i» valj« s poštnino Q T A li T7MC 1/ T hUMHl m MM ne4 in t Maribora • k 1 j I I V Ti 1 k 1 » " T h i»1 pranje» na do« |J Jjj U f J^J || |J X P l«ta „ 2.M _ ^^ ^^ ^^ V^ ■ Karotni^poši^ I 1 || I I ■ ■■■■■ I ■ ■ ^L^LZ Si rssr-^ | J li t" |J II II I UM ^ h h 11 r h h t« n K-s INUIJI Ullalli uli ufftZ JMh takaa aareiaiaa. t • j °i • ti "I • 1 -*- « List ljudstvu v pouk in zabavo. Štev. 36. Kaj pa delate?! Iz mariborskega predmestja. Cujte, poslušajte me vi, slovenski stariši, ki pošiljate svoje otroke v nemške šole. Jaz sem že veliko po svetu hodil in marsikaj videl, a nikjer še nisem videl tako žalostnih in neverjetnih prikazni, kakor tam, kjer Slovenci prebivajo, pa imajo vendar samo nemške šole. Tam sem namreč videl stariše, ki svojih otrok ne razumejo in otroke, ki jezika svojih starišev več ne znajo. Kaj tacega zdelo se mi je prej popolnoma nemogoče. Tukaj v mariborskih predmestjih se godijo take neumljive reči. Pa ne samo tukaj, tako je tudi sem ter tje na Koroškem, v nekterih trgih na Goriškem, tudi v Celju, Vitanju, Vojniku, celo v Brežicah, z eno besedo povsod, kjer slovenski otroci v šoli ne slišijo nobene slovenske besede. Ako grejo naši misijonarji med Zamorce, med Kitajce, med divje Indijance in Zulu-Kalre in tam šole ustanovijo, učijo vedno v jeziku tistega ljudstva, h kteremu so prišli. A vse hujše se godi našim ubogim slovenskim otrokom, ki hodijo v popolnoma nemške šole. Tam slišijo samo nemščino, ljubi materini jezik, premila slovenščina, njim ne doni nikdar v ušesa. Ah — kako je to žalostno; a ne samo žalostno, temveč tudi grdo in pogubljivo za stariše in za otroke! Otroci znajo od doma samo svoj materini slovenski jezik. Potem pridejo v šolo, a tam ne slišijo druzega, kakor nemščino dan na dan, leto na leto. A kaj se zdaj zgodi ? Slovenski jezik sčasoma Listek. Maron, mladi spoznovalec z Libanona. (Povest. — Prevel A. J.) (Dalje.) Druži si niso upali blizu hiš, pa vendar je marsikateri padel zadet od maronitske kroglje. Turški poveljnik ni držal svoje obljube, temveč je imel svoje vojake doma ter prepustil kristjane lastni usodi. Osem ur je trajal hud boj, ne da bi bili Druži kaj dosegli. Le nekaj posameznih hiš je zgorelo. Na večer pa se je umaknil sovražnik. Drugo jutro so Maroniti pričakovali zopet napad. Namesto Druzov je prišel nek podpaša s 500 turškimi vojaki iz Bejruta, da bi, kakor je pravil, branil krisljane. Ta povabi vodje Maronitov in Druzov na posvetovanje, pri katerem se sklene mir. Druži obljubijo oditi, ako kristjani odložijo orožje in je izročijo podpaši. Žalibog se dado Maroniti premotiti, da izročijo vse puške zvitim Turkom. Zdaj so bili brez orožja in brez vse moči. Druži sicer odrinejo, pa le zato, da bi napadli in oblegali mesto Zale. Štirnajst dni je bilo okrog Deir el Ka-mara vse mirno. Pa iz Bejruta je prišlo več V Mariboru, dne 8. septembra 1898. pozabijo, nemščine se ne morejo kmalu dosti naučiti, ker je to nemogoče, in potem ne znajo sploh nobenega jezika. Sedaj so tako rekoč psom enaki, ki znajo samo lajati. Ubogi taki otroci! V šoli ne razumejo učitelja, doma pa starišev ne; sploh nikogar več dobro ne razumejo, ne Slovenca, ne Nemca. To je naravnost sramota, ktere stariši ne bi smeli trpeti. Glejte, predragi očetje in matere, tako znorijo, pogubijo in osramotijo čisto nemške šole naše otroke. Najbolj si iz mladostnih dni dete zapomni pobožne, svete molitve, ktere se je učilo od preblage matere. V čisto nemški šoli teh ne sliši več; moliti mora nemške molitve, kterih pa ne razume. In kaj se zopet zgodi? Slovenske molitve, najdražji spomin od svoje matere, je pozabilo, nemških pa ne razume, in ker jih ne razume, jih tudi noče moliti. Tako ne moli nič več, — zna samo kleti, zgubi vero in ne mine dolgo, pa postane iž njega hudodelnik. Glejte toraj, kam pelje samo nemška šola! Ali ni tako ? V mariborskih predmestjih marsikteri stariši svojih otrok ne razumejo; stanujejo pod eno streho, a zrejo eden drugega, kakor bi bili tujci, ki se ne poznajo. Pravega družbinskega življenja ni več. Otrok se odtuji svojim starišem, jih še zaničuje in ne pozna več svojih dolžnosti do njih. Kaj takega se ne godi nikjer na svetu, to je nezaslišano ; za to se mi je to tudi od začetka neverjetno zdelo, dokler se nisem sam z lastnimi očmi in ušesi prepričal o tej pre-žalostni resnici. In o tem se prepriča lahko vsakdo, naj le gre med ljudstvo v takih ubogih siromašnih krajih. poslancev, ki so predstojnika opominjali na pretečo nevarnost in mu svetovali, naj pride s kristjani v Bejrut, kjer jih bodo varovale ladije evropskih držav. Več sto družin je sledilo temu nasvetu in je po noči odšlo v gore ali v Bejrut. Tudi udova bi bila rada bežala s svojima otrokoma. A bila je še preslaba za dolgo pot. Veliko veselje pa je udovi, Maronu in Juditi napravil Ali, ki se je dal v resnicah sv. vere poučiti in krstiti. Pri sv. krstu je prejel ime Jožef. Maron mu je bil krstni boter. V svojem življenju še ni bil nikdar tako srečen, kakor na dan sv. krsta. V veliki radosti svoji je rekel Maro-novi materi: «Pred krstom sem veroval, da je Vaša vera prava, zdaj pa to tudi občutim.« Na to se je skrbno pripravljal na prvo sv. obhajilo. Tisti dan pa, ko je prijel svojega Zveličarja in se s svojimi znanci razgovarjal, kako hoče zdaj ž njimi začeti novo krščansko življenje, se naenkrat raznese po ulicah grozna novica: «Druži gredo!» In res je bilo. 5000 teh krvoločnih paganov je napadlo Deir el Kamar, in predno so se kristjani mogli postaviti v bran, jih je že več sto Druzov pridrlo v predmestne hiše, kjer so brez usmiljenja ropali in morili. 2000 kristjanov je bežalo k turški vojašnici in več sto jih je prišlo z Biharo Sušo pred povelj-nikovo palačo. Nezvesti Turčin jih sicer Tečaj XXXH. To storijo samo nemške šole, kjer otrok ne sliši nobenega glasu svojega neprecenljivega materinega jezika! Kaj je pa tukaj storiti ? Vsakdo bo rekel, šole je treba tako spremeniti, da bodo slovenski otroci, katerih je na stotine, se poučevali tudi v svojem materinem jeziku. Kjer prebivajo Slovenci z Nemci skupno, treba je, da se privadijo tudi nekoliko nemškemu jeziku, to je koristno. A nikdar ne smemo pozabiti, da je začetni pouk mogoč samo v materinem jeziku, drugači ne gre, je vse zastonj. Ako otrok slovenskih starišev posluša samo nemški pouk, potem se sploh ničesar ne uči, potem še vse ono, kar je od doma znal, pozabi in postane bolj neveden, kakor je prej bil; še svojih starišev več ne razume. To je pa vendar vrhunec vse neumnosti v odgoji otrok! Zato morate vi, ljubi stariši! v takih krajih misliti, kako si bo treba pomagati in rešiti svojo čast ter blagor