cente več.
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
(JAMES DEBEVEO, Editor) <1X7 St. Clair Ave.	IIEnderson 0628	Cleveland 3. Ohio.
Published dally except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
"a Ameriko In Kanado na leto 16.60. Za Cleveland. Do do*ti, celo leto »7.50. Za Ameriko ln Kanado. Dol leta $3.60. Za Cleveland, po ooStl. Dol let« |4.00. Za Ameriko ln Kanado. Četrt leta |2.00. Za Cleveland, po poŠti četrt leta $2.25. Za Cleveland In Euclid, po raznaialclh: Celo leto 16-60. pol leta $3.60,
Četrt leta $2.00 Potamesna Številka 3 cente
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada. $6.50 per year. Cleveland, by mall, $TJM per year. U. S. and Canada, $3.60 for 6 month*. Cleveland, by mall. $400 far 6 month*. U. S. and Canada. $2.00 for 3 month*. Cleveland, by mail, $3.26 for 3 month*. Cleveland and Euclid by Carrier. $6.50 per year: $3.50 for 6 month*. $2.00 for 3 month*. Single cople* $ cent*.
Entered aa second-class matter January 6th. 110$. at the Poet Offlee at
Cleveland. Ohio, under the Act of March 3rd, 187$.
No. 210 Mon., Sept. 10, 1945
Trst - veliko slovensko vprašanje-
10. septembra se snidejo v Londonu ministri zunanjih zadev onih držav, ki danes dejansko vodijo svet. Eno prvih vprašanj bo ureditev italijanskega razmerja do zmagovitih zaveznikov. Določali se bodo mirovni pogoji in — kar je za slovenski narod tolike važnosti — meje Italije. Kar se bo sklenilo prihodnje dni, bo po vsej verjetnosti držalo za dolgo dobo. Nihče ne ve, ali bo sploh kdaj kasneje kaka splošna konferenca. Pa če bo, ne bo ničesar spremenila na ju-goslovansko-italijanskih mejah, ker bodo na taki konferenci odločale iste velesile, ki bodo sedaj govorile v Londonu.
-Vsakega Slovenca skrbi, kaj bo s Trstom in Gorico. Naš narod v starem kraju bi bil narodnostno strašno okrnjen, če ne prideta ti dve mesti v njegovo območje. Naravni razvoj naroda bi bil zaustavljen, če izgubi stalno del svojega narodnega ozemlja, kjer je živel trinajststo let. Gospodarsko je udarjeno celo ozadje Trsta, če mu Italija zapre z zasedbo te važne luke naravno pot v širni svet.
Zelo se je bati, da bodo hoteli zapadni zavezniki kot mejo takozvano Wilsonovo črto. Ta črta je kompromisni predlog ameriškega predsednika na mirovni konferenci po zadnji svetovni vojni. Predlog daje Jugoslaviji vzhodni del Istre, Notranjsko in nekaj Goriške. Predlog ni bil všeč Italiji, ki je hotela čimdalje na vzhod, pa seveda tudi ne Jugoslaviji, ker je narodno silno krivičen. Toda v razmejitvi med Poljsko in Rusijo je zmagala Curzonova črta, v razmejitvi med Italijo in Jugoslavijo pa se je bati, da zmaga Wilsonova črta. V skrajnem slučaji* bodo pristali Angleži in Ameri-kanci na'sedanjo demarkacijsko črto, ki je obveljala kot začasna meja no sporih med Titom in angleškimi okupacijskimi četami. Ta črta je prav malo boljša od takozvane Wil-sonove linije.
Pravimo, da se je take krivične razmejitve zelo bati, ker bosta Amerika in Anglija skušali varovati Italijo. Tej bodo že itak pobrali del kolonij in ji vzeli Dodekaneze. Nočejo si pa Italije napraviti za sovražnika in jo zato, sedaj, ko je poražena, na vse mogoče načine božajo. Angleška politika je vedno stregla Italiji, ker gre mimo Italije njena važna sredozemeljska morska pot na vzhod, kako pa je Amerika naklonjena Italijanom lahko vsakdo razbere iz ameriškega dnevnega časopisja. Hitro je bilo pozabljeno, da je Italija v tej vojski zaveznikom v najtežjem trenutku padla v hrbet.
Še bolj pa se je bati take nesrečne meje med Jugoslavijo in Italijo, ker se zapadne velesile boje razširjenja komunističnega vpliva. Pod pritiskom Rusije so Angleži in Amerikanci izročili Jugoslavfjo komunistom in te podprli. Sedaj nič več ne potrebujejo Rusije in se je nič več ne boje. Zato bosta hranili zapadni velesili vsako ped zemlje v Evropi, kamor bi mogel komunizem razširiti svojo oblast. To se jasno vidi tudi iz izjav nove angleške vlade, ki niso nič manj sovražne komunističnemu totalitarizmu kot fašističnemu. Iz tega razloga bodo skušali zapadni zavezniki tudi Trst in njegovo bližnje ozadje rešiti pred komunizmom in s tem žalibog — za Italijo.
Mnogi se tolažijo z rusko pomočjo. Ali upravičeno?
Ruska zunanja politika ima dve osnovi. Ena je ruska " imperialistična smer. Rusi hočejo čim več sveta in čim večji razvoj svoje države. Zato hoče, Rusija tudi n^ Sredozemelj-sko morje. V sedanjih razmerah vodijo tja tri pote: Darda-nele, Solun in Trst. Realistični Rusi vedo, da vsega ne bodo dosegli. Na kaj se bodo v svojih naporih in svojih sporih z Angleži posebno koncentrirali? Poznavalci razmer dvomijo, da bi vso svojo diplomatsko igro osredotočili ravno na Trst. Trst je vendarle najbolj proti zapadu in bolj odročen kot kako vzhodno sredozemeljsko pristanišče. Drugič oa je Rusija v sporu med Titom in Angleži meseca maja pustila Tita gladko na cedilu in tako pokazala, da ne polaga tolike važnosti na Trst, kot se je prej mislilo. Bati se je torej, da ruski imperializem ne bo govoril posebno odločno za jugoslovanski Trst.
Druga smer ruske zunanje politike je širjenje komunizma. Spet nastane vprašanje, ali bo radi jugoslovanskega komunizma hotela Rusija iztrgati Trst Italiji. Komunisti so namreč tudi v Italiji! In še več jih je kot v Jugoslaviji! Težko je misliti, da bi hotel Stalin spodnesti svojemu mogočnemu prijatelju Togliatiju tla med Italijani — radi Tita. Če Rusija izvije Lahom Trst, bo komunizem v Italiji silno trpel, ker je italijansko javno mnenje v narodnih vprašanjih strašno občutljivo.
Ali bo sedanja komunistična ruska diplomacija morda radi slovanstva hotela Trst izvojevati za Jugoslavijo? Ni verjetno. Komunizem neprestano oznanja, da je proti nacionalizmu. In Stalin sam — ni Slovan. Smešno bi bilo, če bi kdo v kakem napačnem navdušenju na to dejstvo pozabljal. V tej borbi nacijonalne občutljivosti slovenski tržaški komunisti igrajo Angležem naravnost v roke. Angleži so odprli na Primorskem slovenske šole, nastavili slovenske uradnike, ustanovili v Gorici.slovensko gimnazijo in izdajajo v Trstu slovenski dnevnik "Glas zaveznikov!" Slovenski komunisti v Trstu in na Goriškem pa se družijo, kot nam poročajo slovenski ameriški napredni listi, z italijanskimi komunisti v skupne organizacije. Tako. Kraiger in drugi slovenski komunisti v Trstu sami podčrtavajo pomembnost Italijanov na Primorskem in dajejo Angležem
tako v roke orožje, da lahko govore rekoč: "Saj ne morete shajati brez Lahov."
Nihče ne more biti v teh vprašanjih, ki so mnogokrat kupčija med velesilami, prerok. Povedali smo samo, kako ta zadeva danes stoji. Bog daj, da bi se vprašanje našega Trsta bolje rešilo, kot se danes bojimo. Če Slovenci izgubimo slovensko Primorje, je to za naš narod trajen udarec. Komunizem in partizanstvo bo minilo. Narod se bo že enkrat otresel domačih tiranov. Če pa pride naše Primorje stalno pod Italijo, je izgubljeno vsako upanje, da se vsi Slovenci kdaj združijo v eno narodno telo.
Ako Trst izgubimo, dva ne bosta mogla oprati svoje krivde, naj govorita, kar hočeta. Prvi krivec je Tito in njegov komunizem. Danes izgleda pred svetom, da pomeni razširjenje Jugoslavije razširjenje komunistične moči. Če bi Tito in njegovi ne izvajali v Jugoslaviji komunističnega terorizma, ne bi Angleži mogli govoriti, da branijo Trst in Primorsko pred komunistično poplavo. Tako je dal nasilni Tito sam Angležem in Amerikancem v roke najhujše orožje proti slovenskim zahtevam.
Drugi krivec je SANS, ki ni vršil svoje narodne naloge in ni napravil ničesar učinkovitega, da bi obdelal ameriško javnost za zahteve- našega naroda, takrat, ko je bila 'doba za to. Za Trst in primorsko vprašanje se pri SANSu ni dalo dobiti časa, ker je bila njegovemu odboru vse agitacija za Titove partizane. SANS je primorsko vprašanje grdo zanemaril. Pa mu je tudi naravnost škodoval. Zavzemal se je brez vsake potrebe za tistega Tita, za tistega komunista, ki ga Amerikanci ne marajo v Trstu. V Londonu bodo o Primorski odločali ljudje, ki so odločno proti Titovemu totalitarizmu, za katerega se SANS vleče. Ker SANS ni znal ostati nevtralen in samo slovenski, danes njegov klic za Trst toliko pomeni, kot bi rekel Byrnesu ali Bevinu: Dajte Slovencem Trst, da se razširi moč tistega totalitarnega komunizma, ki ga vi sovražite.
Zgodovina bo pričala, da ni bilo večjega škodljivca slovenskega primorskega prebivalstva kot častni in nečastni odborniki SANSa, ki jim je njihova partizanska zagrizenost zameglila pogled in niso videli pravih slovenskih koristi.
Odpri srce, odpri roke..
Nič ni novega pod soncem, je zapisano že v svetem pismu.
