Poštnina plačana v gotovini Cena Din 1. - Prezzo Lit. 0.30 Stev. 124 Izključna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega in tujega izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano. V Ljubljani, sobota 31. ma|a 1941 Uredništvo In oprava« Kopitarjeva 6, Ljubljana. Redazione, Amministrazionei Kopitarjeva 6, Lubiana. S S Leto VI. Concessionaria esclusiva per la pubblicita di provenienza italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano. Uspešne akcije italijanskih oddelkov na Kreti Hudi napadi italijanskega letalstva na angleško brodovje pri Aleksandriji 359. uradno poročilo iz Rima pravi: V noči na 30. maja so italijanski bombniki bombardirali pristaniške naprave v La Valetti Ha Malti. Severna Afrika: Delovanje topništva in patrol v odseku pri Tobruku. Oddelki italijanskih Bombnikov so bombardirali naprave in sovražne L’elogio del Duce ai Comandanti ed equipaggi dei sottomarini del Mare Rosso Roma, 30 tnaggio. Le nostre forze subaque gia dislocate in mar Rosao sono rientrate al com-pleto in una base nazionale dopo avere percorso con tenace ardimento circa 14 mila miglia in 80 giorni attraverso oceani e mari vigilati dal nemico. II DUCE ha ricevuto i quaftro comandanti dei sommergibili e precisamente il capitano di fregata Gino Spagnoli, il capitano di corvetta Livio pio-marta, il capitano di corvetta Mario Salvatori ed il tenente di vascello Bruno Nap. II DUCE ha rivolto loro un vivissimo elogio per la lunga e difficile navigazione brillantemente superata ed ha :tlogiato altresi gli equipaggi dei sommergibili che Kanno dato magnifico esempio di resistenza, disciplina e spirito di sacrificio. Odiedba o šolskih knjigah v Ljubljanski Pokrajini Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podlagi odločbe prosvetnega ministrstva bivše jugoslovanske države št. 5078/IV i dne 11. maja 1939 in upoštevajo? nujno potrebo, da uredi o dobro-vanje knjig za rabo v šolah Ljubljanske pokrajine, odreja: Clen 1. V Šolah vseh vrst in vseh stopenj v Ljubljanski pokrajini se pofenSi ■ prihodnjim Šolskim letom ne bodo smele vei uporabljati či-tanke, antologije, priročniki in vobče učne knjige, ki jih ni odobril Visoki komisariat. Vse prejšnje, po dosedaj veljavnih predpisih izdane odobritve se razveljavljajo. Clen 2. Knjige, za katere se namerava _ prositi potrditev odobritve, se morajo predložiti v treh primerkih do vštetega 10. junija 1941-XIX prosvetnemu (IV.) oddelku Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino. Še ne izdane knjige, glede katerih bi se nameravala prositi odobritev za šolsko leto 1941/42-X!X, se morajo predložiti istemu oddelku v treh tipkanih izvodih do vštetega 15. avgusta 1941-XIX. Clen 3. Za vsako predloženo knjigo se morajo navesti vrsta šole in razredi, za katere naj se odobri. Clen 4. Ta naredba stopi v veljavo s dnem objave v Slnžbenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana, dne 27. maja 1941-XIX. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli. Prosi promet avtomobilov za prevoz blaga Od 1. junija t. I. dalje se vrši promet * onimi avtomobilskimi sredstvi, ki se uporabljajo samo za prevoz blaga, prosto in za nje ni treba vei prositi posebnega dovolila. Sem Bpadajo: tovorni avtomobili, remorkerjl, avtofurgoni in vsa motorna vozila za posebne prevoze (rešilni vozovi, poštni avtomobili, motorna vozila požarnih bramb itd.) Dosedanja dovolila in trobojni znaki presta; nejo veljati z 31. majem t. 1., vse te je vrniti najkasneje do 10. junija t. 1. Visokemu komisa-rijatu za ljubljansko pokrajino (odd. VIII) ne glede na to, ali so bili izdani v pristojnosti Visokega (ozir. prejšnjega kr. civilnega) Komisari-jata ali vojaških oblasti. Visoki komisar: E. Grazioli. Nove spozavne tablice za motorna vozila Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino, smatrajoč za potrebno, da so motorna volila Ljubljanske pokrajine opremljena s spoznavnimi tablicami, kakršne so v rabi v drngih italijanskih pokrajinah, odreja: Clen 1. Od 30. junija 1941-XIX dalje bodo morala vsa motorna vozila (osebni avtomobili in avtobusi, tovorni avtomobili, vlačilci, motorna kolesa itd.), ki so registrirana v Ljubljanski pokrajini, nositi sprednjo in zadnjo tablico pred-pisne oblike z znakom «L. B.» in zaporedno številko. Clen 2. Lastniki motornih vozil, omenjenih v prednjem členu, dobijo nove tablice pri II. oddelku Visokega komisariata in vrnejo dosedanjo tablico. ' Ob nadomestitvi tablic se pri istem oddelka ▼piše v prometno knjižico pripomba z navedbo nove številke, ki se je določila motornemu vozilu. Clen 3. Od 15. junija 1941-XIX dalje ne bodo smela več voziti motorna vozila, niti če bi bila opremljena s posebnimi dovolilnicami, ki so se jim že izdale ali se jim dotlej še izdajo, če ne bodo imela nov« tablice do členn 1. ladje v pristanišču Tobruku. Dve pomožni ladji in parnik z 2000 tonami je bil potopljen. Skladišče bencina je bilo razdejano. Drugi oddelki bombnikov so bombardirali zbirališča motornih sredstev in skladišča streliva v okolici trdnjave. Italijanski lovci so prestregli angleška letala, ki so hotela doseči Benghazi. Dve sovražni letali sta bili sestreljeni. Kreta: Naši izkrcani oddelki so napadli sovražnika, zajeli nekaj sto vojakov in zaplenili precej orožja in gradiva. Njihovo delo uspešno podpirajo letalski oddelki. Italijansko letalstvo je večkrat napadlo sovražno brodovje v vzhodnem delu Sredo- zemskega morja, kakor to pravi včerajšnje uradno poročilo, in se sedaj ti napadi nenadoma obračajo na Aleksandrijo, ki je pod stalnim ognjem naših bombnikov. Sovražni rušilec >Harward<, ki so ga naša letala hudo zadela, je eksplodiral. Nadaljujejo z reševalnimi deli. Do sedaj so rešili 229 mornarjev, ined njimi mnogo hudo ranjenih. Južno od Sirakuze je bil med plovbo ladijskega sprevoda torpediran parnik »Conte Rosso« in potopljen. Večino čet so rešili. Vzhodna Afrika: Sovrainik je s pomočjo letalstva znova napadel našo postojanko Duolšefid, severno od Gondarja. S hitrim protinapadom naših čet je bil odbit in je imel hude izgube. Ducejeva pohvala poveljnikom In moštvu podmornic iz Rdečega morja Rim, 31. maja. s. Duce je sprejel štiri poveljnike podmornic, ki so prej bile razmeščene v Rdečem morju in ki so 6e vse vrnile v neko domače oporišče. Podmornice so z vztrajnim pogumom v 80 dneh preplule okoli 14.000 milj, neprenehoma v nevarnosti pred sovražnikom. Duce jih je na j lepše pohvalil zaradi dolge in težavne plovbe, ki so jo sijajno prestali. Pohvalil je tudi posadko podmornic, ki je dala veličasten primer odpornosti, re-doljubnosti in požrtvovalnosti. Prva dnevna zapoved Generala Galbiatija Rim, 31. maja. s. Včeraj zjutraj se je načelnik štaba milice {»klonil pred oltarjem padlih fašistov, potem pa je imel raport glavnim častnikom iz Vrhovnega poveljstva in poveljnikom posameznih vrst milice, potem je razglasil naslednjo dnevno zapoved: »Po Ducejevi zapovedi prevzemam posle načelnika glavnega 6tana milice. Enzo Galbiati.« Atti valorosi dei reparti italiani a Creta Martellamento della flotta ingltse eseguito dai velivoli italiani continua II Qnartiere Generale delle forze armate comunica: Nella notte sul 30 nostre formazioni aeree hanno bombardato gli impianti portuali di La Valletta (Malta). In Africa settentrionale, atti-vita di artiglierie e di pattuglie nel settore di Tobruk. Nostre formazioni aeree hanno bombardato impianti e navi nemiche nel porto di Tobruk; sono state affondate due navi ausi-liarie ed un piroscafo da due mila tonnellate; e stato distrutto un deposito carburante. Altri reparti aerei hanno colpito concentramenti di automezzi e depositi munizioni nei pressi della piazza. La nostra caccia ha intercettato velivoli britannici che tentatano di raggiungere Bengasi. Due apparecchi nemici sono stati abbattuti. A Creta le nostre forze di sbarep hanno attaccato 1'avversario catturando qualche cen-tinaio di prigionieri ed abbondate bottino di armi e munizioni. Le operazioni contjnuano con il valido appoggio dei nostri reparti aerei. Le forze navali nemiche, ripetutamejite attaccate dalla nostra aviazione nel Mediterraneo orien-tale, come citato nel bollettino di ieri, si stanno precipitosamente ritirando verso Alessandria sottoposte alla continua offesa aerea. II caccia-torpediniere nemico »Harvard« gravemente colpito dai nostri velivoli e saltato in_ aria. Sono in corso le operazioni di ricupero dei naufraghi. Finora ne sono stati raccolti 229 di cui 26 gravemente feriti. Dnrante la navigazione di nn convoglio e Dostojanstvena proslava grenadirskih polkov v Ljubljanski pokrajini Sardinski grenadirji, najodličnejša enota italijanske Vojske, ima svoj polkovni praznik na 30. maja, obletnico svoje ustanovitve. To je »Praznik zastave«, ki ga slave vedno in povsod kar se da slovesno. Letos je I. polk sardinskih grenadirjev imel svojo letno proslavo v Ljubljani. Zaradi vojnih časov ni proslava imela resnega, vojaškega obreda, toda bila je vseeno veličastna po svoji resnosti in možatosti. Slovesnost je bila v vojašnici na Poljanah, ki nosi zdaj ime Vojašnica Kneza Umberta, ki 6e je za ta dan odela v slovesno okrasje zastav, plapolajočih z drogov in z oken, zlasti na dvorišču. Pred vhodom je bila postavljena častna straža, v veži pa je stal oddelek vojakov s trobentači. Povabljence je osebno sprejemal poveljnik polka polkovnik Pierluigi Dal Negro. Ko »j stopil iz vhodne veže na dvorišče, se ti je nudila veličastna slika: mogočne kolone visokih, zastavnih vojakov v popolni bojni opravi. V ospredju kolon so stari trobentači 6 svetlimi trombami, zraven njih pa je bil oddelek bobnarjev z živobarvnimi rdečim bobni. Za njimi je stala polkovna godba, ki je v mestu že dobro znana. Med častnimi gosti so bili: poveljnik Armadnega zbora armadni general Eksc. Robot ti, Visokega Komisarja je zaradi službene odsotnosti zastopal podprefekt Bisia, dalje so bili navzočni: poveljnik mesta divizijski general eksc. Orlando, brigadni general Alagio, milični general Tallinucci, knezoškol ljubljanski dr. Rožman, župan dr. Jure Adlešič, rektor dr. Slavič in še številni drugi zastopniki našega javnega življenja, številni častniki ostalih vojaških edinic in drugi. Gostje so zavzeli častne prostore na tribuni. Sredi dvorišča je bil postavljen oltar, na katerem je bila darovana tudi služba božja. Na nasprotni