z §t©v.^25 TRST, sredo 25. jenuvarja 1911 Tečaj XXXV! - IZHAJA VSAK DAN leil eb Mtfeijek 1» pra«iklb ob 8-, eb ponedeljkih eb 8. iprir^. PMDBiiii IUt. m predajajo po 3 nv*.(6 slet) ▼ wiumg!lk te*»kar.*k ▼ Trsim in okolici, C oriti, tfrunju, Si. Petru, Fc»i#j»i, Seft&ni, Habreiini, Sv. Liliji, Tolmin«, Ajdov-SŽ*«!. Dembergu itd. Znatarele Štev. po 5 uri. (10 strt.). OfiLAbl 8E RAČUNAJO NA MILIMETRI T iirokneti 1 ke!«*e. CEHE: Trgovin afa in obrtni oglasi m 8 at, mm, aakvale, poalauice, oglasi denarnih zavodov po 20 «t. taci. Za oglaaa v tekstu lista do 5 vrat 20 K, vsaka ■ ada^ma Trata I 2. Mali oglasi po 4 stot. bas eda, aaj-aaa] pa 40 »toi. Oglase sprejema. Inseraini oddelek sprave „K4>aoeti". — Flačeje se izklinžno le upravi „Edinosti". =s= , i . . u Plačljive lu etolljivo • Trat«. - ■= CPIN05T ttMil* pofttitnaga društva Edinost1* za Primorska. F admprti i* sm*/ NAROČNINA ZNAŠA a« K, pol leta t2 K, 3 mesece • K; na aa-raibe brez doposlaa« naročnine, se uprava se orjra. ■aveialaa na n.Selj«*«, txd»n> „KDIJfOSTI" etaae: s* Mle late Kron 5-ao, s* pol lotu Kroa 10O. Vri dopisi JMsj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefraako- vana piama m m sprejemajo Is rokopisi M M vroftajo Naro turno, eglaae ia reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulica Siorgio Galatti 18 (Narodni dam} fed^atdti in odgovorni urednik &TEFAJV G 01) IX A. Laol.ik hoaaoreij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna .Edinost" fpinana sadruga a omejenim poroštvom v Trstu, ulica — Giorgio Galatti štev. 18. _ -i , Poštao-hranltellnJ ra2an SL 841 652. TELEFON IL 11-57. Politično društvo „Edinost" priredi v nedeljo 29. januvaija 1911 ob 10. uri dopoludne javen shod r veliki iveraai, Jtar. doma" t Trstu. Dnevni red: 1> Delovanje parlamenta v zadnjem zasedanju. Poroča drž. posl. dr. Rybir. >V Poročilo o delovanju tržaškega mestnega sveta, oziroma deželnega zbora. Tae zavedne rolilce vabi k obilni udeležbi Odbor pol. društva „Edinost", Politično društvo ..Edinost" vabi na redni občni zbor ki se bo vršil i Misijo 5. februarja 1911 ob 10. uri predpol. v veliki dvorani „Nar. doma" v Trstu Dnevni red: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Volitev novega odbora. 5. Volitev pregledovalcev računov. 6. Slučajnosti. K obilni udeležbi uljudno vabi ODBOR. BRZOJfiUNE UESTI. Sprememba v predsedstvu goriškega dež. zbora. x GORICA 24. Iz verodostojnega vira ptsaemljemo, da se je goriški deželni glavar dr. Pajer odloČil za odstop in da je sklenil popolnoma umakniti se iz političnega življenja. Kakor povod se navaja njegova visoka starost (dr. Pajer ima S3 let) in pa nevzdržijiv politični položaj v •c? zboru. Laška liberalna večina mu išče nasled-»ka. Obrnila se je do grofa Pace-ta, domačina iz Fiuianije, ki ima svoja posestva • Tapoljanu, a je ta čas višji uradnik nekje v »inisterstvu, uro! Pace bi kandidiral v skupini laškega veleposestva na mesto od-stopivšega dr. Pajerja. Pri tej priliki spominjamo da je bil »*e tega današnjega kandidata, stari grof Pace prvi deželni glavar goriški. Sevencem je bil precej naklonjen. V ta-hsataem deželnem zboru je na vplivanje pasi bar. Winkler-ja skupno z laškim po-stracem dr. Doliakom glasoval s Slovenci, km se je Šlo za znižanje izravnega davka m volilno pravico v slov. veleposestvu od JQ9 na 100 K. Tako so Slovenci Še-le prišli do veljave v slov. veleposestvu in do enega odbornika v tej kuriji. Lahi so mu bili takrat hudo zamerili ta njegov afront in pozneje ni bil več izvoljen dež. poslancem. Ako sedaj njegov sin sprejme kandidaturo v laškem veleposestvu bo on bodoči deželni glavar goriški. Vprašanje je v koliko bo sledil sin izgledu svojega o£eta v politični umerjen osti in objektivnosti. Zaprisega novega tržaško - koperskega škofa. DUNAJ 24. Cesar bo v četrtek ob 9 45 predpoludne pred začetkom splošnih avdi-jenc zaprisegel novoimenovanega škofa tr-žaško-koperskega, dr. Andreja K a r li n a. Potovanje kralja Petra v Rim. DUNAJ 24. „Zeit" poroča iz Belega-grada, da odpotuje kralj Peter v Rim dne 12. februarja t. I. Ogrski državni zbor. BUDIMPEŠTA 24. Zbornica je nadaljevala generalno debato o bančni predlogi. Oovoril je) poslanec Antal (delavna stranka) ter pobijal govornike opozicije. Na to je bila razprava prekinjena. Prihodnja seja jutri. Bolgarsko-turška trgovinska pogodba. SOFIJA 24. Glasom poročil iz zanesljivega vira je izdalo finančno ministerstvo okrožnico, da stopi z dnem 27. t. m. bol-garsko-turška pogodba izven veljave in da je bolgarsko blago ob uvozu v Turčijo podvrženo generalni tarifi. Bosanski sabor. SARAJEVO 24. Deželni zbor je razpravljal zakon o poštni hranilnici. Hrvatski sabor. ZAGREB 24. Ko je prešla zbornica na dnevni redf je najprej izvolila adresni odsek. — Potem se je vršilo glasovanje o volitvi nekaterih členov v regnikolarno sodišče. Grški kralj poseti Beligrad in Sofijo. ATENE 23. Na merodavnem mestu zatrjujejo, da poseti grški kralj Jurij spomladi, ko se poda na potovanje po Evropi, tudi bržkone srbski in bolgarski dvor. Minister-ski predsednik Venizelos je baje o tem že govoril s srbskim in bolgarskim odposlancem. Ruski poslanik Čarikov v Sofiji. SOFIJA 24. — Car Ferdinand je sinoči vsprejel v „ avdijenci ruskega poslanika v Carigradu, Čarikova. Nova avstro-ogrsko-srbska trgovinska pbgodba. BELIGRAD 24. Ker je stopita danes v veljavo trgovinska pogodba, je uradni list priobčil več odredb finančnega in trgovinskega ministerstva, s katerimi se urejuje carinsko-uradno postopanje uvoza iz Avstro-Ogrske, oziroma izvoza srbskega mesa. BELIGRAD 24. Danes zvečer so dospeli semkaj avstro-ogrski veterinarji, ki imajo na podlagi trgovinske pogodbe preiskovati v beligrajski klavnici srbsko meso, določeno za izvoz v Avstrijo. Jutri prične pod njihovo kontrolo klanje srbskih preši-čev, pojutršnjim prične transport svinjskega mesa na Dunaj. Jutri odpošljejo iz beligraj-ske klavnice vagon govedine kakor poskusno pošiljatev v Rim in na Dunaj. PODLISTEK. Zvezdica. M. Ž. Sličica iz Telikomeerntga modernega življenja. V kotu umazane sobe je tiho sedel do«ek, z očmi, uprtimi v šepajočo mizo, ki je stala pred njim. Na njeni deski sta ležali dve veliki, delavni roki, na katere se te epirala glava. Pod mizo je deček ogledava I ogromne noge. Ko se - je dovolj ■•gledal velike razsežnosti svojega očeta, se je pričel dolgočasiti. Bal se je ganiti; icajti čutil je okoli sebe, da je oče slabo „razpoložen-, in da se to slabo razpoloženje razteza tudi nanj. Kako tudi biti dobro raspoložen ? Tri dni že jedo le kruh in pi-pje kuhano cikorijo, danes pa je tudi ta dobrota že pošla, tako, da imajo le še poln vrč vode in nič druzega. „Ali tako ne •stane," — si je mislil deček — „do večera se ie kaj spremeni.