Poštnina plačana v gotovini Con« Din ¥~ Stev. 40 V Ljubljani, torek 18. februarja 1941 Uradna pomiritev med Turčije Sil RaIoAFIIA v Ankari je bila snoči podpisana nenapadalna ■ II I#VBJ|IIII|V izava, ki izključuje woine napade ter določa dobro soseščino in boljše gospodarske zveze med Turki in Bolgari Sofija, 18. febr. Bolgarska tiskovna agencija: Turška in bolgarska vlada sla po večkratnih posvetovanjih glede smeri svoje zunanje politike, glede vzajemnih koristi in skupnih ciljev, ugotovili možnosti za ohranitev medsebojnega zaupanja in prijateljstva. Ostali bosta zvesti prijateljski pogodbi, ki potrjuje nedotakljivost miru ter odkritosrčno in večno prijateljstvo med Turčijo in Bolgarijo. Da bi nadaljevali to vzajemno politiko zaupanja, ki je v najhujših trenutkih zagotovila mir po medsebojnem spoštovanju varnosti, sta se sklenili spričo sedanjih dogodkov znova posvetovati ter sta, ne da bi to rodilo posledice za njune obveznosti iz pogodb z drugimi državami, prišli do soglasja v naslednjih točkah: 1. Turčija in Bolgarija smatrata kot nespremenljivi temelj svoje zunanje politike to, da se vzdržita slehernega napada. 2. Obe vladi, prežeti najbolj prijateljskih namenov drnga do druge, sta tudi odločeni, da ohranita in še bolj poglobita medsebojno razumevanje v odnošajih dobrega sosedstva. 3. Obe vladi izjavljata, da sta pripravljeni najti ustrezajoči način, da se bodo trgovinski od-nošaji med obema državama čim bolj razmahnili v skladu z njunim gospodarskim ustrojem. 4. Obe vladi gojita upanje, da bo tudi tisk obeh držav prevzelo čustvo prijateljstva in medsebojnega zaupanja, kateremu daje ta izjava novo obliko. Po podpisu izjave je turški zunanji minister Saradzoglu izjavil: Majhne stvari imajo lahko včasih velike uspehe in lahko rode veliko dobrega. Skromna listina, ki sva jo podpisala, bo morda preprečila nove zaplete na Balkanu. Bolgarski poslanik v Ankari, Kirov, je Izjavil: Osebno sem zelo srečen, da sem v imenu bolgarske vlade podpisa] to izjavo, ki je dokaz prijateljstva in zaupanja med Bolgarijo in Turčijo. Generalni tajnik turškega zunanjega ministrstva Numan Menemenzoglu je označil položaj takole: »To je svež vetrič v tem zadušljivem ozračju^ Izjave o pomenu in namenu nove mrrovne zveze na Balkanu: Bolgarija se je odrekla vojaškemu napadu na Turčijo in Grčijo Sofija, 18. febr. m. Skupno izjavo bolgarske in turške vhade o nenapadanju so v Sofiji in po vsej Bolgariji sprejeli s posebnim zadovoljstvom. Bolgarski zunanji minister Popov je v zvezi z njo povedal časnikarjem naslednje: »Posebno sem srečen, da sta se po prijateljski in odkritosrčni izmenjavi misli bolgarska in turška vlada sporazumeli, da objavita skupno izjavo. Čeprav se zdi skromna po vsebini, je vendar prišla v trenutku napetosti, ko gre za toliko mednarodnih pogodb. Poglabi naj prijateljski sporazum med Bolgarijo in Turčijo.« Z vzajemno izjavo bolgarske in turške vlade se bavi tudi današnji bolgarski list »Utroc in v uvodniku opozarja na besede pokojnega predsednika turške republike Kemala Ata Turka, leta 1931 ob obisku predsednika bolgarske vlade Mu-šanova V Ankari, ko je bila razglašena turško-bolgarska prijateljska pogodba. Tedaj je prepo-roditelj Turčije dejal: »Sovražniki Bolgarije so hkratu tudi sovražniki Turčije.« Sofija, 18. februarja, o. United Press: V bolgarskih krogih razlagajo nenapadalno izjavo kot znamenje, da hoče Turčija ostati nevtralna, dokler ne bi bila po dogodkih v Bolgariji neposredno prijzadeta. Trdijo pa, da pri pogajanjih za to izjavo ni bilo govora o umaknitvi bolgarskih ali turških čet z meje. London, 18. febr. o. Reuter: Britanski poslanik v Sofiji, sir George Randell je včeraj izjavil, da bi Anglija bila zelo vesela, če Bolgarija ostane nevtralna in če se bi ne pustila zaplesti v vojno. Če bi Bolgarija prišla v vojno, Anglija ne bi imela nobene krivde, pač pa bi krivda za to bila samo pri Nemčiji. Anglija pozdravlja in si želi bolgarske nevtralnosti. Po bolgarsko-turškem paktu se tudi vidi, da imata bolgarska vlada in bolgarski narod odkritosrčno željo za prijateljsko razmerje s sosedi. London, 18. febr. o. Londonski radio pra^t, da angleški politični krogi gledajo v podpisu turško-bolgarske izjave uspešen turški poskus za strnitev balkanskih narodov v enoten mirovni blok, ki naj bi preprečil vojni vihar na Balkana. Vidijo pa v njem tujji željo bolgarske vlade, da bi Bolgarija ostala izven vojne. Ankara, 18. febr. o. United Press poroča: V turških političnih krogih pravijo, da je glavni pomen nove turško-bolgarske mirovne izjave v tem, da se Bolgarija z njo obvezuje, da ne bo napadla Turčije ali Grčije, to se pravi, da ne bo vojaško sodelovala pri morebitnem nemškem vdoru na Balkan. Kaj bo Bolgarija storila, če bi Nemčija poskusila čez njeno ozemlje udariti na Grčijo ali Turčijo, pa v izjavi ni določena V turških krogih so pa prepričani, da si bolgarska vlada « vsemi silami prizadeva, da bi od Nemčije dosegla opustitev takih načrtov. Ne dajejo pa v Ankari nobenih pojasnil o tem, koliko bi omenjena izjava mogla pomagati k ustvaritvi balkanske obrambne zveze. Sodbe madžarskega tiska: Jugoslovanski obisk pri Hitlerju -poroštvo za mir na Balkanu Budimpešta, 18. febr. m. Madžarska politična javnost in časopisje še vedno z velikim zanimanjem razlagata zadnji sestanek jugoslovanskih državnikov, s Hitlerjem v Benghofu. Politični krogi ugotovljajo, da je ta obisk Letalska vo}na spet v razmahu: London tri in pol ure pod bombami London, 8. febr. o. Reuter. Snočnji letalski napad na Anglijo je bil hujši kakor pretekli napadi. Nemška letala so bombardirala London tri in pol ure. Večja škoda je bila povzročena samo v enem okraju, ker je bilo tudi več smrtnih žrtev. Škoda ni posebna. Bilo je več požarov, katere so gasilci do jutra obvladali. Vso noč so trajali napadi na inesta v vzhodni