tribuni so bili častniki-odposlanci drugih Okrutno ravnanje z nemškimi padalci na Kreti Berlin, 31. maja. s. Včerajšnje nemško uradno vojno poročilo pravi med drugim: V bojih na Kreti so bili ranjeni nemški vojaki tako zverinsko pohabljeni, kakor se je to v poteku sedanje vojne doslej primerilo samo v bojnem pohodu proti Poljski. Nemška vojska bo z vsemi sredstvi skrbela za ohranitev dostojnosti in viteštva v boju. Z najstrožjo kaznijo bo zaradi tega nastopila proti oddelkom, ki so odgovorni za ta barbarstva pobab-ljenja, ali prebivalepm, ki so jih krivi. Nobenega dvoma ni, da je prav tako nesmiselna kakor lažniva trditev angleškega ministrskega predsednika Churchilla, češ, da so nemški vojaki odskakovali v nasprotnikovih uniformah, v glavnem kriva teh zverinstev. polkov. Prihod generala Eksc. Robottija šu pozdravili zvoki fanfar. Med igranjem paradne koračnice je general obšel polk ter pozdravil polkovno zastavo. Središče vsega prostora proslave je bil krasno okrašen oltar, 6 prelepo 6liko Marije, ki je bija obdana od cvetja in sveč. Na obeh straneh oltarja sta stala dva vojaka, oblečena v starodavne obleke savojske vojske, s starimi težkimi mušketami ob nogah. Na vsaki strani oltarja je bil venec sodobnega orožja: lahkih ročnih strojnic in lahkih mož-narjev, težkih strojnic, težkih možnarjev in topni- stato affondato — per siluramento — al sud di Siracusa il »Conte Rosso«. La maggior parte delle truppe e stata salvata. NeirAfrica orientale il nemico appoggiato daH'aviazione ha nuovamente attaccato il nostro ridotto di Uolchefit (Nord di Gondar) pronta-mente contrattaccato dalle nostre truppe e stato respinto con grave perdite. (Stefani) tribunama in na čelu V6ega polka je stala stara in slavna zastava. Na vojaških stavbah v ozadju pa je bilo videti različna polkovna znamenja, v sredini je bilo Ducejevo geslo: Zaupati, pokoren bitii, boriti se. Trobente so naznanile pričetek maše. Med sv. mašo je igrala vojaška godba. Vsako dejanje službe božje so naznanile trobente, polk pa ga je pozdravil s pozorom. Maša se je končala z molitvijo za Vladarja. Polkovnik Dal Negro je imel po končani, sveti maši ognjevit nagovor na vojake in je med drugim dejal: Dne 30. maja slavimo v naši novi Pokrajini slavo in junaštvo našega polka in naše padle tovariše. Spominjamo se silnih, junaških dejanj in stare slave. Častna priča tega je naša zastava: najvišja odlikovanja jo krase. Sardinski grenadirji so pisali zgodovino Piemonta, zgodovino Soče, Piave, Albanije ter bodo vedno prvi v žrtvah za veličastje ljubljene Italije in Monarhije, za blagor Domovine in Impterija. Živel Kralj, živel Duce! — se je razlegalo kakor gromovit odmev iz tisočerih grl. Po poveljnikovem govoru je polk nato zapel v mogočnem zboru narodne himne: Kraljevsko JW| .............. , ... , koračnico, Giovinezzo, Savojsko Himno, pesem Štvo nenavadno velikega kalibra. Ta dva venca sta J stare sardinske države in na koncu pesem italijan- vezala oltar s častnima tribunama. V sredini med skega Imperija. Austera celebrazione della Festa della Bandiera dei Granatieri di Sardegna nella Provincia di Lubiana Lubiana, 31 magtfio. s. II 1» e II" reggimento granatieri di Sardegna hanno oggi celebraio »La Festa della bandiera« nella ricorrenza annuale del corpo. Le due magnifiche unitk del nostro eser-cito di stanza in questa provincia hanno profittato dell’occasione per offrire un saggio del loro se-colare spiccato senso di disciplina che in comu-nione alte spirito di corpo elevatissimo, fa dei reg-gimenti granatieri una massa compatta di formi-dabile efficenza. Alla presenza del comandante del Corpo d’Armata e del comandante la divisione granatieri il II0 reggimento a Cocevje ed il 1° a Lubiana, inquadrati attorno ad un alatre da campo • zionali. hanno ascokato nelle rispettive caserme la Messa 1 e quindi hanno assistito alla rievocazione celebra-tiva fatta dai propri comandanti; infine hanno cantato gli inm della patria. In entrambe le lo-calitk la manifestazione marziale e pure palpitante ha rivestito il carattere di im nobilissimo rito guerriero. Nella caserma Principe di Piemonte a Lubiana adorna di bandiere la cerimonia fe 6tata presenziata anche dal Vescovo, dal Sindaco e da altre rappresentanze. Dopo la messa il cappellano militare na letto la »Preghiera al Re«. Quindi il comandante ha ricordato le glorie dei granatieri. II rito si ž eoncluso con il canto degli inni na- Nemško poročilo o bližnjem zaključku boja za Kreto Clen 4. Kršitelji te naredbe, ki stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino, se kaznujejo po določbah zakona in se jim hkrati odvzame prometna dovolilnica. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli Berlin, 31. maja. Včerajšnje nemško uradno vojno poročilo pravi: Operacije za zasedbo angleške utrjene postojanke Krete, ki so se pričele 20. maja z izkrcanjem močnih oddelkov iz letal, se bližajo koncu. Sovražni odpor se je povsod zrušil. Močna napadalna vojska, sestavljena iz padalskih in planinskih oddelkov, je po hudih bojih ob pekoči vročini in v najtežjih terenskih okoliščinah porazila in razpršila sovražnika. Združenje s padalskimi lovci pri Rethimnonu, ki so držali svoje postojanke več nego 8 dni napram močni sovražni premoči, je doseženo. Padalski lovci so ob trdovratnem sovražnem odporu zavzeli mesto in letališče Heraklion (Kan-dija), poveljujoči general grških čet pri Heraklionu je ponudil vdajo. Nemško letalstvo je podpiralo boje z neprestanimi napadi na umikajoče se sovražne kolone na pohodu, zbirališča čet in uporniška gnezda. Oddelki bojnih, strmoglavnih in rušilnih letal so v valovitih napadih docela uničili angleške in grške oddelke čet. V podpiranju naših operacij po italijanskih silah z morja in k zraka, pri čemer so se posebno odlikovali z najbrabrejšim nastopom italijanski torpedni čolni, so se 28. maja popoldne italijanske čete izkrcale v vzhodnem delu Krete, od koder od tedaj naglo prodirajo proti zapadu. Ostanki razpršenih Angležev beže, zasledovani od naših čet, proti južni obali z namenom, da se izognejo z nočnim vkrcanjem na ladje nadaljnji borbi. Zajetih je bilo mnogo ujetnikov ter zaplenjenega mnogo materiala, med drugim številna oklopna in motorna vozila, 90 lahkih in težkih topov, kakor tudi velike zaloge. Nemški in italijanski vojni ujetniki so bili osvobojeni. Nemška bojna letala so v morski ožini pri Casu napadla angleške vojne ladje in so potopila dva rušilca. Strmoglavci so uničili v vodovju v bližini Krete dve trgovski ladji s skupno 1000 tonami, kakor tu maJ'a. s. Včeraj dopoldne je bivši fašistovski tajnik za Tržaško pokrajino, sedanji Visoki Komisar v Ljubljani, Ek-,e. Grazioii izrodil posle novemu zveznemu tajnik i Petru Pivu. Pri slovesnosti v Liktorsk: dvorani so bili navzoči: podtajnik Stranke Mezzasoma, prefekt, zastopniki vseh oblasti, tajniki in tajnice organizacij z dežele in zastopniki vseh strankarskih organizacij. Zvezni tajnik Grazioii, ki ga je Ducejevo zaupanje poklicalo na mesto Visokega Komisarja v Ljubljani, je imel pregleden govor o delovanju tržaškega fašizma, katerega |e vodil on pet let. Ustvarjal, ojafeval in izpopolnjeval je vedno bolj razne organizacije, vse z ozirom na delovno ljudstvo. V govoru se je spomnil slavnih Tržačanov, ki so padli v revoluciji in v vseh vojnah, izrazil priznanje njihovim rodbinam, zahvalo Oboroženi Sili ter poslal topel pozdrav vojvodu d’Aosta. Nato je izročil novemu tajniku slavno zastavo i tržaške Zveze, kar so navzoči pozdravili z navdu- " šenim vzklikanjem Duceju. Nato je Izpregovoril nekaj ognjevitih pozdravnih besed tržaškim fašistom novi tajnik, ki ie izrazil upanje, da bo Stranka v Trstu po Ducejevlh zapovedih nadaljevala z zmagovitim pohodom. Prefekt Borri je poudarjal razumno in neutrudljivo delo tovariša Graziolija ter nato pozdravil novega tajnika. Končal je z ugotovitvijo, da je danes za vse Italijane prva zapoved zmagati, za slavo domovine in za blagor ljudstva. Nato je spregovoril ie podtajnik 8tranke Mezzasoma, ki je tajniku Grazioii ju prinesel čestitke glavnega tajnika Stranke zaradi plemenite in težavne naloge, za katero ga je poklical Duce in kateri se je tajnik Grazioii posvetil s plemenitim zagonom in s čistimi nameni, kakor so lastni mladim, ki so se rodili in zrasli v ozračju Mussolinijeve Italije. Slovesnost se je končala s petjem narodnih himen ter z vzklikanjem Duceju in Ordinanze delTAIto Commissario DisposizfonI sui libri scolastici L’Alto Commissario per la provincia di Lu- biana, visto il Decreto tl mnggio 1939 m. 50”8/IV del Ministero dell'lstruzione deU'ex Stato jugo-slavo, considernta 1’urgente necessita di provvedere alPapprovazione dei libri da usarsi nelle scuole della provincia dl Lubiana, o r d i n a: Art. 1. Nelle scuole di ogni ordine e grado della provincia di Lubiana non potranno usarsi a decorrere dal prossimo anno scolastico libri di letture, antologie, mnnuali e libri di testo in genere che non siano stati approvati dalPAlto Commissariato. Tutte le approvazioni precedentemente ac-cordate suUa base detle disposizioni linora vi. genti sono revocate. Art. 2. I libri a stampa, della eni approva-zione s’intenda chiedere la conferma, devono essere presentati in triplice copia, entro il 31 maggio 1941-XIX alla Divisione IV (Istru-zione) delPAlto Commissariato per la provincia di Lubiana. I libri non ancora pnbblicati di eni si vo-lesse chiedere Tapprovazione per 1’anno scola-stieo 194(/42-XX devono essere presentati alla medesima Divisione in tre copie dattilografate entro 11 13 agosto 1941-XIX. Art. 3. Per ciascun libro presentato dovra essere indica to il tipo di scuola e la elasse per cui si chiede 1'approvazione. Art. 4. La presente ordinanza entra in vigore dalla data della sna pubblicazione nel Bollettino Ufficiale per la provincia di Lnbiana. Lubiana, 27 maggio 194I-XIX. L’Alto Commissario per la provincia di Lnbiana: Emilio Grazioii Libera circolazione degli automezzi per trasporto della mercl L’Alto Commissariato per la Provincia di Lubiana comunica in data del 29 maggio: A partire dal 1 giugno a. c. tutti gli anto-mezzi adibiti solamente al transporto di cose possono liberamente circolare senza essere te-nuti a chiedere la speciale autorizzazione. In tale catcgoria rientrano: gli antocarrl, i rimorchi, i motofurgoncini e