223. Atevilka. Ljubljana, nedeljo 30. septembra. X. leto, 1877. ENSKI l&bftja dan, isvsemii ponedeljke tu dneve po prasmcih, ter velja po pošti preioman xa a v str o-oge rs k e (letele za celo leto lt> cM., za pol luta 8 gld., u fetrt leta 4 gld. — Za Ljobijano bres poSiijanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gla. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na i>jQ de račun* 10 kr. aa mesec, 30 kr. ca četrt leta. — Za tnje deiele toliko *;ec, kolikor poštnina iznaša. — Za goapodo učitelje na ljudskih Šolah in z* velja snitana oena in sicer: Za Ljubljano za 6etrt leta 2 gld. 50 kr.. po polti prejeman za ćetrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od oetiristopne potit-vrate 6 kr , ce se oznanilo enkrat tiska. !> kr., čo se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopuii naj se iavole rrankiratu — Rokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši i*. 3 »gledališka stolba". Opi s-rnfitvo, na katero naj «e blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, esnumla, L j. administrativne reći, je v „Narodni tiskarni" v Kohuauovej hiši. Telegrami »Slovenskemu Narodu". Feterburg 29. sept. Iz Gornjega Studena se oficijalno poroča 28. sept. Povsod je mraz in slabo vreme, na Balkanu je sneg zapedel. Dne 27. sept. so naši možnarji v Šibki začeli streljati na Turke in so zažgali ter v zrak pognali turško klet s smodnikom napolneno. Dne 24. sept. je bil turški napad na rusko avantgardo pri Kleni odbit. Po svojem pobitji pri Cerkovni so zapustili Turki svoje pozicije in so hitro šli v Popkioi nazaj. Potem je povsod mir. Carigrad 27. septembra. Osman paša poroča: V vseh bojih pretečenega tedna so bili Rusi odbiti in so izgubili 8000 (?) mož in 3 kanone. Vtorek so Rusi vzhod njo stran Plevne zopet prijeli z velieimi močmi, mej temi tudi carske garde. Zopet so bili nazuj vrženi. Ruska izguba je bila 1500 mož. Boj se Se nadaljnja. 100.000 Rusov napada P1 e v n o. L o ud u u 27. septembra. Iz Belgrada se v „Tiinesu telegranra 2G. t. m. Iz Rusije je sem prišlo 2 milijona frankov. Mobilizira se dalje. Rusija priganja. — Vidin ima zdaj samo 3000 mož posadk«*, ker je večina šla k Osman paši. Bukarešt 28. septembra. Ruinuni delajo v svojih kopanjih v zemlji velike napredke proti velikej reduti pri Grivici, a ne izgub ljajo vojakov. Močen oddelek ruske konjice je včeraj šel skozi Bukarešt v Bulgarijo. Gospoda Thompsona izgubljeni sin. (Povest Bret II ar tova. Poslovenil P.) (Konec.) „ Glej te ga, no !u nadaljeval je tujec, ne zmenivši so za opomin ter je nesrečnega Karla, prisrčno in brez hlimbe občudujoč njegovo praznično obleko, kakor mu je roka dolga bila, od sebe držal. „ Glej te ga no! Ali mi je to slepar! . . . Karelček jaz sem ponosen zarad tebe." »Ven!" zakriči gospod Thompson vstavši ter ga grozeče pogleda s svojimi mrzlimi Bta-rikavimi očmi. „Karl, kako se moreš upati!" „Jevik za zobe, starec! Karelček, kdo pa je oni stari norec? Kaj? »Tiho, Sloveče ! . . . Na .. . tu . . . pij !w S tresočimi rokami napolni Kari Thompson ča.