V	šestnajstem stoletju, ko je na Nemškem zavladal protes-tantizem, je postalo za nemške katoličane j ako težko, vzgajati svojo duhovščino doma. Na pobudo svetega Petra Kani-zija in drugih odličnih katoliških mož, so ustanovili modro-slovno in bogoslovno šolo za nemški duhovniški . naraščaj v — Rimu. Tako je nastal v Rimu takozvani "nemški kolegij," ki še danes obstoji in je vzgojil že ogromno število dobrih duhovnikov za nemške dežele.
V	našem času je postalo nemogoče vzdrževati semenišča za duhovniški katoliški naraščaj na Ruskem. Zopet so ustanovili bogoslovna semenišča za Rusijo izven Rusije. Tudi tu pri nas v Ameriki obstoji tako semenišče, oziroma bogoslovna šola. Vodijo jo češki benediktinci iz Lisle, 111. Kadar se bo odprla Rusija katoliškim duhovnikom, bodo gotovo ti benediktinci prvi, ki bodo pohiteli na Rusko misij onarit.
Pred nekaj leti je bilo veliko preganjanje Cerkve v Meksiki. Bogoslovnih semenišč ni bilo mogoče vzdržavati doma. Zato so ustanovili tu v Ameriki "me-ksikansko semenišče" in ne bi dvakrat rekel, da ste tudi vf kaj darovali zanj, ko se je^iobirala v ta namen kolektia po tukajšnjih katoliških cerkvah. * * *
Nič ni novega pod soncem. Preganjanje Cerkve se seli iz dežele v deželo. Včasih tu poneha, pa drugje vz p lam ti. Včasih vzplamti kje drugje, preden je tu in tam ponehalo.
Danes je na vrsti, tako vse kaže, tudi naša draga Slovenija. Tudi ona mara vzeti nase žrtve preganjanja Cerkve, kakor so jih že mnoge dežele vzele nase pred njo in jih bodo še„ Poznavalci razmer so že danes prepričani, da duhovniški naraščaj v Sloveniji pod novimi razmerami ne bo imel gladke poti do oltarja, morda mu bo celo popolnoma zabarikadira-Ina.
Nič čudnega torej ni, če že danes mislijo na to, kako bo treba čimprej zasnovati šole za slovensko mladino v tujini — morda v samem Rimu, morda kje drugje. Prav verjetno «je, da pride do tega, da bomo slišali kmalu o kakem "slovenskem kolegiju" ali čem podobnem izven Slovenije. Brali ste,
da je dijakov in profesorjev dovolj med izgnanci in begunci — treba bi jim bilo samo še strehe in drugih pripomočkov, kjer bi ustanovili svoj učni zavod. . .	/
* * * /
Res, žalostno je to, da moramo slišati in brati take nepričakovane novice iz naše Slovenije. Žalostno je, ko ne moremo za enkrat pričakovati, da se bo tam v naši stari domovini tako redno kot nekdaj ponavljala prelepa slika, ki jo tako verno opisuje pesem Ivana Zupana pod naslovom: NAJSREČNEJŠI DAN MATERE. Prepisimo jo tukaj in čitajmo jo:
Okrašena je cerkev farna, * v zvoniku prapor dolg vihra; napis pred vhodom, glej, držita visoka mlaja smrekova.
Zvonenje vbrano že odmeva slovesno dol iz stolpa lin; na novo mašo verne vabi, katero pel bo domačin.
Procesija ko v cerkev stopi, na koru orgije zadone: "Oj, novi mašnik, bod' pozdravljen!"
se v zboru pevci oglase.	j
Mladenič srečen v vrsta zadnji, oblečen v plašč je in talar; pomembna ura, ko pristopil bo danes prvič pred oltar.
Za njim, glej, stara gre ženica ponižno, še holj srečna vsa; veselja solze ji rosijo, ker dan je la dočakala.
Med opravilom mašnik novi je verne blagoslovil vse; a prva bila je ženica, saj mati to njegova je. —
Trenotek, dan pričakovani za mater novomašnika, v življenju njenem najsrečnejša
je bila ura važna ta. — » * •
Nobenega dvoma ne more biti, d'a pesnik Ivan Zupan čuti težko bolečino v srcu, ko pomisli na to, da bo v prihodnjih letih taka slika v naši stari domovini le redka — če sploh bo. . . . Kako bi njega to ne bolelo, ko boli še nas navadne ljudi, ki nam ni dan preroški dar, da bi svoje občutke tako slovesno izrazili v pesniški obliki. Težko, težko nam j® postalo pri srcu takoj, ko so prišla poročila, da je veliko slovenskih bogoslov-cev zdaj v tujini in na stotine mlajših dijakov z njimi. Gotovo
bi tudi iz vrst teh mlajših bilo mnogo takih, ki bi se po njih ob svojem času uresničila lepa slika Zupanove pesmi. . .
Zdaj pa vse kaže, da ne bodo smeli nazaj v domovino, kjer bi nadaljevali svojo pot proti oltarju, kjer bi nekoč ob veselem zvonenju in navdušenem petju med prvimi daii svoj no-vomašniški blagoslov — svoji materi. . .
# * *
Žalostne so te misli in prepričan sem, da izzivajo pesnika I-vana Zupana k novi pesmi, ki bi bila še vse bolj globoko občutena kot je ta, ki smo jo ravnokar brali. Žalostne so te misli tudi za nas vse, ki nam je pri srcu skrb za bodočnost naše stare domovine.
Toda to, kar se danes godi tam v naši stari domovini, nikakor ni nujno, da bi moralo o-stati za vselej. Preganjanje pride in gre, pa se spet popravi, kar je bilo prevrnjenega. Tako je bilo drugod v preteklosti, tiako bo v Sloveniji v bodočnosti — in še marsikje. Na tiste čase je treba že zdaj misliti. In res mnogi že mislijo. Zato smo že v več poročilih izmed beguncev brali o namerah, u-stanoviti v tujini slovenske šo le.
LIGA KATOLIŠKIH SLOVENCEV je vzela ta poročila na znanje, kakor slišimo, jih je vzela uradno na znanje, in zdaj premišlja, kaj bi lahko storila tudi v tem pogledu. Ni misliti, da bi bilo samo od nje odvisno, če se bodo slovenske šole ustanovile v tujini ali ne vendar bi tudi ona rada kaj pripomogla k ustanovitvi takih šol in pri njihovem poznejšem
vzdrževanju. . .
* * *
Vse take ustanove, ki jih je seveda mnogo, pa sem le tri na kratko omenil v začetku te kolone, so navezane na .pomoč raznih dobrotnikov. Iz niča ne pride nič, to vsak ve. Morda pa ni tako nemogoče, da bi se našli med nami velikodušni ljudje, ki bi se posebej zavzeli za to veliko misel.. "Nekaj ti soč dolarjev bi bilo treba," vsaj za začetek, tako si lahko zraven mislimo — tako pišejo odgovorni možje med slovenskimi begunci. . . Seveda bomo o tem še slišali in več ko bomo slišali bolj se bo temu ali onemu mehčalo srce, ki je morda danes še čisto nedost opno in mrzlo .
Marsikateri bodočih slovenskih novomašnikov, ki*bo moral praznovati svoj veliki dan v tu jini, ne bo imel s seboj svoje matere. Tudi svojega očeta ne bo imel. Ali bi ne bila pri pravna slika za posebno in kras no novo pesem, ko bi se vedelo, da tak osamljen in iz domovine pregnan novomašnik dvigne roke in daje svoj prvi blagoslov svojim duhovnim očetom in svojim duhovnim materam — pa magari tja čez široko morje,' pa čez tri gore, čez tri vode?
(Dalje na 2 strani)
Mojega sina dan
Mary Marinko
Zares krasen je dan posveče-n j a, a še bolj krasan pa Je, če je posvečen član tvoje lastne družine.
V soboto 25. avgusta sem se podala s svojo družino in sorodniki Habat v Dayton na posve-čenje mojega sina Franka, ki je pred petimi leti stopil v red marijanistov. Komaj smo stopili iz vlaka, smo že zagledali sina Franka in dva brata, ki so nas odjeljali na Dayton univerzo, kjer se je naslednji dan imela vršiti slavnost.
Ko smo se bližali poslopju, nam je prihajal nasproti pre-častiti Msgr. Ponikvar ter Mr. in Mrs. Roitz, kateri so se bili pripeljali z Rev. Tomcevim avtom, čeprav njemu samemu ni bilo mogoče iti, pa je dal svoj avto na razpolago. Ko sin za-
gleda Monsignorja, mu že od daleč začne klicati v pozdrav. Njegov nekdanji dušni pastir, dobrotnik in največji prijatelj ga je počastil s svojim prihodom. Da, Monsignor, tako Vas je bil vesel, da Vam tega do smrti ne bo pozabil in Vam bo ivaležen in spominjal se Vas bo v molitvi. Bog Vam poplačaj kakor tud'i Mr. in Mrs. Roitz in družini.
Malo smo si ogledali lepi kraj in ker je bilo že pozno, smo se zadovoljni podali k počitku. Imeli smo lepe, dasi preproste spalnice, a jako snažne. V teh sobah med šolskim letom spe dijaki, a sedaj pa so služile nam, ki smo prišli na svečanost., kar je bilo jako prav, da nam ni bilo treba iskati drugod prenočišča. Za prenočišča in hrano so nam preskrbeli bratje marijanisti brezplačno. (Seveda, saj poznate slovensko srce in dobre roke.)
Napoved je napočil dan 26. avgusta, ^>o katerem so rtako nestrpno hrepeneli bratje in njih starši. Ob pol sedmih je bila prva sv. maša, nato pa je sledila druga, katero je daroval naš častiti Msgr. Ponikvar, in stregeli pa je moj sin Donald'. Po sveti maši smo imeli zajtrk, nato pa smo željno čakali mladih ženinov, kateri so se imel pripeljati iz Mt. St. John (tako se imenuje njih samostan ska hiša). Malo pred deseto u-ro so se pripeljali z busom in takoj poiskali svoje sorodnike S sinom smo posneli nekaj slik in točno ob pol enajstih pa smo spremljali obhajance v tamo-šnjo krasno cerkev.
