Spor na Goričkem Večina aktivnih lovcev podpisala dogovor Lovski sporazum o sodelovanju Stran 3 Delovne nesreče Malomarni tako direktorji kakor delavci Letos opravljenih že 138 nadzorov Stran 5 Rezidenti »Kaj želiš, Slovenija, še od mene?« Spremembe Zakona o dohodnini Stran 11 MURSKA SOBOTA, LETO LXV, ŠT. 38, ODGOVORNA UREDNICA MAJDA HORVAT, CENA 1,95 € 19. SEPTEMBRA 2013 Združevanje občin Občine le za bogate Odtegnjena denar za delovanje in solidarnostna finančna izravnava strel v koleno majhnih občin Če bi obveljal predlog, da bi ukinili vse občine, ki imajo manj kot pet ti- soč prebivalcev ... ... bi jih v Pomurju, kjer je zdaj 27 občin, ostalo samo osem. Svoj ko- nec bi doživele občine Apače, Can- kova, Črenšovci, Dobrovnik, Gornji Petrovci, Grad, Hodoš, Kobilje, Kri- ževci, Kuzma, Odranci, Rogašovci, Razkrižje, Sveti Jurij ob Ščavnici, Ša- lovci, Tišina, Turnišče, Velika Pola- na in Veržej. ... bi ostalo v Pomurju brez zdaj- šnje svoje občine 42.315 občanov ali skoraj 35 odstotkov prebivalcev (Po- murje ima nekaj manj kot 120 tisoč prebivalcev). ... bi država »prihranila« blizu 89 milijonov evrov, kolikor namreč zdaj znašajo skupaj odhodki vseh pomur- skih občin (proračuni 2013), ki imajo manj kot pet tisoč prebivalcev. To pa ni realno, da bi za dobrih 42 tisoč lju- di črtali vse, kar jim zdaj zagotavlja njihova lokalna samouprava (otro- ško varstvo, šolstvo, zdravstvo, soci- alno varstvo, vzdrževanje in graditev komunalne infrastrukture, podpora vsem društvom ...). ... bi izgubili 86 delovnih mest v devetnajstih občinskih upravah majhnih občin in 26 delovnih mest v njihovih režijskih obratih. Brez za- poslitve bi ostalo še deset županov, ki zdaj to funkcijo opravljajo poklic- no, eden pa s polovičnim delovnim časom. ... bi brez deleža prihodka ostalo kar 485 različnih društev, ki jih zdaj majhne občine podpirajo s prora- čunskim denarjem. Ob morebitni spremembi mreže občin si bodo mo- rala iskati novega financerja in se se- veda postaviti v vrsto. ... bi brez domicilne občine ostalo 19 osnovnih šol (z vrtci ali brez njih) od skupaj 38 v Pomurju. ...bi bilo treba na novo urediti so- ustanoviteljstvo občin v zdravstve- nih domovih Murska Sobota (zdaj 12 občin ustanoviteljic), Gornja Radgo- na (4 občine ustanoviteljice), Ljuto- mer (4 občine) in Lendava (7 občin) in Pomurskih lekarnah (16 ustanovi- teljic - brez Apač, Cankove, Dobrov- nika, Hodoša, Gornjih Petrovec, Gra- da, Križevec pri Ljutomeru, Razkrižja, Rogašovec, V. Polane, Veržeja). ... bi morali najti rešitve na sku- pnem socialnem področju (šole s prilagojenim programom, varstvo invalidov v varstveno-delovnih cen- trih, oskrba občanov v različnih po- sebnih socialnih zavodih in domovih za starejše, medobčinska humanitar- na društva s posebnim statusom....), v skupnih izobraževalnih zavodih in kulturnih ustanovah (glasbene šole, ljudske univerze, knjižnice ...). ... bi bilo treba na novo postaviti zdajšnje pravice in obveznosti majh- nih občin v skupnih javnih komunal- nih podjetjih (Cero Puconci, Javno podjetje Prlekija, Komunalno-sta- novanjsko podjetje Ljutomer, Eko park Lendava, Saubermacher Komu- nala), regijskih razvojnih agencijah (RRA Mura, Sinergija) in turističnih združenjih. Več na 8. in 9. strani Nepreslišano KARIKATURA ANTON BUZETI Nekdanji razvojni minister in njegov državni sekretar sta taktične razvojne modele preizkušala s postavljanjem plastičnih igralcev na polju namiznega nogometa. Sedanji notranji minister dr. Gregor Virant je šel korak naprej in se odločil za biljardno mizo in biljardne kroglice. Te se lahko s trdim kijem premetava po polju. Dobro bi bilo, da bi ministra, preden bo začel zabijati po pomurskih glavah (kroglicah) in jih razbijal ter lepil v večje po svoji meri, župani vzeli medse in mu v roke porinili lopato, ga posadili v obcestni jarek, da bo videl, kako gre v tovrstnih salonih. Lopate niso problem, saj so nove občinske, in tako se ne bo mogel izgovoriti na umazan »štil«. rorocaarijA NATAŠA JUHNOV Vestnikovi na % sd ročniki dobijo. . " H Vsem zdajšnjim in novim naročnikom '. Optika Novak podarja bon za 20 evrov. Bon lahko unovčite pri nakupu nad 100 evrov ! v optiki Novak v BTC-ju, '. na soboški tržnici in v Gornji Radgoni. Akcija velja do 30. 10. 2013. Popusti se med seboj ne seštevajo. | Pri uveljavljanju ugodnosti je treba predložiti Vestnikovo kartico naročnika in ta izrezek iz časopisa. Za nove naročnike velja izpolnjena naročilnica Vestnika. | V premislek NABIRANJE ALI OBIRANJE Bernarda B. Peček sak dan tekmujem z veverico. ! | Katera jih bo nabrala več, ona ali jaz. Njena prednost je bliži- na, kajti domovanje ima na hrastu v bližini mogočnega oreha, jaz pa mo- ram po orehe, ki padejo na tla, prav na rob sadovnjaka. Košara se le počasi polni, kljub temu pa sem prepričana, da bova imeli na koncu dovolj orehov obe - jaz za svojo božično potico, ona pa za zimsko prehrano. Zdaj je pač čas nabiranja in to mora(va) početi. Obe ravnava povsem naravno - ko je da- rov narave v izobilju, jih nabirava in si ustvarjava zalogo. Darov jeseni je obilo, toda le, če jih vidimo in če se nam jih ljubi pobrati ter pravilno shraniti - sušiti, konzer- virati, zamrzniti. Pa ne le na vrtu in v sadovnjaku, tudi v gozdovih. Ko ob cestah skozi gozdove vidimo parki- rane avtomobile, med katerimi jih je veliko z registracijo z drugih obmo- čij, vemo, da rastejo gobe. Da, vsak si lahko v gozdovih nabere, kolikor po- trebuje. Darovi narave so (za zdaj) na voljo vsakomur, ne glede na lastništvo. Toda: ali si res vsak nabere toliko, ko- likor potrebuje? Tako kot veverica, ki želi preživeti zimo. Narava nam daje zastonj, toda nekateri ljudje v svojem pohlepu ne poznajo meje in v tem celo tekmujejo. Vsak bi moral naravi vrniti toliko, kolikor si iz nje vzame. Temu se danes reče trajnostno ravnanje, če- prav so se naši predniki tega še kako zavedali - poznali so svojo njivo, gozd, travnik in vedeli, da bodo od njih do- bili toliko, kakor bodo ravnali z nji- mi. Nihče ne bi smel le jemati, črpati, izkoriščati. Ne narave in ne ljudi. Če imaš nekaj ali nekoga rad, mu moraš tudi dajati in ne le jemati. Pa najsi gre za partnerja, prijatelja, sodelavca ... ali gozd, sadovnjak ali njivo. Naročnik ISSN 0351-6407 KROJ KLI 91770351!640019 2 | Vestnik | 19. septembra 2013 aktualno www.vestnik.si | e: vestnikOvestnik.si Največji slovenski infrastrukturni projekt in Pomurje »Cug nam bo pobegnil ....« Prekmurce in Prleke še kako zanima, kaj vse se bo zgodilo do konca leta 2015 pri železniškem omrežju in s potniškim prometom Največji projekt, ki ga v Sloveniji so- financiramo z evropskimi sredstvi, je prav obnova in elektrifikacija odseka železniške proge Pragersko-Hodoš, ki je tudi edini odsek evropskega prome- tnega koridorja, ki še ni elektrificiran. Cilji kohezijske politike in državljani S pomočjo kohezijskih sredstev je bilo doslej v Sloveniji sofinanciranih več kot 5000 projektov. Ulla Hudina, predstav- nica evropskega Kohezijskega sklada v Sloveniji: »Osnovni namen evropske kohezijske politike za regionalni razvoj je zmanjšati regionalne in socialne raz- like znotraj Evropske unije in tudi vsa- ke države članice. Letošnje leto je še prav posebej pomembno in tudi ključno za implementacijo projektov iz obdo- bja 2007-2013 ter za prihodnje kohezij- sko obdobje 2014-2020. Pozitivni učin- ki evropske kohezijske politike so bili in bodo še naprej otipljivi za vsakega drža- vljana, npr. operativni program za okolj- ske in transportne infrastrukture finan- cira projekte v višini 1,6 milijarde evrov. Skupno 450 milijonov evrov (od tega je prispevek Kohezijskega sklada 231 milijo- nov evrov) se financira v obnovo sloven- skega železniškega prometa, s čimer naj bi se zagotovili varen, zanesljiv in oko- Potniški promet v Pomurju Dušan Mes, generalni direktor Sloven- skih železnic, je na vprašanje Vestni- ka o tem, ali se bodo po obnovi pro- ge tudi izboljšale možnosti za potniški promet za Prekmurce in Prleke ali pa bodo samo izboljšane možnosti za to- vorni promet, odgovoril: »Prav gotovo bodo izboljšane možnosti tudi za po- tniški promet, vendar je treba še veli- ko narediti za udobje in kakovost. Vse to moramo izpeljati na Slovenskih že- leznicah. Ker pa so za vse to potrebna velika sredstva, za nas paje to ena po- membnejših nalog, torej vzpostavitev boljše povezave med Ljubljano in Ma- riborom ter med Ljubljano in Mursko Soboto, pričakujemo, da se bo tako lju prijazen tovorni promet in prevoz po- tnikov po vsej državi ter elektrifikacija in nadgradnja proge Pragersko-Hodoš, ki je del petega prometnega koridorja ... Učin- kovita izvedba programov se mora nada- ljevati oziroma še pospešiti. Samo tako lahko s kohezijsko politiko dosežemo za- stavljene cilje. Zdaj je pravi čas, da se pri- pravimo na prihodnost.« Ne gospodarski minister mag. Stanko Stepišnik in ne evropska predstavnica ae zi pO" RE | Na železniški progi Pragersko—Hodoš že nekaj časa potekajo intenzivna gradbena dela, proga pa mora biti elektrificirana in usposobljena za hitrost 160 kilometrov na uro do konca leta 2015. FOTOGRAFIJI BERNARDA B. PEČEK na železnicah kot na ministrstvu več vlagalo v izboljšanje železniške infra- strukture, kot se je do zdaj. Ljudje se bojijo, da bo po tej elektri- ficirani progi potekal v glavnem to- vorni promet in da ga bo še več. Bo v prihodnje večja pozornost namenje- na tudi potniškemu prometu? »Absolutno. Prav gotovo je tovor- ni promet zelo pomemben in količine prevoženega tovora skozi Slovenijo po železnicah se nenehno povečujejo. Za Slovenske železnice pa je v vsakem primeru zelo pomemben tudi javni železniški potniški promet, ki je tudi v vseh strategijah razvoja, tako da ga Ulla Hudina pa nista omenila, kako bodo s pomočjo kohezijskih sredstev poskrbe- li za zdravo, varno, dostojno in enako- vredno življenje prebivalcev Prekmurja in Prlekije. Če bi danes, 13 let po odprtju železniške proge Murska Sobota-Hodoš, Goričance ponovno vprašali, ali podpira- jo gradnjo železniške proge, bi le redki pritrdili. Po progi domači in tuji opera- terji prevažajo čedalje več tovora, po- tniških vlakov je vse manj, potniki pa še želimo še bolj približati uporabnikom in prav gotovo se bomo potrudili, da bo kakovostnejši in sodobnejši tudi v teh koncih. Povezava z Budimpešto pa ni odvisna samo od nas, kajti vse države zaradi varčevanja režejo lini- je. Z vsemi sosednjimi državami, ne le z Madžarsko, tudi s Hrvaško, Av- strijo in Italijo, želimo intenzivira- ti ali vzpostaviti čim več novih žele- zniških povezav, kajti nekje jih sploh še ni. Upanja, da bi tudi v potniškem prometu - tako kot v tovornem - po slovenskih železniških tirih vozili tuji operaterji, pa zaradi majhnosti Slo- venije in negospodarnosti za zdaj ni veliko. « vedno potujejo v Ljubljano tudi do štiri ure. Tega na ponedeljkovi slovesnosti v Ljutomeru ni omenil nihče. Strateško pomembna Slovenija — in Prekmurje Samo Omerzel, minister za infra- strukturo in prostor, je v svojem na- govoru poudaril: »Slovenija je s svojim Dušan Mes, generalni direktor Slovenskih železnic položajem eden izmed zelo pomemb- nih strateških partnerjev znotraj Evropske unije. Slovenci imamo to srečo, da se nekaj najpomembnejših evropskih prometnih koridorjev sreča ravno na naših tleh. Pa ne govorimo samo o železniških in cestnih pove- zavah, ampak o vseh drugih preno- snih poteh, ravno tako za elektrodi- stribucijo in plinovode. In to je tisto, kar mora Slovenija izkoristiti. Zaveda- 88 projektov Na področju OP ROPI (Operativni program razvoja okoljske in pro- metne infrastrukture), ki določa prednosti iz Kohezijskega sklada in Evropskega sklada za regional- ni razvoj, je bilo v obdobju 2007 do 2013 izdanih odločb o dode- litvi sredstev za 88 projektov, in sicer za 50 projektov s področja okolja in 38 projektov s podro- čja prometa, katerih skupna vre- dnost je skoraj tri milijarde evrov. Od tega je bilo 1,6 milijarde evrov namenjenih za gradnjo vseevrop- skih infrastrukturnih železniških, cestnih in pomorskih omrežij ter odvajanju in čiščenju odpadnih vod, preskrbi s pitno vodo, rav- nanju z odpadki ter spodbujanju učinkovite rabe energije in obno- vljivih virov energije. ti pa se moramo, da okolica ne spi in da moramo to lego, ki nam je bila na- ravno dana, čuvati. In to počnemo rav- no s takšnimi investicijami, kakršna je ta. Moramo slediti državam okrog nas in hkrati zadržati strateško lego, ki jo ima naša država.« In tako kot Evropa že vse od osa- mosvojitve uporablja Slovenijo za svo- je prometne potrebe, tako Slovenija že ves čas izkorišča Prekmurje za svo- je prometne načrte - najsi bo z avto- cestami ali železnicami. Pri tem načr- tovalcev potrebe in varnost tukajšnjih prebivalcev ne zanimajo preveč - zato imamo namesto avtoceste samo hitro cesto in zato ne bodo vgradili električ- nih kablov pod zemljo - tako kot to že vrsto let zahtevajo domačini na Gorič- kem -, ampak investitorji vztrajajo pri nadzemni gradnji. Po zadnjih informa- cijah poteka intenzivno razlaščanje la- stnikov zemljišč. Mnogi so si zaradi groženj in pritiskov premislili in pro- dali zemljišče ali podpisali pogodbo o uporabi. Kljub temu pa nekateri vztra- jajo in so vložili pritožbe zaradi razlasti- tve, pripravljajo pa se tudi na tožbo na evropskem sodišču. Vsi, ki spremljamo osamljenost pre- bivalcev v njihovem boju za svoje pra- vice, se sprašujemo, kako in za kakšno ceno bo potekala elektrifikacija proge, ki »mora« biti končana do 2015. leta. Po- membni so nadgradnja železniške pro- ge in hitrost 160 kilometrov na uro, po- sodobitev nivojskih prehodov, gradnja podhodov, zagotovitev osne obremeni- tve na kategorijo D4 in elektrifikacija - toda za Slovenijo in Evropo morajo biti pomembni tudi ljudje. Bernarda B. Peček Pomurski zakon Kršena zakonska določila, prizadeti pa nič Se bo še naprej ribarilo v kalnem? - Edini zagotovljen denar je za evalvacijo učinkov pomurskega zakona Anton Kampuš, radgonski župan in po- slanec v prejšnjem mandatu, je pred kratkim bil jasen - Pomurci moramo to- žiti vlado, ker zavestno krši izvajanje po- murskega zakona. Po njegovem noben krizni ukrep ne more zadržati izvajanja zakona. Ne nazadnje je bil pomurski za- kon sprejet kot zakon, ki naj bi pomagal rešiti krizo v najbolj nerazviti regiji. Prejšnja Janševa vlada je spoštovala določila zakona in zagotovila sredstva za izvajanje zakona in na tej osnovi so bili objavljeni štirje javni razpisi. Za spodbu- janje investicij podjetij in ustvarjanje no- vih delovnih mest je bilo razpisanih 1,5 milijona evrov, za naslednje leto pa naj bi bilo razpisanih še 4,5 milijona evrov. Sklepe o odobrenih sredstvih za uspe- šne projekte je ministrstvo izdalo in ti so zdaj že pravnomočni, ni pa še podpi- sanih pogodb o črpanju sredstev. Razlog za zavlačevanje je preprost, vlada je v re- balansu črtala načrtovana proračunska sredstva. Zaradi rebalansa sta bila razve- ljavljena razpisa za socialno podjetništvo in zaposlovanje »bolonjskih« diploman- tov. Objavljen je bil tudi razpis za razvoj- na tehnološka jedra v višini 3,5 milijona evrov. Gre za evropska sredstva in pre- ostanek neizkoriščenih sredstev iz raz- pisa, ki je bil objavljen še v času mini- strovanja Darje Radič. Takrat je vlada sprejela uredbo, da se 30 milijonov evrov od celotnega razpisanega zneska nameni za projekte v Pomurju. Tako bi po zako- nu in uredbi morala ta sredstva biti raz- pisana za razvojne tehnološke projekte v Pomurju. Pa ni bilo tako, na razpis pa sta priključena še Pokolpje in Maribor. Oči- tno je, da odobrenih 1,5 milijona evrov za spodbujanje investicij in ustvarjanje novih delovnih mest letos ne bo mogo- če izkoristiti. Po predlogu skrbnika za regijo Rober- ta Drobniča bi se načrtovanemu znesku 4,5 milijona evrov za naslednje leto do- dalo 1,1 milijona evrov letošnjih sredstev za velike projekte in milijon za male pro- jekte, skupaj bi bilo na voljo 6,6 milijo- na evrov. Za spodbujanje človeških virov naj bi se v leto 2014 preneslo 0,7 milijona za »bolonjske« diplomante (pred krat- kim razveljavljen razpis) in načrtovanih 1,3 milijona evrov, za leto 2014 pa bi bilo na voljo 2,2 milijona evrov. Podobno je s sredstvi za spodbujanje socialnega pod- jetništva, kjer na bi se združila načrto- vana sredstva za letošnje in prihodnje leto in bi bilo na voljo 900 tisoč evrov. To pomeni, da bi takoj po sprejetju re- balansa proračuna za leto 2014 ponovili razveljavljena razpisa za socialno podje- tništvo in »bolonjske« diplomante. Toda predlog še nima oprijemljive podlage in je vprašanje, ali bodo načrtovana sred- stva tudi v proračunu za naslednje leto. Kot je znano, razpisa za sofinanciranje začetnih investicij z garancijsko shemo v letošnjem letu ni bilo in je vprašanje, kaj bo z njim naslednje leto. V zgodbi pa je nekaj sivih lis, ki pov- zročajo dvome o tem, ali bodo navede- na sredstva res zagotovljena v proraču- nu za naslednje leto. Ne samo zaradi sklicevanja na varčevalne ukrepe in ne- gotovosti pri sprejemanju proračuna v parlamentu, ampak zaradi nastavlje- nih administrativnih pasti. Predvideno je, da RRA Mura pripravi javno naročilo za evalvacijo Programa Pomurje 2015 v vrednosti 15 tisoč evrov. Z evalvacijo naj bi se ugotovilo izvajanje in vrednotenje učinkov projektov, ob tem pa naj bi RRA Mura, ki je odgovorna za pripravo in iz- vajanje programa po zakonu in je za to upravičena do treh odstotkov vredno- sti programa, pripravila kratko polletno poročilo o izvajanju zakona v prvi polo- vici letošnjega leta. J. V. www.vestnik.si | e: vestnikOvestnik.si vroče 19. septembra 2013 | Vestnik | 3 Avtocestne nevarnosti Največ sivih las povzročajo Romuni Vedno več je kaznivih dejanj, ki se zgodijo ob sodobni prometnici A5 - Lega Pomurja dobra priložnost za nepridiprave Zadnja dva tedna sta spet postregla s primeroma, ki sta opozorila, kaj vse potuje po sodobni prometnici A5 sko- zi pokrajino ob Muri v notranjost dr- Žave in na zahod Evrope ali obratno. Najprej so tukajšnji policisti v svoje lovke ujeli voznika kombija, ki je v vo- zilu, ki je registrirano za osem oseb, prevažal kar 28 potnikov. Nekaj dni kasneje sta se v policijskem primežu znašla Ukrajinca, ki sta vozila presti- žen terenski avtomobil Porsche, ukra- den v Italiji. Na pomurski avtocesti policisti sicer večkrat ustavijo tuje Iskanje srčnega utripa Policisti policijske postaje za iz- ravnalne ukrepe so aprila na avto- cestnem postajališču Dolinsko pri Turnišču pri pregledu kombija v to- vornem delu našli 22 tujcev, ki niso izpolnjevali pogojev za vstop v Slo- venijo. Med zbiranjem obvestil je bilo ugotovljeno, da sta Srba, ki sta upravljala kombi, Afričane za plačilo iz Madžarske prek Slovenije namera- vala odpeljati v Italijo. Na notranjih mejah EU, gre za mejo z Madžarsko in Avstrijo, ki jo varuje murskoso- boška policijska uprava, kot ilegal- ni prebežniki prevladujejo Moldav- voznike osebnih avtomobilov, za ka- tere se potem ugotovi, da so ukrade- ni. Avtomobili so največkrat ukradeni v zahodni Evropi, čez Slovenijo in Po- murje pa jih tatovi in kurirji, običaj- no Romuni in Ukrajinci, spravljajo na Balkan in v države vzhodne Evrope. Zelo pogost je še tranzit potnikov, ki po pomurski avtocesti potujejo pred- vsem v Italijo in Španijo. Vozniki raz- ličnih kombijev, najpogosteje Romuni, se namreč preživljajo s prevozi. V ome- njeni državi vozijo sezonske delavce, zdomcem pa vse vrste blaga, od kruha do vložene zelenjave. V želji za zasluž- kom preprosto tvegajo, da bodo ka- znovani, saj v kombiju običajno vozijo več potnikov, kotje dovoljeno, ali ima- jo naloženega preveč tovora. Za vsake- ga potnika do Italije je treba odšteti 70 evrov, za kilogram tovora pa 0,8 evra. Nazaj v Romunijo potem tujci tovorijo vse mogoče in zato pomurskim polici- stom povzročajo sive lase. Prav zato ti skupaj z mobilnimi carinskimi ekipa- ci in Ukrajinci, ki želijo prečkati Pomurje in Slovenijo v smeri proti Italiji ali drugim državam zahodne Evrope. Tujci se za ilegalne preho- de meje odločajo zaradi težkih eko- nomskih in socialnih težav v drža- vah, od koder prihajajo. V petih letih je bilo ujetih 673 ilegalnih prebežni- kov. V veliko pomoč policistom pri odkrivanju nezakonitih prebežni- kov je naprava, ki jo priključijo na vozilo, ki ga imajo v postopku, in ki zaznava srčni utrip človeka, morda skritega v tovornem delu kombija ali v kesonu tovornjakov in vlačilcev. mi in avtocestnimi cestninskimi nad- zorniki večkrat na leto opravijo poo- stren nadzor prometa po avtocesti. Pred tednom dni so opravili kontro- lo kombijev in tovornjakov. Pod lupo so vzeli težo tovora, ki ga ti prevažajo. Pomagali so si z mostnim sistemom za tehtanje vozil med vožnjo - meritve za policijo opravlja specializirano podjetje Cestel iz Trzina. Kot je povedal njihov predstavnik Matija Mavrič, s pomočjo tresljajev mostu, ki ga povzročijo osi vozila, ki peljejo čezenj, odčitajo sku- pno težo prevoznega sredstva. Stati- stika kaže, tako Mavrič, da skoraj vsak drug kombi ali tovornjak pelje več to- vora, kot bi ga lahko. Največ prekrškar- jev pa se ujame v past med 22. in drugo uro. S tovrstnim sistemom za tehtanje na leto stehtajo okoli deset tisoč vozil. Za primerjavo: dnevno Pomurko pre- vozi okoli pet tisoč tovornjakov. Vedno več je tudi kaznivih dejanj, ki se zgodijo ob prometnici A5. Na teh časopisnih straneh smo namreč že večkrat povzeli policijske izkušnje, ki kažejo, da je lega Pomurja seveda pri- ložnost za različne pridaniče. Ne naza- dnje je od meje do Maribora in notra- njosti države le štirideset, kvečjemu petdeset minut vožnje. Avtocesta ne- pridipravom torej ponuja možnost, da prej pobegnejo s kraja zločina. Poli- cijske izkušnje kažejo, da storilci na bencinskem servisu natočijo gorivo in odpeljejo brez plačila, kradejo blago v bencinskih prodajalnah, unovčujejo ponarejen denar ter kradejo gorivo iz rezervoarjev parkiranih tovornih av- tomobilov in predmete iz parkiranih avtomobilov. Storilci pogosto izkori- stijo odsotnost voznikov osebnih ali tovornih avtomobilov na avtocestnih počivališčih tako, da vlomijo v vozi- la in kabine tovornih vozil in iz njih ukradejo različne predmete. Nekate- ra kazniva dejanja pa so bila opravlje- na celo takrat, ko so vozniki počivali v svojih jeklenih konjičkih. Eden od takih primerov se je zgodil v noči s so- bote na nedeljo, ko so okradli italijan- skega državljana. Andrej Bedek V želji za zaslužkom mnogi preprosto tvegajo, da bodo kaznovani, saj v kombiju običajno vozijo več potnikov, kot je dovoljeno, ali imajo na tovornjaku naloženega preveč tovora. FOTOGRAFIJA ANDREJ BEDEK Spor na Goričkem Večina aktivnih lovcev podpisala dogovor Sporazum o sodelovanju Lovske družine Krka Goričko in Lovišča s posebnim namenom Kompas Peskovci še naprej aktualen Lovska družina Krka Goričko (LDKG) in Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) sta še vedno na nasprotnih bregovih. Zgodba ima že brado, dolgo skoraj leto dni, ko je LDKD prejela odpoved spora- zuma o sodelovanju z Zavodom za goz- dove Slovenije (ZGS), ki je veljal od leta 2007. Kot je povedal ob odpovedi vod- ja murskosoboške območne enote (OE) ZGS Štefan Kovač, lovci LDKG niso bili dovolj aktivni pri opravljanju dogovor- jenih del in odstrelu netrofejne divjadi, ki je povzročala škodo. »Stari sporazum je bil za ZGS izrazito finančno neugo- den, poleg tega je dobil LDKG tudi dru- ge bonitete, med katerimi je bil trofejni lov. Nov sporazum je te pogoje in boni- tete nekoliko spremenil ter jih izenačil z vsemi drugimi podobno sklenjenimi sporazumi z drugimi lovskimi družina- mi,« je dejal Kovač in dodal, da so pri pripravi sporazuma upoštevali pripom- be LDKG: »Če želimo dobro sodelovati, potem ne sme biti blatenja in pozivanja k ukinjanju Lovišča s posebnim name- nom (LPN) Kompas Peskovci. Delovati moramo v duhu sprave in izvajanja svo- jega poslanstva.« Za 180 tisoč evrov škode V Pomurju zajema lovsko upra- vljavsko območje 132.984 hektar- jev, od tega Lovišče s posebnim namenom (LPN) Kompas Peskov- ci, kjer divjad povzroča največ ško- de, 12.538 hektarjev. Za škodo, ki jo na območju lovišč povzroči div- jad, je odgovoren upravljavec lovi- šča, torej lovske družine za škodo v svojih loviščih. Lani je obravna- vala komisija za ocenjevanje ško- de, ki jo povzroči divjad, na ob- močju LPN Kompas Peskovci 348 škodnih primerov, upravljavec, Za- vod za gozdove Slovenije (ZGS), pa je izplačal 130.461 evrov škode. Na drugih pomurskih loviščih pa so obravnavali 239 škodnih primerov in izplačali 51.596 evrov. Težava je, ker LPN Kompas Peskovci in tudi druge lovske družine s sedanjim odstrelom in cenami mesa divja- di zaslužijo premalo, da bi lahko sproti poravnavale škodo. Očitke o pomanjkljivem odstrelu in pomanjkanju lovnotehničnih objektov je starešina LDKG Milan Horvat takrat odločno zavrnil. V bran LDKG so stopi- li tudi prebivalci občin Gornji Petrovci, Šalovci in Hodoš, ki so zbirali podpise k peticiji - predali so jo ministru Deja- nu Židanu - za ukinitev LPN Kompas Peskovci. Ker je veljavnost starega spo- razuma že pretekla, je, kot pravi Milan Horvat, za zdaj nekakšno mirovanje, vse dokler ne bodo končali pogovorov o morebitnem podpisu novega sporazu- ma. »Želimo sporazum, v katerem bodo iste pravice in dolžnosti, kot so bile v prejšnjem sporazumu,« je trdno stali- šče starešine LDKG. Že od pomladi je potekalo več sestan- kov vendar, kot kaže, ni bilo napred- ka. Horvat je ob tem dejal, da prav te dni pričakuje novo povabilo na sesta- nek, vodja OE ZGS pa pravi, da se z za- dnjim predlogom sporazuma LDKG ni strinjal, vendar vrata za nov sporazum nikoli niso zaprta. »ZGS je trenuten za- konski upravljavec lovišča LPN Kompas Peskovci in dolžen upravljati lovišče ob spoštovanju zakonskih predpisov,« pra- Vmešali so se tudi kriminalisti Tukajšnji kriminalisti so opravili preiskavo v prostorih Lovišča s po- sebnim namenom (LPN) Kompas Pe- skovci. Preiskovalce so na Goričko več kot očitno zvabili anonimni očit- ki nad poslovanjem LPN. Po besedah Štefana Kovača, vodje murskosobo- ške enote Zavoda za gozdove Slove- nije (ZGS), pod okriljem katerega je LPN Kompas Peskovci, bodo policij- ski postopki zagotovo pokazali, da je bilo delo LPN odgovorno in pregle- dno. »V luči negativne energije, ki se je pojavila že spomladi, je bilo ta- vi sogovornik. Nepotrjen sporazum po Kovačevih besedah ne pomeni, da čla- ni LDKG ne bi mogli izvajati lovskih ak- tivnosti, saj je bil vsakemu lovcu, članu LDKG, ponujen pisni individualni dogo- vor o sodelovanju, za katerega se je do konca avgusta odločila večina aktivnih članov LDKG. A starešina LDKD Milan kšna dejanja pričakovati. Zdaj dobi- vamo klice naših lovskih gostov, da jih kličejo kriminalisti. Sprašujejo, ali je kaj narobe,« je dejal Kovač, ki tudi meni, da ima lahko to negativ- ne posledice za prihodnji obisk. Mi- lan Horvat, starešina Lovske družine Krka Goričko (LDKG), sicer nekoč vi- soki policijski uslužbenec pomurske in tudi slovenske policije, preiskave ni želel komentirati. Povzel je le go- vorice, da je LPN Kompas Peskovci z denarjem in plačevanjem škode rav- nal precej po domače. Horvat je neomajen: »Individualni spo- razumi niso rešitev. Za nas pride v po- štev le sporazum v taki obliki, kote bil prejšnji.« Horvat je še prepričan, da se je začetek konca LDKG napovedal, ko je leta 2007 LPN Kompas Peskovci prešel pod okrilje ZGS-ja. Andrej Bedek VESTNIK Izdaja: Podjetje za informiranje Murska Sobota, d. o. o. Izhaja ob četrtkih. Uredništvo: Majda Horvat (odgovorna urednica), Janez Votek (namestnik odgovorne urednice), A. Nana Rituper Rodež, Andrej Bedek, Bernarda Balažic Peček, Milan Jerše, Vida Toš, Timotej Milanov, Jože Gabor, Tomo Koleš, Ciril Kosednar (novinarji), Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Direktor: Dejan Fujs. Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 538 17 10 (redakcija), 538 17 20 (naročniška služba), 538 17 18 Elektronska pošta: Vestnik: vestnikOp-inf.si, marketing: marketingOp-inf.si, naročniška služba: oglasi.vestnikOp-inf.si, www-stran: http://www.vestnik.si. (marketing), št. telefaksa 538 17 11. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Letna naročnina za fizične osebe je 98,80 evra, za pravne osebe 145,60 evra, za naročnike v tujini 208 evrov, letna naročnina za on-line Vestnik je 62,40 evra. Naročniki tiskane izdaje imajo on- line dostop brezplačen. Izvod časopisa za naročnika je 1,90 evra. Davek na dodano vrednost (9,5 %) je vračunan v ceno izvoda. IBAN pri Novi KBM SI56 0488 1000 1763 203, SWIFT koda banke KBMASI2X. Tisk: Druck Styria GmbH 8. Co KG, Avstrija. Naklada: 11.900 izvodov. z izdajateljem. Imetniki materialnih avtorskih pravic za avtorska dela, objavljena v Vestniku ali njegovih prilogah, so Podjetje za informiranje Murska Sobota, d. o. o., ali avtorji, ki imajo s podjetjem sklenjene ustrezne avtorske pogodbe. Prepovedana je vsakršna reprodukcija, distribucija, predelava ali dajanje na voljo javnosti avtorskih del ali njihovih delov v tržne ali druge namene brez sklenitve ustrezne pogodbe 4 | Vestnik | 19. septembra 2013 gospodarstvo www.vestnik.si | e: vestnikOvestnik.si " . Transenergy za trajnostno izkoriščanje čezmejnih geotermalnih virov Na drugi strani meje ni konca sveta za geotermalno energijo pod zemljo Uskladili in dopolnili znanje o geološki zgradbi zahodnega dela Panonskega bazena - Do konca leta 2013 podeljena večina koncesij V severovzhodni Sloveniji je trenutno 21 uporabnikov geotermalne energi- je, ki pridobivajo vodo iz 26 aktiv- nih vrtin, od tega devet uporabnikov vodo uporablja v kopališčih, trije pa v rastlinjakih. Imamo še tri sisteme daljinskega ogrevanja in sedem sis- temov individualnega ogrevanja pro- stora in sanitarne vode. Prav v Pomur- ju je v primerjavi z drugimi območji zelo majhna izkoriščenost (pod 20 odstotkov) termalne energije, deluje pa le ena reinjekcijska vrtina. Konce- sijo imajo za zdaj le v Termah Ptuj, do konca leta 2013 pa naj bi bile te pode- ljene za večino uporabnikov termal- ne vode. Pred časom je bila v Murski So- boti sklepna konferenca enega naj- pomembnejših projektov Srednje Evrope, katerega izsledki bodo lahko bistveno vplivali na nadaljnjo rabo ge- otermalne energije na območju med Vzhodnimi Alpami in Transdanubij- skim hribovjem. Projekt Transenergy - Čezmejni viri geotermalnih virov energije Slovenije, Avstrije, Madžar- ske in Slovaške, ki je potekal od aprila 2010. leta, je skupni projekt geoloških zavodov iz omenjenih štirih držav, ki so bogate z geotermalno energijo, in se financira s sredstvi Evropskega sklada za regionalni razvoj. V minu- lih treh letih so strokovnjaki iz štirih držav prvič v zgodovini izkoriščanja geotermalne energije uskladili in po- membno dopolnili znanje o geološki zgradbi zahodnega dela Panonskega bazena v velikosti 48 tisoč kvadra- tnih kilometrov in do globine osem kilometrov. Zbirali so podatke o ge- otermalnih vrtinah in izdelali tri po- datkovne baze: baza upravljavcev (vsebuje informacije 40 institucij, po- datki pa so v angleškem jeziku), baza uporabnikov termalne vode (vsebuje podatke o 149 aktivnih in 65 neaktiv- nih uporabnikih ter o 403 geotermal- nih vrtinah) ter interaktivni spletni portal, ki omogoča prikaz 1041 geo- termalnih objektov in tudi sloven- skih vrtin. Koristne informacije bodo omogočale izboljšanje dosedanje rabe in pravilno načrtovanje novih možno- sti izrabe geotermalne energije. Vod- ja slovenskega dela projekta mag. Andrej Lapajne z Geološkega zavoda Slovenije: »Mislim, da je za tem pro- jektom ostalo veliko uporabnih stvari in podatkov, da to ni bil samo projekt zaradi projekta, s katerim bi pobrali le denar, ampak je ogromno stvari zdaj dostopnih na spletnih straneh. Poleg tega smo veliko sodelovali z uporab- niki termalne vode v Sloveniji in tudi oni so se veliko naučili od nas, mi pa od njih.