THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OP AMERICA. amerikanski Slovenec « PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU.—S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI. — ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian organizations.) NAJSTAREJŽI IN NAJBOLJ. PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (No.) 225. CHICAGO, ILL., SREDA, 19. NOVEMBRA — WEDNESDAY, NOVEMBER 19, 1930. LETNIK XXXIX. FRANCOSKI NASVET, NAJ BI DOBILA LIGA NARODOV SVOJO LASTNO DRŽA VO. — V TA NAMEN PRIPOROČA SAARSKO OZEMLJE. — V NJEJ BI IMELA LIGA TUDI SVOJO LASTNO MOGOČNO ARMADO. Pariz, Francija. — Lastno državo in v njej armado nad vsemi drugimi armadami naj bi imela Zveza narodov, je Najnovejša ideja Francozov. Priobčil jo je napoluradni list "Le Temps" in zraven omenja, da so se s tem načrtom bavili ze francoski državniki in žur-nalisti. Po tej zamisli bi bila država Zveze narodov na podobnem stališču, kakor je District of Columbia v ameriških Zedi-n.ienih državah. Imela bi svojo notranjo organizacija, svoje zakone, svoja sodišča in v prvi vrsti svojo — armado. List se opira na izjavo nekega socialističnega voditelja, ki je dejal, da bo splošna razorožitev nemogoča, dokler ne bo •mela Liga moči, s katero bo lahko vladala nad vsemi drugimi državami, ki so v njej včlanjene. In ta moč bi obstojala v izredno močni armadi, ki bi jo Zveza mogla uporabiti proti tistemu, ki bi skušal kršiti mir. List tudi priporoča kraj, kjer bi se ta država nahajala, Namreč takozvano Saarsko °zemlje. To ozemlje je pred vojno spadalo k Nemčiji in, ker je bogato na naravnih zakladih, ga je po mirovni pogodbi dobila kot del vojne odškodnine v upravo Francija do leta 1935. Tega leta se bo imelo vršiti ljudsko glasovanje, ^aj H pride ozemlje nazaj pod Nemčijo, ali naj ostane pri P)'anciji. Tako, pravi Francija, ako bi Liga vzela v svojo o-blast to ozemlje, bi se s tem '■Udi odstranila ena spornih točk med Nemčijo in Francijo, °benem bi pa tudi tvorilo za-£°zdo med obema državama. Nemčija s tem načrtom ni zadovoljna, ker je sigurna, da bo ljudsko glasovanje izpadlo nJej v prid. S tem, da bi se Liga preseli-a v svojo lastno državo, bi 8tala tudi na bolj trdnih no-k'ah, kajti zdaj je samo kot Kost v Genovi, in Švica se že z Nekakšno ljubosumnostjo boji svojo neodvisnost in nevtralnost, ko je Liga v njej ta-korekoč država v državi, kar r*1 se še povečalo v slučaju ka-*e vojne. NA JUGU DIVJALI VIHARJI Atl anta, Ga. — Večje šte-'to Človeških življenj je za-. eval jn velikansko materijo škodo je povzročil silovit -i ^ vihar, ki je razsajal pre-k'o nedeljo po južnih drža-Georgia, Alabama, Louisa in Mississippi. Natanč-Podatkov o nesrečah še ^ mogoče zbrati, ker je V.es Promet z nekaterimi ^ a,i Prekinjen. V Winnsboro, J'' le veter odnesel nekega ži;;°ka 75 jardov daleč. V bli-Vet' 1Vlaco». Miss., je spravil so ;!!• V nemali strah črnce, ki s!l za nekim pogrebom, ko in (.'(|nesel rakev s pokojnikom J0 zagnal na bližnje polje. ZMAGA POLJSKE VLADE Vladna stranka generala Pil-sudskija dobila nadpolovič-no število mandatov v poljskem parlamentu. — Pil-sudski dal aretirati voditelje drugih strank. —o— Warsava, Poljska. — Tako burnih priprav za držav-nozborske volitve še ni videla ta dežela, kakoršne so bile za sedanje volitve, ki so se vršile preteklo nedeljo. Na predvečer so bile hiše v tukajšnjem glavnem mestu naravnost prelepljene s političnimi lepaki in ceste posipane z letaki. Največjo propagando je vodila Pilsudskijeva vladna stranka, ki si je vzela za cilj, da si mora na vsak način pridobiti dve tretjini večine v parlamentu. V dosego tega cilja general Pilsudski, predsednik vlade in napol diktator, ni bil izbirčen v sredstvih. Glavne nasprotnike, vodilne može v drugih strankah, je dal enostavno pometati v ječe, in tako jih je imel do volilnega dne zaprtih 81. Parlament je Pilsudski razpustil v preteklem avgustu, ko je videl, da je za delo nezmožen, kajti nobena stranka ni imela v njem večine, kakor sploh ni še pri nobenih dosedanjih volitvah dosegla nobena stranka večine glasov, in tako so se vlade menjavale druga za drugo ter je bilo njih glavno opravilo le, da so melz-le državo za svoj žep. Da bi napravil temu konec, je general Pilsudski razpisal nove volitve, v katerih je upal, da bo dobil dve tretjini sedežev, da bo na ta način izpremenil u-stavo države. To se mu sicer ni popolnoma posrečilo, kajti dobil je od 444 sedežev le 247, a vendar mu to daje nadpolovič-no večino, česar ni imela do zdaj še nobena stranka. Na volilni dan je prišlo v mnogih krajih do nemirov, v katerih ste bili ubiti dve osebi, okrog 75 pa ranjenih. -o- AVTO UBIL PEŠCA NA CESTNEM HODNIKU Chicago, 111. — Šest avtomobilskih smrtnih nesreč se je pripetilo v Chicagi preteklo nedeljo, s čemer ee je zvišalo njih skupno število od novega leta dalje na 952. Ena nesreč se je zgodila na oglu Wood in Augusta St., kjer je neki av-tomobilist zavozil na cestni hodnik in tamkaj do smrti pobil pešca A. Rysnerja. Voznik je zbežal, a avto so pa ugotovili kot last 201etnega J. Fritcha, 1900 W. Ohio Street. Kmalu po nesreči pa je ta Fritch javil policiji, da je bil njegov avto ukraden. Policija ga je pridržala za zaslišanje. FIŽOLA NE BO MANJKALO Kupi, ki jih vidimo na sliki, sestoje iz samega fižola v stročju, ki ga je letos pridelala dr<-žava Colorado. Tega pridelka je bilo letos v tej državi okrog 45 milijonov funtov, več kakor kdaj koli poprej, in potrebnih bo 1000 tovornih železniških vozov, da ga bo mogoče razposlati v vse dele Unije. INDIJCI ZOPET NEMIRNI Na praznik v čast zaprtemu vodju Indijci napadali Evropejce. Bombaj, Indija. — V znamenju nemirov in izgredov je potekla pretekla nedelja v tem mestu. Od domačinov je bil ta dan proglašen za praznik na čast zaprtemu vodju nacijonalistov, Nehru. Zlasti proti Evropejcem se je obrnil srd domačinov in več jih je bilo ranjenih, ko so domačini kamenjali avtomobile, ki so se vračali s popoldanskih izletov v mesto. Aretiranih je bilo veliko število, ko se na policijski ukaz množice niso hotele razi-ti. Neki taxi-voznik je bil skoraj do smrti pobit od razsrje-nih množic, ko je v gneči povozil tri ženske. O podobnih nemirih se poroča tudi iz drugih indijskih mest. -o- NEMIREN DAN V MADRIDU Madrid, Španija. — Dan strahote in lakote je bila pretekla nedelja za to mesto. — Med tem, ko so tisočglave množice oblegale prodajalne z živili, so stale po cestah močne vojaške straže, vedno pripravljene za naskok ob vsakem najmanjšem znamenju nemirov. Splošna stavka, ki jo je proglasilo delavstvo, je imela za posledico celo število izgredov, ki so se dogajali vse tri zadnje dni preteklega tedna, poleg tega pa je mesto o-stalo brez vsake prehrane. Tudi promet je bil popolnoma ustavljen. Pri izgredih je bilo par ubitih in več ranjenih. Do-čim se je v ponedeljek zjutraj pričelo v tem mestu deloma redno delo zopet, se poroča iz provincijalnih mest, kakor Barcelona in drugod, da je tamkaj izbruhnila generalna stavka. KRIŽEMSVETA — Havana, Kuba. — Vsa lastnina Amerikancev, ki prebivajo tukaj, je bila postavljena pod močno stražo, ko se je zaznalo za komunistično zaroto, katere namen bi bil, uničiti ameriško lastnino in s tem izzvati spor med obema deželama. — Bordeaux, Francija. — Dr. C. Dornier, ki je zamislil načrt za nemški aeroplan DO-X, se je izrazil, da bo moral aeroplan najbrž odložiti svoj prekomorski polet