svojih otrok. — Treba je zahtevati šole, v katerih se ne poučuje samovnemškem jeziku, temveč tudi v slovenskem. Potem s*i bojo vaši otroci lahko naučili vsega, kar njim je za življenje potrebno; znali bojo govoriti in pisati v svojem materinem jeziku, naučili se bojo pa tudi lahko toliko nemškega jezika, kolikor njim ga je treba v življenju. Vaši otroci so že od rojstva zelo nadarjeni, treba njim je le dobrega in pametnega pouka. Dokler pa v šoli svojih svetih pravic ne dosežete, morate vi sami doma popraviti, česar šola vašim otrokom ne podaje. Govorite marljivo s svojimi otroci spusti na dvorišče, a za njimi da zakleniti vrata ter izroči nesrečneže Turkom in Druzom, ki jih do zadnjega pokolejo. Tudi naši ubežniki so zapustili predstojnikovo hišo. Pa udova je še bila zelo slaba, zato so mogli le prav počasi bežati na drugo stran mesta, kjer je stal bejrutski podpaša s svojimi vojaki. Na to stran se je pomikalo kakih 1500 maronitov. V sredini teh ubogih žrtev je bila tudi naša udova, katero so peljali njeni otroci. Na kraju mesta so dospeli ti nesrečneži do močno obzidane palače neke imenitne druške kneginje, ki je s svojim otrokom slonela ob oknu in gledala na stokajoče maronitske žene in otroke. Krasno je bila nališpana, kakor za kako slovesnost. Lesketala se je v zlatu in dragih kamenih. In tako je stala ob oknu ter gledala pol ponosno, pol sočutno na tarnajoče množice. Kristjani so prose vzdigovali roke proti njej in prosili, da jih spusti na dvorišče in vsprejme v varno zavetje. Ko pa kne-ginja resno in žalostno odmaje z glavo, prime divja jeza nekatere Maronile. Dva sta še imela svoje puške seboj in sta takoj pomerila na kneginjo, da bi njo in njenega otroka pokončala. Ona to videvša v strahu zaupije in hoče otroka spraviti z okna. Pa vse to bi jih ne bilo rešilo smrti, ako bi Maron ne bil zapazil namena obupanih Maronitov. On samo slovensko, nemškega itak v šoli še preveč slišijo. Podajte njim slovenske knjige; učite jih slovenski brati in pisati, da bodo vsaj to znali. Brez vaše pomoči se še tega ne bojo naučili. Pa berite ž njimi lepo in marljivo slovenske knjige, postavim knjige družbe sv. Mohorja, v kterih je toliko lepega berila. Otroci vam bojo za to nekdaj hvaležni, blagoslavljali vas bojo in molili za vas, ako njim pa tega ne storite, vas ne bojo niti razumeli, — kar se sedaj, žali Bog! godi, — pozabili vas bojo in v tujem jeziku bojo preklinjali vas in vaš ljubi rodni jezik. Ne zanemarjajte torej pametne odgoje svojih otrok, prizadevajte si, da boste pridobili sčasoma vsaj dvojezične šole, kjer se bojo vaši otroki dobro priučili slovenskemu in nemškemu jeziku! Za vselej pa proč s samo nemškimi šolami, kjer se vaši otroci ničesar ne naučijo, tiste niso za vaše otroke! Vaš prijatelj. Delo in vera Kristusova. Ako si dandanes ogledamo prebivalstvo posebno po mestih, vidimo, da je razdeljeno v dva nasprotna tabora. Na eni strani kraljuje denar, na drugi siromaštvo. Tukaj se mastijo pri trgovinskih in obrtnih podjetjih bogataši, tamkaj stoka ubogi delavec brez vsakega upanja, da bi mogel z delom svojih pridnih rok priti polagoma do boljšega stanja. Kaj je temu uzrok? Več kaj je temu krivo. Zdaj hočemo preudariti le en nedostatek sedanjega časa. Delo je izgubilo svojo pravo vrednost. Delavec je izgubil svojo veljavo. Take razmere so bile tudi pred Kristusom med paganskimi narodi. Takrat so bogataši neusmiljeno ravnali s svojimi podložniki. Malo mogočnežev in velikašev je hotelo vživati zemeljske dobrote brezmerno razkošno, vse druge pa so tlačili in jim nalagali težka bremena. Delo je bilo le za sužnje, bogatašem se je zdelo nečastno. Ker dela niso cenili, kakor se spodobi, jim tudi za delavce ni bilo mnogo mar. Delavec jim je bil le nekako orodje, ki premožnim kupiči blago in bogastvo za njihov užitek. Sočutja, ljubezni do ubogega delavca niso poznali in so živinsko ž njim ravnali. Kakor se je delavskim stanovom takrat godilo, taka usoda jih je tudi posebno po tovarnah dandanes zadela. Kako neki to? Zdaj vendar živimo v krščanski dobi in ne več v poganski! Bes je, da živimo v krščanski dobi, pa mnogo, mnogo ljudi ne živi po veri Kristusovi, ampak popolnoma pagansko. Zaradi spusti svojo mater, in skoči k možema ter z močno pestjo odbije puške, da krogle niso zadele. Seveda je bil zdaj Maron sam v nevarnosti, da ga razjarjena Maronita pobijeta. Pa on srčno vstopi pred nje pričakovaje smrtnega udarca. Zdajci pristopi njegova mati in pravi besnima Maronitoma: «Ali hočeta z umorom na vesti stopiti pred božjo sodbo ? Umorite poprej mene, jaz sem njegova mati?» Moža postane sram, tako da pobesita oči in proč vržeta svoje puške rekoč: «Prav imate. Mi smo tako čisto gotovo zgubljeni!» Kneginja pa, ki je vse to opazovala, pravi začudena sama pri sebi: «Čudno, krščanski mladenič me je rešil. Rada bi mu zato rešila življenje, ako bi bilo mogoče.» Hotela je zdaj Marona in njegovo mater nazaj poklicati in v svojo hišo vspre-jeti. A bilo je prepozno, ker so se ubežniki že pomikali skoz mestna vrata. Kake četrt ure so branile in zakrivale nesrečneže vrtne ograje. Nekateri so že celo upali, da bodo ušli preteči smrti, ko jim naenkrat zastavi pot krdelo turških vojakov. Turški častniki tirjajo od kristjanov, da se udajo in jim izročijo vse orožje, potem jih bodo branili. Kristjani videvši, da od vseh strani obdani od sovražnika, se res udajo in izpolnijo zahtevo Turkov. Komaj pa so to storili, krvoločni Turčini pokličejo Druze in tega tedaj brezverni bogataši delavca dostikrat tako nekrščansko izkoriščajo. Le kjer vlada vera Kristusova, tam je delavec v časti, kjer se krščansko živi, tam tudi obupnega siromaštva ni. Kristus, Sin božji pride na svet. On se ne oblači v škrlat, si ne izvoli z zlatom okrašenega stanovanja bogatih plemenitašev za svoje prebivališče. Revna delavska hišica mu je ljubša. Do svojega tridesetega leta se živi z rokodelstvom. Kako lepo nam pač kaže, da Bog ne gleda na bogate hiše, na premoženje, ampak mnogo bolj na delavne, poštene ljudi. Človek je vstvarjen za delo, kakor ptica za letanje. «V potu svojega obraza boš jedel svoj kruh» je izrek božje volje od začetka sveta, ki velja za vesoljno človeštvo. Ta izrek kaznujočega sodnika je pa tudi ob enem veliki blagoslov neskončno usmiljenega pravega Boga. Kristjan ve, da je delo potrebno za telesno zdravje, za dolgo življenje. Voda, ki dolgo časa stoji, se kmalu vsmrdi. Človek brez dela, bo kmalu brez jela. Z delom se pripravlja na večni, srečni počitek po smrti. To ga tolaži, to ga krepi in stori stanovitnega v raznih težavah. Brezvercu pa delo življenje greni, ker misli, da le