* Sploh je čudno, da mate ata tako sedeti sedaj, ko je že večer, km je sicer v tem čas« na ognjišča že gorela, a mamica je kuhala... Mamica... Kako je le mogla uteči? A ko vsaj ata ne bi zmiraj le sedel tukaj ; tako ostane vse vedno jednako... Deček je bil prepričan, da, ko bi se te velike noge pod mizo ganile, ko bi se ta nepregibna glava, ki je kakor pribita k rokam, dvignila, in ko bi šel ata z doma, gotovo bi se vse spremenilo. Morda bi tudi mamica prišla za čas^, da bi kuhala... »Ata !• je poskusil deček rušiti ta mučni mir. Ata ni niti ganil. Ni ga slišal. Bil je popolnoma prevzet od svojih črnih misli. Njegova žena... Toda ne žena, niti mati. A on, neumnež, ji je veroval; veroval kakor sebi... Na to pa... Kdaj je to začelo ? Tedaj, ko je bil bolan in ni imel dela. Vzeli so mladega človeka na stanovanje, in ona je postala blazna za njim, ki je bil za deset let mlajši. Kradla mi je, jemala mi je, trpeti smo začeli gladu, a podnajemnik je imel jesti in piti od nje, kolikor je hotel, — za moje krvavozaslužene denarje... Otrokom je kradla, kričala je na nje kakor na pse, na lastne otroke, za njega... Konečno ga je pred tednom doij zapodil iz hiše. In ona se je zdela zadovoljna. Prinesel ji je prihranjenih Sest kroa. Vzete BELIGRAD 24. Italijanska vlada je preklicala prepoved uvoza srbske živine v Italijo, ki jo je bila izdala radi kužne bolezni na gobcu in parkljih. Potres. VJERN1J 24. V zadnjih dneh je bilo čuti več slabih potresnih sunkov. J Danes zjutraj je bilo ob močnem bobnenju čuti dolgo tresenje zemlje. Kuga in kolera* CARIGRAD 24. Iz Džede poročajo, da je ena oseba umrla za kugo. V Meki se je pripetilo več slučajev kolere. TURČIJA. Ustaja v Jemenu. SOLUN 24. Na oficijelno mesto je dospelo sledeče poročilo: Said paša se pripravlja, da napade z Arabci, koncentriranimi pred Hodeido, to mesto. Arabcev je veliko število pred Hodeido. Vse brzojavne proge so pretrgane. — Vlada skuša najeti transportne ladije, da odpošlje čim prej v Jemen sklicane reserviste. Proglašenje neodvisnosti Jemena. BEROLIN 24. „ Lokal-Anzeiger poroča iz Carigrada, da je Mahdi ldris proglasil Jemen za neodvisno kneževino. London 23. Danes predpoludne je pri Pontypriddu osebni vlak trčil skupaj s tovornim vlakom. Doslej so našli 11 mrtvih in 12 ranjenih. Metz 24. Včeraj popoludne je v gar-nizijski bolnišnici nastal velik ogenj, ki je popolnoma upepelil streho in deloma uničil drugo nadstopje. O polunoči je bil ogenj pogašen. — Več gasilcev se je pri gašenju poškodovalo. Škode je pol milijona mark. Lodz 24. (Petr. brz. ag.). Več oboroženih mož je na neki cesti napadlo patruljo Štirih redarjev. Eden teh je bil ubit,] dva pa težko ranjena. Berolin 24. Cesar Viljem je vsprejel danes v avdijenci turškega generala Sefke pašo. Litomerice 24. Danes ob 2.30 zj. je umrl državni in deželni posl., župan dr. Alojz pl. Funke v starosti 76 let. Dr. Funke je pripadal nemško-napredni stranki. Zagreb 24. (Ogr. biro). Cesar je podelil c. in [kr. komorniku dednemu členu magnatske zbornice in hrvatskega sabora dostoianstvo tajnega svetnika. Petrograd 24. V diplomatičnih krogih se govori, da poseti nemški cesar Viljem povodom svojega potovanja na Krf sultana Mohameda V. Bukarešt 23. V zbornici je Carp pre-čital dekret o imenovanju novega kabineta. Razpust zbornice in sklicanje parlamenta je določeno za 17. ozir. 19. marca t. 1. Delegacije. Skupni proračun za leto 1911. — 240 miljonov K za dreadnoughte I BUDIMPEŠTA 24. V današnji seji delegacij je bil predložen skupni proračun za leto 1911, ki izkazuje čisto potrebščino v znesku 448,589.803 K, to je 25,130.203 K več, kakor v pretečenem letu. Carinski dohodki so proračunjeni 10,778.800 K više, kakor v pretečenem letu, tako da bo treba pokriti večjo potrebščino v znesku 14,351.403 Kron, od katerih odpade na Avstrijo 9,127.942 Kron in na Ogrsko 5,223.910 kron. jih je in utekla z njimi za svojim ljubljencem... Kakor da bi sinček bil spremljal očeta z mislimi, se je oglasil: „Ata, morda mamica pride za nekoliko časa...a „ Pride, ko jo on zapodi/ je zamrmral oče zamolklo skozi zobe. Kaj bi ga naj oviralo, da ne govori, kakor bi ne smel govoriti pred otrokom o materi! Deček je utihnil. Vedel je vsled nešte-vilnega ponavljanja, da je mati „ubežala" in da to ni prav. Razumel je to popolnoma in očetove besede se mu nikakor niso zdele grde. Naprijetno mu je bilo le, ker se je s tem zmanjšal njegov up na prihod matere, ter na kuhanje in na zakurjeno peč, kar je bilo spojeno s tem. Da bi pa torej vsaj ata Šel kaj delat, in vse bi se spremenilo na bolje... „Ata, jaz sem lačen,M je poskusil rušiti očetovo zamišljenost. „Ne govori mi zmeraj tega I" je zakričal oče nervozno. „Ko sem pa res lačen," je opravičeval deček svoje besede. Oče se je dvigniL „Kje je Minka?" „Proč, že tako dolgo, Sla je k tovari-šici in nas je pustila tukaj," se je pritožcvaL „Zakaj si jej dovolil?* Za troške vojaštva v Bosni in Hercegovini je proračunjeno 4,340 K več, kakor v pretečenem letu. Poleg tega zahteva vojno ministerstvo izredni kredit v znesku 24 miljonov K za vojaštvo in 312,400.000 K za nove vojne ladije. Od slednjega kredita pride na leto 1911 prvi obrok v znesku 55 miljonov kron. Graditi se namerava štiri nove vojne ladije po 20.000 tonelat (dreadnoughte), tri križarke po 3500 tonelat, 6 torpedovk po 800 tonelat. 