do prihodnje pomladi, a ne vsled kake pomanjkljivosti v konstrukciji, pač pa samo vsled neugodnega vremena. — Washington, D. C. —Kakor izkazujejo zadnje ugotovitve, ki jih je izvršil trgovski department, je bilo v mesecu septembru brezposelnih v Ze-dinjenih državah 3,400,000 oseb. — Richmond, Va. — V bližini mesta Dewitt je vlak zadel v neki avto, ki je vozil devet oseb. Vsi potniki v njem, en beli in osem črncev, so bili ubiti. — New York, N. Y. — Kakor se je izrazil tukajšnji zdravstveni komisar bodo morali ali zdravniki sami znižati cene za zdravniško oskrbo, ali pa bo morala poseči vmes država, da se bodo mogli poslu-žiti zdravniške pomoči tudi revni sloji. NEMŠKI FAŠISTI PRIDOBIVAJO Berlin, Nemčija. — Preteklo nedeljo so se vršile po mnogih mestih širom Nemčije lokalne mestne volitve. Skoraj v vseh so izšli fašisti znatno ojačeni, kar je njih uspeh, ki so ga dosegli pri zadnjih .državno-zborskih volitvah 14. oktobra, mnogo povečalo. KRONANJE KARLA ŠE 0DG0DEN0 Težave kralja Karla na poti do krone. — o— Bukarešta, Rumunija. — Tukajšnji kralj Kari je imel sicer to srečo, da je prišel do prestola, nikakor pa se mu noče nasmehniti tudi sreča, da bi prišel do krone. Njegovo kronanje, ki je bilo sprva določeno za september, je bilo nato odloženo do marca, in zdaj pa se govori, da bo sploh odgodeno za nedoločen čas. In vse to zaradi tega, ker nima žene, ki bi bila z njim vred kronana. Njegova ločena žena Helena namreč odločno odklanja, da bi se spravila z njim in namigava se že, da si namerava Kari med princesi-njami izbrati drugo ženo. A tudi v tem slučaju bo težava, kajti neki rumunski zakon pravi, da razporočen kralj ne more biti kronan. — Res, težko je priti do krone. Iz Jugoslavije, SMRTNA NESREČA V TRBOVELJSKEM RUDNIKU. — HIŠA IZ VALVAZORJEVIH ČASOV ZGORELA. — STARKA POD VOZOM.— SMRTNA KOSA.— RAZNE VESTI. ŠIRITE AMER. SLOVENCA! JUGOSLOVANSKA PROSLAVA V CHICAGI V nedeljo, dne 30. novembra t. L, se bo vršila v Chicagi v Ashland Boulevard Auditoriumu na 328 South Ashland Blvd. velika Jugoslovanska proslava, 121etni-ca ujedinjenja in osvoboje-nja Jugoslovanov. Program prireditve je zelo bogat in pester in vsak, ki se ga bo udeležil, mu bo ostal v prijetnem spominu. Vstopnice za proslavo so že v prodaji in se dobijo v u-redništvu našega lista. Stanejo 50c. Nabavite si jih, dokler so na razpolago in obenem agitirajte med prijatelji in sosedi za čimvečjo udeležbo na proslavi. FEDERALNA VLADA ZA STABILIZACIJO CEN Washington, D. C. — V svrho, da ustavi nadaljnje padanje cene pšenici, je zvezni farmarski urad kupil pretekli teden 10 milijonov bušljev te-jga pridelka na chicaški borzi. Dasi se še ne more ugotoviti, v koliki meri bo ta korak učinkoval na pšenični trg, vendar pa je splošne mnenje, da bo razčistil negotovost, ki vlada zdaj na borzi glede tega produkta. Rudarja podsulo v rudniku Na zapadnem obratu trboveljskega rudnika, na odkopu Frančiškovega sloja ali, kakor so rudarji ta kraj imenovali, "Sibirija", se je v četrtek, 30. oktobra pripetila smrtna nesreča, ko je do smrti podsulo rudarja Franca Peršeta. Omenjeni rudar je imel nalog od nadzornika, da še z enim rudarjem. nekim Medveškom, podpreta neki odkop s tramom, predno pojde kdo na delo. Predno sta pa omenjeno mesto mogla podpreti, je bilo treba prejšnji železni opirač, ki je držal zadnji stropnik (rigel) izdreti. Perše je naročil tovarišu Medvešeku, da o-pirač izdere. Sam pa je stal pod lestvo in z železnim drogom pomagal. Komaj je bil o-pirač zunaj, se je vsul na nju premog, ki je Peršeta popolnoma zasul, Medvešeka pa samo do pasu. Bližnji delavci, ki so opazili nesrečo, so prihiteli takoj na pomoč in oba nesrečneža odkopali. Po trudapol-nem delu so Peršeta po preteku 10 minut odkopali in ga prenesli v bolnico, kjer je kmalu za poškodbami umrl. Zlomljen je imel prsni koš in eno nogo. -o- Požar pri Polhovem gradcu Dne 29. oktobra po noči je začelo goreti v Črnem vrhu, po domače pri Božnarju. Stavba je bila enonadstropna lesena hiša, bivši lovski gradič, ki ga je še Valvazor, znamenit zgodovinar, imenoval "Bosi-sen". Po tem gradiču se tudi imenuje cela dolina od tu do Polhovega gradca, in voda, ki tu izvira, Božna. — Zadnje čase je služil gradič kot kmečka hiša. Staro leseno poslopje je bilo takoj vse v ognju, prihiteli gasilci so mogli požar le toliko omejiti, da so obvarovali požara zraven stoječi hlev. Družini je zgorelo popolnoma vse, kar so imeli v hiši. sestnik, star 47 let. -o- -o— VELIK POŽAR V WAUKE-GANU Waukegan, 111. — Klic za pomoč je bil poslan vsem okoliškim mestom, ko je v nedeljo popoldan nenadoma izbruhnil požar skoraj v sredini . mesta in je popolnoma uničil trinad-stropno hišo, poslopje na 100 do 110 So. Genesee St., v katerem se je nahajalo šest pro-dajalen in nad njimi hotel. — Ogenj, ki je napravil do 300 tisoč dolarjev škode, so obvladali okrog polnoči. -o- "Amer. Slovenca" v vsako slovensko hišo, naj bo geslo vseh njegovih prijateljevi Smrtna nesreča pri Sostrem V Podlipoglavu pri Sostrem' je 30. oktobra peljala 721etna posestnica Marija Potokar po strmem klancu voz, naložen z repo. Na nesrečo je starka neznano kako prišla pod voz in kolesje voza ji je šlo čez truplo. Starica je zadobila težke poškodbe po celem telesu, katerim je podlegla, kljub temu, da so domači takoj telefonirali po reševalni voz v Ljubljano. Kolesa so ji strla tudi hrbtenico. Smrtna kosa V Litiji je umrl Ivan Jan-kelj, sedlarski mojster. — V Ljubljani je umrl Tone Uča-kar, uradnik poštnega ravna teljstva, star 50 let. — V Mariboru je umrla Neža Holzer, žena brivca, stara 70 let. — V Laporju pri Slov. Bistrici je u-mrl Drago Kaukler, velepo- Tr bo vi je Huda nevihta je zopet obiskala tukajšnjo okolico. Ljudem je obračalo deižnike. Na vrtu gostilne "Škrat" je izru-valo veliko smreko. Vse bližnje gričevje je pobelil sneg. Požar Iz Kranja poročajo, da je petletni deček, ko se je igral z vžigalicami, zažgal posestniku Tršanu lopo, kjer je bila suha krma. Nevarnost je bila. ko bi ne prišli gasilci pravočasno, da pogori vse poslopje. -o- Kriza v lesni industriji Iz Sarajeva poročajo, da bo tamošnja lesna tvrdka "Kri-vaja" popolnoma ustavila o-brat zaradi velike krize na lesnem trgu. Na cesti bo brez službe nad 5000 delavcev. -o- V valovih Drave V okolici Varaždina je voda naplavila moško truplo. V mrtvecu so spoznali Stjepana Nemaniča, ki je pred nekaj dnevi nameraval v družbi svojega očeta v čolnu preko Drave. Narastla voda je Čoln prevrnila in oba sta padla v vodo. Oče, ki ni znal plavati, se je rešil, sin pa, ki je bil dober plavač, je utonil. -o- Silna nevihta pri Šibeniku Šibenik, 29. okt. — Včeraj je med 18. in 19. uro divjala blizu Šibenika silna nevihta, ki je prizadejala primorskim mestom v okolici mnogo škode. Oškodovala je tudi več ladij, ki so bile tedaj zunaj na morju. -o- Škoda povzročena po prvem snegu Iz Vel. Lašč in Lužarjev poročajo, da je tam napravil sneg veliko škode, ker je polomil večje število sadnega drevja. Podrl je tudi nekaj smrek, ki so padle čez cesto, da je imel avtobus, ki vozi iz Blok na Velike Lašče, več kakor dve uri zamude, ker so morali smreke žagati, da so jih spravili s ceste. Snega je padlo do pol metra na debelo. -o- Ribnica Zaradi pomanjkanja domačega zaslužka, so v zadnjem času odšle iz naše doline tri skupine na tuje za zaslužkom. Drvarji in tesarji se odpravljajo na Hrvatsko. V zadnjem času je 15 skupin sklenilo pogodbe z lesnimi trgovci. -o- Novi parobrodi Družba "Oceanija", ki vzdržuje prekomorski promet na Sušaku, si je nabavila dva nova parobroda, ki bosta najmo-derneje urejena in oskrbovala promet na rednih linijah s Španijo. Stran 2 AMERIKANSKI SLOVENEC Sreda, 19. novembra 1930 AMERIKANSKI SLOVENEC Prvi in najstarejši slovenski list ▼ Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, pone-aeljkow in dnevoT po praznikih. Izhaja in tiska EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave; 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Telefon: CANAL 009« Naročnina: ..