Angliji. Tudi ta škoda ni velika in tudi smrtnih žrtev ni mnogo. Ponoči so sestrelili en nemški bombnik, podnevi pa tudi enega. V noči od nedelje na ponedeljek so angleški bombniki hudo napadli nemški utrjeni otok Hel-goland ter holandska pristanišča Zeebrttgge, Midel-Wrg in Den Helden. Isto noč so angleška letala prodrla globoko na poljsko ozemlje. Berlin, 18. februarja. DNB. Nemško vrhovno poveljstvo poroča snoči: Neka podmornica je potopila 11.000 ton sovražnikovega trgovskega brodov-■ia. Neka druga podmornica je povečala svoje uspehe na 24.000 ton potopljenega sovražnikovega bro-dovja. Ogledniška letala so severno od Great Yar-moutha poškodovala z bombami večjo trgovsko ladjo, zahodno od Irske pa so potopila neko manjšo ladjo. Včeraj so bojna letala izvedla uspešen napad na letališča, taborišča, pristaniške naprave in na neko tovarno orožja v jugovzhodni Angliji. Metala so bombe in streljala s strojnicami. Letala na tleh so bila uničena. Bombe težkega kalibra so padle tudi na parne kotle in dele neke montažne tovarne severovzhodno od Petersheada, kjer so nemška letala potopila tudi neko sovražnikovo tovorno ladjo s 5000 tonami. S tem je ta skupina uničila 150.000 ton sovražnikovega brodovja. Daljnoinetno topništvo kopenske vojske je tudi 16. t. m. streljalo na važne vojaške cilje v jugovzhodni Angliji. Sovražnikova letala so poskušala prodreti nad zasedeno področje. Preteklo noč ni bilo nobenega sovražnikovega napada na nemško ozemlje. Angleško letalstvo je 15. in 16. februarja izgubilo skupno 18 letal. Pet nemških letal je izginilo. Nemška in itali|anska poročila s Sredozemlja: Nastopi nemškega letalstva v Severni Afriki Berlin, 18. febr. DNB. Snočnje nemško uradno ^jno poročilo pravi: V Cirenaiki so nemške letalske sile uničile veliko število sovražnikovih tovornih in oklepnih vozil in zadele skladišča goriva in vojnega materiala, kjer so izbruhnili požari. Pri napadu na Malto so nemška letala zbila tri angleške Hurricane. Ta le-t&la so bila zbita v letalskem spopadu. Preteklo noc so. nemške bojne sile izvedle uspešen napad na zbiranje čet pri Benghaziju. ... Nekje v Italiji, 18. febr. o. 255. italijansko uradno vojno poročilo pravi: V Džarabubi je sovražnik od 12. do 14. t. m. s svojimi mehaniziranima enotami ponovil posebno hude svoje napade, ki pa so se zlomili ob hrabrem naporu naših čet. Oddelki nemškega letalstva so hudo bombardirali angleške mehanimrane enote. En nemški bombnik se ni vrnil. V Egejskem morju je bilo soVražinikovo letalsko oporišče na Kreti bombardirano. Vzhodna Afrika. Pri Kerenu obojestransko delovanje topništva. V Keniji je bila močna kolona tovornih avtomobilov, ki se je poskušala približati našim postojankam, odbita s protinapadom in prisiljena na umik. Naši letalski oddelki se še naprej izkazujeijo s podpiranjem kopenskih operacij. Angleška poročila z afriških boJiJJ: Prestop reke Džube v italijanski Somaliji Deset napadov na Malto • Angleži neprenehoma bombardiralo Stalijo, Dodekanez In Keren V italijansko Somalijo so južnoafriške Sete prodrle že nad 200 km daleč. Ponekod so prestopile že reko Džubo in prodirajo dalje. Pomot jim pri tem dajejo južnoafriški bombniki, ki bijejo italijanska zbiranja, municijska skladišča in prevozne kolone. Kismaju je ie postala oporiščna točka angleško vojne mornarice. Britanske čete so zasegle pri zavzetju Kis-maja, tretjega največjega pristanišča v italijanski Somaliji, veliko streliva, hrane in ročnih bomb. Kairo, 17. tobKMKfh Reuter: Vrhovno po-eljstvo britanskih ril M srednjem vzhodu je danes izdalo uradno sporočilo, v katerem med dru-GUn pravi: Libija in Eritreja: Položaj nespremenjen. ti , ^beslnija: P® padcu Kurmuka na egiptskih jieh ni več »obenega sovražnikovega vojaka. Britanske čete so začele z akcijo proti Gondarju. Pri zahodnem delu Rudolfovega jezera naše čete še naprej prodirajo rodil dobre uspehe. Pri tem povdarjajo da so koristi Nemčije in Jugoslavije danes vzporedne, kakor tudi interesi Madžarske iin Jugoslavije. Vse tri države imajo za svoj najvišji cilj zagotovitev miru na Balkann. Zato vlada danes upanje, da je po razgovorih jugoslovanskih državnikov s kanclerjem Hitlerjem lahko ta del Evrope rešen vojnega požara. Nadalievanfe grške ofenzve v Albaniji Atene, 18. febr. o. MP: Uradno poročajo, da ofenziva v Albaniji še vedno traja in da so Grki zavzeli nove postojanke. Zajeli so okoli 100 italijanskih vojakov in večje število vojnega materiala. Včeraj je bilo grško in tudi angleško letalstvo zelo delavno nad albanskim bojiščem. Bombardirali so zbirališča čet pri Klisiuri ter vojaške prevoze pri Tepeleniju ter zbili več laških letal. Nekje v Italiji: 18. febr. Stefani: Uradno vojno poročilo št. 255 pravi: Grško bojišče: Včeraj so se nadaljevali boji zlasti na odseku 11. armade. Naši letalski oddelki eo srdito bombardirali sovražnikova oporišča, ceste, prometne zveze in obrambne postojanke. Eno sovražnikovo letalo je bilo zbito. Tretjina španske luke Santander zgorela Madrid, 18. februarja, DNB: Po zadnjih poročilih je požar v Santanderu uničil tretjino mesta. Uradna agencija je ijvedela, da je požar uničil štiri cerkve, katedralo, poslopje finančne uprave, carinarnico, centralo za socialno pomoč, tobačno zalogo in mnogo trgovskih in ostalih poslopij. Požar je zajel tudi trgovsko središče mesta, kjer je poplnoma zgorelo nekaj trgovskih hiš. Do sedaj se je ugotovilo, da je brez strehe približno 20.000 oseb, ki so jih začasno naselili v bivšem kraljevskem letnem dvorcu. Ranjenih je bilo nad 100 oseb. Predsednik Združenih držav Roosevelt je včeraj sprejel svojega zaupnika Hopkinsa, ki mu je poročal o vsem, kar je videl in zvedel v Angliji, javlja United Press. Roosevelt in Hopkins sta se pogovarjala več ur. Sovražnik je pustil popolnoma poškodovane velike topove za obrežne obrambe. Včeraj