12 torpednih čolnov za odprto morje in 6 podmorskih čolnov. Od proračunjega zneska 312.400.OGO K za mornarico pride 240 miljonov za dreadnoughte, 30 miljonov za križarke, ostalo za manjše ladje in municijo. Ko bo ta načrt izvršen, bo Avstro-Ogrska posedovala 4 dreadnoughte, 6 vojnih ladij 2. razreda, 6 tretjega, 4 križarke, 24 torpednih lovcev za odprto morje, 12 obrežnih torpedovk, in 12 podmorskih čolnov. Poleg tega bi bilo še na razpolaga za manj važne namene 3 oklopne križarke 4. razreda, 5 avizatorjev, 6 torpednih lovcev starega tipa, 30 torpedovk prvega razreda, in 16 druzega, poleg tega 4 ladije za čuvanje obrežja ter 22 ladij za transport. Plenarna seja ogrske delegacije. BUDIMPEŠTA 24. Predsednik grof Avgust Zichy je otvoril sejo ob 5.30 zvečer. Skupni finančni minister baron Burian je vložil predloge skupne vlade. Državni zbor« Posl. Bugatto za italijansko pravno fakultete. DUNAJ 24. V nadaljevanju prvega čitanja proračuna je posl. Bugatto izvajal, da pričakuje italijansko ljudstvo, da dobi pravno fakulteto. Provizorična fakulteta, ki se jo ima ustanoviti na Dunaju, ni drugo nego prejšnja ustanovitev v Inomostu. Ta provizorij pa ne odgovarja aspiracijam na-rodnočutečih Italijanov, tudi ne namenom kulturelnonaprednih Italijanov, ki hočejo imeti za-se popolno vseučilišče s sedežem v Trstu sredi italijanskega ljudstva. Trst kakor sedež italijanske visoke šole, ostane želja vseh Italijanov. To, kar se nudi Italijanom, jih ne zadovoljuje, Vsprejeli bodo pa, da se ohrani pravna kontinuteta. V zadnjih štirih letih delovanja poslanske zbornice so Italijani podpirali delavno večino in vlado, ker so hoteli nekaj doseči. Italijani so podpirali vlado, ker so hoteli doseči to, kar je zahtevalo italijansko ljudstvo, da parlament reši njegove stvari. Vse je šlo počasi. Italijani bodo kakor je samo-obsebi umevno, podpirali novo vlado, ako vlada uresniči njihov program. Ako vlada in zbornica ne pomagata Italijanom do njihovih pravic, tedaj bodo Italijani izvajali iz tega posledice. Potem so govorili še minister za notranje stvari, posl. dr. B a x a, G e i s s 1 e r, dr. G1 0 c k n e r. Posl. A d 1 e r je kritiko-val program Bienerthove vlade in imenovanje grofa Thuna češkim namestnikom. Govornik je rekel, da se vede vlada nasproti vsem državnim vprašanjem pasivno; kriti-koval je tudi dvoumno stališče meščanskih strank nasproti vladi. Govornik se je obrnil tudi proti temu, da nima poslanska zbornica ničesar govoriti v vprašanjih, kakor je bosansko vprašanje, Minka je bila devet let stara. Tri lele je že zahajala v šolo in "pridobila si je za te dobo obilo skušenj. „Morda jej dajo tam kaj jesti/ je pripomnil oče, „in morda prinese tudi kaj domov..." Vstal je in začel hoditi po sobi, kar je deček pozdravljal s tiho radostjo. Smatral je namreč to začetkom spremembe k dobremu in k redu. Sledil je se svojega tihega kotička korak za korakom očeta. V tem se je oče za trenutek vstavil; začutil je nekaj posebnega. Krč mu je stisnil grlo. Šel je počasi k mizi, sel je, položil glavo na roke in na mizo kakor pref, in pustil kapati gorke solze, ne da bi jet«. o tiral. Slišal je, kako je nekdo naglo otvoril vrata in vstopil, ali glave ni dvignil. Bilo mu je popolnoma vsejedno. Slišal je, kako Jurček šepeta: „Molči, ata spi!" Minka se je vrnila. Ne da bi se ganil je sedel dalje. Slišal je, kako se Minka krade k njemu, in začutil je na roki nekaj mrzlega. Apatično je sedel dalje, le roko je oddaljil, in pri tem zaslišal cvenk srebra. Dvignil je glavo. Pri mizi je stala Minka z razpuščenimi lasmi, kakor kraljičina. Z laskov jej je kapala voda, ročice je imela radeče kakor krvnik, a na mizi se ležale tri krene. Stran II razmerje do Italije. Dejstva, kakor zagrebški veleizdajski proces in prav tako smešna tržaški in graški proces so politične stvari prvega reda. Te stvari moramo pripovedovati. Popolnoma absurdna oboroževanja proti Italiji je sozakrivila politika vlade. Ni res, da nam je pričakovati napada od strani Italije. Ako je pa takega razpoloženja, je to razpoloženje provzročiia izzivajoča politika. — Nato je bila razprava prekinjena. Potem je govoril posl. Reumann k nujnemu predlogu posl. Fressla radi odprave carine na meso. Nato je bila seja zaključena. Prihodnja seja jutri. Bančni odsek. DUNAJ 24. Bančni odsek je nadaljeval generalno debato o bančni predlogi. Debate so se udeležili posl. Morsey, Renner, Steinwender, Kozlowski, Kramar in finančni minister. Železniški odsek. DUNAJ 24. Na današnji odsekovi seji sta posl. Kadlčak in Schraffl vprašala železniškega ministra, kedaj predloži ^akon o» novih lokalnih železnicah in bodo li v tem zakonu vse železniške proge, ki so bile že v prejšnji predlogi. Posl. Schraffl je izlasti vprašal, če namerava vlada spojiti program lokalnih železnic z izvedbo kanalov, in je dostavil, da bo odgovor na to vprašanje močna vplival na vedenje Tirol-cev nasproti vladi. Posl. Dobernig je poročal o predlogu posl. Bugatto glede železniške zveze Gorica—Gradiška—Cervinjan in je priporočal tozadevno resolucijo. — Posl. Bugatto in F o n sta se najtopleje zavzela za to, da se Gradiška privzame v to novo železniško progo. Predlog poročevalca je bil na to vsprejet. Železniški minister dr. G I o m b i n s k i je odgovoril, da namerava predložiti predlogo o lokalnih železnicah če možno še v večem obsegu nego leta 1909, kar je pa odvisno od finančnih sredstev. Minister ne ve ničesar o spojitvi predloge o lokalnih železnicah z revizijo zakona o vodnih cestah- V!ada je vsprejela v svoj program revizijo zakona o vodnih cestah in se zavzame zato, da se čim prej izvede zakon v okvirju nameravane revizije. Minister je obljubil, da bo vodil mini-sierstvo nepristransko v narodnem oziru. Vrhu tega morajo uradniki v jezikovno mešanih deželah imeti ozir na narodno občutljivost prebivalstva. Ker financijelni položaj države absolutno ne dovoljuje, da se še nadalje povišajo plače, bo skrbel minister, da se zgradijo uradniške hiše, zavetišča za rekonvalescente in sanatoriji. Minister je prosil podpore državnega zbora. Interpelacija poslancev Grafenauerja in Fona. DUNAJ 24. Med došlimi ulogami se lahaja interpelacija posl. Grafenaerja glede ljudskega štetja v Celovcu in interpelacija posl. Fona glede ljudskega štetja v Gorici. Niaša dunajska politika. Trst, 24 januarja. Čudne reči se dogajajo na Dunaju „Slovanske Enote" že davno ni več. O „Zvezi južnih Slovanov" ni čuti ničesar, v ..Slovenskem klubu" se vsaj na vide? kregajo, a Čehi pravijo, da so siti dr. Šuster-liča in njegovega avtokratstva in hočejo hoditi svojo pot. Situacija je tako čudna in zamotana, kakor že dolgo ni bila. Nastop Bienerthove vlade št. 3 je nekako zmešal slovanske stranke. Čehi so se izrekli za politiko ,svobodne roke", Jugoslovani ravno-lako, a za odločno opozicijo so samo češki radikalci in v „Slovenskem klubu" dr. Korošec. Pod Bienerthovo vlado I. in II. je protislovanski zistem prisilil slovanske stranke, da so se združile v krepko parlamentarno udruženje — v „Slovansko Enoto". Če tudi njena taktika ni bila vselej na mestu, je delala nasprotnikom vendar-le sive lase. »EDINOST« Št. 2ft V Trsta, dne 25. jannvarja 19X1 „Kje si to vzela?" je skočil oče, a oči so mu tako zablestele, da je vzbujalo grozoto. .Ne vzela," je odgovorila Minka jokavo, „dobila." „Dobila?!" je zarohnel oče, „za kaj? Govori !