$5.00 _ 2.S0 _ 1.S0 La. celo leto Za pol leta . Za četrt leta Za Chicago, Kanado in Evropo: La celo leto_________$6.00 Za pol leta_________3.00 Za četrt leta_______1.75 The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Phone: CANAL 0098 Subscription: For one year _______________ For half a year------ For three months ______$5.00 ___2.S0 ___1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year____________$6.00 For half a year--------3.00 For three months------------1.75 t-1 -___—— ^ POZOR. — Številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker « tem veliko pomagate listu. zato, da bi narodu odprl oči in mu pokazal pot iz zagate. Tudi mi ne smemo ostati pri lamentacijah. Jeremijade nam povedo, da je naše stanje res jeremijevsko žalostno, jeremijade naj posvetijo v temo naših možgan in glav, da vendar ne bomo že sedaj v letih mladosti in krepke moške dobe stali ob svojem lastnem grobu in čakali svojih grobarjev, ki imajo priti morda šele čez sto let. Jeremijade naj razblinijo težke in lene megle samoprevare v nas, da ne bomo obsedeli na stolu kakor Helij z zaprtimi očmi in zaprtimi ušesi, medtem ko sinovi in hčere kradejo z altarjev . . . Slovenske jednote, slovenske cerkve, slovenske šole, slovenski odri, slovenski domovi, slovenski duhovniki, slovenski listi, slovenske šolske sestre, slovenska društva. Vse je slovensko, pa je kljub vsemu "slovenstvu" tako malo slovenstva v nas. Gospod, kaj naj storim? Jednota bodi slovenska, ne "slovenska", cerkev bodi slovenska, ne "slovenska", dom bodi slovenski, ne "slovenski". In tako dalje . . . Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredni-»tvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list — Za zadnjo številko v tednu le čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. _ ves čas ko je bila na mrtvaškem odru, polnoštevilno ob- in zastopniki, da se zberejo točno ob 2. uri popoldne, da iskovale. Rajna je bila dobra gremo potem prej domov. Po-skrbna katoliška mati velike •' zdrav rojakom širom Ameri- Rev. Alexander Urankar: Zgodba o Heliju in sinovih i _______ Hebrejcem je bil altar svetinja božja, ki se ga ni smel nihče dotakniti, če ni bil posebej izvoljen in odbran za službo altarja. Za časa Helija, višjega duhovnika, so pa vladale čudne razmere v svetišču. Helij je imel dva sinova, ki sta lahko počenjala, kar sta hotela. Oče ni trenil očesa, ni dvignil roke, da bi ju ustrahoval. Spozabila sta se sinova tako daleč, da sta celo kradla darove z altarja. Helij je naprej zapiral oko. Ljudstvo je mrmralo, se jezilo in na tihem stiskalo pesti. Helij je molčal, sinova pa sta naprej kradla, dokler ni Bog posegel vmes. Po pravici je udaril v prvi vrsti Helija — očeta. Sinova sta padla v vojski, oče jfe ob tej novici padel vznak in si zlomil tilnik. Helij naj bi bil v pravem času posegel vmes s svarivno besedo in odločno voljo, pa bi bil sinovom in sebi prihranil kazen in ljudstvo bi ne bilo z veseljem pozdravljalo smrti vseh treh. Slovenska beseda, slovenska domovina, slovensko ime so tudi nam svetinje, nedotakljive in svete. Komu se ne bo zbudila upravičena jeza, če vidi, da mu lastni sinovi in hčere kradejo z narodnostnega altarja te najdražje spominke slovenske krvi. Sinovi — tatovi vrste Helijevih otrok so vsi oni, ki jim ie očetova domovina "svet s plankami zabit", ki jim je slovensko ime in slovenski jezik golo znamenje nazadnjaške kaste v Ameriki, kaste, ki nosi dična imena hunkija, foreignerja, priy&ndrovca." Hčere — tatice vrste Helijevih otrok so vse one, ki ob prvi priliki vržejo slovenski značaj in običaj iz hiše in imajo za vsako slovensko reč psovko "starokrajstva", imajo za mater in njen jezik samo kot prevžitkarja. Tatice so in tatovi, ker narodu kradejo z altarja. Kradejo ljubezen do domovine, ljubezen do jezika in ljubezen do lastnega imena. Helij, oče in višji duhovnik, pa molči. Naši očetje in naše matere nimajo besede svarila in grožnje. Sklenimo lepo ioke v tiho udanost: "Kaj hočemo, sin je bolj 'smart' in hčerka gre z Ameriko naprej." Ali ni krivda staršev večja, kakor je krivda otrok? Glavo skrivajo v pesek molčečnosti in v svoji plitvi miselnosti ne mislijo, da samim sebi grenijo življenje in starost. Mesto, da bi šli kedaj v grob kot sivi gospodarji, bodo šli pod rušo kot mladi prevžitkarji, ki so imeli samo to pravico, da so jih otroci brcali in zbrcali s sveta. O Helij, tvoja zgodba je naša zgodba, tvoje 'življenje je naše življenje in tvoja smrt bo naša smrt. Sinovi se že bijejo s smrtjo, pride tvoja vrsta. Amerika pa si bo otresla prah z tok in si bo mela dlani v veselju in zadovoljnosti, češ, dobro opravljajo. Taki so kakor so gangsterji, sami med seboj se pobijajo, da ni treba državi stroškov. Naj se narodnosti same' v sebi izživljajo. Cemu bi mi trosili denar za amerikanizacijo, saj nam sami hite v naročje, sami hite v svojo smrt in naše življenje. Jeremijada in lamentacija. Bog ve, če take lamentacije kaj pomagajo in zaležejo. Bog ve in jaz vem in vsi vemo: Jeremija ni pel lamentacij, da bi svoj narod še bolj tlačil y melanholijo, temveč jih je pel SV. MISIJON IN DRUGE NO-| Za sedaj naj omenim to, da VICE NA GILBERTU je bila zadnje čase naša nasel- Gilbert, Minn. Večkrat gledam v Ameri-kankem Slovencu, da se bo kateri oglasil in povedal v svet. da smo imeli pri nas sv. misi-jon, pa nič ne vidim. Da res, sv. misijon smo imeli že 5. okt. Vodil ga je Rev. Odilo Hajn-šek. Veliko jih je reklo, da še skoro ni slišal takega misijonarja, ki bi imel tako lepe pridige, kakor Rev. Hajnšek. Pa tudi, kako lepo smo prepevali po cerkvi,, lepe misijonske in Marijine pesmi. Vsak dan je bila cerkev napolnjena. Bog daj gospodu misijonarju še veliko let zdravja, da bo še lahko veliko dobrega storil po velikih slovenskih župnijah in spreobračal ljudstvo. Dragi bralci! Kjer boste tako srečni, da boste imeli sv. misijon in vam bo misijonar Rev. Odilo Hajnšek, vsi pojdite poslušat, greenhorna, zelenjaka, Radi boste potem priznali, da takega pridigarja se ne sliši vsako leto. Novic ni tukaj na Gilbertu prav posebno. V Duluthu v bolnici se nahaja Mary Pre-šern, ki je imela operacijo krofa. Pravijo, da ji gre na boljše. Mary Luzovič, se nahaja v Evelethu v bolnici in tudi povejo, da ji gre na boljše. Obema želimo, da skoraj okrevajo in se zopet zdrave povrnejo med nas in domov k svojim možem in otrokom. Doma je bila bolna Mrs. Frances Tanko. bina precej obiskana od bele žene — smrti, ki si je kot v svoj cilj izbrala nekaj nam posebno priljubljenih oseb. Ker so bile ljube nam, upamo, da so bile tudi Bogu, ki jih je vzel k sebi v boljše življenje, kakor nas uči nauk sv. vere in našega Gospoda. Izmed mnogih pogrebov, ki so se zadnje čase vršili v naši naselbini, naj omenim samo dva, ki sta vzbudila med vsemi posebno zanimanje