151. SrtlFIta. . IIMIM, i a*. I. jillji m. XLIX. Icio. .Sicvenski Narod" Ttlfa po pcitli za Avsiro-Ogrsfc«: « u Nemčljo: ccio leta skupa] naprej • K 25- I cdo Icto naprej . . # . K 30'— pol leti M 1^-— I četrt leta * * * A-*n I M Amerlko in vse druge dežele I ni mesec . • • . . 2-30 ■ ce'o leto naprej . • • . K 35.— Vpralanjera glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica a!! značka. SpraraUtTO (tpodaj, dvorile !evo), RcaHova ulica &L 5, ttltfoa 61SS. Itfeata vlak £aa iv«ier Urtcmii aetfelj* 1» pramslk«. inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 20 vio., za dvakrat po 18 v:n., za trikrat a ti večkrat po 16 vin. Parte in zahva.s vrsta 25 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upiavništvu naj se pošiljajo narcnhitne, reklamacije, insertU L % d, io je administrativne atvari. •^——— Fosmm«iaa itsvilk« valja 10 vinar|«v. ■ Na plamena narobila brez istodobne vpo^latve naročnine $% ne odta. „Marodna tlaliaraa« telefon at SS. .Slovenski Narod* velja ▼ Ljubljani na dom dostavljen: « v upravništvu prejtrnan: ce!o Icto naprej • • • . K 24 — ce!o leto naprej . , ..§ • K 22-— pol leta......12*- pol leta „ • .' . . . U—' četrt leta „ • .... 6-— Četrt leta „ .. •; . ■* • • 5^0 na mesec „ •'"*• •* • . 2*— na mesec „ .-.'•^# • l'9O Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. k Đredntftro: KaaUoTa ulica st 5 (v pritllčju levo,) telefon si. 34. ______ i Va^aV. ^bbV ^^b^b^ a^B^ ^aaf aaaa^ aaaa\ mbbjmj^» ^^» ^^^^ | 11U*I UjI'SčihfIi lltlilliilU. NAŠE URADNO * POKOCiLO. Dunaj, 4. julija. (Kor. urad.) Uradilo razgiašajo: Rusko bojišče. V Bukovini so zavrnife naše čete posamezne ruske šunke. Pri Kolomeji ?e nadaluve no.; z nezmanjsano Ijuicsno. Od Ri»?ov zapadno mesta izvršeni napadi nišo Imeli nspeha. Na severu, jujjovzhod-no Thimača prodirajo avstro-ogrske I-i nemške čete tifpe^no naprej. V VoHniJi je peskuša! sovražnik 7adržat! naše prodiranje z v mno-7 cah izvršeninii napadi. B!l je po-^sodi s težkimi izgubami odbit. Namestrnk načelnika gene^alrega štaba pl. H o f e r, fmi. NEMŠKO URADNO POROĆILO. Berolin. 4. julija. (Kor. urad.) \Volffov urad poroča: Veliki glavni stan: Vzhodno bojišče. Arrnadna skupina g f m. v. Hindcnburga. Po na mnogih točka!? zvi^an? de-lavnosi" artiljerije so Rusi zvečer in penoči ranadli na fronti Naroško jezero - Smorsoa, vzhodno Višnjeva i;a već krajlh: z znatnim! sMa^i na r.beh straneh Srnorg^na. pri Bouu-tah. severovzhcr:ir> Kr^va in pri Sloikovi ^čjani. iugovzhodno Visnfe-va. Dosegli ni«o nobenih nspehov, rač pa so uirpeli težke iw?bc. A r ina dna skupina ?rfm. princa L e o p o I d a Bavarske g a. Krepki nrotisunki naših čet ?o ^^I na mnogih mestih. kjcr se ]c bilo ^početka Rusom rK>srcčV^o naprećo-vatU povicni uspe? ni. Pri tem smo -v Teli 13 častnikov in 1SS3 mož. A r ni a d n a skupina g e n c r. von Linsingcna. Tuđi včeraj so Ruv-I z močn'rni clel*-*iia nanovo orihHe'imi četami v lino^ic^h navali*! na naše prodira-p.ie. BHi so poraženi. Naši napadi so *Trdob?!i nadalje na prostoru. A r iii a ci n a skupina g c n c r. grofa B o t hm e r j a. Jugovzhodno Tlumača so naše Cet poUbnjie v bržem prodiranju Ruse na 2i) km široki fronti in do 10 km gioboko nazaj. Vrhovno iinradno vodstvo. **iika pri Koionicj! se nadaljuic / :iezmanjš?no Ijutc^tjo. ZJi se, da se nagibu odiočitev vedno balj na našo srran. Med tem ko si Rusi v centru in na naseni desneni krilu nišo mogli priboriti nobenesci nadaljnega uspeha. so coživeli na naseni Icvcm krilu občuten poraz. Naše in nem-ske čete so udarile v srečnem proti-sunku pri Tlmniiču s tako silo na ri> sJio fronto, da so potisnile sovražni-ka na 20 km široki crti za 10 km na-/d\ proti Obcit\*nu. Položaj pri Ko-Jonieji postaja torej polagoma pedo-ben siiuvaciji na velinjskeni bojišču: prvotnim ruskim uspehom sledi zastoj in kinalu tuđi nazadovanje. — V Voiimfi sami se branik) Rusi proti uspešni prciiofenzivi rašili in nem-skili čet 7, ljuiimi pratinapadi. Rusko rradr»o poročilo z dne ?. julija nava-ja crto mea vas.io Kobče in kolonijo Ožgari kot torišče posebno liudih bo-jc\. \ as Kobče so skoraj tik ob Stiru južno Sckula in so torej nemške c'ctc ćeli prostor od Linjevke ob Sto-findu do Stira žc zopet osvojile. Ko-Jon;ja Ozcjari leži 18 in ool km zapadno Kobč. južno rcke Siohoda nod Torčinom. Žc iz teli dvcli navedb ie razvidno napredovanje naših volinj-skih operacij. Da nameravrajo Rusi rnićrti tuđi z večjirm" n?pad» na Hin-dcnburjjovo in princa Leo^olda nr-nado. postaja vedno jasnejše. Na virog\h točlnti pri Dvinsku do niočvirij pri Pinsku stresanje in-fanterije. Boji ob Šcari. Vojni poročevalci javljajo: V prostoru med Ališanko in Ščaro ob železnici Brest Litovsk - Minsk so pričeli Rusi dne 2. julija z bobnajo-čim ognjem na pozicije avtrijskih in neinških čet, ki se bore pod povelj-stvom Reneralobrsta Woyrscha. Na-to so se razvili živahni infanterijski boji, ki se trajajo. Cesa se boie ruski voja^ki strokovnjaki. :=Kolnische Zeitung" poroča: »Ruskoje Slovo« piše: Do odločilne bitke za Kovel ni prišlo. Zato Nemci ne upaio neupravičenot da se jim bo posrećilo, predreti našo fronto ob Stohodu podobno, kakor io $e pre-drl Mackenscn lani ob Dunajcu. Naše operacije proti Lvovu so vsled nem-ških nmnevrov v našem boku resno ogrožene. ipiii italijanski sladi 06 Mi. NAŠE URADNO POROClLO. Duna.u 4. julija. (Kor. urad.) Uradno razglašajo: Italijansko bojišče. Na^a fronia med monetn in Gri-žSm bi ti om ?c Je n^haiala zveCcr in četo iiOč pod najsiintjšhn topovskim ognjem ter je fciia neprestana napa-cJena. Naiijiute]is sovražnikovi napori so bi?! tokrat naperjeni proti hrbtu vzhodno Tržiča, ki so ga naše črno-vosniške čete proti sedmim napadom pcpo!noma držale. Italijans'ti šunki proti ns^žm poziciiim pri Ba^ni, ob hr-bii Kofciču in vzhodno Sele so bili te kisto, cJelon^a v boj« moža protf možu, odbiti. Pred hrifcom Sv. Mi-fi?e!a Je preprečil že optenj naše ar-tiijeriie predi^anje sovražne pehote. Sevemo Sudanske doline so se pcnesrečill italiianski napadi na na-^e pozicija oh goronjem toku notoka JVteso. Tud? feverno doHne Sosina so odbHc na^e čete \eč moćnih so-vražniko^ih s:?iikov. Včerajj smo vjie'l 177 Itr.Hianov. Nadporočnfk F'oind je sestreiH svoje tretje sc-\ražno letalo. Nametnik načelnika generalnoga štaba pl. H 6 f c r , fml. ITALUANSKO URADNO POROClLO. 2. julija. Med Adižo in Brento so naše čete neutrudljivo nadalje-vale ofenzivo. V Vallarsi je napadla infanterija sovražno fronto med Zu-g;no Torto in Foppijanem. Naša artiljerija je intenzivno obstreljevala fort Pozzachio. Na protom Pasubija se ic sovražnik žilavo upiral v utrjenih pozicijab od hriha Spin do Cosmago-na. Na fronti Posina - Asti:o se je razsirilo zavzetje hriba Majo in za-sedli smo južna pobočja hriba Selug-gio. Sovražni oddelki, ki so se se-verno Pedescalle vgnezđili. so bili pognani v beg: z jurišem in so pustili za seboj orožja in municije. Na planoti Asiaga boji med patruljami v severni kotlini doline Assa. Na ostali fronti do Kraške planote nikakega pomembnega dogodka. V odseku med Selcami in Tržičem so osvojile naše čete s sijajnim napadjm nove strelske jarke in vjele 126 mož. Pro-tinapad se ic zlomil z iako težkimi izgubami. Sovražni letalci so vrgli bombe na nekatere kraje ob spod-nji Soči. Nihče ni bi! ranjen. Materijalna škoda je neznatna. • » • O novi fronti. V »Tribuni« piše general Morsi o bojil? na tirolski meji, da je sovražnik na svojem umiku dospel do crte, ki stoji pod varstvom njegove težke artiljerije, kateri je pripisati pri svo-ječasni avstro - cgrski ofenzivi glavni uspeh in katero se zopet občuti. Raditega se je tuđi zopet ojačil odpor. Cadornovo zadnje u pa nje. Pariški »Eclair« piše, da Imiija napenja sedaj največje sile, ker daje i ruska pomoč v Bukovini Cadorni najboljše morda pa tildi zadnje upa-nje. Glavna stvar je sedaj ofenziva na kraški plano-t i. Samo tam bi mogel Cadorna učinkovito prodirati. Trentin je po-stranskega pomena. Zavratno italijansko boievanle. Dunaj, 3. julija. Iz vojnoporoče-valskega stana se poroča: V nekem italijanskem članku se zatrjuje, da pri zadnjih bojih armad-ne skupine nadvojvode Evgena je bil od poveljstva te armadne skupine izdan ukaz, katerega se je tuđi po-slušalo, da naj se ne dela vjetnikov. — Nasproti temu se ugotavlja, da tak ukaz ni bil izdan. Najboljši dokaas proti italiianski trditvi je v dejstvu, da od srede maja je bilo prFaraiadtri skupini nadvojvode Evgena vjetih in živih odposlanih v notranje dežele okoli 50.000 Italijanov. V ostalem je tendenca italijanskega članka precej prozorna. Članek hoče vsled porazov na južnem Tirolsl^em padlo moralo italijanskih čet s tem dvigniti in na-stopiti proti nag^enju itaIi)anskiH vo- % iakov, da se dajo vjeti; v to svrho hujska k sovraštvu in maščevanju za dozdevne grozovitosti naših voja-kov. Skupno s tem pa se mora pove-dati. da se je čutilo poveljstvo ar-madne skupine primorano, izdati ukaz, v katerem se priporoča največje nezaupanje napram temu so-vražniku. Dne 25. maja so napadli Italijani neki naš po!k pri Strignu. Pri tem napadu so se poslužili Italijani, alpini in finanzieri, vojne zvijače, da so se z dvignjenimi rokami bližalf lastni rojni crti, da bi potem z me-tanjem bomb predrli crte. Napad je bil zavrnjen v .spopadu.ali polk je izgubi! 