Bnnnsni aanaaani •Slovenski Narod" velja: Ljubljani na dom dostavljen v upravnittvu prejeman: k 24 - celo leto......k 2*— celo leto..... pol leta........ 12-— četrt leta........ 6 — na mesec........ 2*— pol leta........11 — četrt leta ........5*50 na mesec........1*90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. U radništvo i Kanllova ulica ai. $, (I. nadstropje levo), Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., aa dvakrat po 12 vin., aa trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih hmfrrijih po dogovora. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari. Na pismena naročila brez istodobne vpoalatve naročnine se ae ozka. it 94. za Avstro-Ogrsko: celo leto.......K 25 — pol leta........13— četrt leta........ 650 na mesec........ 230 .Slovenski Narod- velja po posti: za Nemčijo: celo leto.......K 28 — za Ameriko in vse drage dežele: celo leto.......K 30"-* Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka a: lisam ulica it S, (spodaj, dvorišče levo), telefon it M Vabilo na naročbo. Slavan p. a. občinstvo vljudno vabimo aa novo naročbo, stare p. a. narocaike pa. katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem časa ponove, da pošiljanje ae pre-leba ia da dobe vse številke. «i miFumii tiinnnu velja v Ljubljani na dom dostavljen: Vse leto . . . S 24-— I Četrt leta. . . K 6--Pol leta ... „ 12-— I En mesec. . . m 2.— V upravništvu prejemaš na mesec E 1"90. S pošiljanjem po pošti v Avstriji velja: Vse leto • • • E 25-— I Četrt leta . . K 6*50 Pol leta . . . „ 13— I En mesec . . „ 2*30 Za Nemčijo vse leto 23 E. Za Ameriko in droge dežele vse leto 30 E. faaj" Naroči se labko z vsakim dnevom, a hratu -C mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. Pri reklamacijah naj se navede vedno dan zadnjega plačila naročnine. list se nstavlja 10. dan po potekli naro- ruini brez ozira vsakemu, kdor je ne vpošlje o pravem časa. Upravništvu ^Slovenskega naroda". M mi 3fl ravnopravnoj! ;ri firaiKem naftoflJcu, Pri graške ni nadsodišču obstoji iakoiraenovan slovenski senat, to je -^nat, pri katerem se obravnava o -lovenskih spornih zadevah, ki so bile v nižji instanci obravnavane v slovenskem jeziku. Ta senat je bil ustanovljen že pred mnogimi leti. Doseglo se je to z velikimi težavami, in bilo je potem potrebno mnogih težkih bojev, predno so slovenski odvetniki izvojevali slovenskemu jeziku pristoječo pravico, da se namreč vrnejo zastopniki strank pri obravnavah pred slovenskim senatom graškega nadsodišea posluževati slovenskega jezika. Nemci so namreč zahtevali, naj se pri nadsodišču razpravlja tudi o slovenskih tožbah v nemškem jeziku, češ, da so slovenski odvetniki itak zmožni nemškega jezika. Od tedaj je mnogo let vladal mir in slovenski odvetniki so v slovenskih pravdnih zadevah neovirano zastopali svoje stranke v slovenskem jeziku. Sedaj hočejo Nemci posili provocirati nove boje in njih očitni namen je, odpraviti slovensko razpravljanje o slovenskih pravdnih zadevah pri slovenskem senatu graškega nadsodišea. Opetovano se je v zadnjem času zgodilo, da so nemški advokatje protestirali proti temu, da se slovenski advokatje pri takih obravnavah poslužujejo slovenskega jezika in zahtevali so, naj slovenski advokatje govore in razpravljajo nemški, samo ker nasprotniški advokat slovenskega iezika ne razume. KVr se to ni zgodilo, je nemški advokat zahteval tolmača in ker se tej njegovi zahtevi ni ugodilo, je dal svoj protest na zapisnik in zapustil sodno dvorano ter se šele vrnil, ko je bila sodba razglašena. Sodišče je postopalo korektno, ko je odklonilo zahtevanje, naj se poklice sodni tolmač. Ce nemški odvetnik svojega nasprotnika ne razume, je to njegova stvar, ravno tako, kakor je stvar slovenskega odvetnika, da razume svojega nasprotnika. Slovenski odvetnik ima pravico in dolžnost zastopati svojo stranko v slovenskem jeziku in senat ima dolžnost to pripustiti. Pri obravnavah o pravdnih zadevah, ki so bile v nižji instanci obravnavane v slovenskem jeziku, nima sodni tolmač ničesar iskati. Saj je bil slovenski senat ravno za to ustanovljen, da obravnava o slovenskih spornih zadevah. Nemški naskoki na pravico slovenskega jezika pri obravnavah pred slovenskim senatom graškega nadso-dišča so doslej ostali brez uspeha. Toda podcenjevati jih ne gre. Tudi na Koroškem so Nemci začeli svojo vojno zoper rabo slovenskega jezika pri sodišču na enak način in žal dosegli popolen uspeh ter pregnali slovenski jezik iz sodnih dvoran. Kaj takega bi radi dosegli sedaj tudi pri nadsodišču v Gradcu* Volitve na Ogrskem. -7utri, dne 1. junija, se začne na Ogrskem veliki volilni boj. Sicer l>odo volitve šele v nekaterih dneh popolnoma dokončane, toda žo 1. junija se bo odločilo, kako bo sestavljena nova poslanska zbornica, kajti ta dan bo oddati več kot tri četrtine vsh mandatov. Agitacija za te volitve je bila velikanska. Najznamenitejši politiki in najsijajnejši govorniki vseh strank so šli, spremljani od banderi-jev v agitacijsko borbo in želi tod oduševljeno pritrjevanje in eljen-klice, tam zopet gnila jajca in ljute batine. Povsod pa je tekla pijača v neverjetnih množinah in korteši, kakor imenujejo na Ogrskem agitatorje, so razpihovali vse strasti v plamene. Toda že danes, ko se volitve še niti začele niso, je politična konstelacija na Ogrskem že vsa drugačna, kakor se je mislilo, da se razvije in ravno tisti, ki so stavili največja upanja na grofa Khuena, so danes v največjih skrbeh. Kakor kak strahovalec je nastopil grof Khuen - Hedervary mesto ogrskega ministrskega predsednika. Iz vseh žepov so mu gledala specijalna pooblastila., teman je bil njegov pogled in skrivnostno grozilno so se glasile vse njegove izjave. Kakor svoje dni vojvoda Alba strahotnega spomina na Nizozemsko, tako je prišel grof Khuen - Hederva-ry na Ogrsko in vse je pričakovalo, da zlomi moč madžarske oligarhije, položi Ogrsko pred noge njenega kralja in ustvari predpogoje za spo-razumljenje med krono in ogrskim prebivalstvom ter aa.uredbo splošne in enake volilne pravice, ki naj odpravi vladajoče krivice, naj ustvari pravične razmere tudi za nemadžar-ske narode ter položi temelj boljšim razmeram sploh. Danes tega nihče več ne pričakuje od grofa Khuena, že danes je gotovo, da so bila vsa upanja v njegovo osebo jalova. Zvezal se je z ljudmi in s strankami, ki o njegovem programu nečejo ničesar vedeti in ki hočejo z njegovo pomočjo samo na krmilo priti. Ta delavska stranka, ki jo je Khuen poklical v življenje, je družba najdesperatnejših elementov, ki nimajo nič drugega skupno, kakor željo, priti do veljave in moči. S to družbo gre sedaj grof Khuen v volilni boj in vse kaže, da se niti nanjo ne more zanašati in da sta se združila Tisza in Kossuth, stranka, ki stoji na dualističnem programu iz leta 1867., in stranka, ki stoji na programu popolne neodvisnosti Ogrske iz leta 1848., na medsebojno podpiranje pri volitvah, kateremu bo sledilo' tudi skupno delovanje v parlamentu. Khuen pač sam nima upanja, da bi njegova delavska stranka mogla dobiti večino v novem državnem zboru, in zato pripravlja novo koalicijo madžarskih strank, zato hoče Tiszo in Kossutha spraviti pod en klobuk. Taka koalicija ne pomeni nič drugega, kakor novo ero državnopravnih bojev med krono in madžarskim parlamentom, onemogočenje in pokopanje vsake pravične volilne reforme, novo gospodstvo madžarske oliarhije in ohranitev brezpravnosti nemadžarskih narodov. Vse kar se je od Khuena pričakovalo, je šlo po vodi, še predno se je začel volilni boj. Z jutrišnjim dnem se začne ta boj. Svet bo posebno strmel nad izidom volitev v nemadžarskih okrajih. V madžarskih okrajih bodo, kakor vse kaže, izvoljeni skoro sami Kossuthovei in Justhovci. V slovaških, rumunskih, nemških in srbskih okrajih pa bodo zmagali po veliki večini vladni Madžari, ki jih je vlada vsilila kot kandidate. Nemadžarske narodnosti bodo dosegle le bore malo mandatov, ker jim jih hoče vlada ugrabiti. Z jutrišnjim dnem se začne ta vojna. Vojna bo to v resnici. Vlada je poklicala na pomoč vse polno e. kr. vojaštva, da bo z bajoneti, in če treba s kroglami »vzdržala red«. Na Ogrskem je že od nekdaj tako, da so volitve krvave in veljajo mnogo človeških življenj, to