so sovražna letala desetkrat letela nad Malto. V zadnjih enajstih dneh je bilo na Malto 63 napadov. — Včerajšnji poleti so bili izvedeni v manjših skupinah, letalci pa niso metali bomb. Angleško letalstvo nadaljuje 8 svojimi silovitimi udarci v Eritreji, Somaliji in Abesiniji, Siciliji in Dodekanezu. Avstralska letala so včeraj odbila Nemce, ki so poskušali napasti Bengazi ter postojanke v Libiji. Uničeno je bilo eno nemško letalo, posadka pa rešena. Posebno močno so bombardirali Keren, kjer je italijanski odpor v sedanji vojni najhujši. Blizu Tunisa je bila potopljena 7000 tonska italijanska prevozna ladja, na Siciliji pa so bila bombardirana mesta Cata-nia, Comisa in Gela. Prišlo je do hudih eksplozij in požarov. Napadi na Dodekanez so bili tako močni, da italijansko letalstvo od tam ne daie nobenega odpora več. Vesti 18. februarja Vrhovni poveljnik nemške vojne mornarice admiral Raeder ter novi vrhovni poveljnik italijanske mornarice admiral Riccardi sta imela 13. in 14. februarja važna posvetovanja v Me-ranu. Pri tem posvetu je bilo potrjeno soglasje o skupnem boju proti Angliji na morju, poroča DNB. Ameriške agencije pravijo k temu sestanku, da je veljal pogajanjem, v koliki meri naj bi nemški pomorski strokovnjaki vodili tudi operacije laškega brodovja. Italijanski naselniki v zasedeni Libiji se brez odpora in z veseljem podrejajo angleški upravi, ki jo uvaja general Wilsoo, poroča Reuter iz Kadra. Italijanska posadka v Džarabubu se že več tednov upira vsem sovražnikovim napadom, kar je dokaz bojevitosti in vztrajnosti italijanskega plemena. Ta primer dokazuje, da so Italijani sposobni ne samo junaško boriti se, temveč da znajo tudi umirati, ker vedo, da gre za višji oilj, pravi agencija Stefani. Atenska agencija nradno zavrača vse govorice o nesporazumih v grški vladi in o tem, da bi bilo treba v kratkem pričakovati kakršne koli spremembe. Ni res, da bi bilo nasprotje med predsednikom vlade in ministrom za tisk, češ da % pušča grškemu tisku pisati preveč optimistično. Agencija ugotavlja, da grški tisk lahko piše optimistično, ker so pač dogodki na bojišču taki, da zaradT-grških uspehov drugače tudi pisati ne more. Zaradi poplav na Madžarskem so morali ob Donavi že opustiti prvo črto nasipov ter zbrati vse sile za obrambo pred poplavo na drugi črti. Izseliti so morali 30.000 prebivalcev. Letala opazujejo naraščanje vode ter z bombami razbijajo led na Donavi, da bi preprečila zajezitev, poroča madžarski tiskovni urad. Sovjetska Rusija je spet začela gospodarska po-spodarska pogajanja z Japonsko, ki je komunizmu vse do zadnjega veljala kot glavna nositeljica fašistovskega imperializma. Trdijo, da so ta pogajanja uvod v politični sporazum z japonskim imperializmom. Že vnaprej srn to radovedni, kako bodo ta najnovejši dokaz doslednosti v boljševiški politiki razlagala in opravičevala naša rdeča trobila 8 »Sodobnostjo« na čelu. Madžarski zunanji minister Homan je odpotoval v Sofijo na podpis kulturnega sporazuma med Madžarsko in Bolgarijo, poroča madžarski tiskovni urad. Angleški padalci v južni Italiji so hoteli posnemati Nemce, toda doživeli so usodo, ki ni niti malo vojaška. Polovilo jih je civilno prebivalstvo. Da padalski nastopi uspejo, so potrebne visoke vojaške sposobnosti in druge vrline, pra- vi »Volkischer Beobachter« v članku, v katerem zasmehuje angleški poskus v južni Italija. Mednarodne skakalne tekme v Planici bodo na željo nemške smuške zveze od 25. februarja do 2. marca, naimesto od 2. do 9. marca, kakor je bilo prvotno določeno. Nemci so preložitev želeli zaradi tega, ker potem njihovi tekmovalci — vojaški obvezniki — ne bodo dobili dopustov zaradi mednarodnega položaja, poroča posebni dopisnik »Vremena« iz Garmischa. Ravnateljstvo nemških državnih železnic je ustavilo sprejemanja pošiljatev za baltiški pristanišči Ltibeok in Waniemiinde, iz česar sklepajo, da je Nemčija začela pošiljati na Norveško vojaška ojačenja in vojne potrebščine v zvezi s pripravami napad na Anglijo, poroča Associated Press. Abesinski podkralj, vojvoda Aosta, ki je zadnje tedne z letalom obiakaval važnejše italijanske postojanke v Abesiniji, je bil povišan v letalskega generala, poroča agencija Stefani. Angleška letala so v noči od soboto na nedeljo priletela do Krakova in Katovic na Poljskem, kjer so metala letake. Letala so bila v zraku nepretrgoma devet ur in so preletela 3400 km poti, poroča Reuter. Nenapadalna izjava med Bolgarijo in Turčijo je v vsej bolgarska javnosti vzbudila odobravanje, ker jo smatrajo za dejanje, ki je prekrižalo angleške načrte za razširjenje vojne na Balkan, sodi nemaki poročevalski urad. Italijani so v bitkah v zraku in na tleh od 9. do 15. februarja uničili 92 angleških letal, Nei> pa 69 angleških letal. Izgubljenih pa je 1 na bojiščih v Albaniji in Afriki pet nem-letal ter eno italijansko, poroča DNB iz Rim.. V zadnjih devetih dneh je bilo na grškem bojišču sestreljenih 34 italijanskih letal, Angleži in Grki pa so izgubili tri stroje. Te dni je bilo zmetanih več bomb kakor prej v šestih tednih, poroča poveljstvo angleškega letalstva v Grčiji. Ameriška letalska trdnjava znamke »Consolidated Aircraft« je s tovorom štirih ton bomb preletela 4500 km dolgo pot od San Francisca do Newyorka v nekaj več kot devetih urah in dosegla povprečno hitrost 453 km na uro. Letala te vrste je Amerika začela pošiljati Angležem, poroča »Newyork Times«. Mussolini je imenoval štiri namestnike za rnini-. 