« Bernarda B. Peček Vsake želje lokalnih skupnosti in uporabnikov ne bo mogoče uresničiti Čezmejni projekti so tudi zelo pomemb- ni zaradi spletanja socialnih mrež med raziskovalci, meni Andrej Lapajne, kajti na drugi strani meje imajo enake težave in probleme, ki jih vidijo in rešujejo na drugačen način. »Vidiš, da so nekaj, okrog česar se ti trudiš že deset let, oni že rešili. Zelo do- bro smo sodelovali z Madžari, z Avstrijci nekaj manj, ker imajo drugačno organi- ziranost, voda je pri njih zasebna lastni- na in podatki niso javni. Partnerske orga- nizacije so dobile podatke le na vpogled. Madžari pa so glede nekih stvari - na primer modeliranja - veliko bolj razviti, ne pa toliko pri upravljanju. Z njimi smo zelo dobro sodelovali, začeli pa smo že z dvostranskim projektom T-JAM.« Je to tudi eden najpomembnejših pro- jektov s področja geologije? »Prav gotovo. Šele z Interregovim projektom T-JAM smo dobili prave po- datke, zdaj pa smo nadaljevali tam, kar smo takrat začeli.« S širjenjem uporabe geotermalne energije sta povezana tudi nadaljnji nadzor ter skrb za upravljanje in vzdr- ževanje vrtin. »Tisti, ki so resni uporabniki, se že pripravljajo na to in tako tudi že delajo, čeprav jim še ni treba pošiljati podat- kov. Enim smo pri monitoringu poma- gali tudi mi z našimi projekti in razi- skovalno opremo za meritve. Visoke temperature in CO2 so pogosto proble- mi in vsak nima prave opreme za mer- jenje. Mi smo na voljo tako uporabni- kom kot državi. Naš cilj je, da bi se v prihodnje geotermalna energija izko- riščala na zares trajnosten način, torej se morajo posledice rabe odpraviti zdaj in ne v prihodnosti. Termalna voda se mora izkoriščati načrtno in ne stihijsko na način, kdor prvi pride.« V Pomurju je še veliko možnosti izko- riščanja geotermalne energije. »Da, vendar je največji problem to, da ni pravih investitorjev. To, da nekdo samo govori, da bi nekaj delal, ni dovolj. Pravi lastnik in investitor je tisti, ki ima denar in ve, kaj hoče.« Problem pa je tudi vračanje vode na- zaj v podzemne bazene. »Pri reinjekcijskih vrtinah je proble- matična injektibilnost vrtin ali koliko vode lahko sprejme vrtina. V peščenih tleh je izjemno težko vračati vodo; lah- ko jo tlačimo s kompresorjem, vendar pri tem porabimo veliko energije in ni- smo nič naredili. Vodo pa je treba vrniti - torej najprej izkoristiti, ohladiti in vr- niti nazaj v zemljo. V prihodnje bomo s Mag. Andrej Lapajne, vodja slovenskega dela projekta Transenergy FOTOGRAFIJA BERNARDA B. PEČEK partnerskim podjetjem Nafta Geoterm raziskovali, kako najbolje uporabiti teh- nološke vrtine. Naslednja pomembna naloga pa je, da za vsako črpalno in rei- njektivno vrtino določimo neko vplivno območje, na katerem ne sme biti nasle- dnje vrtine, kajti tudi črpalna vrtina ne sme biti v bližini ponikalne vrtine. Vsa- ka vrtina ima namreč neko svoje vpliv- no območje. In še to: vsake želje vseh lokalnih skupnosti in vsakega uporab- nika ne bo mogoče uresničiti, kajti pro- stora za vse ni. Plansko bo treba sode- lovati na ravni celotne regije, ne pa da vsak sam zase načrtuje in deluje.« »Mlado« gradbeno podjetje Dengrad Goričko je njihov glavni delovni teren »Če nekomu daš 500 evrov, ne moreš od njega zahtevati čudežev, lahko si srečen, če pride delat« Gradbeno podjetje Dengrad od Grada, ki ga je leta 2009 ustanovil domači sa- mostojni podjetnik 31-letni Denis Raj- bar, je mlado ne le po letih delovanja, ampak tudi po povprečni starosti zapo- slenih. Kljub krizi v tej panogi podjetje raste tako po številu zaposlenih kot ob- segu poslovanja, in to je bil verjetno ra- zlog, da je pred kratkim prejelo prizna- nje Občine Grad. Denis Rajbar je že v osnovni šoli rad pomagal očetu pri zidanju in se tudi od- ločil za študij gradbeništva. Nekaj časa je bil zaposlen kot pomočnik šefa grad- bišča pri podjetju SGP Pomgrad, kjer si je v skoraj štirih letih pridobil kar nekaj tehničnega znanja, ki ga zdaj potrebuje pri svojem delu. »Že od malega sem si želel imeti manjše podjetje in se ukvar- jati z gradbeništvom, zato sem se od- ločil, da bom šel na svoje.« Podjetje je ustanovil leta 2009, torej v času, ko se je veliko govorilo o krizi v tej panogi. Toda, kot pravi, se na to ni oziral, saj je vedel, da bo propad velikih podjetij odprl priložnost za manjša in da bodo njihove stranke predvsem »mali« ljudje, ki kljub krizi vlagajo v urejanje domov. Kot dodaja, se na velike razpise ne pri- javlja, saj je težko dobiti delo, prav tako pa je tam tudi tveganje večje. Lani je imelo podjetje 900 tisoč evrov bruto prometa, letos pa ga lastnik oce- njuje na okrog 1,5 milijona evrov. Ob ustanovitvi leta 2009 je bilo v podjetju pet zaposlenih, danes pa že 18, ki so ve- činoma z Goričkega. Gre predvsem za zidarje in tesarje, dva pa sta študenta. Enemu izmed njih podjetje daje tudi kadrovsko štipendijo. Kot pravi Denis, so mlada ekipa, saj je njihova povpreč- na starost 31 let. »Mislim, da smo do- bra ekipa, in od prvega do zadnjega Kolektiv gradbenega podjetja Dengrad lastnika Denisa Rajbarja od Grada (na fotografiji prvi z desne v zgornji vrsti) ima v povprečju 31 let. FOTOGRAFIJA IZ ARHIVA DENGRADA zaupam vsem delavcem. Če bi moral danes odpuščati, res ne vem, koga bi odpustil.« Bruto plače znašajo čez dva tisoč evrov, kar je precej za to panogo, vendar delajo tudi v Avstriji in je pla- če treba uskladiti. Denis pa tudi pravi: »Če nekomu daš 500 evrov, ne moreš od njega zahtevati čudežev, lahko si sre- čen, če pride delat.« Podjetje gradi predvsem družinske hiše, dela fasade, obnavlja stare hiše, ureja okolico in opravlja še nekate- ra druga manjša gradbena dela. Letos so zgradili že 14 hiš, še šest pa jih čaka. Lani pa v vsem letu le pet. Porast no- vogradenj si Denis razlaga s spremem- bo zakonodaje na področju spremem- be namembnosti zemljišč. Pred tem so bile odškodnine zelo visoke. Kot že re- čeno, večino dela opravijo na Goričkem, okrog 30 odstotkov pa tudi v Avstriji. Ker so pri nas ljudje najbolj navajeni na klasično gradnjo, ne uporabljajo poseb- nih tehnologij ali materialov, so pa tudi na to pripravljeni, saj je teh naročil več v Avstriji. Čeprav je kriza in ljudje nimajo de- narja, naročene storitve redno poravna- vajo in niso dolžniki. Seveda pa mora biti delo opravljeno strokovno in tako tudi naročnik nima izgovora, da ne bi plačal. »Tako kot lahko po vasi krožijo govorice o tem, da nam nekdo ni pla- čal, lahko tudi o tem, da delamo slabo, zato je treba delo vedno opraviti korek- tno in dobro.« V podjetju skrbijo za dobro reklamo tudi s povezovanjem z okoljem, saj so sponzor kar nekaj klubom in ekipam predvsem z Goričkega. »Ob koncu leta me s koledarji obišče tudi do 40 dru- štev.« Prav tako se z nogometno ekipo, ki jo sestavljajo zaposleni v podjetju, večkrat udeležijo turnirjev in športnih srečanj, veliko pa jim pomeni tudi pri- znanje za najuspešnejši kolektiv v Ob- čini Grad, kar utrjuje ugled podjetja in je po svoje pomembno priporočilo no- vim strankam. »Ne morem verjeti, da se stvari tako hitro dogajajo in da smo bili tako hitro opaženi v tem okolju,« pravi Denis Rajbar, lastnik podjetja Dengrad od Grada. C.K. Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje Na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje, OS Murska Sobota, je trenutno razpisanih več kot 90 prostih delovnih mest. Delodajalci imajo največje potrebe v gradbeništvu, storitvah in gostinstvu. Najbolj iskani delavci v tem tednu: delavec brez poklica - 30, osnovnošol- ska izobrazba - 17, zidar - tl, elektro- tehnik - 9, kuhar - 3, frizer - 2. Iščejo se tudi: avtoelektrikar - 1, dipl. ekonomist (vs) - 1, ekonomist za denarništvo, finance, ra- čunovodstvo - 1, ekonomist za turizem -1, ekonomski tehnik -1, elektromonter -1, kuhar natakar - 1, natakar -1. Več informacij o prostih delovnih mestih in seznam vseh aktualnih prostih delovnih mest z zahtevanimi pogoji za zaposlitev lahko najdete na uradih za delo, v CIPS-ih ter na internetni strani www.ess.gov.si. DOMUNJES BOLJŠA STRAN SPLETA 080 1234 www.vestnik.si | e: vestnikOvestnik.si gospodarstvo 19. septembra 2013 | Vestnik | 5 Delovne nesreče Malomarni tako direktorji kakor delavci Ob neupoštevanju zakonodaje je usodno tudi precenjevanje lastnih sposobnosti - Letos opravljenih že 138 inšpekcijskih nadzorov Mariborski kriminalisti so zaradi povzročitve splošne nevarnosti in ogrožanja varnosti pri delu ovadili direktorja podjetja iz Ljutomera, ki je prekrivalo streho Osnovne šole Vi- dem pri Ptuju. Na dvigalu, ki je dvi- galo strešno kritino, je počila kovin- ska roka in se prelomila, tovor pa je padel na streho, kjer je bil devetin- tridesetletni delavec podjetja, ki je podzavestno odskočil in omahnil osem metrov globoko. Ponesrečeni delavec je uporabljal zaščitno opre- mo, tudi varnostni pas, vendar nanj ni bil privezan. Kriminalisti so ugo- tovili, da vzrok za prelom roke dvi- gala ni bila preobremenjenost, pač pa pomanjkljivo vzdrževanje dviga- la. Ob robu tragične nesreče ljuto- merskega krovca sta na vprašanja o najpogostejših vzrokih za delov- ne nesreče, upoštevanju varnostnih navodil na gradbiščih in preiskova- nju nesreč odgovarjali Nataša Trček, vršilka dolžnosti glavne inšpektorice RS za delo, in kriminalistična inšpek- torica Suzana Rauš s Policijske upra- ve Murska Sobota. Pomurski policisti so lani obravna- vali 44 delovnih nesreč, ki so se zgo- dile na delovnem mestu in doma. Le- tos do konca avgusta je bilo nesreč 15. »V letu 2012 so bile podane tri ka- zenske ovadbe, preostalih 41 nesreč je bilo končanih s poročilom o do- godku, ki je bilo poslano na tožilstvo. S poročilom so bile končane tudi vse letošnje delovne nesreče,« je statisti- ko predstavila inšpektorica Rauš. Tu- kajšnji preiskovalci delovnih nesreč sicer ugotavljajo, da delavci pogosto ne upoštevajo varnostnih ukrepov, ravnajo nepazljivo in malomarno ali precenjujejo svoje sposobnosti. »Pri delovnih nesrečah, ki se zgodi- jo doma, pa ugotavljamo, da posa- mezniki prav tako precenjujejo svo- je sposobnosti oziroma znanje in ne upoštevajo varnostnih ukrepov ali w 4 v h | Rant OBVEZNA UPORABA ZAŠČITNE OBLEKE OBVEZNA UPORABA ZAŠČITNIH ČEVLJEV —ay - Murskosoboški policisti in inšpektorji za delo ugotavljajo, da delavci na gradbiščih pogosto ne uporabljajo osebne varovalne opreme. FOTOGRAFIJA NATAŠA JUHNOV V pokrajini ob reki Muri se na leto zgodi okoli štirideset delovnih nesreč. ne uporabljajo tehnično brezhibnih delovnih ali električnih strojev,« je povedala sogovornica iz policijskih vrst. Območna enota Inšpektorata za delo Murska Sobota je s področja varnosti in zdravja pri delu v grad- beništvu lani opravila 199 nadzorov. Letos so opravili 138 inšpekcijskih nadzorov. Najpogostejše kršitve po besedah Nataše Trček so bile zagota- vljanje osebne varovalne opreme in njene uporabe ter tudi usposabljanje delavcev. Inšpektorji murskosoboške enote so lani raziskali šest delovnih nesreč in sedem letos. »Nesreče, ki se zgodijo na delovnih mestih ali v povezavi z delom, so še vedno pomemben kazalnik ravni za- gotavljanja varnosti pri delu tako pri delodajalcih kakor tudi delavcih. Na splošno lahko poročamo, da so vzro- ki za nesreče pri delu predvsem de- lodajalčevo in delavčevo nespošto- vanje zahtev veljavne zakonodaje, v nekaj primerih pa tudi nezanesljivo delo delavcev,« je povedala glavna in- špektorica RS za delo. Podatki inšpektorjev kažejo, je še dejala Trčkova, da se na gradbiščih ne izvajajo dosledno ukrepi varova- nja delavcev pred padci z višine ali v globino, pred zasutjem v izkopih, porušitvijo gradbenih elementov ali padcem sredstev za delo z višine in glede uporabe osebne varovalne opreme. Na gradbišču moramo na- mreč vedno nositi osebno varovalno opremo, če je to zahtevano, treba pa je še upoštevati varnostne ukrepe in Padel na tla in umrl Ena najhujših delovnih nesreč v Pomurju se je zgodila junija 2007, ko so trije delavci opravljali nuj- na vzdrževalna dela na čistilni napravi v Turnišču. Eden od njih je po kovinski lestvi splezal v be- tonski jašek, kjer je izgubil zavest in omahnil proti dnu. Drugi de- lavec je skočil do jaška, da bi mu pomagal, vendar je tudi ta izgubil zavest in padel na tla. Tretji dela- vec je drugega nezavestnega de- lavca, ki je ležal na tleh, potegnil vstran, prvemu, ki je med pad- cem izgubil življenje, pa ni mogel pomagati. Za enega delavca, za druga pa skoraj, so bili torej uso- dni plini, ki so se sproščali v no- tranjosti čistilne naprave, delav- ci pa niso nosili zaščitnih oblek in niti niso vedeli, da jih v notra- njosti v rezervoarjih lahko čaka smrtonosna past. V pokrajini ob reki Muri se na leto zgodi okoli štirideset delovnih nesreč na de- lovnem mestu, doma in v gozdu, ki so najpogosteje posledica ne- pazljivosti. pri delu biti izjemno pazljiv. Suzana Rauš se je ob tem dotaknila očitno še pomanjkljivega obveščanja delav- cev, ki morajo biti seznanjeni z različ- nimi tveganji, preventivnimi ukrepi, osebno varovalno opremo in delov- no opremo ter postopki za ravnanje v nujnih primerih. Ker pa se bliža ku- rilna sezona, naj na tem mestu ne bo odveč opozorilo, da je treba biti po- sebej previden tudi med gozdnimi opravili in da se v gozd moramo od- praviti primerno opremljeni. Da bo delo v gozdu res varno, pa potrebuje- mo še nekaj znanja in izkušenj. Andrej Bedek Pomurski inovatorji v slovenskem vrhu Inovatorji zagotavljajo uspešnost podjetja Podjetja, ki premorejo znanje, so uspešna predvsem na tujih trgih Gospodarska zbornica Slovenije je v torek na Brdu pri Kranju podelila na- cionalna priznanja za najboljše ino- vacije v lanskem letu. Med nomini- ranci za najvišja priznanja so bili tudi trije dobitniki zlatih priznanj Po- murske gospodarske zbornice Medi- cop, Nafta Petrochem in RC Maspos. Srebrno priznanje je dobil Medi- cop za pametno spojko za medicin- ske pline, ki so jo razvili in uspešno aplicirali v proizvodnjo Miha Hor- vat, Rajko Grčar in Peter Maučec. Hi- tre spojke se uporabljajo pri dovaja- nju medicinskega plina do pacienta. Z inovacijo so skrajšali čas servisa z dveh minut na 30 sekund, s senzor- jem merjenja tlaka pa so zagotovili zanesljivo in varno dovajanje plina do pacienta. Bronasti priznanji pa sta za svoji inovaciji prejela Nafta Petro- chem in RC Maspos. Nafta Petrochem je dobila prizna- nje za sintezo ureafolmadehidnih (UF) in melamin-urea-formaldehi- dnih (MUF) smol z visoko koncentra- cijo formaldehida. Avtorji dr. Bojan Kulčar, mag. Jožef Gyurkač in Helena Vse nagrajene pomurske inovacije so plod skupinskega in s tem razvojnega dela. V Medicopu so nagrajeni: Miha Horvat, Rajko Grčar in Peter Maučec. V Nafti Petrochemu dr. Bojan Kulčar, mag. Jožef Gyurkač in Helena Kotnjek. V RC Maspos: Tomasz Majevski, Jože Benko in Simon Klement. Kotnjek so razvili nove recepture in postopke za sintezo UF in MUF ne- posredno iz formaldehida. S tem so dosegli manjšo količino porabljenih kemikalij, manjšo porabo energije in manjše število čiščenj reaktorjev ter s tem manjšo obremenitev okolja. RC Maspos je hčerinsko podjetje druž- be Elti, ki je nastala po uspešni pri- javi na razpis za razvoj tehnoloških jeder v podjetjih. Priznanje so dobi- li za kompaktno omnidirekcional- no anteno za prizemeljsko televizijo DVB-T/H in DVB-T2. Avtorji inovaci- je so Tomasz Majevski, Jože Benko in Simon Klement. Razvili so anteno manjših oddajniških moči v urbanih naseljih in mestih, kjer se uporablja za prekrivanje območij z nepokritim TV-signalom. Nagrajenci tako na lokalni ravni in zdaj še na državni so podjetja, ki so že do zdaj znana po tem, da so ve- liko vlagala v razvoj. S svojo inova- tivnostjo pa samo potrjujejo, da po- mursko gospodarstvo le premore kar nekaj znanja, ki je primerljivo s pri- merljivimi tujimi znanji, posledično pa jim to zagotavlja uspešnost in sta- bilnost. J. V. C M Cenite svoje poslovne stranke. Ne bojite se novih izzivov. Postanite prodajni partner za Si.mobilove storitve. Ste prepoznali dobro priložnost? Oglasite se nam do 30. 9. 2013! Popolna pisarna lijon razlogov za sodelovanje s Si.mobilom! Ste podjetnik z odličnim prodajnim znanjem. Zanima vas področje IT-ja in komunikacij. Gradite trdne poslovne povezave in prodajne poti. Verjamete v moč tehtnih prodajnih argumentov. Dolgoročna vizija vam je pomembnejša od kratkoročnih ciljev. Želite razširiti svojo poslovno ponudbo. To je le nekaj razlogov, zaradi katerih vas vabimo v našo družbo. Več na www.simobil.si/popolna-pisarna/razpis simobil.si 6 | Vestnik | 19. septembra 2013 lokalizirano www.vestnik.si | e: vestnikOvestnik.si Zaradi uvedenih dovolilnic za les naj bi lastnik znamenite korovske šume prenehal sekati. Na jasah namerava zdaj urediti parkirišča za težke tovornjake, ki si krajšajo pot po lokalnih cestah in ne najdejo ustreznih počivališč. V Gornjih Petrovcih so začeli pisati program za finančno sanacijo. Župan naj bi se ogreval za nadzorovano likvidacijo, vendar pod enim pogojem, da ostanejo nedotaknjeni vsi zaposleni, ki so mu blizu po rodu ali krvi. Ideolog reorganizacije lokalne samouprave je že naročil pristojnim ministrstvom izvedbene študije za integracijo. Šolska mreža ostaja nedotakljiva, je pa Ministrstvu za šolstvo in šport naročeno, da pripravi izvedbene študije in akte za združevanje nogometnih klubov v enoten klub v novi občini. Vso odvečno infrastrukturo — stadione — pa vključi v program privatizacije občinskega in državnega premoženja. Na lipovskih njivah so buče že otrebljene in seme se že suši. Uskladiščene so tudi buče za potrebe bučnega festivala. Vsi, ki so trebili buče, so bili povabljeni na prostovoljno akcijo k promenadnemu jezeru. Tam bodo z »drotkefami« čistili katran s sekanca, ki so ga navozili z železniške proge. Slovenske državljanke med 19- in 25-letom in z znanjem o vinu so povabljene, da se prijavijo na tekmovanje za vinsko kraljico. Fizične preddispozicije kandidatk so objavljene v »fuss notah«. Tretja osnovna šola naj bi se močno pregrevala, čeprav se kurilna sezona še ni začela. Po strokovni analizi vzrok ni v morebitnem pregrevanju ozračja. Ugotovljeno je tudi, da prikrita energija ni geotermalnega izvora. Vzrok je strokovne narave — izbruh lave na nedrjih graških gričev, ki po tankih žilah v zemlji odteka pod tretjo šolo. Od tu naprej pa ne more. V Križevcih pri Ljutomeru naj bi eno od naslednjih sobot organizirali prvo borzno prodajo kmetijskih pridelkov, začeli naj bi S pšenico, potem pa bi ponudbo postopoma širili. Izhodiščna borzna cena še ni določena, bo pa v kratkem. Šalovska Korenika postaja zanimiva turistična točka Bi posekali jablano in slivo samo zato, da bi lažje kosili? Kmetija, sušilnica, zeliščni in zelenjavni vrt, živali, rokodelske delavnice - vse to privlači izletnike in obiskovalce »Ne sme nas biti sram, da delamo na zemlji. Vzhodnopanonski Slovenci imamo znanje in zemljo, ne vemo pa poslušati sami sebe. Otresti se mora- mo tega neoliberalnega sloja ter reši- ti našo tradicijo, identiteto in vedenje starih ljudi. Tudi na Koreniki ne gre nič »nakvar«, kar ne prodamo, prede- lamo, vložimo ali posušimo. Ne smemo se bati zgodovinske socialne poveza- nosti. Za to, da bomo samozavestni in ponosni, pa moramo biti najprej dobro informirani in kultivirani,« je na začet- ku okrogle mize o Povezovanju ekolo- ških in tradicionalnih pridelovalcev in predelovalcev v okviru prvega ekofe- stivala eko-socialne kmetije Korenika v Šalovcih povedal Alojz Kavaš. Goran Miloševič je podkrepil njego- vo razmišljanje z nujnostjo razumeva- nja oziroma globljega povezovanja z zemljo in poudaril: »Brez duha propa- de vsaka stvar, tudi če je na voljo veli- ko denarja.« Damjan Jerič s soboškega zavoda Kmetijsko-gozdarske zbornice pa je opozoril, da prihaja obdobje, ko bodo pridelovalci in predelovalci mo- rali znati sodelovati (tudi če so si kon- kurenti) tako pri nabavi kot tudi pri tr- ženju, kajti skupne blagovne znamke so močnejše in prodornejše, tako pa bodo lahko dosegali višje cene. Zita Fli- sar Novak (KGZ) je želela izvedeti, kaj Damjan Jerič, Goran Miloševič in Alojz Kavaš na okrogli mizi na Koreniki FOTOGRAFIJA BERNARDA B. PEČEK zajemata pojma pridelovalec in O. P. (organizacija pridelovalcev), prav tako pa se ji ne zdi prav, da je nekaterim cilj samo pridobiti sredstva, v praksi pa delajo enako kot prej. Alojz Kavaš je prepričan, da bi se ljudje morali zna- ti povezati, in to ne glede na trenutne državne prepise, prav tako pa ne sme- mo slepo kopirati drugih, kajti to, kar je uspelo drugim, nam mogoče ne bo. Dejan Rengeo je poudaril zgodovinsko in čustveno povezanost »Obmurcev« (Prekmurcev in Prlekov) z Medžimur- ci in da bi se vsi morali zavedati več- plastnih učinkov kmetijstva, ponovno pa bi morali pridelovati v teh krajih ne- koč razširjene poljščine, kot so: kono- plja, lan, ajda, pegasti badelj (ki ga na veliko gojijo in predelujejo Madžari). Ernest Hari iz Ivanovec je opozoril na neizkoriščeno možnost zamenjave pri- delkov, kakršna se je že uveljavila v ne- katerih slovenskih mestih, motijo pa ga prestrogi predpisi za predelavo, Jože Bohinec iz Zasadov pa je predlagal, da naj bi se kmetijski svetovalci spreme- nili v nekakšne socialne svetovalce, ki bi ljudem na majhnih kmetijah sveto- vali, kako naj kmetujejo in pridelujejo zelenjavo v vrtovih, da bodo prežive- li: »Svetovati je treba tistim, ki imajo zemljo in sadovnjake, pa tega ne zna- jo ceniti. So tudi takšni, ki v sadovnja- kih posekajo vse jablane in slive, samo da lažje kosijo travo.« Svoje izkušnje iz Bolivije in Peruja pa je dodala tudi Luz Soto Bravo, ki že nekaj let živi z družino v Kunovi v Slovenskih goricah. Na Koreniki v Šalovcih bodo zara- di velikega zanimanja javnosti in po- treb v okviru projekta Razvoj turizma na eko-socialni kmetiji Korenika, ki ga financira Evropski socialni sklad, del notranjosti v stari kmečki stavbi prila- godili za potrebe sprejemanja turistov, prodajo, razstavo in rokodelske delav- nice. Na kmetiji je povprečno po 50 ljudi, ki se udeležujejo različnih uspo- sabljanj, tudi takih, s katerimi prido- bijo osnovna znanja za tradicionalna kmečka opravila, kot so oranje, setev in mlačev, ter osnove ekoturizma. Bernarda B. Peček Občina Črenšovci Pas bo moral za dve luknji v levo Sprejeli rebalans proračuna - Varčevanje je edina pot - Tisoč evrov za DZŽ Pomurja »Kot vse kaže, bomo morali pas zate- gniti za dve luknji v levo. V luči napove- danega vsesplošnega varčevanja bomo morali krpati sredstva za projekte. Ne- kje bomo morali vzeti tri tisoč evrov, nekje drugje pet ... Recimo: 70 tisoč evrov namenjamo društvom v občini. Bo tako tudi v prihodnje?« je bil sliko- vit črenšovski župan Anton Tornar, ko je sklenil razpravo o rebalansu prora- čuna za leto 2013. V luči krize in varče- valnih ukrepov je občina udarec dobila še, ko se je v začetku leta pod nosom obrisala za 138 tisoč evrov od celotnega zneska 223 tisoč evrov davka na darila in dediščino, ki so v črenšovsko občin- sko malho kapnili novembra 2011. Pol- drugo leto po nakazilu je Durs občino namreč obvestil, da je takrat napačno nakazal del denarja, ki so ga kot da- vek plačali dediči grofice Zichy. »Ali sta sploh potrebna rebalans in varčevanje, če je slišati, da smo med občinami, ki bi jih lahko ukinili,« pa je k aktualni problematiki o spreminjanju lokalne samouprave malce cinično pripomnil svetnik Mirko Šernek. Črenšovski svetniki so imeli na dnevnem redu tudi prošnjo Društva za zaščito živali (DZŽ) Pomurja, ki je občino zaprosilo za povračilo stroškov delovanja društva zaradi opravljenih del v romskih naseljih, ozaveščanju ljudi in zbiranju informacij o zapušče- nih živalih. Kot so izračunali v DZŽ, so za kastracijo in sterilizacijo živali v Ka- mencih in Trnju v štirih letih odšteli okoli trinajst tisoč evrov, občini pa so s svojim delom prihranili še šest tisoč evrov, saj se je izdatno zmanjšal prispe- vek Črenšovec pri plačilu oskrbe zapu- ščenih živali v zavetišču. Svetniki so se strinjali, da bodo z rebalansom prora- čuna pomurske borke in borci za živali letos dobili tisoč evrov občinskega de- narja. Kot je sicer znano, je občinska uprava pripravila dveletni proračun, ker po Tornarjevih besedah Črenšov- ce čakajo naložbe, ki jih ni mogoče do- končati v enem letu. Letos pričakujejo na prihodkovni strani proračuna 5,48 milijona evrov prihodkov in leta 2014 7,82. Prvo leto bo odhodkov 5,58 mili- jona, drugo pa 7,82. V obeh letih si iz državnega proračuna in proračuna EU obetajo skoraj osem milijonov evrov. Največji projekt je gradnja omrežja sistema A pomurskega vodovoda v ob- čini. Andrej Bedek Porabje Spet težave zaradi financiranja šol Na nerešene zadeve pri dvojezičnem šolstvu opozorili tudi najvišje madžarske predstavnike »Ugotavljam, da se razmere v tem okolju izboljšujejo in prevladuje optimizem,« je izjavil predsednik državnega zbora Jan- ko Veber ob svojem obisku Porabja. Ugo- tovil pa je tudi, da obstajajo še nekate- re nerešene zadeve. Predsednik Državne slovenske samouprave na Madžarskem Martin Ropoš je izrazil zadovoljstvo, da je Veber obisk Madžarske, v okviru ka- skimi predstavniki (Orban, Ader, Kover), začel v dvojezični osnovni šoli Jožefa Ko- šiča na Gornjem Seniku, saj so zadnje te- žave Porabskih Slovencev spet poveza- ne s financiranjem dvojezičnega šolstva. Kot razlaga Ropoš, je prvega julija lani Državna slovenska samouprava prevze- la vzdrževanje dvojezičnih osnovnih šol na Gornjem Seniku in v Števanovcih z namenom, da bi jima zagotovila stabil- no financiranje in da bi šoli dosegli ve- čjo avtonomijo. To jim je uspevalo vse do prejšnjega tedna, ko so izvedeli, da bo s prvim oktobrom v veljavi nov model fi- nanciranja plač učiteljev in šol, na pod- lagi katerega bo do konca leta za delo- vanje narodnostnih šol na voljo tretjina manj sredstev kot doslej. Z lanskoletno šolsko reformo na Madžarskem je država od lokalnih skupnosti prevzela upravlja- nje šol, z izjemo narodnostnih in verskih šol. Po novih normativih naj bi bil zapo- slen en učitelj na 13 učencev, kar že velja za vse druge šole na Madžarskem, zdaj pa želi madžarska vlada uvesti enotne nor- mative za ves šolski prostor. To po mne- nju Ropoša ni skladno z zakonom o na- rodnostnih pravicah na Madžarskem, ki določa, da če osem staršev šoloobveznih otrok zahteva učenje jezika neke naro- dnosti, jim je to treba omogočiti. V gor- njeseniški šoli je letos vpisanih sedem- deset učencev, gre za največje število v zadnjih dvajsetih letih, v števanovski šoli pa je 52 učencev. »V ti dve šoli prihaja- jo otroci iz vseh porabskih vasi in tudi iz Monoštra ter okolice,« pravi Ropoš. V gornjeseniški šoli je 13 učiteljev, v števa- novski pa deset. Nov model plačevanja učiteljev bo trajal tri leta, zaradi tega pa bi za delovanje dveh narodnostnih šol že do konca letošnjega leta zmanjkalo 15 milijonov forintov (okoli 50 tisoč evrov), česar ne morejo pokriti iz narodnostne- ga proračuna.