-ico z rumom. aNa, izpij pa pojdi .... do jutri . . . do ... . kedar češ .... pa zdaj, zdaj nas zapusti !u Šumi a 2G. peptembra. („N. Fr. Pr.B) Ker je zavoljo grdega vremena vedno bolj teško voziti živež in strelivo za vojsko, za to je vojska Mehemeif Alijeva 24. t. m. zopet nazaj šla v svoja prejšnja trdna razpoloženja na Črnem Lomu. Sumili 2G. septembra. Sulejman paša poroča, daje nekaj sto bulgarskih vstašev sotesko Teke, mej Šibko in Sofijo, zaselo in odtod hotelo operacije Sulejmanove motiti. Sulejman je poslal tri bataljone proti Teke-soteski in je razpodil vstaše potem, ko jim je precej velike izgube prouzročil. Sarajevo 27. septembra. (N. W. T.) V Bosni se vedno bolj pojavlja obsedno stanje. Mnogo ljudij je bilo zopet zaprtih in vojne sodbe ostro delajo. Mnogo municije in gorskih ka-nonov se je poslalo od turške strani na srbsko mejo v Višegrad. Dubrovnik 27. septembra. Dve tisoč Črnogorcev je prišlo na vzhodnjo stran T robinja in pozvalo več občin, naj se y 24 urah udajo. V Trebinji je proglašeno obsedno stanje. Vojska. Zopet so jedno lažnjivo turško zmago po svetu trosili nemški listi kakor „N. Fr. Pr.tt, „Triester Ztg.u, „Laibacher Ztg." in drugi taki turkoljubivi lažnjivci. Poročali so v telegramu iz Sunilo, da je Osman paša Ruse pri Plevni na vzhodnej straui zopet zmagal in jim 8000 mož ter tri kanone vzel. Ta telegram je od 2G. t. m. Dau kasneje pa turška vlada iz Carigrada otieijalno poroča, da je le v vseh bojih 8000 Rusov palo, v zad- Še pndno je mogel nesrečnik izpiti, ga je starček, ves bled od jeze, za vrat prijel. Z močnimi svojimi rokami ga je na pol vlekel na pol nesel skozi okolo stoječo tropu prestrašenih gostov in dospuv.ši do vrat, katera so sluge na stežaj odprli, hotel ga je uže ven vreči, kar mu zavpije Kari Thompson, kakor zbudivši se iz omotice: „Stojte!" Starček postoji. Skozi odprta vrata pri -hitita veter in megla v sobo. „Kuj to pomeni?" vpraša grozeči pogled v Karla upiraje. „Nič ... pa pustite ga! ... Za božjo voljo, pustite ga! . . . Počakajte do jutri . . . No storite tega . . . Prosim . . . vsaj nocoj ne storite tega!" liodi si, da ju bilo v glasu mladega moža kaj tacega ali pa v dotiki z ustavljajočini se nesrečnikom, katerega se je s svojimi silnimi rokami bil oklenil — neki skrivnosten, nejasen strah stisnil ju starčku srce. „Kdo,u Šepetal je z zamolklim glasom. „Kdo je ta človek ?- Kari nij odgovoril. njem boji na vzhodnjej strani pa le 1500, da pa boj še dalje traje, in da 100.000 Rusov prijemlje Turke. To se vse drugače glasi! Omenjamo le, da naša uradna „Laibacher Zeitung" ponatisne lažnjiv Šumelski telegram, a niti ne omeni oficijalnega carigradskega, da le bralce slepari. Za kako dolgo? Največji ruski vspeh pretečenega tedna je gotovo ta, da se je glavni poveljnik turški Mehomet-Ali s svojo vojsko pred Rusi od Jantre na Lom nazaj pomaknil. Vse je gledalo na Jantro; tam je bilo glavno zanimanje. Nemški in magjarski časniki so uže vsak dan poročali, da tam bode hitra glavna turška zmaga, s katero „bodo Rusi na Dunav vrženi" in sicer zdaj brž brž, predno še Rusi dobodo pomoči, predno še garde pridejo. In rusko „Novoje Vremja" na pr. piše 24. septembra: „Če se Mehemet-Aliju posreči obdržati odločno zmago, potem nam ne ostane druzega, nego popustiti blokado Plevne, očistiti Šibko in Trnovo, in to bode ravnosilno izgubi letošnje kampanje. Ali pa stoji Mehemet-Ali na višini te svoje naloge? — Na to vprašanje so zdaj dejanja odgovorila. Nij stal! Umaknil se je nazaj precej, ko je prvič na Kuse trčil. Ruska zmaga pri Cerkovni ima čedalje važnejše nasledke. Laz nji vos t nemških časopise v. Prijatelj časnika „Finanzielle Fragmente" si je dal truda ter sestavil iz raznih dunajskih listov vojskina poročila, katera so se pozneje i/.kazala kot neresnična, kot huin-bug. Bitve, za katere ne vedo ni Rusi, ni Turki, so bile v „Neue Fr. Pr." 13., v „ Poberite se!u zagrmel je gospod Thompson nad svojimi gosti, ki so se okolo njega gujeli. „Karl .... sem k meni! .... Jaz ti ukazujem .... Jaz .... jaz .... jaz .... te prosim !