pa je seveda samo slučaj, da teče kri samo tamkaj, koder nemadžarski volilci nečejo voliti madžarskih kandidatov, protežiranih od vlade. _m Parlament Cehi in Nemci* Na Melniku je govoril v nedeljo dr. Fort o političnem položaju in je izjavil, da mora vsak pameten človek videti, da ni napaka, če gredo Čehi na češko - nemške konference. Trajnega miru sicer ne bo, pač pa se lahko doseže premirje. Jezikovno vprašanje se bo dalo rešiti samo v češkem dež. zboru. Govornik je slednjič obsodil postopanje čeških radi-kalcev in je dejal, da se toliko časa LISTEK. Kritika Milo. (Dalje.) Nakrat sta Snoj in Hrast konstatirala, da Gruntarja že predolgo ni več v njihovi sredini. Solidarno vstaneta izza mize in ga gresta — če se zibanje sploh sme imenovati hoja — iskat na dvorišče. Ker je k sre-či luna sijala, sta ga kmalu našla, nbogega Gruntarja, plazečega se po dvorišču po vseh štirih in vsega mokrega. Na začudeno vprašanje prijateljev se je Gruntarjevemu zapleta-jočemu se jeziku v dolgi historiji končno posrečilo povedati, da je hotel ogenj v možganih, ki mu ga je napravila povodenj v želodcu, pogasiti v. novo povodnijo na ta način, da si je kalal iz vodnjaka vodo na glavo in za vrat, pri tem pa da je izgubil ravnotežje, ki ga vzlic dolgem iskanju v luninem svitu ni mogel najti. S pomočjo prijateljev je naposled ven* iarle našel izgubljeno ravnotežje — skrito je bilo nekje ob zidu — in nato sta ga tovariša, ko sta poravnala račun pri oštirju, spremila do tja, kjer revežu Gruntarju do njegovega taborišča v Št. Vidu, ni bilo več mogoče zaiti. Ko sta se vračala, je Hrast še stopil k Snoju y njegovo sobico ter vzel seboj še ostali t ropi novec, češ: »Ti, Snoj, >i ves pasji — oprosti izraz — kadar čutiš še kako kapljico alkohola v svoji bližini. In ker se lahko zgodi, da ostanemo pri jutraj-šnjem ponovljenju današnjega kulinaričnega veselja vsled tvojih nele-pih nagnjenj brez olja za svoj notranji stroj, ga raje vzame seboj. Dobro spi, in ne pozabi, da leži na tvoji desni solidni Bradač, če se slučajno prebudiš vsled kake notranje revolucije. S temi besedami jo je odjadral v svoj stan. Snoj pa se je slekel in v legel k svojemu tovarišu, ki se je ravno prav široko stegoval v zakonski postelji, in ga z nekoliko prijateljskimi sunki pod rebra pripravil do tega, da mu je dal toliko prostora, kolikor ga je potrebovala njegova si oka postava. Drugega dne popoldne se snide-ta Hrast in Snoj med vajo ob počitku pri kantinerki, da si nekoliko opomore ta od junaštev prejšnjega večera, ki so imela za posledico tudi junaškega mačka, in od truda, ki ga jima je provzročilo izpod tikanje ob kraških skal i na h. — Ti, pravi Hrast, takoj po vaji pridem k tebi na čašico tropino v ca. Strašno mi je slabo. — Ne bos, prijatelj, mu odgovori Snoj, ti k meni hodil na tropiuo-vec. Kakor vidim, te je apomin nekoliko zapustil, ker ni poiabil, da ai sinoči, ko sva aa ločila, ▼m! steklenico seboj, potem ko si me preje še prav pošteno razžalil z ozirom na mojo, vsakemu znano vzdržnost od alkohola, česar ti pa ne zamerim, ker si bil strašno nakajen. — Snoj ima prav, se oglasi Bradač, ki je poslušal njun pogovor. Kajti ko sem jaz prišel domov, ni bilo na mizi nikake steklenice — verujte mi, da bi se je bil poslužil, ko bi jo bil videl — samo Snoj je strahovito smrčal v postelji in prav sumljivo mu je klonkalo po želodcu, tako da sem se skoro bal vleč se k njemu. — Menda si se ga ti tudi kje prav pošteno navlekel, ga jezno zavrne Snoj, da ne veš več, da sem se jaz k tebi vlegel in da sem te še moral k zidu poriniti, da sem sploh dobil prostora v postelji. — Kaj se ti blede še danes T Jaz sem bil tisti, ki te je porival k steni, in še prav varno sem te moral porivati, da ni kaj plnsknilo iz tvoje do vrha napolnjene posode. — Tn se pa vendar že vse neha! Kaj misliš, če slučajno vsled svoje sentimentalne zaljubljenosti prodajaj solidnost, da boi brez kazni žalil .. . — Ne prepirajta ae tovariša, ae vmeša Hrani, temveč poslušajte mene. Kar ae tiče tega, kdo od vaju da ja prišel prej dotaov, ti ali Saoj, o tem bo brezdvoanM vedel povedati vajin goapodar, ek< ▼ avej brlog, i* ki tako wmošA kot sva midva a Snojem prijadrala sinoči domov, še ne gre spat. V tem pogledu je vajin gospodar poslednja instanca. Kar se pa tiče tropinovca, se mi je pa kar zdelo, da si ga ti, nad vse prijazni in za tovarištvo požrtvovalni prijatelj Snoj, pustil steči v svoj nenasitni želodec. Kajti pri meni doma ga ni, če bi ga bil jaz, kakor ti trdiš, vzel seboj. Bradač ga tudi ni videl, če je res, da je pozneje prišel domov kot ti. Torej ne preostaje drugega, nego prepričanje, da si ga izpil ti, kajti tvoj gospodar bi si kaj takega ne upal storiti. Po pravici povedano, preveč lepo to ni od tebe, ko vendar veš, kaj smo se domenili včeraj. In delati grehe na račun prijateljstva, to se mi pa zdi že celo neumestno. — Glede najinega prihoda do-mov,odgovori Snoj, se pod vržem tvojemu nasvetu, tovariš Hrast. Z ozirom na tropinovec pa, nadaljuje v prav rezkem tonu, nečem izgubljati prav nobene besede več, ker vem, razumeš, vem čisto natanko, da si sel, predno sva se ločila, k meni v sobo in vzel steklenico seboj, češ, da je jaz ne izpijem, kakor si precej neokusno pristavil. SIcer pa o tem nadaljujemo še popoldne; kakor vidim, bo treba odriniti; stotniki že zasedajo kljune. Servue. Ko prideta Snoj in njegov spalni tovariš domov, je bila njihova prva pot k epepedarju, da dotasta, kdo da je prej prišel donaov. In, glej čudo! gospodar je potrdil« da je prišel politične razmere za Cehe ne bodo -iz-' boljšale, dokler bodo ti neenotni. Češki soc. demokratje bodo, kakor poroča »Pravo lidu«, povabilo čeških agrarcev h konferencam o Bukvajevem okvirnem zakonu predložili soc. demokratični zvezi, da se tudi nemški in poljski sodrugi lahko o tem vprašanju izrazijo. Cesar v Bosni. V nedeljo ob 6 .uri 40 min. popoldne je odpeljal dvorni vlak cesarja iz Budimpešte v Bosno. V cesarjevem spremstvu so ministri Aeren-thal, Schonaich in Burian ter oba ministrska predsednika. V ponedeljek zjutraj ob 5. uri je dospel dvorni vlak v Bosenski Brod. Cesar je izstopil ter sprejel pozdrave deželnega šefa Varešanina in dr., župan Meh-med Hafis Hodžič je cesarja nagovoril v pozdravnem nagovoru. Ob polu 6. je vlak spet zapustil Bosenski Brod. Drugi sprejem je bil v Dobojtl po 8. uri zjutraj. Na kolodvoru je bilo zbrano vojaštvo, duhovščina, uredništvo, občinski zastop, društva itd. in šolski otroci. Cesar je tudi tu zapustil dvorni vlak in sprejemal pozdrave. Po preteku 20 minut se je vlak odpeljal proti Sarajevu. Sarajevo je bogato okrašeno. Povsod vihrajo zastave, večinoma hrvaške, srbske in deželne, le tu pa tam kaka črnorumena, in na poslopju deželne vlade ogrska. Dvorni vlak je dospel v Sarajevo ob 3. uri popoldne. Pri sprejemu so bili navzoči seveda reprezentanti vojaštva in posvetnih ter duhovskih oblasti. Cesarja je pozdravil župan Kulovic, odgovoril pa je v hrvaškem jeziku civilni ad-latus Benko; dejal je, da cesarja zelo veseli, da more preživeti par dni v Bosni. Zvečer je bila sijajna razsvetljava mesta. Dopisi. Iz Novega mesta, V novomeškem Narodnem domu so uprizorili domači igralci dne 28. t. m. Jurčič-Govekarjevega »Desetega brata«. Igra je uspela v vsakem oziru izborna To je dokaz, da imamo Novome-sčani mnogo resnično nadarjenih igralcev. Govekarjev »Deseti brat kazal, da je rojen za take vloge. Naj i »i nas še večkrat razveselil z nastopom na novomeškem odru! Pozabiti pa ne smemo neustrašenega Balčka. najmlajšega čestilca Ta I i je v Novem mestu, pravega bratca gdč. Turkove. Dolefa je igral g. Dovjak čisto v • Jurčičevem duhu. Kot izvrsten in zveden igralec je enako g. Kasteli- • u zakril posamezne hil>e igre. Nas Krivec, g. Blažon. pa »»e pokaže lahko Hrrcz strašni s svojo originalnost-/o in s svojo mimiko v tej vlogi na vsakpni cjrfra, zlasti se. če si vzame s -eboj svojo zenico, gdč. l^»*gatovo. ki ;e nsivurjena za take prizore. Njiju ►a*-4x>p je hi I eden najlepših v vsem Desetem bratu . Krivčevo hčerko je igrala gdč. I^acknerjeva tako ljubko, da bi se zaljubil vanjo še niarsi-kak Francelj. Kvasov tekmec Mari- ai je bil Lr S hweiger. Pri Manici je sieer propadel, a kot igralec je bil nevaren nasprotnik Kvasa, ker se je bil popolnoma poglobil v svojo vlogo. Kako se naj igrajo dolenjski kmeč»ki tipi, tega bi ae prišel iahko ičit marsikak igralec po poklicu k našim g. Duziniju, Gromi, Kraigher-ju, Schweigerju ml.. Žabkarju in drugim. Tudi slemeniški graščak in -*o*inik s svojim pisarjem sta bila popolnoma na mestu. Pristno iloleiij-sko zdravico »Oče nebeški . . . - nam je a-zpel »Marljivo namesto Oh»-šcaka g. M ogoli o. Režija je bila v izvrstnih r'>kah. dvorana natlačeno polna. Fgra se ponovi v sredo. 