veicoli adibiti a servizi speciali (autoambulanze, furgoni postali, vigili al fuoco ecc.). II dlsco tricolore e la licenza speciale fino-ra in vigore, a partire dal 1 giugno non saran-no piil valevoli e si ordina pertanto ai rispetti- vi detentori di restituirll non piii tardi del 10 giugno (Div. VIII). Un tanto vale sia per le autorizzazioni rilasciate dallAutoritu Militare che Civile. Sostituzione della targe autamobilistiche L’Alto Commissario per la provincia di Lnbiana, ritenuta la necessita che gli automezzi della provincia di Lubiana siano lomiti di targhe di riconosciinento analoghe a quelle in uso nelle altre provincie Italiane, ordina: Art. 1, Entro il 30 giugno 1941-XIX tntti gli automezzi (autovetture, autocarri, rimorchi, mo-tocicli ecc.), regjstrati nella provincia di Lubiana, dovranno reeare una targa anteiiore ed nna posteriore del modello preseritto con la sigla «L B» segnita dal nnmero progressivo. Art. 2. I proprietari degli automezzi dl eni all'articolo precedente ritireranno le nnove tar-ghe alla Divisione II delTAlto Commissariato verso restituzione della targa gia in uso. All atto della sostituzione delle targhe šara apposta, a cura della stessa Divisione, nn’anno-tazione sul llbretto di circolazione con 1'indica-zione del nnovo nnmero assegnato alTautomezzo. Art. 3. A partire del 15 giugno 1941-XIX non potranno circolare automezzi, neppure se munlti delle licenze speciali finora accordate o che ver-rano in seguito fino tale data concesse, se non saranno muniti delle nuove targhe contemplate alTarticolo 1. Art. 4. I contravventori alla presente ordinanza, che entra in vigore dalla data della tua pubblicazione nel Bollettino Ufficiale per la provincia di Lubiana, saranno puniti a termine di legge e le licenze di circolazione saranno senz’al-tro revocate. Lubiana, 27 maggio 1941-XIX. n ' L’AIto Commissario per la provincia di Lubiana: Emlllo Grazioii Angleži so zgradili na Kreti močne utrdbe, niso pa imeli obrambe proti padalcem Atene, 36. maja. s. Prva poročila, ki prihajajo semkaj o pogojih, v katerih poteka umik angleiko-grških čet z otoka Krete, podajajo jas«n vpogled v poraz, katerega so doživel« te armade, V gorah, v dolinah in v vaseh so nemške čete pri svojem napredovanju naletele na skladišča streliva, avtomatičnega orožja in na skladovnice čelad in zaloge vseh vrst, ki so bile nameniene avstralskim m novozelandskim četam. V gorskih prelazih in povprek čez ceste so bile postavljene številne protitankovske ovire, ki naj bi preprečile napredovanje sovražnikovih čet. Vse to je bilo brezuspešno, Na važnejših dominantnih postojankah, ki so bile utrjene, so bili postavljeni topovi in protitankovski topovi, ki so pa ostali neizrabljeni spričo svojskega načina, s katerim so Nemci izvedli svoj napad. Ta način obrambe je pretvoril notranjščino otoka v utrdbo, ki naj bi zagotovila Angležem ne-zavzetnost otoka. Toda roji padakev, ki so padali izpod neba, so zmedli sovražnika, ki ni naiel primernega sredstva za protiobrambo in se je takoj znašel ogrožen od vseh strani. Naglica nastopa padalcev je povzročila med Angleži veliko zmedo. Po prvih valovih padalcev so prišli še druži, ki so se spustili na točke, kjer je bila obramba najbolj uporna, ter po 10 urah trde ln krčevite borbe strli sovražnikov odpor. V«liko j« bilo število trupel Grkov, Angležev, Novozelandcev ki Avstralcev, ki to ostala nepokopana in sicer ne samo na prostoru, kjer je prišlo do prvih spopadov, temveč tudi r gorah, kamor so mnogi oddelki odšli, ne da bi mogli upati na daljši odpor napadajočemu sovražniku. 456 Italijanov in Nemcev, mornarjev, ki so bili internirani pri New Vorku na otoku Ellis Island, so sedaj odpeljali v koncentracijsko taborišče. Večji del Italijanov so odpoliali v trdnjavo Missonba v državi Montana, Nemce pa v trdnjavo Lincoln v Dakoti. Angleška torpedovka »H 57« in neka podmornica sta prispeli včeraj v Gibraltar na popravilo. Obe bojni edinici sta zelo poškodovani. Il Tangcrja in U Unca so začeli Angleži izse-ljevati »voje rojake. Bilo jo mnogo pritožb, ker se jo doslej večkrat dogajalo, dn so Angleži prepeljavali družinske čkno ločeno v najrazličnejše smeri. Novice s Hrvaške Zagreb, 31. maja. s. Včeraj je Pavelič sprejel muslimansko odposlanstvo Bosne, ki mu je sporočilo pozdrave muslimanskega prebivalstva. V odgovoru je Pavelič pozdravil pomen Bosne, ki (e naravno središče Hrvatske. Poudaril je, da irez Bosne ni niti Hrvatske niti hrvatskega naroda. Obljubil je tudi, da bo naredil potovanje po Bosni, v kolikor mu bodo službeni posli to dovoljevali. Zagreb. 31. maja. S. Več višjih uradnikov državne uprave je bilo iz Zagreba premeščenih v Banjaluko. Tja se je preselilo tudi že ministrstvo za gozdove in rudnike. Zagreb. 31. maja. s. S 1. junijem se bo delno odprl poštni in železnlšik promet med Hrvatsko in Nemčijo. Železniške in poštne zveze med Hrvatsko in Madžarsko pa že v popolnem redu poslujejo. Nov hrvaško-italijanski slovar Zagreb, 31. maja. s. Na pobudo zavoda za italijansko kulturo je znani hrvatski filoloc prof. Mirko Deanovič s sodelovanjem več uglednih italijanskih znanstvenikov po dol a e m času in skrbni pripravi dokončal velik hrvatsko-italijanski slovar, ki ga bo izdala znana knjigarna St. Kugli v Zagrebu. Slovar, ki predstavlja najbolj odlično delo svoje vrste, bo izšel v najkrajšem času in v elegantni tiskarski opremi. Delo je bilo sestavljeno na leksikonski osnovi in ie v celoti hrvatsko, odstranjeni pa so vsi odvečni srbski izrazi in na čistost jezika so posebno pazili in sicer so se ravnali po navodilih posebne hrvatske komisije, ki je bila ustanovljena v ta namen. Povrh tega dela bo italijanski kulturni zavod izdal tudi italijansko slovnico za Hrvate, ki obiskujejo italijanske tečaje v kulturnem zavodu. To slovnico bodo rabili tudi pri radijskih tečajih italijanščine, katere bo italijanski kulturni zavod oskrbel preko zagrebške radijske postaje. Ameriška Javnost ie izgubila orientacijo Washington, 31. maja. s. Med Člani kongresa se množe negotovost in nasprotja spričo govora predsednika Roosevelta in zaradi njegovih izjav časopisom o konvojih in o nevtralnostnem zakonu, kajti vse ta izjave niso dosegle drugega, kakor da so povzročile #e večjo zmedo, ki je posebno značilna za sedanje življenje v Ameriki. Notranji položaj je danes, pravijo v nekaterih krogih, mnogo težji kakor pa kdaj prej in javnost je glede smeri, v katero naj krenejo Združene države, raz-celjena bolj kot kdaj koli. V vsej državi so ljudje zmedeni, kajti prijatelji posega Amerike v vojno kakor tudi nasprotniki te politike so pričakovali, da bo predsednik Roosevelt v svojem govoru podal jasne in nedvoumne izjave. Takšno stanje duhov je dobilo svoj izraz tudi v ameriškem kongresu. Za primer se da navesti usoda izjave, katero je dal zelo goreči senator vladne večine Pep-per, ki je rekel, da mora senat brezpogojno odobriti predsednikov govor. To izjavo so obsodili ne samo nasprotniki posega v evropsko vojno, temveč tudi mnogi (Slani vladne večine, ki so rekli, da takšna izjava ni bila na mestu. V hodnikih kongresa imenujejo senatorja Peperja »majordoma Bele hiše«. Ta obsodba Peperja gotovo ni ušla predsedniku Rooseveltu, ki se je umaknila iz Washingtona ln je odšel no odmor v svoj Hyde park. V Franciji je vse vino zasegla država Bern, 31. maja. Iz Vichyja poročajo, da je zaradi popolnega pomanjkanja vina na francoskem trgu in ker 60 omejitve glede uporabe živil dvignile potrošnjo vina, vedno težje ugoditi prošnjam odjemalcev. Francoska vlada je zato izdala vrsto zelo strogih ukrepov. Vse razpoložljive količine vina, pridelanega leta 1940 ali prej, kolikor ga je več kot za domačo porabo, se morajo do 15. septembra dati na razpolago državi, da jih bo ona razdeljevala, kakor se ji bo zdelo potrebno- Vse vino, ki do 1. septembra ne bo prodano, bo zasegla država. Dan Statuia Jutri, 1. junija, na praznik Statuta, bodo vsi javni uradi razobesili državno zastavo, ki bo raz-obešena od jutra do večera. Tudi mesto bo v za-stavah. To je obletnica ustanove, ki jo je dal Kralj Karel Albert svoji državi leta 1848. To je bila prva ustava nove Italije, ki je po uvidevnosti svojih naprednih Vladarjev začela tedaj stopati na pot do svojega zedinjenja in bodoče veličine. Ta_d»9 je važen zgodovinski datum v boju za zedinjenje in povečanje Italije, zaradi tega ga vsa država še danes praznuje slovesno. V treh vrstah... Letos ne bo ljudskega štetja v Italiji. Štetje bi sicer moralo bili, ker tako zakon določa, vendar pa ga ne bo, ker je Italija v vojnem stanju in 6e povsod hrabro bojuje. V četrtek se je v Zagrebu pričela gospodarska konferenca med italijanskim in hrvaškim gospodarskim zastopstvom. Komisija je razpravljala mnogo še o drugih aktualnih vprašanjih, ki zadevajo obe državi. Na binkoštni ponedeljek bodo trgovine v Trstu odpne, to pa samo do ene popoldne. Pogajanja med svobodno Hrvaško in Madžarsko glede ureditve železniškega prometa so bila te dm končana. Pogajanja so_ uspela. Izdelali bodo nove tozadevne tarife. Madžari bodo odprli podružnico Urada za zunanjo trgovino v Zagrebu. 