* Minka je pričakovala veselja; njeno razočaranje pa je bilo grozno, tem groz-■ejše, čim manj razumljivo jej je bilo očetovo početje. Odprla je začudeno svoje oči široko, ravno tako kakor pred pol ure na glavni ulici, in oče je v njih zapazil ono Kalo, belo, nedolžno, začudeno dušico. ,Ne, ne, ti si moja mala pridna Minka; povejčkaj mi, kako si prišla k temu denarju ?" jej je rekel tiho in laskajoče. In tedaj Minka ni mogla nehati pripovedovati : „Napravila sem papirne rože... krasne, rudeče,... zmočene, zato imam ru-deče roke,... tovarišica mi je dala potreb-aega papirja... šla sem na glavno ulico in kričala, kričala... nikdo mi ni hotel nič dati... ■akrat pa je prišel gospod, ki mi je ponudil desetico, jaz sem mu jo vrnila, da je to premalo; na to pa mi je dal krono, in potem še jedno, in potem še jedno; vzel si je rože, in že je bil proč.* p Ali ga ne poznaš?" jo je vprašal oče. „AU ga nisi aikdar prej videla Sklenili so, da jo ubijejo za vsako ceno. Zlasti je to poskušal Bienerth, a ni se mu posrečilo. A trajalo ni dolgo, da je vsled nezdravih notranjih razmer »Slovanska Enota" razpala sama ob sebi na veliko veselje Bienertha in Nemcev. Krivdo se meče na dr. Šusteršiča, češ, da je „bil terorist in egoist. Ne vemo, koliko je Suster-šič kriv, da je * Slovanska Enota" razpadla; toliko pa je resnica, da so jele v zadnjem času padati na dr. Šusteršiča iz češkega tabora ojstre pušice. Med Slovenci in Čehi ni vladalo še nikoli tako odiujenje, kakor sedaj. Čehi so pač druženi v svojem klubu, a Jugoslovani se gledajo med seboj kakor pes in mačka. Šusteršič je svoječasno rekel, da bo imela ustanovitev enotnega češkega kluba ugodne posledice za jugoslovansko politiko in tudi za „Slovansko Enoto", ki se bo s tem konsolidirala. Mi pa smo tedaj izražali bojazen, da se zgodj ravno narobe. Konsolidirajo da se pač Čehi, a „Slovanska Enota" da se utrdi le tedaj, ako se združijo tudi Jugoslovani. Imeli smo prav: Jugoslovani so ostali, kakor so bili, Čehi so se konsolidirali, a „Slovanska Enota" je žalostno poginila. Z osnutjem enotnega kluba so se Čehi jeli otresati dr. Suster-šičevega vpliva in danes nastopajo naravnost sovražno proti njemu. Te dni se je nekaj govorilo o reorganizaciji „Slov. Enote". Mi smo mnenja, da bi imela ta reorganizacija nekaj pomena le tedaj, ako stopijo slovanske stranke v odločno opozicijo proti Bienerthovemu kabinetu št. 3. A to se dosedaj še ni zgodilo. Mesto tega je postala moderna politika „svobodne roke", katero so slovanske stranke jele že obračati proti sebi. Pred dnevi se je vršila v „Slovenskem klubu" velika politična debata, med katero se je dr. Krek ogreval za politiko svobodne roke tudi napram Čehom, na katere po mnenju dr. Kreka nismo več navezani, ker „Slovanska Enota" ne obstaja več. — Za to ni nič čudnega, da se hočejo tudi Čehi otresti Slovencev. Doslej so nas v našem boju za slov. vseučilišče drage volje podpirali in celo sodelovali pri ob-strukciji proti italijanski pravni fakulteti. A odslej bo to drugače. „Narodni listy", od minole sobote odločno izjavljajo, da Cehi Jugoslovavov pri event. obstrukciji v proračunskem odseku proti italijanski pravni fakulteti ne bodo več podpirali in to z ozirom na češke visokošolske zahteve. Tako piše glasilo dr. Kramara, ki je opetovano izjavilo, da Čehi Slovencev ne zapuste pod nobenim pogojem. Za to bi prav radi vedeli, ali dr. Kramdr soglaša s tako pisavo. Morda porečejo Mladočehi, da gre tu samo proti d.ru Šusteršiču in „Slovenskemu klubu". — A pomislijo naj, da vseučiliško vprašanje ni zgolj vprašanje „Slovenskega kluba", temveč vsega slovenskega naroda ! In ako Čehi uresničijo to, s čemer grozijo v svojih listih, potem bi bilo to najgrše izdajstvo na lastnem bratu. Zato upamo, da ne pride do tega. Na vsak način moramo konstatirati, da so se razmere med vsemi češkimi strankami in Slovenci ohladile. Med vsemi, pravimo, ker tudi konservativna češka glasila nastopajo proti d.ru Šusteršiču in njegovi politiki. Ni več onega medsebojnega zaupanja in umevanja, ki mora vladati med resničnimi prijatelji. Razmere so postale nezdrave in tako ne more iti več dalje. V interesu avstrijskih Slovanov je, da pride* zopet do čim tesnejše spojitve slovanskih strank na parlamentarnih tleh. — Ta spojitev mora sloneti na medsebojnem zaupanju in ume-vanju; le tako bo trdna in trajna. Velike važnosti je za nas posebno, da pride popolnoma na jasno, kdo med nami je proti taki spojitvi, ker se mu viši strankarski ali osebni interesi, nego pa skupna stvar naroda. SLOVENCI! Govorite na sekcijah za ljudsko štetje samo slovenski! „Ne. Grozno jezno se je držal, izgledal je kakor parkelj, pa kmalu potem je bil bolj prijazen. Na to pa je hitro odšel." „Ali te ni nič vprašal?" „Da, vprašal; povedala sem mu to o mami, in da ti ne delaš in da smo lačni. Hotela sem si kupiti dosti lepih stvari, ali potem ne bi bil ti videl teh kron, jaz pa sem hotela, da jih vidiš. Morda mi pa tudi ti kaj lepšega nakupiš, nego bi si jaz sama," je govorila Minka previdno. Čutila pa je, da je podprla dom. „Ti si delala rože, Minka? Ti si si hotela zaslužiti denarja?" je rekel oče z rosnimi očmi, gladeč mokro glavico Minkice. Minka je — česar sicer sama ni slutila — storila veliko delo: strla je obroč obupa v očetovem srcu. „Jaz sem znal, da se nekaj zgodi," je zavriskal Jurček veselo, ko se je slednjič odpravil oče z doma, da kaj nakupi. * * * imeli so kruha in košček mesa in jabolka so imeli, in oče se je z njima igral in smejal se je z njima. In kadar se je sklonil nad nju, je zapazila Minka, kako mu žare še bolj. In v noči se jej zdelo, da je blesteča zvezdica na nebu, sipajoča polna pesti svetlih isker na ljubega očeta, in ne onega dobrega gospoda. (Zvrietek.) Porotna sodnija v Trstu. Interpelacija posl. dra. R y b a f a in tovarišev na justičnega ministra v seji zbornice poslancev. Območje deželnega sodišča v Trstu ob-seza razun sodnega okraja tržaškega še sodne