Spored se je pričel. Orgle so zabučale in po cerkvi je zaori-la pesem: "Pridi sveti Duh. . ." Prišla je ura, po kateri so tako hrepenela srca — sin se poslav lja od svoje svetne matere in očeta ter prisega zvestobo Bogu in svoji nebeški materi Mariji. Ležeči na obrazih, pokriti s črnim pregrinjalom, znamenje, da izumirajo svetu, prepevajo žalostinke in litanije Matere božje. Nato stopi pred nje duhovnik in jih poškropi z blagoslovljeno vodo, jih-prekriža in pravi: "Vstanite otroci Marijini v novo nadnaravno življenje. Ako ste prepričani, da vas kliče Gospod in ste pripravljeni žrtvovati svoje življenje v službo božjo, tedaj vam v imenu Boga dovolim vstop z večno zaobljubo v družbo Marijino."
Črno pregrinjalo je bilo odstranjeno, bratje vstanejo ter vsak posebej pokleknejo pred duhovnika, držeč v levi roki gorečo svečo, desno roko pa na svetem Pismu, prisegajoč čistost, pokorščino in revščino, medtem ko duhovnik dene na prst posvečen prstan, znak več ne zvestobe Bogu in Mariji.
Ko je duhovnik blagoslavljal prstan mojega sina, se mi je nehote porosila solza. Misli so mi ušle na oni srečni dan, ko je Msgrv Ponikvar blagoslavljal v cerkvi sv. Vida ravno isti prstan, kateri je vezal zakonsko življenje njegovega očeta in mene. Oče mu je umrl, ko je bil Frank še v otroških letih. Prstan sem pa hranila, ne da bi kdaj slutila, da bo isti prstan vezal sinovo prisego, njegovo posvečen je Bogu in Mariji. Bogu bodi hvala za to srečno uro. Med posvečenjjem je njihov so-brat na koru pel prelepo pesem "Ave Maria. . ." Ni bilo očesa, ki bi se ne orosilo — vse je pretresel ta nebeško lep prizor.
Mladeniči v najlepši dobi svojega življenja se poslavljajo od svojega posvetnega življenja ter radovoljno stopijo v življenje, katero naj služi Bogu in v dobrobit "mladine.
Ne morem najti besedi, s katerimi bi mogla izraziti veselje in hvaležnost, da se smem imenovati mati redovnikova, moj sin ves Marijin. Iz srca mi pri-kipi iproseč vzdih: Čuvaj ga Marija, Tebi sem ga darovala— naj ta mala daritev reši slovenski rod komunizma!
"Ti boš pa še gov ni v njih milem jeziki očesal Andrejca, kije ora čakal name. za strelo meniševsk" da je tako zrastel, ^ hoteli odnesti pol ^
Kaj jaz vem, vprašal," mi je P°ve žev.
Da ne veš, kaj šal?" sem se začudi Kaj bom vedel, sem po laško sam0 se od tistega zidaD9 Jaz sem mislil, kar rečem, samo ško."	,Aaj
'Vidiš, pa si zv< na kvartirju naš ki naju naj bi odp«1J, siko. Saj pravim in da tako ne bova P mor.'
ij
I*til,
««iii H
Saj
%
ft i se
M
»i se »'•f
b0i i ,
Veš, Herblan," J|o yr, zaupal Podražev imam te meksika'1 že zadosti. Ko
kajle za vogalom
stih laških v glavo, da ga ni na svetu kot Je pravi kronan ose' se šel potepat P0,* dobi na naši miz' ■ na sklela žgane**' krompirja."
"Pa ne da bi se v sem se ustrašil-
"Kar sem re^1.' jaz grem domov, kakor veš in znašli nazaj domov
ti
ljubi včasih mt in polasati, se prilika ob ne
al"

je j
a ta
Pa je
lf*tivii »ela
H" Ki
o »bi
Ni
!1 sir, ,
ftel ar
Bonaču. Ce Pa kadar te bo P01 doli v Cerknici in tam enkrat . imel na rokah ki si ga mores samo če te fantički ujeli-''
J bi
svet
fft Nti(
«titi M
bil,
'Kaj, jaz da » , Cerkljani?" sem.
"Kakor bi te % pak kolikor je * oi se ti lahko nesel svoje kost' , !e bi bil preveč V
pah."
"Kaj nisi vi le napravil s ™ ki sem jih raz"1 po cesti, a?" ,,t
zr4

>
del-tisti
'Vč,
t. a Ni
? W

vi
"Aha, amp*^ so Cerkljani
in ne na lika razlika
maka1'
o"1
A*"
S t :sV
Ho Se.
iiivci	. jrn
rekel, sem §$ mov k materi- ^ "Pa te nič dryj ddmov?" vpJ,iP zvedavo.	))%»«•
"Noja, kei-/; Jjiclel bom pa povedali Paj čala ongava , Blaževih, naj jk daj am v neva1'11 J kar ne silim sile. "Pa k"1'
bov
t2"" J
nočeš z menoJ;»<j|
,.Je 'Vel
^ to. \
iiiVa
in morda se je naročala štalo, ko sva f
i A
tepat v MeksiKJji nič ne briga 1,1 Pa ki še PrflV,J«j kajnarji od ^J ki človeka ta ^ deva j o iz kof'. tem za toba^j "Vidiš, Japt H dajal korajz" drejc. Ma*0 j v mu nisem se^1y pa poj diva d0^ Pa me je bi*> "
me menišev^ češ, poglej t® jjjl" dveh dneh )e J nazaj. Ta^if "Andreje, ^ visi oblanje vina, da se ^ J ko in kaj," imel tako s^
steno pljun
iti
>o
Fil'S
>	p
>	j
> ' ■ *
*!>>
aar
"e v,
, nJe
Sft*
>!Ve
No
v ^
v>
' ko
•ue nv , Toda saJ vemo,
ie ^f} m želje. Jaz sem
i kako Pokopališču Vr- ____ V; ■ ;e hirala po Mla- sila:
kako so'svetu, o ne bodi trd z menoj,'"


red'
i s idil de''
o t«' ari®
sve
vol
ipel)'
n f
i P1
Pisana mati
SPISAL J. F. MALOGRAJSKI
Pritrdi nekd'o H ako niši.
"Vse tobrazu nezavednega otroka to-Pride poštena iiko odkritosrčne, globoke žalosti. "Oče!"
Kako je bila izrekla to besedo! Kakor bi ga bila zapro-Samo še tebe imam na
tiste pohlepne oči; if* »n . . . Parkrat ^:POgl€di tja k nji!
Si! TStu se nista mo"
pro V . ^al • •
J»ma je izpodneslo
»ni
Toda tista mehkoba, ki se je bila lotila za hip njegovega srca, se je razpršila naglo zopet in še enkrat ji je rekel:
"Jokati ne pomaga nič! Kar je, je!"
Izrekši te besede je izpustil njeno roko. Dospela sta bila Jirna^- Pa °n SV0j0> kozolca, pod katerim so po-zdaj na|sli, ki so sebili vrnili po kraj-^	nekdanjo ^ potj 0(j p'0gVeba domov, ob-
„ ž Je Pokopala ona svo-- seda -	■ !
5 lovita se žameta "
•»j
» 0f'
seiH i, df
t, "
i 1«? je
sel »J P°
zise
bosta! Le zapom-1
St ? P0teče Prihodke .' bo Pri Mlakarju iat^Vrtečka bo go-
Pa n
k Poreče Mlakarjev
Iovh v,Zabranil Prvič,
M[ack
rezavali že korenje ter ga nosili s kupa v klet. Do nji'h se obrne Mlakar in reče z osor-nim glasom:
"Jutri pojdemo pa repo pu-kat! Debela je dovolj in čas je, da se je lotimo. Znalo bi pritisniti slabše vreme, zato moramo gledati, da jo spravimo pod streho!"
še poslom, ki niso bili navajeni rahločutnosti, se je zdelo i neumestno, da je njih gospodar, vrnivši se komaj od pogreba svoje rajne žene, daj^l take ukaze. Ko je bil Mlakar, izrekši gornje besede, zavil v Vi ' in za otroka* bi,hlev' Prepričat se, če je pri ži-
* rriu Ce V hiŠ0- pres-ijjj se ta slabo izplače-
'pres Pripetilo kaj
He b0i!?Zanašala mu ta
' h bolje bi bilo v d'a bi se stari lel J»nu. Rajnica bi a toliko, ker bi bi-
>il
Hp , •
"ožila 1J0' kamor bi
se
» 1
bit^ajbati; še 'ak,
aš. iV. '
ved? 1

pa «
pO! 6 »a t $ u»)
v pl
3S " )od°
a
illibil° seveda, če bi „ dr izročil domo-:lnu- ki mu je šlo. n 1 tudi morda ni ^lel02lru tak, kakor k0 i^^tudi ga je
ar l . s udiral, pa bi bi bil
sveti vz doto in ga
Kal, ko videl,
Nib edal 'Seveda,
ihniti b 1)otaJil, znal
'In fiog zna, kaj <la Se
"o
«;otiti
Je dal stari KUtiu. ,esal se je ne-H^-še bolj se
vini vse v redu, je opomnil hlapec:
"Za repo na njivi in za najslabšo kravo v hlevu mu je več nego za ženo, ki jo je pokopal. Da mar ga ni sram!"
Anica je bila prišla do hišnih vrat. Tam je obstala na pragu in se zagledala, nekam v daljavo. Žalostno je tistikra^ na kmetih, kadar spravljajo zadnje poljske pridelke z njiv. Solnce nima več moči, noč zmaguje nad dnevom, tuga legs ljudem v srca . . .
rl
it |
Ja eni ;e
ie
rirtfl
o P J
^ n
/ež l"11
m A
J«
Hi, iance
Žalostno je bilo, kamor se je ozrla Anica, žalostno tem bolj šele zdaj Iker je bilo tudi njeno srce brej.
veselja. Leno so se plaz'ile me izginil ta gle in izpod neba je rosil še veda ga ni že! dno droben dež. Dolgočas res,	jnost se je prijemala ljudi ir
He Nihče ne ve, živali. Mladi muciki, s katere F ^no	mr~ se Anica igrala včasih, j;
...	neznosno jesensko vre-
ide^Jie
ti*
M
4
pa11
kai'
•on
■
j^elt f ob,
ri-
- Ki
r
edal-
pe«
aJ %
"i »1«
lie, ^okr&t kateri Ali ga je videl tu /isto ni da bi
Ho jo!. Inveč-kaj, kar ni koga, ki je ^ u Francetu ma-bj[ e prišel z novi-Ce . Pačen človek - ' Postal duhov-
^k! dirati dalj'e> <7ali ^radi te-in kaj."