30 spalnih voz od 40, ki jih je obratovalo na ozem* lju bivše Jugoslavije, jih je ostalo na Hrvaškem, le spalne vozove bo uporabljala hrvaška družba za spalne vozove. Denarni zavodi na Hrvaškem morajo ministrstvu za narodno gospodarstvo predložiti izkaz o stanju gotovine in inozemskih valut ter deviz vsakih 10 dni. Slovesna pripojitev Spodnje štajerske Veliki Nemčijf bo šele meseca oktobra. Zrej mora biti namreč urejena celotna upravna ureditev spodnještajerske pokrajine. fcno m pol kg moke dobi vsaka oseba na Sp. Štajerskem na teden. Masti dobi 75 dkg na teden. Namesto olja pa lahko dobi vsakdo maslo ali margarine. Sladkorja dobi vsaka oseba 90 dkg. Mesa dobi štiričlanska družina na teden 125 dkg. Meso se prodaja pa le dvakrat na teden. Govedina • kostmi pa stane 36 din kg. Prijava letalcev hrvaški vojski. Poveljništvo zračnih sil objavlja, da se morajo vsi rezervni le* talski častniki in podčastniki, ki se doslej še niso prijavili, takoj javiti mobilizacijskemu odseku poveljstva zračnih sil hrvaške vojske. V djakovski cerkvi letos ne bo birme. Ker je bil pouk na mnogih šolah zaradi izrednih razmer prekinjen, tudi v djakovski škofiji letos ne bo birme. Kje povsod ne smejo biti Židje v Zagrebu. Židom je prepovedano zadrževati se na severnem delu mesta, dalje na vseh Javnih sprehajališčih in jx> parkih in pa v središču mesta. Zagrebška cestna železnica gradi nove delavnice. Mestna občina je začela graditi nove železniške delavnice, ki bodo v Ozaljskl ulici. Ozemlje bo merilo 18 ha. Tu bo nastalo kar majhno mesto. Sezidali bodo več remiz. upravno j>oslopje in pa delavnice za cestno železniške vozove. Na oba binkoštna praznika bo Postojnska jama svečano razsvetljena, kakor je to vedno na ta praznik. Vstopnina znaša 3 in pol lire za osebo, za otroke pa 2 liri. Vstop v jamo bo dovoljen samo poj>oldne od 3. do 6. ure. Za hitrejše asfaltiranje hodnikov smo zadnjič brali nasvet, naj bi mestna občina nabavila se en voz za kuhanje asfalta ali pa naj spet začne uporabljati kotle, ki so prej služili v ta namen. Dobro mišljeni nasvet pa ni več potreben, ker je letos tvrdka A. Res, ki v Ljubljani po pogodbi asfaltira hodnike, napravila v Ljubljani svojo tovarno za kuhanje in pripravljanje asfaltne mešanice, da lahko na dan napravi 150 kv. m. asfaltiranih hodnikov. Prejšnja leta smo pa na dan lahko dobili samo po 80 kv, m hodnikov. Delo torej letos gre če enkrat tako hitro od rok kakor prejšnja leta. Stabilni kotli, ki so prej služili za kuhanje, so pa dali za 80 kv. m asfalta na dan ter bi zato njihova uporaba nikakor ne bila ved ekonomična. ■ vi irski odpor proti uvedbi obvezne vojaške službe Dublin, 31. maja. s. Ob priliki angleškega poskusa, da bi izvedli popis prebivalstva v Severni Irski za vojaške vpoklice, so irski nacionalisti izdali poseben proglas, v katerem poudarjajo nujnost od|>ora proti temu poskusu, ki da je docela nezakonit. Proglas dalje poudarja, da je Ulster prepričan, da ga v tem boju podpira ves irski narod doma in zunaj. Popis je odredila vlada v Belfastu, ki ne dopušča svojim policijskim agentom in svojim ljudem, da bi se vpisali v britansko vojno, pač pa bi rada s popisom prizadela skoro izključno nacionaliste katolike in bi se na ta način znebila svojih nasprotnikov. Nič ni bolj ponižujoče, nadaljuje proglas, kakor služiti v vojski tuje države. Po drugi strani pa britanska vlada ne more obvezati nobenega Irca za vojaško službo na nobenem delu Otoka. To bi bilo isto, kakor če bi Nemčija vzela v vojaško službo vse narode, ki jih je zasedla. Voditelj nacionalistov je poslal kardinalu Macroryju in vsem katoliškim škofom zahvalno pismo Ulsterskih Ircev, ker so odločno in takoj nastopili proti joopisu, Nacionalistični list >Irish Press« piše o proglasu nacionalistov, da se irsko ljudstvo ne misli udeležili popisovanja, ker ve, da so znjim vse ljudje, ki dajo na svojo čast in kateri so pripravljeni braniti neodvisnost svoje domovine. List zaključuje, da Irci ne morejo imeti v bitki, v katero so se spustili, boljšega vodnika kakor pa kardinala Maororyja in katoliške ikofe. Vladni informacijski urad pa je sporočil, da je predsednik vlade razpravljal z voditelji strank o vprašanju popisovanja. Proti temu angleškemu ko. raku so združene vse zdrave sile države. Angleži bi namreč radi prisilili Irsko, da bi se borila na njihovi strani za njihove koristi. Ed?«r VPallace: Na sever, potepuh! Ni imela čaja, da bi mu ugovarjala. Niti za to ni imela časa, da bi ga zavrnila s kakšno zbadljivko. »Hotel sem ti le reči...« »Vrni »e čez eno uro. Iti moram. Ce me ne ubogaš, te sploh nočem več videli. Izgini!« S kislim obrazom se je uklonil njeni odločni zapovedi. Oktober ni utegnila počakati niti toliko, da bi izginil za vrati hotela. Pomešala se je med množico, ki je hitela v smeri proti šoli. Da bi ne zašla, je vprašala neko žensko, kje je šola. Povsod je bilo vse polno orožnikov. Ljudje, ki so očividno bili tujci, so se začudeno »pogledovali z uniformiranimi orožniki. Šola je bila precej veliko poslopje iz rdeče opeke. Krog in krog »o jo obdajale majhne lesene hišice, ki pa so bile tako številne, da so tvorile celo predmestje, ki je celo nosilo lastno ime. Zenska, kateio je vprašala za pot, ji je povedala, da se to predmestje imenuje »Luthervdle«. Cesta je bila v bližini šole še precej prazna. Le malo ljudi je srečala in nekaj voz, ki so hiteli v mesto, iz katerega se je ona pravkar oddaljila. O Robinu nobenega »ledu. »... Nato naprej iz mesta. Skušal te bom ujeti,« je bilo napisano v »poročilu, šla je torei dalje. Kmalu je tudi predmestje ostalo za njo. Na obeh »traneh so se raztezala žitna polja. Med njimi pa so bile raztresene številne kmečke hiše. V daljavi «o se dvigale visoke gore. Obstala je in se usedla v travo kraj ceste. Pol- na pričakovanja ie je oziral« po cesti, po kateri je prišla. Nikogar ni bilo videti. Le tu pa tam je priropotal kakšen voz, ali pa jo je kakšen avtomobil zavil v oblak prahu. Zagledala je star tovorni avtomobil, ki se Ji j« bližal i usmiljenja vredno počasnostjo. Pri krmilu je sedal prav majhen možiček; sprva ie mislila, da je še deček. Tudi potem se je poznalo, da je voz že zelo star in izrabljen, ker je motor delal pravcati peklenski trušč. Ko se ji je fce bolj približal, je hrum bil podoben grmenju topv. Šofer je bil, kakor že rečeno, izredno rnaihen možiček s sivo brado in z velikimi naočniki. Njegov obraz je izražal izredno trdovratnost in od-jjornost, kakor da bi le napor njegove neuklonljive duše gnal vozilo naprej. Dober pešec bi njegov voz 6koraj mogel prehiteti. Ko je prispel že skoraj do nje, je ropot bil naravnost oglušujoč, šofer je okrenil glavo proti njej in jo proseče pogledal. Notranjščino vozila so zastirale zavese. »Oktober I« Z rahlim krikom se je ©krenilo. Zavese so od zadaj bile razgrnjene. Zagledala je Robinov obraz in njegovo iztegnjeno roko. Planila je k njemu. Oprijela se je za rob voza in on jo je potegnil kvišku. »Pazil« ji je dejal. »Imava goste.« V poltemi je zagledala Rdečebradca in njegovega debelega tovariša. Sedela sta na tleh z zvezanimi rokami in s hrbtom obrnjena drug proti drugemu. »Lahko se jima vsedeš na glavo, če te veseli,« ji je smeje se zakričal Robin. Moral je kričati, ker je ropot avtomobila bil hujši kot grmenje topov. X. Ko je mr. Robin Leslie Beausere zapustil svojo žeuo, »e ie napotil proti pošti. Imel je v žepu dva dolarja In pol ta Je bil odločen, da se na najlažji način otrese vseh skrbi. Vendar pa ni bilo tako lahko najti pot, ne da bi povpraševal; njegova govorica pa je bila tako izdajalsko angleška- Nekaj pa je na svojem potovanju le pridobil: poznal je okolico že precej dolgo. Na zidu poleg neke trgovine z železnino Je zagledal plakat, ki je hvalil lepoto in druge odlike zemljišč v okolici mesta. Pod tekstom pa je bil narisan zemljevid mesta in okolice. Na eni Izmed cest, ki so vodile iz mesta, Je stal napi«: »Proti Ogdansburgu.« Saj je bil Ro->ln namenjen prav v Ogdensburg. Razen kina, se Je mesto ponašalo tudi z gledališčem. Robin Je to izvedel p^ej, kot je videl kričeče lepake, ki so naznanjali zadnjo novost: »Grehi matere« in jo slavili kot najpretresljivejšo žaloigro ljubezni, sovraštva In ženske požrtvovalnosti, kar se Jih je v zadnjem času predvajalo v Ameriki. Zagledal je dva možakarja, ki sta se precej glasno prerekala. Eden je bil voznik, ki je najbrž pripetjal kulise za to znamenito dramo. V drugem pa ni bilo težko spoznati ravnatelja in obenem glavnega igralca tega znamenitega gledališča. Robin si ni upal približali se, da bi izvedel za vzrok njunega prepira, ker se je okoli njiju zbirala vedno večja množical judi. Zelo verjetno je bilo, da je vzrok prepira bila kakšna denarna zadeva. Bele ko *e Je hotel oddaljiti, je opazil, da je na cesti mnogo več policije, kot bi takšen praznik bila potrebna. Pva moža, ki sta šla pred njim, sta očividno bila detektiva. Eden izmed njiju je vrel z glave klobuk, in videli so se njegovi valoviti lasje peščene barve. Živahno sta se pogovarjala. Robin se jima Je približal. »... Že deset let ne. Zadnji slučaj je bil, ko je Mickey prerezal oskrbniku vrat, prav tako, kot temu potepuhu.« To je Robinu zadostovalo. Več ni hotel slišati. NaSlt so truplo. Čeprav nihče ni imenoval njegovega imena, je bii prepričan, da je policija zasledovala njega. Iskali so ga tukaj, ker so vedeli, da je v mestu ali pa »e jim je zdelo zelo verjetno, da ga bodo našli kje v bližini. Kmalu nalo je dospel do pošte. Vzel je brzojavni obrazec, stopi) k pisalni mizi in se zamislil. Bilo mu je zelo neprijetno odposlati takfino brzojavko. Hotel se je podati, vrniti se sredi pota — toda, saj se Je moral ozirati na svojo ženo! Začel Je pisati, a je hipoma prenehal. Kaj mn je prav za prav koristila brzojavka, če ga aretirajo zaradi umora? Poslalo mu je kar vroče, ko je pomislil na vse mogoče posledice takšne aretacije. V hipu se je odločil. Napisal je nekaj vrstic za svojo tovarišico in se ozrl, če bi našel koga, ki bi ji nesel sporočilo. Prav takrat je neki deček oddal brzojavko in hotel oditi. Robin mu je pomignil. Deček Je njegovo znamenje razumel in se mu približal. »Tu imai pet in dvajset centov, fantič. Vzemi ta list in ga izroči mladi gospej, katero boš našel pred lekarno.« Ko je sel odbrzel, se Je Robin počasi napotil proti Izhodu. Tu je naletel na nekega človeka io se umaknil, da bi mu pustil prost prehod. »Dobro jutro U jfDaljeJ Skrb mestne občine za zdravo živino v Ljubljani Lani je na ozemlju ljubljanske občine 506 posestnikov redilo 2267 glav goveje živine Ljubljana, 31. maja. 