zato živi, da nekaj časa v pijanosti, požrešnosti, nečistosti samotari, potem se pa zvrne kakor neumna žival v hladno zemljo. Delodajalcem in posestnikom zabičuje krščanska vera imenitne dolžnosti: Ne imej in ne ravnaj z delavci kakor s sužnji, spoštuj njih osebno vrednost, ki je toliko večja, ker so kristjani! Rokodelstvo in delo ne ponižuje, zato vsak, ki pametno in krščansko misli, prišteva delavcem v čast, da si samostojno z mnogimi težavami in trudi ohranjujejo svoje življenje. Nečastno pa in nedostojno je, ljudi izsesavati samo v lastno korist in jih le toliko ceniti, kolikor je vredna njih delavska moč.» (Leon XIII.) Nadalje cerkev Kristusova kliče gospodarjem: «Ozirajte se tudi na duševni blagor in verske potrebe delavcev. Dolžni ste, dovoliti časa za bogoslužne vaje. Vi ste dolžni pri delu odstraniti vse, kar bi delavce zapeljevalo in jim nastavljalo nravne nevarnosti. Ne zatirajte v delavcih skrbnosti za domačo hišo in za varčnost; krivično je nakladati delavcem več dela, kakor ga premorejo njih moči ali zahtevati od njih opravil, ki niso primerna njih starosti in njih spolu. Vsakemu svoje!» (Leon XIII.) Le krščanstvo sprejema delavce v svoje varstvo, le krščanstvo ima pripomočke, da poravna velikanski prepad med bogataši in revnimi delavci. Zakaj pa tega hitro ne stori ? jim izročijo kristjane. Druži se vržejo na uboge kristjane ter jih neusmiljeno more z meči in bodali. Bilo je grozno klanje. Možje, žene in otroci so popadali na kolena ter med groznim vpitjem vzdigovali roke proti nebesom. Pa nobena prošnja ne omehča Druzom srca. Oni morijo, dokler jim roke ne otrpnejo, turški vojaki pa so hladnokrvno gledali smrtne bolečine umirajočih. V sredini med nakupičenimi mrliči in umirajočimi je klečala naša udova, naslonjena na Marona in Judito. Ali pa je zdaj molil, zdaj zopet stiskal pesti in se grozil okrutnim morilcem. Okoli naših ubežnikov je že ležalo 1500 Maronitov. Nazadnje pridrvijo okrutni morilci prek mrličev, da bi pomorili še naše ubežnike. Pa Ali se vstopi pred Druze in zakriči: «Stojte! Ne dotakniti se jih! Ta žena in njen sin sta rešila življenje vaši kneginji, ki stanuje v oni-le palači. Ne umorite torej svojih lastnih dobrotnikov!» Začudeni odstopijo krvoločni Druži in vprašajo: «Vi torej niste kristjani ?» «Pač, mi smo kristjani,» zakliče Maron, »in kot kristjani hočemo umreti!» «Potem pa tudi to ni res, kar ta-le pravi,» reče nek Druz. «Pač — to je resnica,» je ječal umirajoč Maronit, ki je ležal v svoji krvi na tleh. «Jaz sem hotel Vašo kneginjo iz mašče- — Le počasi! Cerkev nima prostih rok. Papeža so prostozidarji oropali vseh dežel, da zdaj od miloščine dobrih kristjanov živi kakor jetnik v svojem poslopju. Krščanstvu nasprotne postave v vseh državah kratijo katoliški veri njeno prostost. Šolske postave odgojujejo mladino za brez verstvo ali vsaj versko malobrižnost. Od Judov navdahnjeni časopisi zapeljujejo gospodarje in delavce. Zato le na noge katoličani! Treba nam je odločno katoliških poslancev, ki bodo skrbeli za pravične postave, treba je odločno versko mislečega učiteljstva, treba je denarno in pismeno podpirati katoliške časopise. Storimo vsak po svoji moči in položimo z odločnim delovanjem temelj boljše bodočnosti! Naše višje šole. iii. Kar smo pisali o ptujskem in ljubenskem gimnaziji, se je uresničilo; prvi ostane deželni, drugega je prevzela država. Ptujski gimnazij bode torej zares nemška trdnjava, in vojake za njo bi naj dajali slovenski stariši Spodnjega Štajarja, vzlasti ptujskega okraja. Vpisovanje v ta gimnazij je uže razglašeno; stariši, pozor! Preidimo na realke, katerih tudi nimamo niti jedne, še vsporednice ne. Z realkami se naš narod doslej ni hotel sprijazniti in sledil je le zdravemu čutu. Kajti realke res niso tako uravnane, da bi se mogel njih upliv na vzgojo imenovati dobrodejen. Prvič je vero-nauk v njih potisnjen za peč; po 2 uri v prvih 4 letih, v zadnjih 3 pa nič. Fantje raditega ta predmet uže v spodnjih razredih zaničujejo in zasmehujejo tudi verske vaje; skratka goji se brezverstvo. Drugič uči se po realkah premalo takih predmetov, po kojih se lahko upliva na srce, naopak pa se nagromaduje ogromno tvarine, ki se naj stlači v glavo; torej vse za glavo, nič za srce. Zraven tega pa še ni veronauka! To mora delati brezsrčne, ohole in brezbožne ljudi, ki na vero in Boga pogledujejo le za-ničljivo. — In tretjič se goji po realkah odločno liberalno nemški ali židovsko prusaški duh. Učenci so večidelj sinovi židov in prusakov, oziroma liberalnih Nemcev. Realke so oni vrt, v kojem se goji mladi liberalni in prusaški zarod, da se prav ojači ter more kedaj služiti kot trden steber. V realko torej otroka pošiljati bi nikakor ne mogli svetovati. Ali da pa začenjamo svoje sinove pošiljati tudi v realke, je za razvoj našega ' naroda tako potrebno, kakor za življenje zrak. vanja ustreliti; Maron pa mi je to zabranil.» «Umri torej, prokleti krščeni pes!» reče Druz in porine umirajočemu bodalo v srce. «Ti pa,» pravi drug Druz, «zapusti svojo krščansko vero in postani mohamedan. Potem bodemo tebi in tem-le prizanesli.» ♦ Jaz nikdar nočem postati mohamedan!» odgovori odločno Maron. «Ti nočeš?» kričijo Druži. «Potem pa hočemo Tvojo mater in sestro pred teboj počasi mučiti in umoriti.» Na to zgrabijo staro ženo in Judito za lase, ju vržejo ob tla, za-vihtijo svoja bodala in rečejo Maronu: «Govori: Mohamed in Hakem, prava preroka božja, naj bodeta češčena. Drugače zabodemo tvojo mater in sestro.» Udova pa še zbere zadnje moči, se obrne proti Maronu in pravi s slabim glasom: «Moj sin, ne reči tega: Ozri se proti nebesom, kamor gremo in bodi srčen!» Maron se strese od žalosti in sočutja, ko vidi pred seboj mater in sestro v rokah okrutnih Druzov. Nobena beseda ne pride iz njegovih ust, kakor kratka molitvica: «Jezus in Marija, pomagajta mi!» To je bil strašen boj za njegovo mlado srce. — Pa, ko zapre očesi, da bi ne videl umirati matere in sestre v grozovitih rokah krvoželjnih mohamedanov, mu Bog nenadoma pošlje pomoč. (Dalje prihodnjič.) Kje hočemo Slovenci drugače dobiti svojih inženerjev, stavbinskih mojstrov, geometrov, mašinistov, kemikov, višje izobraženih trgovcev itd. itd. Cela dolga vrsta stanov je, za katere se more pripravljati le po realkah. In dokler v teh stanovih ne bodemo imeli svojih ljudij, ni govorice o pravem to je neodvisnem, sa-mostalnem narodnem življenju. Doslej zavzemajo na naši zemlji vsa ta mesta Nemci. Kdor se hoče pripraviti za kako večje obrtno podjetje, mora začeti z realko. Pošlji sina vanjo, v par letih se ti je izneveril, iz poštenega Slovenca je postal najhujši prusak, in