« Predstavniki Porabskih Slovencev so se glede tega vprašanja že sešli s predstavniki oblasti v Budimpešti ter dobili informacije, da bo primanjkljaj manjši, in obljubo, da bo razliko pokrilo pristojno ministrstvo s posebno pogod- bo. Na obzorju so tudi nekatere spodbu- dnejše novice. Slovensko kulturno in in- formativno središče Lipa v Monoštru naj bi prejelo subvencijo madžarske države v višini treh milijonov forintov. »Za to smo si prizadevali že dolga leta in je zapisano v zapisniku skoraj vsake mešane komi- sije do zdaj,« pravi Ropoš. Denar bo pre- jela Državna slovenska samouprava in ga nakazala Zvezi Slovencev na Madžar- skem za delovanje neprofitnega dela kul- turnega središča. Pričakujejo še, da se ta sredstva v prihodnje uvrstijo v proračun državne samouprave in da bi bila od na- slednjega leta del rednega financiranja. T.M. www.vestnik.si | e: vestnikOvestnik.si lokalizirano 19. septembra 2013 | Vestnik | 7 Občina Apače praznovala sedmi praznik V Segovcih muzejska zbirka enajstih mlinov V stavbi, kjer je nekoč deloval mlin, so krajani dobili večnamenski prostor, v nadstropju pa je prostor našla muzejska zbirka o 11 mlinih Občina Apače je kot najmlajša pomur- ska občina praznovala sedmi občinski praznik in ob tej priložnosti so predali namenu kar nekaj naložb, javno raz- svetljavo v naseljih Podgorje in Naso- va, infrastrukturo in povezave v na- selju Žepovci ter večnamenski dom v Segovcih. Tukaj so dobili krajani pro- store za društveno in družabno življe- nje, s pomočjo Slavice Muhič pa so uredili tudi muzejsko zbirko o nekoč dejavnih enajstih mlinih na Apaškem polju. Med prazničnimi dogodki je bilo tudi odprtje novih prostorov Zavaro- valnice Triglav v Apačah. Osrednja slo- vesnost ob občinskem pazniku je bila v soboto, 14. septembra, ko so na slav- nostni seji občinskega sveta podelili priznanja. Priznanja župana so prejeli Tomaž Jaušovec, Ivan Črnčec, Boštjan Petek, družina Semler in Anton Kur- bus. Plaketo in bronasti grb je prejela Majda Zver, plaketo in srebrni grb An- ton Lorbek ter plaketo in zlati grb za življenjsko delo Anica Lebar. Večnamenski prostor v bližini špor- tnega centra v Segovcih je po besedah Župana Franca Pižmohta velika prido- bitev za celotno Občino Apače, saj je v zgornjem nadstropju stavbe tudi mu- zejska zbirka o znamenitih mlinih. Zbirko spremlja 30-minutni doku- mentarni film Vasje Rovšnika, režiser- ja in učitelja na apaški šoli o 11-mlin- skem potoku, ki je prikaz zgodovine s pomočjo pripovedi še živečih prič in odlična podpora razstavi. Vodja pro- jekta je bila Helena Kraupner, svoje delo pa sta odlično opravila tudi pro- jektant David Urbanič in Milan Pinta- rič (Gradbeništvo Pintarič). »Leto po ustanovitvi občine, torej 2008. leta, se je porodila ideja, da bi ta neugle- dni prostor spremenili v večnamenski prostor. Najprej smo s pomočjo kme- tijskega inšpektorja uspeli odstrani- ti veliko divje odlagališče odpadkov v neposredni bližini. Prav vsi vaščani so se organizirali, predvsem takratna predsednica Silva Kovač. Odstranili smo smeti in propadajoč mlin, ki je stal na tej lokaciji, in projekt prijavili na razpis za pridobitev sredstev za ra- zvoj podeželja. Prav tako smo uspeli s Izbor Pomurke in Pomurca meseca septembra 2013 Predlogi za Pomurko meseca septembra Samanta Baranja, profesorica germani- stike in skandinavistike, avtorica slov- nice prekmurske romščine Amari Čhib - Naš jezik. Je raziskovalka na Pedago- škem inštitutu. Ukvarja se z raziskova- njem romskega jezika ter vzgojo in iz- obraževanjem romskih otrok. Končuje doktorsko disertacijo o jezikovnih zna- čilnostih prekmurske romščine. Kaja Cigan iz Lipovec, študentka ekono- mije na mariborski univerzi, je v okviru Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij na sejmu Agra s kolegom Hieronimom Belakom zmagala na tekmovanju ECO TROPHELIA Slovenija s projektom kre- ativnosti in inovativnosti novih živilskih izdelkov iz kopriv. Slovenijo bosta za- stopala na tekmovanju ECO TROPHE- LIA Evrope oktobra na sejmu ANUGA v Kolnu. Mag. Jasna Lukačič, zdravnica, je rešila življenje še ne dveletni Angelci. Izkuše- na zdravnica, ki jo poznajo predvsem obiskovalci Term 3000, se je v času na- domeščanja kolega v Termah Lendava spoprijela s primerom, kot ga v svoji dolgoletni praksi še ni doživela. Deklica se je dušila zaradi tujka v grlu. Pomagala jije po svojih najboljših močeh in uspe- lo ji je narediti vse, kar se je v trenutkih, ko deklica sploh ni več dihala, dalo. Predlogi za Pomurca meseca septembra Matjaž Farič, umetniški vodja festivala sodobnega plesa Fronta, Mursko Sobo- to že osem let uspešno postavlja med evropska središča sodobnega plesa. Ne glede na okrnjene finance je tudi letos poskrbel za vrhunske predstave sodob- nega plesa domačih in tujih umetnikov. Pomurka meseca: Pomurka in Pomurec meseca septembra Uspelo mu je pritegniti raznoliko občin- stvo z različnih koncev Evrope in svoje rodno mesto spremeniti v središče ple- snega ustvarjanja. Borut Cvetkovič, direktor Radgonskih goric, je številnim priznanjem in nagra- dam za produkte radgonskega podjetja dodal še eno laskavo. Radgonske gori- ce so postale po presoji komisije Vino Slovenije Gornja Radgona 2013 vinar leta. So pa tudi uradni vinar EuroBa- sketa 2013. Danijel Kalamar, župan Občine Grad, idejni oče doživljajskega parka Vulka- nija, je s sodelavci in strokovnjaki z go- ričko trmo po desetih letih prizadevanj uspel spraviti pod streho edinstven pro- jekt v slovenskem prostoru. Vulkanija naj bi postala pomembna turistična toč- ka v občini in regiji, ki naj bi letno priva- bila več kot deset tisoč obiskovalcev. Izpolnjene originalne glasovnice iz Vestnika pošljite najpozneje do sobote, 11. oktobra 2013, na naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, s pripisom Za Pomurko in Pomurca leta. SMS-sporočila prav tako lahko pošiljate do sobote, 11. oktobra. Uporabniki Mobitela in Debitela lahko glasujete tako, da pošljete SMS na 2929. Cena povratnega sporočila je 0,417 evra. Za Samanto Baranja glasujte tako, da pošljete na 2929 SMS-sporočilo RMV P A, za Kajo Cigan RMV P B, za Jasno Lukačič pa RMV P C. Za Boruta Cvetkoviča glasujete tako, da pošljeta na 2929 SMS-sporočilo RMV P D, za Matjaža Fariča RMV P E in za Danijela Kalamarja RMV P F. SA, HOTELS 8. RESORTS 'TERME 3000 - MORAVSKE IOPLICE Pomurec meseca: Ime in priimek, naslov: Večnamenski dom v obnovljenem mlinu v Segovcih, v katerem je tudi nova muzejska zbirka o 11 apaških mlinih. Na slovesnosti so nastopili člani Tamburaškega društva in KFD Vrisk Apače. FOTOGRAFIJA BERNARDA B. PEČEK Hofer sporoča od 16.09. do 22.09.2013 go Krema za roke večvrst, 100 ml ŠAMILLEN- SALE Redne cene akcije so originalne Hoferjeve diskontne cene. Ponudba velja od 16.09. do 22.09.2013 (v nedeljo je ponudba akcijskih izdelkov na voljo samo v poslovalnicah, od 16.09. do 22.09.2013 Nektarine razredI,1kg M4 STORCK Merci večvrst, 200g Lešnikova rezina 12 kosov, 250g 4,60/kg oz. —lo/kos ki so ob nedeljah odprte) oz. do razprodaje zalog. Modro grozdje nepakirano, razredI Jajčevec razredI Solata ledenka razred -33% redna cena 08% Ponudba sadja in zelenjave velja od 16.09. do 22.09.2013 (v nedeljo je ponudba so ob nedeljah odprte) oz. do razprodaje zalog. Redne cene sadja in zelenjave si ponudbe. Prodaja samo v količinah, običajnih za gospodinjstva. Slike so simbolične in so predlogi za serviranje. Steklena embalaža sadja in zelenjave na voljo samo v poslovalnicah, ki o Hoferjeve diskontne cene, ki so veljale do akcijske je nevračljiva, cene vključujejo vse dajatve. Cene so v evrih in vključujejo DDV. Za napake v tisku ne odgovarjamo. Več kotfer! projektom v Žepovcih in s projektom obnove kulturnega doma v Apačah in to si štejem v čast, predvsem pa gre zasluga sodelavcem občinske uprave. Celotna vrednost projekta v Segovcih je okrog 150 tisoč evrov, za katerega smo uspeli pridobiti 139 tisoč evrov nepovratnih sredstev. Ta objekt ni le vaški dom. Ima tudi vsebino, saj je v njem stalna zbirka 11 mlinov, ki so v preteklosti delovali na območju Ob- čine Apače. Spominja nas na čas, ko smo imeli v tej dolini dovolj vode in čisto okolje, zato si prizadevamo, da tem krajem vrnemo nekaj teh drago- cenosti,« je povedal župan Franc Pi- žmoht. Največ zaslug za postavitev stalne muzejske zbirke ima Slavica Muhič, upokojena učiteljica, ki je ve- stno zbirala vse gradivo, sodelovali pa so še Dušan Ščap iz Črnec, g. Schober iz Avstrije, lektorica Dragica Kovač in Tjaša Kovač, prevajalka iz gotice. S svojimi spomini so veliko pomagale tudi Marijana Burjan, Marija Gosak in Marija Rajnar. Bernarda B. Peček nočal Šampinjoni v kisu 650 g AATIZNIKI Žične gobice 5 kosov Od Želite 19.09. o izdelku iz naše posebne ponudbe? Uporabite in obiščite Električna verižna žaga nastane) |) MELJ | (masstro 8 | Vestnik | 19. septembra 2013 www.vestnik.si | e: vestnikOvestnik.si (iz)brano Zadolženost občin in pravnih oseb na lokalni ravni v letu 2012 Združevanje občin Zap. ih Dolg na dan Izdana Sprejeti prora- Delež dolga v pri- Št. prebivalcev Dolg na pre št. osšte 31. 12. 2012 (€) jamstva čuni za 2012 (€) hodkih 2012v% nadan 1.1.2012 bivalca 2012 (€) M4 1 2 3 4<(1/3)"100 5 6-1/5 ( j | | a O S a 1 Apače 814.109 0 4.243.225 J92 3.183 218 2 Beltinci 1.562.500 0 15.507.050 10,1 8.638 181 s 9 Cankova 270.469 0 1.924.682 14,1 2.019 134 O | | | a l | ) 4 Črenšovci 0 0 3.583.674 0,0 4.309 0 5 Dobrovnik 1.061.349 0 2.328.995 45,6 1.405 755 e 6 Gornja Radgona 2.208.706 0 9.344.874 23,6 8.822 250 7 Gornji Petrovci 3.866.884 0 2.245.000 172,2 2.222 1.740 8 Grad 1.665.625 0 3.002.074 55,5 2.353 708 $ Hodoš 5915/9 0 652.302 Sl 334 1/8 10 Kobilje 32.150 0 795.806 4,0 634 sil Občine niso samo župani, uradniki in svetniki li Križevci 447.020 0 3.421.263 131 3.587 l25 12 Kuzma 537.444 0 1.681.798 32,0 1.685 319 Ustanavljanje občin je bilo samo v iz- Dolg občin 9 Lendava 2.063.439 0 12.926.984 16,0 11.262 183 hodišču strokovni projekt, ki se je vsaj »s pogoji za preživetje« 14 Ljutomer 6.618.512 (0) 21.817.043 30,3 12.116 546 v primeru Pomurja naslanjal na nekda- ua 15. Moravske Toplice 431.887 0 7.866.395 5,5 6.223 69 nje občine iz prve polovice šestdesetih Beltinci so imeli v lanskem letu za 1,5 stvar političnega odločanja, so se usta- čuna ali 181 evrov na prebivalca. Občina 17 Odranci 549.941 0 1.627.248 33,8 1723 319 navljale, kot so se. Za nobeno od usta- je v primerjavi z letom 2011 svojo zadol- ; novljenih občin pa ni mogoče trditi, da Žitev zmanjšala za nekaj manj kot 300 ti- 18 Puconci 1.954.119 0 21.315.595 S 2 6.350 308 je bila ustanovljena mimo volje obča- soč evrov. Ker nima finančnega lizinga 19 Radenci 515.789 (0) 4.445.894 11,6 b:312 97 nov. Drobitev ima različna, tudi zgo- in kratkoročnega posojila, je letna obre- 20 | Razkrižje 401.244 0 3.008.046 13,3 1.373 292 dovinska ozadja. Drug pomemben de- menitev proračuna nekaj več kot 250 ti- En javnik je razvojna degradacija vaških soč evrov. Podobno je z Gornjo Radgono, - iii - s SES se o s okolij, ki so pri vlaganjih v infrastruk- kije zmanjšala svojo zadolženost z 2,88 22 Sv. Jurij ob Ščavnici 880.259 (0) 4.174.040 Zilji 3.027 291 turo ostajala na robu. Če pa so hotela milijona evrov v letu201tna2,2 milijona —,— — z, 1.434.392 224.806 2.794.122 51,3 1610 891 stopiti korak naprej, so to lahko storila evrov lanskem letu. Lendava je ohranila — le z dodatno »samoobdavčitvijo« - sa- zadolženost v letih 2011 in 2012 na enaki 24 | Tišina 735.597 0 3.635.735 20,2 G2JE| 172 moprispevkom. To je bila edina pot, da ravni - dva milijona evrov. Ljutomer iz- 95 Turnišče 0 0 4.014.863 0,0 3481 0 so izsilila minimalno soudeležbo držav- stopa, saj od celotnega dolga 6,6 milijona . nih ali nekdanjih občinskih sredstev za evrov odpade kar 5,1 milijona evrov na fi- 26 Velika Polana 207.068 0 1.530.141 13,5 1.492 139 uresničevanje svojih načrtov. nančni najem oz. javno-zasebno partner- 2/]) Veržej 657.747 0 2.249.887 2982 1313 501 stvo. Je pa tudi Ljutomer svoj skupni dolg 38.079.797 224.806 163.025.104 25,9 122.493 331 Dolg pomurskih občin še obvladljiv, ni pa združljiv Nove občine so začele odpravljati ra- zvojne zaostanke na področju komu- nalnih objektov. Temu ustrezne so bile finančne obremenitve občinskih prora- čunov pri gradnji teh. Trditev, da bi bilo lahko zadolževanje manjše, če bi bile ob- čine večje, samo delno vzdrži. V večjih občinah bi se odpravljanje razvojnega zaostanka še bolj razvleklo in bi se kaza- lo v še slabši demografski podobi regije. Pospešeno odpravljanje razvojnega zao- stanka je vplivalo na dolgoročno zadolže- vanje pomurskih občin. Pet občin je upo- rabilo vzporedno obliko zadolževanja, in sicer finančne najeme ali bolj znana jav- no-zasebna partnerstva. Konec lanskega leta so imele vse pomurske občine za 38 milijonov evrov dolga ali skoraj šest mi- lijonov več kot leta 2011. Pri podatkih za- dolženosti je izpostavljena zadolženost ti- stih občin, ki presega tretjino občinskega proračuna. Pri dolgoročnem dolgu je po- membna ročnost posojila in letna obre- menitev proračuna z anuitetami za vra- čilo posojila na letni ravni ne sme preseči devet odstotkov proračuna občine. Tako se lahko zgodi, da je začetni dolg občine izredno visok, kot se to vidi na primeru Občine Grad, ki presega polovico občin- skega proračuna, obremenitev proraču- na na letni ravni pa znaša 98 tisoč evrov v naslednjih petnajstih letih. Primerja- va zadolženosti med dvema letoma nam pokaže, ali je občina sposobna pokrivati svoje dolžniške obveznosti. Izjema v celo- tni zgodbi so Gornji Petrovci, katerih dolg raste, in to iz preprostega razloga, ker se je občina zadolžila v višini celotnega pro- računa in zato ni bila sposobna plačevati svojih obveznosti. Zdaj je že v položaju, ko ne more več plačevati niti obresti, zato je dolg z 2,2 milijona evrov v letu 2011 lani zrasel na 3,8 milijona evrov, to pa je za se- demdeset odstotkov več od lanskega pro- računa. Povprečen dolg na pomurskega prebivalca je po podatkih Ministrstva za finance 331 evrov. v lanskem letu zmanjšal s sedmih v letu 2011 na 6,6 milijona evrov lanskem letu. Moravske Toplice so jo zmanjšale z 660 tisoč na 431 tisoč evrov. Edina, ki dose- ga izreden porast zadolženosti v lanskem letu, je soboška občina, ki ji je skupni dolg s 6,3 milijona evrov v lanskem letu posko- čil na 9,1 milijona evrov. Soboška občina je edina od občin, ki izpolnjujejo pogo- je za »obstanek, ki se je tudi kratkoroč- no zadolžila za 427 tisoč evrov. Ne glede na visok dolg je občan Murske Sobote še vedno manj zadolžen (462 evra) od ljuto- merskega (546 evrov). Po drugi strani pa se trenutna soboška zadolženost pribli- žuje polovici letnega proračuna (47,6 od- stotka). Svojo dolgoročno zadolženost sta v lanskem letu povečali puconska občina z1,3 na1,9 milijona evrov in radenska ob- čina, in sicer s 346 na 516 tisoč evrov. Občine brez »zakonskih temeljev« Pomurske občine, ki ne izpolnjujejo te- meljnega zakonskega kriterija - »zadostna gostota bilk na površinsko enoto« (beri 5000 prebivalcev), - so v različnih polo- žajih. Tri občine so brez dolga (Črenšovci, Rogašovci in Turnišče). Za vse tri bi lahko zapisali, da so se podvizale takoj po usta- novitvi in takrat zgradile potrebno komu- nalno infrastrukturo, ki pomeni največji finančni zalogaj in jo je skoraj nemogoče financirati iz tekočih proračunskih prili- vov. Morebiti so izjema Rogašovci, ki se zadovoljujejo z »majhnimi koraki«. Drug ekstrem pa so Gornji Petrovci, ki so izko- ristili gradnjo železniške proge in vzpo- redno posodabljali lokalno infrastruktu- ro. Delno so k sedanjemu dolgu občine v višini 3,8 milijona evrov, kar je za 70 od- stotkov več od celoletnega proračuna ali 1740 evrov na prebivalca, prispevali tudi izvajalci del, ki so financirali projekte s t. i. izvajalskimi posojili oziroma odlože- nim plačilom na nekaj let. V podobnem položaju kot Gornji Petrovci se je pred leti znašla Občina Dobrovnik. Ta je takrat del svoje zadolženosti za gradnjo kanalizacije prenesla v finančni najem (lizing). Pri se- danji zadolženosti nekaj čez milijon evrov odpade skoraj 900 tisoč evrov na finančni najem. Kot že zapisano, je višina dolgov odvisna od najemanja posojil za naložbe. Trenutna zadolženost občin je razvidna iz razpredelnice. Dolgovi pod eno streho Če zdaj poskušamo povezati občine, ki ne izpolnjujejo vseh zakonskih kri- terijev za svoj obstoj (po Virantu), se obrobne občine znajdejo v popolni ra- zvojni blokadi. V kombinatoriki povezo- vanja goričkih občin pride do združitve z eno prezadolženo občino. Za ponazo- ritev smo združili Gornje Petrovce, Grad in Kuzmo. Skupen dolg teh občin zna- ša 6,6 milijona evrov. Skupni proračun bi znašal 6,9 milijona evrov, zadolženost pa 87,6 odstotka ali 969 evrov na prebi- valca. Posledično to pomeni, da bi ob- čani občin Grad in Kuzma na svoja ple- ča prevzeli solidarno pokrivanje dolgov petrovske občine. Drži, da je zadolže- nost Občine Grad sorazmerno visoka, toda predvsem na račun gradnje sekun- darnega vodovodnega omrežja, ki so ga zgradili že pred začetkom sedanjega pro- jekta goričkega vodovoda. Projekt je si- cer sestavni del goričkega vodovoda in je bil sofinanciran iz postavke pomur- skega vodovoda, vendar je občina za del projekta poravnala svoj del obveznosti. Z morebitno povezavo bi se v okviru nove občine del sredstev sedanje graške ob- čine ponovno prelil v sofinanciranje vo- dovoda - natančneje za občinsko soude- ležbo pri gradnji sekundarnega omrežja v sedanji petrovski občini. Nove obremenitve občanov Občine se v zadnjem obdobju sreču- jejo z zmanjševanjem sredstev za so- financiranje. Varčevalni zakon jim je zmanjšal sredstva iz primerne porabe in finančne izravnave. Pa ne gre samo za sistemsko zmanjševanje sredstev. Že prej je bila sprejeta vrsta ukrepov, ki je posredno zmanjševala prilive v občin- ske proračune. Tako se je zmanjšala za- konsko določena soudeležba države pri investicijah s šest na štiri odstotke. Po- sredno jih je prizadel tudi zakon o jav- nih cestah, ki od občin zahteva, da na novo kategorizirajo javne ceste in jav- ne poti. Dolžina teh cest je eden od kri- terijev za izračun finančne izravnave, do katere so občine upravičene. Zakon zahteva, da se iz kategorizacije izločijo vse kategorizirane javne poti in druga infrastruktura (pločniki), ki niso v javni lasti. Nekatere od občin so že prej upo- števale načelo, da niso kategorizirale poti, ki niso bile v javni lasti, velika veči- na pa je ravnala obratno. Zmanjševanje sredstev iz finančnih izravnav postopo- ma zahteva od občin oziroma z zakoni določa, da same polnijo svoje proraču- ne iz lastnih virov. Eden od virov je nova obdavčitev nepremičnin. Zdaj je to na- domestilo za stavbna zemljišča. Višino tega »davka« so občine določale po svo- ji presoji. Po novem bo osnova za izra- čun vrednosti nepremičnine zakonsko določena. Do polovice davka so upravi- čene občine, ki pa tega davka ne smejo znižati od zakonsko predpisanega, če so upravičene do finančne izravnave. Ga bodo pa verjetno morale dvigovati, če bodo hotele zagotavljati vzdržnost občinskih proračunov. Poleg omenje- nih dveh obremenitev se je v lanskem letu pojavila še ena past. Po uredbi o metodologiji za oblikovanje cen stori- tev je vsa javna infrastruktura prenese- na v občinsko ali skupno občinsko last. Za vodovodna in kanalizacijska omrežja se obračunavajo omrežnine, ki zajemajo stroške amortizacije ali najema sredstev in naprav, stroške zavarovanja, odško- dnin za služnost ali povzročeno škodo, obnove in vzdrževanje priključkov, pla- Slavica Muhič zbrala gradivo o mlinarjih Upokojena učiteljica iz Apač je v mi- nulih mesecih opravila ogromno poti, pogovorov in zapisov pri zbiranju gra- diva o življenju mlinarjev in njihovih družin ter o delovanju enajstih mlinov na Apaškem polju. Zbrano so v Segov- cih uredili v stalno muzejsko razstavo, ki bi bila v ponos tudi večjim kultur- nim ustanovam v regiji in državi. Denis Rajbar uspel v gradbeništvu Mlad samostojni podjetnik od Grada je leta 2009 ustanovil gradbeno podje- tje Dengrad. Čeprav je gradbeništvo v krizi, je v štirih letih podjetje povečalo število zaposlenih s pet na 18 in v za- dnjem letu skoraj podvojilo prihodke. Pred kratkim je podjetje prejelo tudi priznanje za najuspešnejši kolektiv v Občini Grad. čilo vodne pravice in odhodke financi- ranja gradnje infrastrukture. Podobno je s centri za odlaganje in predelavo od- padkov in z infrastrukturo za informa- cijske tehnologije, kjer operaterji nima- jo komercialnega interesa za vlaganja v gradnjo tovrstne infrastrukture. Ko smo pri vodi, se hitro vidi v globino vrtine, ki bo zagotovila oskrbo z zdravo pitno vodo. Eno je evropski delež pri gradnji infrastrukture, drugo pa je zagotavlja- nje državne in občinske finančne sou- deležbe pri projektu. Pri tem, kako zdaj stvari stojijo, bo moral občan Pomurja velik del bremena, še preden bo odprl pipo, plačati iz svojega žepa. Ob zdru- žitvi nezdružljivega z vidika dolgov ad- ministrativno združevanje »odpisanih občin« ne pomeni nič drugega kot še večjo neposredno finančno obremeni- tev občanov tega dela države. Hkrati pa se izredno hitro vidi, da je v ozadju pre- livanje denarja nazaj v velike urbane centre. Pa ne samo to, z združevanjem »odpisanih« občin in s tem povezano sanacijo dolgov se bo sprostilo nema- lo razvojnih sredstev, ki jih nove občine zaradi dolgov ne bodo mogle izkoristi- ti. Ali ni to ena od poti, še zlasti zdaj, ko se pompozno vrti v ospredju petro- vski dolg, da se pride z razvojno bloka- do majhnih občin do denarja za sanaci- jo Maribora kot enega večjih bolnikov vzhodne kohezijske regije. Dolg pomurskih občin dosega v za- dolženosti vseh slovenskih občin 5,9 odstotka in 2,2 odstotka znašajo dol- govi zaradi finančnih najemov oziro- ma pravnih oseb v javni lasti. Že to do- volj zgovorno potrjuje, da Pomurje le ni tako na psu, kot se to kaže na posebej omenjenem primeru Gornjih Petrovec. Posredno pa tudi, da očitana razdroblje- nost sama po sebi še ne pomeni neučin- kovitosti. Napovedano združevanje pa vse to lahko potegne za sabo. J. Votek | barometer Jolanda Prelec Lainščak odstopila od kandidature Kandidatka za članico sveta zavoda SB Murska Sobota Jolanda Prelec La- inščak je pred zadnjo sejo mestnega sveta odstopila od kandidature. Nje- no dejanje pritegne pozornost, ker je mestni odbor SDS, katerega članica je tudi Prelec-Lainščakova, na to funkci- jo že prej predlagal Mirana Forjaniča. Prelec-Lainščakova nam je povedala, da ta poteza še ne pomeni dokončne- ga odstopa. www.vestnik.si | e: vestnikOvestnik.si (iz)brano 19. septembra 2013 | Vestnik | 9 Lokalna samouprava ni luč, ki se ugasne s stikalom Bomo z ukinjanjem majhnih in revnih občin postali bogatejši? Krčenje sredstev za delovanje občin je strel v koleno lokalne samouprave - Vsi pozivi za strategijo so bili bob ob steno Računsko sodišče je marca lani vrglo bombico, ko je objavilo poročilo o tem, da je bilo v letu 2010 finančno samostoj- nih le 48 občin od 210, torej da so bila fi- nančna sredstva dohodnine prebivalcev teh občin zadostna za financiranje ob- veznih nalog občin. V letu 2010 je bilo namreč 162 občin prejemnic presežne solidarnostne izravnave, ki so skupaj prejele več kot 167 milijonov evrov. To je načelo vprašanje ustreznosti zdaj- šnje organiziranosti lokalne samoupra- ve, saj ima več kot polovica občin manj kot pet tisoč prebivalcev, čeprav naj bi bilo to prej izjema kot pravilo v mre- ži lokalne samouprave in tudi njihove učinkovitosti. To je sprožilo javno raz- pravo o tem, da so občine premajhne, in ker jih je preveč, so neučinkovite, in da je treba pripraviti novo strategijo ra- zvoja lokalne samouprave. Vihar glede tega se je nekoliko polegel zaradi dru- gih aktualnejših političnih tem, dokler minister za notranje zadeve Gregor Vi- rant ni v začetku septembra povlekel na plan predlog o zmanjšanju števila občin z 212 na 120, občine pa naj ne bi imele manj kot pet tisoč prebivalcev. Občinam manj od pobrane dohodnine, malho naj si polnijo same z novim davkom Čeprav zdajšnji diskurz veliko pozor- nosti namenja prav predlogu o krčenju mreže občin, pa je resničen strel v kole- no lokalni samoupravi skrit v nameri o zniževanju sredstev za delovanje lokalne samouprave. Hkrati s predlogom o krče- nju števila občin v državi je bil objavljen tudi predlog sprememb zakona o finan- ciranju občin. Po njem bi dobile vse ob- čine okoli sto milijonov evrov manj od pobrane dohodnine (le še 50 in ne več 54 odstotkov dohodnine, s čimer bi država zadržala 86 milijonov evrov na leto) in manjšega skupnega sofinanciranja ob- činskih uprav (s 50 na 30 odstotkov ali 14 milijonov evrov manj). Minister obči- Bo država pohodila lokalno samoupravo? Zdi se, da sta minister Gregor Virant in zdajšnja oblast načrtovano krčenje finančnih sredstev za lokalno samou- pravo in s tem centralizacijo pri upra- Razlike med državno upravo in lokalno samoupravo — tabela po študijskem gradivu prof. dr. Cirila Ribičiča (1997) DRŽAVNA UPRAVA Centralizacija Prisilnost Hierarhična ureditev, podrejenost nižjih organov Uprava se postavlja od zgoraj navzdol, od državne oblasti Izvrševanje pooblastil na oblasten način in s pomočjo državne prisile Učinkovitost, racionalnost, strokovnost pri izvajanju pooblastil državne oblasti Kdo danes še na enak način razume smisel in bistvo lokalne samouprave? nam tudi predlaga, naj zmanjšanje sred- stev od dohodnine nadomestijo z novim davkom na nepremičnine ter s povsem novo občinsko takso za posebno rabo javnih površin v lasti občine. Tretji uda- rec, ki ga lahko pričakujejo ruralne ob- čine, pa je zajet v predlogu spremenje- nega izračuna primerne porabe, in sicer tako, da se zmanjšuje pomen podatkov o raznolikosti območja in prebivalstva posamezne občine, povečuje pa se vpliv števila prebivalcev. Predlog je s tem oči- tno veliko bolj naklonjen občinam z več prebivalci, torej mestnim občinam, kot tistim z večjo površino. vljanju javnih zadev prikrila z veliko odmevnejšim in javnosti všečnim pre- dlogom o zmanjševanju preštevilnih občin in s tem »razbohotene« občin- ske uprave ter »neracionalnega« tro- šenja denarja in zadolževanja. Javnost temu v glavnem pritrjuje, pa tudi mne- nju, da so občine leglo korupcije na lo- kalni ravni, monopolnega upravljanja premočnih županov, ki gospodujejo brez nadzora, neetičnega upravljanja javnih zadev...In še bi lahko naštevali skušnjave, ki so se v določeni meri re- snično razpasle po naših občinah in za- radi katerih je prišla zdajšnja organizi- ranost lokalne samouprave v nemilost pri ljudeh. Brez dvoma, zaradi odklo- nov je bil poteptan smisel lokalne sa- mouprave: da se na ta način širi demo- kracija ter čim bolj približa ljudem, da se tako bogatijo medčloveški odnosi, razvijata solidarnost in povezanost. A LOKALNA SAMOUPRAVA Decentralizacija Prostovoljnost Avtonomnost, samostojnost, demokracija Samouprava se gradi od spodaj navzgor, od prebivalcev Prevladuje neoblastno urejanje in reševanje lokalnih zadev javnega pomena Pripadnost, zavest o usodni povezanosti med prebivalci lokalne skupnosti del odgovornosti za to, da imamo slab sistem lokalne samouprave, vendarle nosi tudi zakonodajalec. In tudi vlada. Vsi pozivi do zdaj, da je treba naredi- ti analizo uspešnosti občin (trditve, da so majhne občine neučinkovite, so na- mreč pavšalne) in pripraviti strategijo razvoja lokalne samouprave, preden se bomo lotevali procesa reorganizacije, so bili namreč kot bob ob steno. Zdaj pa naj bi po hitrem postopku, skorajda administrativno in brez tehtnega pre- misleka, kako razvejeno lokalno samo- upravo sploh želimo imeti, ukinili 110 od skupaj 212 slovenskih občin. Največ majhnih občin v Pomurju, njihovo ukinjanje bo boleče V Pomurju je 27 občin, a le osem jih ima več kot pet tisoč prebivalcev. Ne glede na to, ali so bile do zdaj te majh- ne občine prednost ali ovira v razvoju regije, bo morebitna reorganizacija lo- kalne samouprave na način, kotje zdaj predlagana, največ pretresov povzroči- la prav v Pomurju. Najprej z razstavlja- njem sistema in potem s sestavljanjem na novo. Torej: če bo prišlo po hitrem postopku do ukinjanja majhnih občin in če bodo občine za svoje delovanje dobile tudi manj denarja, bo to za lokal- no samoupravo enak udarec kot infarkt srca za telo. Posledice bodo zelo bole- če, življenje v prihodnje pa okrnjeno in povsem spremenjeno. Kajti lokalna sa- mouprava nista samo občinska uprava in občinski svet. To je le os, okrog kate- re se vrti lokalna samouprava. Občine le bogatim? Kaj so sploh temeljni elementi lokal- ne samouprave? Najprej teritorij, ljudje in zavest o pripadnosti lokalni skupnosti ter dejavnosti, ki so pomembne za zado- voljevanje osnovnih potreb ljudi. Lokal- na samouprava pa deluje, če je sposob- na obvladovati probleme in ima za to dovolj sredstev. Brez finančnih sredstev namreč ne more upravljati javnih zadev (otroško varstvo, šolstvo, zdravstvo, de- lovanje društev) v korist lokalnega pre- bivalstva. Bo torej finančna moč obmo- čja oziroma zmožnost lastnih prihodkov za delovanje občine prvi kriterij, kdo bo imel svojo občino in kdo ne? Majda Horvat Združevanje občin Kako mimo volje prebivalstva pri izvajanju reforme Novo občino bo mogoče ustanoviti tudi takrat, če bodo prebivalci ene od občin proti združitvi - Kaj se zgodi, če bodo vsi proti Čeprav je po prvih odzivih v javnosti ve- lik del prebivalstva združevanju občin naklonjen, bo verjetno dobršen del nav- dušenja poniknil, ko bodo ljudje vpra- šani o ukinitvi lastne občine. Ustava Republike Slovenije v 139. čle- nu določa, da se občina ustanovi z zako- nom po prej opravljenem referendumu, s katerim se ugotovi volja prebivalcev na nekem območju. Minister Virant v javnosti pojasnjuje, da referendumi, ki naj bi jih izvedli, niso zavezujoči. Na- staja vprašanje, kaj se zgodi, če bi bili prebivalci neke občine na referendumu proti združitvi z drugo občino. Lahko v tem primeru državni zbor z zakonom določi združitev občin, ker je bilo z iz- vedbo referenduma že zadoščeno ustav- Stanko Stepišnik ostaja nemu določilu, ali pa je treba ustavno določilo razlagati na način, da moramo upoštevati na referendumu izraženo vo- ljo lokalne skupnosti? Dr. Saša Zagorc z ljubljanske Pravne fakultete pojasnjuje, da v skladu z dosedanjo prakso ustavne- ga sodišča državni zbor, ki z zakonom ustanovi občine, ni vezan na referen- dum, ko bi upoštevanje referendumske volje povzročilo nastanek občine, ki ne bi ustrezala ustavnim in zakonskim do- ločbam o občini. Pet tisoč prebivalcev kot pogoj za ustanovitev je Zakon o lokalni samou- pravi določal že doslej, s tem da je do- puščal tudi izjeme. Tako so lahko na- stale občine z manj prebivalci, če je šlo za ustanovitev nove občine z združitvi- jo dvehali več občin in tudi zaradi geo- grafskih, obmejnih, narodnostnih, zgo- dovinskih ali gospodarskih razlogov. Včasih je zakon določal tudi druge po- goje za ustanovitev občine, kot so po- polna osnovna šola, trgovina z mešanim blagom, pošta, banka..., ki pa so jih ka- sneje umaknili. Zagorc še pojasnjuje, da poslanci na izid referenduma prav tako niso veza- ni, ko upoštevanje referendumske vo- lje zaradi nasprotujočih si referendum- skih izidov objektivno ni mogoče. »Pri združevanju občin gre za referendum, ki se izvede na območjih vseh občin, ki so v postopku združevanja. Tam, kjer je volja prebivalcev v dveh ali več ob- činah nasprotujoča, je že po dosedanji Dušan Stopar dal Borisu praksi mogoče ustanoviti občino tudi v nasprotju z voljo prebivalcev ene ob- čine. Kjer je volja po združitvi pozitiv- na, prav tako ne bo težav, saj naj bi bil namen zakonodajalca občine združiti,« pravi Zagorc. Kaj se zgodi, če prebivalci vseh občin, ki se združujejo, nasprotujejo združitvi? »Načeloma bi veljalo, da mora zakono- dajalec to voljo upoštevati. Lokalna sa- mouprava je nedvomno ustavno načelo, ki ga je treba gojiti, a obenem obravna- vati skupaj z drugimi ustavnimi in za- konskimi določbami, zlasti o javnofi- nančni stabilnosti. Osebno menim, da bi vendarle morala obstajati kakšna iz- jema, na primer da bi se občine ne glede na voljo prebivalcev morale združiti, če brez gospodarstva Zaradi rebalansa državnega proraču- na sta bila razveljavljena razpisa za socialno podjetništvo in zaposlovanje »bolonjskih« diplomantov, na pa tudi sklepi o neposredni finančni podpori podjetjem, kot smo pomotoma zapisa- li v prejšnji številki. To pa ne spreme- ni mnenja, da minister za gospodarski razvoj in tehnologijo izgublja zaupa- nje gospodarstvenikov. Švecu čas za razmislek Prvi mož v družbi Nafti Lendava je dal Borisu Švecu, direktorju Nafte Petro- chem, čas za razmislek, ali bo podjetje zapustil sam ali bodo začeli preverja- ti njegovo odgovornost pri nekaterih poslovnih odločitvah. Švec, ki je bil prvi pomočnik donedavnega direk- torja Nafte Lendava Cveta Žalika, je vodenje Nafte Petrochem prevzel de- cembra 2010. Že več let prejemajo finančno izravnavo od države,« pove Zagorc, ki meni, mora- jo koristi združevanja bistveno preseči slabosti ohranjanja sedanje mreže ob- čin. »Nedvomno je treba premisliti, ko- liko se lahko že z alternativnimi in manj korenitimi ukrepi poveča učinkovitost.« Pri tem ima Zagorc med drugim v mislih zmanjšanje stroškov občinskih uprav z združevanjem in prepoved poklicnega opravljanja funkcij v občini, če je občina finančno odvisna od državne finančne izravnave. Vendar, kot pravi, se ni mo- goče znebiti občutka, da nekatere obči- ne tudi s temi ukrepi ne bi bile finančno samostojne in bi bile še naprej neučin- kovite glede pričakovanih dosežkov. Timotej Milanov barometer Mag. Lea Žbontar Zver predsednica Žbontar-Zverova iz Raziskovalne eno- te Radenske je septembra postala nova predsednica GIZ Združenje polnilcev embaliranih vod Slovenije. Pomembne članice združenja so poleg Radenske, ki je na Slovenskem največji ponudnik naravnih mineralnih vod, tudi Roga- ška, Droga Kolinska, Pivovarna Uni- on, Dana iz Mirne, Pivovarna Laško in Uskok iz Kostela. 