'C. časih smo se tudi meščani naučili ce-iy živinorejo ter a spoštovanjem cledamo na nase soobčane — kmetovalce in sploh na živinorejce, ki ^ nas zakladajo z mlekom in z mesom-lako ie obrnilo, da meščani, ki so včasih tudi s prezirom gledali na kmeta in na njegovo težko oelo, sedaj sami kmetujejo. Naša zorna mladina, *.i se je je prej kmet bal kot Hunov, je pričela riROlati ledino, saditi krompir in stražiti sleherno Diiko kot najbolj zaščiteno botanično redkost. Skratka, kmetovanje je spet prišlo v kredit, »met uživa spet spoštovanje, zemljo spet častimo *a svojo pravo mater, ki nas hrani in živi. Večkrat smo že pisali o prizadevanjih mestne ®bcine za napredek kmetijstva v občini ter čitali Judi o prav lepih uspehih predvsem na Barju In •udi po vsem drugem zelenem robu našega mesta. . hudo stisko smo prišli zaradi mleka ter z zanimanjem spremljamo težko delo oblasti za dobavo mleka in mesa. Brezmesni dnevi in prazne mesnice so nas naučile ceniti živino. Zato nas bo Pa tudi zanimalo, kako mestna občina skrbi za “apredek naše živinoreje, zlasti pa za zdravje avine. Kakor ljudje, imajo tudi živali mnogo bolezni in prav tako kot pri ljudeh, je med najbolj nevarnimi živalskimi boleznimi jetika, zlasti pa Pri goveji Živini. Bolezen sama že pomeni škodo *a gospodarja, na drugi strani pa tuberkulozna živina ograža tudi svojo okolico — ne le druge Zlvali, temveč tudi človeka. Zato pa tuberkulozo, Prav tako kakor pri ljudeh, preganjamo tudi pri Rovedi ter skrbimo, da jo obvarujemo pred to nevarno nalezljivo boleznijo. Ta bolezen je pa Potuhnjena in jo le težko z gotovostjo spoznamo “rez posebnih pripomočkov, Najzanesljivejši najin za ugotovitev tuberkuloze je tuberkulizaelja, *•. j- vbrizgavanje tuberkulina na razne načine, "> bomo glavne in najučinkovitejše pozneje spoznali. Tuberkulin 80 zamorjeni in zmleti bacili tuberkuloze,, ki vbrizgani povzročijo značilne porove na telesu jetičnega živinčeta. Če je žival *drava, se sploh ne zmeni za vbrizgani tuberku-Jin, 6aj tudi bolni živali prav nič ne škoduje. Če jjna pa žival jetiko, se ii po vbrizganju tuber-**ulina samo začasno zviša temperatura, na vbrizganem mestu se pojavi oteklina, pri poizkusu na očesu pa gnojenje. Spet poudarjamo, da tuber-kuHzacija šivali prav nič ne škoduje in ji ni niti najmanj nevarna. Vsi ljubljanski posestniki eo-v6je živine Vam to lahko potrde, saj je mestni tržno-veterlnarski urad lani tuberkuliniziral v*o Boved v občini. Mestni tržni in veterinarski urad je opravil Ogromno delo, saj je v naši občini 506 hlevov z Rovejo živino. Teh 506 gospodarjev je redilo 2267 »epov goveje iivine, kar je prav visoko število za mesto, kakršno je Ljubljana, saj je bilo lani na vsakih 18 prebivalcev ljubljanske občine po eno Sovodo. Črna vas se vleče ob cesti čez Barje In Ima 88 hlevov z 284 govedi. Pri prvi tuberkulinizaciji je reagiralo 18 živali in od teh pri drugem poskusu samo 8 živali ali komaj 3%. Med vsemi hlevi je bil 100% okužen samo en hlev, ker J® pač v njem stala samo ena krava in še ta je bila jetična. Na Barju je pa Se 105 (Jrutrih hlevov 8 444 govedi. Prvič je reagiralo 33 živali, drugič pa le še 20. Samo 3 hlevi so bili 100% okuženi in tudi v teh je bila samo po ena krava. Skupno je bilo torej v teh hlevih 4.5% tuberkulozne govedi. V Stepanji vasi je bilo 127 govedi v 24 hlevih. Prvič je reagiralo 8 živali, drugič pa samo 6 ali 4.7%, Vendar pa ni bil noben hlev 100% okužen, ker so posamezne krave zdrave, v večjih hlevih pa bolno govedo dela družbo zdravi živini, Moste imajo 58 hlevov z 226 govedi- Pri prvem poskusu je reagiralo 40, drugič pa samo 18 živali. Vendar je pa to število visoko, saj znaša 8%, kar pomeni največ živinske tuberkuloz« v Tseh delih Ljubljane. Štirje hlevi so bili 100% Okuženi. Vso severno stran Ljubljane lahko smatramo *a celoto, saj skoraj ne moremo ločiti Zapuž, Dravelj, Zg. šiške, Kosez, Drage, Zlatka, Sp. šl-Ske. V vseh teh krajih je 111 hlevov ter so se lani ponašali gospodarji s 631 glavami goveje živine, letos je imajo pa še več. Pri prvem pregledu je pokazalo znake tuberkuloze 47 govedi, Pri drugem poskusu pa le še 33 živali ali 5.2%, 100% sta bila pa okužena samo dva hleva, ker skoraj vsi gospodarji rede po več goveje živine. Vič s vso okolioo je tudi taka celota ter je imela v 88 hlevih 315 govedi. Pri prvem poskusu je reagiralo 24 živali, pri drugem pa 16 ali 5%, a 100% okuženega hleva ni nobnega. Tudi v samem mestu je še 72 hlevov z 242 ROvedi. Prvič jih je reagiralo 27. drugič pa 13 ali 5.3%; tudi tu ni nobenega 100% okuženega hleva. Najnilji odstotek tuberkuloze pri živini Je torej v Črni vasi in na Barju, najvišji odstotek so je pa pokazal v Mostah. V vsej občini je reagiralo 11® živali v 506 hlevih ali 28% govedi. Pre- Rledana je bila vsa goveja živina, torej 2267 govedi ter je prvič reagiralo 197 živali in je bilo 8-6% govedi spoznanih za bolne na tuberkulozi. Med prvim in drugim tuberkuliniziranjem je 10 posestnikov prodalo 21 bolnih krav. Zato je za drugo preiskavo ostalo še 109 hlevov s 176 govedi, ki so prvič reagirala. Pri drugi preiskavi je bilo med temi 109 hlevi že 37 zdravih ali 35% neokuženih hlevov, med 167 bolnimi živalmi pa tudi že 35% zdravih, da je naposled ostalo v 71 okuženih hlevih samo se 115 tuberkuloznih živali ali 5.1%, kar pomeni za področje, ki redi govedo skoraj samo zaradi mleka, znosno število. Lahko bi navajali še druge statistike, vse nam pa kažjo, da se je splošno stanje precej izboljšalo. Okuženi so predvsem hlevi z večjim številom živali. Tak posestnik se jih skuša rešiti na ta način, da proda breje krave za pleme, ker dobi več zanje kot pri mesarju, toda s tem se prenese bolezen v druge, neokužene hleve. Med 100% okuženimi hlevi je 9 takih, ki imajo samo po eno kravo, saj maii ljudje kupujejo cenejše krave, ki so dobro molznice. Med bolnimi kravami je 95% dobrih molznic, kar je spet dokaz, da reja krav samo zaradi mleka siabi odporno silo organizma živali in je zato bolj sprejemljiva za nalezljive bolezni. Skoraj vsi veliki hlevi imajo avtomatične napajalnike, da se zdrave krave kaj lahko okužijo po jetičnih, poleg tega pa krave skoraj nikdar ne pridejo iz hleva ter so zato neprestano v slabem zraku. Zaradi skrajno pomanjkljive nege parkljev večina krav trpi na bolečinah v nogah, kar jim tudi manjša odpornost zo- J upravičujejo razmeroma visoki odstotek tuberkuloze med našo govejo živino. Reakcije pri drugi tuberkulinizaciji so bile značilne ali specifične. Skoraj v vseh primerih je bila povečana telesna toplota celo za 2 stopinji. Iz očesa se je cedil rumen gnoj in očesna veka je močno zatekla. Samo pri kroničnih primerih ni bilo gnoja, zato pa tem večja oteklina. Kako je tuberkuloza potuhnjena in zahrbtna, nam dokazuje ugotovitev tuberkulozo pri zelo lepo rejenih in celo pri pitanih živalih. Pozitivna reakcija pri štiritedenskem teletu ia pri mladih telicah dokazuje, da so živali vseh starosti sprejemljive za tuberkulozo. V nekem primeru je krava že pri prvem poskusu tako močno reagirala, da jo je dal lastnik takoj zaklati v mestni klavnici, in res so bila v pljučih ugotovljena tuberkulozna gnezda. Delo pri drugi tuberkulinizaciji je bilo silno' naporno, saj je bilo treba zaradi raztresenosti okuženih hlevov vsak dan prehoditi prav visoko število kilometrov. Trud mestnih veterinarjev pa hi bil zaman in Ljubljana jim mora biti danes hvaležna, da je po naših hlevih vedno manj bolnih krav, čeprav je v njeh sedaj znatno število več krav kot pred letom. Ljubljančani sploh mislijo, da je jugoslovanska vojska popolnoma izpraznila hleve naših živinorejcev. V resnici so morali ljubljanski občani oddati samo 6 volov in prav nobeue krave! Sicer pa v ljubljanski občini in njeni okolici rede skoraj same krave zaradi mleka ter ga zaradi oddaje živine vojski nimamo prav nič manj, saj vendar, kakor rečeno, ni bilo treba dati nobene krave. Poleg tega pa moramo upoštevati, da Je klanje telic ie dolgo časa prepovedano ter jih imamo zato po naših hlevih sedaj vsaj 100 do per nalezljive bolezni- Naposled je pa krma po i 150 več kot prej. Zato bomo pa kmnlu imeli tudi večini okužena z metiljavostjo in vsi ti vzroki ' več mleka od domačih ljubljanskih krav. Beg mladine z doma v letnih mesecih Ljubljana, 31. maja. Majnik je mesec, ko v mladem življenju vre in kipi, ko se vse preraja in oranja po novem življenju, je mesec, ki je zapisan v socialnokrimi-nalni literaturi kot čas, ko je zaznamovanih največ samomorov, ko si končavajo življenje mladi ljudje iz obupanosti in raznih neprilik, ko jim odnehajo živci in ne morejo več zmagovati težav vsakdanjega življenja. Majnik je pa tudi mesec, ko začenja mladina hrepeneti po raznih burnih, divje romantike polnih doživetjih in beži z doma, prvič Iz avanturizma, drugič pa tudi, ko je dobila 6trah pred slabimi uspehi v šolah. Čudno je, da je zadnji čas zaznamovala kronika prav mnogo mladih ubežnikov, ki so zapuščali krov svojih staršev ali pa delavnice svojih mojstrov in so brez vsakih sredstev krenili na-daljno pot. Pravijo, da je mnogo mladih avanturistov brez vsega odrinilo iz domačih krajev tja proti jugu, da vidijo one bojne poljane, kjer »o bili aprila veliki boji na Grškem in drugod. Taki dečki z oprtanim nahrbtnikom ne pridejo daleč v svet. Napravijo kvečjemu do 100 kilometrov in že se vračajo nazaj pod domačo streho. Zadnji čas je pobegnilo posebno mnogo obrtniških vajencev. Zgodbe teh ubežnikov so prav poučne in pisane. Kjučavničarski vajenec Mihec je star že 19 let. Postave je srednje. Oblekel se je v sivozelen suknjič, nekoliko svetlejše pumparice, pokril na glavo športno čepico In jo že 19. t. m. mahnil z doma. Kaj ga je gnalo v širni svet? Mizarski vajenec Boris je star 12 let. Je srednje postave, okroglega obraza, dolgih, nazaj počesanih kostanjevih las, oblečen v ponošeno sivo obleko, na glavi nosi modro kapico, obut je v sandale. Neznano kam jo je 24. t m. zjutraj mahnil z doma. Kovinarski vajenec Ferdo je star tudi 12 let. Je srednje postave, oblečen v temnorjavo obleko, kostanjevih las, razoglav. Vzel je doma nahrbtnik, v katerega je pospravil nekaj kruha, živil in dva para čevljev. S kolesom, ki nosi evid. številko 2-7448- 1, je krenil iz Ljubljane v neznano smer. To so mladi ubežniki, ki hrepene po raznih dogodivščinah ter se navadno skesani in lačni vračajo domov k svojim staršem. So pa še drugi ubežniki, ki običajno pobegnejo iz raznih zaporov in kaznilnic. Bivši posestnik iz Drenovega na Dolenjskem Jože Tomažin je bil med kaznjenci jetnišnice okrožnega sodišča v Novero mestu. Kot kmet je sedaj hodil z drugimi na razna poljska dela izven jetnišnice. Tomažin je 26. t. m. porabil priliko in Dijak Joško, sin uglednega železniškega urad- pobegnil z dela. Samski, brezposelni puškarski po- nika, visok 160 cm, krepak mladenič, je oprtal močnik France Turnšek je 26. t. m. pobegnil iz nahrbtnik in odrinil z doma. Pogrešajo ga že od splošne bolnišnice v Ljubljani, kjer se je zdravil 16. t. m. Kaj je vzrok? Hrepenenje po novih doži- . na dermatološkem oddelku. Izdaja se okrog za vetjih in šola. • trgovskega pomočnika. —d. Za Btnkoštne praznike se priporoča .Gostilna PRI LOVCU* (Tel. 40-95) Rimska - Bleiweisova c. Izborna kuhinja, pristna vina, sveže pivo, brezalkoholne pijače. Birmanci in botri vabljeni! Obvestila Tečaj italijanščine. Dne 