veliko podjetje vrlega slovenskega očeta ne pride v roke Slovencu, ampak Nemcu prusaku. Večjidel narodnega imetka je pri Nemcih v rokah istih, ki so nekdaj hodili v realko; in tako bi tudi pri Slovencih glede na občni sedanji družabni položaj moralo biti. Zato pa: dokler Slovenci ne bodemo imeli svoje realke, ne bodemo prišli do blagostanja in ne do samostalnosti. Dandanes narod ne more biti brez realke; narod, ko-jemu se pridržuje, je obsojen na smrt. Realke nam je torej treba, kakor zraka; zato jo moramo zahtevati. Vlada nam jo mora dati, če vedno in vedno odločno zahtevamo; saj plačujemo davek. Sedaj plačujemo štajarskim Nemcem tri realke; dve v Gradci, jedno v Mariboru, sami pa ginevamo zraven ogromnega bogastva Nemcev, ki si ga kopičijo s pomočjo naših realk. Mi moramo imeti svojo slovensko realko, ali v njej mora veronauku biti odmerjeno častno mesto, da bode šola za dušo zdrava. Vere mi Slovenci ne maramo pustiti, ker vemo, da je narod, ki je izgubil vero, sam izgubljen. Sorodne z realkami so meščanske šole. V svrho splošne izobrazbe navadnega mestnega obrtnika je ni boljše šole od meščanske, ki se pohaja od 11. do 14. leta. Ko je fant tako šolo dovršil, je ravno dosti star in najbolje pripravljen, da vstopi pri kakem mojstru. V meščanskih šolah tudi ni šolnine in so knjige precej po ceni; zaradi tega je lahko obiskujejo tudi najrevnejši. Po štajarskih mestih in tudi po nekaterih trgih imajo uže povsod meščanske šole, in oni dečki, ki ne pojdejo ali v gimnazije ali v realke, učijo se zadnja tri leta v meščanskih šolah. Nemci si za svojo lastno izobrazbo uže vedo skrbeti. Ce se ne motimo, imamo na Štajarskem 19 meščanskih šol; vse so nemške, torej vse za Nemce, ali k vsaki plačujemo mi tretjino. Slovenci pa sploh na vsem ozemlju nimamo niti je dne meščanske šole. Kako bi mogel potem naš obrtnik z nemškimi tekmovati? Na naši lastni zemlji bodo sčasoma nemški obrtniki naše do zadnjega izpodrinili. Drugače ne more biti; kajti kdor je izobra-ženejši, je močnejši. Torej tudi do meščanskih šol moramo Slovenci priti; to brezpogojno zahteva narodna politika, ki skrbi za narodni obstanek. Politični ogled. Avstrijske dežele. Dunaj. Na dan 26. septembra je sklican državni zbor k novemu zasedanju. Listi poročajo, da hoče še enkrat ministerski predsednik grof Thun ponuditi poslancem priložnost, da se poprimejo resnega dela. Toda ako se ne zgodi kak čudež, že danes lahko rečemo, da tudi v bodočem zasedanju državni zbor ne bode ničesar storil. Nemci uvidevajo, da se Slovani odločno zavedajo svoje naloge in svojega števila v Avstriji in to jih peče. Zato pa ropotajo toliko, da bi sedanji slovanski večini preprečili vsako delovanje v blagor avstrijskih narodov. Vlada pa se boji nemških ropotačev, a nasproti Slovanom si več ne upa vladati. Zato pa v notranji politiki ne pridemo naprej. Štajersko. Baron Rokitansky, ki spravlja nemške kmete pod tvrdko krščan- stva in nemštva v Iiberalno-nacijonalni tabor, neumorno prireja shode, ter ljudstvu razklada načela svoje stranke. Žalostno je, da se nemška konzervativna stranka njegovemu rovanju ne ustavi z odločnim protiagiti-ranjem. Ce se roke križem držijo, mora vsaka stranka propasti. Načela, tudi ako so dobra in vzvišena, se ne zagovarjajo sama, ampak potrebujejo delavnih in neustrašljivih zagovornikov. Primorsko. V Trstu si pridobiva nemščina z vsakim dnevom več veljave. Ni čudo. Novi tržaški namestnik grof Goess je Nemec, novoimenovani svetnik v namest-ništvu Schwarz je Nemec in novi finančni ravnatelj v Trstu pl. Zimmermann je tudi Nemec. In Nemci kričijo, da jih Thunovo ministerstvo zatira! Vnanje države. Holandsko. Dne 31. avg. je na Ho-landskem zasedla kraljevi prestol kraljica Viljemina. Dosedaj je vladala namesto nje, ker je bila še mladoletna, njena mati Ema. Holandci zatrjujejo, da ima mlada kraljica blago in plemenito srce. Rusko. Carjevega predloga, naj se vlade posvetujejo o razoroženju, niso vse velevlasti vsprejele z jednakim veseljem. Posebno Fran-cozje pravijo, da bi se ne mogli sprijazniti s trajnim mirom, dokler se jim ne vrne Al-zacija in Lotrinško. Te dve deželi sta jim bili po Bismarku ugrabljeni 1. 1870. Francozi pa še upajo, da bosta imenovani deželi zopet prišli pod francosko vlado. Afrika. Angleži so pri mestu Omdur-man premagali Madiste. S tem činom je madistično kraljestvo uničeno in Sudan leži zopet ob nogah Angležev. Madisti so se branili z nepopisno navdušenostjo. Kalif sam, Abdulala je zapovedoval madistične čete. A moral se je udati premoči in urejenemu postopanju angležkih vojakov. Cerkvene zadeve. 251etnica mašništva. Iz Vidma ob Savi. »Veselite se v Gospodu; še rečem, veselite se«. Filip. 4, 4. Te besede sv. apostola Pavla veljajo tudi vsem vam, predragi Vi-demčani, ker letos vas je doletela čast, zavoljo katere vas zavida marsikatera druga fara naše lepe lavantinske vladikovine. Ni še 4 tedne tega, kar so bivali med vami milosti ji vi knez in škof, naš ljubi vladika, ki so vaši mladini delili zakrament sv. birme. Ti dnevi bodo ostali v vaših, kakor v srcih vaših otrok neizbrisljivi. Pa še neka izvan-redna sreča vas je doletela iste dni. Med vami so prebivali nekaj ur tudi ljubljanski knez in škof. Torej v eni fari dva škofa skupaj. To se zgodi le redko kedaj ali nikoli. Dne 30. avgusta pa že drugo veselje! Častiti gospodje duhovniki, ki so bili leta 1873 posvečeni, izvolili so si krasno dekanijsko cerkev na Vidmu, da tam obhajajo 251etnico mašniškega posvečevanja. Kako navdušeno je bilo ljudstvo za to slavnost, se razvidi iz tega, da je vzlic izrečene prepovedi v nedeljo raz prižnico, naj se cela slovesnost opravi bolj priprosto, že začelo v ponedeljek zjutraj ob 5. uri kinčati novo cerkev in prijazni farovž, da bi vsprejem čč. gg. jubilantov bil tem sijajnejši. Pa to še ni vse. Iz pozitivnega vira je piscu teh vrstic znano, da je verno videmsko ljudstvo na dan slavnosti tudi molilo rožne vence za čč. gospodje jubilante. Tako vdano je ljudstvo tukaj duhovnikom. V ponedeljek zvečer so bili že skoraj vsi čč. gg. jubilantje zbrani na Vidmu. V mraku gredo še skupaj v cerkev, da počasti v tabernakeljnu Kristusa, kralja neba in zem- lje, katerega služabniki so oni. K slavnosti pa so prišli: .gosp. kanonik dr. Ivan Mlakar, konzistorijalni svetnik, profesor bogoslovja in ravnatelj dijaškega semenišča v iMariboru; čč. gg. Henrik Verk, duhovni svetovalec, župnik in dekan na Vidmu; Jožef Kralj, duhovni svetovalec, župnik in dekan završki; Martin Jurkovič, župnik od sv. Petra pri Mariboru; Janez Prešern, župnik v Koprivnici; Anton Ribar, župnik od sv. Vida pri Planini; Anton Fischer, župnik