10 | Vestnik | 19. septembra 2013 kultura www.vestnik.si | e: vestnikOvestnik.si Kulturne prireditve ob državnih praznikih Ministrstvo za kulturo je objavilo javni poziv za izbor kulturnih projek- tov za zaznamovanje nekaterih državnih praznikov, ki bodo financirani v letu 2013, organizator pa ne bo Republika Slovenija. Gre za 15. sep- tember, vrnitev Primorske k matični domovini, 31. oktober, dan refor- macije, ter 23. november, dan Rudolfa Maistra. Prireditelji so lahko dru- štva, zasebni zavodi, nevladne organizacije ter javni zavodi in lokalne skupnosti. Okvirna vrednost razpoložljivih sredstev je 20 tisoč evrov. Jubilejni grafični bienale v Ljubljani Letošnji jubilejni 30. grafični bienale, ki poteka v različnih galerijah v Ljubljani, nosi naslov Prekinitev, s katerim želijo postaviti vprašanje, kaj je srafika danes. Glasba kuratorka osrednje razstave Deborah Cullen je za izhodišče vzela projekt umetnika Dennisa Ashbaugha in pisatelja Williama Gibsona. Prvi je zasnoval knjigo, ki po prvem stiku s svetlobo postopoma zbledi, disketa Gibsonove poezije pa se po prvem zagonu pokvari. Obiskovalci lahko z glasovanjem izberejo najboljšega umetnika. Razredni sovražnik Na 16. Festivalu slovenskega fil- ma je zmago slavil film Roka Bič- ka Razredni sovražnik, vesne sta prejela igralca filma Nataša Bar- bara Gračner in Igro Samobor ter tudi kostumografi, film pa je naj- bolj očaral še občinstvo. 80 let Pokrajinskega arhiva Maribor Stare listine skrivajo zanimive zgodbe Enota za Pomurje ostaja le želja - Hranijo za 17 kilometrov arhivskega gradiva - Razstava prinaša zanimivosti iz Pomurja Pokrajinski arhiv Maribor (PAM) le- tos praznuje 80-letnico delovanja, saj je bil 29. aprila 1933 sprejet poslovnik Banovinskega arhiva v Mariboru, s ka- terim so ustanovili institucijo, ki skr- bi za ohranjanje arhivskega gradiva slovenske Štajerske, Koroške in Pre- kmurja. Zbiranje gradiva se je začelo že veliko prej, pomembna prelomni- ca pa je bila leta 1903, ko so ustanovi- li slovensko Zgodovinsko društvo za slovensko štajersko, med pobudniki pa sta bila tudi Prleka Fran Kovačič iz Veržeja in Matej Slekovec iz Kuno- ve pri Negovi. Ob jubileju so v razstavišču Archi- vum pripravili tudi razstavo 80 bise- rov Pokrajinskega muzeja Maribor. Najstarejša je pergamentna listina iz leta 1246, med drugim so razstavlje- ni tudi listina o podelitvi trških pra- vic Ljutomeru iz 14. stoletja, obsodba čarovnic v Ljutomeru iz leta 1690, raz- glas ustanovitelja Prekmurske repu- blike iz leta 1918, šolski zvezki, odkri- tje spomenika na Trgu zmage in celo kazenski spis iz Lendave o spolni zlo- rabi krave iz leta 1950. V arhiv sprejemajo gradivo, ki je starejše od 30 let. V času delovanja pa je PAM prevzel okoli 17 kilometrov arhivskega gradiva, od tega se pribli- žno četrtina nanaša na Pomurje. Hra- nijo fonde uprave, sodstva, zdravstva, šolstva in nekaj osebnih fondov zna- nih Pomurcev, med njimi Jožefa Kle- kla, Antona Korošca, Ivana Kramber- gerja, Vaneka Šiftarja, gospoščine Gornje Radgone in Negove ter druge. Zanimiv je tudi madžarski fond, ki so ga arhivu leta 1935 predale madžar- ske oblasti, ker jim je to naložila Tria- nonska mirovna pogodba. Kdaj enota v Pomurju? Gradivo je na voljo tudi obiskoval- cem, ki brskajo po knjigah, listinah, kronikah in matičnih knjigah tako za osebno rabo, ko iščejo svoje prednike, ali za znanstvenoraziskovalne name- ne. Po potrebi izdajajo tudi dvojnike Na fotografiji tromejnika in komisije za rekonstrukcijo madžarske državne meje iz leta 1932 so Gašper Lipovšek, dr. Elemer Kiss iz Madžarske (okrajni glavar Monoštra), Klein, polkovnik Petrovič, žandarmerijski major Stampar iz Monoštra in Duhov iz Budimpešte. Fotografijo je posnel sekretar na ministrstvu za zunanje zadeve Milovanovič. ter kopije spričeval in raznih doku- mentov. Arhiv pa se že vsa leta spoprijema s pomanjkanjem prostora, saj se ar- hivske police hitro polnijo, zato si že leta prizadevajo za ustrezne prosto- re. Imajo narejen idejni projekt, pri kulturnem ministrstvu pa so uvršče- ni celo na seznam investicij. Glede na to, da hranijo veliko gradiva o Pomur- ju, pa si tudi več let prizadevajo, da bi v Murski Soboti nastala samostojna enota arhiva. Manjša enota je v Doli- ni pri Lendavi, potrebovali pa bi večje in primernejše prostore v Lendavi ali Murski Soboti. Kot je povedal direk- tor arhiva Ivan Fras, sta se z županom Mestne občine Murska Sobota Anto- nom Štihcem letos že dogovorila za ustrezen prostor, vendar se je zaple- tlo pri denarju oziroma financiranju države. »To ostaja naša velika želja in prioriteta. Želim pa si, da z gradivom iz Pomurja, ki ga hranimo, naredimo zanimivo zgodbo,« še doda. A. Nana Rituper Rodež 41. mednarodna likovna kolonija Lendava Odlivanje v bron Ob delih sodelujočih umetnikov še kipi Gyorgya Zale 41. mednarodna likovna kolonija Len- dava 2013 - odlivanje v bron, ki jo or- ganizira Galerija - Muzej Lendava, se je začela prve dni septembra, končali pa so jo ta konec tedna na vinogra- dniškem območju naselja Čentiba pri Lendavi. Likovno kolonijo vodi Franc Gerič ob pomoči zaposlenih v Galeriji - Mu- zeju Lendava. Udeležuje pa se je pet kiparjev iz Slovenije, to so Mirsad Be- Na lendavskem gradu nastaja edinstvena mednarodna zbirka male plastike v bronu. gič, Metod Frlic, Ferenc Kiraly, Dušan Tršar in Lujo Vodopivec, ter dva iz Madžarske, Janos Lipovics in Laszlo Sztcs, ki sta umetnika in tudi livar- ska mojstra. V bron pa so na likovni koloniji vlili tudi dve skulpturi Jako- va Brdarja. Z likovno kolonijo odlivanja v bron tako na lendavskem gradu nastaja edinstvena mednarodna zbirka male plastike v bronu, to pa je tudi edina tovrstna likovna kolonija v Sloveniji, ki poteka od leta 2005, ko so v Gale- riji - Muzeju Lendava kupili mobilno livarno. Umetniki tako sodelujejo pri celotnem tehniško precej zahtevnem postopku od oblikovanja malih pla- stik v vosku do vlivanja v bron pri vi- sokih temperaturah, končni postopek pa vodijo mojstri vlivanja. S pomočjo likovne kolonije pa tudi bogatijo graj- sko zbirko del Gyorgya Zale v njegovi spominski sobi na lendavskem gradu, mednarodno priznanega kiparja, ki je bil rojen v Lendavi, njegova dela pa krasijo med drugim tudi središče Bu- dimpešte. Tokrat so vlili v bron skulp- turo, podobo avstro-ogrske cesarice Elizabete - Sissi, kakršna je v sicer ve- čji dimenziji v Budimpešti. Vodja likovne kolonije Franc Gerič je povedal, da se s to likovno koloni- jo končuje štiriletni program, ki ga je sofinanciralo Ministrstvo za kulturo, pri tem pa je bilo tudi pomembno so- delovanje Občine Lendava in Madžar- ske narodne skupnosti: »Na vlivanje v bron, ki ga organiziramo letos deveto leto, vedno povabimo vrhunske kipar- je, za katere je to priložnost, da svoja dela prelijejo v bron. To nam omogo- čata naša mobilna livarna in strokov- no znanje, ki smo si ga pridobili z do- sedanjim delom, likovni umetniki pa tako izmenjujejo izkušnje in sodeluje- jo pri vsem postopku z mojstri vliva- nja. Delo poteka šestnajst dni, vendar bi v resnici potrebovali vsaj tri tedne, saj gre za zahteven postopek.« Vsak umetnik eno skulpturo podari Galeriji - Muzeju Lendava za zbirko na gradu, eno pa vzame s sabo. Nekateri umetniki so na likovni koloniji sode- lovali že večkrat in se kljub napornem načinu dela radi vračajo. Bron se pri vlivanju segreje na 1250 stopinj Celzi- ja, ko je ves postopek, ki traja več kot 48 ur, končan, pa se material v dveh urah ohladi: »Vsak korak v postopku je pomemben, če hočemo imeti kako- vosten končni izdelek, in v devetih le- tih nam le dve skulpturi nista uspeli od okrog 200, ki smo jih odlili, tako da smo morali postopek ponoviti.« Jože Gabor Skupina Murska percussion ensemble Tolkalisti nastopili v Ljutomeru Sestavljajo jo mladi glasbeniki, ki delujejo pod vodstvom Denisa Dimitriča V Kulturnem domu Ljutomer je bil v torek zvečer koncert tolkalne sku- pine Murska percussion ensemble, ki deluje pod strokovnim in idejnim vodjem tolkalista Denisa Dimitriča. Skupino sestavljajo tudi njegovi nek- danji učenci iz pomurskih glasbenih šol Beltinci in Ljutomer Vesna Vavtar, Živa Vigali, Filip Korošec, Gregor Poj- bič, Dominik Kranjc, Črtomir Antolin, Aleš Vigali in Tomi Došen. V tej edinstveni tovrstni zasedbi mladi glasbeniki svoje znanje nadgra- jujejo in raziskujejo pisan svet tolkal, poleg klasičnih, kot so bobni, ksilofoni ali vibrafon, pa uporabljajo še cel spek- ter kovinskih in lesenih tolkal ter dru- ge predmete, kot so plastične cevi, ka- tere s pomočjo udarjanja spremenijo v glasbila in iz njih izvabijo melodije. Svoj program skušajo sestaviti čim bolj pestro, izvajajo skladbe mlajše z IAE ELITI (III Murska percussion ensemble FOTOGRAFIJA A. NANA RITUPER RODEŽ generacije, ki ustvarjajo glasbo za za- sedbe klasičnih tolkal, nežne melodije pa tudi energične skladbe. Med dru- gim smo lahko prisluhnili tudi sklad- bam vsestranskega ameriškega skla- datelja Steva Rileyja, melodiji Davida Jarvisa Kohola, ki je posvečena havaj- skim kitom, energični skladbi Sizzle! Nathana Daughtreyja in drugim, ki so navdušile in očarale publiko. A.N.R.R 1 : | ii www.vestnik.si | e: vestnikOvestnik.si utrip 19. septembra 2013 | Vestnik | 1 1 Spremembe Zakona o dohodnini »Kaj želiš, lovenija, še od mene?« Slovenci, ki delajo v sosednji Avstriji, in njihov osemletni boj z mlini na veter - Cvetko: »Z menjavo vlade vedno pridemo na 'točko nič'« Zdi se, da njihove zgodbe - vsaj okvir- no - poznamo. Javnosti so namreč s tem, ko so se organizirali v Civilno iniciativo Apače, povedali in pokaza- li ne le, da jih ni malo, ampak, da se zavedajo svojih pravic. Predvsem pa dolžnosti, pravi predsednik Civilne iniciative Apače Dušan Cvetko. O re- zidentih govorimo. To so Slovenci, ki imajo stalno prebivališče v Sloveniji, zaposleni pa so v sosednjih državah; večina v Avstriji, tudi Nemčiji in Ita- [v Eni SMC: VASE -PRDOBLJENO. V DOMOVINI raj sem se. Učila in učila. Vedno bila med boljšimi v osnovni šoli, nadaljevala na gimnaziji in se vpisala na fakulte- to. Tudi na fakulteti sem bila med »ta pridnimi«. V tem času sem dozorela in spoznala realnost našega življenja. Nobena pridnost in nobena šola mi ne bosta pomagali do službe. Izha- jam iz delavske družine. Nimam no- bene socialne mreže, s katero bi prišla do službe. Prešla sem skozi jezo, strah in obup. Kaj storiti? Po brezupnem is- PTI 1% slada Ji H JAŽI da IN PRE: ČE PRD my zad AVSTRIJE N IMATE ZA h B PROSTIH tudi avstrijsko internetno stran in iz- birala med poklici z nižjo izobrazbo. Odločila sem se po principu, 'glavno, da je delo', da grem za sobarico, in po- slala ogromno prošenj v vse hotele.« Zdaj je dve leti sobarica, zaposlena šest ur dnevno: »Vsak dan se vozim, dnevno 80 kilometrov.« Spomnim se, da je bila Nataša najprej nezadovoljna z odnosom lastnikov do njih, a sreč- na, da lahko doma primakne kakšen evro. Hiša raste: »Primorana sem bila pe S DELL m pire A OIRANJE, ZAKAJ ONIH. DA Nje VAN. ! iti v tujino. Razlog - denar. Potrebu- jeva denar za gradnjo hiše, da se ne bomo več stiskali v eni sobi. Iskala sem kakršno koli delo, samo da je. Za mojo izobrazbo ni bilo ponudb. Zdaj dobim plačo, ki ni velika, je pa dovolj za stroške, ki jih imamo: vrtec, elek- trika, voda ter navsezadnje hrana in pijača. Večinoma denar porabimo v Sloveniji, včasih v Avstriji obiščem tr- govine, ki jih pri nas ni. Otroka sta v vrtcu v Sloveniji, tukaj gradimo in tu- PINE; eo — iz a ee (ii JU Fotografija j je posneta na prvem javnem protestnem shodu rezidentov v Gornji Radgoni novembra 2006. Komaj po tem so jim ljudje na ministrstvu in vladi odprli vrata in jim prisluhnili. In? Kaj je po osmih letih drugače, razen da so ljudje s fotografije toliko let starejši? »Nič,« bi dejal Dušan Cvetko, predsednik njihove iniciative, »vedno je, kot da smo na začetku. Zdaj upamo in čakamo, da bo naši prošnji prisluhnil novi minister in nas povabil na sestanek. In spet bomo razlagali osem let stare stvari ... liji, in ki se iz službe - vsaj enkrat te- densko, največkrat pa vsak dan - vo- zijo domov. Njihova kalvarija se je začela leta 2005, ko je nov Zakon o dohodnini v slovenski davčni sistem vnesel novost: obdavčitev dohodkov po tako imeno- vanem svetovnem dohodku. S tem so prišli v krog davčnih zavezancev tudi zaposleni v tujini. Predvsem tisti, ki delajo v Avstriji, so dobili odločbe z odmerami dohodnine od 1500 pa vse do deset tisoč evrov. Od takrat iščejo pravico, ki je še niso našli. Pred krat- kim spet udarec: vlada bo spremeni- la - zaradi neke delavke iz Ljubljane, ki se je pritožila zaradi domnevne ne- enakosti pri plačevanju davkov med Slovenci, ki delajo doma, in tistimi, ki delajo v tujini - Zakon o dohodnini. Ne v korist rezidentov. »Nasprotno,« pravi Cvetko, »in zdi se, da smo tepe- ni, ker raje delamo, kot pa 'cuzamo' državo. Videti je, da bi Slovenija rada, da bi se vsi, ki nosimo denar, prigaran v tujini, domov, odselili.« Zgodba številka ena Na njihovi spletni strani so - poleg utrinkov iz medijev - tudi čisto osebni izlivi. Ki jih ljudje pošiljajo »svojim« poslancem. Eden zgovornejših zapi- sov: »To je moja zgodba, zgodba 23-le- tnice, polne sanj, ambicij in upanja, ki so ji vse otroštvo govorili, uči se, da ti ne bo treba garati, kot moramo mi. In 4% FOTOGRAFIJA ANDREJ BEDEK kanju rešitve v Sloveniji sem našla le eno možnost - Avstrija. Zdaj sem spo- znala, kaj je država, kaj so prave sanje in dobila sem možnost za življenje. V prvi vrsti pa sem dobila službo, kjer sem cenjena in za svoj trud poplača- na. Torej, kaj želiš, Slovenija, še od mene? Ne jemlješ dovolj? Ni dovolj, da ti prinašam denar, ki ga zaslužim s svojim garanjem? Res želiš, da se iz- selim? Boš imela potem več koristi od mene?« Zgodba številka dve Recimo ji Nataša. Ime ni pomemb- no, avtorica članka jo poznam. Prav tako mlada, 33 let, z izobrazbo: »Moja želja je bila študirati nekaj v zvezi z ri- sanjem in oblikovanjem. Vpisala sem se na fakulteto za strojništvo, smer te- kstilna tehnologija; za druge fakultete nisem imela mature. Postala sem in- ženirka tekstilstva. Med študijem sem delala v laboratoriju za tekstilstvo v zvezi s pigmentnim tiskom. Od ta- krat naprej sem iskala službo tudi na področju tiska, a neuspešno. Po dveh letih brezposelnosti sem dobila služ- bo za eno leto kot oblikovalka pri so- boškem podjetju.« Prideta dva otro- ka in želja po hiši, ker je stanovanje premajhno. Službe od nikoder. Zato - »Nisem mogla sedeti doma,« pravi - jo najde v Avstriji: »Po drugem po- rodniškem dopustu nisem našla dela pol leta, nato sem začela obiskovati Dušan Cvetko: » konec koncev 100 odstotkov plače prinesemo domov. Ali to ni dovolj? Mi smo v Sloveniji najboljši turisti, ves zaslužek porabimo doma! Tu plačujemo nadomestila za stavbna zemljišča, tu plačujemo cestnine, registriramo avtomobile . mislim, čisti absurd, kaj delajo z nami. To je nagrada za ljudi, da so našli delo. In morate se zavedati, kaj pravzaprav pomeni delati v tujini. Resda te spoštujejo, a vedno si tujec. Vedno.« kaj - za zdaj - ostajamo. Kar se tiče denarja in ugodnosti rezidentov, je slaba stran Avstrije ta, da ne dobim plačanih potnih stroškov in malice. Delodajalec nam celo odtegne od pet do šest ur mesečno za malico. Vem, da marsikdo misli, da če delaš v Avstriji, da veliko zaslužiš. Resda je avstrijski standard višji, ampak mi, ki imamo prebivališče v Sloveniji, nimamo bi- stvenega dobička. Dobro je to, da če imaš družino in prejemaš vsaj nekaj otroškega dodatka pri nas, si ga dele- žen tudi v Avstriji. Jaz vlagam zahte- vek enkrat na leto, dobim pa razliko med slovenskim dodatkom in višino, ki mi pripada kot zaposleni v Avstri- ji. Vem za rezidente, ki so v prejšnjih letih Sloveniji plačevali ogromne dav- ke. Sama pa se z večjim finančnim ali dohodninskim problemom še nisem srečala.« Osem let, trije predsedniki vlade in štirje ministri, gora papirjev Pri boju rezidentov za njihove pra- vice gre za zgodbo z brado: »Najhuje je, ker dobesedno enako razlagamo vsakemu novemu predsedniku vlade, vsakemu novemu ministru, pošiljamo enake papirje, enake izračune, doka- zujemo, da nimajo prav. Pa smo čez štiri leta na istem,« pravi Dušan Cvet- ko, predsednik Civilne iniciative Apa- če vse od začetka: »Leta 2010 so spre- jeli posebno olajšavo, ki je veljala za rezidente in se je prvič priznala za od- mero dohodnine za leto 2009. Sprejeli so jo z namenom zmanjšanja doplačil od dohodkov iz delovnega razmerja, ki jih rezidenti dosežemo z delom zu- naj Slovenije. Davčna olajšava za nas je bila sprejeta, ker pride pri relativno velikem številu davčnih zavezancev do visokih razlik pri plačilu davka. V Avstriji je namreč okrog 75 odstotkov slovenskih delavcev v nižjih plačil- nih razredih in ti nimajo tako visoke stopnje davka na plačo v Avstriji. Pri nas pa s tem dohodkom padejo v eno višjih davčnih lestvic. Tako recimo za 900 do 1100 evrov neto plače v Avstri- ji plača 300, 400 evrov davka, pri nas pa bo doplačal od 1000 do 1700 evrov. Zato je bila ta davčna olajšava za re- zidente sprejeta, da nas Slovenija ne obdavči še enkrat za isto stvar.« In kako je bilo prej? »Do leta 2004 je veljala stara jugoslovanska zakono- daja, leta 2005 pa so sprejeli Zakon o dohodnini. In za nas so se začeli pro- blemi.« Čeprav je že takrat večina re- zidentov šla delat v tujino zato, ker doma niso dobili službe, jih še ni bilo toliko, kot jih je danes. Večina pa jih prihaja z območij z najmanj službami - iz Pomurja in Štajerske. Cvetko: »Na začetku nas je bilo okrog 600, danes pa nas le tu na avstrijskem Štajerskem dela 12 tisoč slovenskih Štajercev in Pomurcev. Skupaj pa nas je okrog 20 tisoč rezidentov.« Najprej, pravi Cvetko, sta bila njiho- va sogovornika - komaj po prvem jav- nem protestnem shodu - predsednik vlade Janez Janša in minister za finan- ce Andrej Bajuk. Nato Borut Pahor in Franc Križanič. Spet Janez Janša in Ja- nez Šušteršič. Zdaj Alenka Bratušek in Uroš Čufer. Cvetko: »In vedno znova smo vsem dokazovali, s konkretni- mi številkami in osebami, da nima- jo prav. Da nimamo bajnih zaslužkov in da bo treba spremeniti Konvencijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka. A vedno znova, z menjavo vlade, smo prišli na 'točko nič'.« »Nagrada« za to, da so našli delo Izvirni problem, pravi Cvetko, je v tem, da se slovenska in avstrijska davč- na lestvica tako zelo razlikujeta: »Nem- čija in Avstrija, recimo, imata tako ize- načene lestvice, da doplačil praktično ni.« Absurdno po njegovem mnenju pa je, da veliko ljudi doma govoriči o tem, da naj bi rezidenti le 'uporablja- li vse slovenske javne dobrine, nič pa ne bi dali nazaj'. Cvetko: »Da, ali ni do- volj, da smo se sami znašli in si poi- skali službo, da ne sedimo doma in da s socialnimi podporami nočemo biti v breme državi? Ta nam, mimogrede, do vstopa v Unijo deset let ni dajala otro- ških dodatkov in tudi zdaj pogosto še ostajamo brez njih; prihajamo v višje plačilne razrede v vrtcu, presegamo li- mite štipendij in še bi se kaj našlo - in konec koncev 100 odstotkov plače prinesemo domov. A ni to dovolj? Mi smo v Sloveniji najboljši turisti, ves za- služek porabimo doma! Tu plačujemo nadomestila za stavbna zemljišča, tu plačujemo cestnine, registriramo av- tomobile ... mislim, čisti absurd, kaj delajo z nami. To je nagrada za ljudi, da so našli delo. In morate se zaveda- ti, kaj pravzaprav pomeni delati v tu- jini. Resda te spoštujejo, a vedno si tu- jec. Vedno.« A zdaj so, pravi, spoznali, da so največji tujci doma: »Zdi se, da naša vlada ne razmišlja drugega kot to, koga 'stisniti', da bo čim bolj napolnila državno blagajno. Ker tudi domačega delavca ne more bolj obdavčiti, kot ga je že. In zdi se, da si Slovenija želi, da se vsi enostavno odselijo. Kdo bo pa po- tem plačeval davke?« Vida Toš 12 | Vestnik | 19. septembra 2013 kmetijstvo www.vestnik.si | e: vestnikOvestnik.si Priporočila pred setvijo ozimnih žit orto pšenice prilagoditi zemlj Priprava zemlje pomembna za rodnost in zaščito pred boleznimi - Vsak tip tal ne ustreza vsaki sorti oz. kultivarju Najprej bi vas rada opozorila, da se sme seme obdelati s fitofarmacevt- skimi sredstvi (FFS) le v napravah za razkuževanje semenskega mate- riala, skladnih s pravilnikom, ki ure- ja pridobitev certifikata o skladnosti za naprave za nanašanje teh sred- stev. Seme smejo obdelati le fizične in pravne osebe, ki so vpisane v register dobaviteljev v skladu z zakonom, ki ureja semenski material kmetijskih rastlin, in sicer za opravljanje dejav- nosti »priprava za trg semena poljščin in zelenjadnic«. Dodelano seme, ki je že obdelano z insekticidi, se ne sme ponovno obdelati z istimi ali dodatni- mi FFS. Kupljeno seme naj bo s certifikatom in deklaracijo Opozarjam na izbiro primerne sor- te za vaše območje in upoštevanje časa setve. Izbira njive, tipa tal (ilov- nato peščena do peščeno ilovnata tla z dovolj vlage), je prvi pogoj, ko se od- ločamo, kam bomo posejali pšenico. Vsak tip tal vsaki sorti oz. kultivarju ne ustreza. Njivo nato kakovostno pri- pravimo za setev (odvisno od tipa tal, stanja tal, vrste stroja) sedem do de- set dni pred setvijo in pri setvi upošte- vamo priporočeno količino semena na hektar (pravilen izračun), uredi- mo sejalnico, ta naj bo kakovostna, in upoštevamo čas setve za našo ozi- mno pšenico, ozimni ječmen, rž, tri- tikalo. Pozorni moramo biti na pre- hrano rastlin in vremenske razmere (se prilagajamo z izbiro sorte), vedno uporabljamo kakovostno seme (tudi kakovostno obdelano, razkuženo, cer- tificirano). Kolobar, ki je osnova kme- tijstvu, dobremu pridelku, je odvisen od naravnih danosti in družbenih po- treb (prejšnja poljščina naj bi bila li- stanka, na isto njivo naj pride po treh letih, pravočasna priprava strnišča za pšenico). Izberemo sorto oz. kultivar z visokim pridelkom, kakovostnimi in stabilnimi parametri (število pa- danja ali falling number, primernim vlažnim lepkom, odstotkom beljako- vin, hektolitrsko težo), odporno proti vremenskim spremembam, boleznim, škodljivcem, izbiramo tudi glede na namen uporabe (živinorejske kmeti- je želijo dolgo slamo). Primerno zašči- timo žita pred pleveli (pravočasno in kakovostno), pred boleznimi in ško- dljivci. In na koncu pridelovalne se- zone upoštevamo čas žetve za posa- mezno sorto. Najboljše - deklarirano seme je ti- sto, ki zagotavlja sortnost, kakovost, se prideluje pod kontrolo KIS, ki spre- mlja rast od setve do žetve, seme pri- haja na trg v zaprti papirnati em- balaži, opremljeno je z atestom in deklaracijo, potrjujejo se sortna čisto- ta, kakovost, kalivost, leto pridelave, zdravstveno stanje. Vsak, ki kupi cer- tificirano seme, lahko zahteva dekla- racijo, ki jo trgovec mora imeti. Tako kakovostno seme preprečuje prenos bolezni, ki naredijo veliko gospodar- sko škodo, preprečuje prenos bolezni z nerazkuženim semenom - pšenična trda ali smrdljiva snet, pšenična pra- šnata snet, fuzarioze. Prenos bolezni Razkuževanje semena je kakovo- stno opravljeno pri kupljenemu se- menu, domače razkuževanje je lahko problematično zaradi nekakovostne- ga nanašanja izbranega fungicida na seme. Zelo težko očistimo seme vseh primesi in škodljivcev (insektov - skladiščnih škodljivcev), zelo težko enakomerno nanesemo fungicid po celem semenu in na vsa semena, ne znamo se pravilno odločiti za kako- vosten fungicid, ne upoštevamo pred- pisanih količin sredstva na sto kilo- gramov semena. In če ni kakovostno razkuženo, prenesemo bolezni. V nobenem primeru ne hitite, ker se ob prerani setvi posevki premoč- no razrastejo, so prebujni in s tem bolj občutljivi za bolezni že v jesenskem času. Pojavi se lahko snežna plesen že v jesenskem času, ki izredno uni- či posevek ozimnih žit, predvsem je- čmena in pšenice. Zelo nevarni bole- zni sta tudi ječmenova progavost in ramularia. Pri ječmenih upoštevaj- te rok setve in začnite setev po 5. 10. 2013. Paziti je treba, da ne gnojite pred setvijo ozimne pšenice in ječmena s hlevskim gnojem, ker tudi ta poveča okužbo s snežno plesnijo. Prav tako ni priporočljivo sejati pšenice za ko- ruzo, ki jo je napadla koruzna bulava snet. V kolobarju naj bi pšenica sledi- la listankam. Svetujem, da posejete certificirano seme, saj je razkuževanje semena ka- kovostno opravljeno. In če ni kakovo- stno razkuženo, prenesemo bolezni, kot so: 1. bolezni, ki napadajo seme - pšenič- na trda ali smrdljiva snet, rjavenje pše- ničnih plev, fuzarioze, snežna plesen, ži- tna helminthosporiozna pegavost; 2. bolezni, ki okužijo notranjost seme- na - prašnata pšenična snet: - okužbe, ki se prenašajo izključno s semenom - pšenična trda ali smrdlji- va snet, - okužbe, ki so v tleh ali se prenašajo z okuženimi rastlinskimi ostanki ali semenom - rjavenje pšeničnih plev, ži- tna helminthosporiozna pegavost, - fuzarioze - vedno so na rastlinskih ostankih v tleh in od razmer je odvi- sno, kakšna bo okužba - okužba pa se lahko prenaša tudi z okuženim seme- nom. Še posebno nevarna je pšenična trda ali smrdljiva snet, ki lahko ne- gativno deluje na zdravstveno stanje živali, če te hranimo s tako okuženo pšenico. Obolelih bilk ne moremo prepoznati vse do klasenja. Okuženi klasi so modrikastozelene barve, kla- ski so bolj razprti. Okužen je lahko cel klas ali samo posamezni klaski. Obolela zrna so nekoliko širša, sodč- kasta in temnosive barve. Perikarp takih zrn je ohranjen, notranjost pa je spremenjena v črno prašnato gmo- to. To so glive klamidospore. Klami- dospore sproščajo vonj po pokvarje- nih ribah. Gliva se ohranja v obliki klamidospor na semenu ali v tleh. Ko zrna posejemo, spore na semenu ali v tleh poleg njega kalijo in okužijo klice. Micelij raste skupaj z rastlino, vendar vedno za rastnim vršičkom. Ob klasenju micelij prodre v klaske in zrnje. Ob zorenju micelij razpade v množico klamidospor. Ob mlačvi te površinsko kontaminirajo zdra- vo zrnje. Treba je uporabljati zdravo in razkuženo seme in sejati odporne sorte pšenice. V letošnjem letu vas opozarjam na kalivost pšenice. Morda ne bodo na koncu toliko problematične bolezni v jesenskem času, kot bo problematič- na kalivost pšenice. Če se boste odlo- čili za setev doma pridelanih žit, ob- vezno naredite test kalivosti, da veste, kolikšen odstotek kalivosti ima vaše žito, in uredite razkuževanje semena pšenice, da se ne bodo prenašale bo- lezni, še posebej ne pšenična trda ali smrdljiva snet. Vsi, ki ste vključeni v integrirano pridelavo poljščin, pa morate upošte- vati prepoved, da je za setev prepo- vedano uporabljati seme, ki ne ustre- za predpisom o zdravstvenem varstvu rastlin (doma pridelano seme nima dokumentov, ki bi to dokazovali), in priporočilo, da se za setev priporoča uporaba uradno potrjenega (certifici- ranega) semena. Metka Barbarič, KGZS — zavod MS Opis priporočenih sort ozimne pšenice in ozi- mnega ječmena je objavljen na spletni stra- ni kgzs-ms.si. Državno prvenstvo v oranju Pomurci suvereno najboljši Državna prvaka Matej Sinic pri članih in Matej Grabar pri mladincih Konec prejšnjega tedna je bilo v La- hovčah pri Kranju 57. državno prven- stvo v oranju in 19. prvenstvo dijakov biotehniških šol. Slovenske kmetice pa so tekmovale v spretnostni vožnji s traktorjem z enoosno prikolico. Na prvenstvu je sodelovalo 22 tekmoval- cev in tekmovalk iz desetih regij, ki ga tradicionalno pripravlja Zveza za teh- nično kulturo Slovenije. Tekmovalci so tekmovali s krajniki in obračalni- mi plugi v oranju strnišča in ledine. Na tekmovanju dijakov petih bio- tehniških šol so bili suvereni zmago- valci dijaki Biotehniške šole Rakičan. V oranju s krajniki je prvo mesto zase- del Matej Grabar, drugo mesto pa Matej Magdič, v oranju z obračalnimi plugi je prvak Leon Fras. V ekipnem delu tek- movanja je prvo mesto zasedla druga ekipa Biotehniške šole Rakičan, druge- ga pa prva ekipa rakičanske šole. Matej Sinic prvak V oranju s krajniki je slavil Matej Si- nic, ki je po enoletnem premoru po- novno na vrhu. Ob tem spomnimo, da je lansko leto že bil udeleženec sve- tovnega prvenstva v oranju na Hrva- škem in osvojil pokal za najboljšega mladega orača. Takoj za njim se je uvrstil njegov največji konkurent Jure Filak iz Bele krajine, tretje mesto pa je zasedel Matej Pungartnik iz Podrav- ja. V oranju z obračalnimi plugi je bil prvak Igor Pate iz Dolenjske, drugi je bil Miha Filak iz Bele krajine in tretji Matej Kostevec iz Posavja. V ekipnem delu tekmovanja sta se Matej Sinic in Štefan Bakan uvrstila na tretje mesto, pred njima sta bila na drugem mestu predstavnika Dolenjske in na prvem predstavnika Bele krajine. Državna prvaka Matej Sinic S krajniki in Igor Pate z obračalnimi plugi naslednje leto na svetovnem prvenstvu oračev v Franciji. FOTOGRAFIJA MARJAN KARDINAR Z osvojitvijo državnega naslova bo Matej Sinic skupaj z Igorjem Patetom ponovno udeleženec svetovnega pr- venstva naslednje leto v Franciji. Kot ocenjuje eden od promotorjev tek- movanj v oranju Marjan Kardinar, je Slovenija po organizaciji svetovnega prvenstva v Tešanovcih naredila ve- lik korak naprej v tekmovalnem smi- slu. Slovenija je s svojimi orači v ožjem svetovnem vrhu. To so orači dokazali z uspehi na svetovnem prvenstvu na Hrvaškem z visoko uvrstitvijo Mateja Sinica in letos v Kanadi, na katerem je Igor Pate z obračalni plugi zasedel če- trto mesto, Jure Filak s krajniki pa je bil deveti. Marjan Kardinar pravi, da jih je nekaj, skupaj morda toliko kot prstov ene roke, ki vlagajo velike napore za zagotavljanje minimalnih materialnih možnosti za pripravo oračev in anima- cijo mladih, da se ukvarjajo s tekmo- valnim oranjem, sreča pa je tudi, da so se tekmovalci sami pripravljeni odre- kati in kar veliko vlagati v opremo. J. V. Dijaki poklicnih šol v tujini Kmetijstvo brez mej V Rakičanu gostje iz Nemčije, Madžarske in Slovaške Program Vseživljenjsko učenje Cen- tra RS za mobilnost in evropske pro- grame izobraževanja in usposabljanja z naslovom Izboljšanje zaposlitvenih zmožnosti dijakov poklicnih šol s po- močjo mednarodne mobilnosti (Cme- pius) odpira možnost izmenjave dija- kov tudi s področja kmetijstva, tehnike ali živilstva in pozneje njihove zaposli- tve v tujini. V projektu, ki poteka od začetka avgusta 2012 do konca juli- ja 2014, sodelujejo dijaki in profesor- ji partnerskih šol iz Slovenije, Madžar- ske, Slovaške in Nemčije. »Prav Nemčija je s svojimi devetimi zveznimi deželami največji čezmejni trg delovne sile v Evropi. Hkrati poteka trenutno tudi na Slovaškem, v Sloveniji in na Madžarskem intenzivna izmenja- va delovne sile s sosednjimi državami. Ta internacionalizacija gospodarstva in dela zahteva v prihodnosti strokov- no delovno silo z medkulturnimi kom- petencami in poznavanjem drugih go- spodarstev. Za razvoj teh kompetenc je prav praktikum v tujini učinkovi- to sredstvo za praktično usmerjeno poklicno izobraževanje,« je pojasni- la Slava Just, usklajevalka projekta na Biotehniški šoli Rakičan. Mednarodne izkušnje in dodatno poznavanje jezika in kulture so dobrodošli tako za dijake kot tudi za učitelje, ki tako spoznava- jo prednosti in slabosti drugih šolskih sistemov, 23 dijakov in trije profesorji iz rakičanske šole pa so v okviru pro- jekta pred meseci že preživeli tri dni na partnerski šoli v Nemčiji ter se ude- ležili športnih srečanj dijakov vseh so- delujočih šol na Madžarskem. Werner Kern, ravnatelj centra po- klicnih šol v bavarskem mestu Ansba- ch, kjer izobražujejo okrog 600 dijakov različnih usmeritev, že deset let sode- luje z Biotehniško šolo Rakičan: »Ve- dno se veselim obiska v Sloveniji, saj se z izmenjavo izkušenj veliko nauči- mo. Prav danes smo spoznavali sloven- ski izobraževalni program za pridobi- tev poklicne in strokovne izobrazbe. V Sloveniji je zanimivo predvsem to, da je zelo jasna struktura poklicnega izo- braževanja in da imajo šole kljub temu še vedno dovolj svobode, da si po svoje prikrojijo organizacijo in izvajanje pro- gramov, medtem ko je pri nas vse na- tančno predpisano in imamo še vedno dualni sistem izobraževanja, ki pome- ni, da imamo učence v šoli le en dan na teden, štiri dni pa so na praktičnem usposabljanju v delavnicah. Slovenski sistem ima prednosti glede teoretične- ga znanja, njegova pomanjkljivost pa je, kot smo izvedeli, da pridobijo dija- ki premalo delovnih izkušenj, ki jih po- grešajo predvsem delodajalci.