70 mož, ined temi 10 mrtvih. Ta slučaj je dal armadnemu povelj* stvu povod za ukaz, da je četam do^' povedati, da se more od sovražjiika. Chonchette. Francoski spisal Marccl P r e v o s U (Dalja.) 17. marca. Jutri! Jutri pridc gospod d* Es-carpit. Zdaj ima tri mesece dopusta. V Štiriindvajsetih dneh je poroka in :otem odpotujeta v Italijo. Jaz se takrat povrnem v Vernon. m Louisa me je danes okregala, Ješ da sem svojeglavna in neprijaz-la. Kako naj bom tuđi vesela? So trenotki, ko si ničesar iskreneje ne ^elim, kakor da kako naključje one-fnogoči prihod tega gospoda, da sploh ne priđe in da nikdar več ne slišim kaj o njem. Zvečer mi priha-jajo na jezik srnešne molitve, na primer: »Moj Bog, stori, da bodo vse to same sanje in da te povrnem v ver-nonske čaše, ko sem Louiso prvič spoznala.« Potem zopet premišljujem, da bi, če me dobri Bog usliši, morda ne bile več tako srečne kakor nekdaj. '/.dl se ini, da nisem več tako občut-Ijiva kakor takrat in da Ie radi prc-tcklosti želim, da Louisa poleg mene ne sme nikostar ljubili. Da čita kdff te vrste, gotovo bi i ih ne razumcl. Meni pa je vsc javno. . . . Danes sem prejcla prav pri-srČno pismo od papana. Prav dobro se pocuti, pravi. Niti besediee sicer o tem, kar se ie pripetilo. Tadi jaz hočern pozabiti. 20. marca. Prcdvčcrajsniiin zjutraj je prispcl iz Pariza . . . Dcževalo je in njegova obleka je bila nekoliko blatna; slabo obrit je bil. Zares, ne morem umeti, kako more Louisa trditi, da je lep. Zaročenka ni mogla vzdržati v salonu in ga je pričakovala na pragu hišnih vrat. Jaz sem ostala pri gospe Bćtourne. Nisem pa se mogla premazati, da ne stopim k oknu in dvignem konec zagrinjala. Poljubila sta se, pred kočijažem! Ne razumem Loui-se . . . Nato je on hitro pogledal proti oknu, kjer sejn stala jaz. Pa me vsaj ni opazi 1! Ko se je povrnil iz svoie sobe. je imel snažno obleko in bil je obrit. Izgledal je nekoliko bolje: toda, kakor vsi častniki. ki sem jih vklela v Vernonu, ne zna se civilno opraviti. Sicer se je, opazivši, da ga gledam. oprostil .sam radi nekorektnosti svoje oblcke. Pri obedu je bil, dasi nekoliko razmišljen, prav dobre volje. Večer-ja inu je tekniia, vsa čast. Louisa, ki ie sedefa peleg njega, ni nič jedla. ^?cs čas ga je samo gledala. Kako smešno! Sicer pa tuđi meni ni šio v tek. Čutila sem ^e izmučeno iu srce mi je bilo težko; najra.vše bi bila jokala. Proti svoji volji sem poslušala njegove pripovesti: doživljaje v Kini, v Afriki. Enkrat sem se zasrnejala . . . Toda ta smeh se mi ni prilegel. Oponašala sem si ga. Nočem biti pozorna na tega gospoda. Sovražim ga. Ko je po obedu zapustil salon, je poljubil gospo Betournć in Louiso. Mene je v srcu kar nekaj streslo in ko ine je Louisa, prišedša v svojo sobo, Iiotela poljubiti kakor vsak večer, sem izmaknila glavo in poljub se je zgubil v mojih Iaseh. Vem, kako smešno je. srditi se nad Louiso ... Ta jeza bi bila na mestu proti meni sami. A preveč ne-srečna sem. da morem obvladati svoje srce. Trpim in pri tem ie naj-bridkejše to, da svoje bolesti niko-mur zanikati ne morem. To jutro sem se izgovorila z glavobolom, da mi ni bilo treba priti v salon; prinesli so mi obed v mojo sobo . . . Louisa je iioteia ostati pri meni, preprijazno od nje. Toda ve-dela sem, da bi jo to stalo mnogo sa-mozatajevanja, zahtevala sem torej, da gre \- salon . . . Popoldne so me prišli obiskat . . . Sram me je bilo, da nadlegujem ćelo hišo* in prišla sem k večerji . . . Jean df Escarpit je znova razvijal svoje pripovedo* valne talente. Prav dobro pripovedu-je, toda njegove anekdotc so nezno-sne in me silno utrudijo. Zdi se mi, da je to opazil in hipoma je utihnil ter me motri!. Skoro bi rekla, da mi ta nena-vadni človek bere misli iz oči. Po obedu ni več vodi I konverzacije. V salonu se je vsede! poleg Louise in skupno sta prelistala album. Vselej, kadar sem dvignila se-deča v nasianjaču poleg kamina oči, sem opazila, da so njegove temne oči uprte v me". Moćna, nepredorna hočen biti; od sramu bi umrla, če ugane moje misli. 31. marca. Kaj naj porneni ta novi nemir, ki se naju polašča? Vsa razburjena pi-Šern te vrstice in zavlačuiem pisanje, da se zopet obvladam. Louisa hoče iti spat . . . Pri mali mizici, ob kateri pišem, jo slišim ilite-ti. Ubožica! i Ko sva se nocoj vrnili v svoje sobe, mi je jokaje padla okoli vratu ... Sprva sem jo skušala pomiriti v mnenju, da gre za nervozen napad, kakršnih sem toliko pretrpela med svojo zadnjo boleznilo. A nič ni pomagalo. Padli sva v naslanjač, Louisa meni na kolena. Ihtela je. — Kaj ti je vendar, draga Loui-setta. čemu jočeš? sem jo vpraševa-la. Mari nočeš tega povedati svoji Chonchetti? Ali je ne ljubiš več? Vsa v solzah je skušala govoriti. — Da, da, ljubim te, gotovo! ... On, on ... — Kaj ti je storil veralar? Ali ti je stori! kaj žalega? Zaplakala je. da se je stresla v mojem objemu. Bolj razumela kakor siišala sem njene besede: — iNe ljubi me . . . Ne ljubi me več. Ali na! govorim odkrito? Da, vse po resnici hočein povedati pri tej vsakdanji spovedi. ^alostno je sicer, Če imaš pokvarjeno srce; toda bilo mi je, kakor da se je posvetila v mojem srcu zmagonosna !uč. ko je Lqui-sa izpregovorila te besede. Navzlic temu sem ugovarjala. (Dalje prlhodnJiC.) Stran 2. .aLOVENSKl NAROD% dne 5. Juliji 1916, 151. Itev. ki Je mogel politično jako verolomno postopati. pričakovati tuđi naiza-vratnejši način bojevanja. , DROBNE VESTI IZ ITALIJE. Brigadni poveljnik polkovnik Carlo Oiordana ie padel na bojišču na južnem Tirolskem. Italijansko časopisje naznanja sele sedaj smrt brigadirja polkov-nika Pianija. Piani je bil poveljnik čet na transportnem parniku »Principe Umberto«, ki se je potopil v Otrantu. Italijanska vlada je zopet odredila, da se postavijo splošne opazo-valne postaje radi kolere v srednji in tužni Italiji, kak">r tuđi v jadranskih pristaniških mestih. Italljanski parlament. Budgetna debata. Curiti, 3. julija. (Kor. urad.) Pri podaijšanju budgetnega provizorija do konca decembra 1916 je bilo podanih več pritožb in predlogov. Prevladali so zopet govori članov socijalističke frakcije, posebno so se prito-ževali radi oliupnega finančnega položaja vinorodnih občin. Nadalje se je poudarjala neznosnost plačevanja davkov za uboge in srednje ljudske •loje in zahtevalo se je, rtaj se na-daljnja davčna bremena nalože samo premožnejšim stanovom, kakor tuđi da si država poskrbi nove vire do-hodkov, da si na primer prilasti vse akcijske dividende, ki presegajo šest odstotkov. čule so se tožbe o no-tranji politiki in upravi, ki sta delo-ma brez koristi, deloma uničujeta edinost prebivalstva. dalje o pomanjkanju premota, o draginji sladkorja in o izvajanju zakonov o volni pokoj* nini s strani oblasti. Vojni minister Marone je iz-iavil glede pritožb o sanitetni službi, da je doseženo primerno skupno de-lovanje raznih sanitetnih oddelkov armade med seboj In i Rdečim križem. Finančni minister Meda Je ob-ljubil, da bo upošteval vse naznanje-ne pritožbe, katere so opravičene. Glede sladkornega vprašanja ne more naznaniti nameravanih odredb. Kar se je tikalo razdelitve davkov, pripozna opravičenost podanega so-cijalnega principa, prosi pa, da se ne stavi nikakega tostvamo določenega predloga, ker si mora obdržati vlada svobodno roko in mora sedaj odklo-niti prevzetje novih obveznosti. Zakladni minister Carcano se je bavil s pritožbatni o potrebi mnogih izbrisov v budgetu izdatkov in zagotovil boljšo uporabo zakonov o pokojnim in glede dobave pre-moga. Podaljšanje provizorija je bilo sprejeto. kakor že včeraj sporočeno. Sledil je običajni pozdrav zbor-ničnega predsednika Marcore s strani cne^a poslanca in ministrske-ga predsednika. M a r c o r a je odgo-voril, da upa na zmago in omenjal hrabrost vojakov in rekel, da kralj bo dobil pridevek »Zmagonosni«. Spominjal se je padlih vojakov in so-čustveno posvetil nekaj besed po-slancem. ki so izgubili svoje sinove v vojni in zaklieal »evviva« Italiji, ko Je zagotovil, da Italija nikakor noče nikogar potlačiti k tlom ali poniŽati. Ona hoče samo svoje pravične meje osvojiti in pomagati kulturi in pravičnosti do zmage. Uspešna obramba na zapadu NEMŠKO URADNO POROClLO. Berolm, 4. julija. (Kor. urad.) .Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan: Zapadno b o j I 5č e. Med tem, ko sovražnik severno potoka Ancre ni pooovil svojih napadov, je zastavil moćne sile med Ancreom in Sommeo proti fronti Thtepval * La BoHelle - gozdlč pri Mametzu, južno Sotnme pa proti crti Đarieax - Belloy. Množini \ porabfje-w&h IJndl odgovaiiajo sovražnikove Izgube v našem topnlškem In infan-terf)skem ognju. Napadi so povsodi odbiti. Za vas Hartecourt, severno Sotnme se Je vrsil srdit bo?. Fran-Md, kl $o vdrH t n}o, so vrženi veo. Severovzhodno Ypre^a. zat>adno od La Bassee ter v pokrajini jugo-lapadoo Leosa smo gladko odbili lokalne »ovražne šunke, vzhodno od Moz« pa silne proti bateriji Danilotip napeiiene napade. Opetovana francoska uradna sporočila o zopetiri osvojit vi utrdbe - Tbiaumont In baterije Damioap so ravno take b^.ike, kakor navedbe o števitu v}etnikov pri dogodkih ob Sommei. NetnSke patrulie so vdrfe vriiođ-BO od Armentteresa v antfe^ke i*-▼!d%e oddelke, pri Exbnicku, zapadno Mtihihausena pa v francoske pozicije. Ta so bfll v*etl 1 častrrik In 30 lovcev. Sovražni aeroplani so bili sestre! Jeni: 5 v zračtiem boju brez last-nfh Izgub. 4 z obram^niml topovi: 6 pretnai?anih letaicev se nahaja v naših rok ah. Vrhovno armadno vodstvo. FRANCOSKO UPADNO POROClLO. 3. ju li ja ob 3. popoldne. Severno Somme nišo Nemci ničesar poskusili proti pozicijam, ki so Jih Francozi zavojevah" in uredili. Južno Somme se je boj podnevi in ponoći nadaljeval s popolnim uspehom za Francoze. Na več kakor pet kilome-trov široki fronti so zasedli obe liniji nemske pozicije severno Mereau-courta, ki je v njihovih rokah. do roba vaši Assevillers. Med tema dve-ma pozicijama so v sijajnem boju zavzeh za obrambo urejeno vas Her-becourt in sli naprej južno proti Assevillersu. čigar severni in južni rob je v njihovih rokah. Severno vaši Estree ter med tem in Asseviller-som so Francozi resno napredovali. Med boji so napravili nove vjetnike in vzeli težke topove, katerih števi-lo se ni dognan ». Dne 1. julija so Francozi dognali. «'a je na napadni fronti več kakor 39 nemških bataljo-nov. Po izpovedi vjetnikov jih je 31 popolnoma desorganiziranih, ker so imeli znatne izgube. Većina nemških vojnih vjetnikov je jako mlada, iz njihovih izpovedi izhaja, da je bil pri-pravljalni ogenj francoske artiljerije silno učinkovit. UniČil ni samo obrambne naprave« nego tuđi razdrl zve^e Ka desno in na levo. zadržal dovoz žhil in onemogočil sporočanje povelj. — Med napadom 1. julija so bila francoska letala gospodarji fronte. Prikazalo se je samo devet nemških letai. a nobeno ni preletelo fran-coskih lmij. Eno je bilo uničeno, dva nemška privezana balona sta bila ^gana. — Južno Avre v okolišu Baucourt in Bois - des - Loges so francoski poizvedovalni oddelki vdrli v nemške jarke in jih očistili z ročni-mi granatami. Pri Lassignv se je posrečil presenetljiv napad na nem-ški jarek v gozdiču Verlot pri Can-ny - sur - Metzu. Druga francoska patmlja je pri Prunavu napravila nekaj vjetnikov in zaplenila strojno puško. — Na levem bregu Mase je bila rcč preče] mirna, ne glede na artiljerijski ogenj na pozicije zapadno vi-Šave 304. Na desnem brepru so Nemci po hudi artiljerijski pripravi moč-no napadli utrdbo Damloup in jo za-vzeli. a kmalu začeti francoski proti-napad je Nemce popolroma nazaj vrgel in zopet zavzel utrdbo. 3. julija ob 11. ponoČi. Severno Somme, kjer je položaj ne-premenjen, ni bilo nič infanterijske-ga delovanja. Južno Somme so se naše Čete, nadalju;oč svoje uspehe vzhodno gozda Mereaucourt, pola-stile danes zjutraj gozda Chapitre in vaši Fenillieres. Dalje južno je bil napaćen Assevillers. mogočno sre-di^če nerr;skin obrambnih naprav in zavzet po sijajnem jurišu naše in-farterije. Južno Assevillersa smo za-vojevali drugo nemsko pozicijo do blizine Kstrćesa. Tekom popoldneva smo prodrli &e čez drugo nemško pozicijo. Vzeii smo Buscours (vzhodno Fenillieresa) in Flancourt. Na tem mestu Je zavojevano ozemlje pet ki-lometrov g!oboko. Sovražna ojače-nja naznanjiena iz okoliša Bel1y - en-Souterre in druga vzhodno Flanco-urta so bila od naše artiljerije obstre-Ijevana in razpršena. Med materija-lorru ki nam je prišlo v roke, je sedem baterij — tri težke — mnogo stroj-rih pui>k in topov za streiske jarke. Drugih taterij ki so bile zavarova-ne s kasematami. Še nišo Štete. Ne-ranjenih vjetnikov je več, kakor SQOO. — Na oheh bregovih Mase ni-kakih infanter^j^kih podjetij; na levem bregu srednje strelianje artiljerije; na desnem bregu močno obstre-•jevan^e okoliša. Poivre, odseka Thi-aumont in baterije. Damloup, ki je sovražnik tekom dneva ni več na-padel. Belgijsko poročilo. 3. julija. Živahno artiljerijsko delovanje na belgijski fronti, kjer )e bilo uspešno izvršeno razdiralno streljanje na nemške pozicije pri Diegrachtemu in Streenstraete-n Na južnem delu belgijske fronte hud boj z ročnimi granatami. ANGLEŠKO URADNO POROČILO. 3. julija. Glavni stan javlja: Boj se nadaJfuje z ljutostjo skoro na ćeli angleškl fronti. Nad Ancro no-bcHe premembe. Obstreljevali smo hudo Thieppal. Pri La Boiselli se vrši težak boj. Severno Fricourta smo pognali svoje pozicije naprej na višja tla. Položaj v tem okdilu obc-ta uspeh. Nemci nadaU«jejo s teškim obstreljevanjem Montaubana, a zdi se, da smo na tej točki dobro pre-skrbljoni. število nemških vjetnikov, ki so na jugu v naših rokah, znaŠa nad 4000. Vreme je naSIm podjetjem ugodno. General Haig Javlja ob 2. uri 30 minut popoldne: V bitki južno Ancre se vroče nadaljuje boj. Ohranili smo vse pozicije, ki smo jih včeraj pridobili. Posebno hud je bil boj pri Boiselle in pri Avillersu. Včeraj so angleške Čete vdrle v vas Boiselle. Boj se nadaljuje v vaši. Pri Avillersu se vrši boj z menjajočfcn se uspehom. Z napadom zgodaj zjutraj smo zavojevali del sovražnih obrambnih naprav. Na naša zbirališča ]e prišlo 400 vjetnikov. — Naša letala so bila včeraj jako delavna. Sovražna letala, ki so v velikih oddelkih posku-sila več napadov, so bila prepodena daleč za lastne linije. 11 sovražnih strojev je bilo prisiljenih iti na tla. Ozemlje angleško - francoske ofenzive. Ozemlje, kjer se odigrava an-gleško - francoska ofenziva, je po-rečje potoka Ancre in reke Somme in prostor severno in južno te pokrajine. 2e prsteklo leto so se bile tu velike bitke, zlasti pri Albertu ob Ancreu in pri Friseu ob Sommi. Zdi se, da se Francozi in Angleži boju-jejo v mešanih zborih. Glavni kraji za francosko - angleško fronto so Doullens Amien, Albert. 2elezniške zveze za to fronto so jako ugodne in med obema kriioma francosko - an-gleške napadalne armade tečeta dve železniški progi. Dosedaj se daste razločevati dve napadalni skupini: ena v protoru od Gommecourta do La Boiselle, druga na obeh bregovih rcke Somme. Bitka ob Sommi. Rotterdam, 4. julija. Posebni yl-vestitelj »Times« v francoskem glav-nem stanu pravi v svojem poročilu, da kolonijalne čete še nišo prišle v ogenj, dasi traja boj že več dni. Pri prvem napadu se je Angležem skoro povsodi posrečilo vdreti v prve nemške linije in zasesti več mest, ki so zdaj trdno v angleških rokah. Boj bo pa trajal Še mnogo dni, dasi je očividno, da ta sunek še nima na-mena, provzročiti končno odločitev. Sedanja oferiziva je največja. kar so jih Angleži doslej napravili. Med pet-dne\Tiitn artiljerijskim obstreljeva-rjem so bile uničene vse nemške zvezne in etapne linije za fronto. ZmaKovanie ie težko. London, 4. julija. (Kor. urad.) Zavezniki imajo pri svoji ofenzivi opraviti s tremi vrstami težav. Pred seboj imajo labirinte strelskih jarkov, več zaporednih linij ovir in vaši, ki jih vežejo podzemski hodniki. Da bi dosegli vaši, ki so premenjene v utr-jene kraje in zvezane med seboj s podzemskimi hodniki in skrivališČi, so morali napadalci zavojevati strel-ske jarke, ki so jih obvladovale do zadnjega trenotka skrite strojne puške. Ker so stari strelski jarki po-vsem razbiti, morajo napadalci zavojevati vedno nove strelske jarke. — Lahko ranjenih je računano po od-stotkih jako mnogo; kake štiri petine vseh. Vzlic popolnosti artiljeristične priprave, se je zgodilo, da so žične ovfre ostale nepoškodovane. Napadalci so na takih krajih imeli največ-je izgube. Nemci rabijo za obrambo največ strojne puške, ki jih skriv-nostno spravijo iz podzemskih skrivalice in jih hrabro rahijo. Nemškl odpor. »Dailv Mail« piše: Nemci sploh nišo odgovarjali na pripravi jalni artiljerijski ogenj. Sele ko je infanteri-ia začela jurišati, so zadoneli daleko-nosni nemški topovi in zmanjšali besnost napadov. Ko so prišli Angleži na ishod neke vast, so bili sprejeti s strašnim ognjem iz strojnih pušk in z ročnimi granatami. Boj je traial vso soboto in so bile na obeh straneh velike izgube. 