in sočutje z žalujočimi družinami. Dne 8. novembra se je pomikal iz cerkve sv. Vida na Calvary pokopališče izvanred-no velik sprevod. Rakvi je sledilo nad 50 avtomobilov sorodnikov, društvenikov in prijateljev ter prijateljic, da spremijo k zadnjemu počitku dobro mater, soprogo, prijateljico, ki jih je v svojem življenju pridobila na svojo stran. To je bila pokojna Marija Prijatelj, rojena Šile stara 56 let. V sprevodu je bilo pet zastav in bander, kar je znamenje, da je ljubila društveno življenje, pri tem pa tudi ljubila svoje otroke, ki se nikakor niso mogli ločiti od nje, kakor se niso mogli sorodniki, prijatelji in društvenice. Pri pogrebni sv. maši je bila cerkev do zadnjega kotička napolnjena vernikov. Na koncu cerkvenih obredov je ob krsti pokojne spregovoril Rev. M. Jager, nekaj družine. Doma je bila iz vasi Globelj, fara Sodražica. V A-meriki je bivala nad 35 let. Radi njenih obilnih dobrih lastnosti bo ostala še dolgo časa vsem v spominu. Dva dni pozneje je bil podoben pogreb v sosednji fari pri sv. Lovrencu. Tam so vneti fa-rani, prijatelji in društveniki napravili tudi velik sprevod za pokojnim Gašper Česnikom, ki je umrl v 58 letu svojega življenja. Pokojni je bil znan v naselbini kot zelo dober in vnet faran, katerega so pa nesreče zelo pogosto obiskovale, kar je pri pogrebu omenil Rev. J. J. Oman. Pokojni je imel številne prijatelje med društveniki sv. Lovrenca in društveniki Najsv. Imena. Oboji so z veliko udeležbo pokazali, kako ljub jim je bil. Sledili so mu z drugimi farani dne 10. novembra na Calvarijo, kjer počiva že toliko tisoč naših katoliških trpinov. Sodeč po velikem sprevodu in po krasnih ke, posebno pa v Denver, Colo. Geo. Pavlakovich, tajnik. -O- DA BO TUDI IZ LA SALLE KAJ... La Salte, 111. Oni dan je prišel sam g. u-rednik k nam v La Salle in nas je nagovarjal, da bi kdo kaj dopisoval od nas v ta list. Kar spogledali smo se in drug drugemu namigavali, da bi vsak to nalogo od sebe na koga drugega prevrnil. Ker je pa gospod iz Chicage le še naprej dregal, smo kar vsi od kraja začeli kimati, da bomo. Drugi dan smo pa že komaj čakali, da bi prišel Amer. Slovenec, ker smo mislili, da bo vsak držal besedo. Dočakali pa nismo nič. Potem smo pisali g. uredniku in ga vprašali, zakaj ni nič novic od nas? Pa nam je prav modro odpisal, da ne bo iz vsega skupaj nič, ako ne bo kdo začel . . . No, pa začnimo. Pri nas je prvem svetem opravilu tako polna, da je kar skoraj preveč. Ustanovili smo si tudi npvih cerkvenih društev, pa še več si jih bomo. Matere so se zbrale v svoje društvo Krščangkih žena in mater. Lepo števild jih je že pristopilo, pa jih bo se vedno več. Dekleta so se pomnožila v svoji Sodality in fantje so pričeli z društvom Holy Name. Dva odrasla fanta sta pa šla v šolo, da se iz-vežbat.a za vodstvo Boy Scouts. Ko bosta potrjena za Scoutmasters, se bodo zbrali dečki okoli njih, da bo kar najbolj veselo jživljenje med našo mladino. To bo za'danes dovolj. Saj ni treba, da bi moralo vse naenkrat na papir. LaSaLiter. n i novic prav malo, samo en mi-besedah, katere je govonl do- ljjon -n po] Kaj M — to ma_ lenkostjo bahali po svetu? Pa Bolela jo je leva noga. Sedaj do srca segajočih besed o živ- Chronista Sontiacus "Dom ol b Soči" Zgodba iz zemlje zasužnjenih bratov .> ■ ■... •.. ... je tudi ona precej boljša in se vsem prav lepo zahvaljuje, ki so ji v času bolezni kaj dobrega storili. F. T. SMRTNA KOSA KOSI TUDI V CLEVELANDU Cleveland, Ohio. Naj se med novice iz drugih naselbin vplete dopis tudi iz naše velike naselbine, saj se tudi pri nas tu pa tam dogodi kaj važnejšega, kar je vredno, da se poroča v časopisje. ljenju ranjke in o trpljenju, ki ga je voljno prenašala v vsej svoji dolgi bolezni. Vedno je bila vdana v voljo božjo in lepo v zaupanju v Boga končala svoje življenje. Prijatelji so pripovedovali, da je še v svoji bolezni, v kolikor so ji moči dopuščale, skušala pokazati vso hvaležnost napram obiskovalkam, ki so obiskovale in jo tolažile. Na ta način si je tudi pridobila toliko prijateljev in mači č. g. župnik pri njegovem pogrebu, je bil pokojni pač vsem priljubljen, ker je pač živel in izpolnjeval vse dolžnosti pravega katoličana. Za takimi nam pač res ni treba žalovati, pač pa jih moramo blagrovati, da so prestali že tukaj svoje trpljenje in šli po zasluženo plačilo. Taki pogrebi nam razkrijejo bogastvo, ki se večkrat skriva v skromnih posodah, ki pa vendar nadkri-ljuje bogastva bogatinov. Nad takimi skromnimi se vidi, da imajo veliko resničnih prijateljev, ki res z njimi sočustvu-jeno. "Ivakoršno življenje, taka smrt." Ta izrek je in bo v veljavi. Poročevalec. IZ URADA DOMA SLOVEN SKIH DRUŠTEV Denver, Colo. Naznanja se vsem članom in članicam, ki so delničarji Doma slovenskih društev, da je odbor sklenil na zadnji redni seji dne 6. oktobra, da bomo imeli konvencijo, ali glavno letno zborovanje, v nedeljo, dne 21. decembra. Zborovanje se vrši točno ob 2. uri popoldne. Prosi se torej vsa poprej imenovana društva, da vsako društvo izvoli po dva zastopnika ali dve zastopnici in jih pošlje na glavno zborovanje. Poleg dveh prejšnjih u-radnikov se pošlje še dva novo izvoljena delegata. — Dalje se prosi vse člane in članice teh društev, ako imajo kake dobre nasvete, da te sporo-če po svojih zastopnikih, da se o tem na konvenciji razmotri-va. Prosi se tudi društva, da njih zastopniki prinesejo s seboj poverilne liste, podpisane po društvenih uradnikih. Sled- prijateljic, ki so jo tudi potem : njič so prošeni vsi direktorji če mora biti, naj pa bo. Najprej bom povedal, da je Slovencev v La Sallu in okoli njega kar precej. Koliko nas je, se bo kmalu pokazalo, ker hodijo možje po hišah in natanko popisujejo vsakega, ki mu slovenska kri po žilah teče. Pravijo, da so na ta način že blizu tristo družin popisali, en stotak ali kaj tacega jih pa še pride na vrsto. To je že lepa armada in se marsikaj ž njo narediti da. Ne manjka nam reči, ki nas skupaj drže. Najprej imamo večinoma prav prijazne hiše, v katerih živimo lepo družinsko življenje po stari slovenski navadi. Radi tudi drug drugega obiščemo in se pomenimo o starih in novih časih. Da se še lepše pozabavamo, napravljamo od časa do časa tudi "parties", kar je sicer bolj po amerikansko, vendar tudi slovenskemu značaju prav lepo ugaja. Imamo celo vrsto društev, ki nas drže skupaj vsako po svojem programu in namenu. Na sejah in zborovanjih se shajamo in vedno kakšno pametno pogruntamo za napredek svoje lepe naselbine. Imamo mogočen Slovenski Dom, ki stoji- na zelo vidnem prostoru v mestu in dokazuje tujerodcem, da Slovenci nismo za v kot. Pod streho tega Doma se je v teku let odigralo že veliko narodnostnega 'življenja v naši naselbini. Imamo seveda tudi svojo cerkev in poleg nje svojo šolo za naš naraščaj. In ravno pri naši cerkvi je o-paziti prav živahno življenje. Naši ljudje radi zahajajo v hram božji, ki so si ga zgradili v svoje zveličanje in v večjo božjo čast. Cerkev je zlasti pri K ZAHVALI IZ BROOK-LYNA V zahvali iz Brooklyna v št. 212 Amer. Slovenca je bilo pomotoma poročano, da sta darovala Frank in Marija Kušar po $8.00. — Resnici na ljubo bodi povedano, da sta omenjena darovala $10.00, -— Toliko v naznanilo prizadetim- -o-- Samo cent in pol stane "Am-Slovenec" naročnike dnevno-In vfendar koliko zanimivosti in koristnega berila naidete * njem za ta cent in pol. MILWAUCANJE IN WEST-ALLIČANI dobijo DRUŽINSKO PRATl-KO in BLASNIKOVO PRATl-KO za leto 1931 v prostorih PODR. AMER. SLOVENCA. 