^. . . . Povej mi, kilo jo ta mladi človek !u Le dva človeka sta slišala odgovor, ki je prišel Karlu Thonipsonu iz ust, toliko, da ga je bilo unieti: »Vaš sin!" * Ko je na bledih, peščenih gričih dan napočil, so bili vsi gosti iz gospoda Thompsona dvoran izginili. Medlo so šo brlele luči v zapuščenih sobanah. Pa vendar nijao bile popolnem zapuščene. V enem kotu mrzle sobe so tičale tri človeške postave, kakor da bi se grele druga pri drugoj. Eden je ležal na sefi in spal trdo spauje pijanosti; ob vznožji mu je Bedel tisti, ki je bil po imenu Kari Thompson znan; in poleg njiju je preplašenega obraza ves skrčen čepel gospod Thompson — strmeč pred sebe s svojimi starkastimi očmi, laute v kolena in roke k ušesom tiščeč, „Presse- 3M v .Deutsche Zeitung" 7., y „Fremdenblatt" l.f v „N. W. Tagblatt" 19., ▼ ,ExtrablattB 17., t „Morgenpost* 5., v „Vorstadt-Ztg." 9., v „Tagespresse" 2., v „\Viener Abendpost" 1. V teh bitkah je palo po poročilih: .N. P. Presse" 390.000 Rusov, „Prese" 12.000 Rusov, „Deu. Ztg." 176.000 Rusov in 5000 Rurauncev (poleg tega omenja ta list, da so Turki zapodili jeden rusk polk v Dunav), nN. \V. Tagblatt" 210.000 Rusov, wExtrablatt" 380.000 Rusov, „Morgenpost" 140.000 Rusov, „Fremdenblatt" 27.000 Rusov, „Vorstadt-Zeitug" 10.000 Rusov, „Tages-presse" 4000 Rusov. O turških izgubah tako malo govore, kakor Turki sami. Iz Šibke so se Rusi umeknili po poročilih: „N. Fr. Presse" 7krat, „N. W. Tagblatta" llkrat, „Presse" 4krat, ,,Extrablatta" 7krat, „Vorstadt Zei-tunge" 3 krat, Tagespresse" lkrat, „Frem-denblatta" lkrat, „Wiener Abendposte" 2krat. Razven tega javlja uže trikrat „Pressi" nje dopisnik, da je carjev glavni stan bil preložen v Švistovo, kar pa pozneje zmirom preklicuje kot „neresnično." Naj znamenitejše je pak, da so izza tretjega naskoka na Plevno, ki se, kakor znano, tudi nij posrečil Rusom, jeli tudi „oficijozni" in sicer „polu"- in „pravofi-cijozni" listi delati senzacije. A to zadnje je še bolj smešno, ker se.tem listom pišejo članki uže nekaj dnij za naprej. Najbolj se je pa osmešila zadnji teden „W. Abendposta," ki je v uvodnem članku izpodila Ruse iz soteske pri Šibki, a je sama jeden dan prej prinesla iz Peterburga in iz Carigrada telegrafična po-poročila, da imajo še Rusi Šibko. Iz državnega zbora. Z Dnnaja 27. septembra. [Izv. dop.] Ministerski predsednik knez Auersperg je v denašnji seji odgovoril na interpolacijo nekaterih turkofilskih poslancev o orijentalnom vprašanji. Ponavljal je, da se bode Avstrija, kakor dozdaj, tako zanaprej strogo nevtralitete držala. Kar pa se tiče druzega vprašanja, po katerem bi Avstrija morala zabraniti Srbiji, ko bi htela vojno napovedati Turčiji, je minister po pravici nekako ironično opomnil, da nevtraliteto ohraniti, ob jednem pa aktivno postopati proti Srbiji, je nemogoče. Sicer pa on na tako vprašanje ne more odgovarjati. Interpelantom 8e je poznalo, da s tem odgovorom nijso zadovoljni. Mogoče kakor da bi se hotel zapreti prosečemu glasu, ki je žalostno donel po celi sobi. „Bog mi je priča," rekel je