5e ljutej-ši je bi! nemški odpor pri Fricourtu. Za vsak kraj je bilo treba hudih bojev, vsaka polrazdrta hiŠa je bila mala trdniava. Naivečje težave so imeli Anglezi južno te llfiiie. Glasovi anglešklh Ilstov. London, 3. julija. (Kor. urad.) Reuter Javlja: Večerni listi govore o angleško - francoski ofenzivi z re-zerviranimi, jako treznimi izrazi. »Westminster Gazette« pravi: Pri-dobitev na ozemlju je v tej vojni ma-lega potnena, glavno je, da pridobi-mo in obranimo inicijativo m da bo-mo na koncu operacrj razmeroma moenejši kakor sovražnik. — »Pali Mali Gazette« piše podrobno in pravi : Naša politika je politika rnetodič-ne*a napadanja. — Ta politika ne bo prinesla hitrih, dramatičnih do-godkov, a upamo, da bomo sovraž-nika z naŠo municijo in našimi raz-strelivi korak za korakom izčrpali. Ncvtralna sodba o franeosko-an- fcieškl ofenzivi. Amsterdam, 4. i uli ja. (Kor. urad.) »Nieuwe van der Dag« pišejo o ofenzivi na zapadu: Defenzivna moč nemških armad mora biti ogromna in mora njihovo ofenzivno silo še prekapati, kaiti rezultati, ki so jih dosegli zavezniki s svojo skrbno in dolgo pripravljeno ofenzivo, so pre-cej neznatni. Letalci nad LUlem. Berolin, 4. julija. »Kreuzzeltung« javlja: Letalsko brodovje je zopet Lille močno obmetavalo z bombami. Poškodbe na poslopjih so velike. Od-rešenikova cerkev je razbita, več mirnih prebivalcev je bilo ubitih ali ranjenih. Lloyd - Georges — vojni minister. »Dailv Chronicle« javlja, da je Imenovanje municijskega ministra Llovd - Georges za vojnega ministra na mesto potopljenega lorda Kitche-nerja že sklenena stvar. Irska. Hag. 3. julija. General Maxwoll je angleškemu ministrstvu osebno razložil, da je neizogibno potrebno, pustiti ves čas vojne veliko gamizijo na Trskem, tuđi če bi obveljali pred-logi ministra Lloyda - Georgesa. Hag, 3. julija. Velika večina an-gleških konservativnih listov se za-vzema za to, naj se izvrši smrtna ob-sodba Sira Rogerja Casmenta, do-čim se liberalni listi temu upri-rajo, poudarjajoč, da bi bilo nespa-metno in morda tuđi nevarno, dati Irski ravno zdaj novega mučenika. Dogodki na Balkanu. NAŠE IN NEMŠKO URADNO POROClLO. Dunaj, 4. julija. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: Jugovzhodno bojišče. Neizpremenjeno. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fm!. Berolin, 4. julija. (Kor. urad.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan: Balkansko bojišče. Nobenih pomembnih dogodkov. Vrhovno armadno vodstvo. * Priprave v Makedoniji. Preko Lugana poročajo: Vojnim poročevalcem v Solunu ni več do-voljeno obiskati fronto in sicer radi priprav, ki se \TŠijo za skorajšnjo ofenzivo generala Sarraila. Protektorat nad Solunom. Neues VViener Journal« javlja iz Sofije: »Narodna Pravda« čuje yl di-plomatskega vira, da se zgodi v kratkem proklamiranje angleškega protektorata nad Solunom in zase-denimi kraji grške Macedonije po izgledu v Egiptu. Dalfe da je med Angleško in Srbijo sklenjena pogodba, da dobi to, zdaj po AngleŽih za-sedeno ozemlje, Srbija. Solunski grški častniki pred fran- coskim vojnim sodiščem. Lodon, 3. julija. (Kor. urad.) Reuter poroča iz Soluna: Policija je aretirala 10 subalternih grških čast-nikov. ki so bili v soboto napadli iz-dajatelja venizelističnega lista »Ri-zosparis«. Castnike so prepeljali v zapare; postavljeni bodo pred francosko vojno sodišče. TURSKO URADNO POROClLO. 3. julija. Glavni stan javlja: Fronta ob Iraku: Nobene premembe. — V južni Perziji so Rusi pri umiku dne 28. junija pasirali ponoči Harunabad in so s svojimi glavnimi silami naglo bežali v smeri na Mahi-dešt. Močna zadnja straža, ki so jo bili zapustili v Harunabadu, se ni mogla ubraniti našega zasledovanja in je bila dne 29. junija prisiljena, zapustiti Harunabad in se umakniti v smeri ruske glavne sile. Carigrad, 4. julija. Po Ijutem boju zapadno Kermanšarm dne 30. junija. so se Rusi umaknili. Pred Ker-manšahom se nišo mogli vzdržati in so 1. julija Turkl zasedli mesto. Zasedenie Perzije. Dukarešt, 4. julija. Angleška in Rusija sta popolnoma na tihem zasedli Perzija. Obe državi sta se do-govoriii glede razdelitve interesnih sfer In se je vsaka polastila ene. Ruski del so ruske čete že popolnoma za&edle, a tuđi zasedenje angleškega dela je že večinoma izvedeno. Angleži so zasedli Hirman, da bi perzijsko mejo zavarovali proti Afganistanu in Beludžistanu. Perzija ima sicer še lastno vlado, a ta ne more nič samostojnega storiti. Po vojni bo Peraija izgksila tuđi iz zcmljevida. Ogrski državni zbor. V seji poslanske zbornice dne 4. t. m. je bil na razpravi zakonski nacrt o novi vojni podpori za javne uradnike. Finančni minister je po-jasnil, da dobe uradniki od 11. do 9. činovnega razreda 35% svoje plače kot novo vojno doklado, uradniki 8. in 7. razreda 30 odstotkov, drugi pa 25 odstotkov. Najmanj dobi vsak uradnik 600 K, diurnisti dobe pol-drugokrat toliko vojne podpore, kakor so je dobivali doslej. Minister je poudarjal, da ogrski drž. uradniki po tej podpori ne bodo na slabšem, kakor uradniki v Avstriji in v Nemči-ji, nego ćelo na boljšem. 'Posl. grof Batthvanv je predlagal, naj vpliva vlada, kjer more na zasebna podjet-ja, da dovolijo svojemu osebju ena-ko pomoč, posl. Jakabffv pa je za-hteval, naj se sploh ustanovi nova podlaga za zboljšanje dogodkov vseh javnih nastavljencev. Razne politične vesti. = Hrvatski sabor je bil včeraj odgođen. Pred zaključkom seje so sklenili poslanci. da se naj vsakemu odtegne od dijet po 50 kron. Od tako nabrane svote se naj izroči polovica Ciril - Metodovi družbi za Istro, polovica pa za Izobrazbo hrvatskih vojnih invalidov. = Trije evropski tabori. »Rus-skoe Slovo« ve baje iz dobrega vira, da se za čas po vojni pripravlja raz-delitev Evrope na tri tabore. Doslej se je Ie vedelo, da nastaneta dve skupini: Srednja Evropa centralnih držav in na pariški konferenci ustvarjena gospodarska četverozve-za. Zdaj se je pa začelo še gibanje za ustanovitev gospodarske zveze nevtralnih držav, ki naj varuje ne-vtralce v borbi med gospodarsko če-tverozvezo in srednjo Evropo. Zlasti na Skandinavskem, na Nizozem-skem in v Svici se boje, da bi jih gospodarska vojna velikih držav lahko ćelo zadušila, če se pravočasno ne zavarujeio. Pogajanja za nevtralno zvezo se že pripravljajo. RgzmePB v Srbiji. Dunaj, 30. junija. (Kor. urad.) >Politische Korrespondenz« piše: Član spodnje zbornice Bryce je pred kratkim vprašal vlado, ali jej je znano, da v Srbiji vsak dan Ijudje umirajo lakote in da je tamkajšnje prebivalstvo obnemoglo do skrajno-sti vsled pomanjkanja živil. Lord C e c i 1 je odgovoril. da ne more dvomrti po dosedanjih izkušnjah glede postopanja s prebivalstvom v pokrajinah, katere je sovražnik za-sedel, da je položaj jako resen. Odgovor Lorda Cecila izdaja posebno hudobijo in nepremišljenost, kajti on ni prav nič podučen o položaju prebivalstva v Srbiji, sicer bi bil gotovo navedel kak zgled. Na podlagl dejanskih razmer v Srbiji je treba napram njegovi obdolžitvi izjaviti naslednje: Trditev. da v Srbiji vsak dan Ijudje umirajo lakote in da prebivalstvo sploh težko trpi vsled lakote, je debela neresnica. Avstro - ogrska vojaška uprava je smatrala v zase-> denem ozemlju Srbije od začetka dalje aprovizacijo prebivalstva in ob-delovanje polja za eno svojih najvaž- i nejših nalog. Posrečilo se jej je tuđi, da je zadostila tej nalogi brez ruje pomoči. Velike težkoče, s katerimi se je bilo boriti vsled pomanjkanja pomožnih sredstev, delavskih moči, vpreg itd., so bile premagane. Po-skrbelo se je za preživljanje najprvo z erarnimi sredstvi in potem se je uredil potrebni dovoz moke in koru-ze. Od 1. februarja 1916 se je dovo-lik) srbskim državnim nameščen-cem in drugim potrebnim osebam penzije in podpore. V Belem gradu kjer je prebivalstvo od letošnjega januarja od 15.000 na 80.000 narast-lo, so bile stiske z uspehom odstranjene. Okoli 10.000 oseb dobiva tu dnevno brezplačno oskrbo. V vsem zasedenem ozemlju so se ustanovile razne dobrotvorne naprave. Kme-tijstvo se je jako pospeševalo z bogatim dovozom setve in kmetijske-ga orodja. Ker je mogla avstro-ogr-ska vojaška uprava in ^ ker more skrbeti za preživljanje prebivalstva v zasedenem ozemlju Srbije z lastni-mi močmi, ni potrebe za uredbo raz-deljevanja in nadzorovanja živil, ki bi jih morda nevtralne države po-šiljale v Srbijo, kakoršna je baje sprožena po Brvcesovem vprašanju na Angleškem. Vojaška uprava izvr-šuje to nalogo po lastnem sklepu in iz človeškega čustvovanja, ne ozira-je se na nikake obveznosti, ki bi se pokazale po mislih lorda Cecila kot odškodnina za olajšave, ki so bile dane od entetnih držav za zboljšanje položaja na Poljskem. Vstrež-nost. ki se izkazuje pomožni akciji ameri$kega Rdečega križa in ženev* 151. «ev. .SLOVhNSKi NAROD*, dne 5. julija i»ib. . Stran 3. skega pamožnega odbora v Srbiji, ne tiči v nezadostnem delovanfu av-stro - ogrske vojaške uprave za pre-hranjevanje prebivalstva, marveč temelji izključno na mednarodni vljud-nosti napram humanim prizade-vanjejTL/ /T., ^ ^ 'Razgovor z generalnim guberna-toriem Srbije. »Berlfner TagbTatu" priobCuje razgovor z generalnim gubemator-jem Srbije fml. grofom Salis-See-wisom, ki je med drugim dejal: Srb-$ki narod je izmučen in si želi miru. Pri tem pa ni opustil upanja« da bo Srbija enkrat zopet svobodna in ne-zmanjšana. Val tega upanja se dvig-ne pri vsakem najmanjšem uspehu naših sovražnikov. Značilno je, da vstajajo med narodom »proroki«, ka-terim ljudstvo slepo verjame. Tako je