okraje: Komen, Sežana, Podgrad, Volosko, Koper in Piran. Od teh imajo okraji Komen, Sežana in Podgrad, Volosko in Koper, ali čisto ali pa vsaj po večini slovansko prebivalstvo, dočim v sodnih okrajih tržaškem in piranskem tvorijo Slovani precejšen odstotek prebivalstva. To slovansko prebivalstvo je sestavljeno iz Slovencev in Hrvatov, razdeljenih po rečenih okrajih na ta način, da bivajo Slovenci kompaktno v sodnih okrajih Trst, Komen, Sežana, Podgrad, Koper in Piran, Hrvatje pa v južnem delu okraja Podgrad in v vsem okraju Volosko. Slovenščino in hrvaščino je torej v območju deželnega sodišča tržaškega brezdvorano smatrati kakor deželni in na sodniji običajni jezik in je bil kakor tak že opetovano proglašen od najviših sodnij v državi. Vzlic temu pa se na deželni kakor porotni sodniji porotne razprave proti slovanskim obtožencem in s slovanskimi pričami vrše — v italijanskem jeziku. Zaslišavanje teh obtožencev in prič, ki v večini slučajev niso vešči italijanskemu jeziku, pa izvajajo z več ali manje sposobnimi tolmači. To postopanje nasprotuje pred vsem pozitivnemu zakonu, ko vendar kazensko-pravdni rek v svojih §§ 163. in 198. dopušča porabo tolmačev le za take osebe, ki niso vešče sodnemu jeziku. Da pa je slovenščina in hrvaščina pri deželni sodniji v Trstu v deželi navaden in soden jezik, izhaja že iz tega, da se — izvzemši porotne razprave — druge kazenske in civilne razprave vrŠe brez druzega v slovenskem jeziku. Poraba tolmačev in izvajanje razprav v jeziku, ki ga stranke ne umejo, in sicer, kakor tu, domače stranke — nasprotuje pa tudi vsem zahtevam, ki se jih stavlja do modernega pravosodstva, posebno pa nasprotuje principu neposrednosti. Saj je naravnost strašno, ako obtoženec, pri katerem gre ravno na porotnih razpravah često za najviše imetke in celo za življenje, od vse razprave ne umeje nič druzega, nego tistih par besed, ki je stavlja do njega predsednik potom toimača, in če so na drugi strani njegovi sodniki na najbolj nepopolen način obveščeni v vsej njegovi obrambi 1 Res, občudovati je pogum tržaških porotnikov, ki smatrajo kakor združljivo s svojo vestjo, da izrekajo smrtno obsodbo nad obtožencem, ne da bi bili razumeli ni besedico od tega, kar je na razpravi govoril obtoženec in kar so govorile priče, kakor se je to zgodilo pred nekaj leti v slučaju Škrk iz sodnega okraja sežanskega. Ako pomislimo, da z ozirom na gori navedene prebivalske razmere v območju deželne sodnije tržaške procesi s slovenskimi strankami tvorijo prav znaten odstotek vseh procesov, se moramo pač vprašati, kako prihaja, da se takovo stanje, ob katerem se v večini siučajev sodniki in stranke ne razumejo, trpi — da, da je oblasti celo povspešujejo ?( Pojasnilo je podano s tem, da se oblasti, ki so poklicane na sodelovanje pri sestavljanju porotniških list, ne drže zakona. Glasom § 5 zakona od 23/5—1873., drž. zak. št. 121, imajo občinski načelniki v seznamu za porotnike poklicanih oseb tudi navesti, katere deželne jezike te osebe razumejo in katerih se pretežno poslužujejo. Potem ima okrajni glavar v smislu § 9 navedenega zakona v svojem poročilu na predsednika sodnije I. instance navesti, kateri od mož, vsprejetih v prvotno listo, so v večjezičnih deželah po svoji jezikovni po-rabnosti posebno sposobni za službo porotnika. Končno je v smislu § 14. L navedenega zakona sestavo letnega seznama na sodniji I. instance izvršiti tako, da komisija one osebe v prvotni listi, ki so v smislu § 9 smatrane za najsposobneje in najvredneje za porotniško službo, sestavi v posebno (glavno) listo. To določilo, ki posebno na-glaša in predpisuje upoštevanje znanja deželnih jezikov, se pa v našem Primorju kaj Čudno interpretira. Zahteva se namreč od občinskih načelnikov, da vsprejemajo v listo le osebe, ki so vešče italijanskemu jeziku, dočim se poznavanje slovenščine ali hrvaščine ne zahteva. Posledica temu je, da se v slovanskih občinah le malo število oseb smatra vrednimi za porotniško službo, dočim italijanski občinski uradi vpisujejo v listo veliko število italijanščine zmožnih porotnikov. Ta praksa je gotovo protizakonita, ker zakon izrecno zahteva poznavanje deželnih in ne le enega jezika! Ker pa je sestava porote, ki bi bila sposobna tudi za vršenje slovanskih razprav, nemožna toliko časa, dokler obstaja gori navedena praksa, si dovoljujemo podpisani do njegove ekscelence nastopno interpelacijo : Je-li vaša ekscelenca voljna ukreniti vse potrebno, da se bo pri sestavljenju porotniških list za območje deželnega sodišča v Trstu postopalo strogo po določilih §§ 5, 9 in 14 zakona od 23. maja 1873., drž. zak. št. 121, in da se bo torej od oseb, ki jih je vsprejeti v te liste izrecno zahtevalo poznavanje deželnih jezikov, da se bodo končno enkrat tudi na deželnem kakor porotnem sodišču glavne razprave proti slovanskim obtožencem vršile v jedino razumljivem Hm slovenskem ali hrvatskem jeziku ? !! Ljudsko štetje. V pojasnilo! Z ozirom na včerajšnjo notico, nanaua-jočo se na Vodopivčevo rodbino, je prišd v naše uredništvo g. Lovrenc Vodopivec, oče, z izjavo, da on ni ničesar podpisal, marveč njegov sin, ne vedoč, za kaj se gre. On da je vedno, posebno pa ob vsakokratnih volitvah, zvesto vršil svoj« narodno dolžnost. Tudi naglaša še posebno, da vsi njegovi delavci — tako žnji« kakor med seboj — občujejo slovenski Magistratovci, ki ne vedo, kaj hočejo l G. Živic Jakob je dobil od sekcije št. 8 pri Sv. Ivanu povabilo, naj pride hitr« tja radi ljudskega štetja. Včeraj se je res podal tja, a gosoodje niso vedeli, čemu s« ga poklicali. G. Živic jim je seveda dal zasluženo lekcijo, na kar so ga lepo prosil oproščenja. To je vendar nedopustno, da magistratovci vrhu vseh šikan še kradejo ljudem pm nepotrebnem čas. G. Živic je moral vsled njihove neumnosti izgubiti par ur, ki bi jlk lahko boljše porabil. V magistratov* uradih mora vladati res uzoren red, da dotični uradniki niti ne vedo, čemu kličejo ljudi. Revizor, ki žali in — ne govori resnice. Kapoviia pri Sv. M. M. Zgornji je prišel kakor revizor za ljudsko štetje v Gustinčičevo hišo (Zorzi), kjer je našel doma gospodinjo Josipino. Jel jo je seveda obdelovati, naj bi dovolila vpisati italijai-ski občevalni jezik. Ker pa se mu ni hotela udati, jel jo je nesramno žaliti, da je Jg*»-rante" in pijana ! Prišlo je seveda do hudega prerekanja. — Ali temu čednem* revizorju