1. junija. Potem pridejo k nam gostovat že naznanjeni ljubjanski igralci, nakar prenehamo z igrami vsled vročine do jeseni. Iz Ilirske Bistrice. Strela je udarila v soboto popoldne v Skrajniko-vo poslopje v Tominjah. Pogorel je hlev. ena krava in dva prašiča. Ljudje so bili na polju, a predno so domov prihiteli, je uničil požar vse. — Mednarodna zavarovalna družba Herkules< . ki je imela svoj sedež na Reki. je ujela nebroj ljudi v našem kraju na svoje limanice. Da, znani •*o nani celo slučaji, da so nekatemi-ki. ki so priletne starce zavarovali v slučaju smrti, postopali s temi žrtvami naravnost po očetovsko, prinašali so jim najboljša« jedila na dom in ^pjoh ^krl>eli za te žrtve, kakor skrbi dobri sin za starega očeta. To je I »a trajalo le 4 mesece, kajti |m> pravili! je moral zavarovanec vsaj 4 mesece preživeti, predno je polica v veljavo prišla. Po štirih mesecih pa ^c za te ulw>ščke ni nikdo več zmeni) in vsak, ki je takega uboščka zavaroval, je čakal kot jastreb na svoj plen, kdaj pograbi smrt zavarovano /rtev. Ko sem nekoč srečal dva agenta, ki sta s pripoinočjo celo domači-?iov v Bistrici nevedneže k zavarovanju nagovarjala, povedal sem jima, da je to sleparija in le hipna prevara nerazsodne ljudske mase. Pri nas sta nalovila na tisoče zavarovancev,, ki pridejo ob plačane deleže. — Bistrica ima postati, kakor je »Slovenski Narod« že poročal, trg. Govori se pa, da je okrajni zdravnik gosp. Koemut v Postojni skrajno neugodno poročal o sanitetnih razmerah v Bistriei. Ne vemo, koliko je na tem resnice in ae seveda, dokler nimamo zanesljivega poročila, vzdržimo vsake kritike. Dnevne vesti. -f* je konstituiral. Predaajajfccem je is-bran dr. Ivan Tavčar, podpredsednikom pa dr. Alojaij Kokelj. Gospodarstvo je prevzel dr. W i n d i-scher. V časnikarski odaek (predsednik dr. Karel Triller) so odposlani: dr. Kokalj, Malovrh in dr. Ž e r j a v. + Korupcija v sesalnim asi-skesa svetu. Ko je Capuder, kar je zasluga mnogoštevilnih njegovih otrok, postal voditelj mestne ljudske šole. imenoval je deželni šolski avet na pretilog klerikalcev na njegovo mesto suplenta Smrdela. Mi sicer tega Smrdela natančneje ne poznamo, prej kot ne pa je klerikalna mušica, kakor je Cepuder! Zatorej je domneva utemeljena, da se je šlo klerikalni stranki za to, da bi z enim udarcem dve muhi pritisnila k smetani. To J*e ji je tudi posrečilo. Mi pa moramo prejkotslej stati na stališču, da se imajo učiteljska mesta razpisati, in da jih deželni šolski svet prej oddati ne sme, dokler ni zaslišal spodnje instance, to je okrajnega šolskega sveta, Ce Smrdelov slučaj molče pogoltnemo, potem deželni šolski svet sploh nobenega mesta več razpisal ne l>o, l*)teni lahko tleli med klerikalce izpraznjene službe, kakor 1h> to fšu-steršič Schwarzu predpisaval. Z eno besedo: imenovanje Smrdela je bilo nepostavnn nasilstvo; to imenovanje je bila nedopustna protekcija, proti kateri se iina upreti mestni šolski svet, če sploh še kaj da na svojo veljavo. Tudi za mestno občino kot šolsko občino ne more biti brez pomena, če se zasedajo ljubljanski! učiteljska mesta brez postavno zaukazanega razpisa! Deželni šolski svet je prisiliti, da se pokori postavam, ker volja dr. Šusteršiča vendar ni suprema lex za tako oblast, kakor je deželni šolski svet. Pozor torej! — ljudska šola je pod baronom Schwarzem postala čisti »politicuin«. Kfh»r le količkaj po naprednosti diši, kdor nima za sabo kakega fajmoštra, ta je v deželnem šolskem svetu izgubljen. To se je pokazalo tudi pri oddaji službe voditelja na nemški mestni šoli v Ljubljani. Imenoval se je mož. ki je bil svoj čas velik alko-holist pred ttogom in pred ljudmi, in ki je bil vsled tega in še radi drugih škaudalčkov vpokojen. Vsakega drugega bi bili na cesto vrgli, ker je uganjal preveč okornosti. Ali v|k>ko-jen je bil. ker se je v Tržiču in Kamniku kazal strastnega nemškutarja. Med slovenskim učiteljstvom je bil svoj čas edina nemškutarska vrana, in to ga je rešilo, da ni bil vržen na cesto. Pozneje, ker primanjkuje nči-teljstva. je zlezel zopet v aktivno sIužIm«, in sedaj pod bar. Schwar-zem se mu je še celo jnisrečilo. da je dobil vodstvo mestne nemške šole v Ljubljani, dasi ga mestni šolski svet ljubljanski niti v temo postavil ni, ker ga. ako upoštevamo najrahlejše zahteve človeške pameti, v njo postaviti ni smel. Sicer pa na> ta zadeva v daljnem ne zanima posebno: če hoče nemška stranka s takimi voditelji nemške ljudske šole ad absurdu m sj>eljati, je nam tudi prav, in mi smo zadnji, ki bi temu ugovarjali. Pa nekaj drugih pikantnosti smo doživeli pri tem imenovanju. Mestni eolski svet je postavil v teni«. tudi moža. ki se je prelevil, ki je staro napredno kozo odvrgel za grmom, ter se — kakor kača v spomladi kaže v novi. bujno klerikalni kožici. Ta junak je velik jievec v »Ljubljani«, in svetega Rešnjega telesa dan je ponosno korakal za krasno zastavo * Ljubljane«', katero je svoj čas plačal pregrešni denar ljubljanskih napred-iijakov! Ali vsa molitev ni nič pomagala. |»oštenjak je »skozi padel« in imenovan je bil mož, ki niti v ter-tii ni sedel, ki niti ene note ni prejiel v »Ljubljani«, in o katerega pobožni duši danes naše mesto še čisto nič ne ve! Da! da! če se preveč moli, tudi ni dobro, ker je naš deželni šolski svet nepreračunijiv! Časih ima pred onim, ki preveč moli, prednost mož, ki — preveč pije! Probatum est! V Kotnikov* zapuščina družbi sv. Cirila in Metoda. Na drugem mestu današnje številke našega lifcta je natisnjena kratka izjava gosp. Josi-yw. Lenarčiča glede Kotnikove zapuščine družbi sv. Cirila in Metoda. Ta izjava je značilna za naše razmere. Proti g. Lenarčiču se je namreč začela obrekovalna gonja zaradi Kotnikove zapuščine družbi sv. Cirila in Metoda, dasi med družbo sv. Cirila in Metoda in med g. Lenarčičem nI bilo nobenega spere, nego so vladali v nekaterih stvareh samo ras-lični nazori, glede katerih pa se je doseglo popolno soglasje ta ha av. Cirila la Metoda fi kar ji divjaai ljudje se dr. Brejca aa družbo sv. Cirila in Metoda, ki jih je ta famozni voditelj koroških Slovencev izbruhal na znanem shodu klerikalnih zaupnikov v Celovcu. Ti pamfleti se tudi raspali* I ja jo iz Celovca, kakor je to razbrati s poštnega pečata. Pamflet je tiskovina, na kateri ni označena niti tlakama niti založnik, kakor to zahteva tudi menda v Celovcu, še vedno veljavna postava. Izpustili so firmo tiskarne in založnika seveda nalašč, da bi ljudje ne spoznali na prvi pogled konjskega kopita. + Ljudsko štetje po narodnosti. 24. t. m. je bil v proračunskem odseku sprejeta dr. Kramafeva resolucija, ki se glasi: »Vlada se poziva, da pri liodočem ljudskem štetju upošteva razven občevalnega jezika tudi narodnost in stori vse, da se pri ljudskem štetju onemogoči vsak neopravičen vpliv, posebno na narod u ost ne manjšine.