5. junija se otvorijo novi tečaji italijanščine za začetnike (dnevni in večerni). Sodobna uspešna metoda, uspeh zagotovljeni Vaje v čitanju, pisanju in govoru. Na razpolago prospektu Informacije daje: Trgovsko učilišče »Chrlstoiov učni zavoda Ljubljana, Domobranska 15, telefon 43-82. Strojepisni tečaji Novi tečaji za strojepisje (dnevni in večerni) prično v sredo^ dne 4. junija. Sodobna strojepisnica, pisalni stroji raznih sistemov, Prospekt na razpolagol Informacije daje: Trgovsko učilišče »Christoiov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska i5. Telefon 43—82. Jutri, na binkoitno nedeljo, ponovi Prosvetna zveza v frančiškanski dvorani Nicodemijevo komedijo v 3 dejanjih: »Učiteljica«. Izvrstna uprizoritev zasluži, da si ogleda igro vsa Ljubljana. S posebnim ozirom na botre in botrice se prične predstava ob 7 zvečer. Vstopnice od 12 din navzdol se bodo dobile pri blagajni dopoldne ter popoldne od 5 dalje. Pogrebno društvo sv. Jožefa vabi svoje člane na izredni občni zbor, ki se vrši v nedeljo, dne 8. junija ob 17. (5.) uri popoldne v hiši Kongresni trg št. 2. Dnevni red: zvišanje letnih prispevkov in važen dogovor z mestnim pogrebnim zavodom. Poštno ravnateljstvo Vas obvešča, da se s 1. junijem 1941 izloči pomožna pošta Gradišče, ki se krije z ozemljem občine Primskovo, iz okoliša pošte Šmartno pri Litiji ter se priključi pošti Št. Vid pri Stični. Zato lahko odpravljate zopet časopise za Primskovo odnosno Gradišče, In sicer na amb. pošto Ljubljana - Karlovac, odnosno na amb. pošto 6t. Vid pri Stični. — Zaradi obvestitve občinstva, da je zopet vpostavljena poštna ‘zveza v Primskovem potom pošte St. Vid pri Stični, Vas prosimo, da objavite to spremembo tudi v Vašem listu. Pokalni turnir Mladike Mlado, agilno moštvo Mladike bo priredilo za binkošti dvodnevni pokalni turnir, ki naj nadomesti velikonočnega, ki se letoa zaradi nenavadnih razmer nikakor ni mogel vršiti. Tekme bodo nn igriSču Mladike na Kodeljevem. Na turnirju bodo sodelovali razen prireditelja Se trije pari. Tekme se bodo vršile oba dni dopoldne ob pol desetih. V nedeljo bosta nastopila naslednja para: Ljubljana : Jadran in kot drugi par Mars : Mladika. Na binkoštni ponedeljek pa bosta v prvi tekmi nastopila premaganca prvega dne, v drugi pa zmagovalca. Za zmagovalca sta pripravljena dva lepa pokala. Vstopnina bo nizka. Občinstvo vabimo, da si tekme ogleda. Kien Lado, znani ljubljanski lahkoatlet je prestopil iz Primorja h SK Planini. Prestop velja od 28. V. Kien ima takojšnjo verifikacijo in pravico takojšnjega nastopa za novi klub Planino, Z njegovim prestopom se je lahkoatletska vrsta Planine močno okrepila. Darujta za staroloikl »Dom slapih« zarod za odrasle slepe! Čekovni račun št 14.672 - »Dom slepih«, Ljubljana E. I. A. R. Radio Ljubljana Nedelja 1. junija 1941-XIX: 8 Napoved časa in poročila v slovenščini — 8.15 Poročila iz Rima — 8.30 Orgelski koncert — 11 Prenos cerkvene glasbe iz bazilike Sv. Oznanjenja v Florenci — 12 Branje in razlaga Sv. Evangelija v italijanščini — 12.15 Branje in razlaga Sv. Evangelija v slovenščini (O, Kr. Sekovanič) — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Slovenska glasba — 13 Napoved časa in poročila iz Rima — 13.15 Uradno vojno poročilo v slovenščini — 13.17 Orkestralni koncert pod vodstvom Mo Gallino (prenos iz Rima) — 14 Poročila iz Rima — 14.15 Pevski spored — 14.15 Poročila v slovenščini — 17.15 Kmetijsko predavanje — 17.85 Slovenska glasbH — 18 Prekinitev oddaje — 19 Govorimo italijanski 1 Poučuje g. prof. dr. Stanko Leben — 19,30 Poročila v slovenščini — 19.45 Pisana glasba — 20 Napoved časa in poročila iz Rima — 20.15 Operna glasba — 20.30 Operna glasba — 21.15 Poročila v slovenščini, nato konec oddaje. Ponedeljek 2. junija 1941-XIX: 7.30 Poročila v slovenščini — 7.45 Pevski spored — 8 Napoved časa — 8.15 Poročila iz Rima — 12.30 Poročila v slovenščini — 12,45 Slovenska glasba — 13 Napoved časa in poročila iz Rima — 13.15 Uradno vojno poročilo v slovenščini — 13.17 Orkestralni koncert pod vodstvom Mo. Petralia, I. del — 14 Poročila iz Rima — 14.15 Orkestralni koncert pod vodstvom Mo. Petralia, II. del — 14.45 Poročila v slovenščini — 17.15 Koncert violončelista Bruna Vitalija — 17,45 Sopranistični koncert: Lidija Val-le — 18 Prekinitev oddaje — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Slovenska glasba — 20 Napoved časa in poročila iz Rima — 20.15 Reproduciran koncert — 20-40 Koncert orkestra pod vodstvom Mo. Zeme »- 2145 Poročila v slovenščini, nato konec oddaje. Torek 3. junija 194I-XIX: 7.30 Poročila v slo-venSčini — 7.45 Slovenska glasba — 8 Napoved časa iz Rima, nato slovenska glasba — 8.15 Poročila i* Rima — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Pisana glasba — 18 Napoved časa in poročila iz Rima — 13.15 Uradno vojno poročilo v slovenščini — 13.17 Simfonični koncert — 14 Poročila iz Rima — 14.15 Orkestralni koncert pod vodstvom Mo. Angelinija -* 14.45 Poročila v slovenščini — 17.15 Koncert tria Ambrosiano — 17,40 Operna glasba (plošče) —18 Prekinitev oddaje — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Slovenska glasba — 20 Napoved časa in poročila iz Rima — 20.15 Leon-cavallo: »Glumači«, opera v enem dejanju (plošče V. P.). Osebe in izvajalci: Nedda — Iva Pacetti, Canio — Beniamino Gigli, Tonio — Maro Basiola, Peppo — Gius. Nessi, Silvio — Leone Paci — 12.15 Poročila v slovenščini, nato konec oddaje. Ljubljana Jutri, 1. junija, na praznik Statuta, bodo vsi javni uradi razobesili državno zastavo, ki hr> raz-obešena od jutra do večera. Tudi mesto bo v zastavah. Mestno zdravniško službo bo opravljal od sobote od 20 do nedelje do 20 mestni višji zdravnik dr. C i b e r Fran, Srbska ul. št. 7/1., telefon štev. 36-41, in od nedelje od 20 do torka do 8 zjutraj mestni zdravnik dr. Debelak Gvido, Tyrševa c. 62/1., telefon štev. 27-29, Danes se poročita v cerkvi ev. Petra g. Lenič Anton in gdč. Igličar Marica. Mlademu paru želimo obilo božjega blagoslova. Pokojnine. Pokojnine za mesec junij 1941. bo pošta Ljubljana 1 dostavljala v ponedeljek dne 2. junija 1941. Upokojenci se naprošajo, da počakajo pismonoše v svojih stanovanjih. Pokrajinski odbor Rdečega križa prosi članice vseh onih organizacij, katere so obljubile sodelovanje, da se blagovolijo zglasiti v pisarni Rdečega križa na Gosposvetski cesti št. 2, med 9, in 12, uro dopoldne ali 3. in 5. uro popoldne. Diplomirani elektrotehniki, absolventi Tehnične srednje šole v Ljubljani iz leta 1031 se bomo za desetletnico mature sestali v Ljubljani. V ta namen vabim vse tovariše, da mi takoj javijo svoje točne naslove. Jeločnik Pavle, Ljubljana, Mesina elektrarna. Vsi zasebni nameščenci in trgovski pomočniki, katerim je bila zadnji čas odpovedana služba, se naj javijo v Delavski zbornici na Miklošičevi c., kjer bodo izpolnili posebno vprašalno polo. Pripravlja se akcija, da bodo interesi zasebnih nameščencev, kar nabolj zaščiteni. Več damskih in moških koles najboljie italijanske znamke, tovarniško nova, ia zelo nizka oeno naprodaj. Ogled tudi v nedeljo in n* praznik. — Generator delavnica, Tyrševa 13 (Figovec, dvorišče, levo.) Ljubljansko gledališče Drama; Sobota, 31. maja, ob 19.30: »Bog z vami, mlada leta!« Premiera. Red Preimereki. Nedelja, 1. junija, ob 19.30: »Komedija zmešnjav«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ponedeljek, 2. maja ob 19.30: »Bog z vami, mlada leta!* Izven, Znižane cene od 20 din navzdol. Opera: Sobota, 31. maja, ob 19: »Baletni večer*. Izven. Znižane cene. Nedelja, 1. junija, ob 15: »Princeska in zmaj«. Mladinska opereta. Globoko znižan« cene od 24 din navzdol, — Ob 19; »Figarova svatba«. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 2. maja ob 19: »Faust«, Izven. Charlle Chan v San Franciscu »Zunaj je popolna tema«, je dejal. **oda, če se ne varam, se more človek P° reševalni lestvi spustiti s te vile v sPodnje nadstropje, ali ne?* »Tako ie,« je odgovoril Kirk. »To je važno odkritje,« je rekel Chan. »Na obleki ene izmed dam sem opazil H*»te madeže, ki so morebiti nastali od dotika s to lestvo. Toda, kako neki bi ?mel dajati nasvete človeku, ki je tako •zkušen, kakor naš gospod inšpektor? v* ste, verjetno, zapapili te madeže, ali Flanery je zardel; »Hm... Prznam... O kateri dami govorite?« »O go*pej Andberry, ki je videl* človeka, ki je zbežal po lestvi. Srečen bi b‘l. če bi vam ta malenkostni podatek Pomagal pojasniti vso uganko.« ‘Pojdimo spet dol«, je rekel Flanery. . Na spodnjem nadstropju je dolgo stal ln »e oziral okrog sebe. , »Zbogom, gospod mšpektor«, je ve- Chan. .. »Kaj že greste?« ga je ves zadovo-Jen vprašal Planery. Kitajec se je nasm*Wi* ■ »Odhajam zelo daleč. Jutri bom že I jx>toval proti Honolulu. Zapuščam vas pred silno težkim vprašanjem in vam prav nič ne zavidam.« »Eh, se bom že znal kako rešiti iz zagate«, je odvrnil Flanery. »Samo butec bi mogel v to podvomiti. Dovolite mi, da vam povem, da je pot do uspeha ie zelo dolga. Spomnite se le,., tisti veliki človek, ki leži sedaj nepremično... kdo je on? Slavni detektiv, ki je dosegel tisoče zmag, kar pa spet pomeni na tisoče sovražnikov. Na zemeljski krogli je mnogo tisoč ljudi, od katerih bi mu vsak rad zadal smrtni udarec. Želim vam čim lepši uspeh. Naj vam bo dana slava zmagovalca.« »Hvala«, je rekel Flsnery. »Pa še nekaj... Oprostite mi, da se vam drznem pred odhodom dajati nasvete«, je rekel Chan in vzel z mize malo rumenkasto knjižico. »Kaže, da je ubiti v trenutku, ko je bil zadet, izpustil tole knjižico. Ležala je zraven njegove lakti.« »To mi je jjoznana knjiga. Poročilo Cosmoj>olitan Cluba Toda to nam ne more prav nič koristiti.« i »Kaj veste? Jaz sem samo neumni Kitajec, bedni prebivalec majcenega otoka. Toda če bi bilo meni poverjeno, da preiščem ta primer, bi te podrobnosti ne zavrgel. Vso noč bom mislil na to. Zbogom... Moje najboljše želje vas bodo spremljale v6ikdar.« Globoko se je priklonil, odšel v predsobo in od tam po stopnicah. Kirk in gospodična Morrow sta stekia za njim. »G. Chan!« je vzkliknila deklica in ga zgrabila za roko »Pa naj menda vendar ne boste zapustili? Ne smete me sedaj pustiti samo. Nujno ste potrebni 1« »Srce me boli, gospodična, toda ne morem spreminjati svojega sklepa«. »Vi zelo dobro veste, da presega ta afera sposobnost inšpektorja Vi veste o tem primeru mnogo več, kakor kdorkoli drugi. Ostanite, laz pa se obvezujem, da vam bom dobila vse tisto, kar potrebujete. Dobili boste tudi odškodnino zaradi zamude, do katere ni prišlo po vaši krivdi.