ta glas, „da vas nij sem navlaSč varal. Itne, ki sem je vam oni večer povedal, bilo je prvo, ki mi je na misel prišlo — ime onega človeka, ki sem mislil, da je uže mrtev, nesrečnega tovariša moje sramote. In ko ste me izpraševali, porabil sem, kar sem vedel o njem, da bi ganil vam srce^ upaje tako svojo prostost zadobiti — edino le za to, prisezam vam, edino le za to! Pa, ko ste mi rekli, kdo da ste vi, in ko se mi je odprl pogled v novo življenje .... tedaj .... o tedaj ... O gospod, kakor resnično sem bil gladen, brez doma, brez upanja, ko sem vam hotel vaš denar ukrasti — tako gotovo sem bil sit življenja, nesrečen, ves obupen, ko sem vam vašo ljubezen ukradel." Starček se nij ganil. Na svojem mehkem ležišči je mirno smrčal z nova najdeni izgubljeni sin. „Jaz nijsem si imel zopet očeta prido- tedaj, da bodo zahtevali debato, a dvomim, da bi večina zbornice se odločila, za tako neplodno govorjenje. Potem se je nadaljevala debata o pri -hodninskem davku. Predlog, da bi tudi višji oficirji bili temu davku podvrženi, nij obveljal. Kar pa zadeva uradnike, se je sklenilo, da ima odbor Se enkrat pretresovati in potem storiti predlog, ali bode ta postava tudi za uradnike veljala, ali se ima posebna postava napraviti. Oe se uradniki uvrste pod to postavo, potem bi nižji uradniki do 1000 gold. letne plače več davka plačevali, nego so dozdaj ; čem višji pa so uradniki, razmerno tem menj bi jim trebalo plačevati, kar je vse uže povedano bilo v „SIov. Nar." Naglaševalo se je tedaj, da bi na tak način baš višji uradniki, katerim so tako še le leta 1809 bile plače zdatno povikšane, spet dobili povikšano plačo, za 200, 300 do 600 gold., koliko bi pač odslej imeli manjšega prihodninskega davka. Pri sedanji sestavi državnega zbora nij lehko misliti, da bi se kaj tacega sklenilo, kar bi obtežilo višji uradniški stan. Govor slovenskega poslanca g. V. Pfeiferja. (V državnem zboru v debati o reformi davkov, 21. septembra 1877.) Redko kedaj so pri tako temeljito in natanko preudarjenih stvareh, kakor ste davkar-ska reforma in to, oko o česar se ona prav za prav vrti, osobni dohodninski davek, tako protivne, skoraj bi rekel sovražne misli, in predlogi izrekavali se, zatorej mi naj bode dovoljeno, da iščem, kje je uzrok tem razlikam, katerih pravo izpoznanje je za razjašnjenje našim razpravam zelo potrebno. Jaz mislim, da uzrok temu nij v opombi jednega čestitih predgovornikov, da je v odboru vladala prava zmešnjava različnih mnenj; tudi ne nahajam uzroka v opombi druzega gospoda kolega, ki je dejal, da se sploh ne zavedamo o prvih ciljih in namerah naše dav-karske reforme ; tudi koncem ne v očitanji tretjega, da so zapletajo in motajo najrazno-vrstnejša vprašanja, ter Be najvažnejša ne obravnavajo dovolj temeljito čisto; — v tem jaz pojasnila ne nahajam, pač pa v tem, da nij dohodninski davek tolikanj davek, kolikor je načelo. biti. Jaz nikoli drugega doma nijsem poznal, razun tega. Velika je bila izkušnjava za mene. Jaz sem bil srečen — prav srečen." Vstal je in stopil pred starčka. „Ne bojte se, da bi kedaj jaz branil Vašemu Binu do njegove dedščine. Denes zapustim ta kraj in se nikdar ne vrnem. Svet je velik in vaši dobroti se imam zahvaliti, da vem zdaj, kako se pošteno kruh služi. Z Bogcm! Nečete mi v roko seči ? . . . Naj bo! Z Bogom ! Obrnil se je, hoteč oditi. Pa ko je prišel do vrat, se je naenkrat zopet nazaj