neki kmet pri Užicah prorokova!, da bodo Avstrijci, ki so bili prvič sedem dni v Belgradu, ostali sedaj v srbski prestolnici sedem mesecev. Ko pa je teh sedem mesecev poteklo, je prorok popravil svojo napoved, češ, da sedem mesecev tekočega leta. Dal nam je torej še Čas do konca I ,'julija. Ne manjka tuđi dalekosežnih •: lojaritetnih • izjav, toda treba je v vsakem slučaju razJoČevati, ali so diktirane od pravega spoznanja položaja ali pa so le izrjdki oportunizma. Mi zahtevamo, da se prehival-stvo natančno ravna po fzdanih na-redbah, najstrožje kaznujemo vsak prestopek proti zakonom, Izključuje-ttto vsako politično delrvanje, pri tem pa sktršamo s pravično upravo povzd-feniti zmisel za disciplino in red- Dezeia Je imela prevec inteli-jsrentnega proletarstva. preveč politične JnteHgence. Popi se morajo danes posvečati edino le cerkvi in ne smejo biti politični zapelievalci naroda. Konečno so tuđi srbski popi oportunisti. Obšimo Je govoril grof Salis - Seeuis o obsežnih gospodarskih akcifah vojaške uprave. Denar-io vprašanie je urejeno tako, da ima krona prisilni kurz 2 đfriarjev. Z uvedbo latinice v srbske Sole ne na-meravamo odpraviti ćirilice. Ta nai ostane kot kulturni element višiega I reda, dnevni potrebi pa nai služi la-' rinica. katti Srbi nai se v bodoče ori-Tentirajo proti zapadu In ne proti vzhodu. Dokler bodo v Srbiji prebivale! monarhiji sovra^ni elementi, I ho srbsko vprašanfe še vedno ob-stojalo. Gre sedaj za to. afi nai postane ta problem zadeva notranje politike ali ne. Meni kot vojaku se zdi sovražnik v moji lastnt sobi, kier imam pištolo tez. mani nevaren. ka-W pa sovražnfk pred đurmi, kjer :ma revolver on. Tajsi nsmski kabel io nsviđoa roka. Pod tem naslovom je priobćil znani angleški publicist VVilHam Le Queux v londonski reviji »John BulU senzacijonalen članek, katerega pre-vod čitamo v »Berliner Tagblattu«, ki Queuxova »razkritja« prav dobro označuje kot »studijo v stilu Julesa Vernea«. Le Oueux pravi: 2e pred leti sem opozarjal na dejstvo, da imajo Nemci na AngleŠkem izborno poslujočo tajno vohunsko organizacijo, o kateri naš sicer dobri informač-ni urad ni ničesar vedel. Kitchener-jeva smrt mi je dokaz, da so bile moje trditve pravilne. Vest o Kitchener-jevi smrti je bila v tiskovnem uradu objavljena dne 8. junija ob 2. popol-dne; le pol ure pozneje so pro-dajali po berlinskih ulicah že posebne izdaje, ki so naznanjale Kitche-nerjev pogin, medtem ko ie v Kopenhagen, ki ima v London direkten kabel, dospelo poročilo tiskovnega ura-da sele ob 5. popoldne. Nemška »n e-vidna roka« je torej obvestila Berlin po tajni in brzi poti naravnost iz Londona. Na NemŠkem vejo ljudje na ulici popreje za dogodke na An-gleškem, kakor angleška javnost sama. Kot dokaz navajam, da so pri-občili n. pr. italijanski listi gotove podrobnosti o napadih nemških Zep-pelinov na angleške kraje za 24 ur poprej, predno je angleško Časopisje objavilo, da so se ti napadi sploh izvršili. Odkod ta nagla in korektna poročila? Prišla so vsa čez Bazel... Za dokazano smatram, da je nemški generalni štab (katerega brzojavni naslov za poročila njegovih agentov se glasi »št. 70, Berlin«) že dolgo pred vojno vse pripravil. Ker so od avgusta 1914 med nami in Nemci vse prometne zveze pretrgane, se more-Jo nemški špijoni posluževati le dveh sredstev: ali brezžičnega brzojava, ali pa podmorskega kabla. Napraviti hrezžično zvezo z nemško postajo Norddeich ni nikakor težko. Na svo-li lastni brezžični postaji, ki sem si |o napravil z oblastvenim dovolje-njem na morskih klečeh pri Crome-ru, sem prišel opetovano v kontakt tuđi z nemško brezžično štacijo v Norddeictnr. Ali ne morejo doseči lemški špijoni isto?. M zadnjem času i je bil brezžični sistem jako spopol-njen. Posebnih priprav ni treba. Aparat za sprejemanje telegramov se da skriti jt zabojćek za smodke. aparat za oiraajanje brzojavk se da instali-ratirv vsaki hiši, vili na deželi, ki ima električno napeljavo. Prepričan sem, da se nahaja danes na Angleškem ćela vrsta takih nemških brezžičnih postaj, ki korespondiralo po nem-škem sistemu. Naše brezžične šta-cije vlove morda marsikatero »noto« nemških aparatov, pa mislijo, da pri-haja od kake nevtralne ladje, ali z belgijske ali nernške obale in ne su-mijo, da je špijonovo poročilo iz An-gtije v Nemčijo. Mogoce je tuđi, da pošiljajo nemški špijoni svoja poročila naiprej \ Ameriko in sicer kot navadne, prav nedolžno se glaseče brzojavke. V New Yorku to brzojavko »prestavijo« ter z nemško - ame-riške brezžične postaje v Savvilleu pošljejo v Nauen. Ni pa tuđi izključe-no, da je Anglija zvezana z Nemčijo z direktnimi tajnim podmorskim kablom. Leta 1913. so polagali Nemci seveda z dovoljenjem angleške vlade nov kabel v Nordeney. Nemška Iadja »Vulkan« je prispela takrat tuđi v Mundeslev v Norfolku. Jaz sem opazoval polaganje kabla v tajni misiji. Ko je bil kabel v Nordenevu priklopljen na brzojavno postajo, je bila poslana nemškemu cesarju brzojavka nemškega prestolonaslednika, ki se je takrat mudil na Škotskem. Brzojavka se je glasila: »Hurrah fur eine starke Flotte.« Jaz sem takrat izročii prepis te brzojavke angleške-mu informacijskemu uradu. Smatram, da so Nemci ta kabel takrat polagali v poseben namen — namreč za svojo »nevidno roko«. Ladji »Vulkan,« gotovo ni bilo težko, pripraviti na kablu tik preo 20 K: Tospodfi ravnn-tcliu ^ k a 1 e t u se ^kJene rzroči r^-smemo zahvalo za lepo sodelovanje v klavnici. L o v § a se spomni M. Kozaka in sklene se, naj odbor dolo-či podporo kakor za P. Nato zberejo navzoči vsoto 110 kron za fond za vdove in sirote v vojni padlih, katera svota se izroči gosp. županu. Načelnik Kozakse zahvali za lep dar 110 kron, se spomlnja naše armade, ki se hrabro bori za zmago, in zakliče z navdušenjem »slava« našemu cesarju, čemur se vsi navzoči stoje odzovejo s »slava-«kl!ci. — Žan pravi, da ob tako slovesnl prl-liki se je treba spomniti tuđi najsta-rejšega člana za načelnikom gosp. Iv. Košenine, katerega se pozneje spominja tuđi načelnik, rekoČ, da je deloval že pred njim, veliko je bilo njegovo delovanje v zadrugi po geslu: Zadruga mesarjev naj bo kras obrti. Marčan napije še pod-naČelniku Z a j c u, kateri potem sejo zaključi. Fran Z a 1 e c omenja, da bo pozvanih še nekaj članov pod orožje in priporoča načelniku skrb za njihove družine in obrat. Vnel se je po zaključeni seji prav prijeten razgovor v hladni sen-ci. Navzoči so zapeli cesarsko himno. — Omeniamo še, da je zadruga izrocila gospej slavi] enca Kozaka krasen šopek. Pokal ima napis: Svojemu načelniku gospodu Josipu Kozaku zadruga mesarjev in prekaje-valcev v Ljubljani v časten spomin. Ob straneh napisa je letnica 2. 7. 1896,—2. 7. 1916. Mesarska zadruga je res lepo proslavila 201etnico delovanja svojega načelnika. Za plemeniti čin do-voljenih darov zasluži javno priznanje. Dnevne vesti. — JDanes ie praznik bIagovestn]JvOY_ Cirlla in MefoŠa. Rodoljubi nai bi se spomnili ob tej priliki naše šolske družbe. Na Hrvatskem se vrše danes kot na narodni praznik razne prire-ditve in zbirke za istrske hrvatske sole. — Taina pogodba med Nemclio in Avstro - Ogrsko. Z Nizozemskega javljajo »Vossische Zeitung«: »Times« javlja iz Budimpešte, da ima-ta državni kaneler Befhmann - Holl-weg in avstro - ogrski poslanik v Berlinu posvetovanja glede tajne pogodbe, ki nai \o skleneta obe monarhiji za dobo 25 let in ki nai zago-tovi enotno postopanje v vojaskem in zunanjepoiitičnem oziru. »Vossi-sehe Zeitung« dostavlja: Na mero-dajni strani se nam je povedalo, da je ta vest neutemeljena. — Nabiranje kopriv. Glasom uradnih navodil in dolocii je treba pri nabiranju kopriv paziti na slede-če: 1. Koprive se morajo nabirati potem, ko so odevetele, torej nekako ali kuhano kavo; 2. lastnoročno podpisano pismeno izjavo, da njih zaloga kave v množini x kg ne presega potrebšeine za dobo 8 tednov; 3. natančna dokazila. koliko ie znašala njih potrcbsčina kave za dobo oci 1. januaria do 31. decern- I bra 1W5. V to svrho inora napraviti stranka sama izvleček iz svojih knjig za to dobo ter napisati na levo . junija je nastopila ta vesela mlada družba v salonu gostilne »pri Jelenu , kjer je povahijenemu občin-stvu priredila nekaj zabavnih ur. Iz mladih gr! so donele po dvorani nasc krasne narodne in mnoge liubke otroške pesmi. Vsa čast go-^rodični učiteljici Rozi M a r a ž. ki je umela doseći tak uspeh, to pa ne samo pri petju. ampak tuđi pri de-klainaciiah. ki smo jih čuli po kon-cancm pevskem programu. — Naj-večio privlačno silo pa je imela ljub-ka. po voditeljici gospodični Margareti Podkrajsek prirejena gfle-datiska igra >Janko jn Metka«. Med malimi igralci ni bilo zapaziti niti bo-iazliivosti. niti negotovosti. Nastopi so ?e vršili giadko drug za drugim, igralo in relo se je prisrčno. Gospodični Podkrajškovi. ki ie sprožila mi-sel. da se priredi ta dobrodelna predstava, na] bo krasim uspela igra tnajhno plačilr> za trud. ki