še ni bilo dovolj, da je tako grd« žalil pošteno ženo, ker ni hotela privoliti v najhujo zlorabo in protizakonito dejaijc, marveč je še na dvorišču kričal nasproti drugim osebam, da ga je žena la-silno vrgla skozi vrata! To je bila laž! Resnica je le ta, da je žena potem, ko je mož odšel iz hiše, v ogorčeaju zaloputnila vrata za njim. In to je menda smela storiti v svoji iiiši nasproti človeku, ki jo je na njenih tleh tako nesramno žalil. Res čudne zahtev? imajo ti magistratovi revizorji: najprej žalij« ljudi in potem se oni deiajo užaljene, se ljudje ne puščajo žaliti! Najprej so brutalni, potem pa jokavo-občutljivi kakor kaka histerična ženska! Še tega bi sa manjkal«, da bi jim moralo naše ljudsko, ko so m* storili najhujo krivico in je opsovali, raord* še poljubljali roko v suženjski ponižnosti! Ne boš Jaka! Ti časi so definitiv« minuli. Pa če je tudi še nekaj taciei — sužnjev, pa se bo njihovo število — na t« naj bodo le pripravljeni gospoda na magistratu — krčilo vedno bolj. Naši ljudje s« se začeli zavedati svojega človeškega dostojanstva in odklanjajo z ogorčenjem razmerje suženjstva, ker hočejo živeti kakor svobodii ljudje poleg svobodnih ljudij! „Ignorantov4* in pijancev imajo gospoda Italijani dovolj v svojih širokih masah. Ti so res sužnji svoje nevednosti i a pokvarjene vzgoje. Mesto da signori love naše duše, naj raje skrbe za kulturne potrebe teh svojih ljudij, da napravijo iz njik ljudij\ ki se bodo zavedali svojega človeškćg* dostojanstva. To bi bilo res kulturno del«, ki bi bilo na čast italijanskemu imenu, doiii« je nasilje in zloraba uradne oblasti pr«k drugi narodnosti nekulturno početje — pravo barbarstvo, ki pokriva s sra«»t« njega, ki je zagreŠa! Poziv I V „Edinosti- štv. 20, z dne 20 t. m. omenjeno dekle, Regino Pegan, čaka zaradi njenega hrabrega nastopa o priliki ljudskega štetja lep dar sv. očeta papeža pri upravitelju „Nar. doma". Misijonar. Nam pomaga dosti! V ulici Stadion 33, II. nadstr., vrata stanuje vdova Šimenc Jerica, h kateri je prišel 23. t. m. revizor in prečrtal rojstai kraj in občevalni jezik ter napisal „italiana". Ona je protestirala in je vsliknila : .Kaj Vam to pomaga?!" On pa je odgovoril: „N«* dosti." Revizor je na to odšel. Tudi z vratarjem je hotel govoriti, ali ta mu je le slovensko odgovarjal in ga kone'~a* zapodil. _ Dnevne novica. Smrt voditelja češke stranke v Šleziji. V predminoli noči je umrl v Opjm voditelj češke stranke v Šleziji odvetnik dr. Fran Stratil v 61 letu svoje dobe. Donavsko-jadranska železnica. U Sofije poročajo : Ruski poslanik v Carigrad Carikov je bil več dni v Sofiji potem, ko se je mudil poprej tri dni v Belemgradu. V politiških krogih se zatrjuje, da ima ČarikoT važno misijo, radi katere je imel številne razgovore. V Belemgradu se je vršil med kraljem Petrom in Čarikovim uro trajaj«t razgovor. Poleg tega se je poslanik razgo-varjal z ministerskim predsednikom in mi- V Trstu* j&nuvarja 1911. EDINOST" St, 25 Stran IH ■istrom zunanjih stvari. Neki beligrajski fist doznaja, da predmetom razgovorov je bil načrt donavsko-jadranske železnice. Kralj Peter je naglašal tozadevno željo Srbije in Carikov je obljubil, da se zavzame za to, da se železniška črta zgradi preko srbskega ozemlja. Vendar pa vest, češ, da Je Carikov naznanil že storjeni sklep turške vlade, ne odgovarja resnici. — V Sofiji se je poslan. Carikov dosedaj razgovarjal z angleškim in turškim odposlancem. V kratkem pride sem v ta namen tudi srbski mi-aister zunanjih stvari Milovanovič. Od druge strani poročajo iz Sofije : V tukajšnjih vladnih krogih v Sofiji ni nič znanega o kaki predstojeći politiški misiji srbskega ministra zunanjih stvari. Tudi se označajo za izmišljena vsa ugibanja, ki se Jih spravlja v zvezo s tukajšnjim bivanjem roškega poslanika v Carigradu Carikova. Prebivalstvo Prage. V Pragi so našteli — s predmestji vred — 629.000 prebivalcev. Število prebivalstva vseh večih Hiest Avstro-Ogrske je že znano. A v Trstu? ICdaj pa doznamo število prebivalstva v Trstu ? Ako pojde tako naprej, revizorji ne aodo gotovi do maja meseca ! Trgovinska pogodba med Avstrijo rm Srbijo. Včeraj je stopila v veljavo trgovinska pogodba med Avstroogrsko in Srbijo. Prve odpošiljatve mesa iz Srbije na Dunaj so došle že včeraj. Napredovanje klerikalizma med Nemci na Češkem. Klerikalci so začeli pridobivati vedno več tal med Nemci na Češkem. To se opaža posebno pri raznih ■adomestnih volitvah, kjer se posreča svobod miselnim strankam le z velikimi težavam:, da ohranjajo dosedanjo posest. Isti proces, kakor med Slovenci, se opaža tudi »ed Nemci, a krive so temu svobodomiselne stranke same, ki hočejo ljudstvo pitati s praznimi frazami, ki jih ljudstvo ne umeje, >i z idejami., ki jih ljudstvo ne more pojmit». _ Domače vesti, Za sestavo prihodnjega odbora 3>ol. društva „Edinost". Volilni odsek za sestavo kandidatne liste za novi odbor in pregledovalcev računov je sestavljen" tako-le: Dr. Gustav Gregorin, dr. Josip Abram.. dr. Sest Pertot, Fran Mikelič, Ivan Marija Cok, Josip Negode, Fran Kravos in Anton Bremic. Kdor želi v tem oziru navesti kako pritožbo, izraziti kako posebno željo, ali kak u važe vanja vreden predlog, naj se blagovoli obrniti do enega ali druzega gori lavedenih gospodov. Slovenske nesramnosti. — Pod tem las'ovom piše „Grazer Tagblatt" : „Pri ljudskem štetju je marsikaj zelo poučnega, posebno pa postopanje duhovščine. Poročali smo že, da je v Ptuju razun •nega duhovnika vse svečeništvo navedlo slovenščino za občevalni jezik. V celovški škofijski palači vlada, kakor se zdi — kljubu remu, da je bil odpravljen podpiratelj slovenskih hujskačev, dr. Kahn — slovenščina kakor občevalni jezik. Izvzemši dveh kano-aikov so se tam, kakor poročajo „Freie Stimmen", prijavili za slovenski občevalni jezik: knezoškofijski kancelar, knezoškofijski dvorni kapelan in knezoškofijski komorni sfaga. Večja nesramnost res ni več možna. Doznalo se je sedaj tudi za druge omembe vredne slučaje pri ljudskem štetju. Z Dunaja se poroča, da je v Celovcu rojeni c. k. okrajni komisar v ministerstvu notranjih stvari, dr. Josip Ferjančič navedel za-se, soprogo in hčerko slovenščino kakor občevalni jezik. Tudi učitelj na neki šoli na Koroškem blišči na poli za ljudsko štetje s slovenskim občevalnim jezikom." Tako „Grazer Tagblatt". Mi se tej »isavi čisto nič ne