%iil V Sklepali
' ki so

se vra-
Jl dei T." Pa> katere-
n
kIlli 4-
e m " ta"1 si0''1'-
*M
X ill i1 -
On
tikali ti pogo-
ifri P° poii-
M ^ jp u- Hčerka ^i^odilzaroko,
ki
•S-
se je

avij
so bile že

malo.
postal poteg-
•" ,'ii"' raVW
d
t^f ■ofr f j
jaPc
m teP0 „
je 12 zem" io Ze lepo debe-
Jr nazai ter
biljj dela letos!" 1 Prišla oče in
£Su y kl'enila sta nu. ki ^e je
=14žil hišo.
1,0 i'J

Hči je
se
nad
iilo ^ jte f
, n'arnobni oče
Je tela
Vt;>dil vest in
K, c' 'd je 1" f
mit'
Sil tožiti Pred
i j se ie ^jettie Ponovil ter
C Ho Sfdu deklico ie boleči-
yn knila:
KOLEDAR
DRUŠTVENIH PRIREDITEV
da je bilo na Štajerskem direk-j — Zadnji car Rusije je bil tno pobitih krog 17,000 Sloven-J Nikolaj II, ki je vladal od leta cev (kar je izjavil sam demon! 1894 do 1917, ko je 12. marca
SEPTEMBER
23. — "First Entertainment" sponsored by Waterloo Rd. Combined Lodges for the servicemen's Homecoming Fund at SWH, Waterloo Rd.
29. —St. Clair Grove št. 98 W. C. ples v SND na 6417 St. Clair Ave.
OKTOBER 6.—Little Flower Cadets pies v SND na 80. cesti.
20.	— Društvo Loška dolina ples v avditoriju SND na St. Clair Ave.	•
21.—Prireditev	Skupnih društev fare sv. Vida; ob treh popoldne v cerkveni dvorani.
1946
JANUAR
20.—praznovanje 10 obstoja pevskega zbora Slovan v SDD na Recher Ave.
—Gauleiter Ueberreiter). Tudi po taboriščih jih je pomrlo do
tega leta izbruhnila rdeča revolucija. On in njegova družina
10 tisoč. Vse ostalo ljudstvo pa'Pa so bili umorjeni leta 1918.
Razvoj dogodkov na Štajerskem v letih 1941-45
Kakor je bila drugačna usoda Štajerske že leta 1941, ko je aila odcepljena od središča Slovenije, ter je bil postopek okupatorja glede Štajerske povsem svojevrsten, osnovan na krivem podstavku, da je Štajerska 'Urdeutsches Gabiet" (prastara nemška zemlja) in je po .za-/estni krivdi priseljene slovenske inteligence — posebno du-lovščine — na zunaj dobila slovensko lice, tako so bile tudi azmere po odgonu imovitejših n izobražene j ših v pregnanst-/o povsem drugačne kot v dru-jih delih Slovenije.
Kulturno političen položuj
V prvem tednu nemške okupacije je bilo v kali zatrto vse culturno slovensko življenje. Jradno je bil priznan samo lemški jezik in to kot edini dovoljen občevalni jezik v uradih n na ulici. Edina dovoljena jrganizacija je bil Heimats-mnd, ki je prebivalstvo klasificiral v skupine z odgovarjajočimi pravicami. Računa se u-pravičeno, da je doletela krog >0-80 tisoč Štajercev usoda iz-jnanstva v Srbijo, Hrvatsko; slezijo itd. Duhovnikov je bilo izgnanih iz mariborske škofije
'^tresel
Mla-proti
k0", je po-Je »Pazil na

me, zbežala je v hišo in splezala na peč. In tudi sultan n vedel, kam bi se dejal. Počasni so bili njegovi koraki in zaspane njegove oči. Neštetokrat je bil prišel že pogledat, se li ne prikaže solnce, naposled je menda obupal, kajti vlegel se je poleg ognjišča in zaspal. Prišel je bil čas, ko postajajo ljudje redkobesedni ter odgovarjajo le za silo drug drugemu, ali pa se prepirajo, da dajo tako duška neprijetnemu čustvu, ki jih obdaja spričo megle in nezdravih jesenskih sap . . .
Anica je bila nehala jokati Stala je na pragu, čez katerega so bili ponesli pred kratkim njeno drago mamico in kakor zamaknjena je s'rmela proti sivemu nebu. Zaihtelo se Ji je še semtertja, a solze se ji niso utrinjale več iz oči. Njena glavica je bila trudna in neka otrplost se je lotila vsega njenega života . . .
II.
Anica je stala precej dolgo tako in strmela. Hipoma se zdrzne. Zazdelo se ji je, kakor bi jo bil zaklical znan glas.
"Anica!"
"Saj grem, mati!"
(Dalje prihodnjič.)
—--o-
—	Barvarske čopiče, katere se večkrat rabi, je treba hraniti namočene v trpentinu in ne v vodi, kajti voda povzroči, da ščetine v čopiču postanejo mehke in cunjaste.
* * *
—	V letu 1943 so v Zed. državah posejali nad 16 milijonov bušljev "soy" fižola (soybeans).
je živelo v stalni življenjski napetosti — v strahu, kedaj tudi nje doleti taka usoda.
K temu pa je prišla še mobilizacija fantov v nemško vojsko, v službo s žrtvijo življenja najhujšemu svojemu sovražniku. Mobilizacija je obsegala letnike 1925 - 1913 in prihajala so poročila o velikem številu padlih, največ v Rusiji. Vse ^to je naravno gnalo ljudstvo v | hribe misleč, če že ■padem, bom letnice padel v boju proti Nemcem na domačih tleh.
OF organizacija, ki je bila na Štajerskem silno previdna v propagandi, je vse do zadnjega molčala o svoji komunistič-
--| ni naravi, marveč se je pred-
okrog 500; poleg tega skoro [stavijala kot edina zgolj narod-vsa laična inteligenca (profe-Jna jugoslovanska (včasih kra-sorji, učitelji), imovitejši sloji; ljeva) vojska, ki ima cilj boriti (trgovci, tovarnarji, večji obr- se za vse slovenske tradicional-t.niki in kmetje) ter vplivnejši ne svetinje (torej tudi za ve-možje. Kompaktno je bila iz-'ro). Ker je bilo v vsakem kra-sel.j ena okolica Brežic, Krškega 'ju tudi nekaj nemčurjev, so
— Mladi ljudje si morajo sa mi najti pot iz otroške v odraslo dobo človeškega življenja, a starejši pa morajo biti pripravljeni, da jim v slučaju potrebe pomagajo.
MALI OGLASI"
in zdolž meje do Litije okrog 50,000 Slovencev.
To izseljevanje (povprečno v reaki občini 30 do 50 družin) je povzročilo silen odpor pri ljudstvu. Na Štajerskem se je „akrat, zbudil nacionalen duh in pred vsem v Savinjski dolini er v okolici Maribora se je za-, >el tudi organiziran odpor. V|kim b°g°služjem aribih je bilo vedno več-skriva-iev. Tedaj je stopila v vojsko Rusija, začelo se je preganjanje tudi komunistov, ki so bili i o takrat redno v prvih vrstah Gestapo zaupnikov. Mnogo teh je šlo v hribe, večinoma na Dolenjsko, kjer so sestavljali zna-
največ nastopili proti njim; živeli pa so na račun državnih posestev, to je posestev onih, ki so bili izgnani in so jih upravljali državni komisarji. Večkrat so nastojoali tudi v obrambo cerkve, posebno ob priliki rekviriranja zvonov. Mitinge so prirejali skupno s slovens-Govorili so o svobodi vere in prepričanja, o svobodi v novi 'Jugoslaviji, o skorajšnjem razsul u Nemčije in o zmagah partizanov v Jugoslaviji in drugod. O Rusiji se je malo govorilo.
Ker je bilo vse tajno organizirano pod psevdonimi, so se v
ženitna ponudba
Želim se seznaniti s žensko v starosti od 40 do 48 let in ki zna govoriti slovensko ali hrvatsko. Ker nameravam pričeti s trgovino, zato želim žensko, ki bi jo trgovina zanimala. Ponudbe pošljite na: Box 947, c/o Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3, O.
(212)
Išče stanovanje
Zakonski par z 11 letno hčerko želi dobiti stanovanje 4 ali 5 sob s furnezom. V okolici od E. 55 St. do E. 79 St. Kdor ima kaj, naj pokliče HE 1748. (215)
Hiša naprodaj
Proda se hiša za eno družino, 5 sob, cementni dovoz, garaža, veliko dvoriče in vrt; jako ugodna cena. Pokličite Mrs. Batic, LI 5171 ali se zglasite na 661 E. 159 St. (Sept.10,14,19.)
ni štajerski odred, ostali pa so organizaciji svobodno gibali tu-skužali organizirati ratresene, di najtemnejši elementi in za-skrivače na Pohorju, v okolici'vzeli odločujoča mesta mnogi
soštanjskiih in spodnje-savinj-fskih hribov; kar se jim je tudi posrečilo.
Ti so delali pod geslom brezbarvne organizacije narodnega odpora proti zasovraženemu Nemcu. Po vaseh so najideal-nejši slovenski fantje iz katoliških organizacij začeli zbirati skrito orožje, imeli tajne sestanke itd. Tu in tam .je bil ubit kak nemški zaupnik — krivec deportacij in špijon. To je povzročilo maščevanje — padali so talci. Prvi talci so padli spomladi leta 1942. Nemci so zaslutili organizacijo in jo tudi z gestapovskimi metodami odkrili. Tedaj so zlasti v okolici Celja začele padati žrtve v tisočih. Iztrebi j ene so bile večje :ele vasi vseh moških (n. pr. škorno, Gorenje v občini Šmartno ob Paki); njih družine pa odpeljane v Šlezijo. Strašni so bili dnevi v maju, juniju in juliju 1942, ko je bilo dnevno u-1 strel jenih v Celju, Mariboru in
ODPRI SRCE, ODPRI ROKE . . .