ga je imela tuđi s pripravami zanio, ugodni ilenarni uspeh, ki ga bodo deležni tuđi v vojni oslepeli slovenski juna-ki. pa nai ]i da vztrajati v njenem Jomovinskem delovanju. Z ozirom na blagi namen, se bo predstava v aadeljo, dne 9. iuhja. ponovila. £csegajvreveć naviece* Te đni se Ta" ie neKT--fcratec^V neki žganjarni na Dunajski cesti nekoliko ćez mero nasrkal in odšel zve-£er proti »Ljubljanskomu popttf. menda iskat prenočišča. Prišel je ne-vedć na evangeljsko pokopaliiče in si tam tavajoć iskal primernega ko-tička. kamor naj bi položi! čez noč svojo težko glavo. Hi po ma mu pa zmanjka tal in možakar zagrmi v za nekega mrliča pripravljeno jamo. Ko se je zavedel, kje )e. je poskušal priti ven, pa ni šio; ob kraju peščena zemlja se je sprott podsipala in tako je padal vedno zopet na dno. Ko je Ie uvidel, da ni re&itve, ga ie začela sprelelavati zona. — živ čez noč v mrtvaški jami — je začel klicati na pomoć, kar so slisali v blizini zaposleni železničarji, ki so jeruševega bratca resili iz mučnega položaja. Povoiea. Z voza je padel štiri-Ietni Emerik Pirnat v Borovnici in dobil pri padcu težke poškodbe. Tatvlna. V Spodnji Siški je bilo ukradeno neki posestnici: dvre zlati damski uri. zlata verižica. trije pr-stani in 200 kron gotovine. Z lipe je padel Stanko Milavc v Linhartov ulici. Pri padcu je poteg-nil s seboj šestletno sestrico, ki je bila na lestvi. Stanko je Ie nekai po-škodovan. sestra pa ima zlomlieno eno roko. Obe^enega so našli včerij do-poldne v tivoiskem gozdu nekega voiaka. Vise! je že vsaj dva meseca. Književnost. — Gjuro Palavršić: U svjetskom ratu. Vijenac soneta. Split 1916. Izdan u korist ^Crvenog križa«. Ta le-pi ciklus sonetov, poln žive in iskrene poezije, se bavi s herojskimi pojavi sedanie svetovne vojne in se po-vzdigrne do mogočnega epskega poleta, koder pesnik slavi svojo rodno dalmatinsko zemljo in njene sinove. Knjižica zasluži, da bi občinstvo se-glo po njej. \'o|na mornarica je na-roČtta večje 5te\-ilc> iztisov. Generalni polkovnik Boroevič. veliki admiral Haus. kontreadmiral Zacharia so se pismeno jako pohvalno izrekli o tej zbirki. Narocila sprejema avtor Gjuro Palavršić. c. kr. viŠji predstojnik sud. kane. Split v Dalmaciji. * Kitaiska republika. Prezident kitajske republike je izdal dekret, s katerim vnovič uveljavija v prvem letu republike izdano ustavo. Od-pravljene so vse premembe, ki so bile pozneje odrejene. Prvi parlament je sklican na dan 1. avgusta. Kazne stvari * Bukov inske oblasti. Iz Lvova poročajo: Bukovinske deždne oblasti so se preselile iz Dome Vatre v ogrski Kološvar. Deželni nredsednik pa se nahaja Ie vedno v Dorni Vatri. * Vojaške vdove in sirote na An-S^eš4em. Vlada je parlamentu sporo-cila. da so do 1. julija padli angleški vojaki zapustili 16.000 vdov in ISO ti-soč sirot. Z ozirom na dejstvo. da služijo v vojni večinoma samci, je to Število jako znatno. * Prodaja hi$ v Zagrebu. Promet z nepremićninami je v Zagrebu jako živahen. V prvih treh mesecih Jetošnjega leta je prešlo v druge roke poslopij in stavbišč v vrednosti 6.930.000 kron. v drugih treh mesecih pa v vrednosti 6.68?.000 kron. * Sodobna frizura. Predsednik *Ecole Nationale de Coiffeure - je iz-umil za pariške dame novo, takozvano 75 mm topovsko frizuro. Iz umet-nih kodrov se napravi nlzka frizura in sicer tako, da gorenji zaviti lasje stoje kakor topovske cevi. Na maj-len razdelek pole« topa* se zatakne mala trobojnica. Upati ]e. da bodo glavice pariških krasotic tako vtrje-ne bolj ndporne napram mosketnu laskanju in da ho treba te rrdnjave z vragovo silo omaiati. " Petrograd v času voine. Tz Petrograda došli Ijudje pripoveduie-jo. da vlada zdaj v tem mestu raz-koinost in razsipnost. kakor se ni-koli. Gledališča so vedno prenapol-njetia in plačuiejo Ijudje pri dohro-delnih predstavah po 18 do 40 rub-ljev za sedež. Luksus je velikanski. Par čevl>ev velja 40 rubljev. mehli-rana soba na mesec do 100 rubljev. V hotelu *Astoria« velia čaj s peei-vcmr E rubljev. a dvorane so vedno Dolne. Ženske vse v najdražji svili. Za bisere in dragocenosti plaćujejo vrelikanske svote. * Voina obvezanost in zakon. »Livcrpool Daily Post and Mercury« javlja nastopno zabavno crtico: Nedavno je neki znani častnik v Liver-Doolu izjavil. da mu največjo težavo v njefovem poslu delajo ženske, ki mu oblegajo vojašnico in se srde na vojaško obvezanost, ker morajo možje vsak teden štiri večere v vo-jašnico. Ena ženska je pridrla k njemu v urad in ga začela psovati, kako to, da mora njen mož žrtvovati svoje noči v vojašnici. Kaj vi pravzaprav mislite. Je rekla, čemu me je oženil? Castnik jej od\Tne mirno: Jaz si ab-selutao tega ne znam pretolmačitL * lom mdaviMkeja kotttalj Centrita ogrrsklh denarnili 1&V&6&V je kupila stari hotel pri angleški kraljici. V tem hetelu so že stanovali: cesar Franc Joief, angleški kralj Edvard VII.. brazilski cesar don Pe-tro U., srbski kralj Milan in španski kralj Allonzo. Tod je pa stanoval ce-lih petnajst let ogrskl p^litik Franc Deak. stvaritelj poravnave med Madžari in med krono ter duševni oče avstro - ogrske nagodbe. V tem hotelu je cesarica Elizabeta ohiskala Franca Dea>a in tod so se dolga leta okrog Deaka zbirali vodilni ministri in državniki madžarski. * Kdo ]o gospod Schanzer? I talijanski poslanec S^hanzer, ki je bil tuđi že dvakrat minister, je dva druga politika pozval na dvoboj, ker sta ga dolžila. da si je i talijansko državljanstvo pri&leparil. V Italiji velja postava, ki doioča jako lahke po-goje ul pridobrtev državljanstva tištim Avstrijcem, ki s«> italijanske narodnosti, dočim so pogoji za druge jako strogi. NacijonaJisti očitajo zdaj Schanzerju, da si je pridobil državljanstvo v Italiji kot tržaški Italijan, dasi sploh ni iz Trsta, nego z Du-naja ali ćelo iz Galicije ter da je v Trstu biva] Ie nekaj mesecev, tako da se pravzaprav ne ve natančno, kdo je gospod Schanzer. * Lord Kitchener in ženske. O Kitchenerju je znano, da ni bil po-seben prijatelj žensk. Soprogo po-veljnika indijske armade ladv Cur-zon je strahovito ježilo, da prihaja v park. v katerega je zjutraj rad pri-tahai Kitchener m ona, obilo navad-nih ljudi, zlasti vojakov. Radi tega je poskrbela ladv Curzon, da se je prepovedalo in se je Izobesila pre-poved pred parkom, da vojaki ne smejo vani. Od tega dneva tuđi Ki-tehnerja ni bilo vec blizu. Ko ga je nekoč slučajno dobila, ga vpraša, zakaj da ga ni več v park. Kitchener odgovori: Vi ste zaprli park vojakom, v naši armadi pa so vsi vojaki. Jaz prav tako. kakor vsak drug. Obrnil je hrbet fini ladv in se ni več briga! za njo. * Ženska zlobnost. Okrajno so-dišče v Gradcu je neki gostibičarko Harnmer zaradi obrekovanja obsodi-Io na 14 dni. Baba je to kazen pošteno zaslužila. Pisarila je namreč ne-kemu vojaku ven v strelske jarke, da mu je žena nezvesta in da se vla-či ćele noči z različnimi moškimi. Ko ie mož prisel domov na dopust, mu je napovedala ^e vrs2polno takih stvari. Seveda je mož potem doma razsajal. Toda žena se je zavedala.da ni nič napačnega storila in !e ?S1a nbrekovalko to^it, Tožsnka pa ni mogla proti obrekovani ženi nič dru-gega navesti, kakor da je enkrat na cesti govorila z vojakom, ki je prijatelj njene^ra moža. in da ie bila en-krat z večjo družbo znank in znan-cev v gostilni. Sodnik je obrekoval-ko po zasluženju oži?osal in il, kakor rečeno, prisodil 14 dni. * Taka ovadba Je Skandal. Oo-spodinje so časih take. da imalo služ-kinje pri njih pravo mučeničko živ-Henie. Taka gosnodinia ie trsrnvčeva žena Jeni Kronsteln. Ta je konČno ovadila svojo ^lu^kinjo, ki je službo ndpovedala. da ii je ukradla krtače in nekai svilenih trakov v vrednosti *S kron. Policija je o sluškinji pnm-čala. da je jako vrlo in pošteno de-kle. Služkinja je pojasnila, da je stara krtača shičaino prišla v njen kovčeg, ničvredne trakove pa da }e pobrala na smetiŠču. Sodnik si ie dal predložiti krtačo in trakove in ie vzkliknil: To naj ima kako vred-nost? Mene bi bilo sram tako krtačo beračici darovati, trakov! pa ?o strgani fn od molov razjedeni- Za take nič vredne stvari nvaditf pošteno de-k!e. je skandal. — Seveđa ie bila služkinia takoj opro^čena. * Monokei na \ngfeškern. Na kontinentu so precej rsdki liudie. ki nosfjo se monokel in tuđi na Angle-skem so bili to navado že skoro po-Dolnoma opustili, ko je naenkrat iz-bruhnila vojna. Ta ie monoklu pridobila novo veljavo. a značilno je, da riosijo zdaj na Angleškem monokle največ civilisti. Temu so vojni nsihologi kmalu našli vzrok. Pravi-io namreč: Monokel vzbuja mnenje. da je njega nositelj posebno dostojanstven čfovek. več ali mani važna rrsennnst. ki se Mstveno razTfKaie od vsakdanjih ljudi. Zato so segli po monoklih ravno tistf civilisti. ki jih vojaška uniforma prav nič ne mika in so se hoteli z monokli odtegniti nadlefirovanjo. naj vstopijo kot pro-stovo^jci v armado. Zdaj. ko imajo tuđi na Angleškern sploSno voia^ko dolžnost. bo pač tuđi mortoklu zopet odklenkalo. * Prtdesctfetntea Ntk# rt? Kra-Ilevcm Gradcu. Dne 3. julij« !