80 nrorak na bojišče. Namestniki bodo vodili zunanje, finančno, prosvetno in gradbeno ministrstvo do konca vojne. To imenovanje bi pomenilo, da se omenjeni ministri niso stri- j. ,t '?ra^no voi°o politiko Italije, poroča in sodi United Press. Žaloigra v Gruberjevem kanalu Snoči so pozni pasanti okoli 11 zvečer ob Gruberjevem kanalu pod cesto, ki vodi v Hradeckega va«, Juli precej glasen prepir, po glasu sodeč moškega in ženske. Prerekanje je končno utihnilo ter je bilo približno četrt ure vse tiho, dokler ni hipno vddiknil nekdo v strugi Gruberjevega kanala na pomoč. Zaradi goste megle in teme niso slučajni navzočni mogli racvideti, kje plava ponesrečenec ali ponesrečenka, le zdaj pa zdaj se je še oglasilo ie struge. Ko pa je ponesrečenec prešel zatvomico, je vse utihnilo Vse se je zgodilo tako nenadoma, da js bila vsaka pomoč prepozna, oosebno, ker je strugo Gruberjevega kanala zakrivala tema ki megla ter se je tragedija odigrala na desnem bregu, a slučajni navzočni so bili na levem bregu struge. Banski svet je včeraj začel z delom Ljubljana, 18. februarja. Včeraj dopoldne ol> 10 je ban dr. Natlačen začel letoSnje zasedanje banskega sveta z daljšim poročilom o delu in načrtih banske uprave za prihodnje proračunsko leto, ki bo trajalo le 9 mesecev — do konca decembra, kajti s prihotkjim letom se oo v vsej držav, začelo proračunsko leto s 1. januarjem in ne več s 1. aprilom. Po odpretju je delovodja g. J. Božič prebral ukaze za imenovanje štirih novih članov banskega fvcJ?' P°^em ®ta bili sprejeti vdanostni brzojavki kralju Petru II, in knezu-namestniku Pavlu ter pozdravni brzojavki predsedniku vlade Cvetkoviču in finančnemu ministru dr. Suteju. Ban dr. Natlačen je za uvod svojega poročila pojasnil, da so razmere zahtevale povišanje banovinskega proračuna. Ker bo proračunski predlog veljal le do konca leta, znaša letošnji proračun 125 milijonov 070.000 din in je v primeri z lanskim proračunskim zneskom za deset mesecev za 18 milijonov 915.330 din večji. Povečanje je nujno, kajti večino del, ki jih izvaja banovina, je treba, izvesti v najbolj primernem času, posebno pa v poletju io spomladi. Posebno velja to za ceste, za katere bo banovina žrtvovala 20 milij din. Zaradi povečanja ne bo nobenih novih davščin, kajti računati je treba na višji donos dosedanjih pristojbin in raznih doklad. Ban dr. Natlačen je potem govoril o položaju javnih nameščencev in ugotovil ter 6 statističnimi podatki podprl svojo trditev, da dobiva danes le 11% državnih in banovinskih nameščencev plače, ki so višje kol eksistenčni minimum, vse ostalo uradništvo pa mora živeti z dohodki, ki ne krijejo potreb vsakdanjega življenja. Zaradi »ostanka občinskih volitev, se je po besedah bana pojavila v mnogih občinskih odborih utrujenost Zato bi bilo na mestu pooblastilo za bana, da sme utrujene in nedelavne občinske odbore nadomestiti z novimi močmi. Le tako bi 6e dalo delo v mnogih občinah poživiti. V svojem načelnem uvodu 6e je ban dr. Natlačen dotaknil tudi žalostnega pojava, namreč komunizma med slovenskim izobraženstvom. Značilno je, da se je komunistična miselnost zasidrala prav v ljudeh, ki žive lepo in udobno. Mnogo jih je komunistov iz mode, mnogi so špekulanti, tretji pa s6 ljudje, ki 60 materialističnega svetovnega nazora in jim današnji družabni red ni po godu. Komunistična propaganda je silno upoma in spretna. Vse povsod love mladino, najbolj značilno pa je, da je večina slovenske književnosti prežeta s temi tujimi idejami. Proti temu razdiralnemu delu je treba postaviti pravo narodno vzgojo, potem pa se lotiti izpremembe družabnega reda. Končno pa je tudi potrebno, da se takšni ljudje izločijo iz vrst javnih nameščencev. Posebne pozornosti je vredna skrb, da ostane zemlja last kmeta. Banovina je izdala uredbo, ki bi onemogočila odtegnitev zemlje kmetovanju. Znano je tudi, da je v Sloveniji precej zemlje, ki je neobdelana. Banska uprava je predlagala vladi, naj predpiše uredbo o obveznem obdelovanju zemlje, da bo a tem vprašanje prehrane olajšano. Banovina 6e tudi trudi, da bi se gojenci kmetijskih strokovnih šol vživeli v pravo kmečko miselnost. Posebno skrb pa posveča gozdu. Skuša doseči, da bi se gozdovi črpali le toliko, kolikor je to potrebno in za rast gozdov zdravo. Potrebno bo poostriti nadzorstvo nad gozdovi in v ta namen misli banska uprava nekaterim občinam postaviti gozdne čuvaje. K poglavju o prehrani Slovenije je ban pripomnil, da je bilo racioniranje uvedeno zgolj iz razloga, ker je bilo v Sloveniji na zalogi le še 1100 vagonov žita, do konca juKja pa potrebujemo 4200 vagonov Uvoziti se bo dalo še dobrih 1000 vagcnov. Primanjkljaj na pšenici bo treba pokriti s koruzo, Mrtvec v Škofji vasi - Ploj Alojz iz Voličine Celje, 17. februarja. V četrtkovi številki »Slovenskega doma« smo poročali o neznanem mrtvecu, ki so ga našli v jezu v Hudinji v Škofji vasi pri Celju. Mrtveca nihče nj spoznal in v mrtvašnico na pokopališču v Vojniku so prihajali do sobote ljudje, da bi spoznali neznanca V soboto so mrtveca pokopali, obleko pa shranili, da bi bila v pomoč pojasnitve tega dogodka. Po točnem opisu mrtveca v našem listu, se je oglasil v Vojniku Jože Kokalj, posestni iz Zgornje Voličine pri Sv. Rupertu, Bral je »Slovenski dom« in po opisu spoznal, da je mrtvec njegov sorodnik 24-letni delavec Alojzij Ploj iz istega kraja. Fant je bil zadnje čase zelo nemiren in je taval okoK. V torek je ob 5 zjutraj odšel z doma iz Voličine in se odpeljal v Maribor, od tod pa e mariborskim avtobusom proti Celju. Istega dne zvečer je izstopil iz mariborskega avtobusa v Škofji vasi in skočil v jez v potok Hudinjo blizu tekstilne tovarne, kjer je jez precej globok. Neki delavec, kateremu se je mudilo na delo v tovarno v Celje, je slišal neko kričanje iz vode, vendar ni posvetil temu važnosti in se je odpeljal naprej. Pokojnikov rvak je kjavil, da je bil Ploj duševno in živčno bolan ter ni imel pravega veselja do ženitve. ki je lani dobro obrodila. S sladkorjem, 6oljo in oljem bo že nekako šlo. Masti uvozimo letno 120 vagonov, na zalogi pa je le okrog 30 vagonov. Banovina ima svoj prehranjevalni zavod, ki je imel osnovno glavnico 65 milcj. din, sedaj pa je dala Priv. agr. banka 