v Dolu, Matija Frece, župnik na [Belihvodah in Jurij Vtičar, župnik na Preborjih, vseh skupaj torej devet Trije čč. gg. kolegi so bili zadržani, trije pa že vživajo, kakor upaino večno veselje. Za te tri, kakor tudi za vmrle gg. profesorje, kateri so čč. gg. jubilante v bogoslovju poučevali in za rajnega kneza in škofa Maksimilijana, kateri so jim podelili sv. maš-nikovo posvečevanje, je služil č. g. dekan Jožef Kralj ob 8. uri asistirano črno sv. mašo. Prava slovesnost se je začela ob 9. uri. V tem času so se čč. gg. jubilantje podali v procesiji iz farovža v prostorno, pa skoraj polno cerkev. V slavnostnem govoru, katerega je prevzel č. g. župnik Prešern, je govornik na kratko omenil dogodke pretečenih 25 let, navduševal svoje kolege še k nadalj-nemu vstrajnemu delovanju na duhovnem polju ter dokončal svoj jedrnati govor z molitvijo do ljubega Jezusa, da bi podpiral vsakega v svojem delovanju in bil enkrat vsem mil sodnik. Sv. mašo pa je služil z obilno asistenco vlč. g. kanonik dr. Mlakar, katero je sklenil z zahvalno pesmijo. Kakor je gromečo pokanje že prejšnji večer naznanjalo lepo slavnost, tako so se topiči oglašali še celo dopoldne drugega dne in popoldne do večera, ko so čč. gg. jubilantje zapuščali videmsko faro. Pri napitnici se je vlč. g. kanonik dr. Mlakar, ki je bil tako rekoč duša in vodja cele slavnosti, v lepem govoru spominjal sv. Očeta, našega milostljivega kneza in škofa Mihaela, kateri bodo tudi čez 2 leti jubilant, potem našega priljubljenega in modrega vladarja Franca Jožefa, napil pa je tudi gostoljubnemu č. g. dekanu H. Verku, ter vsem svojim kolegom. Na zadnje naj še omenim, da se je slavnostni g. govornik v cerkvi spominjal tudi blagega stolnega prošta, Ignaca Orožena, ki že štejejo čez 80 let, nekdajnega svojega dušnega voditelja, potem konzistorijalnega svetnika, stolnega župnika in dekana Jakoba Bohinca, kot svojega špirituala in še živih gg. profesorjev, za katere je potem pri slovesni sv. maši prosilo Boga navzoče ljudstvo in čč. gg. jubilantje. Popoldne z vlakom je vesela družba že odišla, da se zopet vsi podajo na delo, za katero jih je č. g. slavnostni govornik zjutraj tako navduševal. Častiti gg. jubilantje, vem, da ste se prepričali, kako verno in duhovnikom vdano ljudstvo je pri nas. To ste izrazili tudi s tem, da ste pred odhodom naročili, naj se v nedeljo raz prižnico oznani, da bodete pri sv. maši molili za vse, kateri koli so se vde-ležili te cerkvene slavnosti. Mi pa vas prosimo eno, ako vam ljubi Bog dopusti, za kar hočemo k njemu moliti — ako bodete še obhajali 501etnico, zberite si za vašo slavnost zopet našo krasno cerkev. Seveda prišli bodete vsi kot sivi starčeki, pa vsprejem bo veliko veselejši in sijajnejši, kakor je bil letos. Da ste nas Videmčane s to slavnostjo počastili, se vam zahvaljujemo vsem čč. gg. jubilantom skupaj, posebno pa slavnostnemu pridigarju č. g. Janezu Prešernu, ljubeznivemu domačemu dekanu č. g. Henriku Verku, najbolj pa veleučenemu g. kanoniku dr. Janezu Mlakarju, kateri je s svojim prihodom to slavnost najbolj povzdignil. Dan 30. avgusta pa bo ostal kakor vam čč. gg. jubilantje, tako tudi nam nepozabljiv. Gospodarske stvari. Opazka o pripravljanju sadjevca ali tolkle. Ker je sedaj baš čas, ko se začenja tolkla delati, najdejo naj še moje besede v «Slov. Gospodarju» primeren prostor. Doma sem iz Slov. goric in v mladih letih ne vem kolikokrat ali očetu pomagal toklo delati, ali pa jo sam delal; torej vem, kako se v teh krajih pripravlja. Tekom let pa me je osoda zanesla na Koroško in me po mesec dnij puščala ondi, kjer sem se kaj rad potikal po kmečkih hišah. Tukaj se je navadno ponujal sadjevec, ali reči moram, kjer sem ga pil, bil je izvrsten, tako dober, da ga na Štajerskem še nisem pil takšnega. Ali je bil mlad, ali star, vsak je bil čist in blagega in plemenitega okusa kakor vino. Sicer pa je koroški sadjevec tako na glasu, da mi ni še treba zatrjevati, da je bil dober. Na Štajerskem ni nikjer niti približno takega sadjevca kakor na Koroškem povsod! To je v meni vzbudilo radovednost, zakaj je koroški sadjevec tako izvrsten. Videl sem, da imajo iste sadne vrste, kakor pri nas; torej more vzrok biti le v našem pripravljanju. In prašal vsem tega in onega kmeta, kako dela tolklo, prašal sem jih gotovo dvajset, in vsi so mi jednako odgovorili. Rekli so: «Mi čakamo, da je sadje popolnoma zrelo; takšno poberemo, a vse, kar je gnilo izločimo, kajti sadje za tolklo mora biti zdravo. Kar je gnilo, ali nekoliko gnilo, dajemo svinjam. Zdravo sadje stolčemo in iztisnemo. Vode ne sme niti kapljice zraven priti. Nato sode tako napolnimo tako, da mošt pri vretju lahko drože izmeče. Ko je sod malo navan, zopet dolijemo, in to tako dolgo, dokler mošt vre in se vse nesnage ne iznebi; konečno se pretoči v dobre sode. Med letom je le treba pridno gledati, da sodje niso navani in mošt po dvakrat pretočiti. To postopanje je naravno in tako pri-prosto in pametno, kakor le kaj. Tako tudi tudi na Štajerskem vsak lahko dela, če hoče, in imel bode izvrsten sadjevec. Gotovo je, da imajo pri nas na Štajerskem za pridelovanje dobrega sadjevca premalo skrbi. Nekdaj je bilo tukaj vina po nekod skoro več nego vode, in ljudje so tolklo zaničevali. Ge se je delavcem v vinogradu ali kje bodi prinesla za žejo tolkla, je vrč ostal poln, in drugi dan niso več prišli, pač pa te raztrobili kot skopuha. Tedaj ko ljudje za tolklo niso marali, se tudi ni nikdo potrudil, da bi dobro tolklo naredil. Sedaj pa je vse drugače. Med tem je Bog ljudi naučil, tolklo piti, in ta jim gre sedaj bolje v slast, nego svoje dni vino. Znano je, da je delavcev težko dobiti; ali če delavske pomoči prosi gospodar, o kojem se ve, da ima tolklo, se mu delavec sladko namuzne ter rad obljubi. Torej ljudje sedaj znajo tolklo piti, ali bogme, ne znajo je delati. Delajo jo po stari nemarni navadi, in tolkla je neprijetnega okusa, kalna in se ne drži dolgo. Izkustvo je zanesljiva učiteljica; ubo-gajmo jo, kadar nam je v gotovo korist! Sejmi. Dne 10. sept. pri Sv. Lenartu v Slov. goricah, v Rušah, Poljčanah, Mariboru. Dne 12. v Šmarju pri Jelšah, Loki, v Šent Petru pri Gornji Radgoni, v Rušah. Dne 14. v Ivniku, Rogatcu, pri Sv. Ani na Krembergu, v Imenem. Dne 15. v Arnožu, v Turniščah, Dobovi in Stolah. Dne 17. v Poljčanah, v Brežičah. Dopisi. Z Murskega polja (K shodu slo-venskihvisokošolcev.) Ni me kmalu kateri spis napolnil s tako žalostjo, kakor zadnji: «Nadobudna mladež»! Tako se mi krči srce, da komaj pišem. Zeni svoji še praviti nočem, kaj me skeli, jokala bi se noč in dan. Kajti sama imava dečka v gimnaziji, daleč od