« Poleg spoznavanja nacionalnih izo- braževalnih načrtov je namen projek- ta tudi poglabljanje vrednot socialnega sobivanja ljudi iz različnih evropskih družb, to pa pomeni medkulturno so- delovanje in odprtost, empatijo ter sprejemanje in spoštovanje nacional- nih razlik. Maria Šimonova iz majhne- ga mesta Urbanovo na Slovaškem uči na srednji poklicni šoli, kjer se izobra- žujejo mehaniki, avtomehaniki in tudi kmetijski tehniki. Prav po zaslugi pro- jekta je prvič obiskala Slovenijo: »Nad čudovito pokrajino, prijaznimi ljudmi in mestom Murska Sobota sem navdu- šena. Prav posebej me veseli pogled na urejeno okolico kmetijske šole, ki ima tudi veliko nasadov, dragocen pa je bil tudi obisk kmetijskega sejma Agra.« Bernarda B. Peček www.vestnik.si | e: vestnikOvestnik.si utrip 19. septembra 2013 | Vestnik | 13 Projekt Knjižnica slepih in slabovidnih Slepi bodo listali po knjigah Brati je pravica vseh - Na sedežu društva slepih in slabovidnih predstavili nove možnosti branja Tudi slepim in slabovidnim pomeni branje pot do znanja, izobrazbe in po- klica, žal pa jim še vedno ni dostopno toliko, kot bi moralo biti. Zato so pred kratkim na sedežu Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Murska Sobota (MDSSMS) pripravili predsta- vitev projekta Knjižnica slepih in sla- bovidnih. Kot pravi Polona Car iz Zve- ze slepih in slabovidnih Slovenije, gre za projekt, ki predvideva posodobitev knjižnične dejavnosti za slepe. Tako želijo posodobiti prostore knjižnice Zveze slepih in slabovidnih Slovenije v Ljubljani, edine slovenske knjižnice za slepe in slabovidne, cilj paje, da bi ta knjižnica prišla tudi v mrežo javnih knjižnic in se odprla za širšo javnost. Projekt sofinancira Evropski socialni sklad v višini 2,7 milijona evrov, trajal pa bo do februarja 2015. Gradivo, ki ga je še vedno veliko na klasičnih kasetah, bodo zamenja- le zgoščenke, prav tako bodo uvedli nov knjižni format za slepe in slabovi- dne, imenovan DAISY (Digital Acces- sible Information System), ki je med- narodni standard za digitalni zvočni zapis. Ta uporabniku omogoča navigacijo po digitalni zvočni knjigi, torej jo bo lahko na hitro preletel, si označil po- glavja, si kaj zabeležil, skratka skoraj vse, kar lahko počnejo videči bralci s tiskano knjigo. Za ta format pa so po- trebni posebni programi, ki si jih upo- rabniki naložijo na svoje računalnike ali posebne predvajalnike, ki podpira- jo različne medije. Z novim formatom in predvajalniki so se seznanili tudi člani murskosobo- škega medobčinskega društva. Ob po- S predvajalniki in formatom DAISY so se prvič seznanili tudi člani murskosoboškega medobčinskega društva slepih in slabovidnih. FOTOGRAFIJA CIRIL KOSEDNAR moči večjih in manjših žepnih predva- jalnikov so poskusili prebrati delček zvočne knjige, najti neko poglavje in spoznati druge prednosti te nove bral- ne tehnologije. Kot je povedal pred- sednik društva Štefan Maučec, so tudi njihovi člani bralci in uporabniki omenjene knjižnice v Ljubljani, kjer si gradivo izposojajo fizično, po pošti ali prek elektronskega informacijske- ga sistema. Nova tehnologija jim bo omogočala nove možnosti pri branju knjig, toda treba jo bo dobro spozna- ti. Ker v društvu radi sledijo tehnolo- škemu razvoju na področju slepih in slabovidnih, so tudi pripravili pred- stavitev. C.K. V zadnjem letu je prebral 150 knjig Zdenko Šmid iz Podgorja na Apa- škem polju je bil kratkoviden, vid pa se mu je začel hitro slabšati ob delu z računalniki. Danes je skoraj popolnoma slep, vidi le svetlobo in obrise večjih objektov. Kot pravi, je branje osnovna pot do izobrazbe in poklica, zato je zelo pomembno imeti pravico in možnost branja. Sam se je iz- obrazil še, ko je videl, toda zato mu branje danes ni nič manj po- membno ali, kot pravi, celo še bolj. »Ker sem upokojen, z vese- ljem berem. To je postalo že sko- raj moja zasvojenost.« Toda vedno ni bilo tako. Ko so se začele težave z vidom, mu je knjige brala žena Milena. Braji- ce namreč ne obvlada, za zvočne knjige pa tudi ni takoj vedel. Ko je izvedel za njih, se mu je odprl nov svet. »Popolnoma sem padel v knjige in ne vem, kaj bi bilo, če ne bi imel te možnosti. Že pred slepoto sem veliko bral, zato sem potem, ko so se začele težave z vi- dom, to še najbolj pogrešal. Prav branje mi ogromno pomeni.« V zadnjem letu je prebral okrog 150 knjig. Te si kot član Medobčin- skega društva slepih in slabovidnih Murska Sobota izposoja v knjižni- ci Zveze slepih in slabovidnih v Ljubljani. Najraje bere biografije in zgodovinske knjige. To mu, kot pravi, tudi omogoča, da razume današnjo družbo in dogodke. Pred dnevi se je udeležil pred- stavitve novih tehnologij za bra- nje in bil navdušen nad možno- stjo, ki jih omogočajo. Kot pravi, bodo v prihodnje tako njemu kot drugim slepim in slabovidnim zvočne knjige še dostopnejše, bra- nje pa bo lažje, saj novi formati in predvajalniki omogočajo listanje knjige, označevanje poglavij in še marsikaj. To mu bo bistveno po- pestrilo in skrajšalo čas branja, da bo lahko prebral še več knjig. Šesti Zadravčevi dnevi o fizikalni terapiji in rehabilitaciji Z več gibanja krajše čakalne vrste pri zdravnikih Slaba dostopnost do fizioterapevtov in fiziatrov - Z uporabo sodobnih tehnologij pojav novih bolezni - Terapija ne more rešiti vseh težav Na letošnjih šestih Zadravčevih dneh, ki so prejšnji konec tedna potekali v Mo- ravskih Toplicah, so govorili o fizikalni medicini, rehabilitaciji in zdraviliškem zdravljenju v ambulanti družinske me- dicine. Ena od vodij srečanja zdravnica asist. mag. Erika Zelko je povedala, da so pri Združenju zdravnikov družinske medicine temo izbrali z namenom, ker so različne poškodbe, bolečine, akutne in kronične težave del vsakdanjika v njihovih ambulantah, glede na čedalje višjo starost populacije pa bo to tudi v prihodnje čedalje pogostejše področje njihovega dela. Hkrati želijo spodbudi- ti širšo javnost, da bolj razmišlja o svoji telesni dejavnosti ter glede na starost in obolenja primernih športnih aktiv- nostih. 35 tisoč odločb za zdraviliško zdravljenje v Sloveniji V ambulante prihajajo pacienti zara- di različnih težav, zdravniki pa jim po- magajo, da bi se posameznik čim prej vrnil v delovno okolje, v šole ali da bi imeli starejši kakovostnejše življenje, s fizikalno medicino. Čeprav osebni zdravnik še predpisuje fizikalne terapi- je in priporoča zdraviliško zdravljenje, je odobritev odvisna od zavarovalnice. Mag. Olivera Masten Cuznar z Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki pregleduje predloge zdravnikov za fizioterapevtsko zdravljenje, je pove- dala, da je ZZZS v minulem letu izdal 35 tisoč odločb za zdraviliško zdravlje- nje, od tega 1820 za območje Murske Sobote. Erika Zelko, Sandra Fabjan in Vera Jančar na šestih Zadravčevih dneh, ki so jih posvetili fizikalni medicini. FOTOGRAFIJA A. NANA RITUPER RODEŽ »Ob tem se večkrat vprašam,« pra- vi, »koliko Slovenci sami naredimo za svoje zdravje. Vse raziskave kažejo, da se Slovenci zelo malo ukvarjajo z gi- balnimi športi, v bistvu pa je potreb- no zelo malo, da dosežemo zmerno aktivnost. Daljšajo se čakalne vrste za fizioterapijo, za preventivo pa se na- redi premalo.« Vendar deset dni fizikalne terapi- je enkrat na leto ne more izboljšati fizikalnih sposobnosti, da človek ne bi imel več težav. Smiselnost takega zdravljenja je v tem, da se ljudje na- učijo aktivnosti, kako je treba izvajati vaje, in da jih potem redno praktici- rajo doma. Pozitivno je, da se tudi v marsikateri vasi ali kraju samoorgani- zirajo in pripravljajo različne vrste re- kreacije, pri katerih občasno sodeluje- jo fizioterapevti in drugi strokovnjaki. Čedalje več ljudi pa uporablja različne naprave, ki jih imajo tudi doma. Žal večinoma narobe, opozarjajo strokov- njaki, zato je prav, da se pred uporabo, še posebno, če imajo kakšne težave, prej poučijo, katera vadba je primerna zanje in katera ne. Z nepravilno vadbo ali uporabo teh naprav se lahko zdra- vstvene težave le še poslabšajo. Kot smo lahko slišali, v ordinacijo pridejo ljudje zaradi poškodb, zaradi različnih nesreč, poškodbe se razliku- jejo tudi glede na starostno skupino, pri mlajših nastajajo pri delu, prosto- časnih dejavnostih ali športu, v višji starostni skupini pa zaradi osteoporo- ze, oslabelosti kostno-mišičnega sis- tema ali obrabe sklepov. Sedeči način dela in sedenje pri računalniku ima- ta posledice, pa tudi šolarji in mladi niso več tako gibalno aktivni kot ne- koč. »Facebook in twitter nista špor- tni aktivnosti, zdravniki opažajo, da se zaradi uporabe sodobnih tehnolo- Za zdraviliško zdravljenje manj denarja Zavarovanci na območju mursko- soboške enote ZZZS so lani prejeli 1820 odločb imenovanih zdravni- kov za zdraviliško zdravljenje, to pa je dobrih pet odstotkov vseh izdanih odločb (35 tisoč) ZZZS. Skupaj je ZZZS za to namenil 10.239.811 evrov, in sicer dobrih 13 odstotkov manj kot leto prej, ozi- roma murskosoboška enota ZZZS 479.941 evrov ali skoraj 17 odstot- kov manj kot leto prej. Občutno manj denarja za zdraviliško zdra- vljenje kot leto prej je bilo torej porabljeno v Pomurju, prav tako je bilo zdraviliško zdravljenje po- murskih bolnikov v povprečju ob- čutno cenejše (13 odstotkov manj) od slovenskega povprečja. gij pojavljajo nove bolezni, kot je ar- troza palčnega sklepa, ali težave zara- di bolečin,« pove Zelkova. Dostopnost do fiziatrov in fiziotera- pevtov pri nas je zelo slaba, tudi cen- trov za rehabilitacijo ni veliko. Kot ugotavlja zdravnica prim. Darinka Klančar s katedre za družinsko medi- cino, pa imajo kljub temu, da pri nas primanjkuje fizioterapevtov, v pri- merjavi s sosednjo Avstrijo zelo slabe možnosti zaposlovanja. Pri nas je 44 fizioterapevtov na sto tisoč prebival- cev, v Avstriji pa enkrat več, 88. A. Nana Rituper Rodež 14 | Vestnik | 19. septembra 2013 kraji in ljudje www.vestnik.si | e: vestnikOvestnik.si Enajsti mednarodni praznik buč v Lipovcih Literarni večer ob soju sveč iz buč Najboljšo bučno enolončnico skuhali Američani, druga je bila ekipa Turističnega društva Vuhred, tretja pa iz DKŽ Klas Bodonci V ŠRC Lipovci so v petek in soboto enajstič organizirali prireditev Med- narodni praznik buč - pozdrav jese- ni, na katero vsako leto povabijo tudi goste iz tujine in drugih območij Slo- venije. Prireditev je pripravilo Turistično društvo Lipovci, ki ga vodi Danijel Zadravec, v sodelovanju s KS Lipovci in Zavodom za kulturo in promocijo Beltinci. V petek so pripravili razsta- vo buč in starega kmečkega orodja, v sodelovanju z Zavodom za zdravstve- no varstvo Murska Sobota pa so za mlade organizirali delavnico Zdrav življenjski slog. Otroci so sodelovali tudi na delavnici poslikave in izrezo- vanja buč, predstavili so jim čiščenje buč, teta Pehta pa zdravilna zelišča z domačega vrta. Na literarnem večeru so svoje pesmi brali ljubiteljske pesni- ce in pesniki ob soju sveč v bučah in »pajanju kriija«. Na sobotnem tekmovanju v kuha- nju bučne enolončnice je sodelovalo enajst ekip, najboljšim pa je prizna- nja na sklepni prireditvi s kulturnim programom podelila bučna kraljica Damijana Zver, ki so jo izbrali lani in bo to še eno leto. Po oceni strokovne komisije je najboljšo skuhala ekipa iz Najdebelejšo bučo je na prireditev prinesel domačin Alojz Žižek, za naj... domačijo pa so po oceni komisije razglasili domačijo Mujdričevih. Združenih držav Amerike, izseljenci in Lipovec, ki so bili med prireditvijo na obisku doma. Druga je bila ekipa Tu- rističnega društva Vuhred, s katerim je lipovsko turistično društvo pobra- teno, tretje pa je bilo Društvo kmeč- kih žena Klas Bodonci. Mednarodno udeležbo je dopolnjevala še ekipa iz Francije, katere člani so bili po rodu prav tako iz Lipovec. Doslej pa so na prireditvah, kot je spomnil predsednik KS Lipovci Jan- ko Bezjak, gostili še Poljake, Madža- re, Hrvate in Avstrijce. Najdebelejšo bučo je na prireditev prinesel doma- čin Alojz Žižek, za naj... domačijo pa so po oceni komisije razglasili doma- čijo Mujdričevih. J. G. V V reraneen Moški pevski zbor Lipovci, predsednik TD Lipovci Danijel Zadravec, bučna kraljica Damjana Zver in povezovalec Milan Zrinski FOTOGRAFIJA JOŽE GABOR Gobi velikanki Stanovalec Doma starejših Rakičan Anton Utroša je pri Srednji zdravstveni šoli Rakičan našel ti dve gobi. Skrivali sta se pod klopjo pred vhodom v šolo in skupaj ' tehtata 1,34 kilograma. T.P. FOTOGRAFIJA JERNEJ ZVER Črešnjevci Obnova Dajnkove hiše Kljub obnovam ohranjena njena prvotna oblika V Črešnjevcih pri Gornji Radgoni že stoletja stoji edina s slamo krita hiša v gornjeradgonski občini. To je prav- zaprav spomenik arhitekture na po- deželju. V njej se je rodil duhovnik in pisatelj Peter Dajnko (1787-1878), kije znan po tem, da je želel uveljaviti svo- jo pisavo dajnčico v slovenskem jezi- ku, ter po prvi v slovenščini napisa- ni knjigi o čebelarstvu, ki nosi naslov Pčelar, ki je bila izdana leta 1831. Več sto let staro hišo, »cimpračo«, krito s slamo in beljeno z gašenim apnom, ki je v lasti družine Janka Fekonje, so vseskozi dobro vzdrževali, in čeprav je bila skozi stoletja večkrat obnovlje- na, je večinoma ohranila svojo prvo- tno obliko. Zaradi dotrajanosti je bila obnove potrebna tudi streha, za novo kritino pa je poskrbelo podjetje Anto- na Golnarja iz Sovjaka pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Kot je povedal lastnik hiše, bodo streho, ki bo stala okrog 12 tisoč evrov, obnovili s pomočjo evropskih sredstev, 20 odstotkov pa bo prispeval sam. Hiša je ob tej priložnosti dobila tudi nova okna. L. Kr. Regijsko gasilsko tekmovanje Rekordno število ekip Letos bo Pomurje na državnem tekmovanju zastopalo 16 ekip Minulo nedeljo je Prostovoljno gasil- sko društvo Ljutomer skupaj s tam- kajšnjo gasilsko zvezo pripravilo regij- sko gasilsko tekmovanje, na katerem so bile izbrane tudi ekipe, ki bodo našo regijo zastopale naslednje leto ix be uiivi smernimi ši gasilci in gasilke pa v vaji s hidran- tom in vaji raznoterosti. V skupnem seštevku točk je pri članih A zmaga- la ekipa gasilcev iz Beznovec pred ga- silci iz Dolnjih Slaveč in Šratovec. Pri članicah A pa so bile najboljše gasil- Letos na regijskem tekmovanju tudi taktična mokra vaja FOTOGRAFIJA JANJA VLAJ na državnem tekmovanju. Regijskega tekmovanja se je v Ljutomeru udele- žilo rekordno število gasilskih ekip, in sicer 94 od sto prijavljenih. Te so se pomerile v različnih vajah - člani in članice v taktični mokri vaji, vaji raz- vrščanja in teoretičnem testu, starej- ke iz Bodonec pred Svetim Jurijem in Pertočo. Pri članih B je zmagala eki- pa iz Šratovec pred Dolnjimi Slave- či, pri članicah B pa ekipa Bodonec pred Markišavci. Pri starejših gasil- cih je bila najboljša ekipa iz Podgor- ja pred ekipama Radenci-Boračeva in Žižki. Pri starejših gasilkah pa Spodnji Ivanjci pred Lutverci in Turniščem. Omenjenih 16 ekip bo zastopalo po- mursko regijo na državnem tekmova- nju naslednje leto, vendar zdaj še ni znan ne kraj in ne čas tekmovanja. V nekaterih kategorijah so napredovale prve tri ekipe, v nekaterih pa le dve, kar je bilo odvisno od števila nasto- pajočih v posamezni kategoriji, razen pri veteranih in veterankah, kjer ve- dno napredujejo prve tri ekipe. C.K. www.vestnik.si | e: vestnikOvestnik.si kraji in ljudje 19. septembra 2013 | Vestnik | 15 Lončarstvo in razstava pri Žumanovih v Ljutomeru Saša nadaljuje dedkovo lončarsko obrt Dedek je bil do leta 1973 pečar kot tudi njegov oče, potem se je lotil lončarstva - Vse več ljudi se zaveda vrednosti doma izdelanih izdelkov Saša Žuman iz Ljutomera se je poklic- no lotil izdelovanja tradicionalnih pr- leških lončarskih izdelkov leta 1997, ko je to dejavnost prevzel od dedka Karla, njegovi predniki pa so bili tudi pečarji. Tako Saša kakor tudi njegova babi- ca Slavica se spominjata, da so bili v zadnjega pol stoletja tako slabi kakor tudi boljši časi tako za pečarstvo ka- kor lončarstvo. Dedek Karel je lončar- sko obrt opravljal vse do svojega 83. leta starosti, ko sta se s Sašem dogo- varjala, da bi z novim letom 1997 ta prevzel domačo obrt, dedek pa je že pred tem, 15. decembra, umrl. Druži- na sicer izhaja iz prav tako znane pe- čarske družine Žuman iz Noršinec pri Ljutomeru, od koder se je preselila v središče Ljutomera. Saša je končal keramičarsko šolo v Rušah in z očetom delal pri polaga- nju ploščic, preden se je lotil lončar- stva: »Vendar me je lončarstvo vedno veselilo in sem dedku z veseljem pri- skočil na pomoč, enako tudi oče.« Sla- vica se spominja, da je bila pečarska delavnica v Ljutomeru od leta 1957 in so izdelovali peči vse do leta 1973, ko so se lotili lončarstva: »Potrebe po pe- čeh so se okrog leta 1970 zelo zmanj- šale, pred tem pa smo jih veliko izde- lali tako za prebivalce mest kakor tudi vasi in so še vedno ohranjene v neka- terih domovih. Vozili smo jih tudi na sejme v Ormož, Gornjo Radgono, Tur- nišče, pa tudi na Hrvaško. Te peči so potem po želji kupca tudi vgradili v objekt. Potem pa so ljudje krušne peči zmetali ven in kupili navadne na drva in olje ter peči za centralno ogreva- nje. Zdaj se zanimanje za krušne peči spet povečuje in jih spet vključujejo v svoje domove.« Peči so vozili na sejem tudi v Ormož in Turnišče Takrat so večino pečarskih del opravljali ročno, tudi glino so tlačili z nogami, zdaj pa večino dela pri izde- lavi peči naredijo strojno. Cel posto- pek izdelave je potekal skoraj mesec dni, hkrati pa so izdelovali več peči. Saša pravi, da je precej teh peči, kijih je izdelal njegov dedek, še ohranje- nih in tako je naletel tudi na napis na peči, da jo je izdelal Franc Žuman, ki je bil njegov pradedek. Dokler je bilo veliko potreb po doma izdelanih pe- čeh, se je s tem poklicem dalo preži- veti, dedek pa je imel tudi dva pomoč- Slavica ob zbirki izdelkov prejšnjih generacij lončarjev Saša skupinam obiskovalcev predstavi tudi izdelavo na lončarskem vretenu. FOTOGRAFIJI JOŽE GABOR nika, pogosto vajenca. Peči so delali po dogovoru ali so jih vozili na vozu s konjsko vprego na sejme od Turnišča do Ormoža: »Na voz so v seno naložili tudi do šest ali sedem peči, da se med vožnjo niso polomile.« Ko se je Saša poklicno lotil lončar- ske obrti, je imel že precej izkušenj, ker je pomagal dedku. Danes izdelu- je različne izdelke, od uporabnih do okrasnih. Zadnja leta je največje zani- manje za uporabne predmete, različ- ne pekače in druge, ki jih uporablja- jo v gospodinjstvih in na turističnih kmetijah. Njegovi izdelki temeljijo na tradiciji prleškega lončarstva, ki je si- cer podobno prekmurskemu, vendar so za različne izdelke različna poime- novanja. So pa razlike, pravi Saša, pri oblikah tako po območjih izdelave ka- kor tudi med posameznimi lončarji, ki da vsak izdelku svoj pečat. Izdelke pečejo najprej pri 900 stopinjah Cel- zija, drugič pa pri tisoč, pri tem pa ku- rijo z drvmi. Saševi lončarski izdelki tudi v Londonu in Avstraliji Veseli ju, da se vse več ljudi zaveda vrednosti doma izdelanih izdelkov v primerjavi z industrijskimi: »Tisti, ki znajo ceniti dobro hrano, vedo, da so jedi, pripravljene v lončeni posodi, posebnega okusa, pa tudi na pogled bolj privlačne. Vključujejo jih tudi v ponudbo hrane v gostinstvu in turiz- mu,« pravi Slavica. Tudi pri Žumano- vih lončeno posodo veliko uporabljajo za pripravo jedi, od enolončnic do po- gač in mesa, pri tem pa je pomembno tudi to, kakšno peč imamo, saj je bo- lje, če se peče počasneje in ne v veliki vročini, kar je pogosto ob hitenju v so- dobnih pečeh. Njegovi izdelki so tako po domovih od Anglije do Avstralije. Cel kombi izdelkov so prodali tudi ve- leblagovnici v Londonu. Bolje je pro- dajati nekomu, ki mu zaupaš, saj je v Sloveniji precej plačilne nediscipline, pravi Saša. Obiskovalci lahko pridejo kupit iz- delke in si ogledat razstavo vsak dan, saj je vedno nekdo doma, za organi- zirane skupine obiskovalcev, turistov, izletnikov in šolarjev pa tudi prikaže- jo izdelavo na lončarskem vretenu. Ogledajo pa si lahko tudi zbirko starih lončarskih izdelkov, v kateri je največ izdelkov njegovega dedka, so pa tudi izdelki starejših generacij: »Prihajajo tudi naključni izletniki, ki se peljejo skozi Ljutomer. Nastajanje lončarskih izdelkov na vretenu predstavljam tudi na nekaterih sejmih, eden najboljših je Sejem po celem Lotmerki, kamor pride tudi veliko tujcev, ki cenijo naše domače izdelke.« Jože Gabor Grad, Puconci in Tišina skupaj do kolesarskih počivališč Za spodbujanje kolesarjenja in varnost na cesti Vse več je turistov, ki si dan popestrijo s kolesarskim potepom po Goričkem in Ravenskem - Organizirali tudi kolesarsko turo V nekaterih goričkih in ravenskih kra- jih so že nekaj časa postavljena nova kolesarska počivališča, ki so dosežek skupnega projekta občin Grad, Pu- conci in Tišina in ki jih je sofinanciral Evropski kmetijski sklad za razvoj po- deželja. Omenjene občine in Razvoj- ni zavod Občine Puconci so se v letu 2012 prijavili na javni poziv LAS Gorič- ko. Povezali so se, ker verjamejo, daje turizem v njihovih občinah razvojna priložnost in da imajo v okviru špor- tnorekreacijskega turizma zelo ugo- dne možnosti za razvoj kolesarstva. V zadnjem času opažajo vse več turistov, ki si dopustniški dan popestrijo s po- tepom po krajih Goričkega in Raven- skega. Seveda spodbujanje kolesarje- nja prispeva tudi k boljšemu zdravju in zdravemu življenjskemu slogu nji- hovih občanov. Kot pravijo na občinah, bodo po- čivališča lahko uporabljali vsi, ki se ukvarjajo s kolesarstvom rekreativ- no, športno ali izletniško, varna po- čivališča pa bodo lahko uporabljale ob organiziranih kolesarskih dneh in drugih dogodkih tudi osnovne šole. S postavitvijo kolesarskih počivališč so povečali varnost kolesarjev v prome- tu, hkrati pa pripomogli k razvoju vasi in ruralne infrastrukture. Predstavitev projekta je pred dne- vi potekala v Lemerju pred enim iz- med novih kolesarskih počivališč. Ob tem so izvedli tudi kolesarsko turo način seznanili širši krog kolesarjev z njihovo postavitvijo. Kolesarjenja so se udeležili kolesarji z območja vseh treh občin in okoliških krajev. C.K. VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju. www.pomurje.si z V okviru projekta je postavljenih devet enakih kolesarskih počivališč. Na območju ič Občine Puconci so postavljena štiri počivališča, in sicer v vaseh Lemerje (na fotografiji), $ Bodonci, Mačkovci in Puconci. Na območju Občine Tišina so tri počivališča v vaseh Krajna, Petanjci in Murski Črnci ter nadstrešek v Gederovcih. V Občini Grad pa sta dve kolesarski počivališči, v Dolnjih Slavečih in Radovcih. FOTOGRAFIJA CIRIL KOSEDNAR 16 | Vestnik | 19. septembra 2013 družabna www.vestnik.si | e: vestnikOvestnik.si Top 6 na Pomurje.si v preteklem tednu 1. Bo Štihec izstopil iz vrst DL 2. Neuspešen poskus prevzema kadrovske komisije 3. Prispevki za verouk, denarja za katehete ni dovolj 4. Mura trikrat v polno proti Cankovi 5. Vodstvo SLS s pomurskimi člani stranke 6. Nekdo na zapuščenih in pozabljenih grobovih prižiga sveče FOTOGRAFIJA TIMOTEJ MILANOV Komentar tedna na Pomurje.si Uporabnik Romann o evropskem tednu mobilnosti v Ljutomeru: »Hmmm, ena teta izmed teh na fotkah, bi se še v pisarno pripeljala. če bi ji avto šel po stopnicah in bi vrata in hodnik bili dovolj široki.« ([PO(NUrČJESI BOLJŠA STRAN SPLETA Le kaj pomeni številka 160 na majicah, ki so jih nosila dekleta ob predstavitvi rekonstrukcije železniške proge Pragersko—Hodoš minuli ponedeljek v Ljutomeru. Gre za hitrost, s katero bodo lahko vozili vlaki po obnovi in elektrifikaciji na tej progi. Marsikdo v Pomurju upa, da to ne bodo samo tovorni vlaki. FOTOGRAFIJA BERNARDA BALAŽIC PEČEK ke Nekaterim pomurskim ekipam, ki so bile uspešne na gasilskem regijskem tekmovanju v Ljutomeru in nas bodo zastopale na državnem tekmovanju, so sovaščani pripravili slavnostni sprejem. Tako je bilo v nedeljo tudi v Beznovcih. Njihova ekipa je namreč zmagala v kategoriji člani A. Več kot 50 vaščanov jih je spremljalo na tekmovanju v Ljutomeru. Pri gasilskem domu pa jih je pričakalo okrog 120. Na fotografiji Tomaž Huber, desetar enote člani A PGD Bodonci, Ferdinand Bagola, dolgoletni sektorski poveljnik v Bodoncih, in Tanja Marič, puconska občinska svetnica iz Beznovec. FOTOGRAFIJA TANJA MARIČ Na prireditvi Praznik buč — pozdrav jeseni v Lipovcih, ki jo organizira Turistično društvo Lipovci, so še za eno leto podaljšali mandat bučni kraljici Damjani Zver, ki so jo izbrali lani. Člani društva so menili, da se je Damjana v preteklem letu dni izkazala pri promociji kraja na prireditvah v občini ter v krajih v Sloveniji in tujini, s katerimi lipovsko turistično društvo že več let sodeluje. FOTOGRAFIJA JOŽE GABOR Stanka Dešnik iz Krajinskega parka Goričko je s kolegicama Majo Simoneti in Suzano Simič predstavljala le manjši del slovenskih udeležencev na mednarodni konferenci o čezmejnem urejanju prostora ob nekdanji železni zavesi v okviru delovanja iniciative Evropska Zelena vez (European Greenbelt) in projekta GreeNet. Malce krivično bi bilo, če bi jih poimenovali železne dame, kajti prav vse so še kako »zeleme«. FOTOGRAFIJA BERNARDA BALAŽIC PEČEK | Trije različni akterji razvoja kmetijstva v Pomurju: Luz Soto Bravo iz Pacha Mama Centra Kunova, ki živi z naravo, Damjan Jerič s Kmetijsko-gozdarske zbornice, ki je mnogim pripravil osnove za pridobitev evropskega denarja za razvoj podeželja in kmetijske dejavnosti, in kmetovalec Jože Bohinec iz Zasadov, ki je prepričan, da bi se kmetijski svetovalci morali spremeniti v socialne svetovalce. FOTOGRAFIJA BERNARDA BALAŽIC PEČEK www.vestnik.si | e: vestnikOvestnik.si kronika 19. septembra 2013 | Vestnik | 17 Slovensko sodstvo Trije sodniki Iz Murske Sobote na pomoč v Koper Vrhovno sodišče: pripravljenost sodnikov za sodelovanje je prispevek h krepitvi učinkovitosti - Ker razpolaga z dodatnimi kadrovskimi viri, je murskosoboško okrožno sodišče ponudilo pomoč Sto petdeset spisov okrožnega so- dišča iz Kopra je bilo poslano v delo murskosoboškemu okrožnemu sodi- šču. Trije sodniki iz Murske Sobote bodo tako občasno vodili obravna- ve - prve bodo predvidoma že konec meseca - na koprskem sodišču. Se- veda bodo razsojali tudi v svojih pri- merih na tukajšnjem sodišču. Gregor Strojin iz službe za odnose z javnost- mi vrhovnega sodišča je pojasnil, da gre za prenos skupno štiristo spisov, od katerih se prenaša dvesto gospo- darskih pravdnih in petdeset kazen- skih zadev na Okrožno sodišče v Ma- riboru ter sto gospodarskih pravdnih in petdeset pravdnih zadev na okro- žno murskosoboško sodišče. »Zadeve bodo sodelujočim sodnikom dode- ljene naključno, s čimer bo zagoto- vljeno pravilo naravnih sodnikov ter njihove nepristranskosti in neodvi- snosti.« Obravnave bodo potekale v Kopru, na Primorsko pa se bodo vozili samo sodniki in ne drugo osebje. »Zado- ščeno bo načelu solidarnosti in go- spodarnosti v korist strank. Stran- kam tako ne bodo nastajali nikakršni dodatni stroški,« je povedal Gregor Strojin. Sodnikom bo potne stroške poravnalo sodstvo - o možnosti nji- hove morebitne namestitve v službe- na stanovanja se še dogovarjajo z mi- nistrstvom za pravosodje. »Osebna pripravljenost sodnikov za tovrstno sodelovanje je pomemben prispevek h krepitvi učinkovitosti sodnih po- stopkov,« je poudaril uradni govorec vrhovnega sodišča. In zakaj so za pomoč pri reševanju sodnih zaostankov sodišča iz Kopra URADNE URE X) DO 1630 BE voza 4 BORIH V RECI lja o DELOVNI CAS VMEVA DENE SERANKE — LE V SODNIH PSARNE ix CO Vos Z VNADME URI V ZEMLJIŠKI CNJEGI MM V SOOMEM RECISTAL KAM VEDELIKA DO PETKA 00 900 DO LZ DU UE, V PONEDOLJEK AN > V MURSKI SoBOUI Na tukajšnjem okrožnem sodišču potrebujejo manj kot osem mesecev, da končajo primer. FOTOGRAFIJA NATAŠA JUHNOV izbrali prav murskosoboško okrožno sodišče - sodišče z drugega konca dr- Žave? Zaradi uspešnosti? Na vrhov- nem sodišču so se izognili neposre- dnemu odgovoru: »Uspešnosti sodišč ne razvrščamo na način, kot ste po- stavili vprašanje, temveč lahko v tem primeru izhajamo iz metodologije iz- enačevanja kadrovskih virov v okviru sodne uprave. Ker trenutno v Maribo- ru in Murski Soboti razpolagajo z do- datnimi kadrovskimi viri, sta obe so- dišči ponudili pomoč, sodnike pa smo razporedili tja, kamor je bilo glede na nesorazmerne obremenitve dela in pomanjkanje kadrov to potrebno.