(Nadaljevanje z 2 strani)
* * *
Nobenega -dvoma ni, da bo Jga Katoliških Slovencev lah-io veliko storila za ponovno pokristjanejnje Slovenije, ako ie bo zavedala svojega poklica in ako — bo deležna dobrovolj-nega sodelovanja med onimi, katere se je namenila organizirati za skupni cilj. Nobenega dvoma ni, da bo dosti dela zanjo — ne )e za kako leto dni; ampak vse do tistega dne, ko bo zadnji slovenski človek v Ameriki legel v grob. Saj je to, kar je tukaj napisanega, samo ena slika iz njenega programa — koliko je še slik, ki se danes niti zanje ne ve. . . Ali ste vi že Gradcu po sto najboljših Slo-med sodelavci Lige Katoliških j vencev in so se kar vrstile kolo-Slovencev? ?	'ne deportirancev. Računajo,
"stari" komunisti; med njimi je bilo tudi več najhujših gesta-povskih priiganjačev (v Mariboru Šteindlova tajnica, v Raj-henburgu tajnica v uradu Ge-stapa, v Braslovčah Jože Brin-šek, istočasno gestapovec in organizator OF itd.).
(Dalje prihodnjič.)
-o-
— V ljubezni človek človeka pozna, ker ljubita drug drugega; v prijateljstvu pa človek človeka ljubi, ker poznata drug drugega.
Za licence voznikov
Auto Driver's License Bureau bo odprt od 10. do 30. septembra vsak dan od 8 zjutraj do 7 zvečer.
Nick Perencevich
4808 Superior Ave. Tel. EN 9875
Novo vodstvo! Popravljamo pralne stroje, vacuum čistilce, električne likal-
nike, in druge električne predmete. Mi kupimo in prodajamo pralne stroje. Pridemo jih iskat ter jih pripeljemo na dom. St. Clair Repair Service 7502 St. Clair Ave. EN 7215.
(M-T-x)
VSE KARKOLI
se potrebuje od zobozdravnika, bodisi izvlečenje zob, puljenje zob in enako, lahko dobite v va^ še polno zadovoljstvo pri dr. Zup niku, ne da bi zgubili pri tem dosti časa. Vse delo je narejeno, kadar vam čas dopušča. Uradni naslov:
DR. J. V. ŽUPNIK
6131 St. Clair Ave.
Nad North American banko in nad prodajalno žganja.
Vhod na 62. cesti, Knausovo poslopje.
Sept. 7, 10, 13)
Gornja slika nam predstavlja naše hra bre borce, ki so se morali podati Japoncem, ko so ti zavzeli Filipinsko otočje v maju 1942, katere so potem Japonci odgnali v ujetništvo. Ob strani je videti japonske straže smehljajočih se obrazov, ko so spremljali na. še vojake v ujetništvo. Menda so mislili, da imajo s tem že zmago v žepu, pa kakor vemo so se precej uračunali in je zmaga sedaj na naši strani. Hurah.
DELO DOBIJO
—tm	mi ——————. .....————Hi..... t
MOŠKI ZA LIVARNO
Jako lepa prilika pri
The National Malleable Steel & Casting Co.
Nič problema spremembe
Civilna produkcija v polnem razmahu
Služimo že 77 let prevozni industriji
The National Malleable Steel & Casting Co.
10590 QUINCY AVE.
(211)
Delajte v
MODERNEM POSLOPJU
THE TELEPHONE COMPANY
potrebuje ženske za hišno znaženje poslopij v mestu
Stalno delo — dobra plača Poln ali delni čas 6 večerov v tednu od 5:10 zv. do 1:40 zj.
Zglasite se v Employment Office 700 Prospect Ave. soba 901 od 8'z j. do 5 pop. vsak dan razen v nedeljo
THE OHIO BELL TELEPHONE CO.

PIVO V ZABOJIH
Leisy . Dortmunder
Schlitz , . Standard
in
dobro vino na galone
EMERY'S
961 Addison Road
(X)
Rodney Adams Heating Service
Instaliramo nove furneze na plin in premog. Popravimo vse vrste furneze. Inštaliramo pihalnike in termostate Za točno postrežbo pokličite KE 5200 550 E. 200. St.
(x)
Furnezi!
Popravljamo vsake vrste Resetting $15, čiščenje $5 Termostat kontrola Lahka mesečna odplačila
Chester Heating Co.
1193 Addison Rd. ENdicott 0487
Za likanje se takoj potrebuje operatorice
Odprto mesto za več izkušenih žensk, ki bi popravljale moško obleko. Zaposlitev poln čas in stalno delo s plačo.
Halle Bros. Co.
1228 E. 12. St.
(210)
Polišerji
in
Buffer j i Stalno delo ' Electro Processing Co.
4615 Superior Ave.
(210)
(x)
Na tisoče Slovencev
se je poslužilo Asthma Nefirin zdravil za naduho in dobili so olajšavo. To zdravilo dobite pri nas.
Handel Drug
Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C.
SLOVENSKI LEKARNAR
15702 Waterloo Rd.
Cleveland 10, Ohio
Lekarna odprta: Vsak dan od 9:30 dopoldne do 10, zvečer. Zaprta ves dan ob sredah.
Delo dobi
Sprejme se žensko za dva dni dela v tednu; en dan bi prala, en dan pa čistila. Delo je na Shaker Rapid progi. Pokličite Dalehurst 3999.	(210)
DOBRA POZICIJA
Na 1. oktobra bo odprta pozicija za graduirano bolničarko v zdravniškem uradu. Za podrobnosti naj pokliče od 3 do 5 ali od 7:30 do 9:30 zvečer razen v sredo šn nedeljo - KEnmore 6850.
______ (214)
Mesarja se sprejme
Izučen slovenski mesar sc takoj sprejme. Dobro delo in dobra plača. Zglasi naj se na 15638 Holmes Ave. ali pokliče LI 8139.	(211)
Prijatel's Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA
Prescription Specialists Vogal St. Clair Ave. in E. 68th ENdicott 4211
KRALJICA DAGMAR
ZGODOVINSKI ROMAN

Staroste v zadregi pogledu- tudi stari bogovi--
jejo drug druzega; o tem v-pra-j Ta misel zopet vojvodo naen-šanju so že mnogokrat razmiš- krat vznemirja, a moči ga že ljali, in vselej jim je šepetal zapuščajo . . . Nekoliko rok ga odgovor čuden, nerazumljiv mora podpreti, da ne omahne, glas.	. . . Njegove ustnice se odpira-
"Ce moremo govoriti, jasni' jo, še nekaj hoče povedati, to-v-ojvoda, in če imamo voliti, ti-J da ni mu mogoče; kakor da so sočkrat raje vklonimo svoje se mu naenkrat okrog jezika glave pred danskim kraljem,lovile trdne vezi.
kakor bi drugemu ponudili vla-darstvo v naših zemljah . . ,"
Starosta Gnjevoš je govoril z odločnim glasom, desnico je imel položeno na srce, in svoje bistre oči je nepremično vpiral v Niklota.
'^Seveda — seveda! — Ali niso Danci, ki imajo pri sedanji zmagi tudi mnogo zaslug?" pritrdi starosta Jelčanski.
Niklotove ustnice so sklenjene kakor z Moraninim ključem; le svit njegovih oči še priča, da je še duša v njegovem telesu. Staremu vojvodi je zopet prišla na misel posldenja bratova volja ... Z danskim vladarjem prestanejo — morajo prestati
V BLAG SPOMIN
DRUGE OBLETNICE ODKAR JE PREMINUL NAŠ PRELJUBLJENI IN NIKDAR POZABLJENI SIN IN BRAT
Rudolph Hočevar
ki je mirno za vedno zaspal dne 10. septembra 1943
Dve leti je že minilo, kar si Ti zapustil nas, mirno v grobu že počivaš in pri Bogu večno srečo uživaj.
Žalujoči ostali:
JOSEPH in MARY HOČEVAR, starši FRANK, brat
Cleveland, O., 10. sept. 1945.
V BLAG SPOMIN
DESETE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE HČERKE IN ' IN SESTRICE
Alice Bencin
ki je v cvetu angeljske dobe za vedno preminila dne 10. sept. 1935
Pod zeleno tratico deset let spavaš že, nismo Te še pozabili, vedno brišemo solze.
Spavaj mirno, spavaj sladko, v grobu tihem pod zemljo, duša pa naj srečo vživa v raju večnem blaženo.
Žalujoči, ostali : JOHN in ANGELA BENCIN, starši
JOHN JR. in STANLEY, brata Cleveland, O., 10. sept. 1945.
"Očetje me kličejo — zopet pridem — med tem naj vas —
varujejo--Niklot--ne
umira —."
Oče Dobrogosti stoji poleg njega s sklenjenimi rokami in ne moti tega prizora niti z besedico ; morebiti ibi to tudi ne bi lo prav.
Nad vojvodo se sklanja Svan-tovitov prapor niže in niže, da popolnoma zakrije njegovo telo ... V sobi je tiho, niti dihanja ni slišati, nad dvorom plava cela četa sivorujavih soko lov, starega raroga je med njimi mogoče spoznati na prvi pogled, upa si popolnoma do okna, trka, hoče notri, sumi, kdo je sklenil v pročelju v naslonjaču svoje življenje . . .
Nad dvorom se razlega krik iz dobrih trideset sokoljih grl, ptiči roparji se spuščajo nižje in nižje, čisto nad strehami so že in nkiomur ne store nič žale-ga . . . In vendar je na dvoru kokoši in golobov, da bi jih niti natančnejši opazovalec ne mogel sešteti.
V sobi je še vedno vse tiho . . . Stari vojvoda je že na belo postlani postelji, sveti prapor ga popolnoma zakriva, in le danski vitez pritiska svoje ust nice na njegovo mrzlo roko.
Pred dvorom se naenkrat za-čuje žvenketanje orožja, slišati je človeške glasove in korake prihajajočih, da bobni zemlja. Za nekoliko trenotkov je na dvo ru glava poleg glave, v sobi nastaja šum, nekateri že potezajo meče, hite v veže, čuti je že boječe klice žena in deklic . . .
"Vmirite se — prosim. — Bodita .brez strahu . . . Kraljevič Valdemar!"
In komaj so besede viteza Ju-rtenca, ali kakor so ga imenovali Danci, Estrichsona, preglu-še nastali šum, obstane na pragu, vodečem v to sobo, mladenič svežih, rdečih lic, jasnomo-drih oči in zlatih, na rame padajočih las, v lahki lovski opravi.
"Bilo mi je že tesno po tebi. Prihajam na tvojo svatbo, Es-trichson!"
Mlademu vitezu gorko stisne desnico.
Jitrenec se mu globoko prikloni.