100 milij. din kredita po 0.25% obresti. Pri poglavju o javnih delih je g. ban povedal, da premnogokrat, zlasti pri gradnji cest, ljudje e nerazumljivo trmo zahtevajo za zemljišča visoke odkupne cene. Ponekod bi tak strošek požrl celo tretjino v6ega za gradbo ceste preračunanega zneska. Zato 6e bo oblast morala strogo držati predpisov, da bo za stroške za ceste, ki so izpeljane skozi vasi in naselja, zahtevala povračila od prizadetih občin G. ban je ugotovil, da je v Sloveniji tretjina delavcev, ki ima urejene delovne odnose s svojimi delodajalci. Po številu jih je okrog 35.000. Obširno je nato govoril o potrebah naše zdravstvene službe in posebej poudaril, da bi bilo pri nas potrebno zgraditi nekaj novih bolnišnic, ostale obstoječe pa prenoviti in povečati. Ob zaključku svojega poročila je gosp. ban končal z ugotovitvijo, da živimo v izredno težkih časih, ki terjajo od nas tudi velike žrtve. Vlada vodi modro zunanjo politiko po navodilih kneza-namestnika Pavla. Naia dolžnost pa je, da 6e ne vdajamo čmoglednosti, temveč da s delom podpremo to veliko delo za ohranitev naše nevtralnosti. Popoldansko zasedan|e Popoldanska razprava se je začela ob 17, na kateri je podal poročilo občega oddelka insp. g. Senekovič. Iz njegovega poročila posnemamo samo v kratkem naslednje: Osebni izdatki znašajo v novem banovinskem proračunu 36 milj. ali 19.55% vsega proračuna, pri čemer pa niso všteti izdatki za vzdrževanje ljudskih šol. Osebni izdatki za 1. 1940-41 so znašali 41 milionov. Banska uprava bi rada svojim uslužbencem pomagala v teh težkih časih, toda ne more v toliki meri, ker ima omejene kredite. Število banovinskih uslužbenskih mest se je povečalo od 1558 na 1583. Banovina podpira iz bed-nostnega sklada še sedaj 85 oseb. Poročilo upravnega oddelka je podal dr. Bogataj. Iz njegovega poročila je razvidno, da so znašale proračunske potrebščine podeželskih občin 93.3 miljonov, mestnih občin pa 218.4 miljonov. Banovina je pomagala posameznim preobremenjenim občinam. Revizij občinskega poslovanja je bilo 64. Državljanstvo sije lani pridobilo 448 oseb, izgubilo pa 779 oseb. Prvi se je oglasil k besedi dr. Saboiy, ki je opozarjal na resnost časov. Poudaril je težave uradniškega stanu, kateremu je treba takoj pomagati. G. Nande Novak se je v uvodu spomnil pok. dr. Korošca, kateremu so vsi zaklicali trikratni >SLava<. Tudi on je vprašal, če so plače nižjih državnih in nekaterih zasebnih uslužbencev sploh še plače. Banskemu svetu predlaga, naj sprejme posebno resolucijo za zvišanje uradniških plač. G. Novak je predlagal, naj bi gasilci za svoje delovanje dobili več javne podpore. Opozarjal je nevarnost komunizma in dejal, da so le prosvetna in kulturna društva najboljši jez proti rdeči nevarnosti. G. Tovšak je predlagal, naj podeželske občine, ki sedaj samo životarijo, podpre banovina. Kmetijstvo Današnja dopoldanska razprava se je začela s poročilom kmetijskega oddelka, ki ga je podal načelnik g. inž. Podgornik. Iz obširnega poročila posnemamo naslednje najvažnejše odstavke: Banska uprava se je trudila razširjati kmetijsko izobrazbo tako s tečaji, gospodinjskimi šolami in po radiu. V letošnjem proračunu so delovale 4 banovinske kmetijske šole, 2 ban. kmetijsko gospodinjski šoli, 8 zasebnih kmet.-gospodinjskih šol in več oddelkov 3 mesečnih kmetijsko-gospodinjskih tečajev. Banska uprava pa je priredila čez 100 eno- in dvodnevnih tečajev za izobrazbo kmetov. V poročilu je podana tudi _ statistika, ki navaja, kako lepo so bili ti tečaji obiskani. Banska uprava je posvečala veliko skrb semenskemu blagu, ker je bila letina slaba. Preskrbela je dobavo 34 vagonov semenskega krompirja. Velike težave so bile za dobavo ozimnega semena. Velik del semen je bil nabavljen v Slavoniji. Banska uprava se je trudila tudi za boljšo kakovost krompirja. ?.e dve leti deluje semenogojska postaja v Poljčah. Podobno se je banska uprava trudila za izboljšanje kakovosti drugih semen pri posevkih in fižolu. Podpirala je tudi nakup poljedelskih strojev. Banska uprava je veliko storila tudi za naše hmeljarstvo in njegovo pospeševanje. Sicer je imela v načrtu tudi propagando za naš hmelj ▼ tujini, toda časi'so vse načrte prekrižali. Živinoreji je bila posvečena posebna skrb. Izvedenih je bilo več licenciranj in razdeljenih več nagrad. Dajala je nagrade tudi za gojitev plemenske živine, zlasti pa podpirala živinorejsko selekcijsko delo. Za zboljšanje svinjereje je banska uprava dala 180 plemenskih merjascev. Konjereja je na nižji stopnji. Toda tudi v tem pogledu se je banska uprava trudila in kupila 10 žrebcev, ki jih je dala v tiste kraje, kjer so bili najbolj potrebni. Tudi v vseh ostalih kmetijskih panogah, kakor v kokošje-reji, v ovčarstvu in za rejo malih živali je bilo storjeno vse, kar se je dalo. Enako pozornost je oblast posvetila čebeloreji in ribištvu. Za če-belorejo je pomembna prašilna postaja za matice v Ukanci. Toda povsod so izredne razmere mnogo načrtov preprečile. Mlekarstvo je silno važna panoga in zato se je banska uprava trudila, da bi dobilo mlekarstvo svoj posebni za- ščitni zakon, vendar njeni predlogi zaenkrat še niso prodrli. Pri nas je mlekarska industrija močno razvita, pač pa je poraba mleka se majhna, pa tudi živinorejci mlekarstvu ne posvečajo tiste pozornosti, ki bi jo zaslužilo. Zaradi izrednih razmer tudi ni dobil svojih stavb Mlekarski zavod, ki je edina ustanova svoje vrste v državi. Sadjarstvo je zadnje leto lepo napredovalo. Huda zima pa je lani naredila veliko škodo. Uradno so jo ocenili na skoraj 10 milijonov dinarjev. Potrebno bo tudi zvišati podpore za to gospodarsko panogo. Za dvig sadjarstva je oblast podpirala vsa društva, ki se s tem vprašanjem bavijo. Banovina je dajala podpore za pokončevanje zajedalcev, k čemur je prispeval tudi Prizad 400.000 din. Mnogokje bi bile potrebne