« Po podatkih, ki jih je posredoval Branko Palatin, predsednik Okrožne- ga sodišča Murska Sobota, na sodišču že vrsto let zmanjšujejo nerešene za- deve. V začetku leta 2006 je bilo nere- šenih 2.396 vseh zadev - Palatin je po- ložaj predsednika nastopil novembra 2005 -, junija letos pa 454. »Z dodeli- tvijo sto petdesetih gospodarskih in pravdnih zadev se je ta številka spre- menila, saj so vse dodeljene zadeve z Okrožnega sodišča Koper sodni za- ostanki,« je dejal predsednik. V prid delu sodišča govori še povprečen pri- čakovan čas reševanja pomembnejših zadev: lani septembra je bil 8,9 mese- Tri nove moči Zaradi varčevanja države v mur- skosoboškem sodnem okrožju konec lanskega leta niso podalj- šali pogodb petnajstim uslužben- cem, ki so bili zaposleni v okvi- ru programa odpravljanja sodnih zaostankov Lukenda. Sredi leto- šnjega leta je vlada sodstvu odo- brila nova sredstva, to pa je tudi okrožnemu sodišču iz Murske Sobote omogočilo delno nado- mestitev izgubljenih kadrov. Za določen čas do konca leta so tako po besedah predsednika sodišča Branka Palatina zaposlili tri javne uslužbence pod okriljem projek- ta reševanja gospodarskih in ka- zenskih zadev. Sodniško funkcijo na okrožnem sodišču opravlja 13 sodnikov in imajo zaposlenih 62 javnih uslužbencev. ca, junija letos pa 7,9 meseca. Bran- ko Palatin pravi, da je uspešnost dela tudi posledica dodatnih zaposlitev po programu zmanjševanja sodnih zao- stankov Lukenda iz leta 2006, ko se je okrožno sodišče dodatno okrepilo, da bi bilo sodnih zaostankov manj, še s petimi sodniki. Mimogrede: sodišče rešuje tudi primere okrajnega sodišča iz Maribora. Polletni rezultati delova- nja slovenskih sodišč sicer kažejo, da sodišča rešijo več zadev, kot jih prej- mejo, prav tako se nadaljuje pozitiven trend zmanjševanja števila nerešenih zadev. Andrej Bedek Varnostni pas Policija svetuje: Pripnite se in doživite! V zadnji prometni nesreči s smrtnim izidom tako voznik kakor sopotnik nista uporabljala pasu Uporaba varnostnega pasu je nujen sestavni del varne vožnje, saj je doka- zano, da rešuje življenja. Zadnja ne- sreča na pomurski avtocesti, v kateri sta življenje izgubila dva človeka, ki v avtomobilu nista bila pripeta, je zno- va opozorila, da je varnostni pas vez z življenjem. »Iz statističnih podat- kov izhaja, da je v Pomurju priveza- nost voznikov in potnikov devetdese- todstotna. Letno policisti naštejemo okoli 3.500 kršitev,« je stanje pred- Kako se pripeti? Najprej je treba ustrezno nasta- viti vzglavnik, tako da je njegov vrh v višini vrha glave. Višino zgornje pritrditve varnostnega pasu naravnamo na svojo višino, tako da zgornji del varnostnega pasu teče čez sredino rame. Pas ne sme biti preblizu vratu, prav tako ne sme zdrsniti z rame. Spodnji del pasu mora poteka- ti prek bokov in ne prek trebu- ha. Pripnemo se pazljivo in tako, da je zaponka pasu dobro zapeta in da pas ni zvit. S potegom pro- ti zgornji pritrditveni točki pas pravilno naravnamo, da se dobro prilega telesu. Med kontrolo prometa ob začetku šolskega leta so tukajšnji policisti že doživeli, da so starši pripeljali svojega otroka v šolo tako, da je naraščajnik stal na zadnjih sedežih in bil obenem naslonjen na sprednja sedeža. stavil Srečko Šteiner, inšpektor za promet na policijski upravi v Murski Soboti. Žal pa tudi najkakovostnejši sistem varnostnih pasov, kombiniran s kupom pasivne varnostne opreme v avtomobilu, ne zaleže, če vozilo trči s preveliko hitrostjo. Varnostni pas morajo uporablja- ti med vožnjo voznik in potniki na vseh sedežih, kjer so ti pasovi vgra- jeni. Vsi morajo biti pripeti na na- čin, kot ga je določil proizvajalec, to pa pomeni, da morajo varnostni pas uporabljati vsi potniki v motornih vozilih, tako v osebnih avtomobilih, kombijih, avtobusih, tovornjakih in traktorjih, če so pasovi vgrajeni. Policijski nadzori uporabe pasu potekajo večkrat na leto, policisti pa sicer med svojimi rednimi na- logami preverjajo, ali so vozniki in sopotniki v vozilih pripeti z varno- stnim pasom. Med kontrolo prometa ob začetku šolskega leta so tukajšnji policisti že doživeli, da so starši pri- peljali svojega otroka v šolo tako, da je naraščajnik stal na zadnjih sede- žih in bil obenem naslonjen na spre- dnja sedeža. »Pomembno vlogo pri mladih voznikih imajo oziroma mo- rajo imeti starši in družina. Starši so učitelji in obenem ogledalo mladim. Če se bodo starši privezali v avtu in upoštevali omejitve, lahko pričaku- jemo, da se bosta podobno obnaša- la otrok in mlad voznik,« je k temu pristavil diplomirani inženir prome- ta Jože Škrilec. Za konec še nekaj številk. Odrasel človek lahko z močjo rok in nog za- drži težo telesa ob trku le do hitro- sti sedem kilometrov na uro. Pri trku vozila, ki vozi s hitrostjo 50 kilome- trov na uro, deluje na naše telo ena- ka sila, kot če bi padli deset metrov globoko. Pri večjih hitrostih pa ta sila skokovito narašča. Strokovna ugoto- vitev je še, da bi bilo med vozniki in potniki v avtomobilih 40 odstotkov Otroški sedeži Otroci se v vozilu lahko vozijo le, če so starosti primerno zava- otroških varnostnih sedežih ali s homologiranimi pripomočki, ki omogočajo uporabo običajnih varnostnih pasov. Ležišča ali se- deži so lahko v skladu z navodili proizvajalca pripeti na prednjem ali zadnjem sedežu v vozilu. V av- tomobilih, v katerih zaradi kon- strukcijskih lastnosti avtomobila otroka ni mogoče zavarovati na prej opisan način, smejo sedeti otroci do dvanajstega leta staro- sti na zadnjih sedežih. Zmotno je tudi razmišljanje, da lahko otroka zaščitimo med vožnjo, če recimo sedimo v avtomobilu na zadnjih sedežih in ga držimo v naročju. V tem primeru, če tudi sami ni- smo pripeti, ob trku udarimo ob prednje sedeže in tako poškodu- jemo otroka. Otrok naj se vedno vozi v otroškem sedežu in pravil- no pripet. manj žrtev, če bi vsi uporabljali var- nostne pasove. Andrej Bedek okc poroča Lažni virus NPU Pojavil se je nov računalniški virus z zapisom Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU), da je uporabnik storil ka- znivo dejanje, za katero je treba plača- ti globo. Policija sporoča, da nikoli ne pošiljajo elektronskih sporočil, s kateri- mi bi uporabnike pozivali k plačilu glo- be. Policisti uporabnikom svetujejo, naj takšnim sporočilom ne nasedajo in naj ne plačujejo zahtevanih zneskov. Prav tako uporabnikom predlagajo pravilno uporabo programske in strojne opreme ter naj poskrbijo za protivirusno zašči- to, filtriranje sumljive pošte in uporabo požarne pregrade. Blato mora s ceste V polnem razmahu so kmečka dela s traktorji in drugo kmetijsko mehani- zacijo, zato je pomembno, da upošte- vamo vse predpise, morebitno one- snaženje na cesti pa počistimo za sabo, opozarja policija. Če se zgodi, da so ko- lesa umazana in zemlja ali blato pada- ta na cesto, do česar sicer ne sme priti, je treba onesnaženo cesto nemudoma očistiti, še piše policija. Če tega ne more storiti onesnaževalec sam, cesto očisti redni vzdrževalec, vendar na stroške onesnaževalca. Objestnež na delu Radgonski policisti so v nedeljo obrav- navali poškodovanje silažnega kombaj- na med siliranjem. Neznanec je med koruzo namreč nastavil železne profi- le, kar je imelo za posledico, da je pri- šlo do poškodbe dveh silažnih kombaj- nov. Tokrat so nepridipravi očitno kot svoj plen izbrali predvsem kmetijsko mehanizacijo. V Radomerščaku je tako neznanec ukradel štiri traktorske po- gonske gredi in v Hrastju - Moti sveder za delovni stroj. Utopil se je ribič Pretekli četrtek so našli utopljenca v reki Muri pri Benici tik ob meji med Slovenijo in Hrvaško. Posredovali so ga- silci PGD Lendava in PGD Petišovci ter potapljači Podvodne reševalne službe Murska Sobota, ki so truplo spravili na kopno. Odrejena je bila medicinska ob- dukcija, ki naj bi razkrila vzrok smrti, tuja krivda pa je že izključena, so spo- ročili policisti. Truplo se je zagozdilo v vejevje, tako da ga voda ni odnesla. Kot vse kaže, je šlo za ribiča, a ker na slo- venskem ozemlju nihče ni pogrešan, policisti domnevajo, da gre za državlja- na Hrvaške. Megla ovira promet Vse pogosteje se bo zjutraj pojavljala megla. Kaj torej lahko voznik ali voz- nica stori za varno vožnjo, če je vidlji- vost zaradi megle močno ovirana? Če se znajdete v megli, morate zmanjšati hitrost vožnje in jo prilagoditi trenu- tnim vremenskim razmeram. Če je vi- dljivost samo 50 metrov, potem lahko vozite največ 50 kilometrov na uro. V megli je tudi priporočljivo, da poveča- te varnostno razdaljo, saj le v tem pri- meru lahko pravilno in pravočasno za- virate. Uporaba meglenk je dovoljena šele takrat, ko se vidljivost zmanjša na 50 metrov. ČE Si UDELEŽENEC ALI PRIČA V PROMETNI NESREČI, ČE SI ŽRTEV ALI OČIVIDEC KRIMINALNEGA DEJANJA, ČE MISLIŠ, DA JE MOTEN TVOJ MIR, ALI ČE MENIŠ, DA LAHKO POLICIJA NA DRUG NAČIN POSKRBI ZA TVOJO VARNOST, POTEM KLIČI 113! 18 | Vestnik | 19. septembra 2013 na sceni www.vestnik.si | e: vestnikOvestnik.si Slovnica prekmurske romščine njiga za pomoč učitelj Prekmurska romščina bolj kot balkanski podobna romščini na Gradiščanskem Enaintridesetletna Samanta Baranja iz Vanče vasi verjetno ne ustreza pre- vladujočim predstavam o prekmur- skih romskih ženskah, verjetno niti ne predstavam o prekmurskih ženskah na splošno. Diplomantka germanistike tre- nutno dela na Pedagoškem inštitutu v Ljubljani in pripravlja doktorsko diser- tacijo o jezikovnih značilnostih prek- murske romščine na Filozofski fakulte- ti. Izobražena, razgledana in usmerjena v svet. Medtem ko bralci Vestnika bere- jo te vrstice, je v ZDA, kjer bo tri tedne udeleženka izobraževalnega projekta, ki ga organizira ameriško veleposlani- štvo v Sloveniji. Pred kratkim je izda- la knjigo Amari čhib (Naš jezik), gre za slovnico prekmurske romščine. Ta je po njenih besedah namenjena predvsem vzgojiteljem in učiteljem, ki se pri svo- jem delu srečujejo z romskimi otroki, zato je napisana na bolj preprost ozi- roma praktičen način. »Zmeraj sem mislila, da bo to bral nekdo, ki bo imel prvi stik z jezikom,« pravi Baranjeva, ki bo na tej podlagi slovnico prekmur- ske romščine tudi nadgradila. »Gre za temelje, na katerih je treba graditi na- prej.« Romski jezik ne pozna dvojine ali srednjega spola, ima osem sklonov v nasprotju s slovenščino, ki jih pozna šest. Doslej je že bilo izdanih nekaj del na temo romskega jezika, nazadnje leta 201l Pravopis romskega jezika, ki sta ga napisala Rajko Djurič in Jožek Horvat - Muc. Po predvidevanjih Baranjeve ta te- melji predvsem na balkanski romščini, medtem ko je po njenem mnenju pre- Samanta Baranja je predstavnica mlade generacije univerzitetno izobraženih Romov, ki niso obremenjeni s prevladujočimi predstavami o romski manjšini med večinskim prebivalstvom in ne skrivajo svojih ambicij po uspehu, svoje znanje pa želijo uporabiti tudi za dvig kakovosti bivanja na območjih, kjer živi romska skupnost. FOTOGRAFIJA NATAŠA JUHNOV kmurska romščina bolj podobna rom- ščini, ki se uporablja na območju Gradi- ščanskega v Avstriji. »Ta dialekt je v treh četrtinah enak naši romščini.« Med sabo se razumejo le delno Kljub precejšnjim jezikovnim raz- likam se Romi iz različnih držav med sabo delno vseeno razumejo. »Osnov- no besedišče izhaja iz indijskih jezikov. Predvsem izrazi za dele telesa ali vre- menske pojave so podobni ali celo ena- ki v vseh dialektih romskega jezika, če pa komunikacija začne potekati na viš- ji ravni, se v romščini ni mogoče spora- zumevati, takrat je treba preklopiti na jezik večinskega prebivalstva,« pojasni Baranjeva. O tem se je tudi sama pre- pričala pred tremi leti v Indiji, kjer se je udeležila konference o romskem jeziku. Tam so slovenski udeleženci govorili o indijskem izvoru romskega jezika. »Na moje veliko presenečenje večina tam navzočih tega sploh ni vedela. Bili so navdušeni in začeli smo iskati sorodne izraze v sanskrtu in hindiju, bilo je sme- CIT šno, ker smo se v nekaterih izjavah celo razumeli, izrazi za oči, lase, ustnice...so bili povsem enaki.« Različna izgovorjava v različnih vaseh Slovnica je izšla v okviru projekta za dvig socialnega in kulturnega ka- pitala v okoljih, kjer živijo predstavni- ki romske skupnosti. Izdali so še dva- najst trijezičnih slikanic, ki so izšle v slovenščini ter prekmurski in dolenj- ski romščini, in trijezične slikovne slo- varje kot dopolnilo k slikanicam. Ba- ranjeva je tudi ena aktivnejših članic romskega akademskega kluba, ki zdaj končuje projekt učne pomoči v rom- skih naseljih. Klub, ki združuje romske študente, išče nove člane, ki bi želeli z njimi sodelovati, vendar je potencial- nih kandidatov še vedno malo, v treh letih so tako pridobili samo šest članov. Za potrebe doktorata je Baranjeva izve- dla terensko raziskavo, ki ji je pomaga- la pri pisanju slovnice. »Prišla sem do ugotovitve, da v vsakem romskem na- selju prihaja do različne izgovorjave is- tih romskih besed. Na Goričkem večino besed izgovarjajo z dž, tak zgled je be- seda phendžom (sem rekel/rekla), isto besedo bodo v Vanči vasi izgovorili z gj, torej phengjom, na Pušči, ki je oddalje- na samo pet kilometrov, pa bodo rekli phendjom. Mislim, da ima pri tem ve- lik vpliv prekmurščina, kjer prav tako besede izgovarjamo različno, na primer džaboko, gjaboko in djaboko.« T.M. Spoznavanje drugačnosti kultur na potovanjih »V dobri družbi je vse lažje« Študent finančne matematike iz Prosenjakovec je poletne dni preživljal na Tajskem Blaž Koroša je dvaindvajsetletni štu- dent finančne matematike na Fakul- teti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, ki prav v teh dneh končuje svojo diplomsko nalogo. Zadnji letnik dodiplomskega študija je zahteval ve- liko časa in truda, zato so se s tremi sošolci že zgodaj spomladi začeli po- govarjati, kam bi odpotovali poleti na zaslužene počitnice po opravljenih študijskih obveznostih. »Najprej smo omenjali Kubo, nato pa sem predlagal Tajsko, saj že dve leti pogosto koristi- mo študentske bone za kosilo v resta- vraciji s tajsko hrano v Ljubljani,« se zasmeji Blaž. Tako so si že marca re- zervirali letalske vozovnice, pot pa so natančneje začrtali v začetku junija, dober mesec pred odhodom. »Potovanja me veselijo že od nek- daj. Rad spoznavam nove kraje, kul- ture, ljudi in načine življenja, ki se razlikujejo od našega. Zagotovo pa so naravne lepote in znamenitosti v kra- jih, ki jih obiščem, tisto, kar me naj- bolj navduši. Najpomembnejši pa so seveda ljudje, s katerimi potuješ. Če si v dobri družbi, je vse lažje,« pravi Blaž. Enomesečno potovanje po oddalje- ni deželi, kot je Tajska, je za študenta velik finančni zalogaj. Letalska vozov- nica kljub trikratnemu prestopanju z letala na letalo in neudobnemu po- letu na ozkih sedežih ni bila poceni, poleg tega je potovanje tja in nazaj le delček celotne poti. Toda če je že- lja dovolj velika, tako Blaž, tudi nekaj mesecev dela v tujini ni odveč, da si prislužiš dovolj denarja. »Za potova- nje sem izkoristil prihranke od štu- dentskega dela v Nemčiji. V tovarni avtomobilov sem lansko poletje sko- raj dva meseca delal vsak dan od jutra »Gotovo bom še naprej veliko potoval, ampak najprej je treba obnoviti finance,« pravi Blaž. FOTOGRAFIJA OSEBNI ARHIV do večera. In ker nisem ravno mojster kuhanja, sem šele tam začel res ceniti mamino kuhinjo,« pove v smehu. Po Tajski med deževno dobo Ob načrtovanju letošnjega potova- nja jih je skrbelo predvsem vreme, saj ima Tajska le tri letne čase in ravno v teh mesecih je deževna doba, ko lah- ko dež čez noč poplavi mesta. Vendar jih niti v tem pogledu dežela ni pusti- la na cedilu in so večino časa uživali na vročem soncu. »Deževalo je le ne- kajkrat, pa še to le, ko smo sedeli na suhem v kakšni restavraciji ali na av- tobusu. Ko pa je deževalo, je res lilo kot iz škafa.« Na jugovzhodu Azije, v Bangkoku, so pristali 17. julija in tam jih je pri- čakal sošolčev znanec. »Ker že pet let živi na Tajskem, nam je lahko dal kar nekaj koristnih nasvetov in predvsem pojasnil njihov sistem trgovanja. Tam se namreč za cene praktično povsod baranta,« pove Blaž. Taksisti ne vkla- pljajo taksimetrov, ampak se z njimi za ceno dogovoriš še pred začetkom vožnje, in trgovci na tržnicah cene na- menoma postavljajo previsoko. Ven- dar je dobro vedeti, kako nizko ceno lahko ponudiš, saj jih, če je ta preniz- ka, hitro užališ. »Pri Tajcih mi je naj- bolj všeč to, da ne poznajo naših natr- panih urnikov. Srečaš le umirjen način življenja in prijaznost ljudi, ki so ves čas nasmejani,« pravi Blaž. Strah pred pekočo tajsko hrano in morebitnimi zdravstvenimi težavami, ki bijih ta lahko povzročila, je bil sko- rajda odveč. »Hrana v restavracijah je prilagojena številnim turistom, ki obi- ščejo državo. S sošolcem sva tako le enkrat imela nekaj težav in kar je za- nimivo, jih ni povzročila hrana z ulice, ampak McDonald's,« pove. Med poto- vanjem so ga navdušile predvsem na- rava in številne plaže, glavno mesto pa nekoliko manj. »V Bangkoku smo se zelo težko znašli. Na cestah je ne- prestano gneča, soparen zrak je ne- znosen, vse je zelo oddaljeno in zato peš nedosegljivo. Če za prevoz po me- stu uporabljaš njihovo motorno rikšo tuk-tuk, pa te je zaradi divje vožnje domačinov ves čas strah, da boš v na- slednjem ovinku padel iz vozila.« Me- stne vožnje so sicer srečno prestali, manj sreče pa je imel Blaž, ko so se po tridnevni turi skozi džunglo za- dnji dan z raftom spustili po reki. »Tik pred koncem, ko smo prečkali še za- dnjo brzico, sem padel iz rafta. Ampak na srečo tok ni bil zelo hiter, zato sta mi lahko sošolec in vodnik takoj po- magala splezati nazaj na suho.« Izkušnja je, kot pravi, neprecenlji- va, še posebno, če si ljubitelj njihove hrane in rad spoznavaš nove kulture. »V kratkem pa se vendarle ne bi vr- nil več na Tajsko. To pa le zato, ker bi rad spoznal še druge kraje, doži- vel različnost ljudi in kultur ter videl čim več.« Zdaj, po vrnitvi s potovanja, pravi, da je na prvem mestu diploma, potem pa podiplomski študij finanč- ne matematike. »Po študiju pa še ne vem, kje bom nadaljeval pot. V Prek- murju z mojo smerjo izobrazbe verje- tno težko. Zato bom, če se mi ponu- di možnost zaposlitve v tujini, odprt tudi do tega.« Eva Gjčrek filmogled ki Prince Avalanche ZDA, 2013 Režija: David Gordon Green. Igrajo: Paul Rudd, Emile Hirsch, Lance Le- Gault, Joyce Payne. Žanr: komična drama. Leta 1987 so divji požari v central- nem Teksasu uničili skoraj 140 kva- dratnih kilometrov gozdnih površin in v ruševine spremenili 160 domov, štirje ljudje pa so izgubili življenje. To je realno dejstvo, na podlagi ka- terega se začenja zgodba filma Prin- ce Avalanche, ki jo je ustvaril režiser David Gordon Green delno na podla- gi islandskega filma Katera koli pot (A anna veg) režiserja Hafsteina Gunnar- ja Sigurdssona iz leta 2011. Svoj film je Gordon posnel po velikem požaru is- tega leta v teksaškem okrožju Bastrop. Vzrok požara naj bi bile iskre pokvar- jenih in podrtih električnih daljno- vodov, na katere so v tropski nevihti Lee padla drevesa. Suhemu teksaške- mu listju in travi pa ni bilo potrebno veliko za nastanek velikega požara. V Gordonovi verziji poleti 1988 na opu- stošeno območje prideta dva cestna delavca, da bi ponovno vzpostavila oznake na cestah, po katerih se le red- ko kdo sploh kdaj pelje. Starejši Alvin (Paul Rudd) se ima za izobraženega, discipliniranega in izkušenega člove- ka, v resnici pa vsa ta fasada zakriva le njegovo negotovost glede svoje pri- hodnje življenjske poti. Ob pomoči avdiokaset se pridno uči nemščino, saj naj bi s svojo zaro- čenko Madison spomladi odpotoval v Nemčijo. Svojemu dekletu redno piše pisma, v katerih ji pojasnjuje, da mu delo v samotni divjini omogoča laž- ji razmislek o njunem odnosu. Mlaj- ši Lance (Emile Hirsch) je Madisonin brat, ki ga je Alvin vzel s sabo na delo, da ji naredi uslugo in da iz Lanca na- pravi »pokončnega« človeka. Alvin ne razume, kako to, da Lance pri svojih letih še ne zna ribariti, postaviti šoto- ra ali zavezati vozla. Lancu pa je to či- sto vseeno, saj ga zanimajo v glavnem samo dekleta in neprestano čaka ko- nec tedna, ko imata z Alvinom prosto, da potem lahko odide v mesto na za- bavo. Njuno samotno delo včasih po- pestri le star tovornjakar Moses (Lan- ce LeGault), ki jima prinese pijačo in cigare. A konec tedna, ki je pred nji- ma, bo tokrat Alvinu in Lancu naložil težko izkušnjo, ki jima bo pomagala prebroditi začetne prepire in naspro- tujoča si mnenja do prijateljskega medsebojnega razumevanja. Film Prince Avalanche je v kine- matografski poplavi akcijskih juna- kov, morilcev in na silo narejenih ko- mikov prava osvežitev. Ritem filma je meditativen, počasen, prepreden s pogostimi prizori narave in živali. To ni Teksas s svojim vročim podne- bjem in suhimi stepami, ampak hri- bovit Teksas z gozdovi (kolikor jih je še ostalo), v katerih večkrat dežuje, in ki bolj spominjajo na severno Evro- po ali Kanado. Zgodba filma s prak- tično le štirimi igralci je večinoma osredinjena le na Lanca in Alvina, ki si izmenjujeta svoje zgode in nezgode. Pomemben segment filma je tudi am- bientalna glasbena podlaga, ki jo je ustvarila skupina Explosions In The Sky, soundtrack iz filma pa je že izšel na njenem novem albumu. Ameriški mediji so delo Prince Avalanche uvr- stili med sedem filmov, ki jih je treba videti, David Gordon Green pa je do- bil na berlinskem festivalu srebrnega medveda za režijo. T.K. www.vestnik.si | e: vestnikOvestnik.si reportaža 19. septembra 2013 | Vestnik | 19 Avguština Vlaj Vse mine, ostane le poezija srca Pravi, da je imela pisano življenje - Čeprav ne vidi več, se srce spomni - Spominska knjiga iz lesa v obliki srca Dame seveda ni vljudno vprašati, kate- ri rojstni dan bo praznovala, zato sem se držala bontona. Vedela sem sicer, da bo praznovala dan po najinem sreča- nju, in prišepnili so mi, da je številka višja od devetdeset. A radovednost me ni premagala. Verjamem namreč v ti- sto šalo: »Težkih je samo prvih osem- deset, potem gre vse gladko.« Poleg tega jemljem leta samo kot število. V bistvu niso pomembna. Več kot števil- ke mi je povedala njena mehka, topla roka. Ljudje smo bitja dotikov in ona se me je dotaknila. Dobesedno in tudi drugače. Avguština Vlaj. Led sem prebijala z opravičilom: »Nisem vedela, da jutri praznujete, bi vam prinesla kakšno rožico.« »Ah, kaj bi, saj je ne bi videla,« reče. »Nič hudega, pobožali bi jo, rože so tako prijetne tudi na dotik,« jo primem za roko. Mehka, topla, toplejša od moje. Pade beseda o minuli vročini in jese- ni, ki prihaja. Smejeva se, ker sva obe pri »tazmrznjenih« in naju že zdaj zebe: »Zdaj imam dokolenke in me zebe v noge. Mi bo pa prav danes ali jutri hčerka prinesla hlačne nogavice. Mora mi namreč zašiti gumbe na spre- dnjo stran nogavic. Težko si jih obla- čim, ker ne vidim, to mi pa zelo olajša oblačenje.« »Imate hčerko?« vprašam. In Avguština naju vrne v čas za kar ne- kaj desetletij nazaj ... »Hčerka živi v Murski Soboti, en sin pa je na Goričkem. Po poklicu je bil geolog, in ko je šel v pokoj, je prodal stanovanje v Ljubljani in se preselil. Na Goričkem ima košček zemlje, rad dela, nosi mi svoje domače sadje.« Opazim ptičjo krmilnico na balkonu Avguštinine sobe v domu za starejše v Radencih. »Tudi to mi je on izdelal. Hčerka pa je študirala francoščino in nemščino, a ni diplomirala. Nato je vodila neko nemško podjetje, potem je začela instrukcije in predavala je na ljudski univerzi, zdaj pa je upoko- jenka.« Nasmeje se. Zanima me, kaj jo tako zabava. »Mi smo v družini sami upokojenci. Jaz sem stara upokojen- ka, moji trije otroci so pa upokojenci. Tretji sin je še v Ljubljani in bo naj- brž tam ostal. Vsak moj otrok ima dva otroka, tako da imam šest vnukov in tudi šest pravnukov. Najstarejši prav- nuk ima 16 let in je dijak gimnazije.« To moraš pa presneto razmišljati - že če si hočeš zapomniti imena, pomi- slim. Kaj šele, da veš, kje so in kaj poč- nejo. A Avguština razlaga, kje dela ena od vnukinj, druga pa tretji. Pripovedu- je, daje propadlo to podjetje, pa dru- go: »Ne vem natančno, kdo zdaj vodi to podjetje, ker mi vsega tega toliko pripovedujejo; že pozabim. Še hvala bogu, da človek pozabi, če bi morala vse to, kar slišim, držati v spominu, ne vem, kako bi to bilo,« se smeje. Ko jo slišim - v njenih besedah ni niti kančka narečja, govori v pravil- ni slovenščini -, jo enostavno moram vprašati. »Ja, sem iz Murske Sobote, sem, a moja starša nista Prekmurca. Oče je Ptujčan, mama pa Mariborčan- ka. Otroci smo seveda govorili tudi prekmursko, a ne doma, doma se je govorilo slovensko. Ker je bil oče kar se tega tiče zelo natančen. Bil je uči- telj, ki je bil leta 1919 poslan v Sibirijo. »Z mamo sva ves čas, da smo preživeli, za vojsko šivali perilo. V Murski Soboti je bila prva tovarna perila Cvetič, oni so nam dobavljali tisto grobo blago, rumeno platno smo mu rekli.« Tako so takrat rekli, če so koga posla- li v Prekmurje - da gre v Sibirijo. Sem so ga poslali z nalogo organizacije slovenskega šolstva. Moj oče je bil, ko sem se jaz rodila, star že 50 let, imel pa je dve hčerki - obe sta bili učiteljici - iz prvega zakona. Žena mu je umr- la, nato se je poročil z mojo mamo. Nas pa je bilo šest, brat in pet deklet. Mama je sicer končala šolo, a ni hodi- la v službo. A vam moram povedati, da je bila izredno sposobna - kaj vse je znala! Za vse otroke je šivala obleke, meni je zašila celo zimski plašč. Prije- la je za vsako delo. In me je vsega tega tudi naučila, kuhati in šivati. Tudi jaz sem svojim otrokom vse šivala, dokler so bili majhni in s tem zadovoljni. Ko malo zrastejo, tako nočejo imeti več doma zašito,« se smeje. Seveda me zanima, kje in kako se je srečala z bodočim možem. »On je bil Ko je izbruhnila vojna, se je bilo najprej treba — če si hotel dobiti službo — naučiti madžarsko. In neka stara učiteljica je naredila tečaj in nas učila jezika. Tam sva se znašla oba, jaz in moj bodoči mož. Je pa res, da je že kot dijak gledal za mano, samo mi ni upal povedati.« FOTOGRAFIJA VIDA TOŠ Sobočan. Vlaji so bili... Soboto pozna- te? Ja, samo Sobota ni več, kot je bila ... Tam, kjer je danes Kocljeva ulica, PRVIRAVAVI PIVINI no. Je pa bil moj mož zelo nadarjen za slikanje. Profesor v šoli ga je izredno poučeval in ga prosil, naj gre študirat slikarstvo. A v družini so prišle teža- ve in moral je prevzeti očetove posle. Je pa od najinih otrok najmlajši sin nadarjen za slikanje. Prav tako nas je učiteljica prosila, naj ga ne dava v gi- mnazijo, ampak v šolo za oblikovanje, tako da smo ga res poslali v Ljubljano v omenjeno šolo. Tista slika tam gori, bradat (pokaže na steno), to je ta moj sin, ki je umetnik, naslikal. Tako sva imela - ravno, ko sva z možem do- končala gradnjo hiše - vse tri otroke v Ljubljani. In sva hišo prodala - ta- krat je bilo to vredno pet milijonov - in sva polovico dala v banko za šola- nje otrok, polovico pa za stanovanje v Murski Soboti.« Avguština, pravi, ni bila le doma: »Jaz sem delala v banki, pravzaprav je bila to Narodna banka, kasneje pa SDK. Mi smo nadzirali poslovanje podjetij in ta so nam morala vsak me- sec pošiljati bruto bilanco, na podla- gi katere smo delali analize in jih po- šiljali v Beograd in Ljubljano. In to je trajalo do osamosvojitve Slovenije. Takrat so najprej ukinili SDK in ta- koj izgubili evidenco nad gospodar- stvom. Prej to sploh ni bilo mogoče, saj smo mesečno videli, kdo dobro posluje, kdo pa ne. Tako smo jih me- sečno opozarjali. To se je vse zavozi- lo, zato pa je gospodarstvo tam, kjer je.« Razmišljam o takratnem delu, s številkami in brez računalnikov. Avgu- ština, kot bi me slišala: »Bili smo štirje analitiki, za štiri občine. Jaz sem ime- la Mursko Soboto in v mojem obsegu dela je bilo takrat 50 podjetij. Nismo pa imeli nobenih računalnikov. Tako je moja še zdaj najboljša prijateljica delala pri meni kot strojepiska, 14 let sva delali skupaj. In vse to, kar sem računala - zadnja leta sem celo dobila poseben strojček za izračunavanje od- stotkov -, vse tiste bilance, koeficien- te, ki sem jih računala, vse to je mora- la zapisati. Natipkati matrice, potem smo imeli stroj za razmnoževanje, vse smo sortirali, v knjigoveznici zvezali in to potem poslali naprej. Vsak me- sec od 60 pa do 100 strani.« Drugače je Avguština dokončala gi- mnazijo in se odločila za študij kemi- je: »Sem se v Ljubljani tudi vpisala na fakulteto za kemijo in naredila celo prve kolokvije. Spomnim se, da sem ga naredila iz minerologije in se pri- javila na izpit. Natančno se spomnim, da bi morala imeti izpit petega aprila, četrtega aprila pa smo zbežali domov, ker se je začela vojna. Ponoči smo še, študentje, šli na kolodvor gledat, koga bodo odpeljali - ker so Nemce pošilja- li domov -, in med drugimi je bil tudi naš profesor risanja. In čez noč je bilo vsega konec. Tisti, ki je imel v Ljublja- ni koga, je lahko prišel nazaj, jaz ni- sem mogla. Zame je bil študij končan. Po vojni pa sem že imela družino.« Spomni se tudi vojnih grozot: »Z mamo sva ves čas, da smo preživeli, za vojsko šivali perilo. V Murski Soboti je bila prva tovarna perila Cvetič, oni so nam dobavljali tisto grobo blago, ru- meno platno smo mu rekli. Mama je podnevi šivala spodnje hlače, jaz pa »Natančno se spomnim, da bi morala imeti izpit petega aprila, četrtega aprila pa smo zbežali domov, ker se je začela vojna. In čez noč je bilo vsega konec. Tisti, ki je imel v Ljubljani koga, je lahko prišel nazaj, jaz nisem mogla. Zame je bil študij končan. Po vojni pa sem že imela družino.« sem ponoči iz ostankov šivala trako- ve, ki so se dali v pas. Vsak teden sva potem odnesli hlače v tovarno in to- liko smo dobili, da smo preživeli. Do- kler ni oče dobil pokojnine. Najprej so nas sicer kot Slovence hoteli izgna- ti, a so nas le pustili. Jaz sem šla po- tem v službo v Medžimurje, moj mož pa je moral v vojsko. Imel je poziv za našo vojsko, medtem je bil prevrat in Madžari so jih tudi vpoklicali. On je bil vsa štiri leta v kasarni, ker je imel zelo lepo pisavo in so ga dali v pisar- no. Tako je bil med vojno nekaj časa v Soboti, potem pa v Nagykanizsi v vo- jaških pisarnah. Ob koncu vojne so se začeli vojaki izmikati in Madžari so jih naložili na vlak, da bi jih odpeljali v Nemčijo. In včasih je komu med po- tjo uspelo pobegniti. Tudi mož je ne- kje skočil dol z vlaka in s Čačinovičem sta ponoči skupaj prišla domov. Jaz pa sem ga doma skrivala v dimniku. Sta- novali smo namreč v neki ogromni hiši, kjer je imel dimnik tako velika vrata kot soba. V tistem dimniku sem ga skrivala, ker so namreč Madžari streljali - na našem dvorišču sem vi- dela, kako so 'pokali' vojake, ki so jih polovili.« Trenutek pomisli, nato reče: »Zelo pisano življenje je bilo, Bog ne daj, da bi se kaj takega ponavljalo.« In zdaj mi je odgovorila tudi na vprašanje o svoji ljubezni: »Ko je iz- bruhnila vojna, se je bilo najprej tre- ba - če si hotel dobiti službo - naučiti madžarsko. In neka stara učiteljica je naredila tečaj in nas učila jezika. Tam sva se znašla oba, jaz in moj bodoči mož.« Navihano se zasmeje: »Je pa res, da je že kot dijak gledal za mano, samo mi ni upal povedati.« (Smeh.) Trenutek pomisli, nato vpraša: »Ima- te malo časa? Vam nekaj pokažem ...« Vstane, odpre predalnik, nekaj išče. Prosi za pomoč prostovoljko Dušan- ko, ki jo pogosto obiskuje: »Tisto spo- minsko knjigo iščem, leseno, v obliki srca. Ni je? Tolikokrat sem jo že ka- zala ...« Ko jo najdeta, mi jo izroči. »To vam je mož podaril?« me zanima. »Ne, to spominsko knjigo sem dobi- la po maturi od bratove zaročenke. In tu notri mi je mož narisal... malo poglejte, boste našli.« Listam. Opisuje mi njegovo risbo. Oči več ne vidijo, a srce se še spomni: »Veliko spominov je vpisanih, a med njimi je ena zelo lepa slikarija. Dva ptička. Eden spo- daj s kitaro igra podoknico ptički, ki sedi na veji...« Držim v rokah to njeno srce. Tanek, ponekod že porumenel papir. Slikica s črnim tušem, razpotje s križem, v ozadju gore... Na naslednji strani verzi in še eni. Potem najdem. Živo pisana ptička. Eden drži kitaro in prepeva, druga posluša. Berem: »Vse mine, le spomin preteklosti in poezi- ja srca ostane. Gustiki v spomin, tvoj Franc.« »Ja,« reče, »to je to.