"Prihajaš, jasni kraljevič, kakor bi te bili poklicali."
"Bodi nam pozdravljen, naš bodoči gospod!"
Tukajšnji starosta stopi pred nepričakovanega gosta z globokim poklonom.
Mladenič poda tudi njemu svojo desnico.
"Tu je češki knez Premisl, in njegova svetla soproga s sinom in hčerjo!" govori vitez Jitrenec.
Možje si stisnejo desnice, gospe j Adleti in Draguški pa se kraljevič vljudno prikloni.
"In to?" pokaže kraljevič na ležišče, na katerem je bil razvit Svantovitov prapor. . . "Vojvoda Niklot. . "Niklot, ta, o katerem so lagali, da so njegovo glavo poslali na Dansko v znamenje zmage. . . " "Nečuveno!"
"Slišal boš več — mnogo več, jasni kraljevič; nisem ti rekel zastonj, da prihajaš, kakor bi te bili poklicali."
"Nestrpno pričakujem. Toda še eno vprašanje: tvoja nevesta?"
Vitez Jitrenec namigne Jit-ruški, naj stopi naprej.
Valdemar se tudi nji uljud-no pokloni.
Medtem se glave starost klonejo druga k drugi, in ustnice jim šepetajo važne besede, take, ki odločujejo med srečo in nesrečo vsake zemlje in vsakega naroda. A to ne traja dolgo. Kraljevič, ki je srca vseh pridobil takoj, ko so ga zagledali, se je nasmehnil.
"Jasni gospod, v ti zemlji sem najstarejši izmed vseh starešin!" prične Gnjevoš z nekoliko tresočim se glasom.
Zdelo se je, da kraljevič teh besed ne razume; toda edino pogled na Jitrenca zadostuje, da razume, kaj storiti.
"Če bi nam hotel vladati pravično, gospod, bi imeli do tebe veliko prošnjo; Pridi in bodi naš vojvoda. Dobro, pošteno ljudstvo smo, drugega ne zahtevamo, kakor da bi morali ime-tii po starih pravicah. Zvesto
"Ali nam obljubiš to, svetli sledeč: Duhovni vodja Rt. Rev. B. J. kvalipvič?"	Ponikvar; preds. Helena Mally, pod-
1 •	preds. Marjanca Kuhar, tajnica Maria
"Prisegam pri čemer hočete, Hochevar. 21241 Miller Ave. Tel. ivan-
hoe 0728; blagajničarka Prances Ma-cerol. Zapisnikarica Julia Broezvar; nadzornice: Frances Novak, Mary Slcu-ly in Doroth.y Sterniša. Reditelj ica in zastavonošinja Frances Kasunič; zastopnici za skupna društva fare sv. Vida Johana Krall ln Marjanca Kuhar; za Norwood Community Council, Marjanca Kuhar in Mary Stupar. Zdravniki: M. F. Oman. Angeline De-jak-O'Donnel, J. M. Seliškar, J. F. Seliškar, A. J. Perko, A .Skur, L. J. Perme in C. G. Opaskar. Seje se vršijo vsak prvi pondeljek v mesecu v novi šoli sv. Vida soba št. 6. Asesment se pobira vsak tretji pondeljek in vsakega 25. v mesecu v ravno istem prostoru.
dobri ljudje."
"Tu pri tem mrtvem truplu. Tu pri tem Svantovitovem praporu !"
"Prisegam pri mrtvem truplu slavnega vašega vojvod'e in pri svetem vašem praporu."
Naenkrat je stopil iz ozadja tudi oče Dobrogost.
"Odpustite mi, ve plemenite duše, če se drznem spregovoriti tudi jaz."
"Govori, pri nas je vsakemu dovoljeno govoriti."
Starosta Gnjevoš je prikimal Dobrogostu, naj govori brez strahu.
"Ti si prisegel pri mrtvem truplu pokojnega vojvode — ti si obljuboval, jasni kraljevič, da nočeš, da bi ti bili prebivalci te zemlje podaniki, ampak da 'jih hočeš imenovati prijatelje: vem, odkodi so tvoje besede. . . Vendar jim to obljubi, tudi pri tem križu, katerega imaš obešenega na zlati verižici okoli vratu. Tukajšnje ljud-
ljudstvo smo, na nas se lahko stvo je res plemenito ljudstvo, zaneseš kakor na skale. Gospod nepoštene duše tu ne najdeš, in ali boš naš vojvoda? Bodrska bilo bi greh — vnebovpijoč greh
če bi mogoče ne hotel držati temu ljudstvu dane besede." Kraljevič sname s svojega
zemlja je svobodna zemlja, — predvčeranjim smo se oprostili poslednjih neprijateljev; izročamo jo ti po volji svojega u-'vratu zlato verižico, na kateri se
je lesketal križ velikanske cene, katerega mu je položila mati kot dar v zibelko.
(Dalje prihodnjič)
-o-
— Država Kalifornija ima
mrlega vojvode. Ali sprejmeš, kraljevič, kar ti ponujamo?"
"Če ne bo imel proti temu nič moj kraljevski brat, se bom štel srečnega, če vas imenujem ne svoje podanike, ampak svoje prijatelje."
največ gozda, kjer zavzemajo Kraljevič Valdemar je govo- gozdovi 24,761,504 akre površini v čisti slovanščini. ,	ne.
DRUŠTVO DVOR BARAGA. ŠT. 1317 E. 163 St.; podpredsednica Ana Re-REDA KATOLIŠKIH BORŠTNARJEV | bolj; tajnica Katarina Artelj, 16006 Uradniki: Duhovni vodja Msgr. B. I Parkgrove Ave., Tel. KEnmore 3362;
J. Ponikvar, župnik fare sv. Vida; nad-borštnar Frank Perme Sr.. podboršt-nar Anton Hlabše, bivši boVštnar Joseph Krlzman. finanfni tajnik Charles Baznik. 1580 E. 133. St.; blagajnik Edward Baznik. tajnik-zapisnlKar Frank Svegel, nadzorniki: Lawrence Zupančič. Frank Skerl, Ivan Zupan; sprevo-ditelja Louis Erste, Frank Znidaršič, delegati k Advisory Chapter John Hočevar, Frank Znidaršič, Ludwig Marolt, Charles Baznik. Bolniški nadzornik Frank Perme Sr., 1133 Norwood Rd„ telefon HEnderson 8568. Skrbnik pri pogrebih Anton Hlabše, 1082 E. 72 St Tel. ENdicott 4895.
Društvo zboruje vsak tretji petek v mesecu bo 7:30 zvečer v novi šoli sv Vida. Asesment se tudi pobira vsako prvo nedeljo v mesecu od 9 do 11 dopoldne v novi šoli.
blagajničarka Ella Starin; zapisnikarica Mary Jane. Računske nadzornice: Margaret Rožanc, Anna Stopar in Theresa Miklavec; zastanotvonošinja Gertrude Koželj. Seje se vrže vsak prvi torek v mesecu v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
DRUŠTVO SV. JOŽEFA ŠT. 169 KŠKJ
Častni duhovni vodja Msgr. Vitus Hribar; društveni duhovni vodja Rev. Joseph Oelesnik; predsednik John Pez-dirtz; podpredsednik Anthony Rud-man; fin. tajnik Joseph Ferra, 444 E. 152 St.. tel. KEnmore 7131; bolniški tajnik Michael Zlate, 845 E. 139 St., tel. POtomac 9902 ali MUlberry 9160; blagajničarka Frances Leskovec; zapisnikarica Anna Grajzar. Nadzorni odbor: predsednica Mary Jerkich, Anna Skolar in August F. Svetek. Zastopnik za Zdrugo August F. Svetek. Zastopniki za Slovenski dom na Holmes Ave.: Ciril Rovansek, Mary Panchur, Anna Grajzar, Joseph Ferra, Mary Izanec, John Komick in Michael Zlate. Zdravniki: Dr. Perme, Dr. Skur, Dr. Stasny, Dr. Opaskar in Dr. Rotter. Seje se vršijo vsak tretji četrtek v mesecu ob 7:30 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave.
Asesment se pobira pred sejo, prvo nedeljo'po seji v dvorani pod cerkvijo Marije Vnebovzete od 9 do 11. ure dopoldne ter 24. in 25. v mesecu v Slovenskem domu. Društvo sprejema otroke od rojstva do 16. leta za zavarovalnino od $250 do $1000 brez zdravniške preiskave ter odrasle od 16. do 60. leta za zavarovalnino od $250 do $5,000 in do $2.00 bolniške podpore na dan.
predsednica Cecilija Škrbec, prva tajnica Mary Otoničar, 1110 E. 66th St., Tel. HEnderson 6933; druga tajnica Anna Žnidaršič, blagajničarka Louise Pikš, odbornice: Mary Skul in Geno-vefa Supan; nadzorni odbor: Jennie Brodnik, Mary Stanonik, Frances Baraga; rediteljica Frances Kasunic; zastopnici za skupna društva fare sv. Vida: Mary Tekavec in Mary Pristov; za klub društev SND in konferenco SND: Mary Stanonik in Julia Brezo-var: za JPO-SS Anna Erbežnlk. Za preiskavo novih članic—vsi slovenski zdravniki. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne. Članice se sprejema od 16. do 40. leta.
ces Ponikvar, 450 E. 1'® mac 2796. blagajničarB zapisnikarica Mary Z ur ca Marv Kraje. Nad2-ipe Mlakar, Jennie ^ Korelec. Zastopnice »JJ, io Jn Sans Johanna MeVj društva fare sv. Vida. . Marv Kraje. Zdravnic
dr. Dejak-O'Donnell r,
lovenski zdravniki. S^d tretji torek v mesecu Clair Ave.__J,
PEVSKO IN PODPO®10 ZVON
SAMOSTOJNO PODPORNO DRUŠTVO LOŽKA DOLINA
Predsednik Frank Baraga, 7702 Lockyear Ave.; podpredsednik Jernej Krašovec, tajnik Frank Bavec, 1097 E 66th St. Tel. HEnderson 9183; blagajnik John J. Leskovec, 13716 Darley Ave.; nadzorniki: John Lokar, Joseph Okorn in John Mlakar; zastopnik za delniško konferenco SND Michael Te-lich. za klub SND John Znidaršič, za JPO-SS in SANS Frank Baraga. Seje se vršijo vsako tretjo sredo v mesecu SND soba št. 4 staro poslopje. Društvo sprejema nove člane od 16. do 45. leta s prosto pristopnino in zdravniško preiskavo. Društvo plačuje $200 smrtnine in $7.00 na teden bolniške podpore. Asesment je $1.00 mesečno. Za sprejem ali pregled novih članov so vsi slovenski zdravniki. Za nadaljne informacije se obrnite na društvene zastopnike.