« »Gospodična Morrow ima prav«, je pristavil Kirk. »Toda sedaj ne boste odšli. Kaj vas res ta žaloigra nič ne zanima?« »Najlepše so tiste planine, ki so najbolj daleč. Najlepša pa je tista planina, na kateri leži moja hišica in v kateri me pričakuje moja družinica.* »Jaz 6em od prvega trenutka računala na vso pomoč. Posrečilo se mi bo, če boste le vi hoteli ostati tukaj in mi pomagati.« »Strašno mi je hudo, toda nočem biti tisti poštar, kj 6voj letni dopust prebije na napornih in dolgih sprehodih. Ze sem posnemal ta zgled, toda silno sem utrujen. Jutri se bom vrnil v Honolulu.« Tedaj so se odprla vrata dvigala. Chan se je globoko priklonil. »Silno ljubo mi je bilo, da sem se imel priliko seznaniti z Vami. Ukam, da bom se imel priložnost, ko se bomo srečali.« !n izginil je v dvigalu, kakor surovi in neusmiljeni Budha. Kirk In Morrovv sta se vrnila v pisarno, kjer je inšpektor Flanery začel pregledovati in preiskovati sobo. Chan je z veselimi, lahnimi koraki stopal proti svojemu hotelu. Vratar mu je izročil brzojavko. Ko jo je prebral, se mu je obraz nasmehnil. Ko je stopil v sobo, se je še vedno sladko smehljal. Tedaj se je nenadoma oglasil zvonec telefona. Na telefonu je bil Kirk. »Cujtel Sijajno odkritje, takoj po vašem odhodu I« je zakričal. »To me silno veseli*, je odgovo^1 Chan. »Pod pisalno mizo smo naSIi biser iz ovratnice Glorie Garland.* »In to vam odpira že nove sledi, že-Iim vam čim več uspeha.* »Počakajtel Rad bi vas prosil, da ostanete in nam pomagate!« Kitajec je ostal neizprosen: »Nemogoče!« Ko sem se vrnil v hotel, 60 mi izročili brzojavko, v kateri me nujno kličejo domov. Ni je stvari, ki bi me mogla obdržati na kopnem.« »Brzojavka? Od koga?« »Od moje žene. Veselo sporočilo: dobila sva enajstega otroka: dečka!« PETO POGLAVJE. Znani glas. To jutro je Chan vstal ob osmih. Med britjem je veselo mežikal v ogledalo. Njegove misli so bile posvečene tistemu majhnemu nebogljenemu bitju, ki ie kobacalo v stari zibelki na PunchbaUu. Le še nekaj dni, si je mislil ketektiv, in že se bo sklonil nad najmlajšim članom družine Chan, ki bo končno vendarle zagledal smehljal svojega očeta. Skozi okno je videl, kako je hotelski sluga na vožičku peljal njegove kovčke proti pristanišču. Skrbno je zložil svoje brivske potrebščine v torbico in r^d^sten odšel dol v obednico k zajtrku. Iz moderne slovenske umetniške razstave v Jakopičevem paviljonu Mili Franci Goržč: Sramežljivi Amor — Amore pudico Jutri ob 11 bo vodstvo po razstavi. Vodil bo slikar Stane Kregar. Prekopi med Donavo in glavnimi nemškimi rekami Z ladjami se bodo lahko vozili od Baltiškega in Severnega morja čez Evropo v črno morje V glasilu nemškega prometnega ministra, »Grossedeutscher Verkehr«, je iz.šel pred nedavnim članek, v katerem pisec razpravlja o priključitvi jugovzhodne Evrope k nemškemu omrežju vodnih poti. V njem med drugim pravi naslednje: Glavna žila evropskega jugovzhoda je Donava. V novi Evropi bo ta reka dobila zvezo z vsemi večjimi nemškimi rekami po prekopih. Med vsemi temi prekopi pa no vsekakor najvažnejši tisti, ki bo vezal Donavo z Odro. Ta pomembna dela niso več samo v načrtu, pač pa so se tudi že začela izvajati. Kadar bo prekop dograjen, bodo ladje lahko plule po njem nemoteno od Stettina do Črnega morja, in ta pot je dolga 2900 km. Prekop bo zgrajen v tako velikih izmerah, da bodo po njem lahko plule tudi večje ladje, do 1200 tonske. Največja dvigalnica za ladje na svetu Zaradi velikih višinskih razlik ob južnem )du prekopa bo seveda treba zgr; merno dvigalnico za ladje, in sicer izhodu prekopa bo seveda treba zgraditi pripri Slavica. Ladje bodo tu lahko dvigali do 47 m in bo potem takem sposobnost dviganja za 11 m višja, kakor pa jo ima na j večja dosedanja tovrstna dvigalnica na svetu, ki je zgrajena v Niederfinowu. Zdaj so tudi že ocenili, kakšen bo bodoči promet po tem novem prekopu. Pravijo, da bo prekop Donave—Odra Plemenita oporoka bogatega Šveda Otrokom je zapustil le del zapuščine — ker se ]e bal, da jim preveliko bogastvo ne bi prineslo nesreče Te dni je umrl premožni Švedski industri-jalee, bi je bil kljub svojemu dobremu položaju dale« naokrog znan po svoji veliki skromnosti. Pred svojo smrtjo je naredil oporoko, ki zlasti njegove najbližje sorodnike ni malo presenetila in najbrž z njo tudi niso bili preveč zadovoljni. Še v tej oporoki se vidi vsa plemenitost, ki je v življenju odlikovala tega uglednega industrijalca. Mož se je pisal Adolf Lindgreen. V svojem življenju se je imel priliko neštetokrat prepričati, da ni dobro, če kdo brez lastnih zaslug podeduje le preveč denarja, kajti takšni ljudje postanejo le prevečkrat vprav zaradi tega, ker se preveč zavedajo, da so bogati, najboli nesrečni. Denar ljudem najpogostokrat prinese nesrečo, tega se je stari Adolf Lindgreen dobro zavedal. Njemu se sicer to ni zgodilo, kajti on je znal živeti tako, kakor se človeku spodobi in je poštenega človeka tudi vredno. On sam si je s poštenim in vztrajnim delom takorekoč iz nič ustvaril veliko premoženje, ni pa hotel, da bi njegovi otroci vprav zaradi tega, ker bi preveč podedovali, postali nesrečni. Zato je v svoji oporoki določil takole: Svoji motrokom je zapustil le toliko, da bi si lahko ustvarili trden položaj in ne bi trpeli pomanjkanja, seveda če bodo pridni, skrbni, pošteni in delavni tako. kot je bil njihov oče. Iz ostale zapuščine pa je ustanovil poseben sklad 6 milijonov kron, torej kakih 100 milijonov dinarjev, iz katerega naj bi dobivali podporo vsi tisti mladi, pošteni in delavni ljudje, ki nimajo toliko sredstev, da bi si lahko ustvarili primerno eksistenco. Nadaljnja dva milijona kron pa je namenil ustanovam, ki skrbe za zboljšanje in pospeševanje poljedelstva. i Kadar obhajajo svatbo marsejski potapljači: Z dna morja so mu prinesli poročna darila Te dni so imeli v Marseilleu dokaj nenavadno | poroko. Prav za prav je bila poroka približno tašna kot vsaka druga, le darila, ki so jih ženinu, oziroma že mlademu možu natiosili skupaj njegovi stanovski tovariši, so bila nenavadna. Oženil se je namreč v Marseilleu mladi potapljač Tonin, kakor so ga tovariši klicali. Dosti časa ni imel za razne slavnosti, recimo za fantovščino in je takorekoč komaj utegnil iti pred oltar, kajti potapljači so v marsejskem pristanišču zdaj zelo zaposleni, zlasti še, ker jih je vsega skupaj le kakšnih dvajset. Dosti počitka si zato ti »podvodni« možje nikdar ne morejo privoščiti. Velikanski žerjavi neprenehoma spuščajo pod vodno gladino ogromne količine cementa in ga odlagajo na določena mesta, kjer potem nadaljujejo to delo potapljači. Zato je tudi naš Tonin res komaj utegnil iti k svoji lastni poroki. Bolj zanimivo je, kakšno presenečenje so Toninu pripravili njegovi tovariši. Priredili so njemu na čast najprej veselico, na katero so prišli z vsemi svojimi družinami. Ženin Tonin je malo pred poroko hitel na nevestin dom. Komaj je prestopil hišni prag, je naravnost osupnil od nenavadnega presenečenja. Tja so namreč njegovi prijatelji prinesli dokaj nenavadna poročna darila. Nakupili jih niso bili morda po raznih trgovinah, kakor to delajo drugi ljudje, če hočejo koga za poroko posebno razveseliti, pač pa so jih nabrali — recite, Če niso bili iznajdljivi — kar na dnu Sredozemskega morja. Marsejski potapljač Maura, ki velja tam za prvaka v potaptjanju — spustil se je bil namreč pri neki priliki 65 m globoko — je privlekel z dna morja šest kilogramov težkega jastoga, ki ga je dobil 18 m globoko v morju. Drugi so Toninu prinesli za poročno darilo razne druge morske živali, kakor ribe, ki veljajo za pravo redkost. Vsak se je potrudil, da bi poiskal na čudovitem morskem dnu čim večjo posebnost. Med vsemi najoriginal-nejše pa je bilo darilo, ki ga je Toninu dal mlad potapljač-začetnik. Pripeljal je na novi Toninov dom poln voz vreč najboljšega premoga-antracita. Nabral ga je bil na dnu morja v marsejskem pristanišču in ga, čeprav s precejšnjo težavo, le spra-vil kar lepo število vreč na suho. To torej ni bilo samo nenavadno, pač pa tudi, zlasti še za sedanje čase, od sile praktično darilo. Vesele svatbe se je udeležil tudi Toninov gospodar Augusto Marcelin, nekak starešina med marsejskimi potapljači. Kljub svojim 75 leton sta-nosti se še vedno kaj rad spušča v morje. To pa ni samo »mož morja«, pač pa bi ga lahko imenovali tudi »rečnega« in »jezerskega« junaka. Rečnega zato, ker je v neki tekmi na progi Lyon-Can-nes zmagal z motornim čolnom, s katerim je dosegel hitrost 75 km na uro. Ime »jezerskega« junaka pa si je stari Augusto Marcelin zaslužil, ko se je v potapljaški obleki spustil na dno nekega alpskega jezera, ki leži 2.500 metrov visoko v gorah, da bi ga raziskal. zpiogel letno do )0 milijonov ton prometa. Od obeh spojnih prekopov za promet med Odro in Donavo, so prekop, ki nosi ime po voditelju Nemčije, že izročili njegovemu namenu. Dalje so zdaj izdelani načrti tudi že za prekop med Odro in Vislo. S pomočjo tega prekopa bo priključeno nemškemu rečnemu omrežju vzhodne gorenje-šlesko industrijsko področje, po možnosti pa bo vzpostavljena rečna zveza preko Dnjestra tudi s ruskim rečnim omrežjem. Kadar bosta oba omenjena prekopa dograjena, se bo promet in s tem izmenjava trgovskega blaga lahko v izredni meri povečala V zvezi s temi velikopoteznimi deli pa bo seveda treba poskrbeti za primerno uravnavo tako Odre same. Tudi s temi deli so že začeli. Odro bo treba regulirati predvsem od Kosela do Vratislave. Da se doseže potrebna višina odrine vodne gladine, bodo zgradili pri Stawerderju velik jez, za katerim bo lahko do 80 milijonov kub. metrov vode. Takšen jez, oziroma zaporo nameravajo poleg tega zgraditi še na nekem drugem mestu. Velikanski novi jezovi na Češkem Tretja važna nemška reka, ki mora dobiti /ečno zvezo z Donavo, pa je Laba, ki izvira na Češkem. Vendar se tisti, ki delajo takšne načrte, še niso zedinili o tem, ali naj drži prekop med Labo in Donavo preko Vltave (Praga — Budjejovice — Donava), ali pa naj zgrade pomožni prekop od Pardubic ob Labi preko Preraua o bodočem prekopu Odra— Donava. Tudi Labo bo zaradi takšnih javnih del treba primerno regulirati, oziroma zvišati njeno gladino. V ta namen bodo