« Vida Toš 20 | Vestnik | 19. septembra 2013 barve otroštva www.vestnik.si | e: vestnikOvestnik.si Z gumpiči se učimo tu Bolan Ko imamo temperaturo, kašljamo, smrkamo, nas kaj boli ali se slabo počutimo, pravimo, da smo bolni. Včasih bolezen pride in v nekaj dneh gre, včasih pa je treba obiskati zdravnika, ki pogleda, kaj nam je. Lahko nam predpiše tablete, sirup ali kakšno drugo zdravilo, običajno pa je potrebno več počivanja, pa še na čaj ne smemo pozabiti. Za vse bolezni pa niti še ne poznamo zdravil. Pravi- jo pa tudi, da ljubezen ni bolezen. Če smo bolni, ne moremo v vrtec, v šolo ali v službo, pa tudi volje nimamo, da bi počeli kakšne druge stvari. Včasih pa se kdo samo naredi bolnega. Gumpiči pa skoraj nikoli niso bolni, le kdaj pa kdaj se jih loti gumpičja bolezen. ih jezikov Angleški jezik: ill (il) Nemški jezik: krank (krank) Madžarski jezik: beteg (beteg) Španski jezik: enfermo (enfermo) Italijanski jezik: malato (malato) Francoski jezik: malade (malade) Esperanto: malsana (malsana) Pa — ŽA Prevode besed pripravljajo učitelji tujih jezikov z Ljudske univerze Murska Sobota, za esperanto skrbi Jovan Mirkovič, gumpiče pa ilustrira mag. Marjan Vaupotič. ai FOTOGRAFIJA A. NANA RITUPER RODEŽ Pravljice v angleškem jeziku V Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota lahko otroci septem- bra ob četrtkih prisluhnejo tudi pra- vljicam v angleškem jeziku. Namenje- ne so otrokom od drugega do osmega leta starosti, pripoveduje pa jih Doris Klennert, učiteljica nemščine in an- gleščine iz Lendave. Vsakokrat se zbe- re kar precej otrok, ki jih pritegne svet pravljičnih junakov, ki govorijo druga- čen jezik, kot ga govorijo sami. Kako dojemajo otroci pravljice v je- ziku, ki ga ne znajo ali ne znajo do- bro? »Smo že večkrat preverjali in še najmlajši skoraj vse razumejo, saj ob pripovedovanju uporabljamo ve- liko pripomočkov, s katerimi otro- kom približamo zgodbo,« je povedala Klennertova, ki ima desetletne izku- šnje kot učiteljica, otroke pa uči an- gleščino tudi po metodi Helen Doron. Na tak način je poučevanje jezika pri- lagojeno starostnih stopnji, ponekod pa na pravljice ali tečaje pripeljejo že trimesečne otroke, naj slišijo in ab- sorbirajo zvoke in intonacijo jezika. Pozneje pa se naučijo še pomena be- sed, podobno kot pri učenju mater- nega jeziku. Kot pravi Klennertova, to ni le uče- nje jezika, ampak se ob tem razvijajo tudi povezave z možganskimi celica- mi, kar pride prav pri učenju nasploh, otrok se lažje uči in je uspešnejši tudi na drugih področjih. Na urah pravljic pa tudi pojejo in se učijo pesmice v an- gleškem jeziku, ob tem jih spremlja glasba, saj na kitaro igra Janez Vinšek. A.N. R.R. Svoje prispevke, risbe, pesmice, zgodbe, fotografije pošiljajte po elektronski pošti: nana.rrCvestnik.si ali po pošti: Vestnik, za Barve otroštva, Ulica arh. Novaka 13, Murska Sobota. Fifi! Na vrvici rdeči Fifi se repenči. Ostre zobke kaže, na prazno skledo s taco kaže. Domišljija Je Igrarija Moja domišljija Je prava igrarija. Oj, ti Fifi, kaj tije? L lušajte: NA e poslušajte Vem, da čas kosila je! Zdaj je na drevesu opica, ki je prava skokica. Za opico pa slonček stopa, za njim gre antilopa. Po vrhu leta ptič, na njem je mali otročič. Svinčnik kar sama piše v zvezek, pri mesarju kupuje narezek. Lonček je debel kot balonček, iz trate je pokukal zvonček. Ah, ne bomo se več igrali, bomo kar lepo zaplesali. Fifi, mirno sedi zdaj! Fifi, glavo bliže k skledi daj! Fifi, lepo mirno jej! Fifi, ne brskaj s kremplji po njej! Fifi, ne cmokaj glasno! Fifi, naj tvoje sline v skledi so! Fifi, ne meči hrane ti po tleh! Fifi, ti veš, da to grdo je! Fifi, gobček si oblizni! Fifi, po kosilu počivat greš! Tako Fifi živi v lepi pleteni košarici. Zdaj ves zadovoljen dremlje, ker njegov trebušček hrano melje. ki je prava igrarija. Angelo Rudolf, OŠ Mala Nedelja Manja Klemenčič, OŠ Beltinci a — — o, 4E - GO Š | - J k S OOOGG OČ OOOBGODOGO SN. Oogggo? [U TILIA TRE Rota PROMO oboo Pravljica o Rdeči kapici, IVANA KRPAN, 3. A, OŠ TURNIŠČE o | ——— Vrhunec poletnih počitnic Z očetom velikokrat gledava dirke moto GP po televiziji. Že dolgo sem si želel, da bi si dirko enkrat ogledal neposredno. V letošnjih počitnicah se mi je želja ure- sničila, kajti oče je organiziral ogled in prevoz na Češko. Na dan, ko smo šli, smo morali vstati še sredi noči. Med vožnjo z minibusom smo jedli sladkarije, pili osvežilne pija- če in se zabavali. Nenadoma sem začutil slabost, zato smo se ustavili in šel sem se nadihat svežega zraka. Pri nadaljeva- nju vožnje sem zaspal in se zbudil šele na Češkem. Opazoval sem nevsakdanjo pokrajino. Pred dirkališčem Masaryk v bližini Brna je bilo veliko policistov in varno- stnikov, ki so usmerjali promet in skr- beli za varnost. Parkirali smo in se od- pravili na tribuno za gledalce in lepo nameščeni na tribuni z lepim razgle- dom po dirkališču čakali na prvo dirko moto 2. Imeli smo še dve uri časa, zato smo šli do stojnic, kjer so prodajali dir- kalne kombinezone, jope, kape, majice, zastave in tudi hrano ter pijačo. Sem navijač španskega motorista Marca Margueza, ki dirka z motorjem Honda, zato mi je oče kupil majico z njegovim podpisom. Z očetom sva pre- hodila del poti ob progi. Najprej so se dirkači ogrevali, vsaka od tekmoval- nih kategorij po dvajset minut. Najbolj so me navdušili dirkači moto GP s hi- trostjo in zvokom, posebej »moj« Marc Marduez. Njegova hitrost, nagibi in vo- žnja skozi zavoje so bili res neverje- tni. Šel sem bliže k progi, do varnostne ograje, da sem bil od mimo drvečih mo- toristov oddaljen le petnajst metrov. Po uvodnem ogrevanju je šlo zares. Prva je bila na vrsti dirka v razredu Moto 2. Po izenačenosti več dirkačev je na koncu zmagal Finec Mika Kalio. Sledil je vrhunec dneva, dirka v razre- du moto GP. V njej so se za prvo me- sto borili Jorge Lorenzo, Dani Pedrosa in Marc Marguez. Po številnih prehite- vanjih in nevarnih manevrih je zmagal Marc Marguez. To me je zelo razveseli- lo, saj sem ves čas stiskal pesti zanj. Ko so dirkači peljali častni krog, smo jim gledalci navdušeno mahali in ploskali, oni pa so nam pozornost vrnili z atrak- tivno vožnjo po zadnjem kolesu. Nato je bila še dirka v razredu moto 3. V tej dirki manj zvenečih imen je zmagal Španec Luis Salom, ki se je v zadnjem krogu presenetljivo prebil s petega na prvo mesto. Ta nedelja je bila moj najlepši dan v letošnjih šolskih počitnicah, kajti ure- sničila se mi je moja velika želja, da sem si lahko ogledal dirko najboljših moto- ristov sveta. Luka Šooš, 7. razred, OŠ Tišina Ustvarjalna moč otroške domišljije Kaj vse lahko počnejo otroci z naravnimi materiali, kot so slama, koruzno ličje, blago, volna, lesene palice ... Ogromno. Dajte jim na voljo vse te materiale in jih pustite pri miru, ne dajajte jim navodil, ne prepovedujte ali opozarjajte. In videli boste, kakšna je ustvarjalna moč otroške domišljije in kako spretni so otroški prstki, pač eni bolj, drugi manj. Samo priložnost jim moramo dati, kakršno so imeli minuli petek otroci na Koreniki v Šalovcih, pa nastanejo čudovite stvari. B. B. P. FOTOGRAFIJA BERNARDA B. PEČEK www.vestnik.si | e: vestnikOvestnik.si šport 19. septembra 2013 | Vestnik | 2 1 11. kolesarski maraton v Beltincih Našteli 145 kolesarjev Lahko so izbirali med tremi dolžinami prog - Tim Mlin najštevilčnejša ekipa 4 SRN Maratona v Beltincih so se udeležili tudi kolesarji iz Nove Gorice in sosednje Hrvaške. FOTOGRAFIJA SMILJAN KUHAR Kolesarski klub Prekmurje Beltinci se je tudi letos odločil, da na enem mestu zbere čim več kolesarjev iz celotne Slo- venije. Enajstega kolesarskega marato- na so se tako udeležili tudi kolesarji iz Nove Gorice, med tekmovalci pa so bili tudi nekateri iz sosednje Hrvaške. Kolesarji, skupaj se jih je zbralo 145, so lahko izbirali med tremi različnimi progami. Najdaljša in najzahtevnejša je bila dolga 70 kilometrov, medtem ko je bila tista lažja precej krajša in je zna- šala 30 kilometrov. Za tiste, ki si misli- jo, da so s svojimi zmožnostmi nekje v sredini, pa so organizatorji pripravili tudi progo, dolgo 45 kilometrov. Kot je v navadi na tovrstnih priredi- tvah, so tudi v Beltincih podelili sim- bolično nagrado najštevilnejši ekipi. To so sestavljali domačini, in sicer je ekipa Tim Mlin štela trinajst kolesar- jev. Maratona so se udeležili kolesar- ji vseh starosti, najmlajši Marcel Copl iz Slovenske Bistrice je štel deset let, medtem ko jih je najstarejši Sašo Koc- bek iz Maribora napolnil že 85. Smiljan Kuhar 9. Tek z naravo v Stari Novi vasi za pomurski pokal Gregorinčič in Vrdjukova Člani in članice na 7,5 km dolgi progi - Skupno vodi Dejan Preindl — Kmalu po skupinskem startu moških in žensk so si oboji prizadevali za čim boljši položaj v ospredju. FOTOGRAFIJA NATAŠA JUHNOV Športno društvo Stara Nova vas je bilo organizator 9. Teka z naravo, ki je štel tudi za pomurski pokal. Najprej so pripravili tek za najmlajše (baby tek) na 200 m, nato pa so se otroci pomeri- li na razdaljah od 350 do 1050 metrov. Glavni tek članic in članov je potekal na 7,5 km dolgi progi, nazadnje pa je bil še tek Občine Križevci na 3,5-kilo- metrski razdalji. V članski konkurenci (19 tekačev) je bil najhitrejši Davor Gregorinčič (AK Panvita), ki je razdaljo pretekel v 25 minutah in 20 sekundah. Drugi je bil Dejan Preindl (Prevozi bolnikov Bra- tonci), 26:46, tretji pa Dušan Fister (Team korak), 27:15. V ženski konku- renci (6 tekmovalk) je zmagala Katja Vrdjuka (31:18) pred Katjo Baša (obe ŠD Sloparca Beltinci), 32:28, in Marto Horvat (38:31). Tek občanov je minil v znamenju Matjaža Majcna (AD Štajerska), 13:38, in Marte Horvat (20:08), v baby teku pa sta zmagala Etian Kuzma (Vrtec Murska Sobota) in Neli Režonja (Vr- tec Rakičan). Zmagovalci pri dečkih in deklicah pa so bili: Enej Kuzma (OŠ II Murska Sobota), Ješe Salnajs (Vr- tec Murska Sobota), Filip Horvat (OŠ I Murska Sobota), Tia Vaupotič (Stara Nova vas), Vito Štrakl, Nina Kosi, Tea Žnidarič, Tilen Marinič (vsi OŠ Križev- ci), Bine Brunec (OŠ Veržej) in Maja Šadl (ŠD Vaneča). Milan Jerše teden v številkah Namizni tenis 1. kolo evropske superlige: Penzugyor (Madžarska) - Kema Puconci (Mi- tja Horvat, Bojan Ropoša, Dominik Škraban) 7 : 0. Zmagali so: Fekete 2, Varga 2, Palosi 2 in dvojica Palosi- Hoffmann. Finale mednarodnega prvenstva Hrvaške v Varaždinu (152 igralcev iz 14 držav), mladinci: Slovenija 5. do 8. V reprezentanci je nastopil tudi Patrik Sukič, ki si je posamično in v dvoji- cah z Norvežanom Jorgenom Johan- sonom delil 5. do 8. mesto. Kadeti, fi- nele: Slovenija - Romunija 1: 3. Član reprezentance Luka Norčič (oba Kema Puconci) se je v dvojicah z Belgijcem Thibautom Darcisom prebil v polfina- le, tam pa sta izgubila po petih nizih. Kolesarstvo Enodnevna dirka za VN Ouebeca v Kanadi, 200 km: 1. Robert Gesink (Ni- zozemska, Belkin), 4;58:13, 56. Simon Špilak (Slovenija, Katjuša), 1:12. Eno- dnevna dirka za VN Montreala, 206 km: 1. Peter Sagan (Slovaška), 5;20:07, 49. Simon Špilak, 4 26 sekund. 4. Ekomaraton v Mariboru na 114 km (355 kolesarjev): 1. Primož Obal, 2;49:34,0, 16. Dušan Hajdinjak (2;56:29,1), 22. Goran Salavec (vsi Team Turbo Tropovci), 3;00:10,7. Dirka Alpe Jadran pri Lenartu (mla- di kolesarji iz štirih držav) - ml. mla- dinci: 13. Matej Škafar, 25. Žiga Horvat; dečki A: 15. Uroš Bagari; dečki B: 21. Aleksander Rengeo, vsi KK Tropovci. Duatlon 4. Dnevnikov sprint duatlon (5 km teka, 25 km kolesarjenja, 2,5 km teka) za DP: 1. Bojan Cebin (Inles Riko Rib- nica), 1;06:24, 2. Matej Fujs, 1;08,02, ki je drugi tudi med člani I. Veterani: 3. Slavko Vukan, 1;16,59. Ženske: 1. Lau- ra Šimenc (Inles Riko Ribnica), 1;17,23, 4. Melita Hajdinjak (vsi Team Turbo Tropovci), 1;25,38, ki je druga med čla- nicami IL. Atletika DP za pionirje U-16, Celje: 1. Nina Šinko v metu kopja (36,07 m), 2. Žan Kavaš v teku na 3000 m (9:54,16), 3. Maja Magdič v suvanju krogle (11,01 m), štafeta pionirjev na 4 krat 100 m (Žan Varga, Alen Forjanič, Luka Žer- jav, Marko Horvat) in štafeta pionirk na 4 krat 100 m (Ria Grof, Ana Korc, Tami Ščančar, Anja Zadravec), vsi AK Panvita Murska Sobota. DP za st. pionirje in pionirke U-14, Postojna: 1. Miša Horvat v skoku v da- ljino in štafeta 4 krat 200 m AK Pan- vita (Ria Grof, Miša Horvat, Saša Ma- učec, Tami Ščančar) ter Blaž Pučko v metu vortexa, 2. Tami Ščančar na 200 m in Maja Magdič v suvanju krogle, 3. Ria Grof na 200 m, Žan Žido v skoku v višino in štafeta 4 krat 100 m, 5. Niko Car v skoku v daljino in Miša Horvat na 60 m, 6. Tami Ščančar na 60 m, vsi AK Panvita. Športni ples SP v disco danceu, Bochum (1500 ple- salcev iz 20 držav): 25. pionirka Živa Horvat, 29. članska dvojica Tjaša Gaz- dag-Tjaša Štornik, 30. pionirska dvo- jica Živa Horvat-Ana Zver, vse PK Zeko. Hokej na travi 2. kolo interlige, Budimpešta: Soro- ksari - Lipovci 1: 0, Soroksari - M. To- plice 5 :1, Olcote - Lipovci 1: 3 (Robert Mesarič 2, Franc Mesarič), Olcote - M. Toplice 3 :1. 1. kolo hrvaško-slovenske lige za hokejistke: Zrinjevac Zagreb - M. To- plice 10 : 5. Konjeništvo Mednarodne kasaške dirke v Budim- pešti - 6. dirka: 3. Lambret (Jože Sagaj ml.), 1:14,8, 4. Defender (Marko Slavič), 114,9; 8. dirka: 5. Principesa (Marko Slavič, vsi KK Ljutomer), 1:18,2. Kasaške dirke v Kamnici, 1. dirka: 1. Sanger MS (Mitja Slavič), 1:21,1, 2. Pia Way (Primož Kristl), 1:22,2; 2. dirka: 1. Pasijon (Marko Slavič), 1:19,6; 3. dirka: 3. Iris Crown (Branko Seršen), 1:18,7; 4. dirka: 1. Lil Kim (Jože Sagaj ml.), 1:18,9, 2. Tars Stars (Janko Sagaj), 1:19,8, 3. Lotte (Vlado Žnidarič), 1:21,1; 5. dirka: 1. Inerra (Branko Seršen), 1:17,7; 6. dir- ka: 1. Menelik (Jože Sagaj ml.), 1:17,3; 7. dirka: 3. Meggy (Jože Sagaj ml.), 1:17,2, vsi KK Ljutomer. Odbojka Turnir v Šoštanju: Calcit - Panvita Po- mgrad 3 : 0 (23, 16, 16; Bogožalec 14), Šoštanj - Panvita Pomgrad 0 : 3 (-14, -21, -23; Bogožalec 24, Pavlovič 10). Končni vrstni red: 1. Calcit, 2. Panvita Pomgrad, 3. Šoštanj. Prijateljska tekma v Beltincih: ŽOK Kema Puconci - Eisenerz (Avstrija) 3 z2; Rokomet Prijateljska tekma: Pomurje - Mono- šter 32 : 31 (Kreft 11, Petraš in Gerič po 7). Povratna tekma na Madžarskem: Monošter - Pomurje 31 : 31 (Kreft 6, Petraš in Čerpnjak po 5). Košarka Prijateljska tekma: Lindau Lendava - Cimper Mursko Središče 57 : 74 (Kuk 13, Hozjan 12, Misja 11). Avtomobilizem Dirka v pospeševanju za pokal West- dragrace, dirkališče Rabaring na Ma- džarskem: 1. Igor Kovačič z opel cor- so, 3. Benjamin Kavaš z renault cliom V6 (vsak v svojem razredu), oba Street Race Team M. Sobota. Kegljanje 1. kolo - 1. B-liga: Radenska - Škofja Loka 6 : 2 (3444 : 3236). Ženske: Ra- denska - Drava 7 : 1 (3099 : 2984). 2. liga vzhod: Nafta - Litija II 4 : 4 (3151 : 3184). Ženske: Nafta - Radlje 6 : 2 (2911 : 2858). 3. liga vzhod: Radenska TI - Drava 5 : 3 (3238 : 3116). Strelstvo 7. turnir regijske MK-lige, SD Bakov- ci na strelišču v Dobrovniku (28 tek- movalcev): 1. Ljutomer, 759, 2. Ormož, 751, 3. Dobrovnik, 740, 4. Turnišče, 727, 5. Gederovci, 722. Posamično: 1. Vesna Mele (Ormož), 263, 2. Petra Vernik (Presika), 260, 3. Bojan Sočič (Turnišče), 4. Nuša Špindler (Ljuto- mer), oba po 259, 5. Jožef Babič (Do- brovnik), 257. Sah 25. pokal Batthyany Kanizsa (122 igral- cev) - U-8, deklice: 1. Alina Lukač, 6, 3. Vita Kušej Kološa, 5; fantje: 7. Amadej Kastelic, 4,5. U-10: 5. Enej Meglič, 6, 8. Jaka Kočar, 5. U-12, dekleta: 4. Liza Ki- silak, 5, 6. Jena Kušej Kološa, 1; fantje: 10. Jaka Meglič, 5. U-14, fantje: 2. Luka Skuhala, 6,5; dekleta: 1. Hana Nemec, 6. U-16: 4. Jernej Skuhala, 6. U-18, de- kleta: 1. Barbara Skuhala (vsi Raden- ska Pomgrad), 5; fantje: 4. Dorian Vida (Lendava), 1,5. Mesečni hitropotezni turnir ŠD Ra- denska Pomgrad (8 igralcev): 1. Denis Gjuran, 6,5, 2. Danilo Hari, 4,5, 3. Mi- tja Kovač, 4. 1. turnir Taborsko poletje, Maribor (45 igralcev): 1. Darko Supančič (Bra- nik Maribor), 10,5, 9. Lea Števanec iz Rankovec (ŠS Toma Zupana Vzajemna Kranj), 7. Športni ribolov Mednarodno tekmovanje, jezero v Sarbereku na Madžarskem (38 ribi- čev): 1. Leon Tkalec, 17,6 kg, 4. Goran Jezernik, 8 kg, 5. Tibor Žižek (vsi Len- dava), 7,96 kg. Upokojensko tekmovanje, rib- nik Vigali v Bakovcih (44 ribičev): 1. Franc Lukač (Krog), 5,8 kg, 2. Igor Kla- rič (Ljutomer), 3,9 kg, 3. Jože Lukač - Pepi (Krog), 3,3 kg, 4. Štefan Marič, 2,6 kg, 5. Jože Lapoši (oba RD M. Sobo- ta), 2,1 kg. Pripravil Milan Jerše 22 | Vestnik | 19. septembra 2013 šport www.vestnik.si | e: vestnikOvestnik.si Derbi SŽNL Teleing Pomurje — Rudar Škale Beltinčanke opravile z odliko Prvi pravi preizkus pripravljenosti minil v znamenju domačink, ki so petkrat zadele mrežo nasprotnic V nedeljo popoldne je člansko vrsto ŽNK Teleing Pomurje Beltinci čakal prvi pravi preizkus v letošnji sezoni. V goste jim je prišla trenutno prvouvr- ščena ekipa ŽNK Rudar Škale, ki do te tekme ni poznala poraza. Ekipi igra- ta zelo napadalno, zato nas je v nede- ljo čakalo zanimivo srečanje. Pomur- ske nogometašinje pa so tudi tokrat upravičile vlogo favoritinj in zaneslji- vo zmagale s 5:1(3:0). Srečanje, ki ga je zaznamovala groba igra gostij iz Velenja, si je v beltinskem športnem parku ogledalo okrog 250 gledalcev. Domače igralke, ki so nastopile v postavi: Katarina Puš, Anja Prša (Kar- men Godina, 62), Jasmina Zelko (Me- lani Jelen, 85), Kristina Erman (Petra Črnko, 88), Andreja Nikl, Manja Ro- gan, Nina Marič, Monika Conjar (Kaja Horvat, 87), Tjaša Tibaut, Tanja Vra- bel in Kaja Eržen (Špela Kolbl, 62), so imele prvo zrelejšo priložnost v 13. minuti, ko je s strelom poskušala Kaja Eržen, vendar so se gostje uspe- le ubraniti. Tudi v naslednji minuti je bilo »vroče« pred gostujočimi vrati, vendar so Velenjčanke ohranile svo- jo mrežo nedotaknjeno. V 22. minuti smo videli hiter nasproten napad, ko je po napaki Andreje Nikl proti vra- tom sama stekla Sanja Malinič, toda Andreja je s požrtvovalnim metom pod noge preprečila najhujše. Svojo terensko premoč so Beltinčanke kro- nale v 24. minuti. Strelka je bila Tjaša Tibaut, ki je bila po predložku z leve strani najspretnejša pred gostujočimi vrati. Na drugi zadetek - medtem je v 31. minuti Nina Marič zadela vratnico - smo morali čakati vse do 38. minute, ko je s kakih 12 metrov desni zgornji Tanja Vrabel in Kaja Eržen sta bili ves čas pred vrati gostij nenehna grožnja za dosego zadetka. FOTOGRAFIJA NATAŠA JUHNOV kot zadela Andreja Nikl. Veselje se še ni prav poleglo, ko je končni izid prve- ga polčasa v 41. minuti postavila Kaja Eržen, ki je od blizu premagala vratar- ko Teno Horvat. Tudi v drugem polčasu smo spre- mljali boljši igro Beltinčank, ki pa so v 53. minuti nesrečno prejele zadetek. Strelka avtogola je bila Jasmina Zelko. Na 4 :1je v 70. minuti s potezo tekme s strelom z roba kazenskega prosto- ra povišala Monika Conjar. Peti zade- tek za domače igralke je v 86. minuti z bele točke dosegla Andreja Nikl. Pred tem je Zala Gomboc v kazenskem pro- storu podrla Tanjo Vrabel. V preostalih srečanjih 4. kro- ga so bili doseženi izidi: Radomlje - Jevnica 3 : 4 (1: 2), Maribor - Pre- ša Slovenj Gradec 9:0 (3:0) in AH Mas Tech Ankaran - Krka3:0(1:0). Na lestvici imajo po 9 točk Teleing Pomurje Beltinci (tekma manj), Ma- ribor, Rudar Škale in Jevnica (tekma manj). Zdaj je pred njimi reprezen- tančni premor, toda že konec tedna bo v Beltincih in Odrancih kvalifi- kacijski turnir ženskih reprezentanc U-19 za EP. Milan Jerše Mali nogomet Vodijo Melinci Ugnali Old Boys 4. krog Pomurske lige: Apače - Videm 6 : 2, Čarda - Kamenci 3 : 3, Šafarsko - Bakovci 3 : 6, Old Boys - Melinci 2 : 5, Bratonci - Nemčavci 5:2. Vrstni red: Melinci, 12, Old Boys in Apače po 9. 4. krog Asfaltne lige MS: Mura Krog - Panonska 7 : 3, Odranci - Lipovci 7 :2, Bangladeš - Turnišče 1: 2. Vrstni red: Panonska 9, Mura Krog in Tur- nišče po 7. 5. krog Veteranske lige MS: Borej- ci - Dokležovje 3 : 6, Cankova - Ro- gašovci 3 : 3, Noršinci - Pertoča 3 : 3, Nemčavci - Old Boys 6 : 10, Rakičan - Čarda 2: 1, Bakovci - Sebeborci 3: 0. Vrstni red: Old Boys 15, Cankova 13, Sebeborci 10. 4. krog OZKMN Puconci: Poznanov- ci - Pečarovci 3 : 12, Breza - Prosečka vas 2:1, Mačkovci - Puževci 6: 2, Ko- šarovci - Izvir 8 : 4, Zenkovci - Ska- kovci 2 : 2, Strukovci - Šalamenci 2 : 3. Vrstni red: Košarovci in Pečarovci po 12, Breza 10. 3. krog LMN M. Toplice: Mlajtin- ci - Prosenjakovci 4 : 3, Motvarjevci - Sebeborci 3 : 4, Ivanci - Filovci 4: 6, Tešanovci - Noršinci 7 : 1, Strehovci - Vučja Gomila 0 : 8. Vrstni red: Filovci 9, Tešanovci in Mlajtinci po 6. 2. krog Mednarodne lige: Tromej- nik - Večeslavci 2 : 8, Srebrni breg - G. Slaveči 1: 6, Monošter - Slovenska ves 1:5, Domanjševci - Grad 1:17. Vr- stni red: G. Slaveči in Slovenska ves po 6, Grad 2. 3. krog MNL Zahodno Goričko: G. Slaveči - Fikšinci 1: 3, Kruplivnik - Gerlinci 5 : 5, Domajinci - Grad 0 : 5, Motovilci - Krašči 3 : 1, Sv. Jurij - Ve- česlavci 4 : 7. Vrstni red: Grad 9, Veče- slavci 7, Krašči 6. Milan Jerše 3. SNL vzhod Dober izkupiček Zmage Lendavčanom, Ljutomerčanom in Rakičancem 4. krog: Nafta 1903 - Čarda Martjanci 4 :0, Avto Rajh Ljutomer - Fosilum Šen- tjur 3 : 0, Odranci - Malečnik 1:1, Tro- mejnik G- Sukič - Drava Ptuj 1: 4, Aha Emmi Bistrica - Rakičan 1: 2, Šmarje pri Jelšah - Grad 2: 2, Dravinja Kostroj - Avto Škafar Beltinci 2 :1. Pari 5. kroga: Avto Škafar Beltinci - Avto Rajh Ljutomer, Čarda Martjanci - Dravinja Kostroj, Grad - Nafta 1903, Drava Ptuj - Šmarje pri Jelšah, Rakičan - Tromejnik G-Sukič, Malečnik - Aha Emmi Bistrica, Fosilum Šentjur - Od- ranci. Mihael Ivanič trikratni strelec Igrišče v Lendavi, 250 gledalcev, so- dnik: Aleksandar Matkovič (Ravne na Koroškem). Strelci: 1: O Bedo (9),2: 0 M. Ivanič (43), 3 : 0 M. Ivanič (58, 11 m), 4:0 M. Ivanič (82). Rumeni kartoni: Antonovič; Andrejč, Pucko. Rdeč karton: Bedo (91). Nafta 1903: Valentič, Karlovčec (Vin- ko,76), Gerencser, M. Antonovič, Vida, M. Ivanič, D. Antonovič (Š. Horvat, 86), P. Varoš (Nagy, 80), Zagorec, L. Ivanič, Bedo. Čarda Martjanci: Kuhar, Čarni, Puc- ko, Recek, Kološa, Andrejč, Cifer (Ko- zic, 46), Berden (Žganjar, 46), Bencik, Ristič, Sapač (Hari, 69). Visoka zmaga Ljutomera Igrišče v Ljutomeru, 100 gledalcev, sodnik: Dejan Vivod (Dravograd). Strel- ci:1: 0 Šnajder (5), 2 : 0 Slana (80), 3:0 Piberčnik (90). Rumeni kartoni: Šnaj- der, Ciglarič, Kocuvan, Piberčnik, Panič; Gračner, A. in U. Jevšenak. Avto Rajh Ljutomer: Kiizma, Rajnar, Bertalanič, Žinko, Piberčnik, Marko- vič, Habjanič, Ciglarič (Slana, 76), Šnaj- der (Panič, 72), Podgorelec (Kardinar, 63), Kocuvan. V Odrancih miroljuben remi Igrišče v Odrancih, 200 gledalcev, so- dnik: Vojko Goričan (Loče pri Poljča- nah). Strelca: 1: 0 Gostan (53), 1:1 Cesar (68). Rumena kartona: Botjak; Tišma. Odranci: Gonc, Jerebic, Mlinarič (Ba- lažic, 80), Matjašec, Žnidarič, Bogdan, Žerdin, Gostan (Kocbek, 73), Botjak, Vori (Graj, 60), Levačič. Odločeno v drugem polčasu Igrišče v Kuzmi, 400 gledalcev, so- dnik: Iztok Gornjak (Braslovče). Strelci: 0 :1 Ljubec (43), 0 : 2 Droždek (52), 0 : 3 R. Kous (60, avtogol), 0 : 4 Krajnc (66), 1: 4 Čontala (87, 11 m). Rumeni karto- ni: Šnurer, Čontala, Navotnik, Zelko, Grah; Antolič, Krajnc, Arsič, Nikollaj, Rumež. Rdeča kartona: Zelko (45); Ne- žmah (27). Tromejnik G-Sukič: Šafer, Navotnik (M. Mešič, 83), Zelko, Grah, Kisilak (Ser- šen, 27, Kamenica, 57), Šnurer, Potrč, R. Kous, Sukič, Čontala, Janža. Beltinci brez točk z igralcem manj Igrišče v Slovenskih Konjicah, 200 gledalcev, sodnik: Samo Veselič (Mari- bor). Strelci: 1: 0 Čander (50),2: 0 T. Pavel (63, avtogol), 2 : 1 Kerec (83). Ru- meni kartoni: Gosak, Klokočovnik, Ri- bič; T. Pavel, Maroša, Slavič, D. Horvat. Rdeč karton: Berden (33). po no čol] le.) Kol 5) (o (Gi) (SA (e-4 es) iča [1 ME ne o Drava ka (es) Dravinja Grad Nafta 1903 Malečnik Beltinci Šmarje Rakičan Ljutomer Odranci Bistrica Tromejnik Čarda Šentjur eoij kesa [—U SA (EU 54 (5 5 (5 M— 1 (5 SA lo Kos H o — N» O 0 5 858 PN N O 60 6 MN —- B GOM MSA Kea EEA SA SA EU KE SI, Kol | KS] S] HE oi BU (5 KA (ES SA ič Kal ES GA ča Ko o HčU SA (CE Koši ES ES Gal] CA (GI 1 KU Ko to Avto Škafar Beltinci: D. Voroš, T. Pa- vel, Slavič, D. Horvat, Smej (Škaper, 69), Kerec, Smodiš (Virag, 69), Sreš, Berden, Maroša, Šemen (Hartman, 69). Rakičan slavil v gosteh Igrišče v Slovenski Bistrici, 50 gledal- cev, sodnik: Matej Jug (Tolmin). Strelci: O :1 Levart (4, avtogol), 0 : 2 T. Jančar (14), 1 : 2 Boškovič (58, 11 m). Rume- ni kartoni: Kociper, Bagari, T. Horvat, Škerlak. Rakičan: S. Gerendaj, Kalamar, U. Ba- gari, Žekš, T. Jančar (A. Jančar, 82), God- vajs (Škerlak, 61), Lapoši, Bencak, T. Horvat (A. Gerendaj, 82), Kos, Kociper. Pomembna točka Grada Igrišče v Šmarjah pri Jelšah, 80 gle- dalcev, sodnik: Marko Lackovič (Mi- klavž na Dravskem polju). Strelci:1: 0 Čuček (25), 1: 1 Krauthaker (41, 11 m), 2 : 1 Asllanaj (45), 2 : 2 Krpič (69). Ru- meni kartoni: Drofenik, Čuček, Žgajner, Zdovc; Škafar, Belna, Banfi. Grad: Klemenčič, Banfi, Krauthaker, Krpič, Belna, Stošič (Ribaš, 86), Škafar (M. Bagari, 67), Rogač, Recek (Sukič, 60), Nešič, Sajko. Milan Jerše 2. SNL Krško padlo na Čistini Veržejci bi bili zadovolj- ni s točko, osvojili so tri Izidi 6. kroga v 2. SNL: AH Mas Tech - Aluminij 0 : 1, Roltek Dob - Šampion 1:0, Šmartno 1928 - Šenčur 3: 2, Bela krajina - Kalcer Radomlje 0 : 2, Farm- tech Veržej - Krško 2:0. Pari 7. kroga (21. september): Šenčur - Farmtech Veržej, Kalcer Radomlje - AH Mas Tech, Krško - Bela krajina, Šampion - Šmartno 1928, Aluminij - Roltek Dob. Stadion Čistina, 250 gledalcev, so- dnik: Borut Janžekovič (Ptuj). Strelci: 1 :0 Zahovič (3), 2 : 0 Stojanovič (82). Ru- meni kartoni: Pelcl, Mauko; Urbanč. Farmtech Veržej: Andrejč, Vukliše- vič, Polajžer, Pelcl, Hotič, Hodnik (Do- mjan, 85), Vinkovič, Zahovič (Kavaš, 72), Karnet, Stojanovič, Mauko (Trste- njak, 59). Krško: Zalokar, Turk, Petric, Barko- vič, Vodeb (Kožar, 46), Babnik (Vrčko, 67), Slivšek (Bučar, 77), Sikošek, Ur- banč, Dvorančič, Jakolič. Petarda, ki so jo oslabljeni nogome- taši Veržeja doživeli v prejšnjem kro- gu v Radomljah, na igralcih očitno ni pustila večjih posledic. Zaradi ene tek- me prepovedi, ki si jo je prislužil v Ra- domljah, na domači klopi ni bilo Zlat- ka Gaborja, zato je ekipo vodil Robert Sunčič. Domači nogometaši so se hitro znašli v rezultatski prednosti, že v tretji minuti srečanja pa je Vinkovič v kazen- skem prostoru našel osamljenega Za- hoviča, ki ponujene priložnosti ni za- pravil. Domači igralci bi lahko v prvem polčasu svojo prednost povišali prek Zahoviča in Stojanoviča, medtem ko je bilo Krško nevarno predvsem prek Dvorančiča, ki pa iz dveh priložnosti ni uspel matirati domačega vratarja. V nadaljevanju so se domači igralci v želji po ohranitvi vodstva postavili nekoliko bolj defenzivno in čakali na svojo priložnost iz protinapadov. Go- stje si ob jalovi premoči niso ustvari- li resnejših priložnosti za zadetek, vse dvome o zmagovalcu pa je z zadetkom v 82. minuti razblinil Stojanovič, ki je naprej pretental gostujočega branil- ca, nato pa v dvoboju z vratarjem žogo poslal v mrežo. V igri Veržeja je po uvodnih dveh srečanjih opaziti neko- liko več kemije med igralci, prav tako pa moštvo deluje čedalje bolj homoge- no. Veržej je trenutno na petem mestu z devetimi točkami, v naslednjem kro- gu pa imajo proti Šenčurju priložnost, da se še nekoliko bolj usidrajo v zlati sredini lestvice. Smiljan Kuhar teden v številkah Golf Odprti jesenski turnir GM M. Toplice (32 golfistov) - bruto: 1. Jan Hriber- nik (Sl. Konjice), 31; ženske: 1. Marta Šbiil (M. Toplice), 20. Neto, skupina A: 1. Franci Nadles (Diners), 43, 2. Viktor Šbiil (M. Toplice), 37. Skupina B: 1. Ahac Šimundič (M. Toplice), 36, 2. Boris Ma- lek (Sl. Konjice), 33. Ženske: 1. Eržebet Tobi Vereš, 33, 2. Judita Bencik (obe M. Toplice), 30. Najdaljši udarec: Jan Hri- bernik (284 m) in Marta Šbiil (163 m). Najbližji zastavici: Borut Benko (M. To- plice), 147 cm. Zadnje kolo Pomurske lige - bruto: 1. Miks M. Sobota, 2. Reflex G. Radgo- na, 3. Vigros Puconci. Neto: 1. Vigros, 2. Reflex, 3. Miks. Posamično, bruto: 1. Boštjan Kous (Reflex), 2. Ljubomir Ko- loša (Miks), 3. Srečko Belec (Vigros). Neto: 1. Tatjana Puklavec (Elektro), 2. Bernarda Barbarič, 3. Boštjan Kous (oba Reflex). Pikado V soboto ob 17. uri se obeta v Brizgal- na baru v Vanči vasi zanimiv turnir z veliko udeležbo tekmovalcev od blizu in daleč. Pripravil Milan Jerše www.vestnik.si | e: vestnikOvestnik.si šport 19. septembra 2013 | Vestnik | 23 Teden borilne veščine kickboxing v Murski Soboti Odlična promocija športa Skoraj 200 udeležencev na 11 treningih spoznalo uveljavljene trenerje, ki so jih naučili veliko novega Kickboxing klub Murska Sobota je or- ganiziral ob sodelovanju Kickboxing zveze Slovenije v telovadnici TVD Partizana promocijo te borilne ve- ščine. V ta namen so pripravili teden kickboxinga, ki je potekal od minule- ga ponedeljka do sobote, za vse ude- ležence pa so pripravili brezplačne treninge z najboljšimi slovenskimi trenerji. Prvi dan je treninge vodil najuspe- šnejši tekmovalec v full contactu Gre- gor Stračanek, standardni član repre- zentance, večkratni državni prvak, osvajalec medalj na največjih tekmo- vanjih in mednarodni prvak Nemčije WAKO Pro. Uvodni trening je bil pri- lagojen bolj tehničnemu delu, kjer so se eni šele spoznavali s tem špor- tom, drugi pa so le dopolnili prido- bljeno znanje. Naslednji trening pa je bil namenjen vsem, ki imajo za sabo že nekaj izkušenj pri ukvarjanju s kickboxingom. Udeleženci so bili zelo zadovoljni, kar velja tudi za Gre- go, ki jih je pohvalil in poudaril, da v klubu dobro delajo. Zahvalil pa se jim je tudi za povabilo in si zaželel še več takšnih skupnih treningov in sodelo- vanja s klubi, kjer je mogoče izmenja- ti izkušnje, spoznavati in se družiti v prijetnem vzdušju z novimi ljudmi, s katerimi se bodo kasneje tudi sreče- vali na tekmovanjih. V naslednjih dneh so to čedalje po- pularnejšo borilno veščino predstavi- li že uveljavljeni gostujoči in domači trenerji. To so bili: trener KBK Mur- ska Sobota David Žibrat, reprezentant v light contactu, trikratni državni pr- vak in zmagovalec svetovnih poka- lov, Tomaž Barada, petkratni svetov- Nazoren prikaz hitrih gibov in vaj za moč, ki so odločilnega pomena na tekmovanjih. FOTOGRAFIJA KRISTJAN RITUPER ni in šestkratni evropski prvak, ki se je upokojil leta 2004 z WAKO rekordom 84 zmag in brez poraza, Tomo Kološa, trener KBK Murska Sobota, večkratni državni prvak, evropski podprvak in zmagovalec mednarodnih turnirjev, ki se je kot tekmovalec z izjemni- mi uspehi upokojil lani, Vid Kajtna, član reprezentance v light contactu, in Aleš Zemljič, trikratni evropski pr- vak, svetovni podprvak, zmagovalec svetovnih pokalov in trener pri Bara- da Sportu. Marsikateri trening je bil že povsem tekmovalni, saj je bil poudarek na gi- banju in hitrem tempu s kratkimi od- mori med vajami, kot je v resnici na tekmovanju. K temu je treba dodati še specialne vaje za moč. Udeleženci treningov, namenjenih tako tistim, ki so se s to športno zvrstjo srečali pr- vič ali pa že tekmujejo, so s takim na- činom dela vsekakor veliko pridobili za uspešno nadaljevanje svoje športne kariere. Morda pa bo marsikomu med njimi, podobno kot legendi tega špor- ta Tomažu Baradi, v življenju prinesla veliko prelomnico in prepoznavnost po vsem svetu. Milan Jerše 60 let nogometa v Bakovcih Tudi v prihodnje vidna vloga Na turnirju mlajših selekcij slavila ekipa Mure - Člani Bakovec remizirali z veterani Olimpije V Bakovcih so v preteklih dneh zazna- movali 60-letnico delovanja nogome- tnega kluba. V okviru prireditve so se med seboj na turnirju pomerili nogo- metaši do devetega leta starosti. Naj- uspešnejša je bila ekipa Mure, za njo pa so se zvrstili vrstniki iz Bakovec, Čarde in Veržeja. Mladi nogometaši pa niso bili edini, ki so se podili po zelenici bakovskega igrišča. V prijateljskem obračunu so se pomerili tudi domača ekipa ŠNK Bakovci in veterani Olimpije. Zanje je zaigralo nemalo nogometašev, ki so v slovenskem prostoru pustili svoj pečat. Gledalci v Bakovcih so tako na delu med drugim videli Aleša Čeha, Nihada Pejkoviča, Janija Pateja in Din- ka Vrabca. Vse navzoče je s svojim pri- hodom razveselil tudi trener sloven- ske nogometne reprezentance Srečko Katanec, ki si je vzel čas za svoje obo- ževalce, jim namenil kakšen avtogram in se z njimi tudi fotografiral. Ker na slovesnostih, kot je ta, brez govorov ne gre, je zbrane nagovori- la Nives Cajnko, predsednica krajev- ne skupnosti, ki je poudarila, da so na svoj nogometni klub še kako po- nosni. Bakovci so pred časom zaigra- li tudi v drugi slovenski ligi, sama pa verjame, da trenutno vodstvo kluba opravlja dobro delo. »Bakovci so ve- dno igrali pomembno vlogo v pomur- skem in slovenskem nogometu. Verja- mem, da gredo stvari v pravo smer, in Predsednik kluba Dejan Flegar: »Bakovci so vedno igrali pomembno vlogo v pomurskem in slovenskem nogometu.