« - Kakšnega naziranja je v tem oziru vlada, se razvidi najboljše iz tega, da so že vse potrebne tiskovine za ljusko štetje pripravljene in stiskane in sicer brez rubrike narodnosti. To tudi ni čudno! Vsaj v celi centralni statistični pisarni ineil 2H koneeptnimi uradniki ni ne enega Slovenca, ne enega Ceha. Sekcija za ljudsko štetje je ]»overjena zagrizenemu Nemcu dvornemu tajniku H e c k u . ki je bil še pred nedavnim časom komisar na dunajskem magistratu. Te razmere se morajo pač temeljito izprenieniti, vsaj vlada ravno na podlagi teh dat reže narodom kruh. — Vodja II. mestne deške šole. Predrzen do skrajnosti je Janko Nc-pomuk Jeglič. pro\ izorieni vodja II. mestne šole. Ko se mu dan za dnem očita nezaslišano kršenje šolskih predpisov, na katere je prisegel, se bana okoli, češ, nič boljše nego to pisarenje. Da bi se le še parkrat pisalo, pa bom avanziral. Le overjen naj bo, da bomo lahko še pisali in tudi razkrinkali vse. kar se godi na II. mestni šoli. Res je, da vlada sedaj na Kranjskem strahovita korupcija, toda tudi proti tej si bomo znali pomagati. Radovedni smo le. kaj bi se /godilo z naprednim učiteljem, ki bi m dovolili tako postopati napram šolskim oblastvom, katerim prav resno svetujemo napraviti red. ker drugače bomo primorani razkriti stvari, proti katerim je sedaj obelo da njena le malenkost. Gospoda barona Schwarza storimo odgovornega, 'ia jc prišlo tako daleč, da si upa klerikalno učiteljstvo trditi, da bode le flagrantnim kršenjem šolskih zakonov avanzma. Ti vzgojitelji ne bolo vzgajali ne dobrih državi janov in ne poštenih ljudi, ampak neznana jnike. + V Ljubljano hočejo spraviti Nemca! Kakor smo poizvedeli, deluje minski »Volksrat« na to, da spravi k tukajšnjemu prometnemu uradu državne železnice aspiranta rlohna. trdega Nemca, ki jedva za šibi lomi slovenski jezik. Informirali smo se ter dognali, da se je »Volksra-u« res posrečilo pridobiti za ta njegov načrt kompetentno osebo, ki od-očuje pri premestitvah železniških uradnikov. Proti tej nakani protestu-.jemo z vso odločnostjo prvič za to, !Legc Nazionaleta ugajala desni napadalec rdečih in levi branilec modrih. Prihodnjo nedeljo ob pol 6. zvečer se ob lepem vremenu vrši revanche-tekrua. — Andrettove klobase pred so* d iščem. Danes se je vršila pred tukajšnjim okrajnim sodiščem kazenska razprava proti Rajmimdu An-drettu, tovarnarju salam in podob-irih izdelkov na Viču. Andretto je tožen ponarejanja živil. Tukajšnje tržno nadzorstvo je namreč 16. decembra 1909 zaplenilo pri raznih tukajšnjih trgovcih več košar njegovih hrenovk, salam, safalad, frank-nrtaric in drugih njegovih izdelkov, v katere je bila primešana moka. Obravnava se je preložila v svr-ho nadaljnih poizvedb. Francgske šance nad Šiško. Svoj čas, ko so bili Francozje na Kranjskem in na Šišenskih šancah,so pozabili, ah pa jih je sovražnik prepodil iz postojank na istih »Kanon«. Ta ^anon bil je zakopan globoko v zemlji in ravno na prostoru, kjer priredi društvo za zgradbo sokolskega doma v Spodnji Šiški dne 5. junija popol-fhie gozdno veselico. Šišenskim na--dnjakom posrečilo se je ta »kanon« •m kopat i. ter se je dal že v popravilo. ;^ko da se bode dne 5. junija 1910 popoldne iz francoskih šanc ž njim se lahko streljak>. Cev topa meri v lgosti 2 metra, v širini se pa dose-iaj ni mogla zmeriti. ker je cev •To? hi krog zarjavela in obdana s prstjo. Kak<*r pa obljubljeno bode kanon« dne 5. junija popolnoma popravljen- ki se bode zamoglo ž njim -rreljati iz kraja od koder so svoj čas ;rreljaJi Francozi. O tem se lahko prepriča vsakdo, kdor pride v ne-ieljo, chae 5. junija popoldne na Ši-^nake franeonke »šance«. Koča S. P. D. v kamniški Bistrici je bila pretekli teden otvorje--u. \tljnh neugodnemu vremenu je rono posetilo že blizu 100 oseb. Koča ift Tire^krbljena z vsem. kar služi v -»riormost turistom. Kakor lani oskr-ifrjf kočo tudi letos gdč. Jerajeva, priznana kot izvrstna kuharica. Ker je dobiti v koči tudi meso, se oriporoca Kamniška Bistrica za iz-•erp tudi večjim družbam. Vpošteva-■r to je priredil včeraj strelski ^!ub »Triglav« iz Ljubljane izlet v Kamniško Bistrico pod vodstvom -vojega predsednica g. I. Stare ta maršala Fr. Krapeža. Izletniki so imeli v koči skupen obed. a katerim bili tako glede okusnosti. kakor rudi grlede zmernih cen nadvse zado-• •>!jnL Ker se v koči toči izvrstno rdeče in belo vino, so bili izletniki z vsem kar najbolje preskrbljeni, sko- brdje kakor v marsikateri mestni restavtacijL Pri tej priliki je daroval Kamničan W. 2 K za »Aljažev dom«. Učitejsko društvo za šolski okraj Kranj zboruje v četrtek, dne 2. junija popoldne ob dveh v Šmartnem pri Kranju. Med drugimi točkami je tu-:i predavanje g. profesorja M. Pir-rjata o umetnosti v ljudski šoli in določitev kandidata kot zastopnika uči--1 jstva v okr. šol. svetu. Nova pošta. Dne 1. junija 1910 >e otvori v Kandiji (politični okraj Novo mesto) nov poštni urad z uradim imenom »Kandija, Kranjsko«, Ki se bo pečal s pisemsko in vozno -to ter zaeno služboval kot na-i^lnica poštno - hranilničnega irada. S poštnim omrežjem bo imel . v>zo po dnevno dvakratni poštni /nji in po dnevno dvakratni pešati do poštnega urada v Rudolfo-^m. Na omenjenem poštnem uradu vpelje istočasno tudi služba selškega pismonoše. Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda za Škocijan in okolico je prisila dne 22. maja veselico s petem, šaloigro: »Brat Sokol« in srečo-iovom. Veselica je uspela v moralam in gmotnem oziru prav dobro. Zahvala za prvo gre v prvi vrsti najini vnetim pevcem in diletantom, ki so s svojo neumorno pridnostjo do-egli, da so 6e vse točke vsporeda izvršile prav povoljno. Upamo, da nas kmalu zopet razvesele s kako prireditvijo. Za gmotni uspeh se zahvaljujemo vrlini rodoljubom iz Šmar-.iete, Št. Jerneja, Kostanjevice, zlasti gospa Zagarjevi iz Krške vasi, ki so a m darovali lepih dobitkov za are-' olov, ali pa nas podprli z denarnim doneskom. Seveda niso bili pri tem zadnji tudi naši vneti Škocjanci. — Obisk veselice sicer ni bil ogromen, »da povljen in izbran. Krive temu je bilo vreme, ki sam je pes čas na- gajalo. RTga Jerneja, ki se niso ustrašili niti slabega vremena, da nas obiščejo in tako moralno in gmotno podpro. Hvala jim! Da nas niso zapustili tndi domačini, Škocjanci, rasen par mlač-nežev, se ob sebi rasama. Odlikovali pa so se zopet, kakor navadno, naši najbliinji sosedje, Bučkljani, s svojo — odsotnostjo. Da nas domače kmet-ako ljudstvo ni obiskalo v tolikem številu, kakor navadno, je vzrok, da jih je zadela večja nesreča. V noči od 20. na 21. maja jim je kada nevihta in teče uničila skoraj ves letošnji žitni pridelek. Strn morajo kositi sa krmo. Tndi vinogradi so močno poškodovani. Gospodarila je tndi strela, ubila nekemu kmetu kravo in mu užgala hlev in kaščo, tako, da mu je poleg uničenja letošnje strni zgorel še lanski pridelek. Ubogi ljudje! Nesreča od vse strani, davki vedno večji, a nikogar, da bi po m ogel. Gospodje, ki se oglasite le vsakih šest let, ko vam je treba naših glasov, potrudite se vsaj ob takih nesrečah in nam izposlujte kako pomoč! Bomo videli. V Košanski dolini se ustanavlja s sedežem v Kalu podružnica sv. Cirila in Metoda. Podružnica je že od vlade potrjena. V nedeljo, dne 5. junija točno ob 4. uri se vrši ustanovni občni zbor na Kalu v gostilniških prostorih g. M. Cepirlo. Ob lepem vremenu se vrši zborovanje na okrašenem dvorišču. Udeležba obeta biti velika; že do sedaj se je prijavilo nad 40 članov. Vljudno se vabijo k zborovanju vsi, ki se čutijo Slovenke in Slovence. Sklicatelj ustanovnega občnega zbora. Vljudna prošnja na slavna c. kr. okrajna glavarstva na Kranjskem. Mnogr» nas je Kranjcev, zlasti kmet->kega stanu, kateri pošiljamo naše otroke v daljno Ameriko, da tamkaj dosežejo svoj zaželjeni cilj in da tako tudi s svojimi prihranki pomagajo pomoči nam v stari domovini. — Ker pa le težko spravimo skupaj potne stroške, je umevno, da gledamo na to, da pridemo kar najceneje skozi. — Prosimo torej najvljudneje si. c. kr. okrajna glavarstva, da pri izdaji potnih listov »posov« ne napišejo značaj dotičnega s »posestnikov sin. ali zasebnik itd.