211
iT-
Predsednik Andrew ssdnik Matt Zupanfi'S, ter Paulin, 9315 Eas' Frank Stražar, zapl®^ čič; nadzorniki: Anton* Blatnik, Martin ka dr. Anthony J- Fer, pevovodja Ivan ZoTi&ri četrto nedeljo v mesec« f poldne v SND na vaje so vsako sredoJ^>
" ----fi)
OLTAR. DRUŠTVO Duhovnii vodja Bf; var, predsednica predsednica Frances
'odu;
Frances Baraga, e^ j jjrav£ HE 5724, blagajničarl0K % Vf zapisnikarica Jennie j y teljica Mary Pristov,. . oo rothv Strniša, AlOJ»J* nie Zelle, zastopnica* , oltarnih društev Mf v < .. so vsak drugi četrte* t Seli sv. Vida zvečerp
tu
I
I
m
90:
Sla,
Uev
DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA.
ŠT. 191 KSKJ
Duhovni vodja Rev. Anthony Bom-bach, predsednik Leopold Troha, podpredsednik in blagajnik Alphonse Sa-jovic, tajnica Matilda Ropret, 19601 Kildeer Ave.. Tel. KEnmore 2863; zapisnikarica Mildred Skufca. nadzorniki: Frances Globokar. Mary Mršnik in Turek, Joseph Kostanjšek, Joseph
DR. PRESV. SRCA JEZUSOVEGA
Predsednik Frank Baraga, 7702 Lockyear Ave.; podpredsednik Anton Hlabše. 1082 E. 72nd St.: tajnik Frank A. Turek, 985 Addison Rd.; blagajnik Andrej Tekauc. 1023 E. 72nd Place; zapisnikar Matija Oblak. 1235 E. 60th St; nadzorniki: Anton Pozelnik. Louis Lavrič in John Martinčič. Društvo zborule vsako drugo nedeljo v mesecu v SND ob eni uri popoldne v dvorani št. 3, staro poslopje. Asesment se pobira na seji in vsakega 25. v mesecu na domu tajnika od 6 do 8:30 zvečer.
DRUŠTVO SV. ANTONA PADOVAN-SKEGA. ŠT. 138, C. K. of OHIO
Predsednik Joseph Meglich, podpredsednik John Hrovat st., finančni in bolniški tajnik John Hrovat ml., 6711 Edna Ave.; blagajnik in zapisnikar Frank A. Turek; nadzorniki: George
SLOVENSKA
m
TePj
Mary Strukel; zdravniki: dr. Skur, dr. Perme in dr. Rotter. Seje se vršijo vsako drugo sredo v mesecu ob osmih zvečer v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. ob osmih zvečer.
DRUŠTVO SV. KRIŽA ŠT 214 KSKJ
Predsednik August Kristančič, tajnik James Stepic. 3658 W. 58th St. Tel. Me 1412; blagajnik Frank Biza.1, zapisnikarica Josephine Ziganti; zdravnika dr. A. Marcus, 5202 Storer Ave., in dr. John J.' Sanate, 6401 Denison Ave, Seje so vsako prvo nedeljo v mesecu v Slovenskem domu na 6818 Denison Ave. ob dveh popoldne.
DR. SV. KRISTINE, ŠT. 219 KSKJ
Duhovni vodja Rev. A. L. Bombach, predsednik Math Tekavec, podpredsednik Frank Hochevar. tajnica Theresa Zdešar, 20601 Arbor Ave., blagajnik Anton Tekavec, zapisnikarica Frances Kosten, rediteljica Mary Kolman, za-
Pajk; vratar Anton Gregorač. Društvo zboruje vsak tretji pondeljek v mesecu ob 7:30 zvečer v sobi št. 6 nove šole sv. Vida.
DRUŠTVO SV. NEŽE ŠT. 139 CKO
Predsednica Marv Ivane, tajnica Eva M. Peterlin, 1165 E. 60th St.; blagajničarka ln zapisnikarica Louise Piks, nadzorni odbor: Jennie M. Yelitz, Mary Peterlin in Mary Skulj, zdravniki: dr. Seliškar ln dr. Perme. Seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu v stari šoli sv. Vida.
NAJSVETE.
Duhovni vodja predsednik Matt J sednik Jakob Resni* chevar, 21241 Lawrence Bandi; zap ljač; nadzorniki: I* seph Kenik in Fran* , Anton Gregorač. SWjj-četrto nedeljo v meSfl rila. julija in okW®1*, edino za dobrodelna uspeh katoliške vere-niči, pristopite v Imena v vaši župn«1,' li obenem tudi č»-
SLOVENSKI »fi« NA RECI
Predsednik Andy nik Frank Žagar, blagajnik John • Frank Rupert, na® ha, Frank Zigman. podarski odbor: , žun, John Rotar; Matt Intihar, Kihler, Frank 81, Frank Fende, Franf^ rektorija je vsako ■>•
1%!
»Pc
2a
SLOVENSKI
DEtfjJ E VCI
PODRUŽNICA ŠT. 3 SMZ
Predsednik in blagajnik Charles Benevol, 821 Alhambra Rd.; podpred-1 sednik Joseph Hočevar, tajnik John Urbas, 15312 Holmes Ave.; zapisnikar Joseph Hočevar. Nadzorniki; James Kastelic, Frank Videmsek in Jack Jane. Seje se vrše vsak prvi četrtek v mesecu ob 8 uri zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave.
J>j
PODRUŽNICA ŠT. 5 SMZ
Predsednik Frank Česnik, 5709 Pros-
PODRUŽNICA ŠT. 10 SŽZ
Predsednica Mary Urbas, podpredsednica Mary Malovrh, tajnica Frances Susel, 15900 Holmes Ave. Tel. FO-tomac 5386; blagajničarka Filomena Sedej, zapisnikarica Jennie Koželj nadzornice: Louise Čebular, Mary Zallar in Martha Batich. rediteljica Frances Salmich. Seje so vrše vsa,; drugi četrtek v mesecu v Slovenskem domu na Holmes Ave.
PODRUŽNICA ŠT. 14 SŽZ
Duhovni svetovalec Father Anthony Bombach, predsednica Frances Rupert, 19303 Shawnee Ave.; podpredsednica Antonija Svetek, tajnica Frances Klein, 19407 Muskoka Ave., Tel. IVanhoe 4820-blagajničarka Pavlina Sajovic. zapisnikarica Mary Japel, nadzorni odbor: Frances Globokar, Frances Grčman in Frances Stuplca. Seje se vrše vsak prvi torek v mesecu v SDD na Recher Ave.
PODRUŽNICA ŠT. 15 SŽZ
Duhovni vodja Rt. Rev. J. J. Oman; predsednica Frances Llndič; podpredsednica Terezija Lekan; tajnica Mary Hrovat. 3524 E. 82 St.; blagajničarka Veronica Skufca, zapisnikarica Mary Filipovič; nadzornice: Mary Škufca, Ana Jakič In Mary Janežič. Zastavo-nošinji Mary Janežič in Mrs. Barle. Seje se vrše vsak drugi torek v mesecu ob 7:30 ^ SND na 80. cesti
PODRUŽNICA ŠT. 25 SŽZ
Predsednica Mary Marinko, podpredsednica Margaret Tomazln, tajnica
Mary Otoničar, 1110 E. 66th St. Tel. nlte v društvo sv Lovrenca HEnderson 6933; blagajničarka
PODRUŽNICA ŠT. 50 SŽZ
Predsednica Frances Seitz, podpredsednica Mary Palcic. tajnica Olga1 stavonosilka Mary kolman. nadzorni Skodlar, 1046 E. 67. St. HEnderson odbor: Helen Kosten, Terezija Poto-o405, blagajničarka in zapisnikarica kar In George Meterc; zdravnika- dr.
Mary Loushin reporterica Betty Gar- Anton Skur ln dr. M. F. Oman. Seje so 1 se;	nodOTe7^dniT'7ohn "Štrans-
troza za dopisovanje in za posedanje vrše drugo nedeljo v mesecu ob dveh ain£ in Wae^nik Tonv Kram^l' sej Christine Nestar, sentinelka Jen- popoldne v šolski dvorani sv. Kristine	™	P?^™*!!1'
me Suhadolnik. nadzornice; Jo Seel- na 222. cesti v Euclid Ohio
ye, Cecilia Znidarsich, Mary Andol- ______'__
sen; seje so vsak 2. pondeljek v mese-i DRUŠTVO SV. ANE ŠT 4 SDZ cu na 6117 St. Clair Ave. v uradu Zar- . Predsednica Julia Brezovar, 1173 E. Je-	i 60th St.; podpredsednica Jennie Sta-
Predsednik Andy .tednik Anton Stern Boich. 22571 Iv8"n, Frank Smaltz. nja; nadzorniki: "J „ Robich, Louis	0>
drugi torek v ™f*entf-Slovenskem druš^ cehr Ave.
GOSPODINJ®^ Jlllj ;
Predsednica £nl • predsednica Helen phie Hočevar, bte^J char Jr. Seje se ' -f tek ob 7 -uri v SD^,
SV« sku
H;,
nonik. tajnica Mary Bradač, 1153 E.
1003 E. 66 Pl.; zapisnikar Frank Kuhar; nadzorni odbor: Frank Kuhar, John Ausec in Frank Brancel. Po-iružnica zboruje vsako tretjo soboto v mesecu zvečer v SND, soba št. 4, staro poslopje. Tajnik pobira ases-nent vsakega 25. v mesecu.