čudimo, ker znamo, da se nahaja uredništvo tega lista v bližini štajerske deželne norišnice Feldhofen, in je ^sihologično popolnoma umljivo, da atmosfera, ki vlada v norišnici, upliva tudi n okolico in se torej temu vplivu ne morejo odtezati niti možgani urednikov „Grazer Tagblatta". Stekle pse se more postreljati, s steklimi ljudmi se pa radi humanitete ne sce tako ravnati, da-si so često istotako wtvarni, kakor stekli psi. Infamija „Piccolova" je neizčrpna, ko raii gre za to, da vrže pest blata na Slovence in Hrvate. Jedna novih znanih prak-rfk je ta, da za vsakogar — posebno pa za svečenike —, ki je zagrešil kakov grd čin in ki mu ime zveni le količkaj po slovenski ali hrvatski, označa * za Hrvata ali Slo-Tenca. pa če ga je „Piccolo" še včeraj prišteval k svojim. Dokler se mu ne more lic očitati, je ugleden mož, čim pa je kaj zagrešil, je — Hrvat. Tako mfamijo je „Piccolo" zopet zagrešil. V ječi v Zadru je v noči med 21. im 22. umrl nagle smrti tisti nesrečni župnik Tomaševič, ki ga je porotno sodišče v Zadru nedavno temu obsodilo na pet let jece radi umorstva na lastni teti. Tomaševič je bil vkljub svojemu hrvatskemu rojstvu notoričen pristaš italijanske stranke. To je vedela vsa javnost v Dalmaciji. Ali za „Piccola" je pa sedaj naenkrat Tqael prete eroato* ! Tako ga namreč oz-aača v brzojavki, v kateri javlja župnikovo smrt. O infamija — .Piccolo* je tvoje ime! Z druge strani pa nas veseli, da „Pic~ colo* sam priznava, da vsi italijanaii, ki se jim priimki končujejo na ič, čič, šič itd., so — Slovani ! S tem nam je »Piccolo* tudi dal merilo, s katerim moremo prav merit italijanstvo velikega dela ... »Italijanov" v Dalmaciji, Istri in tudi Trstu ! Še več lahko trdimo : kar je Še v naših Italijanih odločnega, žilavega in bistrega, jim je prišlo iz slovanske krvi. Nujno potrebno pojasnilo. Od vseh strani se nam zatrja, da je med mlečno-zobnimi revizorji, ki jih je tržaški magistrat najel za važni in resni posel ljudskega štetja, tudi srednješolcev. In došla so nam celo obvestila o slučajih, ko so se ti revizorji na policiji legitimirali kakor srednješolci. — No, vzlic tem v pozitivni obliki podanih nam zatrdilom hočemo biti previdni in nočemo teh zatrdil smatrati tu kakor pozitivno resnico ! Tem potrebneja in opraviče-neja pa je zahteva na adreso šolskih oblasti, da povedo javnosti čisto resnico! Ali naj izjavijo jasno in decidirano, da gornje vesti niso resnične in da se srednješolska mladina ne zlorablja za posle, ki so ob naših razmerah v nerazdružljivi zvezi s političnimi viharji in ki torej po svoji naravi morajo še bolj zastrupljati itak že razgrete mlade glave! Če pa šolske oblasti ne morejo oporekati temu, potem pa nastaja kočljivo vprašanje, za katero javnost mora vprašati odgovora: kdo je dal tej mladini dovoljenje, da sme zanemarjati šolski obisk v to, da se udeležuje političnih bojev ? ! Ravno to poslednje vprašanje pa razburja v visoki meri posebno našo slovensko javnost in Šolske oblasti so dolžne dati jasnega pojasnila v interesu svojega ugleda in vere v njihovo objektivnost! Kajti prvo, kar naglaŠa sleherni našinec, je — kako vse drugače bi šolske oblasti postopale proti slovenskim dijakom, ako bi ne hodili k Šolskemu pouku, ker so se dali v službo narodno - politične agitacije, da razburjajo prebivalstvo druge narodnosti, kakor to delajo faktično magistratov! Števni revizorji 1 — Kakor rečeno: vzlic vsemu ne izključujemo mi absolutno možnosti, da gornje vesti niso resnične, ali pojasnila od strani šolskih oblasti zahtevamo na vsak način ! Odborova seja * Matice Slovenske" bo danes, dne 25. jaruarija ob polšesti uri zvečer v društvenih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo predsedništva. 2. Potrditev zadnjega zapisnika. 3. Poročilo iz gospodarskega odseka za leto 1910 in proračun za leto 1911. 4. Poročilo o rokopisih. 5. Poročilo iz znanstvenega in umetniškega odseka. 6. Tajnikovo poročilo. 7. Slučajnosti. Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani ima vedno več stroškov, vsled tega primanjkuje družbi kurentnega, t. j. tekočega denarja. Čujte, kaj pravijo številke I Družba je imela v svoji blagajnici konečne gotovine i. s. : dne 31. grudna 1908. 1. . . . K 50.270*60 „ 31. „ 1909. 1. . . . K 25.708-86 „ 31. „ 1910. 1. . • . K 4.572 85 Volila in pokroviteljnine tvorijo pri Tužbi glavnico. Od glavnice se smejo rabiti samo obresti. Skrb prijateljev družbe bodi, da se redni dohodki primerno povišajo i. s. članarine, darila, prispevki od družbinega blaga, dohodki nar. kolka, računskih listkov itd., to pa že radi tega, ker bo letos družba rabila za razne stavbe nad 500.000 kron. Ruski kružok. Opozarjamo vse one, ki so se vpisali v tečaj slovenske stenografije, naj pridejo danes, v sredo ob 7. uri v ul. Acquedotto 20, ker se prične redni pouk. Novi učenci dobrodošli. Učnina znaša 4 K mesečno. Društvo „Ljudski oder44 v Trstu. — Jutri ob 8. uri in pol zvečer bo predaval v „Delavskem domu" v ulici Boschetto št. 5 dr. Josip A. Tomšič o „Razvoju in ustroju (•"■:z-.b■ etrn življenja". Vstopnina 20 stot. I nje ska Ciril-Metodova podružnica je »riuJila skupno s pevskim društvom „Zastava" Silvestrov večer, ki je vspel zelo pov^i^o. Posebno je ugajala Štokova igra „Trije tički". Smeha ni bilo ne konca ne kraja. Obilo zabave je nudila tudi igra „Bratranec", ki so jo domači diletantje prav izborno predstavljali. Ob tej priliki so preplačaii vstopnino v korist CM podružnice v Lonjerju skupno kron 16. Srčna hvala vsem 1 C. k. avstr. državne železnice. — V petek, dne 27. januarja t. I. se izmenja Kdor odpotuje naj se preskrbi z vsem potrebnim v novi trgovini D. ARNSTEIN „Air Alpinista" v Via Sebastiano štev. 7. Bogata zaloga zadnjih novosti, kovčekov, torb, torbic, športnih potrebščin itd. IVLUVI ČESKY ! MLUVI ČEŠKI! ' Artigiano TRST, ul. Arcata št 9 vogal ul. Sapone Velika izbera močnih hI ti, 1 srnic Itd. za delauce. 