«, temveč samo »delavec«, kar je tudi v istini, kajti s to označbo se slehernemu prihrani najmanj 12 K, ker vse železniške postaje izdajajo na podlagi označbe »delavec« polovične vozne liste, drugače pa nikdar ne. — Še posebej pa s* zaprosi slavno c. kr. okrajno glavarstvo v Radovljici, da blagohotno opusti zahtevo, da bi vsak potnik moral prinesti seboj svojo sliko, katera se priklopi potnemu listu, kajti ta stane slehernega najmanj 5 K. — Nekaj prizadetih. V varstvo vojaških brzojavnih in telefonskih naprav. Najvišje kasač ijsko sodišče je razsodilo, da je vse. tudi začasno napravljene brzojavne in telefonske naprave, služeče javniin namenom, smatrati za »državne brzojave« v smislu § 89. kazenskega zakona. Iz tega jasno sledi, da so tudi vse ob vojaških vajah narejene telefonske in brzojavne naprave deležne tega postavnega varstva in da so hudobne poškodbe vojaških brzojavnih in telefonskih zvez kaznive kot zločin javnega nasilstva Da pa se take pogostne poškodbe kolikor mogoče orne je in preprečijo, je c. i. kr. vojno ministrstvo nasvetovalo in sprožilo misel, naj bi se v prvi vr^ti občine opozorile na to velepomemb-no svojstvo vojaških brzojavnih in telefonskih naprav. Vojno ministrstvo je tudi odredilo, da se vse občine, v katerih se nameravajo graditi za časa vojaških vaj brzojavne in telefonske zveze, od vojaških poveljstev potom političnih oblastev o tem obveste z namenom, da te občine primerno vplivajo na svoje občane. — Ker je bila pred kratkim poškodovana neka taka vojaška telefonska naprava, se občinstvo opozarja, naj v lastnem interesu pri miru pušča vsako žico, ki jo je vojaštvo napeljalo. Zgodovinsko društvo za Slov. Štajer priredi s sodelovanjem slovenskih narodnih mariborskih društev v nedeljo, dne 5. junija 1910 v veliki dvorani »Narodnega doma« veliko narodno slavnost v spomin stoletnice rojstva pesnika Stanka Vraza. Na sporedu je godba, petje, deklamacija in živa slika. Slavnostni govor bo imel prof. dr. Ilešič. Otvoritev vrta v mariborskem »Narodnem desna« se vrši dne 2. junija zvečer pod pokroviteljstvom kluba »Narodni pipec«. Na sporedu je tamburaški koncert, petje pevskega zbora in solistov, streljanje na dobitke, licitacija torte, katero speče »pipčar« Ilih, izlet na zrakoplovu Zeppelin IX. in druga zabava Vstopnina za osebo 20, sa rodbine 50 v in za »pipčarje« a klubovim znakom 10 vinarjev. Podružnica sv. Cirila In Metoda za Kot marova* In oketlee priredi v nedeljo, dne 5. junija 1910 ob 3. ari popoldne pri g. M. Prosskarju, posestnika in lesotrica na Plešiveu svoj redni bo. Pri in tamburaške društvo »Strel« is Borovelj. U smrt Js minuli teden, v poslovodja, v 43. letu svoje starosti, doma pri Sv. Ani nad Tržičem — za-pustivši vdovo u tremi nepreskrbljenimi otroki. — Bil je mirnega in tihega vedenja, priljubljen pri svojih predpostavljenih in splošno spoštovan od svojih sodelavcev. N. v m. počiva! Bivši celovški šapaa umrL V Celovcu je včeraj umrl bankir I. Suppan, bivši celovški župan. Mož je bil, kakor že ime kaie, slovenskega pokolenja. Socialno - demokratični mlade-niškl shod v Gorici. Prišlo je bilo na ta shod res precej socialnih demokratov ali kot mladeniški shod ne pomeni dosti. Govorili so na dolgo in široko, mahali po »Čukih« in »Sokolih«, zabavljali na levo in desno, končno pa so rekli, da bodo tudi oni gojili telovadbo in petje in posebno tudi alpinizem. Torej hočejo telovaditi kot »Sokoli« in peti kot razna pevska društva in pa na gore bodo hodili. Pričakovali smo, da povedo in ukrenejo kdo ve kaj novega, pa so ostali pri telovadbi, petju in zabavi; torej se ne bodo čisto nič razločevali od drugih ljudi, vendar pa pravijo, da bodo hodili po novih potih! Most v Plaveh v Soški dolini popravljajo »regnicoli«. Podjetnik je seveda tudi »regnicolo«. Delo je oddal Italijanom predsednik kanalskega cestnega odbora, poslanec klerikalne stranke, Miha Zega v Kanalu. Tako skrbijo klerikalci za domače podjetnike in delavce! V ladjedelnici v Tržiču na Goriškem je nastavljenih več prijateljev Avstrije iz Italije. Poročali smo o vohunstvu, katero je zakrivil italijanski rezervni oficir Andreini kot uradnik omenjene ladjedelnice; danes imamo poročati, da je stal pred jroriškim okrožnim sodiščem italijanski podanik Leon Disenti, star 22 let, uradnik v ladjedelnici v Tržiču, obtožen žaljenja veličanstva, katero je po obtožbi zagrešil z nespodobnimi besedami, katere je izrekel o avstrijski himni. Po dolgi razpravi ga je sodni dvor sicer oprostil obtožbe razžaljenja veličanstva, a obsojen je bil Disenti radi hujskanja k dejanjem, prepovedanim po postavi, na 2 tedna v zapor. Tega Drisdentija so bil prijeli svoj čas zaeno z Andreini-jem, pa so ga izpustili. Poziv na rodoljubna srca. Bralno pevsko društvo »Ladja« v Devinu na Primorskem razvije avgusta meseca oh priliki desetletnice obstoja društveno zastavo. Devin je zadnja slovenska občina ob Adriji, kamor butajo že s silo sovražni valovi. Občina je v naprednih rokah in so društven i k i sami priprosti delavci, ki si s teškim delom v kamnolomih služijo grenak kruh, pri tem pa vendar niso pozabili na svoj materni jezik, na slovensko narodrost. Ravno omenjeno društvo »Ladja« je mnogo pripomoglo, da je občina tako krepka trdnjava proti prodiraj oče ni u tujstvu, zato se obračamo do rodoljubnih src Ljubljančanov in Ljubljančank s prošnjo, da ne odreko primernega prispevka, ko dobe v roke nabiralno polo za zastavo tega društva. Tudi rodoljube po deželi prosimo, da bi se v enakem smislu spomnili naših narodnih zavednih naprednih delav-cea ob meji. Prispevke bo izkazovalo upravništvo našega lista. Slov. akad. društvo »Adrija« v Pragi priredi v soboto 4. junija ob 8. uri »v Kuriho oka« starešinski večer. Gostje dobrodošli. Trgovino z zlatnino na Mestnem trgu je prodal g. Suttner Meireju. S tem je prešla ta trgovina v nemške roke. G. Suttner se preseli v Gradec, kjer si je kupil hišo. Javno nasilstvo. Ko je v soboto zvečer več hrvatskih dninarjev v Ahacljevi ulici srečalo nekega prostaka 27. pešpolka, mn eden izmed njih pljune v obraz. Vojak seveda s tem ni bil zadovoljen in je delavca pozval na odgovor. V tem so ga pa začeli kamnjati toliko časa, da je zbežal. Ko je prišel mimo policijski stražnik, je istotako ljntega delavca pozval na odgovor in dostojnost. A naletel je na slabo. Tudi nanj se je začel bombardma, tako da je moral potegniti sabljo. Ko je najhujšemu iztrgal iz rok kamen in ga hotel are-tovati, mu priskoči na pomoč njegov prijatelj in se ga dejansko loti. V tem pa pride mimo vojaška patrulja, s katere pomočjo je t a mogel potem stražnik oba delavca aretova-ti. Izročili so ju včeraj d la eroe. Ko sta nenatrila IX K 64 ▼ dolgo, js jinsa začeto presti, kajti bila mU brus tisa Vega vinarja« Na liso mesto došli strešnik je Trtnika aretoval, njegov prijatelj pa je še Bsawofaamo srečno odnesel pete. Zadajo besedo bode izreklo tukajšnje okrajno sodišče. Tatvini. Mesarskemu pomočniku Frančišku Dobelšku je bila v Kolodvorski ulici ukradena niklasta žepna ura z verižico, obstoječo iz treh starih srebrnih dvajsetic, ki je imela za obesek velikega srebrnega vola. — Dninarju Martinu Vidrinu pa je bila tudi v isti ulici ukradena srbrna žepna ura z voglatim kazalnikom, vredna 18 K in srebrna triple-menska verižica, ki je imela za obesek tri srebrna srca in ravnotaka štiriptomeneka verižica, ki je imela za obesek srebrn Petrov ključ, vredna 22 K. V enem slučaju je »sraka« znana. S ceste. Ko je včeraj popoldne peljala perica Marjeta Anžičeva iz Dobrunj na samokolnici po Šelen-burgovi ulici perilo, je prišla z vozičkom med dva tovorna voza. Pri tem jo je konj podrl ter ji je šlo kolo čez prste leve noge in jo k sreči le lahko telesno poškodovalo. Nevaren strel. Ko sta šla v nedeljo zvečer proti mestu nek notar in nek doktor, je iz neke hiše nekdo ustrelil s samokresom in bi bil strel lahko za oba postal usoden, ko bi bila le nekoliko hitrejše hodila. Strelec pa ni imel nobenega slabega, odnosno hudobnega namena. Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 98 Hrvatov, 118 Macedon-cev in Primorcev. V Tržič je šlo 7, na Dunaj pa 28 Hrvatov. Izgubljeno in najdeno. Služkinja Alojzija Brpjčeva je izgubila bankovec za 10 K. — Nek gospod je izgubil srebrno svetinjo z datumom 15. oktobra 1909. — Šolski učenec Marcel Bele je našel usnjato verižico z nekim priveskom. — Crkostavec g. Leopold VVerzak je našel srebrno verižico z obeskom. Ušla je nekemu gospodu papiga. Kdor jo je ujel, naj to naznani policiji. Slovenska Filharmonija konce rtira jutri povodom otvoritve preurejenega vrta v novem hotelu Tratnik (»Zlata kaplja«) na Sv. Petra cesti št. 27 od 8. do 12. zvečer. Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani. Sprejme se: 3 knjigovodje, 2 kontorista, 3 korespondenti, 1 poslovodja, 2 potnika, 1 skladiščnik, 6 pomočnikov mešane stroke, 2 pomočnika manufakturne stroke, 2 pomočnika špecerijske stroke, 1 pomočnik galanterijske stroke, 4 bla-gajničarke, 1 kontoristinja, 6 prodajalk, 7 učencev, 1 učenka. — Službe išče: 1 knjgovodja, 4 kontoristi, 1 korespondent, 2 poslovodje, 2 potnika, 20 pomočnikov mešane stroke, 4 pomočniki železniške stroke, 8 pomočnikov manufakturne stroke, 10 pomočnikov špecerijske stroke, 4 pomočniki modne in galanterijske stroke, 4 kontoristinje, 5 blagajnicark, 7 prodajalk, 4 učenci, 2 učenki. — Posredovalnica posluje za delodajalce in člane društva popolnoma brezplačno, za druge proti mali odškodnini. StovnsM im. — Slovenski izlet v Bel grad. Dasi je zanimanje za ta izlet v vsi slovenski javnosti izredno veliko, vendar se do danes še ni priglasilo zadostno število udeležencev za posebni vlak. Zato je odbor podaljšal rok za priglasitev do nedelje dne 5. junija. Ako se do tega časa ne prijavi zadostno število udeležencev, se posebni vlak ne naroči. Pozivamo torej vse one, ki se za stvar zanimajo, naj pridno agi tirajo med znanci in prijatelji, da se udeleže tega izleta, ker tako ugodne prilike, da si ogledajo srbsko prestolnico, ne bodo imeli nikoli pozneje. Kakor čujemo, se namerava udeležiti izleta tudi štajerski deželni poslanec in predsednik »Narodne stranke« dr. Vekoslav Kukovec z gospo soprogo. Pripominjamo, da stane v slučaju posebnega vlaka vozni listek iz Zagreba v Belgrad in nazaj za III. razred samo 10 K, za II. razred pa !• K. Prijave sprejema odbor »ljubljanskega Zvona«, oziro- je prišel v gostilno Frančiške Godčeve aa Da- ma njega predsednik dr. Ant. Svi-gelj, odvetnik v Ljubljani. — Osrednji odbor »Hrvatske aa* predat stranke« je imel v nedeljo v Zagrebu sejo, na kateri je razpravljal o političnem položaju. O političnem delovanju stranke in o položaju je poročal predsednik dr. Lorkovič. Njegovo poročilo se je odobruje vzelo na znanje. Glede bodočega delovanja je osrednji odbor sklenil to-le resolucijo: Z omirom bo razširjenje volilne pravico se pozivajo vsi pristaši ia organizacije, naj živahno delujejo, da as strankina načela popularizirajo, da se izpopolni oraaniaaoija in da se čfan najbo/j X osirom aa to, da pakt s še ni današnjo vlado tndi nadalje še podpi« rala, ako bo politika vlade odgovara jala najvažnejšim političnim nalogam in obveznostim hrvatsko - srbske koalicije napram naroda in ako ne bo v nasprotstvu za aktualnimi kulturnimi in ostalimi zahtevami napredne stranke. Končno se je doto* čilo, da se skliče letošnja strankina skupščina v Brodu. — Stanojevičevo knjigo »Zgodovina srbskega naroda« sta si nadalje naročila gg. Ivan Nabernik, sodni svetnik v pokoju v Ljubljani in dr. Jos. Komljanec, profesor v Ptarjuv Knjiga izide te dni in stane 5 kron* — Hrvatsko volilno reformo je vladar preteklo soboto sankcijoniral. V sankcijo mu jo je predložil ministrski predsednik grof Khuen-Hedcr-vary, ki opravlja tudi posel ministra za Hrvatsko. Po sankciji je cesar sprejel .v enoumi avdijenci hrvatskega bona dr. Tomaoća, da mu je poročal o političnem položaju na Hrvatskem. — Slovensko društvo »Upa« v-Zagrebu se prav lepo razvija. Sedaj si namerava ustanoviti tudi svoj pevski zbor. Slovence, ki prihajajo v Zagreb, opozarjamo na »Lipo« z željo, naj pri tej priliki posetijo svoJ3 rojake, ki so si v društvu »Lipi« ustvarili svoje ognjišče. »Lipa« ima svoje društvene prostore v gostilni Krizmanič v Marovski ulici št. 10. — Hrvatsko narodno gledališče v Zagrebu. Danes gostuje na zagrebškem gledališču gospa Borštnik-Zvo-narjeva v drami »Vihar«, jutri v sredo pa gospa Gusti Danilova. — Mož, ki je že dvakrat videl Hallevev komet živi v Pordimu na Bolgarskem. Zove se Krsta Ilijanov. Rojen je bil 1. 1785. in je slavil 22. t. m. svojo 1251etnico. Mož je izretmo čil in čvrst, kakor da bi bil star šele? 60 let. Ko se mu je reklo, da proro-kujejo ljudje konec sveta, ki ga bo baje povzročila Halleveva repatica, se je smejal ter pripomnil: »Spominjam se, ko je nas komet zadnjič obiskal. To je bilo menda pred 80 leti. Tudi taikrat so prorole^ali konec sveta. A kaj je bilo! Ničesar drugega, kakor da smo imeli izredno rodovitno leto.« — Slovenski vseučiliški profesor v Sofiji. Javili smo že, da je bil naš rojak Anton Bezenšek imenovan za profesorja stenografije na vseučilišču v Sofiji. Otvoritveno predavanje je imel Bezenšek, kakor črtamo v »Večerni Pošti«, v petek 25i t. m. Predavanje je poslušalo 100 zasenčil iščnikov. Bezenšek bo imel tri predavanja na teden in sicer vsak torek, četrtek in soboto od 2. do 3. popoldne. — Hrvatska vlada pospeševate-ljica slovensko-hrvatske vzajemnosti. Hrvatska vlada je z odredbo z dne 20. maja 1910, št. 11368 za vse velike in realne gimnazije odredila to-le: ». . . Naj učitelji dijakom 5. do 8. razreda živo priporočajo, da črtajo najznamenitejša dela slovenskih pesnikov (n. pr. Vodnika, Prešerna, Gregorčiča) in pripovednikov (n. pr. Jurčiča »Doktor Zober« in »Deseti brat«) in naj jim zato dado prikladna navodila«. Iskreno smo se vzradovali te odredbe, ki je velik napredek v naših medsebojnih odnosa jih, ter pričakujemo, da bodo naše šole znale odgovoriti z vneto gojitvijo hrvatskega jezika. Hrvati dobr^ umevajo Vrazovo stoletnico. HoMchter. Po petdnevni obravnavi je torej končan Hofrichterjev proces. Prav živahno se zdaj seveda diskutira vprašanje, ali bo Hofrichter po-miloščen ali ne.. Častniki so po večini tega mnenja, da bo pomiloščen, pravniki pa pravijo, da ne. Brnske »Lidove no vin v« poročajo, da je med preiskavo Hofrichter svoje priznanje preklical, kar pa seveda na končno razsodbo ni moglo imeti nobenega vpliva. Omenjeni list poroča, da je zadnji slučaj obsodbe častnika na vešala bil 1. 1880; obsojen je bil honvedski poročnik Farkas, ker je ustrelil svojega stotnika. Obsodba se je takrat tudi izvršila. toznestvni * Nova papeževa enciklika. Pa« pež je izdal encikliko, v kateri slavi Karla Boromejskega kot prvobo-ritelja proti protestantizmu. Z vso silo se obrača proti modernistom in pa proti francoskemu narodu« * Kristov rokopis. Iz Dunaja so je razširila čudovita vest, da je nek učenjak našel pri nekem starinarju staro knjigo, v kateri je konštatzral Kristov rokopis. — Vest ni nazadnje prav nič čudovita; če je katoliška cerkev med relikvijami kasala Kristov praeputium, potem Marijino mleko, seno is jasli, na katerih je ležal Kristus, dlako is repa oslice, na kateri je jezdil itd. itd. — aakaj bi enkrat posvetni učenjak ne smel najti Kristovoga rokopaaaf Saj ni nm> jer rečeno, da Kristus ai m* #t- ftmsjii. »SMmarka« j* imela um Dunaj« protestni shod zoper češki narodni dom na Marguretnem trgu. Po končanem protestnem shodu so šli ti nemški divjaki pred »Narodni dom« ter začeli vpiti in bombardirati s kamenjem »Narodni dom«. Razbili so več šip in tudi drugače poškodovali poslopje. Ko jih je policija razgnala, so se čez nekaj časa zopet zbrali ter začeli svoje kulturno delo. Razbili so tudi bližnje kavarne. Z vso silo so se vrgli na kavarno Saturn^, katero so skoro |>opolno-ma razbili. Urednik časopisa »Ost-dentache Rundschau-, katerega so Nemci smatrali za Čeha. je bil prav nošteno tepen* Znači Ino je, da ima društvo »Siidmark« v svojem programu tolovajsko uničevanje slo-\ anskega imetja. izpred sofflSfo. izpred ljubljanskega porotnega sodišča. Predrzen tat. France Kotnik, 28 let star, delavec iz Cerkelj, je dokaj ne faren človek tujemu imetju. Ril je že enajstkrat radi tatvino kaznovan, lokrat pa zaradi raznih clruprih prestopkov. Obdolženec- jo delomr-žen, torej ni čuda. če je postal tat iz navade. Komaj da je letos zaradi tatvine dne *50. januarja prestal lOme-sceno kasen, že je dne 1. svečana z dvorišča pri »Fijrovcn« v Ljubljani izmaknil Francetu Hahjanu konjsko ■ idejo. Sicer se opravičuje z znanim. Tatovom lastnim izgovorom. da je odejo našel in je imel namen, jo lastniku vrniti. Hahjan pa odločno trdi. da mu je bil > koc« z voza vzet. Na večer, dne 11. svečana je prišel Kotnik v Mengeš in se zglasil v stanovanju Franceta Friško v ca, ki mu je dal tudi prenočišče. Friškoveu in njegovi ženi je pravil, da pozna uju-•lejra sina. ker sta bila skupaj v zaporu. IV^vil jc. da mu je njun mu dotžaji 4 K -6* vin. in zahteval povrnitev tega zneska, česar pa ta dva ti ista hotela Moriti. 