podal, vzel je Btaro glavo mej svoje roke in jo poljubil. „Karl!" Nič odgovora. „Karl!" Prestrašen vstane starček in primaja do vrat. Rila so odprta. Nič mu nij skozi nj h bilo na uho, nego zamolkli šum vzbujajočega se velikega mesta, in v tem šumu so se izgubili za zmirom stopinje izgubljenega sinu. To načelo zahteva, da je tisto, na kar se davek naloži to, kar bi tudi zmirom imelo biti, namreč dohodek in le čisti dohodek. Ker je pa bilo težko, najti to načelo, mislilo se je, da je dovelj, ako se poseže po nekaterih posebno vidnih predmetih premoženja in ako se znesek, dobljen od njih, obloži z davkom, češ, da se s tem tudi zadene dohodek kakor tak. Tako so se začeli vsi neposredni davki. Naše denašnje razvite pravne razmere, načelo javnosti, katero si pot prodira v upravnej Btroki poleg razvoja zdrave samouprave in izdatnih pravnih kontrol, pomagajo dandenes finančnej upravi, da neposredno pobira dohodek, ter mogoče delajo, da se neposredno naklada davek nanj. Princip progresivnega dohodninskega davka je: popolnem odpovedati se preteklosti in ne več obdavkovati dohodek, kateri se le iz samih posameznih prihodkov sluti, najti uzrok na-mestu prikazni, torej nakladanje bremena na pravi in čisti prihodek v razmerji z njega velikostjo. In ravno, ker je dohodninski davek princip, ki ima izpodriniti vso sedanjo zgrado neposrednih davkov in davkov od prihoda, stav-ljajo mu ovire v vseh krogih, katerih interesov se dotika. Ali, da izpolni dohodninski davek svoj očiščen namen, namreč, da počasi izpodrine davek od zneska in obdavkovanja čistega dohodka po svojem kvantitativnem gospodarskem vplivu, potreba je, da se mu odmeri v organizmu davkovske sisteme primerno in pripravno mesto. Pri tem je paziti na tri momente. Prvi obsega velikost dohodka, katero se ima prijeti z dohodninskim davkom; drugi obsega mero razdelitve.j, tretji naposled obsega popolno zjednačenje tega davka v vseh njegovih pravnih učinkih z davkom od vsega zneska ali z drugo besedo: prvi moment je vprašanje po najmanjšem davku; drugo vprašanje o progresiji; a tretje o prikladah. Kar se zadnjih dveh toček tiče, pridržujem si, izpregovoriti o njih svoje misli, kadar pridejo dotični paragrafi na vrsto, a tukaj naj omenim samo prve točke, o najmanjšem zaslužku ali eksistenčni minimum, pri katerem se navadno stališče socijalne oportunitete zamenjuje sč stališčem misli primerne porabe dohodninskega davka. Ne da bi olajšali nižje in ubožnejše društvene razrede ter jih sprijaznili z dohodninskim davkom, naj bi se pri eksistenčnem mi-nimu osvobojali dohodninskega davka, nego samo zato bi se to godilo, ker pri takem imetku, kjer se govori o tem minimu, nikier nij gospodarstvene ga pojma o čistej dohodnini, ki se ie tedaj more tako imenovati, kadar poleg vseh najpotrebnejših troškov za vsakdanje življenje še kaj ostaje. Pomanjkanje imetka, na kateri se more naložiti davek, pomanjkanje, katero izrazujemo navadno v pregovoru: nkjer nič nij, tam je tudi cesar pravico izgubil kaj vzeti", a nobenega drugega socialističnega motiva nij, kateri opravičuje najmanjšo bitnost. Ako pa vprašamo po visokosti tega najmanjšega zneska za eksistenco kot davka prostega imetka, moramo omeniti, da umstveno in mislim primerno leži sodilo najmanjšemu zaslužku v tako majhenej dohodnini, da se Ž njo komaj more skrbeti za življenja potrebe, ali pa tudi vćaai celo tega ne. Ali vendar baš v tem se ne skladajo predlogi odbora za davkov reformo z vladinim predložkom, kateri v §. l. cistej dohodnini letnih 600 gl. jednake davke nalaze vsem obdacencem, dočira odbor v §. 