nove sadne sušilnice, v preteklem proračunskem letu je bilo zgrajenih 153 manjšin sušilnic večinoma s podporo države. Kaj bo z elektrifikacijo Dravinjske doline Slov. Konjice, 1 k febr. V »Slovenskem domu« smo že pred tremi leti omenili vzroke, ki zahtevajo elektrifikacijo Dravinjske doline in sploh vseh važnejših predelov konjiškega okraja. Tedaj smo omenili tudi ovire, ki se temu stavijo na pot. Glavna ovira je seveda slaba denarna moč naših ljudi, ki bi si elektriko iz 6rca radi privoščili. Čez leto dni po tem poročilu pa smo zapisali, da je elektrarna Fala pričela z elektrifikacijo na odseku Tepanjski vrh— Oplotnica. Upali smo tedaj, da je to začetek splošne napeljave električnega toka. Vsa prizadevanja za napredek teh del so tedaj ostala brez rešitve in tudi danes ni slišati o kakšni akciji, ki bi stvar premaknila naprej. Danes, ko primanjkuje petroleja, se posebno v tistih hišah, kjer je elektrika, čuti vsa blagodat električne luči in jih kljub malenkostnemu zvišanju pristojbine ne tare kes, kakor se to dogaja tam, kjer so verovali v brezpogojni režim petrolejk. Nesmemo pa tudi prezreti, da je bdehavosti na pljučih, ki je v našem okraju razmeroma rekordna z ozirom na enaka dejstva drugod, v marsikaterem oziru kriv petrolej. Saj ponekod nikoli hiše ne prezračijo in se dim vlezuje podnevi in ponoči ljudem na pljuča. Ker računamo na postopno pojačevanje na»e industrije, bi bilo kaj primemo, če se ji tudi s predhodno elektrifikacijo utira pot. Naša gospodarska plat pa bo tudi močnejša, bolj moderna in odpornejša, ako bomo pristopili k napeljavi elektrike, za katero je treba napeti vse sile. Ljublfana od včeraj do danes Najdeni predmeti Da je na svetu še precej poštenih ljudi, o tem ne smemo dvomiti. Tum med Ljubljančani je doiti poštenjakov. To lahko trdimo, saj to našo trditev podkrepljuje tudi policijski seznam, ki ga je ljubljanska policija izdala o najdenih predmetih, ki so bili prijavljeni upmvi policije. Najdeni predmeti veljajo le za mesec januar. Pošteni najditelji so prijavili, da so našli: 10 bankovcev po 1000 lir, 58 bankovcev po 50 lir, 1 bankovec za 500 din, 2 bankovca po 100 din, zlat moški pastan brez kamna, zlato nalivno pero znamke Wavknax-Vacumatic 261, srebrna moška ura znamke Remontoir s kromiranim obeskom, moška krom zapestna ura z arabskimi številkami, denarnica z vsebino 1522 din, denarnica na zadrgo s 105.25 din, denarnica e 711 din, žel. vozni listek Ljubljana-Medvode, usnjata ženska denarnica na zadrgo z 90 din, mala lakasta denarnica z 36 din, ženska torbica z 13 din, rožni venec in mala denarnica, ovratnica iz koral, 4 štrene temnorjave volne, moški nizki čevlji in moški dežnik, opasač in naramni jermen, svetlomer, črna se s a lica za kolo, žel. legitimacija na ime Mušič Frančiška, ponošena siva cetirasta srajca in 4 ovratniki različne barve, kovčeg z vsebino: slabo moško perilo in razna drobnarija, zavitek: 2 moški srajci, 1 spodnje zimske hlače in 1 kuhinjska brisača, poselska knjiga na ime Horvat Anton, izdana v občini Zagradec, davčna knjiga na ime inž. Žarko Isročil, ročni voziček. V železniških vagonih so bili najdeni sledeči predmeti: 2 moška .plašča, 4 suknjiči, 1 deški plašč, 2 damska plašča, 10 moških in 19 ženskih dežnikov, 3 palice, 2 moška in 3 ženski klobuki, čepice, krznen ovratnik, par moških čevljev, 3 pare moških galoš, 2 volneni jopici, 6 šalov, 16 aktovk, 2 cekarja, 8 nahrbtnikov z različnimi predmeti, 9 zavitkov z različno vsebino, par copat, 4 kovčegi, košarica, vreča volne, puškino kopito, sekira, svetilka za kolo, oficirska sablja, znanstvena knjiga, vrč, smuči s palicami in sanke. Čudno pa je, kaj vse ljudje izguibe oziroma pozabijo. Da človek izgubi denar, ključe, nalivno pero — je nazadnje že razumljivo, čudno pa je, da smučar pozabi v vagonu smuči, sankač pa sanke. Tatovi drv na gorenjskem kolodvoru prijeti Že nekaj časa so neznani spretneži odnašali ir. vagonov na gorenjskem kolodvoru klaftrska drva. Od juga prihaja dnevno na vagone in vagone drv, ki so namenjena za Nemčijo, še več pa za Švico. Od gorenjskega kolodvora dalje pa so vagoni odhajali vedno za nekaj lažji, kar se pa seveda pri celotni teži vlaka skoraj ne pozna. Na kolodvoru so namreč »delovali« nepoklicani »razkladala«. Drv je pri vsakem odhodu vlaka nekaj manjkalo, tatov pa niso in niso mogli izslediti. Posebno meglene večere in trde noči so znali zmikavti srečno izrabiti. Končno pa je prišla ura tudi zanje. V petek oni teden je bilo. Vlak je stal na postaji. Vagoni polni drv. Službujoči kret-nik je ob 8 zvečer odšel na ogled proge, kakor mu to nalaga dolžnost Ko je prišel do vlaka z drvmi, je opazil, da se dva moška skrivata pod vagoni. Stvar se mu je zazdela sumljiva. Takoj je odšel v prometno pisarno in javil, kar je videl K vlaku se je takoj podala vlakovna skupina z namenom, da ujame oba moža in ju privede na železniški urad, da bodo videli, s kakšnimi tiči imajo opravka. Uslužbenci so prostor obkolili in enega izmed tatov ujeli, drugemu pa se je posrečilo ubežiti. Stražnik je ujetega moža takoj legitimiral in ga odpeljal na policijo. Mož, ki je kradel drva z vagonov, ni bil nikak siromak, ampak celo dobro situiran gospod. Ker je v zadnjem času z gorenjskega kolodvora še marsikaj drugega zmanjkalo, sumijo, da je imel aretiranec tudi pri drugih tatvinah vmes svoje prste. Drugi, ki je pobegnil, se pa tudi ne bo mogel dolgo skrivati, ker je policiji znan. Avto prelomil obe zapornici na Celovški cesti V prvih urah ponedeljkovega jutra je v gosti megli z veliko hitrostjo vozil po Celovški cesti avtomobilist, katerega ime še sedaj ni znano policiji, ki ga išče. Vozil je kakor na »juriš«-Ker ni imel niti žarometov prižganih, ril Videl, da so železniške zapornice na prelazu Celovške ceste zaprte. Z vso silo se je zaletel ▼ prve M" porniče, jih gladko