1 Slovenci! Veliko si lahko prihrani, kdor se poslužuje pri nakupu izgotovljenih oblek v trgovini B o h i n e c <£ C.o ulica gelle Torri št. 2 (za cerkvijo sv. Antona novega), ker tam dobi dobro blago po nizki ceni. DVORANA ZA SODNE DRAŽBE ulica Sanit& 23-25 pritličje. Dražba, ki se bo vršila danes, dne 25. t. m. od 9—12 Chiffonier, zrcalo, miza, stiskalnica za pisma, pult, etager, stolice, luč za obesiti, decimalka, stroj .Singer", stroji .Singer" za čevljarje. Usnje in več parov čevljev za moške, ženske in otroke. Od 3. do 6. ure pop. Forme in klobuke iz začje kože, ženski žamet, umetna peresa. hočete se obleči BV po ceni ? Obrnite se do dobroznane trgovine z oblekami ,ALLA CITTA' Dl TRIESTE" frst nlica Giosne Cariacci št- 40 (prej Torratt) kjer dobite velik Izbor Oblek in aukonj za moške, dečke ta otroke za. B&itO£>»Joio sezono po sledečih cenah : Obleka iz poluvolne in Kangarna za mo:ke od K !5—52 Ob fke „ „ „ „ dečke „ „ 10—30 Obieke „ „ za otroke...... „ 4—16 Suknje, kožuhi z ovratnikom 5z prave kožuhovioe za dečke, pelerine iz Lodna po cenab, da so nI bati nlkake konkurence. — Zaloga blaga tu- in inozemskega. - Izvrftoje se dalo tudi p"» meri. Velik izbor potrebnih predmetov za * ■ ■ ■ — — ■■—li —Ml I ■ lil H«III— HI.I i m ■■■■■ I s Nova trgovina z oljem, kisom in milom z bogato izbero sveč vseh kakovosti K::sr™ --- ulica GKulia It. 25. Za obilen obisk se priporoča G. BIAGGINJ. 'V . „KONSOMNO DRUŠTVO" V KOLONI reg. zadruga z neom. poroštvom rabi na letni občni zbor ki se vrši v nedeljo 12. februvarja t 1. ob 9. uri predpoldn. * društvenih prostorih v-Kok>nji (Mo.t. Kiascoaa) DNEVNI RED: 1. Poadrav in nagovor predsednik*. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo pregledovaleer rn-.uior. 5. Volitev novega odbor* /a leto 6. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi ODBOR. Spritzer wem m Mi« tafcnA« Tiw, M j« silo* »:i*mra» fljad* a mlMAl&iml T«djuai la tiiaaam. trodaju* t»4l T M:c lOli •riatM Tla« OfoUo Ta VLm, CM.9 aUdko U Via*, \Xr»k» i* rvt*m Prij-omui t»di rr«j lzW d*u>rt*!.k i» /Jr»Tll»lti ri*. t-.* iikotja, ftnaj« la «Sxn#a. ..Arti p« Krču 3 « 4, 8 Ud ki rofoMc p« K I. Irbom« F« K fi^SSa'^r-E. Jurcev, Acquedotto 9 PASTIUE ZA PRSA h „JCUE nć kašlja" = so edino sredstvo proti kailjn, praklajefija, zsgrljeaosti ia vsem boleznim dikainih ox-&ioor. škatlja e a* rodilo m 70 šteti* k se dobi samo ▼ iekarai — Pr6xmarer„AI DUEMORI Trst (mestna hiša) Tel. 377 Svetlo in likano perilo. f£S svetlo in likano perilo, naj se obrne na zavod P Samokez v Tratu, ulica Cecilia it. 14, pritličje. Telefon 22-69. 2003 Meblirana HOba Be oddft T D5iem pri 9- Jakobu. Campo S. Giaaomo 2, II. 138 w j ^ krčmar in prodajalec na deželi, se Želi VUOVGu seenaLiti z gospodično ali vdovo od 40—50 let staro z nekoliko premoženjem v svrho ženitve. Ponudbe pod „Vdovec* na Iniaratni odd .Edinosti-. 137 Zn X' Nedeljske igralce prosim, naj ne U pulil, vodijo seboj takih ljudi, ki odna-Sajo kroglje Za sedaj eamo toliko. Zorfco. «« siovenftčino in i tali- Koresponaenia ju^mo se sprejme takoj, sa 2 ali 3 ure na dan. Ponudbe na: A. Costoris, alica 8 Giovanni 16, 1. I*1 DmliLo Kuhinjska oprava ie aluminija, K 50. i nilKa. Specijaliteta : predmeta aa darove. — Umberto O-ca — lrst, via (Jaserma 11._1864 RriniAVAP p° k 360 *l,ter' p0541^ Proti DllllJOVOLr povzetju; večje množine po dogovoru. "J** pristnost jsmčim. — Leonhard Del — Ltnz Razdrto. _ P. n. občinstvu javljam, da sem otvoril nOT : HOTEL : kolodvor Kastiljonski hrib (Monte Ca-stiglione). - Urejen je najmodernejše. Točijo se najboljša vina vseh vrst. -Gorka in mrzla jedila vedno na razpolag- Andrej Furlanv Kastiljonski hrib (Monte Castiglione) Sv. Marija Magd. dolnja 445. Dr. Fran Korsano Specijalist aa sifilitične in Kužne bole/ni ima svoj AMBULATOR1J v TRSTU, V ulici San Nlcold Stev. 9 (nad Jadransko banko). Sprejema od 12. do 1. »n 5.i/s do IkVa pop B«r Zaloga obuvala nn ia la.toa delalnioa PAVEL VISINTINI a ulici d«U'Islria štev. 8 M UL SlOSUe CfflflUttl 31. Fllljalka al. B. Sebaattano 8. aa 39 zraven (Cine-Music) —— ODPRLA SE JE VELIKA pekarna In sladčlčarna j {o modernem sitemu, r kateri se bo predajal kruh . vrste, svež: trikrat na dan. - Specijaliteta sladčic, bombonov, biškou.v itd., kakor tudi likerjev prvih tvrdk. - Spreiem.i se v peko krah in dro^e stvari po nizkih cenah. - POSTREŽBA ISA DOlf. udani JOSIP FABIAN. j V slika izbera msJkih iaa^kik čevlje*. - Poprave se izvrSajejo toč-l« m solidno po smernih cenah ALEES. FBA^C MATEK - TlihT m Kat vd. Mulej 51. 6. Trgovina jeetvin in kolonijal. Zaloga sveč, mila in čistila v prid družbe sv. Cirila in Metoda. Priporoča se Ivan Bidovec. 1346 Hišne posestnike L Trstu opozarjam, prevzamem po pogodbi administracijo večih hiš. Referenca dobre. — Vpr tSsnja na Ins. odd. Edinosti pod »Oster(116 Ugodna prilika, riinger, pismena garancija za tri leta, za družine po K 62, drugi moderni za vsa dela K 100. Ulica Santa Caterina 9, skladišče 1, dvorišče._128 OinHAtifinin ua uradne prostor* v aro- Stanovanje di*i mssu * 3-5 *n 7~* ■ob in atruMklinl prostori se Išče sa 24. avgnsta 1911. Ponnobe na Znseratnl odde-lek „Edinosti pod ,BPPPĆH08T it**v. 121«. Poskusite FI- Colnfin" ki ie naJ" GOVOKAVOff^«Iuun finejši in najzdravejši kavni pridatek Dobiva se v vseh boljSih prodajalnicah. H Rogaška kisel Jemplev Radinski vrelec. Najboljši mineralni vodi. — ZASTOPNIK — Lacko Eiiž - Pola WiESENREITER & Co., TRST Ulica Valdirivo 13. ^ TELEFON 1743. Sfajboijžl vir sa dobivanje po&nno kav« Kupujte,, Nar. kolek" Norberto Nachtigaii Trst, ulica Nuova 41, Trst (PALAČA • SALEM) ; Aioga in zastopstvo aelo agledne »»iearskst cvacn«. Vsakovrstae ure, žepna ura od 5 kron dalje. buJi nški od K 2 40 da}jo. Zlatnina se prodaja po ugodnih tesah. 1MIK' * Wr ^flE^ Odlikovana delavnica in zaloga f sedlovj a in potnih predmetov | FRIDERIK HERTAUS, TRS T, ulica Stadion štev. 10. m d te & ta a gž a bž as as Hotel Balkan j ig1' I Hotel Balkan JADRANSKA BANKA TRST, VIA CASSA 01 RiSPARMIO S T. 5 (LASTNO POSLOPJE). X UPU Ji; m PRODAJA: OSTKS PAPiaJB, RESVB. JJBLIOAOUB. MiV5i PISMA, PJUJORITKTK, DEUnCE, SRSCKB VWm. VALUTE m DEVIZE. PREDUJMI __ »a vnaDBoeTKB papibjk IS BLAOO LSPJHCK V JAVNIH SKLADIŠČIH. SAFB - DEPOSITS. — PROMBSE. _BMOJAVI •■ JADKiaaUL_____ ~~ ar MENJALNICA. OD DNEVA VLOGE VLOGE NA KNJIŽICE DO DNEVA VZD1GA 4 /O aamii davsc plačujb bastca is svojboa. NA TEKOČI IN ŽIRO-RAČUN PO DOGOVORU. ŽTTAHMA ZVEZA Z AMERIKO. - AKREDITIVI. URADNE URE: 9—12, BSKOUTUJE: MKKICB, Davizt kaki*«. ZAVAROVANJE VBBDSOSTVTH PAPIBJSV PftOTI KDB3in IB9SSI. BBVISUA 2BBBABJA SBSČt ITD. BREZPLAOSO-STAVBNI KREDITI. REMBOURS-KR]tWW BB^DITI P BO TI DOK U MBS TO M T3KBCABJA. BORZBIA H ARO ČILA. - UfKAflO _____TSLBJOai: l*as. 17»a._____ ar FIUJALKA V OPATIJI. » BSSB