3., odstavek 3 predlaga dohodnine za Dunaj 600 gl., v zaprtih mestih 500 gl. in na kmetih 400 gl. Ta razlika je gotovo zelo velika, kajti ona tretji del najmanjšega zneska za eksistenco dvomljiv dela. K temu prihaja še razlikovanje in razno obravnavanje z mestom in s kmeti! To razliko nahajamo sicer v najraznovrstnejših administrativnih zakonih in uredbah, ali je zelo neopravičena. Taka je tudi v našem slučaji, kajti tu manjka popolnem temeljnega pogoja in predsoda, da je na kmetih vse bolj po ceni, nego po mestih. A vendar nij to tako, gospoda moja, kajti da-si letajo po kmetih mnogi golobje okolo človeka, vendar mu pečeni še nikdar nijso prileteli v usta, vsaj, kolikor je meni znano. Velikansk razvoj, do katerega so dan de nes dospela kupčijska sredstva ter silno pri-važanje vseh potrebščin življenja v mesta, izjednačili so cene v obče tako, da skoraj nij razlike nobene, ali kupi človek v mestu ali na kmetih. To velja, kakor je gosp. poslanec L i enim c h er dobro rekel, za povžitno blago, a kar se tiče obrtrijskega blaga, je celo na kmetih mnogo dražje; zatorej je razločevanje cene življenja v mestih in na kmetih pri sedanjih razmerah popolnem neprimerno in tedaj neopravičeno. Ako torej absolutno moramo na pičlem kruhu najmanjše potrebe za življenje tudi od-krbovati, ozirati Be je za njega kvantitativno stopnjevanje samo na jedno točko, katero je po-vdarjal denes spoštovani gospod poslanec dunajske trgovinske zbornice, in ta je familijski stan, namreč v toliko, ali ima kedo z 400, 500 ali G00 goldinarji preživeti sebe samega ali pa tudi še svojo rodo vi no. Ako mora mnogo članov družine živeti o najmanjšem zaslužku, je to v pravem pomenu besede težava in manjka jim često najpotrebnejšega življenja, dočim samotar v razmerji s «elo družino se 600 gld. uže še izhajati more. Opustimo torej razliko mej mestmm in kmetskim življenjem popolnem, ter stopnujmo najmanjši potreben za življenje zaslužek po gori imenovanih faktičnih okolnostih, namreč ali Be ima s takovim zaslužkom od hran jeva ti jedna jedina osoba, ali mora uzdržavati poleg sebe še svojo družino; v prvem slučaji bodi ta eksistenčni minimum najmanjši zaslužek 600, v drugem 700 gld. Nikakor pa ne mislim s tem uvesti nazore rimskega „Lex Julia Poppaea" v eks. minimum nego sili me v to čisto naravna misel, katero uči presilna logika, namreč, da vsakega bitja usta v fizičnem svetu morajo jesti, so hrane potrebna. Zatorej predlagam, ponavliajoč svoje nazore v kratko, da se prvi odstavek §. l.ima glasiti promenjen tako-le (bere): „Vsak član kraljevin in dežel, ki so zastopane v državnem zboru, kateri ne dobiva vse letne čiste dohodnine, ako je sam 600 gld., ako ima družino rediti pa 700 gld., plača osobni dohodninski davek." Da se jemlje najmanjši zaslužek v §. 1. je, kolikor se meni zdi, bolj konsekventno in logično prav, kakor tudi po obliki pravilnejše, kakor, da bi se vzel v §. 