PrFdsIdKntTitSa S™- ! ° h- fPisnikariea Genovefa Zu-predsednik Joseph Gornik, tajn k Jo- Pan.blagajničarl.a Josephine Oražem, seph J. Nemanlch, 7505 Myron Ave.; ' ^"iSLJPri?to£ ™dzornice: blagajnik Louis Kraje, za preKleduva-	ff	Jennie Suvak m Rose
XvXga 61anstva vsi
PODRUŽNICA ŠT. 6 SMZ
Predsednik John Gorišek, podpredsednik John Kodrič, tajnik Frank Ma-Rd„ blagajnik
Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v sobi št. 6 v nove šole sv.
sejo ln 25 če rob 6:00
Od 26. pa do konca me-
' okolici. Redne seje se vrše vsako drugo 1 Jc^n Fortuna, zapisnikar Joe Grdina;
sredo v mesecu ob Vernih zvečer v, "adz0™lk Prl£°Ž ^ogoj, Fr. Zakraj-
Slovenskem narodnem domu, 6417 St.	"L28
f skupna društva sv. Vida Jože Grdina.
Seje so vsako četrto nedeljo popoldne
:b eni v novi šoli sv. Vida.
Vida ob 1:30 popoldne. Mesečni ases- , . ment se začne pobirati ob 1:00 pred 9laif .Ave' (Soba št 1 v novem P°" setn in 9s v mesecu v dvorani zve- p' '
I
.... ,,	, DRUŠTVO NAPREDNI SLOVENCI
seca na domu tajnika od članstva, ki j	gj 5 SDZ
mu nI mogoče plačati poprej. V dru- j Predsednik Andrew Tekauc, pod-štvo se sprejemajo novi člani in člani- predsednik John Štefe, tajnik George ce Od 16 do 60 leta in oe jim nudi pet; Turek, 16011 Waterloo Rd, tel. KEn-vrst zavarovalnine od $250 do $5,000.! more 973i, blagajnik Thomas Kraič,
PODRUŽNICA ŠT. 14 SMZ
Predsednik John Komic. podpredsednik John German, tajnik in blagajnik Geo. Turek, 16011 Waterloo Rd.; zapisnikar Peter Dragan; nadzorni od-Bolniška podpora znaša $7. in $14.001 zaplsnikk^MTtrDe^	i J°fPh Ferra Charles Ribar ln
"	V dnaštvo se sprejemajo bor Prank A. Turek. Frank Štefe in I ^ohn Jelerkovič. Seje se vrše vsako
tudi otroci od rojstva do 16. leta. V Charles Komun Društvo rhoruie vsa- 'drug0 sredo v mesecu ob osmih zvečer
tKS da^iohi zdravniSknisf ^ ^ ^^eUo^ljoTmlsecTob g ^i I ^	d™'ani - "»U Waterloo
in rivna n^ cp n^^ wJf "^zjutraj v SND, soba št. 3 (staro poslop-in ravna naj se po pravilih Jednote. je) na st clair Ave
Rd.
DR. SV. LOVRENCA ŠT. 63 KSKJ
Predsednik Louis Slmončič, Dodpred-sednik Anton Zidar, tajnik Anton Kor- i dan. 9005 Union Ave.; zapisnikar Jacob Resnik, blagajnik Josip V. Kovach. nadzorniki: Louis Shuster. Fred Kre-5ič in Eleonor Hrovat, zdravniki: dr.
DRUŠTVO CLEVELANDSKI SLOVENCI. ŠT 14 SDZ
Predsednik John Susnik. podpred-iednik Frank Brancel, tajnik in blagajnik Frank Brinovec. 5804 Bonna Ave.; z#isnikar Matt Penko, nadzorniki: John Brodnik, Frank Brancel in
Anthony J. Perko, dr. Anthony Skur : John Sušnik, zdravniki—vsi slovenski n dr. Michael Oman. Društvo zboruje , zdravniki. Društvo zboruje vsako dru-vsako drugo nedeljo v mesecu ob eni j go nedeljo v mesecu ob 9:30 dopoldne popoldne v SND na 80. cesti. Spreje- - sobi št. 3. staro poslopje Slovenskega ma članstvo do rojstva do 60 let staro-1 narodnega doma na St. Clair Ave sti. Bolniški asesment 65 centov -na' ——_'
_ . ______ Dor
othy Strniša, zapisnikarica Julia Brezovar. nadzorni odbor: Anna Znidaršič. Frances Brancel in Jennie Kral, rediteljica Pauline Zigman, zastopnice za skupna društva fare sv. Vida: Cecilija Škrbec, Jennie Stmad. Seje se vrše vsak drugi pondeljek v mesecu v novi šoli sv. Vida.
PODRUŽNICA ŠT. 32 SŽZ
Duhovni vodja Rev. A. L. Bombach; predsednica Frances Perme, podpredsednica Helena Kolman. tajnica Anna Godlar, 21670 Fuller Ave., tel. KEnmore 0584, blagajničarka Barbara Baron, zapisnikarica Terezila Zdešar. Nadzornice: Helen Kolman. Caroline Feck in Frances Sokač. Rediteljica ln zastavonošinja Anna Mikovič. Seje se vrše vsaki drugi pondeljek v mesecu, oozlml ob sedmih, poleti ob osmih zvečer, v šolski dvorani sv. Kristine, na E. 222 St., Euclid. Ohio.
PODRUŽNICA ŠT. 41 SŽZ
Duhovni vodja Rt. Rev. Msgr. V.
mesec in plačuje $7.00 bolniške podpo- i DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA, re na teden, če je član bolan pet dni'	ŠT 18 SDZ
aH več. Rojaki v Newburghu, pristo- | Predsednik Joseph Kalčič. podpred-
_1 sednica Anna Hočevar, tajnik Frank
DRUŠTVO SV ANE ŠT isn KSKi Merhar. 1021 E. 185 St.; zapisnikar SK Rt! Re J J. Oman Ai?t0n Strniša blagajnik Anton Vider-predsednlca Theresa Lekan tajnica	S Zupan'
Mary Pucell. 3535 E. 81 St., blagajni! ^I ^^w o^f 0: zaftopfnlk za čarka Antonija Debelak, zapisnikarica	S^Dffin »Jkonferenco
Tospnhinp lvr iih MBrfi/w^w	Frank Modlc; društveni zdravniki so
Stephania Možic Anf T^Ui^-n vsi ^venski zdravniki stanujoči v mncL Ad^r banderonoInYa in.i Cleveland«. Seje se vrše vsako tretjo
EMwSf JtSS^Siro1^ uradu* SDZ^" °b 7:30 zvečer
80 St. Theresa Lekan in Helen Zu-	_
pančič; za SND v Maple Heights The-1 resa Glavič ln Ana Fortuna; za skup- 1
v gl.
na društva Helen Zupančič ln Vero-
DRUŠTVO KRALJICA MIRU ŠT. 24 SDZ
Predsednica Agnes Žagar, podpred-
nica Skufca Zdravnika dr. Perko ln sednica Terezija Lekan, tajnica Jen dr. Skur. Seje so vsako 3. nedeljo v nie Milavec. 4445 E. 156 St. zapisnl-mesecu ob eni popoldne v SND na 80. karlca Mary Filipovich. blagajničarka
cesti-	__j Stefania Mozlc. Nadzornice: Veronica
----j Skufca, Mary Skufca In Frances Zimmerman. Društveni.zdravniki so: dr.
Perko in dr. Škur. Seje se vrše vsak tretji torek v mesecu ob 7:30 zvečer v Slovenskem narodnem domu na E.
DRUŠTVO SV. MARIJE MAGDALENE, ŠT. 162 KSKJ.
Sprejema članice od 16 do 60. leta. Nudi najnovejše smrtninske certifikate j 80 St
od $250 do $5,000; bolniška podpora le I______
$5, $7 ali $14 tedensko, v mladinski. SLOVENSKO ŽENSKO PODPORNO oddelek se sprejema članstvo od rojstva DRUŠTVO SRCA MARIJE (staro)
Hribar: predsednica Mary Lusin, 387 pa do 16. leta. Odbor za leto 1945 je Predsednica Juha Brezovar pod-
SKUPNA DRUŠTVA FARE SV. VIDA
Predsednik Lowrence Zupančič, 652fl Schaefeir Ave.; podpredsednik Louis Erste, 6205 Whittier Ave.; tajnik Joseph Repar, 1101 E. 66. St.: pomožna tajnica Rose Erste,, blagajnik Frank Bogovic, zapisnikarica Marion Kuhar, nadozrniki: Joseph Nemanlch, Jennie Krall in Marion Kuhar. Seje se vršijo vsako četrto sredo v mesecu v sobi št. 6 nov$ šole sv. Vida. Društva, ki želijo sodelovati, naj izvolijo dva ali tri zastopnike in jih pošljejo na sejo, kjer bodo z veseljem sprejeti. Vse zastopnike in zastopnice se vljudno prosi, da se redno udeležujejo sej ln sporočajo o njhi delovanju na društvenih sejah.
PROGRESIVNE SLOVENKE. KROŽEK 3, EUCLID. O.
Predsednica Frances Gorjanc, podpredsednica Frances Julylia. tajnica ln olagajničarka Mary Ster. 19302 Arrowhead Ave., tel. KEnmore 5773, zapisnikarica Gusti Zupančič, nadzornice: Louise Perme, Mary Medvešek, Frances Zaje. Seje so vsako prvo sredo v iesecu v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
V BLAG,
PRVE OBl^Jji dragega
ki je za vedn°^fj ge oči 9. septe
Je
h* i1"' K01
%
%
s
in
v<
Počivaj mir*0' ^ v spavaj
sladko, Jfn'}^ t.	se *> ;/l ^Vf^
°E
božja volja se'-ji
da odvzel te ^ ,
Pri Bogu S ttj?n m vtke gled&ZmSJ* saj
da vsi gremo
veke	jMRf, y
to je ved"J ^
PEVSKI ZBOR "SLOVAN"
Predsednik Frank Rupert, podpredsednik Louis Furlan, tajnik-blagajnik Joe Vicic, 19000 Chickasaw Ave., zapisnikar Ciril Ozbich; nadzorni odbor: L. Furlan, C. Ozbich in F. Maurich; zastopniki za SANS: L. Znidarsich, C. Ozbich; zastopniki za Klub društev: F. Rupert in K. Floss; zastopniki Slovenskega društvenega doma: F. Rupert in R. Knaus.
DRUŠTVO SV. KATARINE ŠT. 29 ZSZ Predsednica Johanna Mervar, podpredsednica Anna Svigel, tajnica Fran-

Nad zvezdam^./
ko se zopet	\
»t. \S C rr-'jr	V' iS
veselje bode V f pri Bogu
žalujoči o^h
HELENA I^V FRANK, S11"
Barberton,

WJ ^
d
V
-K, 1
Sv!
'ali