« FOTOGRAFIJA SMILJAN KUHAR zagotovo bo naš klub tudi v prihodnje igral vidno vlogo,« dodaja Cajnkova. Predsednik kluba Dejan Flegar se je ob tej priložnostni zahvalil vsem do- sedanjim predsednikom kluba in jim podelil zahvalne plakete, s simbolič- nimi darili pa so se v klubu zahvalili tudi vsem sponzorjem in ljudem, ki so do zdaj pomagali pri razvoju nogome- ta v Bakovcih. Smiljan Kuhar Nogomet Seminar za trenerje Mlade Beltinčanke slavile na tekmi proti Krimu Člani ODNT Lendava in DNT Murska Sobota so se udeležili osrednjega izo- braževalnega seminarja nogometnih trenerjev v Ljubljani, ki se ga je ude- ležilo 650 trenerjev iz vse Slovenije. Med njimi je bilo 23 lendavskih in 32 soboških nogometnih trenerjev. Prak- tični del treninga so prikazali dijaki nogometne gimnazije iz Ljubljane. Vodja predavanja je bil Milan Mikla- vič, direktor vseh slovenskih repre- zentanc, ki je predaval na temo Pre- tok žog in ustvarjanje igre. 4. krog članskega pokala MNZ Len- dava: Kapca - Hotiza 1: 3 (Pleh; Gyor- koš 3), Virs Bistrica - Turnišče 1: 2 (Žugelj; Koznicov, Jakšič), Črenšovci - Odranci 1: 2 (Kolarič; Botjak 2), Po- lana - Nafta 1903 0 : 5 (Karlovčec in Vordš po 2, Zagorec). 5. krog 1. MNL Lendava: Turnišče - Črenšovci 1: 3, Polana - Virs Bistrica 1:2, Panonija Gaberje - Hotiza 0 :1, Permanens Kobilje - Dobrovnik 2 :1. Vrstni red: Virs Bistrica in Črenšovci po 12, Turnišče 7. 4. krog 2. MNL Lendava: Zvezda Do- lina - Olimpija Dolga vas 1: O, Žitkov- ci - Čentiba 1: 4, Veterani Turnišče - Nafta veterani 1: 1, Kapca - Graničar 3 :2, Mostje - Renkovci 1: 0, prosta Ne- delica. Vrstni red: Nedelica in Kapca po 9, Nafta veterani 8. 4. krog 1. MNL M. Sobota: Serdi- ca Kl. Šinko - Tišina-Partizan 4: 0, GMT Bogojina - Slatina 0 : 3, Kema Puconci - Gančani 0 : 0, NŠ Mura - Niros Cankova 3 : 1, Agua Ižakovci - Lesoplast Križevci 3 : 2, ŠNK Bakovci - Hodoš 4 :1, Šalovci - Goričankal: 4. Vrstni red: Kema Puconci in Ser- dica Kl. Šinko po 10, ŠNK Bakovci in NŠ Mura po 8. 2. krog 2. MNL M. Sobota: Rotunda - Pušča 5 : 4, Apače - Lipa 1: 2, Do- kležovje - Radgona 1: 3, Roma prosta. Vrstni red: Radgona 6, Pušča, Roma, Lipa in Rotunda po 3. 4. krog lige deklet U-17: Krim - Te- leing Pomurje Beltinci 1: 8 (Kolbl in Šiftar po 2, Godina, Legenič, Horvat, Nemec). Vrstni red: Teleing Pomur- Minuli konec tedna so z odlično predstavo nadaljevale tudi igralke selekcije U-17 ŽNK Teleing Pomurje Beltinci, ki so ljubljanskim vrstnicam v gosteh nasule kar osem zadetkov. je Beltinci in Rudar Škale po 12, Ma- ribor 9. 5. krog 2. SML/SKL vzhod: Nafta 1903 - Aha Emmi Bistricaa 7:3in1: 5, Jarenina - Farmtech Veržej1:2in 4 :1. Vodi Poli Drava (24), 5. Farmatech Veržej (15), 10. Nafta 1903 (9). 8. krog lige U-15 vzhod: Krško - Farmtech Veržej 3 : 0. Vodi Maribor Branik (24), 6. Farmtech Veržej (15). Milan Jerše www.olympic.si V soboto, 21. septembra, ob 16.30 v ŠRC Predanovci: 11. Triglavov tek za pomurski pokal in humanitarni tek. Organizator: atletska sekcija ŠK Triglav Predanovci. Informacije: 041 769 528, Vitomir Fujs, www.hk-triglav.com, sk.triglav siol.net. Več informacij o prireditvah in vadbi na www.migajznami.si, kjer lahko tudi vpišete svojo prireditev ali vadbo. kdaj, kaj, kje Sobota Ob 16. uri kvalifikacijski turnir 7. sku- pine za uvrstitev na EP deklet do 19 let, Odranci: Italija - Slovenija, Beltin- ci: Poljska - Albanija. Ob 16. uri tekma 6. kroga 1. MNL Len- dava: Črenšovci - Permanens Kobi- lje. Ob 16. uri tekmi 5. kroga 1. MNL Mur- ska Sobota: Tišina-Partizan - NŠ Mura, Slatina - Serdica Kl. Šinko. Nedelja Ob 10.30 tekma 5. kroga 3. SNL vzhod: Rakičan - Tromejnik G-Sukič. Ob 16. uri tekme 6. kroga 1. MNL Len- dava: Virs Bistrica - Hotiza, Dobrov- nik - Panonija Gaberje, Polana - Tur- nišče. Ob 16. uri tekme 5. kroga 1. MNL Mur- ska Sobota: Niros Cankova - Šalovci, Gančani - GMT Bogojina, Lesoplast Križevci - Kema Puconci, Hodoš - Agua Ižakovci, Goričanka - ŠNK Ba- kovci. Ob 16.30 tekme 5. kroga 3. SNL vzhod: Avto Škafar Beltinci - Avto Rajh Lju- tomer, Čarda Martjanci - Dravinja Ko- stroj, Grad - Nafta 1903. Ponedeljek Ob 16. uri kvalifikacijski turnir 7. sku- pine za uvrstitev na EP deklet do 19 let, Odranci: Italija - Albanija, Beltin- ci: Slovenija - Poljska. Četrtek Ob 16. uri kvalifikacijski turnir 7. sku- pine za uvrstitev na EP deklet do 19 let, Odranci: Albanija - Slovenija, Bel- tinci: Poljska - Italija. Namizni tenis Visok poraz Keme II Drugo moštvo Puconča- nov klonilo proti Iliriji V vnaprej odigranem srečanju 2. kola 1. SNTL za člane je v Murski Soboti fa- vorizirana ljubljanska Ilirija, za katero igra tudi nekdanji igralec NTK Sobo- ta Tomaž Roudi, doma iz Črenšovec, la drugo ekipo puconske Keme. Edini, ki bi gostom lahko odvzel točko, je bil Gorazd Horvat, vendar je v dvoboju z Dejanom Stojanovičem po zmagi v pr- vem nizu nekoliko popustil in naspro- tniku dovolil, da je naslednje tri nize dobil na 6, 9 in 8. Zaradi mednarodne- ga prvenstva Hrvaške za mladince in mladinke, ki je potekalo v Varaždinu, pa je ljubljanska Olimpija preložila svoj dvoboj s prvo ekipo puconske Keme na 20. september ob 18. uri. Izidi: Kema II Puconci - Ilirija Lju- bljana 0 : 5 (Zelko - Tvrtkovič 0 : 3, G. Horvat - Stojanovič 1: 3, Pelcar - Ro- udi 0 : 3, G. Horvat - Tvrtkovič 0 : 3, Norčič - Roudi 0 : 3), Olimpija - Kema I Puconci preloženo, Mengeš - Ptuj 5: 0, Letrika Vrtojba - Zavarovalnica Ma- ribor 3 :5, Krka - Tempo Velenje 5:0. Vrstni red: Ilirija, Krka in Zavaroval- nica Maribor po 6. M. J. 24 | Vestnik | 19. septembra 2013 preprosto (ne)običajno www.vestnik.si | e: vestnikOvestnik.si Oblaki kot navdih Tudi za jope - Oranžna, rdeča in modra se ne umikajo Vreme se spreminja, kar mnogokrat opazujemo skozi premik oblakov. Oblika oblakov je vedno nekoliko dru- gačna; celo njihova barva se spremi- nja z različnim zornim kotom. Nekaj tako neulovljivega je prijeten puhast navdih. Moda ga pokaže na več nači- nov, eden izmed njih je v jopah. Jope s puhom Nekaj volumnov se kaže skozi dam- sko silhueto in skozi sproščene lini- je oblačenja. Tokrat so poudarjeni ra- mena in rokavi. Taka modna silhueta se zelo lepo poda visokim in suhim postavam, a tudi majhne bodo našle nekaj zase. Morda ne gre pretiravati z volumni in morda lahko izberemo nekoliko tanjšo tkanino. Jope v obliki oblaka Eden izmed kompromisov v tokra- tni modi so brezrokavniki, ki so zares nekoliko drugačni. Linija sledi obla- ku, a se pametno uskladi s funkcio- sam. nalnima odprtinama za rokave. Kot pika na i je kapljica, ki po obliki sle- di ključu na zadrgi. Ko si odpenjamo jopo, se zdi, da je začelo deževati, saj kapljica potuje navzdol. Jesenske barve Nekoliko več je opaziti oranžne barve, ki je s svojim rjavkastim pod- tonom postala nekoliko moška. Rde- ča je živahna in zamolkla, modrikasti toni z bazenov pa se nekako nočejo umakniti. Vztrajajo pri večernih toa- letah, kjer se zdi, da lahko vse naen- krat postanemo ribe. Tatjana Kalamar Morales privlačno Počivalniki Pisani in mehki - S seboj nosijo tisoč zgodb Vsi radi počivamo. Tudi naši najmlaj- ši, čeprav se zdi, da bi brez kontrole kar naprej tekali sem in tja. Kulturo bivanja enostavno vzljubijo, če jo lah- ko posnemajo in si pri tem še kaj do- mislijo. Barve in materiali Naše dnevne sobe ponavadi niso pretirano barvite, najbolj barviti ele- lov, ki se čistijo hitro in se tudi hitro posušijo. Je že res, da bi najraje ime- li vse iz bombaža in po možnosti še vse oprali v pralnem stroju, a žal ni vedno tako. Dobra stran tehnološko obdela- nih materialov je ta, da njihova kako- vost velja, in to na način, ko nam daje funkcionalne elemente. Obstajajo ka- kovostni naravni materiali, a žal tudi ment je vključena televizija. Toliko bolj se potem malčki vrtijo tam, kjer ni zaželeno. Lahko pa imajo neki po- čivalnik, ki je prenosljiv, se iztegne in morda postane majhno ležišče. Okrog njega si lahko domislijo tisoč in eno zgodbo. Predstava se lahko začne to- liko hitreje, če je okrog njih še kaj bar- vitega. Tudi v barvitih počivalnikih je lahko skrita povsem nova zgodba. Tehnološko poobdelani poliestri so danes eden izmed tistih materia- taki, ki ob prvem pranju popolnoma razočarajo. Materiali za zofe, počival- nike in podobno morajo imeti trdno vezavo, morajo pa imeti tudi zadosti debelo nit z dobro pretržno vredno- stjo. Pri izbiri materiala ne pozabimo na otip, saj nas bo ta božal vsakič, ko se usedemo. Funkcija naj si podaja roko z obli- ko. Lep počivalnik ne potrebuje vsega prostora le zase. Tatjana Kalamar Morales Pomurske lekarne razkrivajo zdravilne skrivnosti Antitrombotiki Raznolika zdravila - Rečemo jim tudi »za redčenje krvi« Nekateri antitrombotiki zavirajo zle- pljanje krvnih ploščic (trombocitov) in tako preprečujejo nastanek krvnih strdkov. Med te spada acetilsalicilna kislina v nižjih odmerkih, dipiridamol, klopidogrel, prasugrel in tiklodipin. Drugi, ki jih imenujemo tudi antiko- agulanti, zavirajo dejavnike strjevanja krvi in na ta način preprečujejo nasta- nek strdkov v krvi (tromboembolij) ali zmanjšujejo že nastale. Med te spada- jo dabigatran, rivaroksaban in varfa- rin. Nekatera antitrombotična zdravi- la, kot so heparini, moramo injicirati pod kožo, medtem ko večino drugih lahko zaužijemo skozi usta. Čeprav se običajno bolnik, ki jih uporablja, ne počuti nič drugače, pa so zanj zelo, lahko rečemo kar življenj- sko pomembni. Zdravnik mu je zdra- vilo predpisal, saj je ocenil, da obstaja povečano tveganje za nastanek krvnih strdkov. S tem preprečimo številne ne- želene posledice. Če namreč krvni str- dek zaide v žile v možganih, je lahko posledica možganska kap. Kot posle- dica zamašitve žile, ki prehranjuje srce s krvnim strdkom, lahko nastane srč- ni infarkt. V pljučih je posledica pljuč- na embolija, v spodnjih okončinah pa globoka venska tromboza. Gre za re- sna stanja, ki pogosto ogrožajo življe- nje, zato je zelo pomembno, da bolnik, ki mu je zdravnik predpisal tako zdra- vilo, to uporablja redno in pravilno. Obenem se mora zavedati možnosti pojava krvavitev. Priporočamo izogi- banje okoliščinam, kjer bi lahko padli ali se kako drugače poškodovali, saj bi lahko prišlo do hujših krvavitev. Pri antitrombotikih svetujemo, po- dobno kot drugih zdravilih, primer- no ravnanje z zdravili, kot je ustrezno shranjevanje zdravila (primerne raz- mere, nedostopnost otrokom), redna uporaba zdravil ipd. Čeprav prihajajo nekatere nove učinkovine, pa ostaja varfarin, predvsem zaradi spremljanja učinkovitosti in možnosti uporabe an- tidota ob prevelikem odmerku, pogo- sto uporabljeno zdravilo. Varfarin ima nekatere posebnosti, zato vam svetuje- mo, če uporabljate to zdravilo, da: JL BGOMURSK E LI LE K ARNE - redno hodite na laboratorijske kon- trole, kjer vam izmerijo čas strjeva- nja krvi (INR) in na podlagi tega do- ločijo ustrezen odmerek zdravila, « zdravilo redno odmerjajte, a hkrati ne podvajajte odmerka, če katerega izpustite, « pazite na uravnoteženo uživanje hrane, ki vsebuje veliko vitamina K (zelenjava), « se izogibate pitju alkoholnih pijač, - zobozdravnika ali zdravnika pred načrtovanim posegom seznanite, da uporabljate zdravilo, ki vpliva na strjevanje krvi, « se pred uporabo zdravil ali drugih izdelkov, kot so prehranska dopol- nila, prepričate o varnosti kombina- cije, saj vstopa varfarin v številne in- terakcije. Ne glede na to, katero zdravilo za preprečevanje nastanka krvnih strd- kov uporabljate, vam svetujemo, da se obrnete na zdravnika, če opazite nena- vadne krvavitve, kot je kri v urinu ali blatu, če izkašljate ali izbruhate kri, opazite nepojasnjene hujše podplutbe ali spremembe barve kože, se vam po- javljajo pogostejši glavoboli, omotica, ponavljajoče krvavitve iz nosu ali hujša menstrualna krvavitev kot običajno. Za vsako izmed omenjenih zdravil obstaja- jo tudi posebna navodila, kako ravnati z njimi, priporočila ali previdnostni ukre- pi, zato se o tem pogovorite z zdravni- kom ali lekarniškim farmacevtom. Bojan Madjar, mag. farm. z našega štedilnika Ohrovtova rulada s piščančjim mesom in paprikovo omako 800 g ohrovta, 1 čebula, 200 g piščan- čjih prsi brez kože, 2 stroka česna, 1 suha žemlja, 2 žlici sesekljanega peteršilja, 1 žlica olja, 100 g naribanega parmezana, 1 jajce, 1 rumenjak, ščepec naribanega muškatnega oreška, sol in poper. Osem velikih listov ohrovta blanši- ramo v vreli vodi in jih na hitro po- stavimo v hladno vodo, nato pa dobro odcedimo. Preostale liste narežemo na centimeter široke rezance. Čebulo in česen drobno sesekljamo, piščan- čje prsi pa narežemo na zelo drobne kocke. Čebulo in česen rahlo prepra- žimo, dodamo narezan ohrovt, sese- kljan peteršilj, solimo, popramo in dušimo v pokriti posodi približno pet minut. Ohrovt, piščančje prsi, parme- zan, namočeno žemljo, jajce in rume- njak solimo, popramo in vse sestavine med seboj dobro premešamo. Pripravljen nadev naložimo na ohrovtove liste in jih zavijemo v rula- de, ki jih zložimo na primerno luknja- sto posodo in jih nad soparo kuhamo približno dvajset minut. Paprikova omaka 3 sveže rdeče paprike, 1 strok česna, 1 manjša čebula, 1 deciliter zelenjavne osnove, pol žličke timijana in origana, pol žličke paprike v prahu, muškatni orešek. Papriko narežemo na male kocke, čebulo in česen drobno sesekljamo. Perutninsko osnovo s papriko, čebu- lo, česnom, muškatnim oreškom, ori- ganom, timijanom in papriko v prahu v zaprti posodi počasi kuhamo dobrih deset minut. Omako s paličnim me- šalnikom zmešamo in precedimo ter nalijemo na vroče krožnike, na katere naložimo pripravljene rulade. Gratinirano grozdje 800 g grozdja, rdečega in belega, 3 žlice medu, 1 palica vanilje, 250 g puste skute, 4 jajca, naribana lupina biolimone, pali- ca vanilje, 50 g sladkorja v prahu. Pečico segrejemo na 220 stopinj Cel- zija. Pripravimo globoke krožnike. Va- niljevo palico prepolovimo in očistimo sredico. Med segrejemo v ponvi in mu primešamo vaniljevo sredico. Očiščeno in oprano grozdje primešamo v med, rahlo premešamo in ga nekoliko segre- jemo ter razdelimo po krožnikih. Ru- menjake ločimo od beljakov. Rumenja- ke z desetimi grami sladkorja penasto zmešamo. Naribamo limonino lupino, dodamo skuto in vaniljevo sredico in rahlo premešamo. Iz beljakov in preo- stalega sladkorja stepemo trd sneg, ki ga prav tako primešamo skuti. Skutno maso porazdelimo po grozdju, ki ga v vnaprej ogreti pečici gratiniramo ozi- roma oskorjimo približno osem minut in vročega ponudimo. Janez Gjergjek www.vestnik.si | e: vestnikOvestnik.si preprosto (ne)običajno 19. septembra 2013 | Vestnik | 25 domače! ; K upujmo ajamčena tradicionalna posebnost EVROPSKA UNIJA. Evroj želja: REPUBLIKA SLOVENIJA v o% ; Wi (utomerski EMENTALEC povnsino slovensko | O Tam, kjer so že sedem desetletij številna srca doma ... tam, kjer cenimo le domače slovensko mleko ... in kjer velike, slastne hlebce ementalca negujemo lastnoročno, skrbno, pozorno. Sir s poreklom in tradicijo. Ljutomerski ementalec. POMURSKE MLEKARNE, d.d., LJUTOMERSKI Industrijska ulica 10, 9000 Murska Sobota SIR Že ko smo pri Mencingerjevih v Čre- šnjevcih pripravljali čemaževe štru- klje (in solato s »kosmatim« regra- tom, mmmm, gotovo se spomnite), so nam tekle sline zaradi njihovega hišnega recepta. Chef Matej Štefanec svinjski zrezek namreč pripravlja na prav poseben način: »Gostje so vedno prijetno presenečeni, še posebej tisti, ki niso iz naših krajev. Ampak ne le tujci, tudi domačini imajo radi stva- ri, ki so 'čisto navadne', a združene na nenavaden način.« Zrezek je namreč obložen s prekajenim mesom in na- devan s skuto in bučnimi semeni. »In to gre skupaj?« sem samo vprašala. Ne le skupaj, odlično se poda k bučnemu narastku! Buče so specialiteta Gotovo so še na vašem vrtu. Če ne, pa so spravljene tam, kjer je vedno zima - v zamrzovalniku. Kajti letos jihje na vrtu zraslo ... ohoho! Buč na- mreč. In Matej Štefanec, chef gostilne Mencinger, ima za vas rešitev, kako čim prej sprazniti vrt (ali zamrzovalnik) in jih uničiti na najbolj prijeten način - tako, da jih pojemo: »Vzamete lahko katero koli vrsto buče, mi imamo re- cimo hokaido. Bolje je, če ima čvrsto meso. Olupili smo jo, skuhali do meh- kega in pretlačili. Zdaj pa le še doda- mo sneg iz jajčnega beljaka, solimo in popramo, vlijemo v manjše keramične posode, ki jih lahko postavimo v peči- co ali pa v pekač in potem damo v pe- čico.« Tam naj bodo kakšnih 25 minut pri 170 stopinjah Celzija. Tako enostav- no? Nemogoče. »Ja, beljak vse drži sku- paj,« se smeje Matej, ko ga gledam kot nejeverni Tomaž, »na 30 dekagramov buče damo recimo sneg dveh beljakov. Pa imamo narastek. To je to.« Medtem ko razmišljam, da je kuhanje strašno enostavna stvar, pa to moje razmišlja- nje z naslednjim receptom pravzaprav zanika. Gre namreč za svinjski zrezek, nadevan s skuto. A še prej poklepetava, kako hvale- žne in vsestransko uporabne so buče: »Delamo lahko bučne štruklje, zavit- ke, narastke, juhe in omake. Buče so grozno uporabne,« se smeje Matej, »pa ljudje jih imajo radi, tudi otroci, saj se iz njih pripravljajo tudi sladice, strnjenke in bučni sladoled.« »Včasih so rekli, da so buče le za prašiče,« se spomni babica Marija, »danes pa - ve- ste kaj vse se iz tega pripravlja! Čuda jedi in kako jih imamo radi! Buče so specialiteta. Sploh za kakšne tuj- ce, ne morejo verjeti, kako dobre so lahko bučne juhe ali sladica, nareje- na iz buče. Da o tem, kako zdrave so, ne razpravljamo. Poleg tega pa je hra- na iz buč tudi zelo lepega videza, take lepe barve ...« Svinjina z lokalnimi dodatki No, od barv pa h »konkretnemu«. Svinjski zrezek, nadevan s skuto. Gre za recept te gostilne, saj si ga je izmi- slil Matejev oče: »Malo se moraš po- globiti in nekajkrat prej preizkusiti,« mi razlaga, ko ga vprašam, kakšne ve- ščine so potrebne za to, da kuhaš po čisto svojem, lastnem receptu, »vaja pač dela mojstra.« A tudi brez vaje bo šlo, prepričajte se z lastnim jezi- kom, ne bo vam žal. Potrebujete svinj- ske zrezke, rezine prekajenega mesa, skuto, bučno seme in malo drobtin za paniranje. Matej: »Zrezek solite in poprate. Na eno stran bomo dali naj- prej rezino prekajenega mesa, nato nadev, na koncu pa ga bomo preložili med okuse po ..' Bučni narastek in nadevan svinjski zrezek a la Mencinger Buč je letos zraslo, da ni za povedati - Narastek je enostaven, a slasten - Zraven pa nekaj »konkretnega«: svinjski zrezek s prav posebnim nadevom Matej Štefanec in babica Marija, v enem od prihodnjih Vestnikov pa njena specialiteta, kisla žiipa. FOTOGRAFIJE MATEJ FIŠER "Svinjski zrezek v prerezu, pod njim bučni narastek in ocvrli. Skuto za nadev pripravimo tako, da jo najprej pretlačimo, nato dodamo malo česna, sesekljano buč- no seme, bučno olje, za večjo gostoto pa malo pšeničnega zdroba. Na koncu pa še nekaj beljaka, da spet vse sku- paj poveže.« Pa enote? »Za eno ose- bo recimo 100-gramski zrezek, ki ga obložimo z rezino prekajenega mesa. Za nadev na vsak zrezek veliko žli- co pretlačene skute, prav tako žlico sesekljanih bučnih semen, stisnjen strok svežega česna, žličko pšenič- nega zdroba, majčkeno bučnega olja in majčkeno beljaka. Saj boste dobi- li občutek - vse se mora držati sku- paj.« Nato Matej ta zrezek še panira in počasi ocvre: »Meso lepo prepogne- mo in ga paniramo: najprej povalja- mo v moki, lepo stisnemo na robovih, nato v jajcu, pa še v drobtinah, v kate- re prav tako nasekljamo bučna seme- na. Nato ga počasi ocvremo. Da ne bo znotraj še surov, ga v olju na zmernem ognju cvremo najmanj 15 minut.« Zrezek je definitivno kreacija. Ma- tej Štefanec: »To je recept mojega oče- ta. On je bolj za eksperimente in se je bolj poglobil v to, kakšni okusi gredo skupaj, kaj storiti, da masa ne bo lezla iz zrezka... Prav zato je recimo zraven beljak ... Tako da je ta zrezek že kar nekaj let zaščitni znak naše gostilne.« Na moje vprašanje, kako najti »svoj recept«, pa le zamahne z roko, kot da je to najbolj enostavno in čisto samo po sebi umevno: »Eh, vzameš lokal- ne sestavine, dodaš eno, dodaš dru- go, povežeš v eno jed in to je to.« No, da, sliši se enostavno, to že, a teorija je eno, praksa pa... Sicer pa dokler ne poskusiš, ne veš, zato - veselo popri- mite za kuhalnico in dober tek! Vida Toš 26 | Vestnik | 19. septembra 2013 turizem www.vestnik.si | e: vestnikOvestnik.si Povabilo za konec tedna: Bogojina, Ivanci Plečnikova bela golobica vabi Rousova kapelica in Šadlov mlin pri Ivancih - Pohod Po poteh kulturne dediščine do Bukovnice Sosednji vasi Ivanci in Bogojina se raz- tezata na območju, ki vključuje tri pre- kmurska območna poimenovanja od nižinskega Ravenskega in Dolinskega do hribovitega Goričkega. Obiskovalce v te kraje pot pripelje tako z izvoza z avtoceste pri Ganča- nih, od koder pelje cesta med travniki in gozdom Hrašica, kakor tudi iz smeri Moravskih Toplic in Dobrovnika. Na to območje prihaja vse več turistov, med njimi tudi takih, ki se odpravijo iz na- ših turističnih središč s kolesi. Mnoge obiskovalce pot popelje do bogojinske cerkve, katere okrogli zvonik lahko vi- dimo ob lepem vremenu že od daleč, iz nižine. Haukove poslikave kapelice na Ivancih Naselje Ivanci leži na območju med potokoma Ledava in Lipnica. Krajani so se tudi letos obiskovalcem predstavili pred dvema tednoma v najlepši luči na prireditvi Zelenjadarski dan, ki jo pri- pravlja društvo za ohranjanje naravne in kulturne dediščine Selenca v okviru Košičevih dni. Prireditev so prvič orga- nizirali, kot je povedal predsednik dru- štva Marko Horvat, pred desetletjem, ko so se ob ureditvi namakalnega sistema kmetje v kraju lotili pridelave zelenjave. Prireditev vključuje ob razstavi zelenja- ve, ki jo pridelajo na okoliških njivah, še razstavo jedi iz zelenjave, tako tradici- onalnih kakor tudi sodobnejših, oboje pa spada v sodobno zdravo prehrano. Tematska vaška prireditev je v desetih letih, odkar jo organizirajo, vključevala še predavanja o pridelavi zelenjave in jedeh iz zelenjave ter druženje domači- nov z gosti z drugih območij Slovenije in tujine. O domačih jedeh iz zelenjave so izdali tudi knjigo receptov. Na Ivancih sta dve vaški središči, eno je ob novi kapelici Janeza Krstnika, v njej pa je poslikava Kristusovega krsta v reki Jordan akademskega slikarja Šte- fana Hauka. Drugo vaško središče pa je ob gasilskem domu. Ob Ledavi je ohra- njen Šadlov mlin, ob poti med Ivanci in mlinom pa je sredi njiv Rousova kapeli- ca, ki so jo obnovili. Ob cesti med Ivan- ci in Bogojino je gramoznica, za katero krajani obeh vasi načrtujejo, da bi jo ne- kega dne uredili po vzoru Avstrijcev in jo uporabljali za turistične namene. Večji del slikovitega naselja Bogojina se razteza ob cestni povezavi Murska Sobota-Lendava pod vinogradniškimi hribi, ki so jih poimenovali Vršič. Sever- no od naselja so odkrili rimske gomile, kar priča o življenju ljudi že v rimskem času. Kraj je bil v preteklosti pomemb- no šolsko, kulturno in župnijsko sre- dišče, zato so tudi župnik Jože Baša in krajani povabili arhitekta Jožeta Plečni- ka, da je naredil načrt za gradnjo nove cerkve Gospodovega vnebohoda, ki je danes eden največjih umetnostnih spo- menikov sakralne arhitekture v Slove- niji. Plečnikova cerkev že od daleč pri- tegne pozornost obiskovalcev, njegovo mojstrstvo pa potrjuje vključitev stare gotske cerkve v zasnovo nove in izdel- kov mojstrov domače obrti - lončar- stva, ki so okrasje na stropu in ob glav- nem oltarju. Ob impozantni stavbi v lepo urejenem naselju je še vrsta drugih kulturnih in zgodovinskih zanimivosti, med drugim je na vrhu Vršiča kapelica, zgrajena leta 1829, v vasi pa so tudi ver- ska znamenja, kot sta Amerikanski križ in Smejev leseni križ. Spomin na predelavo lanu Obiskovalci si lahko zanimivosti kra- ja in okolice ogledajo tudi na pohodu po Poti kulturne dediščine, ki se začne pri Plečnikovi cerkvi in pelje do nase- lja Bukovnica, na poti pa si ogledajo še kapelico sv. Vida ob Bukovniškem jeze- ru, Filovski gaj in drugo. Pohod je Turi- stično društvo Bogojina organiziralo ta konec tedna. Predsednik društva Jože Puhan je povedal, da je Plečnikova cer- Plečnikova cerkev je ena najbolj obiskanih turističnih znamenitosti v Sloveniji. Vsako leto v kraju likovno društvo Li- kos iz Murske Sobote organizira likovno kolonijo, na kateri je nastalo že veliko likovnih del s tematiko kulturnih zna- menitosti ter naravnih lepot kraja in okolice, od Plečnikove bele golobice do cimpranih hiš v Filovcih. Na Turistični kmetiji Puhan imajo zbrane tudi stare knjige Jožefa Košiča, škofa Jožeta Smeja in drugih avtorjev, ki izvirajo iz Bogojine ali so pisali o tem kraju. Razstavljeni pa so tudi zborniki, ki so nastali v okviru Košičevih dni, ki jih organizirajo že 25 let. V zbirki so še stare knjige o vinogra- dništvu in vinoreji ter dokumentacija iz prve polovice prejšnjega stoletja. Obiskovalci se lahko ob obisku kra- ja okrepčajo v več gostinskih lokalih, ki ponujajo napitke, domača hrana pa je na voljo na treh turističnih kmeti- jah ob koncu tedna. Ob turistični kme- Na Zelenjadarskem dnevu na Ivancih se vsako leto izkažejo gospodinje iz kraja z razstavo jedi iz zelenjave. FOTOGRAFIJE JOŽE GABOR kev tudi po statističnih podatkih ena izmed najbolj obiskanih turističnih in kulturnih zanimivosti v Sloveniji, zato bi želeli urediti tudi muzejsko zbirko o Plečnikovem delu v Pomurju: »Ohra- njeni so tudi njegovi načrti, kijih je ri- sal ob pogovoru z domačini. Radi pa bi izdali tudi zloženko, na kateri bi pred- stavili ob Plečnikovi cerkvi še vsa dru- ga nabožna znamenja in jih povezali v Baševo pohodno pot. V prihodnje bi radi tudi bolje raziskali predelavo lanu, po kateri so bili krajani prav tako zna- ni. V spomin na to vsako leto pripra- vimo prireditev, na kateri predstavijo predelavo lanu, letos pa so prikazali tudi tkanje. Člani društva skrbimo tudi za bogojinski ograček, v katerem raste okrog 130 različnih vrst zelišč, dišavnic in tudi drugih cvetlic.« tiji Jožeta Puhana sta to še turistični kmetiji Gutman-Zver in Franca Puha- na. Te običajno gostijo skupine, največ je gostov iz Prekmurja, pridejo pa tudi z drugih območij Slovenije in kakih de- set odstotkov iz tujine. Ob domači hra- ni, kot so bograč, prekmurska gibanica in bujta repa, jim ponujajo še vina iz okoliških vinogradov. Jože Gabor turistične prireditve Selo - V petek in soboto, 20. in 21. sep- tembra, bo pri romanski rotundi de- seta prireditev Liijpanje kukorce - lič- kanje koruze, ki jo organizira Pevsko društvo Selo. V petek ob 15. uri bo pri- kaz trganja, v soboto ob 18. uri pa lič- kanja koruze, kot so to počeli nekoč, in druženja ob tem opravilu. Turnišče - V petek, 20. septembra, ob 17. uri bo v Jeričevem domu priredi- tev Večer ljudske pesmi in plesa, na kateri bo nastopilo dvanajst pevskih in folklornih skupin z obeh bregov reke Mure. Lendava - V petek, 20. septembra, ob 13. uri bo v avli Medgeneracijske hiše Sofija (Glavna ulica) Stojnica vrtičkar- jev s ponudbo ekoloških pridelkov in dobrotami domačih pridelovalcev. Gornja Radgona - V petek, 20. septem- bra, med 8. in 12. uro bo na ploščadi pred Ljudsko univerzo Kmečka tržni- ca s ponudbo pridelkov kmetovalcev iz okoliških krajev in izdelkov ljudske obrti. Kmečka tržnica bo vsak petek v septembru. Beltinci, Odranci - V soboto, 21. sep- tembra, ob 13. uri bo prvi Kros ob po- toku črncu, ki ga organizira DKU v sodelovanju z občinama Beltinci in Odranci. Start kolesarjenja z 18-kilo- metrsko progo bo pri ribiškem domu v Beltincih, start za tekače na progi, dolgi osem kilometrov, pa bo pri mli- nu v Odrancih. Jeruzalem - V soboto, 21. septembra, med 14. in 19. uro bo prireditev Jeru- zalem vabi s kulturnim programom, vinskimi degustacijami in tržnico ku- linaričnih dobrot. Organizatorja sta Klub prleških babic in LTO Prlekija Ljutomer. Beltinci - V soboto, 21. septembra, ob 8. uri se bo začel pri trgovini Mercator ornitološki izlet po beltinskem par- ku, ki ga organizira Pomurska sekci- ja Društva za opazovanje in preuče- vanje ptic Slovenije. Izlet po parku bo vodil Branko Bakan, ki bo predstavil tudi drevesa iz časa grofa Zhichyja in tudi ptice, kot so zelena in črna žolna, mala uharica, vodomec in druge. Ljutomer — V soboto, 21. septembra, ob 9. uri bo ga Glavnem trgu Turistična tržnica v organizaciji Lokalne turi- stične organizacije Prlekija Ljutomer s ponudbo izdelkov ljudske obrti in domačih dobrot. Martjanci — V ponedeljek, 23. septem- bra, ob 18. uri bodo v vaškem domu ustvarjalne rokodelske delavnice, ki jih bo Turistično društvo Martin Mar- tjanci organiziralo vsak ponedeljek. Grad - V središču vasi Grad je na ogled doživljajski park Vulkanija. V okolici kraja je pred tremi milijoni leti bruhal zadnji vulkan na območju današnje Slovenije. V doživetje in predstavitev vulkanov so vključili sodobno tehno- logijo. Park je odprt od torka do nede- lje med 10. in 18. uro. Mele - Septembra je v Floristiki Kurbus na ogled razstava kompozicij v cvetju na temo Svetopisemske podobe. Moravske Toplice - Vsak četrtek, pe- tek in soboto v septembru ob 17. uri bo pred slaščičarno Cafe Praline Term 3000 Turistična tržnica s ponudbo iz- delkov ljudske in umetnostne obrti v organizaciji TIC-a Moravske Toplice. Lendava - V preddverju gledališke in koncertne dvorane je na ogled razsta- va fotografij domačina iz Lendave Da- vorja Dolenčiča Škatla s pogledom, ki jo je ta pripravil ob pridobitvi naslo- va Artist Fiap, ki ga podeljuje Medna- rodna zveza za fotografsko umetnost Fiap. Grad - V viteški dvorani gradu Gradjje do 31. oktobra na ogled razstava fo- tografij petega fotografskega nate- čaja Deset let Krajinskega parka Go- ričko. Na razstavi, ki jo je pripravil Javni zavod Krajinski park Goričko, sodeluje 55 fotografov, tako učencev osnovnih šol kakor tudi mladostni- kov in odraslih. www.vestnik.si | e: vestnikOvestnik.si razvedrilo 19. septembra 2013 | Vestnik | 27 VELIKA | FRANCOSKI| ZADNJI ŠTEFAN | SLADKO. SKLADATELJ] ZGORNJI | EDEN, HAJDINJAK | VODNA | (JACOVES | DEL PARADIŽ RIBA | FEREOL) | ČEVLJA a RIMSKI - BOG sa LJUBEZNI . | ovoJzA »