doma, in le malokedaj prideva do njega, on malokedaj do nas. V počitnicah seveda pride domov, ali tedaj se s tovariši rad razvedruje, česar vnu ni braniti. Odkar je od doma, živi pod vplivom tujih ljudij. To je hudo, zelo hudo za stariše, ki jim je vzgoja otrokova mar. Najbolje sem se bal, da dečko v mestu izgubi vero, tisto vero, katero sem mu doma tako varoval, da bi raje vedel, da bi mi toča vse pobila, ali da bi mi hiša zgorela, ali da bi mi dečko umrl, nego pa da mi začne zaničevati, kar je sveto nam doma, ali da mi začne dvomiti nad tem, kar nas uči sv. cerkev. In sedaj sem se prepričal, da moj strah ni bil prazen. Mladeniči, ki pravijo: «Mi krščanske podlage nočemo!» in so stari 19 let ali nekaj prek, taki mladeniči gotovo uže na gimnaziji niso bili v dobri koži; in v takih društvo prihaja mi dečko. Sicer pa je mladenič, ki je navedene besede izustil in so oni, ki so mu navdušeno pritrjevali, Slovenci, torej bržkone sinovi pobožnih starišev. Ravno takšen utegne moj dečko postati. Toliko se trudim, toliko si odtrgujem, in na zadnje izgubi vero in bode nezadovoljen. Bože moj! Ne zamerite g. urednik, da čutim v prvi vrsti kot oče; ali gotovo čutim bolest tudi kot narodnjak. V razumništvo stavimo mi, ki se po ves dan ubijamo po polju, vso nado na boljšo bodočnost. Ali do takega razum-ništva, ki je uže v nežni dobi zastrupljeno po nevernosti, jaz nimam zaupanja, nimajo pa ga tudi moji sosedje, kolikor jih poznam. Kajti, kdor nima vere, na tega se ni zanašati ; kdor ima srce, da zaničuje, kar je najdražje materi in očetu, ta je slab človek; kdor ni veren, tudi ni naroden, ali vsaj zanesljiva narodnost njegova ni. In ti ljudje hočejo nas kmete učiti, to se pravi, hočejo še svojim lastnim starišem in bratom in sestram vzeti vero, vzeti najdražje, kar imajo menda v zahvalo! Ubogi narod slovenski, ali kupa tvojega trpljenja še ni polna? Toliko je vže prišlo črez te, in trdno si stal kakor Triglav, in naj še pride črez te, ne bojim se, da boš tudi v prihodnje stal kakor skala, ali če se ti bode izpodkopala vera, potem se bodeš rano pogreznil v prepad preteklosti. In to najhuje, kar nas more zadeti, bi naj prišlo črez nas po lastnih otrokih! Nazadnje še eno misel. Čemu so se visokošolci zbrali? Sami pravijo, kakor je iz poročil posneti, da se organizujejo ter združijo v društvo »Sava«, kojemu je glavni namen, da v počitnicah slovensko ljudstvo poučuje. Poučevati hočejo ljudstvo s predavanji, mladeniči, katerih znanje je še tako nesigurno in pomankljivo, da so sami ob tem izgubili jedino modrost, ki obstoji v tem, da človek neskončnega Boga vedno bolje in bolje spoznava ter mu je ponižno podvržen. Dragi mladeniči! Sami se učite, sedaj je čas za to; sedaj še od vas ne terjamo sadu. Bodite marljivi, kolikor vam je moči; pred vsem pa, če vam je res mar, da našemu narodu kedaj koristite, iščite, česar ste izgubili, iščite zopet krščanstva! Praga. (Katoliški shod.) Glavno češko mesto Praga, katera si s ponosom prisvaja priimek «zlata »Praga« kot spomin na davno pretečene slavne dneve, v katerih so se češki kralji in češki plemenitaši res vsi v zlatu v njej lesketali, se še zdaj rada pokazuje v slavnostnem oblačilu. Vršijo se skoro vsako leto v Pragi razne razstave, shodi in slovesnosti, v katerih se vselej kaže narodna zavednost in narodno navdušenje češkega ljudstva. Pa v katoliškem, v verskem oziru vlada v Pragi že od davnih časov neka mlačnost, in neke posledice krivoverskih naukov M. J. Husa se ne dajo tajiti. Tem bolj so razveselila srce vsakega katoličana minoli dnevi katoliškega shoda v Pragi, s katerimi se bo, daj mili Bog, tudi v katoliškem oziru, začela nova doba verskega prebujenja in katoliškega napredka, zlata doba, kakor je bil v zgodovini češki imenovan čas Ka-rola IV., v katerem je še v Pragi vladal katoliški verski duh. Ta katoliški shod vršil se je v dnevih med 22. in 25. avgustom v Pragi. Bil je to drugi splošni shod češko-slovanskih katoličanov. Vdeležba je bila boljša nego se je dalo pričakovati. Nad tri tisoč katoliških mož in žen izmed vseh stanov je bilo zbranih, iz vseh dežel češke kronovine, iz Češkega, Moravskega in Šlez-kega. Se-ve da je bilo zbranih največ duhovnikov okoli svojih prečastitih nadpastirjev. Pa tudi veliko katoliških plemenitašev, profesorjev, veliko učiteljev in učiteljic, kmetov in delavcev je bilo navzočih. Krasen je bil pogled na ogromno, krasno okinčano dvorano na žofinskem otoku, katera je bila zelo napolnjena. V tej dvorani se vršijo navadno samo sijajni plesi in druge zabave in zborovanja. Tem bolj imenitno se je tistokrat lesketal nad slavnostnim odrom veliki sveti križ, večno zmagovalno znamenje vernih katoličanov. Pod križem je bila ponižno položena kraljeva krona sv. Venčeslava, okoli nje pa kipi svetega očeta in cesarja in tri grbi čeških dežel. Jako pomenljivo je ta kinč odra naznanjal namen shoda: razvneti in utrditi katoliško prepričanje, katoliška načela, in tako povišati ljubezen do svetega očeta in presvitlega cesarja v korist in blagor češkega naroda in avstrijske domovine. Gotovo je to najboljši način obhajati letošnji dvojni jubilej. Med zbranim občinstvom videlo se je že pred otvorjenjem shoda veliko navdušenja, in v slavnostni tihoti čakalo je vse početka. (Dalje prih.) Od Kapele. Kaj ne, gospod urednik, ljudi, kateri so slovenskega rodu, a se pozneje sramujejo slovenske narodnosti in jezika ter se prištevajo Nemcem, imenuje Vaš list nemškutarje ali nemčurje. Glejte, take ljudi ima tudi Kapela, torej tudi ona ima nemčurje. Pred kratkim so naši nemčurji zopet pokazali, da še živijo. Dne 25. avg. napravilo je nemško učiteljsko društvo iz Radgone izlet k nam v divno Kapelo. V tem bi ne bilo nič napačnega, ako bi se smelo misliti, da je krasota našega kraja izvabila k nam tuj narod iz mestnih zidin. Toda izlet se je izvršil k nam vsled drugega vzroka. Izletelo je društvo semkaj, ker prebiva tu izdajica naroda. Dotičnik sam dokazuje, da je v istini tak. Evo dokaza. Priredila se je tu narodna veselica, biser veselic, pri koji so se odlikovali s trudom v ljubezni do naroda domači diletanti. Petje in tamburanje je bilo tako, da ga ne najdeš kmalu drugje! Razvedrilo nas je, ko smo slišali, kako so navzoči zastopani narodi o tem sodili rekoč: «Ne bi mislili, da so Slovenci tako mnogo-stransko izobraženi!» Efekt bil je torej res sijajen! Pa kdo se je odlikoval z nenavzoč-nostjo? Dva gospoda! Prvi je zgoraj imenovani in drugi njegov petolizec! Ta dva so slovenski stariši v čisto slovenskem kraju slovensko govoriti učili in sedaj? Sedaj, le čuj milo nam slovensko ljudstvo, sedaj se sramujeta svojega naroda