3., ki določuje izjeme, kajti imenovane osobe so po eks. mi-nimu sploh davka proste, ker nemajo primerne gospodarstvene, čiste dohodnine in se zatorej ne mogo osi o bojati dolžnostij, katerih niti nikoli imeli nijso. Pravici na korist torej priporočam svoj predlog, naj ga blagovoli sprejeti visoki zbor. Politični razgled. V Li ubli a ni 29 septembra. Vesnrievie Rudolf je prišel 27. t. m. v Insbruk, ki je bil slovesno okinčan. Sprejeli so pa navdušeno. Priho l tuicev k odkritju Rudolfovega spomenika je velikansk. ne vedo, kako bi se zadržali v orijentalnoj politiki. Oni bi radi bili prijatelji Slovanov, ki so pod turškim jarmom, in jim svobode žele. Ali ker meniio, da morajo Rusa Črtiti, nijso zadovoljni, da bi jih Rus osvobodil. Odgovor oi . od 25. do 27. Beptombra: Ivan Podslep, siromak, 69 1. za kapom. — Ma-rijeta Drobim, đninarlnva soproga, 60J.t i» otirpnen-jem pljuč. — Frančiška Ogrin. prodice otrok, "22 iu., za otrpnenjem pljuč. Amalija Križnar, liči vdove delavčeve, 20 L za Bušico. — Antonija Behar, delavke hči, 9 1., za senom. — Ana Ahčin, ključal-ničarja otrok, 11 m., za vnetico grli. — Gregor Rebolj, kajžar, 73 1., za pljučno ugnjido. — Valentin Pohlin, predi lec, Š3 1, za Bušico. — Marij h t a Grnic-kar, osobojnica, 61 I., za sušico — Ana Skof, Bta-rinarja soproga, 67 ]., za otrpnonjom p.juč. — Ivan Toinan, agent, 31 I., za rakom v želodcu. Trine c«^ne v Ljubljani 29. septembra t. 1. PSenica hektoliter 10 gld. 07 kr.; — rež 6 gl. 82 kr.; — ječmen f> gld. 52 kr.; — oves 3 gld — 25 kr.; ajda 6 gld. 50 kr.; — proso 5 gld. 52 kr. ,— koruza 6 gold. 40 kr.; krompir 100 kilogramov 3 gld. 04 kr.; — fižol hektoliter 7 gld. 50 kr; inam.. kilogram — gl. 94 kr.; — mast — gld. 82 kr.; — špoh trisen — gld. 72 kr.; — špeh povojen — gld. 76 kr.; Jajce po 2»/» kr.;— mleka liter 7 kr.; govedniiie kilogram 54 kr.; — teletnino 01 kr.; - svinjaku meso 54 kr.; — sena 100 kilogramov 1 gld. 7d kr _ slame 1 gold. 70 kr.; — drva trda 4 kv. metro\ 6 gold 50 kr.: mebka 4 gld 50 kr. Dunajska borza 29 septembra. (Izvirno telegratično poročdo.) Enotni drž. d. Ig v bankovcih . <>4 gld. 45 kr. Enotni drž. dolg v srebru . . 66 „ 90 „ Zlata renta........ 74 „ 90 w 1-60 drž. posojilo..... 111 „ „ Akcije narodno banke .... 851 „ — „ Kreditne akcije...... 21!» ,, 60 „ London......... 1M ■ 90 Napol.......... 9 „ »9V, A C. kr. cekini....... & „ 68Vs » Srebro ......... 104 B 10 Državne marke...... 57 „ 75 „ Za jesensko in zimsko dobo so priporoča najnovejšega in n a i o k u sn o j š ega hUif/u in ter/r/A-ot; (286—1) C. Wannischa, v Ljubljani, na mostnem trgu št. 7. Vsak icmanii bodo kmalu* IV štirnajstih dneh) na svitlo prišle kuharske bukve pod naslovom: „Slovenska Marica", ali navod, navadna in imenitna Jedila oKuttno kuhati. Spisala in na svito dala Magdalena Pleiweisova. Da so bukve „Sloveuska kuharica" občinstvu jako priljubljene in koristno, dokaz temu je urna razprodaja prvega natisa, ker jo pa drugi uatis pomnožen in popravljen /. novo in staro mero, upaino, da bodo našo slovenske kuharice radostno po njih segalo. (B2J—3J Na prodaj so sadna tlrv\ es*a (pritlična in visoka), lopi grmiči in drevje. (285—1) Natančneje se poiz*e pri W. Mavru, lekarnarju v Ljubljani, na Marijinem trgu. Ženitna ponudba. Premožen posestnik se želi oženiti s pobožno žensko srednjo starosti, katera bi imela okolo 2« 00 gld. premoženja. Pisma naj se pošiljajo pod naslovom: J. T., poMtc ri'Ntautc, l.juhl jttmt. (277—3) ;xxxxxxxxxxxxxxx Cistenje in izboljšanje vina | 7j iiiurz.rlj.slio žolco, X najboljše, najpripravnejše, ceno in dozdaj nedoseženo sred- ^ 8tvo, da vino cisti, da mu da lepo svitlobo in da mu J\ vzame slabi sodov in gnjilobni okus. Poduk v obeh de- ^ zelnik jezikih zastonj. Naj se obrača na agenturo A. y^ llartmanua v Ljubljani. 