723 W. National Avenue, Milwaukee, Wis. Tel. Hanover 1357. i j NAZNANILO IN ZAHVA^ Vsem sorodnikom, zna»ce in prijateljem naznanjam " lostno vest, da smo položil večnemu spanju v črno z<^ ljo mojo soprogo, ki me je za pustila z osmimi otroci. Zahvaljujem se vsem nim in mojim prijateljem . so nam na strani stali v teh kih časih ; posebna zahvala se V gO' stri moje žene in njenemu ^ Mr. in Mrs. Lench. 1}f. K1 lije' ki progu, lje hvala lepa tudi tistim so darovali vence, in vsem gim, ki so nam kaj storili. Pokojnica mi zapušča otroke dr«' dobrega Št*1 za- kona, Willie iz svojega prvega Villie, Eddie, John, sie1 Novak, in štiri iz naji inei?3 zakona, George, Helene, Fril in Theresa. Žalujoči soprog Geo. Zimmerman, 1109 E. Galifta Sp-Butte, Mont- an* (Dalje.) "Pa ne, da bi se ti tožilo po Rusiji?" je vprašal Ivan. "Skoraj, da se mi. Tako sem se vživel. Ce bi ne bilo Katrice, ne vem, ali bi se vrnil. Mislil sem nanjo in bil prepričan, da se je poročila. Ko pa je prišlo za mano tvoje pismo in sem videl, da še čaka name in kako je doma, me je zgrabilo in sem šel. Saj sem pravil: dolga je bila pot in nevarna — a zmagal sem jo. Če bi pa vedel, da najdem dom tak, bi se premislil..." "In Katrica?" je podražil Matevž. "Katrica? Prebolela bi, mislila ko drugi, da sem mrtev, in bi bila mogoče bolj srečna . . ." "Glej, da ne boš njej kaj takega rekel," ga je opomnil Ivan. "Sandrinija, ka- kor je videti, z Nino ne bo več in vse se bo uredilo." "Kdo ve?" je podvomil France. Po cesti so primarširali vojaki. Na vajo so šli. Kosci so obstali in jih gledali. Iz srede se je utrgala pesem, ki je zategnje-no tožila: Sono soldato d'infanteria, o mama mia, male si sta! Kosci so se nasmehnili. Mlad tenente je zakričal nad svojim vodom, a dopeli so vendar. Ko so umolknili, je četa v ozadju nadaljevala: Son senza soldi, senza tabaccho, devo far maccaccho per la citta . . . Kapitan, ki je jezdil na konju, ga je zaustavil, čakal ob strani, se znesel nad častniki in zagrozil moštvu, ko je utihnilo in korakalo mimo njega. "Težko jih držijo. Vse je sito takega življenja!" je menil France. "Strah jih ima; zato je ob novi meji, ko da bi bili še sredi vojne!" je povedal Ivan. "Če bi šlo zares, bi jih ne vzdržali," je bil Matevž prepričan. "Težko. Vojaštvo vidi, da ni med svojimi ljudmi. Če govoriš z njimi, nič ne prikrivajo, da jih 'Jugoslavi oltre confine' skrbijo in da bi se ne marali meriti z' njimi. Kar so slišali o Kalvariji, Sabotinu in Doberdobu, jim ne daje poguma. Pa jim ga hočejo vtepati, ko o vsaki priliki proslavljajo zdaj to, zdaj ono zmago . . ." "Ki je pravzaprav nikdar ni bilo," je prekinil Matevž Ivana. "Na Krnu so postavili spomenik svoji zmagi. Ali je bila to zmaga, če je peščica naših črnovojni-kov, ki so stražili prej mostove, vzdržala tri tedne pred celo armado? Jaz sem bil doma, vem, kako je bilo!" . "Ne bodi tako glasan, Matevž. Cesta je blizu, nič ne veš, kdaj pride kak karabi-njer! Zdaj že toliko razumejo, da te lahko lepo spravijo!" je opomnil Ivan. "Vem, vem, saj je maresciallo liczijan, ki je včasih tod lonce vezal, kotle krpal in dežnike popravljal. Zdaj je goypod, ki vse strahuje. pa sem mu le že nekatero povedal — pol za šalo pol za res, da ni vedel, pri čem je!" "V nedeljo je bilo v Kobaridu res tako, • ko da si sredi Italije. Iz vseh krajev avtomobili in korijere, ki so vozili one, kateri so hoteli na Krn k odkritju spomenika. Kar gledal sem," je povedal France, ki je bil šel s Katrico prvič k zgodnji maši v trg. "Saj jih je tod šlo tudi toliko, da je bila cesta nepretrgoma v prahu, kakor bi se vlekla gosta megla ob nji.,' "Sama zunanjost jih je, sam videz, kot bi se šli komedije. In hvaliti jih moraš na vse pretege, to sem že spoznal. Upira se človeku, pljunil bi rad, a ne smeš. To, to, kako bomo to pj-enesli, ko ne znamo biti komedijanti! V Rusiji sem lažje dihal kljub vsemu, kar sem groznega videl. — Sladka zahrbtnost, ki ima v eni roki bonbone, v drugi manganello, ni nič boljša ko rdeča knuta! Tam zahtevaji priznanje stanja, ki ga je ustvaril komunizem, a pustijo narode v njihovem ozemlju, naj živijo po svoje. Tu pa? Kar se je godilo ob volitvah in prej in slej po Istri in dru-go.d, kot sem bral — kaže, da bo za nas vedno huje in bomo ob vse pravice. Postava bo veljala za nas samo, ko pojde za dolžnosti in krivdo, katero nam naprtijo, kadarkoli se bo komu zljubilo in bi se rad znesel," je ugotavljal France, ^ je posekel svojo pot do kraja, se ustavi brusil koso Po cesti je iz vasi prihajala Katrica-Kosilo je nesla v čajni na glavi in gra udu*1' v roki. Z njo je šla stara Lukovka. "To ste pridni, saj jo do desete te!" je zaklicala Katrica, ko je zavila s ste na travnik. ., ,i;l pritrd" France in zapičil kosišče v zemljo — -e zažarela v solncu kot svetlo znam 'Skoraj, da jo bomo," ji Je ■ Sfi zemljo in, je zažarela v solncu kot svo.n^ v polja. Šel je, proti Ivanu in Matevžu ; stiričke, ki so iskale po njegovi poti^ $(l ne, so se umikale pred njim, vzletale in se v valovitem poletu spet spuscuif^ tla, kjer so tresoč z dolgimi repki ne l0<>00<>0<>^^ finančno poročilo z.s.z.. za mesec oktober, 1930. s financial report of the w.s.a. for the month of OCTOBER, 1930. Prejemki od društev — Receipts from the Lodges. i 5% flo. 1. 3. 4. 5. S m it. Bolniška razreda Pošk. Dobicodel. Onemog. Strošk. sklad $1.00 $2.00 sklad sklad sklad sklad Skupa. Mort. Sick B Sick B. Acc. Benefic. Disab. Expense fund fund fund fund fund fund fund Total 147.86 124.50 2.35 25.80 3.50 8.10 44.90 357.01 219.25 191.70 2.85 40.35 5.38 13.45 67.50 540.48 44.34 26.25 14.10 6.30 .86 2.15 10.75 104.75 142.10 99.75 35.25 22.20 2.98 7.40 37.25 ' 346.93 24.74 22.50 —.— 4.50 .60 1.50 7.50 61.34 148.58 113.25 2.35 23.55 3.16 7.75 39.50 338.14 27.26 23.25 14.10 5.55 .74 1.85 9.50 82.25 78.12 71.25 18.80 16.05 2.16 3.25 27.00 216.63 25.31 21.00 7.05 4.95 •66 1.00 8.25 68.22 11.18 9.75 2.35 2.10 .28 .70 3.50 29.86 67.23 36.00 79.90 12.-45 1.66 .4.05 20.75 222.04 43.73 9.75 44.65 4.80 .64 1.60 8.00 113.17 186.96 167.25 7.05 36.60 4.90 12.25 61.50 476.51 40.08 34.50 16.45 7.95 1.06 2.65 13.25 115.94 27.40 24.00 —.— 4.80 .64 1.60 8.00 66.44 66.22 34.50 54.05 10.35 1.38 1.00 17.25 184.75 63.86 25.50 58.75 8.85 1.20 2.95 15.00 176.11 49.23 25.50 32.90 7.50 1.02 2.50 12.75 131.40 32.29 22.50 2.35 6.00 .80 1.90 10.00 75.84 27.15 10.50 35.25 4.35 .60 1.00 7.50 86.35 32.06 7.50 47.00 4.65 .64 1.55 8.00 101.40 17.81 1.50 35.25 2.55 .34 .75 4.50 62.70 19.03 15.50 4.70 3.75 .52 1.20 6.50 51.20 94.25 72.75 —.— 15.30 2.04 4.90 25.75 214.99 61.63 9.75 89.30 7.65 1.04 2.40 13.00 184.77 8.49 3.75 7.05 1.50 .20 .50 2.50 23.99 54.71 30.75 47.50 9.15 1.24 3.10 15.50 161.95 43.93 37.50 11.75 9.45 1.26 1.35 ' 15.75 120.99 21.60 6.75 16.-45 2.70 .36 .70 4.50 53.06 39.62 16.50 18.80 4.80 .64 1.60 8.00 89.96 15.14 9.00 23.50 3.30 .44 1.05 5.50 57.93 13.71 S.25 16.45 2.70 .36 .90 4.50 46.87 26.63 12.75 23.50 4.05 .54 1.35 6.75 75.57 54.06 48.00 —— 10.35 1.46 3.10 18.25 • 135.22 3.25 6.75 —.— 1.50 .20 .50 2.50 14.70 11.53 10.50 —.— 2.10 .28 —.— 3.50 27.91 12.54 5.25 14.10 1.95 .26 .65 3.25 38.00 11.07 6.00 11.75 1.95 .26 .65 9.50 41.18 7.79 4.50 —.— 1.50 .20 .35 2.50 16.84 2021.7-* 1406,45 797.65 345.90 46.50 105,25 589.90 $5,313.39 K Obresti od obveznic — Interest on Bonds: Kan. Masonic Temple $1.000 po 6%........................ 