© poteklo 50 let od bitke pri Kraljevem Oradcu, v kateri se je odlučila u?o4a Avstrije kot n«mške države. Pru-sija si je v tej bitki priborila nem-ško prvenstvo in Avstrija je morala zapustiti neraiko zvtzo ter h v bo-doče posvetiti svojim narodnim »a- i locam kat nenemika narodnost, država. V bitki pri Kraljevem Gradcu se je borilo na avstrijski strani pod poveljstvom generala Benedeka 215.000 mož s 770 topovi, pruska ar-mada po poveljsivom kralja Viljema je Itela 221.000 mož. Bitka se je pri-čela ob 8. zjutraj z napadom pruske-ga centra pri Saitovi; proti poldnevu se je sreća nagnila že na avstrijsko stran. Vsled samovoljnega postopa-iija generalov grofa Festetisca in Thuna in vsled Benedekove iX>pust-Ijivosti pa so Avstrijci pognali sko-raj ćelo svoje desno krilo na že omajani pruski centrum in to baš v trenotku, ko se je od severa pribli-žala skoraj prepozno došla armada pruskega prestoionaslednika. Bene-dek je nevarnost prepozno opazil. Že ob 1. popoldan so bile čete pru-skega prestolonaslednika v posesti prvih avstrijskih pozicij, ob 3. so osvojili važno opomče Chlum; isto-časno je navalil pruski centrum, ki je napet svoje zadnie moči. Avstrij-ci so se začeli umikati in kmalu je med njimi nastala panika. Njih poraz je bil popolen. Bežali so na Pardu-bice in polne katastrofe jih je obva-rovala Ie izmučenost pruskih čet. ki nrso bile sposobne nemudoma zasle-i dovati umikajoče se Avstrijce. Veliko je pnpomoglo k pruski zmagi tuđi to, da je imela pruska infante-rija že nove puške — iglenice. med tem ko se je naša pehota posluževa-la še starih okornih pušk — spred-njač. Avstrijska artiljerija je bila sicer močnejša in znatno holjŠa kakor pruska, toda odločilnega vpliva na izid bitke si ni mogla izvojevati. Obojestranske izgube so bile za tra-kratne razmere ogromne. Prusi so imeli 360 častnikov in 8812 mož mrtvih in ranjenih, Avstrijci so izgubili pet zastav. 160 topov. nad 20.000 vjetnikov. 330 častnikov in 5328 mož pa je bilo mrtvih. Vest o avstrijskem porazu pri Kraljevem Gradcu je raz-burila ves tedanji svet. V Parizu je je prišlo do protipruskih demanstra-cij — Francozi takrat se nišo vedeli. da jih caka čez štiri leta Sedan. Darila. Upravništvu naših listov so poslali : Za »Zavod za v vojni oslepele vojake-: c. kr. okraj-no sodišče v Črnomlju 34 K (i. s. iz U. 219^16 K 14 in iz U. 231'lf? K 20) in Ivan Oblak iz Vrhnike 50 kron, mesto venca na krsto ge. Verbič. — Skupaj S4 kron. Za C i r i 1 - Metodovodru-Ž b o : Iv. Poc. mornariški urađnik iz Pulja. 2 K. kot mesečni prispevek. ZaRdečikHž: g. postaje-načelnika Megušarja ?inko Maksi iz Dobrepolja je nabral za odstor* gu-gamice 25 kron. Srčna hvala! Podpornemu drugtvn za slovenske Visokošolce na Dunaju so v času od 10. maja 1916 do 30. Junija 1916 darovali: 600 K: Kranjski dežfelni odbor v Ljubljani; 150 K: Kmetska posojilnica ljubljanske okolice; po 20 kron: dr. Frid. Babnik, dvomt in sodni odvetnlk na Dunaju, posojilnica v Logatcu in Ladislav Bevc, inž. poročnfk., v vojni; po 10 K: Adolf Pauser v Novem mestu. dr. Aleksan-der Fatur, žel. kom., in Ivan Okretič, gen. avd., oba na Dunaju. P. Miklav-čič, živinozdraMiik v Kočevju, dr. Jak. Žmavc, gimnazijski profesor, y Ljubljani, in dr. Karol Hinterlechner, rudniški svetnik, na Dunaju; 8 K: zbirka g. Radoslava Knafliča, nad-učitelj v Dobju (po 2 K: Ivan Žagar, provrzor, Radoslav Knaflič, naduči-telj, in Ana Bitenc, učiteljica; po 1 K: Jože Oračnar. župan, in Amalija Tr-žan, trgovka); po 5 K: Mati ja Ma-rinček. notar v Tržiču, vir. Josip Barle, notar v Kozjem, tn Milan Vr-tovec. morn. kom. v Pnljti: 3 K: lien-rik Angerer, dekan v Celovcu; po 2 K: dr. Friinčišek Kogoj. zdravnik na Jesenicah, Juri M. Trunk. mestni župnik v Beljaku. in FraTi Berlec v Kandiji. Vsega skupaj: 902 K, za ka-tere se društveni odbor vsem daro-valcem, v prvi vrsti vis. kranjskemu deželnemu odboru. najvdanej§e zahvaljuje. Za odbor . Majrajrpk: dr. Stan. Lapaine, odvetnik na Dunaju, ., Braunerstrasse 10. Umrli so v Ljubljani: Dne 30. junija: Ana Sinkovec, zasebnica. 33 let, Dunajska cesta 17. Dne 1. iulija: Jan Flik. pešec. v ( rezervni vojaški bolnici na obrtni soli. — Marija Kuhar, učiteljeva vdo-va-hiralka, 40 let. Radeckega cesta st. 9. — Ludovik Oulvas. pionir, v rezervni vojaški bolnici v Marija-nišču. Dne 2. julija: Franc Kosirnik, kurjač južne železnice, 54 let, Trža-ska cesta 24. — Matevž Repe. dela-vec-hiralec, 76 let. Radeckega cesta štev. 9. V deželni bolnici. Dne 27. juniia: Fran Stopar. re-jenec, 2 leti. — Ivana Kožuh, hči zi-darske^a mojstra. 17 me.;scev. —. Fran Petr^včič, ključavničarski po-močnik, 67 let. — Flizaheta Kraše-t vec. hči posestnice, 31 let. Dne 28. junija: Amaliia Mihelič, kontoristinja. 17 let. — Darinko Ko-, niedic. sin stroiarskeGfa po-močnika, 3 leta in pol. Dne 29. junija: Neza Frce, gost-ja, 53 let. Dne 30. Umna: Anton Skuhic, posestnikov sin. 5 let. — Matija Oblak, poljski dninir. 6=5 let. Današnji list obsgp 6 stranu Izdajateli In odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina fn tisk »Narodne tl$karne«. Senzacija nad senzaciji a Samo fte danes 5. ta Jutri 6. faliga; Danebrog ometnlžkl Hira, Kođan). Kriminalna arama » 3 dejanjlk. V glavni vlogi Bl«a FrdhSich. Petek 7. J«ll)as Veliki posebni vežer. MOŽ Z bF&Z|JOu!&Š}. ^•llli -ktekHvski stnzaftiiski roman v 4 ifefaniih. (1600 raetrov.) Smiavila ia vpriiorila Igralo, glavftih vlog A. Berger in L. Ralph, Sobota 8., nedeljo 9., ponedeljek 10. julija: Horle uroto svoje mrtuces. InUrtf imetBl6fcl tlln, Ko 4 a nj. Krasna drama ▼ 4 dejaafih u frUtnMienimi mnctnlkl Klara Wietl, 011 Bltktech^r in Karl Lauiitzra v flavnih vlogah. Torek 11.. sredo 12, četrtek 13. jnlija: Ladljski vodnik. •venska am«tai*kl IUm, Bodasf. HlMfM ara«a ▼ a ««]aa|lh. NikaUl Johaaaaa, UUy B*«k v ^avaik Tla«ak. i Vetorn* predstave na vrtu« i 151. itcv.______________ .SLOVENSKI MAKUU-, ouc 5. julija 1»16.___________________________________________stran 8. I ■ ■ 5 potrtim srcem naznanjamo vscm sorodnikotn, prijateljem in znancem tužno I vtst, da je naš ljubljeni sinko I Darinko Kosijerttc I Iz Gorice, po devetdnevnl mučni bolezni, dne 28. junlja mirno v Gospodu zaspaJ. I 2111 Žalujoči »tariftl. / Zlata svetinja S / Bcrolin, Pariz, Rim itđ.,^r ^^ v^Stritarjeii nlici7. ^/^ Cr. J. Zn zobozdravntk, Moravska Ofttrova« Natančno in temeljito sem preiz-kusil Vašo ustno vodo in Vaš zobni pra?ek, ki ju že dolgo rabim sam kakor tuđi moji bolniki, zato Vam z veseljem izražam svoje mnenje: Ustnih vod in zobnih praSkov se nahaja veliko, toda v resnici dobrih je zelo malo. Bolniki naj se torei poslužujejo le onecja sredstva, o katererp je preizkušnjo in večletna raba izpričala, da je v resnici dobro. n ta je: Seyd!in". Prostovoljna javna dražba pohištva i. t. d. 80 Trfii v soboto dne 8. jun'ja t. 1. na Emonski cesti Stev. 8. w III nadstropju. Kupci se vabijo. TeŠča korespondence, knjigovodstva, stenografi ;e, stroiepisja kakor drugih pisarniških del, toli sluibe- 2!0 9 Prijazne ponudbe pod ^Spretna.' 2109" na upravr\ »Sov. Narodi«. Nove srećke svsfr. Wm frrlža. Glavni dobitki . . . : K 5OO.9OO ,, 300.030 „ 200.00O „ 150.003 najmanji! dobitkl » . v, 30 4 irefeanja vsnko leto. Subskripcijskl kuri K 30- — se lahko podpiSejo pri moj« tanki proti nt- plaČilu nermani 6 K za kos. Bančna hiša 8. Ffschsr, Snnaj IX 3 WifeHfiiter«fra»ffe 41. Ustanovljeno 1895. BV" Proda se par ^g k o n t V starost 4 ozir. 5 let (visokost 15V2 ozir. 153 < pesti\ brez capake, primerna za srednjo in l?'-ko vržnjo, kalccr tuHi tovomi voz m popolno opravo (za par konj). 2105 Naslov pove upravn. »Slov. Naroda«. Vino in sadni mošt od 56 lilrov naprejv suhe hruske od 5 kg naprej in 21O8 novi „Silva" vrcke namizno in zdravilno kislo vodo razpo*il]a no pcvzetja A. O JS E> T pošta Guštanj, Koroško. Posoda se zaračuna po lastni ceni in se oaza; vzr.rre. Sprejmem tuđi ste- klenice t polnitev in proti radan na žel. postaju Spođnjiđravograd. Zeleznato 1090 nino iiiiiii II 111 5L5 U I |i 31 IIIISO^ WSafi3sF lekarnarja P i ceo li ja v Ljubljani, prekaSa v»e slične preparate, ker vsebuje vedno naznanjeno količino Železa in Ima nesporno medicinično \Tednost. Staklenica stane 2a40 K. m najboljše kakovosti se dobi v sod- čkih od 56 li tro v naprej po pri- merno nizki ceni pri 104') SU. RosRer & Go. v Ljubljani. ^^ O .U li/ prazne ođ pelrolcja, feđi2nega ol]a in denai. špirita, kupuj© v vsa'.i množini po najvišjih cenah tvrika lwan Jaia§In9 i Lfubifana, Rimska cesta šfev. 1. Ze zmleta, že s sladkorje n in vsemi ririmesmi v kockah za V, litra kave. toa I3K3 kutka itaae jairio 24 vin. 500 kron plsčam tistemu, kateri rrore rec:, da ni vredno. Kavodilo za ^riyraTi)aafe se frlrsi; 1 tako kocko v pol litru vode h minut kuhats, od osrrra vzeti, 2 r:;nuti jrokrito ru^tri in na^o'jSi kava je gotova. — To no&tf uo Ali]as najmam 20 kock, to je I kg a 4-&G1 1 Ovoj se zaračuni po lastni ceni ! PoŠilja se proti rovzetlu. Srreimem pa na- roćeno b!a?o tuđi nazaj če kateremu np uiaja. 