227—10) \H*MMH*UnHKUnHKUX*HUHH%* x n n n X * n n x n Poziv staršem in jerobom! Obleke za dijake vsako velikosti, tudi specijalnosti v otročjih, oblačilih, po čudno nizkej ceni, dobivajo so pri (247—6) 31. Netimann-u, v Ljubljani, slonove ulice, Luhnan-ova hiša. Zahvala in priporočilo. 1 Podpisana se prisrčno zahvaljuje p. t. občinstvu, ki je obiskovalo celih M let lioivl ..pri .Tloliči" prod in po smrti njo soproga g. F. Sunku, ter prosi uljudno, dajo z dozdanjim zaupanjem šo nadalje počastiti blagovoli, ter naznanja, ua bodo odsiej so ustanovila v Hotelu „Evropa" Najobilnojšo svojo skrb bodo imela, da ugodi častitim gostom z izvrstnimi J«*tlili, dobrim lio/lcr evim M j"i ras on-pivoin in s i>i-Jivimi mi I orn imi > ini i/, g. Tavčarja kleti. Postrežba bode kakor doslej tako tudi pO so.laj točna. Tudi sprejetuljo vsakorSna naročila za napravo jiajckilii& in vc«*tkrij za družbe, v hotelu in drugod, za svatbe, iu vse drugo priložnosti — vse po najnižjej ceni iu najbolj Se l'1''1' djeno. Z odličnim spoštovanjem (282—1) Lujiza Šunko. ♦ • ♦ ■ ItekijJ r i i i i l i Premoženje znaša 31. decembra 1876 .....gld. 5,451.807J Škodo je plačalo društvo od 1. 18 A do 1876 . . „ 16,013.244.— Glavno opravništvo za Kranjsko in spodnje Štajersko se uljudno priporoča za naročila za zavarovanko proti škodi po »guji, im iivljeuje, iu zrcult* proti vlomu. Posebno pak vabi k zavarovanji na 1 '.83 f Peštansko zavarovalno društvo zavaruje na življenje po raznih načinih: da izplača zavarovalni znesek po smrti zavarovanca, ali kader doseže odiočeno starost (otrokom doto, in tudi za pokojščino. Glavno opravništvo v Ljubljani jo zmirom pripravljeno vprašanja odgovarjati, pogoje razjasniti iu podati tarife. Prane 3Z)ro3n.ilr, pisarna glavnega opravništva v Ljubljani, (272—i) kongresni trg št. 14 v II. n dstropji. Javna izjava!! Neugodne razmere nas silijo, da razpustimo svoj eta-blissement na Dunaj i in da vso zalogo blaga razprodamo pod fabriško ceno. Da urno razprodamo, prodamo za samo sledeče praktične iu dobre predmete: 1 precizijska ura s priročno verižico vred; jamči so za eno loto za pravilno hojo. 1 mizna lampa s varnostnim goriv«.ni, j.iku praktična. 1 mizni prt, eleganten, pisan, iz rine autorsko volno. ll> jeklorezcv, kopijo slavnih mojstrov, s katerimi se dve sobi lehko okiiičaie. 1 kuhalni aparat za čaj, s katerim su \ Uiiumah skuha najboljši čaj. 1 terakota-kip, ob enem gorivo, lino ifcuettui, kinča vsako salonsko mi/.-.. 1 domino, kompleten, v leseni škatli'- 1 škatlja za sladkor, palisandrov lom okinčana in z voksirnim zaporom. 1 kleščo za sladkor, iz vedno bele kovine. 6 kosov arom. zdravilnega mila od dr. Duponta. 6 miznih nožev z močnimi rogovi in jeklenimi rezali. 6 vilic z močnimi rogovi. 6 zlic, c. kr. patentiranih, vedno belih. 6 kavnih žlic, c. kr. patentiranih, vedno belih. 1 žlica za juho, c. kr. patent, masivna. 1 žlica za mleko, c. kr. patent., masivna. £0 kosov. les, z naj.epšim kiporezuiiu de- Vseh teh naštetih DO "kosov stane skup samo j^;, ISa.. /.a \• preduieie •-• jamei. l.-,..:^.i j K|nC|mf. % ereinlute Export-Ii.ompairnie, llddlUV. \\ieu, Burgring 3. Naročila z dežele proti povzetju urno. (250—4) Izdatelj in urednik Ju&ip Jureji LattMiib m t)bk .Narodne tiskarne". 392262