in sta, čujte, čujte! nemčurja. Sramujmo se i mi, da jih imamo tukaj. Ali četudi nista bila navzoča, navzoče Slovence bi to malo brigalo. Sedaj pa o priliki prihoda nemškega društva sta še le vzbudila našo pozornost. Povpraševali smo se 25. avgusta popoldne radovedno: «Kaj pa to pomeni, to cviljenje, to vriskanje, to kro-kanje, to streljanje pri jasnem nebu, ki prihaja iz tistega brega?» Smejali smo se na vse grlo, ko smo v odgovor dobili: «Gospod, kteremu se ni zdelo vredno krajcarja žrtvovati za lastni narod, žrtvuje danes drage volje vino ptujcem in smodnik!» Zraven njega se je repentačil mladi bahač, njegov petolizec, ki je došel nedavno v Kapelo, koji pa vživa občno preziranje inteligencije kapelske vsled neznačajnosti v občevanju. Oklenil se je sedaj tega gospoda, čez katerega se je sosebno surovo širokoustil — začetkoma svojega bivanja tukaj. Sedaj pa pri vinu, kojega mu radodarno ta daje, zabavlja ž njim čez svoj narod, čez kolege | in bližnje. Prav kakor mlad fantalin! Na taka djanja in na tako «pokvašenega» človeka sme ponosen biti le oni, kateremu mi pošteni, značajni kapelski sorojaki kličemo: Sramujte se! Vojnik. Dne 30. avg. smo imeli v Voj-niku dan krika in nemira. Povod kričanju je dalo otvorjenje nove nemške šole, v kateri se vzreja kuga za celo župnijo. Naj zve tudi širni svet, kako se je to zgodilo. Že na predvečer naredijo bakljado in gredo najprvo k Stallnerju, da ga spravijo s svojim heilanjem spat. To bojda pomeni beseda »heil«. Neka dekla namreč jo je prvokrat slišala in začudeno vprašala: »Zakaj pa kričijo Vojniški nemškutarji vedno haj, haj ? Tako jaz pravim, kedar kokoši spat spravljam.« Od Stallnerja gre druhal med divjim krikom nad tržane. In kdo je kričal in svetil z bakljami v pozni noči? Bili so nemški šolarji, ki so zraven strahovito hajlali in ki bi boljše storili, ako bi si sami sebi malo posvetili v svoje temne in prazne glavce. Tako torej Nemci vzgajajo otroke! Šolarje že učijo kričanja, narodnega sovraštva in pa ponočevanja! Kolikokrat se matere jokajo, ker njih otroci, ko zapuste šolo, ponoči ne ostanejo doma, temveč se v slabih tovaršijah klatijo okoli! Glejte v Vojniki se že pa šolarji uče pogubonosnega ponočevanja! In dalje. Ali Stallner kot župan in poslanec res ne pozna nobene postave, ker je imel popolnoma političen govor v šoli pred otroci ? Njegov govor bi bil za kako politično društvo, a ne za šolsko sobano, ker govori o narodnih nasprotnikih in vedno premleva blaženo nemško omiko! Torej v Vojniku se že otrokom v šoli od merodajnih oseb ubija v glavo narodno sovraštvo! Moric, Moric, kako daleč še? In tak govor posluša tudi okr. glavar celjski?! Popoldne pa so vlekli uboge otroke v gozd na hrib k Marijini cerkvi, da bi se otroci tam popolnoma pohujšali in se dejansko naučili nemških kričačev in izdajalskih pru-sakov pogubonosne nemške omike pod izdajalsko nemško zastavo! Tam so kričali in vpili pijani nemškutarski trški capini, da se je razlegalo daleč okrog. In v tako druhal pridejo zdaj ubogi otroci. Ni čuda, ako med njo popolnoma zdivjajo, kakor se je zgodilo tukaj. Klici: »HeilundSieg!« so kar gromeli iz hriba. Nekateri so bojda celo pristavljali: »Und die Slovenen au! den Strick.« Slovencem pa se je v jednomer želelo in kličalo: »pereat« t. j. poginejo naj! In tega so se otroci kmalu naučili tako, da so to pesmico zvečer, ko so se vračali iz hriba, na ves glas žvergoleli in da izdajalskega heilanja ni bilo ne konca ne kraja. Heil und Sieg torej že znajo vpiti otroci nemške šole, če jih pa vprašaš po molitvi, vedno modro molčijo. Pa še druge reči so se godile na gori. Otroci so celo plesali, kar poroča celjska »vahtarca«. Niso pa plesala samo dunajska dekleta, kakor pravi »vahtarčin« dopisun, temveč plesali so tudi vojniški šolarji n. pr. A. T., P. G., A. J, M. Z., itd. Res zgodaj začnejo hoditi vojniški nemški šolarji na ples, ki je prava kuga za mladino! Katehet jim v cerkvi in šoli ples odsvetuje, otroci pa gredo pod učiteljevim nadzorstvom in izpolnijo katehetov opomin s tem, da plešejo! Kam še bodemo prišli?! Dalje gotovo vsak prizna, da je pijančevanje pogubonosno za družine in narode. Pa tudi v tem se že vadijo mlečnozobi šolarji nemške šole! Celjska »vahterca« sicer pravi, lastnik. | _, , .. . „ , , klesarski mojster. Obstoji že 40 let. Priporoča se za izdelovanje klesarskih in kiparskih del, kakor tudi popravil. Uajvečja zaloga na Spod. Štajarskem gotovih, novih nagrobnih kamenov iz marmorja, sijanita in granifa. — Marmorne plošče vsake boje in velikosti so vedno v pripravi. 6-14 Postrežba točna. — Cena jako nizka. Trgovina umetnega in stavbenega kamnoseka J. F. PEYER-a Maribor Hilariusstrasse. 49 Se priporoča p. n. občinstvu za vsa kamnoseška in podobarska dela, kakor tudi za vsa popravila. Velika zaloga izdelanih novih nagrobnih kamenov, marmornih plošč vseh barv in vsake velikosti vedno na prodajo. 28-45 Solidna postrežba in prav nizke cene. Phtfniksora pomada je bila na razstavi za zdravstvene in bolnikostrežne zadeve v Stuttgartu 1. 1890 odlikovana z medaljo, je priznana kot izvrstna po mnogih zdravnikih in vsled tisočerih zahvalnih pisem. Ta pomada je edino sedaj obstoječe neškodljivo sredstvo, vsled katerega pri mož-kih in ženskih lasje silno bujno rastejo, ne izpadajo, ter se takoj odpravijo luskine raz glave. Tudi dobro služi za to, da se moreš koj v mladosti ponašati z _ brki. Vspeh in neškodljivost se jamči. Lonček te pomade stane 90 kr. Dobi se po poštnem povzetju, ali pa, če se penar že naprej pošlje. Naslov: Hoppe, Dunaj, XV., Pouthongasse 3. 6-26 Trgovec R. Bračko v novem poštnem hramu v Ptuju prodaja in belo in rudečo kislino ali špiritus za jesih 1 steklenico po 15, 25, 50 kr. in 1 gld. Iz 1 litra kisline se naredi po 30 litrov močnega jesiha. Fino laško olje 1 liter 40, 48, 60, 80 kr. Domači zasekani špeh 1 kilo 68, 72 kr. Sladkor v grudi 1 kilo 38 kr. Kava 1 kilo gld. 1.20 do 2,— Suha moka 1 kilo 10, 12, 14, 16, 18 kr. itd. 2-3 V najem se da takoj posestvo „Hamer" pri Majš-pergu ob cesti iz Ptuja v Rogatec na Dravinji. Njive, travniki in vrt blizo 40 oralov so zraven gospodarskega poslopja in eno-nadstropne gospodske hiše (grajščinicaj. Ob cesti je tudi mlin na 3 kolesa in nova žaga (cirkular), ki ima vedno obilno vodne moči._ Žaga in mlin se tudi posebej dasta v najem. Več pove konvent oo. minorl-tov Ptuj. Domača tvrdka! Podpisana ima v zalogi najrazno- vrstnejše trpežno, krasno blago za bandera, balda- hlne, raznobarvne plašče, kazale, plnvlale, dalma- tlke, velume, albe, kore- & telje, prte itd. sploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi vezenje, prenovljenje stare obleke in vsa popravila. — Izdeluje ročno in pošteno po najnižji ceni bandera in vso drugo obleko. Prečastite gospode prosim, da se blagovoli pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažu-jejo tujih tvrdk, društev in potujočih agentov. Zagotavljaje hitro in najpošte-nejšo postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodličnejšim spoštovanjem se priporoča Ana Hofbaner, imesjiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja in posode v LJubljani, 3 Uolfove ulice Stv. 4. Ilomiirn tvrdka! Prostovoljna zemljiščna dražba Na prošnjo dedičev po dne 19. avgusta 1897 v Šmarji pri Jelšah umrli c. kr. poštarici in posestnici gospej Ani Skaza se bode vršila dne 15 septembra 1898. ob 9. uri dopoludne pri podpisani c. kr. sodniji prostovoljna dražba zapuščinskih zemljišč vlož. štev. 65, 66, 67, 68, 69, 70, 71, 72, 73, 74, 75 krneč. obč. Šmarje, vi. štev. 92 kmeč. obč. Sv. Tomaž, vlož. št. 163 kmeč. obč. Preloga, vlož. št. 90 kmeč. obč. Sv. Barbara, vlož. št. 64, 65, 67, 68, 69 in 164 kmeč. obč. Ješovec. Zemljišča merijo 71 Ha. 8 ar., 42 m2, so bila sodno cenjena na 43.327 gld. 98 kr. se nahajajo v trgu Šmarje pri Jelšah in v njegovi najbližji okolici. Poslopja na zemljiščih so v dobrem stanu. Zemljišča se bodejo prodajala v različnih skupinah, ktera so se napravila po njih naravni legi, ter se bodo prodala le za ali čez ce-nitveno vrednost. Kdor hoče dražbati, mora položiti 10% vadij. Dražbeni pogoji se lahko pogledajo v uradnih urah pri podpisanemu sodišču ter pri zastopniku dedičev gosp. dr. Jos. Georg, odvetniku v Šmariji, kteri daje tudi vsa druga pojasnila. C. kr. okrajna sodnija v Šmariji, dne 5. avgusta,, 1898. G. kr. okr. sodnik: Mule m. p. Razpis nadnčiteljsKe 111 noilBčiteljsie službe. Na slovenski dvorazrednici pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu se razpisuje mesto nadučitelja z dohodki II. plač. razreda. Ob enem se tudi razpisuje mesto pod-učitelja, oziroma podučiteljice v istem plačilnem razredu, s prostim stanovanjem, potrebno hišno opravo in kurjavo. Prošnje naj se blagovolijo poslati podpisanemu vsaj do 24. septembra t. 1. Krajni šolski svet Sv. Duh na 0. V. pošta Luče-Leutschach, 81. avg. 1898. Središče, avgusta t. i. zbranim čč. gg. jubilantom za brzojavno poslani poklon meni, „svojemu nekdanjemu profesorju" srčno zahvalo izrekam M. Sinko. Zahvala. Podpisani šolski svet izreka vsem blagodušnim prijateljem šolske mladine, ki so s svojimi prispevki omogočili šolsko veselico v Framu, povodom 501etnice pre-svitlega cesarja, posebno slavni framski posojilnici za lepo darilo v iznesku 50 kron, častitemu učiteljstvu za veliki trud in za nabiranje prispevkov v iznesku 161 kron, visokočastiti duhovščini za sijajno prireditev cerkvene slovesnosti, kakor vsem tistim, ki so na jeden ali drugi način pripomogli k tej slovesnosti — iskreno zahvalo in Bog plati! Krajni šolski svet v Framu, dne 25. avgusta 1898. Blaž Vešnar, načelnik. Viiii<*itr se sPreJrae z n0" » ■ ■■■•^••m vembrom pri gorici ! gospoda iurca v Halozah. 1-3 <1 Šoštanj, meseca avgusta 1898. P. n. Dovoljujem si uljudno naznaniti, da sem meseca avgusta t. 1. odprl svojo v odvetniško pisarno v Soštanji, ter da sedaj ondi uradujem. Z velespoštovanjem 3-3 Dr. Fran Mayer. » ZAHVALA. Obitelj Kolarič-eva izreka tem potom prisrčno zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ji o smrti preljube matere in soproge Helene Kolarič izrazili svoje sožalje ter nepozabno rajno spremili k večnemu počitku. Zlasti se najspoštljivejše zahvaljuje preč. duhovščini, slavnemu središkemu tržkemu zastopu čč. gg. pevcem za jih milodoneče petje na domu in pokopališču, ¿lavnemu gasilnemu društvu, ter vsem udeležencem za častno spremstvo blage pokojnice do groba. Bog plati! V Središču, dne 3. septembra 1898. Vožnje karte in tovorni listi v Kralj, belgijski poštni parnik Janez Schindler, Dunaj III., Erdbergstr. 12, pošilja zastonj vsakemu cenilnike v slovenskem jeziku. V tistem se nahaja več ko 300 podob različnih strojev in orodja za poljedelstvo, obrt in hišne potrebe. Cene nižje, kakor povsod drugod. Pošilja se na poskušnjo. Eeelna postrežba se jamči. Plačila prav ugodna. Solidni krščanski prekupci se iščejo. Janez Schindler, kr. 12-18 privilegij. Zgodovinske in potopisne črtice. Spisal in izdal s pridigami, katere je imel v Marijinem Celju, Dr. Anton Medved, c. kr. profesor v Mariboru. 4E- Cena knjižici 30 kr., po pošti 35 kr. -&C Koncesijovana od visoke c. kr. avstrijske vlade. Pojasnila daje radovoljno koncesijovana potovalna pisarna 9 E. Schmarda v Ljubljani, Marije Terezije cesta št. 4, (pritličje n. 1.) Vse stroje za poljedelstvo. YnoYič znižane cene! Trijeri (čistilni stroji za žito) v natančni izvršitvi. Sušilnice za sadje in zelenjavo, dkropllnlce proti peronospori, poboljšani sestav Vermorelov. Miatilnice, mlini za žito, stiskalnice (preše) za vino in sadje različnih sestav. (Te stiskalnice imajo skoro ono tlačilno moč, kakor hidravlične (vodovodne) preše). Slamoreznice, se jako lahko gonijo, in po zelo zmernih cenah. Stiskalnice za seno in slamo, ter vse potrebne, vse poljedelske stroje prodaja v najboljši izvršitvi Ig. Ilellei- na Dunaju, II/2 Praterstrasse 49. Mt~ Zastopniki se Iščejo. Pred ponarejanjem, se je posebno treba varovati. —— 13-20 Vinu CyWiy&ÎH O O JTj [J\SOWItU lil CiVW l/UI (/I/Uli(. __ ÎXXXXXXXXXXXXXXXXX H Slovarček" jako pripravna knjiga, se nemščine, in „Anglež" se angležčine za potrebo naglo in brez učitelja priučiti, dobi se po 55 kr. poštnine povsod prosto, pri izdajatelju Jož. Paulin-u v Ljubljani, Marijin trg štv. I., kakor tudi v mnogih knjigarnah. Plačilo naročilu v pismenih markah pridjati je najpripravneje. 1-5 Klipim jatelja" od 1856-1882. Pisma pod naslovom.- .Predigten, poste restante Marburg, Stadt". e s a I k e IHehtriice vsakih vrst za domačo in javno rabo, za kmetijstvo, stavbe in obrt. NOVOST *Po Bower"Barffovih patent- najnovejših, zboljšanih izdelatev. Tehtnice decimalne, centezimalne, na kembelj in mostneod ,esa in že,eza'za trgovinsko, prometno, tovarnarsko, kmetijsko in obrtniško rabo. Tehtnica za osebe, za domačo rabo, za živino. Komanditna zadruga za sesalke in Izdelke strojev. nih inoksidacijskih sesalkib. inoksidirane sesalke so obvarovane zoper rjo. Ceniki 11/ PADUCUC ni IN A I / 1 • Wallfischgasse 14. Ceniki gratis in franko. Urtlll LllO, UUIlni, ^ |. Schwarzenbergstrasse 6 gratis in franko Se dobiva v vseh trgovinah s stroji in železom, v tehničnih, vodovodnih in vodnjakekopnih podjetjih itd. Zahtevaj izrecno: NT* Garvenove inoksidirane sesalke, ozir. Garvenove tehtnice. 1K 17-26