1 Vedno je pa zjutraj odšel, prilastil si je suknjo, jopič, blaee in klobuk Franceta Fri-škovea. A Kotnik ni imel sreče, kajti zalotila ga je Friskovčevs žena iu mu ukraden*' stvari vzela. Dne *J4. --vrcana je pa izvršil drzno tatvino. T*ripeljal se je namreč posestnik Fr. Osolin v. vpreženo kobilo v Trzin. Vote in kobilo j»- pustil pred gostilno Mihe Čolnarja. Predrzni tat Kotnik, ki je vse to opazoval, smukne na voz in najdi proti Mengšu, kjer je skušal kohilo in voz prodati za 120 K. Pa tudi tu je imel smolo, ker je bil za-sačen. Kotnik ne taji te tatvine. Obdolžencu >e pa tudi podtika hudodelstvo nenravnosti. Dne 1. svečana se je Kotnik nahajal z nekim Kdetnim čevljarskim vajencem v tukajšnjem policijskem zaporu. Tu je hote! dvakrat nad fantom izvrViti nen ravni «in. Vsled ropota je prišel stražnik v zapor irJedat. kaj da je. in temu je ;ant povedal, kaj j«* nameraval obdolženec- •/ njim storiti. Kotnik to hudodelstvo taji in celo dejanje po -v< je drugače zasukava. FUrzprava se je odgodila, da se l>reišče obdolženčevo duševno stanje. Za srečo ni bila rojena. Na zatožni klopi sedi 221etna Ivana Ix>v-'f-m-i. samska dekla na Brestu, zaradi hudodelstva detomora. Obdolžen-ka je nezakonska hči in bila od ir>. leta naprej sama selu prepuščena. Sfopila je najprvo v neko službo v Sneberjih. tanj se je zagledala kot mlado dekle v nekega fanta. ^ katerim je imela nezakonskega otroka in ga ima Še ^edaj v Brestu v oskrbi. *-\ant jo je prepustil usodi ter odpo-toval v Ameriko, fantova mati ji pa / milosti daje ") K na mesec. Prišla je «m! tam v Brest in je služila pri Svigljevih in zopet je hotela nesreča, da je imela intimno razmerje s hlapcem .Taneznm Žagarjem, ki bi jo Kil rad vzel za ženo, a ga ni marala, ker ji je bilo znano, da je pijanec in flreea-»ia* . Kolikor bolj se je bližal osode-polni trenotek. tembolj so jo trle -krbi za bodočnost in jela je obupovati. In kako tudi ne. saj je skora-j \-es svoj zaslužek razdala za svojo nezakonsko hčerko, od Žagarja pa ji ni bilo upati kake podpore. Skenlila je torej, s silo se znebiti novega nezakonskega otroka. In ta osodepolni trenotek je prišol dne 4. aprila zve-ier okoli 10. V dotični sobi. kjer jc prenočevala njena gospodinja, je spala za pečjo tudi obdolženka. Porodila je brez tuje pomoči otroka moškega spola in ga z obema rokama toliko časa dušila. da je bil mrtev. O vsem tem dogodi jaju ni gospodinja ničesar eula. Oh štirih zjutraj je vrtala in šla kuiiat za družino. Sledove poroda je previdno od-11 ranila, mrtvega otroka pa je nesla zavitega pod streho in ga za obokom na tla položila. Nato ga je še posula a smetmi ter polotila manj še oašrsj železa in kurnik. Tisti daa je še pridno delala, drugi dan pa je obležala, in tako se je prišlo njenemu dejanju na sled. Po izreku njene gospodinje, je bila Ivana Lovrenci pridna in sposobna za vsako delo. Obdolženka, ki vse do pičice prizna, trdi, da jo je le obup privedel do tega nesrečnega čina. ker ni imela otroka s čim preživeti, ker je nezakonski oče nepoboljšljiv pijanec. Obtoženo je zagovarjal novi odvetnik g. dr. Oblak. Porotniki so glavno vprašanje z 9 proti 3 glasovom zanikali ter je bila nato obtožena oproščena. Kocka je padla. Čitateljem bodo gotovo še znani nekateri posamezni detajli bratov Premrov, ki so bili soudeleženi pri raznih vlomih in tatvinah koles. Ker je tekla še proti celi klapi preiskava, nismo mogli vsega i>odati javnosti, sedaj pa, ko je bila izrečena obsodba, smo v >»olo-žaju, da zadevo natančno objavimo. Ko je na Silvestrov večer leta 1008. nekega bančnega uradnika iz kavarne Prešeren« spremljal njemu neznan tujec, mu je po poti vzel iz žepa listnico s 150 K in zbežal. Takoj drugi dan po ovadbi je policij« dognala, da je tat 241etni trgovski so-trudnik in potnik Karel Preroru, katerega je že dve leti zasledovalo sodišče zaradi hudodelstva tatvine. Dognalo se je tudi. da se je Preraru takoj po tatvini odpeljal iz Ljubljane proti Gorici. Dne 8. januarja, tedaj osem dni |m> ti tatvini, je prišel Karel s svojim bratom .lulijem v Ljubljano in je v Kolodvorski ulici službujoči stražnik zadnjega prijel. Karel pa je še srečno odnesel pete. Pri Juliju so našli različne sobne in uključe, 11 vitrihov, mnogo ze-lezničnih listkov in na škrliei vrezano -tolnem teku. Policija je dognala po nekem perilu, da je bilo le to ukradeno pri vlomu malega trgovca Frana Bolte-ta. Le tega vlom« so se bili udeležili Karel in Julij Premru. kakor tudi njun bratranec 2^1etni pisar Henrik Premru iz Divače. Preiskava je doimala, da sta brata Premru nujno sumljiva vloma v trgovino urarja Frana Blažona v Novem mestu, ki se je izvršil v noči 20. novembra 1908 in kjer je bilo pokradenih za 4506 K dragocenosti. Vsled tega je bil Julij Premru izročen novomeš-kemu.kot pristojnemu okrožnemu sodišču, kjer je vodil to preiskavo tedanji preiskovalni sodnik dr. Kuder. Sum je kmalu potrdil. Dognalo se je namreč, da sta šla brata Premru no vlomu, noseč svoj plen, od Novega mesta do Mirne peči peš, tam Bta se pa vsedla v vlak in pokradene dragocenosti pripeljala v Ljubljano ter jih dala nekaj začasno spraviti sprevodniku Franu Bevcu. ki je takrat stanoval na Karlovski cesti ter dobil zato od Premrova mal delež. Večino ukradenih predmetov pa sta \ zela s seboj v Trst ter jih tam raz-t « čaln. Me sera svečana leta lOOft pa je bil v Gorici aretovan na pošti še Karel Premru. in ko je bil na to eskortovan v Xovo mesto, se je preiskovalni sodnik z obema podal v Trst. kjer so se vršile konfrotacije zaradi umorov tržaških kočija zev in poizvedbe zaradi poprodanili v Novem mestu ukradenih dragocenosti. L lede teh se je v Trstu večinoma dognalo. Bevc je med tem časom skoraj že vse zaupane mu stvari popro-dal na vlaku raznim potnikom, kar mu je bilo kot sprevodniku lahko storiti. Tudi Bevc je bil nato aretovan in izročen novomeškemu sodišču. Kmalu nato je pa preiskava zadobila drugo lice. Konstatovali so namreč, da sta brata Premru tudi vojaška beguna, vsled česar so ju preselili v zaj>ore ljubljanskega gar-nizijskega sodišča. Julij je pobegnil kot računski podčastnik leta 1907 od 97. pešpolka v Trstu, kjer se je zbal tiri orožni vaji neke ovadbe radi goljufije: brat Karel bi imel pa istega leta iti k vojakom, a ga ni bilo. V gamrzijksem zaporu sta se vedla zelo cinično in sta na stavljena vpra sanja le malo odgovarjala. Bila sta tako renitentna, da so jima morali dati okovje, ker se je bilo bati, da jo ne popihata. Tudi ta preiskava je imela lep uspeh. Dognalo se je, da sta bila nevarna tako za Kranjsko, kakor za Istro, Trst in viderasko okolico na Laškem. V Nabrežini sta potom vlorna v vili nekega vpokoje-nega polkovnika ukradla za 160 K perila, v Trnovem obleke in denarja v skupni vrednosti za 600 K, v Divači pa tudi za b*00 K. Nadalje je prišlo na dan, da sta ljubezniva bratca potovala kot potnika za stroje ter sta po raznih hotelih: v Ljubljani, Vidmu, Solkanu, v Gorici iu drugod prav dobro živela. Samo v Solkanu sta napravila 200 K takega goljufivega dolga. Pa še nekaj je preiskava dognala. Poleg teb že omenjenih vlomov, tatvin in goljufij, sta si napr- tila m Ljubljani, Oerial Trstu 12 koles. Samo t Ooriei sta jih ukradla pet. Eno kolo se je tudi dobilo pri sprevodniku Bevcu. Pa to še ni vse! Tudi bresplaeno sta se vozila po železnicah. Posebno priljubljena jima je bila proga po državni železnici Ljubijana-Gorica, kjer jima je šel na roko njun zvesti prijatelj Bevc. Osumljena sta bila tudi razpečevanja ponarejenih bankovcev, a se jima ni moglo natančno dokazati. Celo umorov tržaških koči jaze v sta bila osumljena. Glede teh dveh delikt o v ps je bila preiskava ustavljena zaradi pomanjkanja dokazov. Konec koncev: Henrik Premru je bil obsojen na sedem mesecev, Bevc na osem mesecev, Julij Premru na sedem in Karel Premru na devet let ječe, katero bodeta morala obsedeti v vojaški trdnjavi v Wbllersdorfu. Porotne obravnave pri okrožnem sodišču v Novem mestu. Detomorilka. Antonija Košmrl, 21 letna samska dekla, doma v Ret-jah pri Loškem potoku, je imela razmerje s hlapcem Antonom Debeljakom. Ker je začutila posledice, je šla iz domače vasi služit v Sodraži-co.Tu je porodila; otroka je zagrnila z blatom. Najbrže bi zločin ostal prikrit, da nista slišala dva potnika, ki sta se pripeljala v gostilno, otrokovega ječanja v stranišču. Obdolženka je bila sprva prosta, a meseca mal. travna so jo zaprli, ker se je govorilo, da namerava oditi v Ameriko. Pred porotniki