30.00 $8.000 po 6%............................ 240.00 M. ^9.000 po 6%................ 270.00 ................... 60.00 •"ountain Pav. Dist., $2,000 po 6%.................... 60.00 Kan. M. E. Church W ,ino Societies of Colo.. I C^'ola, Colo.. I mo. Dist. $2,000 no 6% Cb °' Co1«- S, ' Colo. Somerlid Pav. Dist.. $4.000 po 5%.................... 100.00 C, N- M- Sewer, $500 po 6%..................................................................................15.00 h '°res Sk Pi Cold E. 4th St. Pav.. $2,000 po 6%... Colo. Sewer Dist. Refunded ........... 60.00 20.00 $855.00 total "Daj Postanek Oct. 1, 1930. Balance $ 6,168.39 $131,078.56 Sk Upaj _ Total $137,246.95 v IZDATKI Z. S. Z.. ZA MESEC OKTOBER ,1930. isBURSEMENTS OF. THE W.S.A. FOR THE MONTH OCTOBER. 1930. !' $1 boln. .sklada—Ben. from $1 Sick Ben. Fund....$ 999.50 lz $2 boln. sklada—Ben. from $2 Sick- Ben. Fund.... 1302.00 V,;.1Je — Operations .............................................................. 275.00 I lle za nove člane—Commissions for new njenjJjers 44.00 Razni drugi izdatki — Miscellaneous Disbursements: fc, ."■ s- — Official Oman ................................................$ 415.08 i'a:. '"Uiio M OF $3,620.50 16 Carol. Zupancich 10.00 33 Ludwig liabich 34.00 17 Joe Kremensek 20.00 33 Ignac Potočar 62.00 20 Eliz. Wickland 14.00 33 John Royclit 30.00 21 Frank Novak ■80.00 33 Anna Borsnik 7.00 22 Mike Kroškovich 30.00 34 Frank Racich 30.00 22 Yaga Milinl'jvich 12.00 36 Joe Vidervol 126.00 23 Frank Glaoli 54.00 37 Frank Pelto 64.00 23 Frank lvancic 10.00 38 Frank Supan 30.00 23 Margaret Jarc 10.00 40 John Sorson 27.00 23 Ignatz Strumbel 15.00 41 Frank Smole .7.00 24 Mary Mautz 34.00 ** 24 John Usnik 20.00 Skupaj — Total $999.50 $1302.00 25 Joe Paylich 42.00 25 Frances Podbevshek 56.00 Operacije — Operations: 26 Annie Kalmar 10.00 1 28 Mike Lukacli 16.50 3 Frank Bartol $ 75.00' 28 Bias Podpechan 20.00 21 Frank Novak 50.00 J 28 Vincent Zerngast S.00 23 Frank Glach 50.00 j 28 Frank Klucevsek 6.00 32 Frances Rutar 100.00, 29 Josephine Aupic 15.00 29 Mary Kucer 28.00 Skupaj — Total $275.00 30 Michael Lukich 34.00 Smrtnina — Death Claim: 30 Alfred E. Clavel 46.00 32 Anton Milavec, varuh mla- 32 Frances Rutar 158.00 doletnih otrok pokojne Ag- 32 John Sajn 92.00 nes Flis $1000.00 Umrli — Died: Pri št. 14 umrla 3. oktobra, 1930: Frances Vimpolsek, c. 691, stara 45 let, vzrok smrti: ubita od vlaka, pristopila v Zvezo 10. aprila, 1911. Zavarovana je bila za $500, R. 26: John Vimpolsek, c. 3255, star 42 let, vzrok smrti: ubit od vlaka, pristopil v Zvezo 28. oktobra, 1926, zavarovan je bil za $500, R. 38, Anthony Jeršin, gl. tajnik — Sup. Sec'y. ■-O- Društvene vesti in naznanila. 'FINANČNO POROČILO ML. ODD. ZSZ. — FINANCIAL REPORT OF THE JUVENILE DEPT., OCTOBER, 1930. • Prejeli od društev — Receipts from Lodges: Ledge No. Amount Lodge No. Amount St. dr. Vsota St. dr. Vsota 1 17.40 25 1.05 3 15.30 26 5.40 A 1 6.90 27 4.95 .5 8.70 28 1.20 6 2.55 29 4.65 7 3.75 30 4.95 « .15 31 . .45 9 9.30 32 2.05 11 .90 33 7.95 14 1 5.55 34 .15 lo 2.25 36 1.35 16 16.95 37 .90 17 2.10 38 .45 20 2.40 40 .90 21 3.90 41 11.55 22 1.05 44 1.50 23 1.20 45 2.10 24 1.95 Skupaj — Total .................................. $153 85 Interest on Mananola, Colo. Bond po 6%.......................... .......... 30.00 IZ URADA DR. "MI SLOVENCI" ŠT. 40 Z.S.Z. Trinidad, Colo. Naznanja se članom društva "Mi Slovenci" št. 40 ZSZ., da je društvo na svoji zadnji seji 'sklenilo, da bo prihodnja društvena seja dne 14. decembra v Community Hall ob 2. uri popoldne. Tony Lovrovich, zapisnikar. -»o. ■ VABILO NA PLESNO VESELICO Cleveland, O. Vsi člani ZSZ. ste vabljeni, da se udeležite veselice in plesa, katero priredi društvo Clevelandski Broadcaster št. 42 ZSZ. Nobenemu ne bo žal, kdor se te veselice udeleži, ker to bo nekaj posebnega, in vse drugače, kakor pa prirejajo druge slovenske organizacije. Igrala bo prvoyrstna John Gibbonova orkestra. Dalje ne pozabite, da bodo naše vrle, natakarice in kuharice vsem najboljše postregle. Vse so po- ti vsem tistim, ki ste kaj pomagali pri igri in ob času vaj igralcem igre, "Lažizdravni-ka". Igro smo kupili v knjigarni Amer. Slovenec. Igra je zelo smešna, pa tudi podučlji-va. Kdor je to igro videl v nedeljo, dne 9. novembra, je vsak prav zadovoljen. Kdor pa ni takrat prišel in se igre udeležil, mu je pa tudi prav lahko žal, ker lahko rečem, da take igre še ni bilo v naši naselbini. Prav lepa hvala gre pri tem učitelju igre Mr. Antonu Jer-shin in Mr. Johnu Trontel, ki nam je vloge tiskal. Hvala tudi igralcem, ki so bili sledeči: John Peketz Jr., zdravnik; John Trontel, Boštjan; Steve Mauser, Lipe; Steve Malen-šek„ Prekla; Angeline Grande, Jera; Frank Omahen, Zevnik; Anton Jeršin, Pivk; Mary Perme, Rezika, in Math Grum, orožnik. Hvala tudi Mr. Josephu Težak st., ki je bil za šepetalca pri vseh va- plesati ob takem izvrstnem orkestru in obenem imam pa še priliko dobiti zapestno uro najboljše vrste. Rad bi se še malo pogovoril, pa je zazvonilo k 10. maši in moral sem iti, ne bom pa pozabil se udeležiti te veselice, obenem pa priporočam vsem onim, kateri si želijo v resnici "good time", da ne pozabijo tega večera, obenem bosta pa dva človeka na dobrem dobičku, predno zapustita dvorano. F. G. >000000000000000000000000, C* Our Young ZSZ. "-'OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO'J CHICAGO YOUNGSTERS LODGE NO. 2. sebno dobro izvežbane. Va- jah, kakor tudi pozneje pri u-bim torej še enkrat, da bi se prizoritvi. Skupaj — Total ...................................................'.......................$183.85 Preostanek Oct. 1, 1930, Balance .........'................................................ $183.85 $4,682.42 16 Skupaj — Total ......................................r............................................... $4,866.27 Izdatki — Disbursements: Ludwig in Mary Jakse, smrtnino a pokojnim sinom Richard Jakse, cert. 1348, pristopil v Zvezo 25. junija, 1929, star ob smrti 2 leta. 8 mesecev in 5 dni. izplačano ............................................ $ 40.00 Preostanek Oct. 31, 1930, Balance . Denver, Colo., November 15, 1930. .................................. $4,826.27 Anthony Jeršin, glavni tajnik. SPREMEMBE V ČLANSTVU Z.S.Z. ZA MESEC OKTOBER 1930. CHANGES IN MEMBERSHIP OF THE W.S.A. FOR THE MONTH OF OCTOBER. 1930. ODRASLI ODDELEK - ADULT DEPARTMENT. Pristopili (Entered) Anna Bravda. c. 4547, R. 16, zav. $1000 in $1. Amelia Zcainar, c. 4548. R. 16. av. $500 in $1. Matt Grebene, c. 4563. R. 46, av. $250 in $1. ' Vincent Lioneli, c. 4564, R. 16, zav. $500 in $1. Joseph Pollak, c. 4549, R. 47, zav. $250 in $1; George Senjit- Daphne M. Anton Suklje, c. 1462; John Zupan- Pisarne Rent * Plata * M t j^'Xain States Telephone & Telegraph Co. Secretary's Salary Postage ............................ ?.0lmtai A. i',S"er Stationary Co., books and seals ............... Si. ^Ke & Novelty Co., Seal for No. 46............... h lUri ^en per rozich John ii,'ajkovi('1' Kras«vich ^ercicl* £ >cvc Sb K OVcc V 50cman I'r $1.00 Fund 22.00 18.00 29.00 $2.00 Fund 60.00 r*»ik Sold;,, K Oil p Ostelo »esto 12.00 34.00 20.00 35.00 Jr. 20.09 30.00 30.00 20.40 20.00 28,00 16.00 64.00 54.00 St. dr. line Lodge No. Name 4 Joseph Smith 8 Mary Crepinsek 8 Angela Ora/.em 8 Frank Schweiger 9 Frank Strubel 9 Matt Zakrajšek 14 Anna Dupin 14 Mark Petriek 14 Frank Yenko 15 Anna Predovich 15 Louis Arko 16 Ludwig Jakse H> Rose Pugel 16 Christina Trontel 16 Josephine Horvat 16 Step. Miheliek 16 Amelia Orazem $1.00 Fund 19.00 16.00 14.00 44.00 41.00 28.00 43.00 20.00 27.00 10.00 10.00 10.00 $2.00 Fund 92*00 10.0C 44.00 28.0C 76.00 K št. 3: K št. 7: K št. 9: K št. 22: K št. 26: c. 4550, R. 49, zav. $250 in $1. K št. 27: Louis Markovich, c. 4551, R. 24, zav. $500 in $2. K št. 28: Mary Terlip, c. 4552, R. 22,.zav. $1000 in $1; Stanley Hribar, c. 4553, R. 16, zav. $250 in $1. K št. 29: Marie Fabian, c. 4Č554, R. 28, zav. $1000 in $1; Albina Hoche-var, c. 4555, R. 18. zav. $1000 in $1: Josephine Koss, c. 4556, R. 16, zav. $500 m $1; Jenliie Lesar, c. 4557, R! 26, zav. $500 in $1. K št. 33: Mary Besowshek, c. 4558, R. 16, zav. $500 in $1. K št. 37: Vera Miller, c. 4559, R. 16, zav. $250 in $1-. K št. 40: David Lenich, c. 4560, R. 18, zav. $500 in $1. K št. 45: I£li Srdich ,c. 4561, R. 37, zav. $500 in $2; Aimi Turk, c. 4562, R. 16, zav. $500 in $1. Zopet sprejeti — Reinstated: Pri št. 1: Joseph Meglen, c. 350. Pri št. 7: Mary Koritko, c. 2246: Elive Sheilds, c. 2813; Sheilds. c. 4499. Pri št. 14: John Malensek, c. 3226; eich, c. 2966. Pri št. 26: Mike Lovrencich, c. 2873. Pri št. 29.: Mary Delis, c. 3706; Mary Gainar, c. 3911; Joliana Mervar, 3261; Josephine Mlakar,.c. 4504; Frances Poje, c. 3262; Angela Prijatelj, c. 3678; Mary Seme, c. 2981; Hermine Simonic, c. 3835; Julia Tomich, c! 3915; Juha J. Vokach, c. 3893; Juliana Vukmilotfich, c. 3836; Mildred Vuk-mirovich ,c. 4011. Pri št. 30: Geo Lekicli, c. 3098. Pri št. 32: Anton Fatur, c. 4280; Geo Podjed, c. 3544; c. 4017; Sam Zivkovich. c. 3808: Anna Zivkovich, c. 3809. Pri st. 34: John Zornik, c. 3284. Pri št. 38: Geo Daneluk, c. 3972. Suspendirani — Susnended: Pri št. 1: Louis Andolshek, c. 2840; Helen Culver, c. 3899; deš, c. 2749; Amelia Roman, c. 2841; Angeline Rozman, c. 3576. Pri st. 3: Joliana Anzick, c. 2989; Joseph Anzick, c. 2112; Alary Kol-bezen, c. 3870; Mary Mihelich, c. 3205; Louis Mihelich, c. 3751. Pri št. 5: Antonija Radosh, c. 1831. Pri št. 7: Marv Papesh, c. 2245; Stephania Clifford, c. 2800. Pri št. 15: Nick Bulich, c. 4170: Viola Bulicli, c. 4277. Pri št. 21: Vinko Jagodic, c. 1447; John Keeffner, c. 3796; Anton Lovšin, c. 2126: Louis Sever, c. 4389. Pri št. 23: Steve Koren, c. 2944; Angela Maver, c. 2983; Caroline Maver ,c. 1996; Caroline Maver, c. 2522; Cyril Maver, c. 391; Josephine Kraic c. 2705: Jacob Turk, c. 1785. J ' Pri št. 25: Slavko Pospich, c. 686; Matilda Pospich, c. 2456. Pri št. 26: Antonia Kalister, c. 3057; Frances Mele, c. 2763; Jacob Mc-le, c. 2345. Pri št. 27: Marv Logar. c. 3234. Pri št. 29: Angeline Borovac, c. 4010; Antonette Donat, c. 3939- Josephine Drobnick, c. 3382; Mary Hoclievar, c. 3886; Josephine Koseley, c. 3012; Vida Kuhar. c. 3259; Theresa Navoda, c. 3014: Zora Albina Petrn-ška. c. 2974; Jennie Pirnat, c. 2975; Mary Vintar, c. 3409; Johana Zaje, c. Frank Slave John Ju- vsi v velikem številu udeležili tega plesa ki bo dne 22. nov. v Grdina's Ball Room na St. Clair Ave. Na svidenje! Rose Grebene. IZ URADA DR. "COLORAD- SKA ROŽA" ŠT. 44 Z.S.Z. Walsenburg, Colo. Sedaj, ko so nastopili kratki dnevi in dolgi večeri in se več ne more v prosto naravo, prirejajo društva in klubi svoje veselice in zabave po dvoranah, da se ljudje kljub zimi prav lahko zabavajo in po domače med seboj pokramljajo. — Tudi naše društvo "Colo-radska roža" je sklenilo, da priredi veselico dne 22. nov. zvečer v Pavilion dvorani.] Društvo vabi vsa sosednja društva iz Walsenburga, Agular-ja, Trinidada in Puebla, da Cenjeni g nas posetijo v kar največjem se dozdeva številu. Ravno Pueblčani ne napravijo skoro ene veselice, da nas ni vedno kaj navzočih iz Walsenburga. Torej, tudi vi Pueblčanje na dan, na 'plan, in pridite nas enkrat obiskat. Saj ob priliki vam obisk zopet vrnemo. Vabimo pa tudi vse ostalo občinstvo, da nas kar v največjem številu poseti na zabavi, katere bo za vse dovolj. Preskrbljeno bo tudi za vse lačne in žejne, kakor tudi za tiste, ki se radi sukajo, za kar bo posebno skrbel naš dru- J f-ajj0 dobro Hvala lepa tudi vsem onim, ki ste nam ob času igre kaj pomagali, n. pr. pri vstopnih listkih, za baro ali v kuhinji. Lepa hvala tudi Mr. James P. McCanity, pogrebniku, za oglas v našem programu, kakor tudi lepa hvala našemu slovenskemu orkestru, ki nam je med dejanji tako lepo igral. Pa tudi, ker ije igral potem, ko je bila plesna zabava. —< Ce sem se mogoče kateremu pozabil zahvaliti, naj mi oprosti. Vse hvale so vredni tudi vsi tisti, ki so se udeležili igre in s tem pripomogli do primernega uspeha. Hvala lepa. Po zdravljam vse člane ZSZ. Steve Mauser, preds. -o-t—- POGOVORI Chicago, 111. urednik:—Meni da sedaj, ko so delavske razmere še vedno bolj slabe tu v Chicagi, da bom imel priložnost brati kaj več dopisov iz naše naselbine, pa jih vidim zelo malo. Mislim, da smo vsi enaki, smo pač preleni se pripraviti k pisanju. Razmere se niso še dosti poboljšale kar se tiče dela, vendar pa slišim, da blago sedaj prihaja v tovarne in da se bo delo zopet odprlo. No, hvala Bogu, saj je že čas. — Tudi naše društvene veselice niso obiskane, kakor štveni sobrat Kafka s svojimi prejšnje čase, vendar sem pa 5 komadi orkestra-igralci. Vsem je dpbro znano, da je pač on najbolj priljubljen v prepričan, da ena veselica, katera se bo vršila dne 23. novembra v spodnji šolski dvo- vsej okolici. Zraven vse zaba-|rani SV- gtefana, bo napolnjena. To pa sodim iz pogovora, ve se bo pa o polnoči dalo eno krasno darilo — Ladies' beautiful Manicure set — zastonj. Ne zamudite torej te krasne prilike. To je prva veselica, ki jo priredi naše mlado društvo, ki bi si rado kaj opomoglo z društveno blagajno. Še enkrat kličemo vsem, da nas posetijo v polnem šte-| vilu. Obljubimo, da ob enaki katerega sem slišal zadnjo nedeljo na 22, cesti v slovenski naselbini. Pogovor se je namreč sukal : "Kam pa gremo nocoj?" pa se oglasi možak in pravi: Jaz bom nocoj doma, ker vsako nedeljo ne morem iti na veselico, ■— potem se pa drugi oglasijo in pravijo: Tudi mi bomo najbrže doma o- 3387. Pri št. 30: Pri št. 32: Pri št. 36: povicli. c. 3779. Pri št. 38: Pri št. 44: Pri št. 45: John Fassic, c. 3392; Tom Grubich, c. 3035. Frances Kobal, c. 3943. Miško Goja, c. 3560: Thomas Gornick, c. 3966; Janko Po- Steve Simpnich, c. 3923. lohn Cacic, c. 4513. Mike Lemich, c. 4513. Odstopil —. Withdrew: Pri št. 1: John Telenich. c. 2315. Izločen — Expelled: Pri št. 25: Victor Savicki, c. 4374. Znižali bolniško podporo — Decreased Sick Benefit: Pri št. 5: Marv Miklich, c. 3502 .i/. $2 na $1. Pri še. 7: Marv Zemliak, c. 3860, odstopi od vseli podpor. Pri št. U: Agnes Bole, c. 1763. odstopi od boln. podp. Pit št .15: Frances Vlasich, c. 2578, iz $2 na $1; Frank Vlasicli, c. 3456, h $2 na $1.: Joe Vlasich, c. 2925, iz $2 na $1; Steve Vlasicli, c. 3878, iz $2 na $1.. Pri št. 24: Marv Gaber, c. 1787, odstopi od boln podp Zvišal posmrtnino — Increased mortuary benefit: Pri št. 45; Joseph Zele. c. 4515, iz $500 na $1000. Prestopili — Transferred: Od št. 9 k št. 46: Christine Konte, c. 2486. Od št. 37 k št. 14: Jolln Kochevar, c. 2995. priliki obisk vrnemo. Na svi- stali nocoj, ampak ne smemo denje 12. novembra zvečer. jpa pozabiti na 23. novembra, to je tudi na nedeljo. — Ali ti misliš na veselico, katero bo priredilo