100 kock 5 kg znižana cena K 22—. Naročila sprejema in izvriuje razpošiljalnica Ivan Urek linbljtsa 5, Mestni trg H. 33, đvarlite, desno. io 6 Proti prah a i em, taskinais in izpadanjn las Taano-cMnin Mnra @ai lasa kat^a •krao^u'e laaiiče, odstranjuje lutke m prepreću)© Izpacfarje las. Raxpo!ilja ac i obratno pošto ne manj kot rive steklenici. Zalog« vseh pra'z^uSenfh zdrsvil, madic. iril, medicini. v!n, špec?iali-\%\, najfinejlih parfui?iav, kirurgiikih obvez, svežih mineralnih vod itd. Dež. leKomn m\mn Lea^tPhc vLiobljanl Resfieva restt Št I. polep novoi^rajciicjja Fran |oicfovega iubli. mosta. 18 ▼ te1 lekarnl doblralo zđravila tudl ćlanl bolnUkib blagafa južne ielesaice, o. kr. tobatoe tOTarae !■ okr. bol «.fke blagafne ▼ it«bljami. hlšnica Kjc, pove upravništvo »31o?. Naroda«. 2004 ■A IZBIRO pošilja tuđi na dežeio: . a-nc 2652 BI II T f P|ažč«, jopic«, I II I L kp|l*t koataim«, I II I I lloć>l**«M«fP*-I II I I rilo.modnepred-M U li M mete, sportne klobuke >nsteznike. <>elo solidna ivrdka: M. Krištofič - Bučar Ljubljana, Stari trg 9. Laataa klsa. Fine otroške oblekce s: in krsine oprave, sa V .£&• ^ft Mk l*3ftjam na coljše kakovosti po 7, 9, 12 in 1S iiron; Jasne podlogo in mrežice vseh vrst; „Neril", barva za I»se In br«da od Dr. Dra'lsa po ? in 4 X lasne vo^ in masti; Santpocnzac^ivanfo Ias; šminke in p-iđer pouližni 2. t. đ, prfporoča Šiefa?! Sfrmoli Ljubljana, Pod Trančo št. 1. Poior! Zaradi vpokHc: nia v va;ask9 s?*-z!)d7!tiif9 ie lokal odpri famo za ^ro "ai« biajfa ia sicer V3a&i dan samo od 9 do ! fn ▼ ziedeifo od 9 do 11 ure doioldrn. "8 umetniške/. ^^ B pokrajinske I ^1 se dobe vedno H H v veliki izbiri v H 1 Kp^i&iipfl 9 prešernova ulica 7. B BaB^aaaaaaHBaama^^^^^PSBS^ aaaaama^^riR^sSHSr ^^^^,' -*~ *S^Pa'™crf3P"aw*^^Bwt**'*^»T^3B»SBi3a'yHBVlDr"jaHfcaiBraP a^aflri^im\ ^H^j* £jj^B r^^l ar lail dajejo ^BWBk '^^< ?W^IL -^i aaavf^ar*^ i ^^ ibb^bb flaaaa ^BKBaV\^ai^LaaVl b. dri. pat ST3.fl CIO 10 vinarjev. Dobo se w vsaki trgovini. Hliaia sita J53T za takoj. TKS 2116 Cenj. nonuđbe pod „nOBIOlllOVflnO / 2U6" na uprav. »SIov. Naroda«. Kupim dobro, lahko KOLO. IVAN SEUMG, Ljubljana, Stari trg *tew. 7. 2113 UtkratMf, m^stMO dekle IMo slnibo kot urodoiolko Naslov pove upr. »Si. Nar.« 2029 liče so za stalno stranko malo stanovanje e?ent, v podnajem, z dvema sobama brez oprave pa posebnim vhodom v »sredini mesta. — Ponudbe na uoravn. »Slov Naroda« pod „Stabilno 30' 2094". 2094 = Zelo dober = oddaja: Franc EVSatheis Eggenberg pri Gradcu. V Rrikem aa Dolesfskcsn je takoj na prodaj obstoječe iz solidne biše, prostornih gospodarskih poslopij z velikim dvo-riščem, rasllinjakom, ledenico, parkom, vrtovi, vse skupaj ob cesti, iz vino-^rador, travnikov, njiv itd. Krasna prilika za vsakršno pod-jetje radi ugodne lege in velikih prostornosti, sigurna naložitev kapitala, ali pa tuđi za mirno življenje. 2C54 Poiasnila da:^ dr. 1. HoČOVar, iupan v Srškam. Pri gradnji tovarne v Teslicu (Bosna) se spremno dobrih 01 B ■ JblMfil II? V proti rU'i SO 4o 100 vlntrier na uro, dela 10 do 11 nr dnevno. — Zidarji preko ;0 let idejo laliko na nabor, oni mlajSi, ki so tuđi potrjeni v vojaščino, so tu oproSčeni vojaštva za dobo dela. Delo bo trajalo do božica. — Pismene ponudbe na : Sfavbno podfetfe 2079 Ađatr. Tili, Te;llč, Basnu. Hi&a % goapodarsklm poslopfom Im TiUUm dvorlićeam ao 9**F" proda ** proste roke. Vpraia me C*gnMrl**m «Mca « 6, LmaJstropj*. 2037 Gospodična isče profesorjaoLuetteljico stenografije. Ponudbe pod „A. 2 2110" na oprav. »Slov. Naroda«. 2110 V sredini mesta SO Ođda velika mesečnn soba s posebnim vhodom in razgledom aa. ulico na 2 gospoda s hrano. 2088 Wolfova ulica št. 1,1. nadstr. desno, vr. 6. ===== Izurjen ===== znehanlk so uljudno prlporoia za popravljati šivalne stroje in enaka popravila. Naslov pove uprav. »Slov. Naroda«^ Drvšžali dobro klana in suha 80 proda|a]O pri ALOJZ 2ORMAMU, Stari trg Stev. 32. Ljubljana. 2106 Prodam no?, io norabljen i'MlillildllUJ »OLIVER« (model štev. 6.) 2107 Naslov pove uprav. »Slov. Naroda«. : Hnšinisl: kateri je vajen malih popravil in se tuđi pri električnih napravah malo razume, se tako} sprolmo. lnvahdi imajo prednost. — Ponudbe pod n Industrija / 2033lt na upravništvo »Šlovenskega Naroda«. 2033 Malo trgovsko hišo (trgovino z zalogo ali tuđi prazen lokal) viamem v na]em eventuelno rudi kupim v kakem trgu ali prometni fari na Kranjskem. Ponudbe na upravništvo pod „Trgovina 2QQH!2Qn. (gradić) na najlepšem prostoru trga blizu kolodvora, pripravna za vsako obrt, z veliko njivo in travnikom, z gospodarskim poslopjem in z velikima vrtoma, se pod roko proda pod ugodnim! pOgOjL 2092 Pojasnila daje: Hranllnlca In posojžlnica v Sevnici ob Savi. 60T€L lLW3a ===== Ljtibljong, \{&\G&\>*r$Vsci ulico 22. ===== Ob vsaki uri točna postrežba tndl s pivom. 3 Kavama in prenoći^če. : Ivan Mikec, 2115 * podjetnik. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani n Delniška glavnica 8,000.000 kron. n * S^PitaPjGV3 illlCfl Ž^GVa 2a H#«erwni fondl okroglo 1,000.000 kron. I Poslovalniea c. kr. avstrijske državne razredne loterije- I Podružnice v Splitu, Celovcu. Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Sprejema vloge na knjliico in na tekočl racu in jih obre*tuje po mS^ /g /O iistth. 2% rentnine ođ vlog na knjižice plača banka sama. I Hakaslla voislai wjiftiikii r w—h trtavak, Uvrtajef« w totao ui aalkalaatMi«. I f a # Stnui6.________________________________________________ .SLOVENSKI NAROD', dne 5. jnlija 191«.__________________^ . 151. ««v. Priporočamo našim, ^^ KT|I IKTCIf H PII^ ADI Irt *™* iz edlne slovenske* n gospodinjam - |L-,»aaJ| I\"LIl^l3IVvr V>II\UI\IJv/ |^^,i tovarne v Ljubljani [ Telefon st«. is^ tfr-jfc, ^J*1***" ****' '*• '** *««irfcao podjetniftt vo ; pi9arna za arhitekturo in stavbno- _- # „ «7«. u«tano»iie«« • ■•■■• • tehniika dala j tasarstvo in mizarstvo s strojnim obratom H P3lllfl/1 ft^if linrbi ririnhl U llllhllOni M »tairbaa ia fin. dala, opekarne s strojnim obratom v Za gospodično »amo se ižće prazna soba s kuhinjo. 2095 Ponudbe na upravn »Slov. Naroda« pod „1. avguat 2095". Dobro vpeljano malo mm trgovino v Ljubljani, prevzamem tako]. Ponudbe pod ,;detail 2G35" na upravn. »Slov. Naroda«. 2035 Krasne nmetnlske «• vojne razglednice f^*™* ^'*^"™* ^■™^a»^a» VjjbijV Har^^B^aV d^B-:*Hi^fc ™W^a»^^^aV ^^^^r ^^ai^ aiar^^^^r ■ ^^aaa^^aaaaaa^aaaai § C CM 11 M. Tičar, Ljubljana 1 S * I. specijalna trgovina in založba razglednic ^ ° S na Kranjskem. 625 ^ —> I . cc Km trgovce iiHbmsho Mafve^fa In MafceMelša Izbera! Vsjle naredne pei za štiri glasove. Ixda|atel| 1275 Fran Marolt, učitelj, tjubljana. Vexane K 1*50, v platnu S la80. Naroča se pri izdajatelju in v knjigamah. Rudolf Viđali, Pipan, Istra, podjetnik v raznoillfanlu SOLI sprejema na ročila po zraernih cenah. 2031 04iiIiia!#a T#%n!iAA zdravijo revmati- oiuDCKd lOPlIOB ?-p™«"^ ___________________fr_______ zivcne in ženske biser hrvaških zdravilKšč bolezni. 1646 Krmatac in barske kopeli, masaža. :•: JfajraOtoaktivnejši vrdei (rratske VaHi irskFba od 8 la^*Oam daievrno« = Prospekta daje upravitelj stro zdraviliš&a. = NaJ&olf xm*miw lo Dajbolfi! slov. UutroTanl tedalk goi j&.^jft > iT^^L^^^ J * -^* fjp H V^BEB dal^B ^Hiaa^P ^B ^Bv ^ttt^F j3S ^B ^Ha^aal • * ^^^M^aaV^5*^^^^^^^^^ii^a^Bt *^ ^S 'r m flV ^aV ^^^^^k »«?5^^^^a^B# bolnikov in ranjencev, obros ia gvmasiega blaga, konjaka, ruma ia čaja. ^lero/oniL fichtiiiH. pcrolin, Zadnikarjeve vrećice = zoper golazen. * INF" Velika zaloga najm#4ernejših alamnlkov. HMI iilUUUKu in čepiće v najnovejših fasonah in v veliki izberi 133 i. priporoĆa ————— __ IVAN SOKLIĆ. M^Prlstnl Panama-slamnlkl od 9 K do 90 K. .^g —■ ■!■!■■ li II IH lili " IJL Edna posebnosti | likerja je | Zdravnik iMa Je posebnost iolodtaega likerja lx zdravilnih raaUin, katerl Iz« borno vpllva proti slabosttm v želodcn tor radi toga v nobeni druilni no bi amel manlkatl. KOKS. prvovrsten, gornješlezijskega izvora dobavlja F. & A. UHER LJoblJana, Šelenburgova nllca 4. Popolne opreme otroškega perlla v zalogi za vsako starost pripopoča znana trgovina s perilom C. J. Hamann LJUBLJANA, Mestni trg žte«. 3. Ustanovljeno 1866. 99" Perilo lastnega izdelka. "*38 Delniška glavnica: K 8,000.000—. PODRUŽNICA LJUBLJANA. Rezerve: okrog K 1,000.000—. SPS3JEMA: ^ege na ke^ilce in jih obrestaje po čistih 4I/l%. **%$?' ZMOKTOLA. Menice, devize, vrednostne papine itd. Tioge aa telioči lm tir# raiaa proti najugodnejšemu Fotrataioo : obrestovanju. Dviga se lahko vsak dan brez orim na mora- ^iHTir'11 H»AMs Cckc, nakaznke in akreditive na vsa tu- in inozems&a raesta. torij. Rentni davek plača banka iz svojega. JSEZ** »AJB PRB1IUJME: na blago, iežeče v javnih skladišCih, Brzojavni naslovs JADRANSKI*. ' 10 Telefon St. 257.