obtoženka ničesar ne taji, se kesa dejanja in krčevito joče. — Obsojena je bila na tri leta teške ječe. poostrene s postom vsak tretji mesec. Telefonska m hrzolovna porofflo. Zopet nova bremena. Dunaj, 31. maja. V seji finančnega odseka je minister vitez Bilin-ski imel govor, ki je povzročil veliko senzacijo. Med drugim je rekel. Ha bo znašal primanjkljaj za l. 1910 71 milijonov kron. Izdatki za socialno zavarovanje se niti približno ne dado preračuniti. Uvedba dveletne vojaške službe bo stala na leto 90 milijonov. K temu se pridejo enkratni izdatki v prvem letu, ki se tudi še ne dado v naprej določiti. Za nove vojne ladje bo treba 300 mii.ionov, za popravo starih vsako leto 20 milijonov, za razne druge ladje, za zgradbo ladjedelnic in novih vojašnic 100 milijonov itd. V>e te izdatke Imi težko pokriti z novimi davki, za .o bo najbrže potreba najeti novo posojilo. Če se ne bo posrečilo letošnji deficit pokriti z novimi davki, potem lahko nastane nevarnost, kakor je nagla^šal minister, da bo proračun za I. 1911. na vzel katastrofalni karakter. Zmaga opozicije. Dunaj, 31. maja. V proračunskem odseku je stavil dr. Korošec predlog, naj se domobranski minister George pokliče pred odsek, da da potrebna pojasnila, o uporabi avstrijskega vojaštva pri državnozbor-skilr volitvah na OgTskem. Korošcev I »red h »g je bil sprejet s 16 proti 13 gladom. Opozicija je zmagala. V brambnem odseku je stavil poslanec Steiuer interpelacijo tudi glede upora I »t- avstrijskih vojakov pri volitvah na Ogrskem. Navzoči minister Georgi je na to interpelacijo odgovoril, da se bo o stvari informiral pri vojnem ministru Sehonaichu. Nižjeavstrijski deželni zbor. Dunaj, 31. maja. Zasedanje nižje-avstrijskega deželnega zbora bo zaključeno v torek 7. junija in sicer v svrho. da bo sodišče moglo postopati proti Habrdi na tožbo krščanskoso-cialnih prvakov. Cesar v Bosni. Sarajevo, 31. maja. Mesto je vse v megli, zavladal je mraz in jelo je deževati. Cesar se j* ob 0. dopoldne v spremstvu generala konjenice Va-rešanina napotil v palačo deželne vlade. Sarajevo, 31. maja. Iz Doboja javljajo, da se je cesar v Visokem pred spomenikom 1. 1878. padlih vojakov odkril in tiho molil. Na t0 se je pripognil, utrgal nekaj cvetk ter jih vrgel na spomenik. Sarajevo, 31. maja. Ministrska predsednika baron Bienerth in grof Khuen-Hedervarv odpotujeta že danes iz Sarajeva ter se vrneta v Pe-što, oziroma na Dunaj. Zopet stavka na sofijski univerzi. Sofija, 31. maja. Med dijaštvom in akadeiničnim senatom je nastal oster konflikt. Dijaki so napravili na senat vlogo, naj bi se redna predavanja pričela že meseca oktobra, kar pa je senat odklonil. To jo med dijaštvom povzročilo silno razburjenje. Akademiki so izvolili odbor $ členov, ki naj nadaljnje pogajanja s profesorji. V slučaju bi^zvapesnosti pogajanj nameravajo dijaki stavkati. £1 PMlano.*) Z Mirom na napade, ki se vrste zadnje čase dan za dnem v raznih listih, podajan javnosti sledeča snha dejstva: da med družbo sv. Cirila in Metoda in menoj ne vlada prav nikako nesoglasje; da dobi dražba sv. Cirila in Metoda 630.000 K in nekaj delnic raznih zavodov ter na podlagi računskih zaključkov z diverznimi denarnimi zavodi dotične svote; da ima družba sv. Cirila in Metoda od tega plačati že tolikrat omenjena volila. Vse to se izkaže pri zapuščinski razpravi, ki se bode v kratkem vršila. Mislim, da je z zgoraj navedenimi dejstvi razno nadaljno natolcevanje onemogočeno. Sodbo pa prepuščam mirnim srcem javnosti. 1905 Josip tcnarčic. • Za vspblno tega spisa Je nrednlfitT« odgoTsrno le toliko, kolikor določa zaksa Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pustoslemsek. Izborno se počutimo po umivanju Ia> s Pixavonom. To je blažeče tekoče kotranovo milo za umivanje glave, kateremu se je vzel na patentiran način zoperni kotranov duh. Splošno bo pač znano, da se upošteva ko-tran kot edino sredstvo za negovanje las in la-sišca. Najboljši dermatologi so mnenja daje negovanje las s kotranovim milom najboljše. Tudi pri širom znani Lassarjevi metodi za negovanje las igra kotranovo milo za umivanje glave jako važno vlogo. Pixavon ne čisti samo las, marveč vpliva vsled svoje vsebine na kotranu direktno vzbujajoče na lasišče. Redna uporaba Pixavona je resnično najboljše sredstvo za krepljenje iasišča in čvrstitev las. Pixavon se izdeluje svetel (brezbarven) in temen. V novejšem času se daja prednost .svetlemu* Pixavonu, pri katerem se je odtegnilo kotranu temno barvilo. Spezifično učinkovanje kotrana pa jc pri obeh preparatih, svetlem in temnem, enako. Cena steklenice Pixavona (svetlega ali temnega) K 2 50.__1696 Dobro domače zdravilo. Med domačimi zdravili, katera se rabijo kot bolečine olajšujoče in odvračajoče mazanje pri pre-hlajenju itd. zavzema v laboratoriju Richter-jeve lekarne v Pragi izdelano LINIMENT. CAPSICl COMP. s .sidrom" nadomestilo za wPain-Expeller s sidrom**, prvo mesto. Cena je nizka : 80 h, K 1*40 in K 2 - steklenica. Vsaka steklenica se nahaja v elegantni škatlji in jo jc spoznati po znanem sidru. Umrli so v Ljubljani: Dne 27. maja: Aleš Čižman, nivši hlapec, 63 let, Japljeva ulica 2. Dne z9. maja: Leopoldina Prime, krojačeva hči, 10 mesecev, Streliška ulica 15. Dne 30. maja: Mihaela Mittermayer, tovar, delavca hči, 7 mesecev, Blciweisova Ce5ta 20. — Matija Škorjanc, bivši tesar, 82 let, Radeckega cesta 11. — Frančiška Skulj, posestnikova hči, pol leta, Sv. Florjana ul. 20. V deželni bolnici: Dne 26. maja: Ivan 2agar, delavec, 42 let. — Gašper Šoberl, železn. delavec, 50 1. Dne 27. maja: Jakob Sušteršič, bivši čevljar, 60 let. — Leopold Kastelic, delavčev sin, 5 let. S tu •eait~ ft«ja smje »etra t mm Ž« S* »i Vetrovi ti T a ■ 30. i» 2. pop. 9. zv. 728-9 789-6 sr. svzh. brezvetr. del. jasne jasno 31. 7.zj. 73(r8 13« sl.jjvzhod del.obtač. Srednja včerajšnja temperatura 18«» norm. 158*. Padavina v 24 urah (H) mm. Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš »skrenoljub-ljeni soprog, brat, svak in stric, gospod Vladimir Novak hišni posestnik po kratki in mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti, dne 30. t. m. ob 8. uri zvečer v 34. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega rajnika bode v sredo, dne 1. junija ob 5. uri popoldne iz bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Maše zadušnice se bodo služile v Trnovski župni cerkvi Sv. Janeza. V Ljubljani, 31. maja 1910. Žalujoči ostali. ogrebno podjetje „Kookordia' v Ljubljani. Razne prevode Iz nemščine v slovenščina cirkslarjev, piiem in dragih tiskovin oskrbi cene v tej stroki iivežba: aradnik. Naslov v upravništvn »Stav, Saroda*. Pozor pred sleparjem! Naznanjam, da Ivan Grebene doma iz Rašice pri Velikih Laščah ni moj potnik in nima pravice delati ali sklepati za mene kake kupčije. Imenovani je že pred mesecem zaradi sleparij ovaden oblasti, katera ga pa še do danes ni izsledila, in bo vsakdo storil dobro, ako sleparja Ivana Grebenca kjer se bo pojavil, izroči orožnikom. 1911 Eksportna trgovina in zaloga godbenik avtomati« in A. Rasberger. Ljubljana, Sodnijska h/, h ki bi zanesljivo znala sama voditi majhno špecerijsko filialko v Judendorfu pri Ljubnu (Leoben). Znati mora nemško in slovensko govoriti in nemško pisati ter biti vajeni občevanja s kupovalci. Zahteva se navedi^. in dokazilo o dosedanjem službovanju in vposlatev slike. Mesto se zaradi uvedbe v to trgovino po dosedanji prodajalki (sed1 nevestn lahko takoj nastopi ali pa navede zadevni rok. — Naslov: Anton fflanhofer, trgovec, Leoben, Štajersko. 1914 Stonovonle obstoječe iz 3 sob, kuhinje, jedilne shrambe in drugih pritiklin v 1. nadstropju so odda s It junijem, isto- tam je na razpolago več sob za letoviščarjc kakor tudi i po izvanredno nizki ceni. Na razpolago imam pristna vina n. pr. štajerski rizling, bizeljsko belo in rdeče, dolenjski cviček, metličan, muškat refoŠko i. t. d. Gorka in mrzla jedila vedno pn-prarljena posebno domača gnjat, kranjske klobase itd. 1907 Za obilni pose t se priporoča Vinko Oreinik, restavrater. Hotel Vega, Spodnja Šiška št 26. Edvard 2a/crajše% trgovec in posestnik Jvanfca Zakrajsek «>/ , K.+tst£ porožmna. Vrhnika pri Lofu. V UuUfonf. dmt 3t. moja tStO. 1915 Žabico pri JL JtfsMcL