prebil in smuknil Ber-vivojiii tir, druge zapornice prav tako skrivil in Se odpeljal naprej v noč in megla Samo kosi stekla pričajo, da so mu zapornice zbile zaščitno šipo, in okrušen lak, da je bila tudi karoserija nekaj poškodovana. Motor pa je deloval, da ga je bil vozač gotovo vesel. Sreča v nesreči je bila. da tedaj, ko je »lomastil« čez progo, ni privozil vlak, kar bi bilo imelo gotovo usodne posledice tudi za vozaija. Iz tega, da ni imel avto prižganih luči in da je drvel, ko je zlomil ovire, kar naprej, lahko sklepamo samo eno: namreč, da avtomobilist ni imel pravice voziti avta, ker so vožnje v času čez nedeljo do ponedeljka zjutraj prepovedane. Da bi pa vozač ne imel sitnosti zaradi prepovedane vožnje na policiji, je luči pogasil in kljub nezgodi izffinil ter ga še do danes niso našli. Pretep v Laškem Laško, 17. februarja. V noči od nedelje na ponedeljek ol> ‘2 zjutraj so se stepli fantje v gostilni B. Smrtno nevarno je bil ranjen Blagctdnšek Frie, ki je dobil z no; žem dva zabodljaja v prsa. Pripeljan je bil takoj v celjsko bolnišnico, kjer se bori s smrtjo. Zabodel ga je mladoletni Klink Ferdinand. Pred letom se je izvršil uboj mladega fanta; ta dva dogodka kažeta na slabo vzgojo današnja mladine, ki se udaja slabi družbi in pijančevanju. Prosimo pristojno oblast, zlasti pa občinsko upravo, da posveti malo več pažnje policijski uri, da bodo gostilne pravočasno zaprte v smislu zadnjih navodil kr. banske uprave, ne pa odprte skoraj vso noč, kakor se pri nas dogaja. SELD0H TRiCEt Homan a »likam/ Naenkrat je izginil... a ni šel čez dvorano, čeprav je videti, da je tod edini izhod. Mi se Bugh je bila praktičen človek in ni ji zadostovalo, da bi ai pojasnjevala kakšnim oadprirodnkn čudom dogodka, kateremu je prisostvovala prejšnji večer. Najprej je opazovala vdolbino v zidu, nato še sam podstavek. Bila je to običajna šeeteroatranska, precej velika prizma, prekrita a čroim pli-som. Oprijela ga je e obema rokama, da bi ga premaknila, pa ii ni uspelo. Tedaj •e je pripognila in obšla podetavek. Svetila je po podu in naenkrat nekaj zanimivega odkrila. Zapadla je nekaj( kar je imelo kovinski blesk pod slabo prekritim plišom. Bil j« to tečaj iz medi. Hitro je pregledala ie vdolbino za podstavkom. Ko fe privzdignila pli*, je opazila ploščnat gumb, ki je bil prav tako iz medi in vdela« v le«. Razen tega gumba je odkrila ie kljuko, s katero se je obračal podstavek okrog svoje osi. Tedaj je zagledala šesterostrano odprtino in težki vzduh vlažne kleti ji ie udaril v lice. Pokleknila je k odprtini in potvetila v njo e evojo električno avetilj-ko. Tu ni bilo nobenih stopnic. Slučajno je bilo v njej polno ra* letanih starih zabojev in »delo se je, da j« ta navidezni nered prav dobro odgovarjal stopnicam. Brez pomisleka se je spustila miss Bugh ▼ odprtino. Ko je stala na zabojih, je premaknila podstavek na prejšnje mesto. Zapazila je namreč, da je kljuka tako napravljena, da se lahko premika odzgoraj in odspodaj. Sla je do tlakovanega poda in posvetila okrog sebe. Videla je, da se nahaja na prvi pogled v čisto navadni kleti. Opazila je, da J« v to klet pride preko kamenitih stornic na nasprotni strani odprtine. To jo je privedlo do tega, da je bil vhod v klet skriven. Jasno ji je bilo, da je skrivnostna oseba pobegnila skazi ta skrivni izhod A to je bilo le del odkritja, kajti kamenite stopnice so gotovo vodile v nritličje^ hiše Brandon, a zakaj bi šel tja po daljši poti tega ni mogla razumeti. M«s Bugh je pozorno motrila zidovje kleti in njen položaj. Kmalu ji je prišlo na misel nekaj, kar bi ji lahko odkrilo skrivnosti In res. Odkrila je -a drugem loncu majhna vrata, ki so bila spretno skrita in so se prav malo razlikovala od eidu. Razen tega je bilo na tem mestu rannetanih mnogo zabojev. Skozi ta vrata je prišla v drugo klet — klet gospoda Datmarja. brez dvoma — in tako jj miss Bugh našld opravičilo za svojo sodbo, ki ji je prišla v glavo. Da, to je ta skrivnostni hodnik, ki je hodil skozenj često g. Henrik Ri-cardo, da je obiskoval mlado žensko, ki je stanovala v sosedni hiši. Prav to je pred mnogimi leti bilo predmet škandala v mestu Plathu. Ko si je mise Bugh ogledala veliko klet polkovnika Datmarja, je pričela iskati tajna vrata, podobna onim v hiši Bran-don, a vse zaman. Iz tega je sklepala, da se gre lahko v polkovnikovo h<šo lepo po stopnicah, ki so bile pred njo. Po naključju so bile glavne stopnice te hiše ravno nad temi stopnicami v kleti. To je dokazovala lesena pregraja, ki je bila namesto običajnega »du. Miss Bugh je pričela zopet misliti. Ni hotela iti v polkovnikovo hišo Lahko bi jo zasačili, ali lesena pregraja ji je dala idejo. Vedela je, da je nekaj sob v hiii obdanih z lesenimi pregradami, celo delovna eoba polkovnika Datmarja. Sedaj je bila skoraj siguma, da se ta delovna soba nahaja prav poleg stopnic. Zelo oprezno je stopala po stopnicah, dokler se ni njena glava dotikala lesene pre-graje. Ko je obstala, je bila zelo razburjena, ker je jasno slišala govorjenje. To je bil glaa samega polkovnika Datmarja. Trenutek kasneje se je morala prijeti z vso močjo za ograjo, da oe bi padla, ker je neki drugi glas odgovarjal polkovniku, a ta glas je dobro poznala ... Poznala ga je tako dobro, da bi skoraj dobila ponovni živčni napad. Bila je močna, obvladala se je » svojo energijo in prijela se je ograje s tako silo, da »o se ji na rokah močoo napele žile. V tem času se je razgovor nadaljeval. Poizkusila je prisluškovati. Dva človeka sta govorila o dokumentih, o potrjenih pogodbah, a enkrat je bilo omenjeno tudi ime g. Princca. Polkovnikov glas je bil oster in vznemirjen. Drugi glas pa je bil tih in nerazločen, da se ni moglo slišati in razbrati iz njega razburjenje. Ali vseeno je bila miss Bugh prepričana, da ve, čigav je ta glas. Od časa do časa je ujela besedo, včasih cel