morali, zlasti na Češkem zgraditi nove velike jezove. Mislijo, da bo sčasoma mogoče zgraditi takšne jezove v češkomoravskem protektoratu. Zamišljajo si jih v tolikšnih izmerah, da se bo za vsakim od njih lahko nabralo tudi do dve milijardi kub. metrov vode. Pravijo, da so tudi načrti za ta dela že gotovi in se bodo dela prav v kratkem začela, v kolikor se še niso. Ti načrti so vsekakor velikopotezni in se ne ozirajo prav na nobene ozemeljske nevšečnosti, na katere bodo graditelji gotovo naleteli. Po končanih delih bodo na ta način vse glavne nemške reke po prekopih zvezane z Donavo in tako z vsemi kraji, skozi katere Donava v jugovzhodni Evropi teče. Ladje bodo lahko plule brez ovir iz Baltiškega in Sever- nega v Črno morje in odtod dalje na Srednji Vzhod, zlasti še, ko zdaj drugih ovir, s kakršnimi je bilo včasih tudi treba računati, ni več. Čampo di operazioni aU’Oriente — Z bojišča na Daljnem Vzhodu ....jjS#* Soldati giapponesi costruiscono in iretta un ponte provisorio — Japonski vojaki z vso naglico grade zasilni most. Zgodba o tujem dobrotniku — ki si ni mogel izbrati žene po svojem srcu Veliko, nadvse prijetno presenečenje je d® živelo devetnajst mladih ameriških zaročenk U mesta Baton Rouge v Luisiane, ki so bile vse po rodu Bretonke. Doletela jih je nenadna ta srf??’ da so prejele vsaka po sto dolarjev. To je trna njihova dota, ki jo jim je bil že več ko pjed sto Jeti v svoji zapuščini namenil nek nesrečni samec po imenu Giulio Poindras. Življenjska zgodba tega tujega dobrotnika je zel opisana. Bil je Giulio Poindras bretonski r-govski potnik, ki pa je imel to smolo, da je d skoro vedno brez denarja Ni pa se mogel P0™' čiti tako, kakor bi se bil rad. Zaljubil se je Dl v neko revno dekle. Njeni starši namreč niso dih toliko premožni, da bi dekletu lahko dali dote, kolikor je bilo v tistih časih po francosKin običajih strogo predpisano. Potujoči trgovec se je potem izselil v Ameriko ter tam postal bogat. pa nikdar pozabil na svojo domovino in zlasti ne na tiste, ki so bili njegovemu srcu najbližji. Pozabiti ni mogel na svojo nesrečo, ki jo je imel, ko 6e je hotel poročiti, pa se samo zaradi tega, ker je bila njegova izvoljenka preveč revna, m mogel. , V Ameriki je Giulio Poindras ostal vse do svoje smrti. V svoji oporoki pa je volil 30.000 dolarjev v ta namen ,da se iz te vsote ustanovi sklad, iz katerega bi dobivala doto mlada revna bretonska dekleta iz župnije Bžton Rouge v Lui-siani. Kupčija z monokli v znamenju sedanje vojne Vpliv sedanje vojne je menda res segel na vsa polja človekovega udejstvovanja ne samo v Evropi, kjer se ta vojna v veliki večini odigrava, pač pa tudi’ v Ameriki, o kateri gotovo ni lahko reči, ali in kdaj se bo v to vojno tudi sama neposredno zapletla in jo tako res spremenila ▼ drugo svetovno vojno. Pa to je druga stvar. Po* zabavajmo se malo rajši nad poročilom, ki dokazuje, kako je sedanja vojna vplivala tudi na ameriško trgovino z monokli... Po poročilih iz New Yorka je namreč »Društvo optikov« ugotovilo, da je v zadnjem času kupčija z monokli izredno dobra in da zdaj new-yorški optiki prodajo najmanj dvakrat toliko monoklov, kot pa so jih v prejšnjih, mirnejših časih. Zaradi vojske je prišlo v Ameriko veliko število izseljencev iz Evrope, beguncev, izgnancev in podobno. Mnogo je med njimi takšnih, ki se tudi zdaj, ko so v Novem svetu, niso hoteli odreči starim navadam, med katerimi je tudi uporabljanje monoklov. Pravilo, da se je res vprav zaradi tega velikega dotoka tujcev kupčija z monokli tako zboljšala. Največ da jih tujci pokupijo in sicer takšni, ki ne kažejo, da bi se jim zaradi vojnih časov kdaj kaj slabše godilo, ali vsaj, da si ne bi mogli privoščiti za življenje res potrebnih stvari. Po j>odatkih, ki jih navaja omenjeno ameriško »Društvo optikov«, pokupijo do 80 odstotkov monoklov tujci, ostale pa jara gospoda in lažimilijo-narji, ki jih je po vvashingtonskih hotelih vse polno in ki med njimi marsikdo konča svojo življenjsko kariero pred sodiščem. Spomenik slovitemu danskemu pomorščaku Behringu Preteklo je zdaj že 200 let, odkar je umrl sloviti danski pomorščak Vitus Behring. To je mož, ki je v službi nekdanje ruske mornarice odkril morski preliv med Azijo in Ameriko ter v njem tudi doslej neznani otok, ki sta oba po tem slavnem danskem pomorščaku tudi dobila svoje ime — Behringov preliv in Behringov otok. Zdaj pa je sovjetski ljudski komisarijat za vojno mornarico sklenil postaviti spomenik na grobu velikega pomorščaka. Spomenik bo stal na Behringovem otoku, kjer je sloviti Danec pred 200 leti umrl. Novi podatki o angleških izgubah na morju Rim, 80. maja s. Angleško pomorsko poveljstvo se je odločilo včeraj priznati tri nove potopitve, in sicer pravi v svojem poročilu, da je bila v bojih za Kreto potopljena 8000 tonska križarka »York«, dalje pomožna vojna ladja »Patia« ter 1870 tonski rušilec »Mashona«, ki je bil potopljen v boju z nemško oklopnico »Bismarck«. Novozelandski ministrski predsednik Fraier se je pri avtomobilski vožnji med Aleksandrijo in Kairom ponesrečil ter bil ranjen. Hude poškodbe je dobila večina njegovega spremstva. Maršal italo Balbot ✓ Italijanski roji nad svetom Stormi d’ltalia sol mondo Ubogi telegrafist Stemperini ni vso pot od kraja nesreče do letališča delal dragega kakor, da je vpil svojo vero v italijansko letalstvo, čeprav je bil v usmiljenja vrednem položaju. Celo v trenutku, ko so ga pripeljali na letališče, je imel toliko moči, da se je dvignil na komolce in zakričal: »Vem, da moram umreti. Živela Italija! živel fašizem! Živelo letalstvo!« Telefoniral sem profesorju Bastianelliju, odličnemu in po-gnmnemu letalcu ter kirurgu svetovnega slovesa. Vedel sem, da bo takoj odgovoril na moj klic. Pred letom dni je iz Rima odletel naravnost v Bengazi, da je operiral nekoga, ki se je ponesrečil pri poletu. Po telefonu sem mu na kratko povedal o dogodkn pri Orbetellu. Brez besedi je privolil, da bo odletel z mano na letalu »S $9«, ki je v prvih popoldanskih urah že bilo nad Tirenskim morjem. Ko sva prišla na letališče v Orbetellu, so nas z izrazom ginjene hvaležnosti sprejeli poveljnik Maddalena in častniki. Pa narednik Stemperini je bil že mrtev. Odšli so med ranjence, ki so jih z ljubeznijo sprejeli v mestno bolnišnico. Brž sva pogledala stotnika Baldinija. Ta hrabri človek ni od trenutka, ko je padel, imel druge misli, kakor tisto, ki jo je ponavljal z glasom, strtim od razburjenja: mislil je na ranjene tovariše ter na to, da mu ne bo mogoče udeležiti se poleta. Tudi stotnik Ambrosini je ženi, ki je pritekla v bolnišnico, takoj dejal z grenkobo na obrazu: »Marija, zbogom polet!« Ko je profesor Bastianelli pregledoval njihove rane, sem prisrčno govoril obema častnikoma, da bi ju reši mučne bojazni, v kateri sta bila . Tudi strojnik Zoboli, mož ena in štiridesetih let, sivih las, je kazal junaškega duha. Rekel mi je: »Jaz pa, jaz pa bom prav lahko šel na polet...« Poklonili smo se mrtvemu, ki se bo prihodnji dan kot bleščeč vzgled hrabrosti vrnil na večni počitek v zelene in sladke doline svoje rojstne Umbrije. Spregovoril sem na kratko častnikom. Nezgoda jih je uža-lostila, toda ni jim omajala vere in volje, da hočejo za vsako ceno uspeti. Pet dni potem je gnezdo orličev v Orbetelln spet začelo z mrzličnim utripanjem pripravljalnega dela. Postanek je bil trd in žalosten zaradi smrtnega boja, ki ga je bil nepozabljivi stotnik Magdalo Ambrosino, ki je z imenom domovine na ustnicah umrl opoldne 30. novembra in so ga s tovariši vred pokopali ob bleščečem se Tirenskem morju, v zemlji divje Ma-remme, na pokopališču sv. Vincenca. 5. Slovo od Duceja Dne 8. decembra zjutraj sem se poslovil od Duceja. Bil je za svojo delovno mizo v Beneški palači, v Mantegnovi dvorani, ki se po igri perspektive zdi, kakor velik trg s stebri, med katerimi se odpira na ven in na daleč. Ducejevo oko preseneti obiskovalca, ki vstopi na skrajnem koncu dvorane in ga omagneti z lesketajočim se pogledom, ko gre precej dolgo po dvorani. Razložil sem Duceju, kje so naše priprave in dejal samo: »Pripravljeni smo.« Povedal sem mu tudi, da se bom naslednji dan preselil v Orbetello, da bi v zadnjih dneh pričakovanja živel s tovariši, ki me bodo spremljali na poletu. Slovo je bilo zelo genljivo. »Sem ob tebi že petnajst let. Živel sem življenje skoraj skupno s tvojim, od boja za poseg v vojno leta 1914, med vojno, med revolucijo in vseh devet let tvoje vlade. Na predvečer odhoda na pot, ki utegne biti brez povratka, ti lahko rečem, da imam mirno dušo in čisto vest, naj rfle čaka kakršna koli usoda, zakaj vem, da sera vedno izpolnil svojo dolžnost.« Duce mi je odgovoril: »Priznavam ti. Prepričan sem, da pojde vse po sreči in da se boš vrnil z veliko zmago.« Odvrnil sem: »Stvar je težavnejša, kakor bi človek mogel misliti.* »Ne, ne. Mirno odidi.« Objel me je z veliko ljubeznijo. Besede njegovega voščila so imele zvok moške moči. Obvladovale so notranje ganotje, ne da bi ga bile premagale. Zame je bil to eden od doživetih trenutkov na poletu. 6. Veliko sporočilo Posadkam atlantskega poleta! Od danes prevzemam poveljstvo nad atlantskim poletom, ki naj nese tribarvna krila od Italije do Brazilije. Moj prvi pozdrav velja podpolkovniku Umbertu Maddaleni, ki je vodil pripravo in urjenje oddelkov, vzdržujoč pri tem trden red, in najrazboritejši duh, ter majorju Ulissu Longu, ki je nadomeščal podpolkovnika Maddalena, ko je ta osvajal za Italijo slaven rekord in ki mu je potem pomagal z razumnostjo in vnemo. Ganjeno misel posvečam tovarišema stotniku Ambrosinijo ter naredniku Stemperiniju, ki sta padla na predvečer velikega dejanja in nam kot zadnjo željo pustila zapoved, da to dejanje izpolnimo. Vabim posadke, naj bodo ponosne in počaščene zaradi naloge, katero jim domovino zaupava. Tu naloga naj stopi v vr*to najznamenitejših mejnikov v svetovni letalski zgodovini. (Nadaljevanje sledi.) Za tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarič — Izdajatelji Inž. Jože Sodja — Uredniki Mirko Javornik — Rokopisov ne vračamo — »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12 Mesečna naročnina Je 10 din, a« inozemstvo 93 din — Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/IH — Uprava: Kopitarjeva nlir« 6, Ljubljana — Telefon <0-01 do 40-05 — Podrninicei Maribor, Celje. Ptuj, Jesenice, Kranj, Novo mesto. TrbovU*