stavek. Vsebina pa je bila tako zapletena, da ni mogla razumeti njenega pomena. Slo je za tako važno ta jo 061, saj je bilo govora o življenju in smrti. Ko se je povsem obvladala, je šla po stopnicah v polkovnikovo klet ter skoznjo v Ricardovo. Povzpela se je na zaboje in pazljivo prisluškovala, preden je sprožila mehanizem. Ko ni slišala nobenega šuma, je še dobro pogledala in 6« povzpela _ v dvorano. Podstavek je uravnala na prejšnje mesto ter šla skozi dvorano v salon. Iz salona je šla v predsobje, kuhinjo in čez dvorišče za hišo. Ko jo je stražnik ponovno opazil, jo je nelagodno pozdravil. Ni bil povsem gotov, da je pravilno napravil, ko jo je pustil v hišo, ter se je zato odločil, da o tem nikomur ničesar ne pove. Deseto poglavje Strahopetec Isti čas, ko je krenila miss Bugh iz ogla Pausteurjevega prehoda na Veliko uliso, je Darck Ricardo, peljal avoj avto v garažo hotela, v katerem je stanoval. Potem je šel v bar, kjer je našel neobičajno mnogo ljudi. Njegov prihod je oči- vidno povzročil pri vseh gostih veliko pozornost. Stražnik Duhe, ki je bil prosj službe, se je s spoštljivostjo umaknil od dolge mize poleg natakanja. Gospodar je neobičajno hitro prinesel g. Dareku naročeno pijačo. Veselo vedenje g. Dareka Ricarda je razodevalo, da še ne ve p grozen zločinu. Vsi so bili radovedni, kakšen učinek bo imela na njega senza' cionalna vest. Darck je potisnil svoj širok okra)®1 buk na tilnik, spil požirek whieky)a iznenaden pogledal okrog sebe. (Dalje al«i.£, “ o #3 a « S © a^ M " temperatur ii o (J* a ► "O O j Veter Pada- vine *# s ® 93 . **■ s « 5 £> E D' (»mer, fakost) m/m vrsta Ljubljana 749-5 5-4 C-2 92 ■ii. 10 0 19-6 dež Maribor 747-9 8-0 3-0 90 10 0 0-2 dež Zagreb 753-3 12-0 7-0 80 3 WNW, 5-0 dež Belgrad 755-9 16-0 7-0 70 6 S, — — Sarajevo 756-1 17-0 7-0 60 7 s« — — Via 756-7 10*0 8-0 90 7 SE, 5-0 dež Split 756-4 14-0 11-0 80 7 NE, 1-0 dež Kumbor 758-7 13*0 14-0 80 10 SSE, 3-0 dež Žirje 750-6 11-0 6-0 90 10 SE, 10-0 dež OuhnvntH 755*6 15-0 131) 80 1J SE. 4-- dež Vremenska napoved: tranjo meglo in zmerno temperatura na letališču Pretežno oblačno * ju-hladno vreme. Najnižja je —1.5° C. Koledar Danes, torek, 18. februarja: Simeon. Sreda, 19. februarja: Julijan, mučenec. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10, in mr. Bohinec ded., Rimska cesta 31. Ban dravske banovine g. dr. Natlačen v torek, 18. in v petek, 21. t. m. ne bo sprejemal strank zaradi zasedanja banskega sveta. FO Vič. Drevi ob 20 bo redni sestanek s predavanjem g. Dr. Blatnika. Pridite vsi in točno. Odbor. Korošci in Korošice! V četrtek, 20. t. a. se udeležimo slovesnega rekviema (obletnice) za našega dobrotnika in častnega člana, vladnega svetnika Emilijana Lileka. Sveto opravilo bo ob 7 pred glavnim oltarjem frančiškanske cerkve v Ljubljani. — Klub koroških Slovencev. Kupujem, prodajam umetnine, Demšar — Kolodvorska 30. mariborsko gledališče Torek, 18. febr, ob 20: »Sumljiva oseba«. Red B. Sreda, 19. februarja: Zaprto. Četrtek, 20. febr. ob 20: »Lepa Vida«, Gostovanje Danilove in Kralja, članov ljubljanske Drame. Celjsko gledališče Baletni večer v Mestnem gledališču. Prva soloplesalca ljubljanskega opernega baleta Erna Mohorjeva in Boris Pilato priredita v četrtek 20. februarja ob 8 zvečer v Mestnem gledališču samostojen baletni večer. Predprodaja vstopnic v Slomškovi knjigami. Ljubljanska drama bo nprisorila v petek 21. februarja ob 8 zvečer v Mestnem gledališču Pragovo dramo >Zaprta vrata«:. Tudi za to prireditev se dobe vstopnice v predprodaji v Slomškovi knjigarni. Četrti dan tekem v Ga-Pa Včeraj dopoldne je bil v Garniischu na sporedu štafetni tek štirikrat 10 kilometrov. K tekmam se je prijavilo 12 moštev. Nemci so poslali v boj tri športna moštva, Finci ravno toliko, Švedska in Jugoslavija po dve štafeti, Slovaki in Italijani pa po eno. Premoč, ki so jo imeli tekači severnih narodov pred tekači srednjeevropskih držav, je bila včeraj prav tako velika kakor še vedno doslej. Že pri prvi predaji so prevzeli vodstvo Finci, katerim sta sledili dve švedski štafeti, šele na čet rt oni mestu je bil najboljši nemški tekač. Pri drugi predaji je bil vrstni red tekačev isti, le s to razliko, da je drugi tekač druge finske štafete prebite! drugega nemškega tekača. Pri tretji predaji je Nemec Demetz v krasnem teku predal štafetni trak kot četrti tekač. Isti vrstni red je ostal tudi na cilju. Rezultati so sledečimi. Finska 2:17.55. 2. Švedska 2:19.11. 3. Švedska (II) 2:21.49. 4. Nemčija (I) s časom 2:22.04. 5. Finska (II) s časom 2:27.07. 6. Finska (III) v času 2:29.08. 7. Italija 2:29.42. 8. Nemčija (II) 2:33.58. 9. Jugoslavija (I) 2:40.08. 10. Nemčija (III). 11. Jugoslavija (II) 2:54.42. 12. Slovaška v času 3:00.49. Posamični rezultati, ki so jih dosegli Jugoslovani, so sledeči: v prvem moštvu Klančnik 44.40, Smolej 39.21, Knific 38.08 in Razinger 37.59; v drugem moštvu Pogačnik 46.43, Švigelj 43.04, Bruinec 42.14, Jazbec pa 42.41. S tem so naši smučarski tekmovalci v Ga-Pa opravili svoje delo in se takoj vračajo domov. V Ga-Pa ostane samo še hokejsko moštvo Jugoslavije. Hokejisti so prišli v Ga-Pa zelo pozno sinoči in igrajo jutri svojo prvo tekmo s švicarsko reprezentanco. Naši na uepeb proti Švicarjem ne morejo računali; upamo le, da poraz ne bo tako hud kakor je bil pred dvema letoma. J.Z.S.Z. sporoča: Zimsko-športna zveza kraljevine Jugoslavije v Ljubljani je dodatno določila k reprezentanci za Beljak naslednje tekmovalce: Za tek: Zemvo Lovra, Petriča Antona, Klančnika Alojza, Robnika Rudolfa, Starmana Lada; za skoke: Mežika Janeza, Nedoga Jožeta, Zupana Iva- Florjančiča Petra, Zalokarja Jožeta in Šušteršiča Slavka. — Odhod v sredo, 19. t. m. ob 11.20 z Jesenic, kjer je zbirališče. PLANIŠKE TEKME Kakor piše »Vremec iz Ga-Pa, bodo mednarodne skakalne tekme v naši Planici, ki so bile prvot-n