društvo sv. Cirila in Metoda št. 33? ga vpraša zopet drugi. — Seveda mislimo na to veselico, kajti poleg izvrstnega orkestra (Schwei-ger's Royal Orchestra) bomo tudi deležni dveh zapestnih ur najboljše vrste, in kar se pa tiče drugih dobrih stvari, je pa to društvo sv. Cirila in Metoda št. 33 ZSZ. sploh na najboljšem glasu, da skrbi za vse notranje potrebščine naših že-lodčkov, potemtakem se bom pa tudi jaz te veselice, udeležil, — sem jim odgovoril, — kajti takih prilik se pa res malo dobi, da ima človek priliko Veselicni odbor: Frank M. Tomšič, tajnik. -o- IZ URADA DR. "ZDRUŽENI SLOVENCI" ŠT. 27 Z.S.Z. Thomas, W. Va. Članstvo društva Združeni Slovenci v Thomas, W. Va., se vabi, da se vsi udeležite prihodnje seje, katera se vrši v nedeljo, 7. decembra 1930. Na dnevnem redu bo volitev odbora ^a prihodnje leto 1931. Bratski pozdrav, Max Selak, tajnik. -o- ZAHVALA IGRALCEM IZ DENVERJA Denver, Colo. Najlepše se moram zahvali- Chicago, III. I am very happy to state that our attendance at our last meeting was very satisfactory; about 45 juvenile members came to the meeting and a very good time was had by all; we also initiated new members, but we also lost our good vice-president Miss Mary Besowshek. Now, don't get me wrong. Miss Besowshek did not desert us, but most of us had the pleasure to witness her being initiated into the senior lodge of St. Ciril and Metod No. 33. Good-by Mary and good luck to you. An election was also held to fill the vacancy of the vice-president. Miss Molly Kocine was elected to that office by the majority of votes. Congratulations Molly. At everyone of our regular meetings a donation of 25c is given away to some lucky juvenile member and that is one reason why our meetings are well attended. Thanks to our supervisors from now on we are going to be entitled to some wonderful recreation, believe it or not,every juvenile member is now entitled to play an 18 hole golf course. We had our first game at Lincoln golf course which is owned by Mr. Frank Baniph Sr. at 1902-04 West 22nd St., and what is more we had our first game free of charge, thanks to- Mr. Banich and our supervisors. I nevel' knew how much fun there is in playing golf, and did our members enjoy the game; well, I should say so. Our supervisors, Mr. Leo Jurjovec Sr. and Mr. Frank Primozich are working very hard to make everything pleasant for us and with their help and with the help of every juvenile member we are bound to have the greatest number of juvenile members in the W.S.A. I am giving a fair warning to all other juvenile branches of the W.S.A. Our motto is "Watch us grow." I also wish to state that we are going to have a party in conjunction with the senioT lodge at our next meeting. So let's everyone be present at that meeting. Best regards to all juvenile members of the W.S.A. Leo Jurjovec Jr. ——o- JOHNNY GRIBBONS AND HIS JAZZ JOY BOYS Cleveland, O. Follow the Followers. And how! The Cleveland Broadcasters Lodge No. 42 ZSZ. is giving its first big Anniversary Grand Fall Dance. Everybody is in for a hot time. Johnny Gribbons and his Jazz Joy Boys will supply the hot peppy dance ry.thm. And how! Them boys do beat it out. — Wherever Johnny, and his boys play, there always is a big good, happy, well satisfied crowd. Well, we'll all see you ^t Grdina's Ball Roojn on 60th and St.. Clair, November 2?, Saturday eve, . at 8 o'clocjc sharp. Refreshments and whoopee served. Ladies 35c. C. Ausec, Sec'y. AMERIKANSKI SLOVENEC Sreda, 19. novembra 1936 SIR H. RIDER-HAGGARD: Hči cesarja Montezume ZGODOVINSKA POVEST Iz angleščine prevel Jos. Poljanec IMM1MI1I1M11IIM1I1« Imel je prav. Preden je minul teden, so Spanci izdajsko prijeli Montezumo in ga imeli ujetega v svojih bivališčih, kjer so ga noc in dan stražili vojaki. Nato so dogodki hitro sledili drug za drugim. Nekaj velikasev domačinov iz obmorskih krajev je bilo na odredbo Korteza pozvanih v Mehiko, ker so u-bili nekoliko Špancev. Prišli so, in zmagovalci so jih zgrabili in na dvorišču žive sežgali. A to še ni bilo vse; njihov vladar Montezuma je moral z okovi na nogah biti priča njihovi usmrtitvi. Tako globoko je bil padel cesar Aztekov, da je moral nositi verige kakor navaden hudodelec. Po tej žalitvi je prisegel udanost in zvestobo španskemu kralju, ujel na izdajski način Kakamo, kralja v Tezkuku ter ga izročil Špancem, nad katere se je bil Kakama nameraval vzdigniti z vojsko. Špancem je tudi predal vse zlato in vse zaklade, ki jih je bilo cesarstvo teko neštetih let nagromadi-lo in ki so bili vredni stotisoče angleških funtov. In narod je vse to mirno prenašal. Bil je zbebljen in je še vedno poslušal zapovedi svojega ujetega vladarja. Ko pa je Špancem dovolil, da so molili pravega Boga v enem izmed svetišč velikega templja, se je med tisoči in tisoči Aztekov pojavilo nezadovoljno godrnjanje in mrka razjarjenost. Vse ozračje ga je bilo polno, vsepovsod se je slišalo, kjerkoli so se zbirali ljudje, in glas tega nezadovoljnega godrnjanja je bil kakor bučanje daljnega srditega morja. Ves ta čas je moje življenje potekalo kot popreje s to izjemo, da mi ni bilo dovoljeno zapustiti palačo; bili so v strahu, da ne bi na kak način prišel v dotiko s Španci, ki niso vedeli, da je bil človek bele polti zaprt v njej in obsojen na smrt na žrtveniku. Tiste dni sem tudi poredko videval kneginjo Otomi. prvo med mojimi prisojenimi mi nevestami; izza čudnega ljubavnega prizora med nama se me je izogibala in kadar sva se srečala pri gostijah ali na vrtu, je govorila z menoj o ne-pomenljivih rečeh ali državnih zadevah. Naposled je prišel dan moje poroke. Vršila se je, dobro se spominjam, v noči pred dnevom, ko so Španci o priliki praznika boga Anicel-kotla poklali šest sto arteških velikašev. Na dan moje poroke so najvišji velikaši v mestu ravnali z menoj silno obzirno in me častili kot boga; prišli so se mi poklonit in žgali kadilo pred menoj, da mi je duh kadila naposled pošteno presedal; dasi je namreč tolika žalost vladala v deželi, niso hoteli duhovni niti za pičico odjenjati od svojih ceremonij in krvoločnosti; ker sem bil rodu Tju-lov, so povrh vsega gojili velike nade, da bodo baš z žrtvovanjem mene odvrnili jezo bogov. Ob solnčnem zatonu so me pogostili s sijajno gostijo, ki je trajala dve uri ali še dalje, in ko je bfla končana,je vsa zdrana družba vstala in začela glasno kričati: "Slava tebi, o Tezkatlipoka. Srečen si tukaj na zemlji, srečen boš tudi v hiši solnca. Ko dospeš tja, se Apominjaj, da smo dobro ravnali s teboj, ti dali vse najboljše, kar premoremo, in posreduj za nas, da nam bodo odpuščeni grehi. Slava ti, o Tezkatlipoka." Nato sta stopila dva glavna velikaša na* prej, vzela baklje v roke in me peljala v prekrasno sobano, katere še nisem bil videl. Tukaj sta me preoblekla in mi dala oblačila, ki so bila še vse sijajnejša od vseh, kar sem jih bil nosil dotlej, in so bila narejena iz najfinejše bombaževine, prevezene z vezenjem in blestečim perjem kolibrija. Na glavo sta mi dala venec iz cvetic, okrog vratu in zapestja pa smaragde in dragulje izredne velikosti in vrednosti. Lepa šema sem moral biti v tej o-pravi, ki bi bolj pristojala lepi "žtenski kot meni. Ko sta bila gotova, sta ugasnila baklje in nekoliko časa je vladala popolna tišina. Te-dajci so se iz daljave začuli ženski glasovi, ki so peli poročno pesem; za njihov okus je bila nemara jako lepa, vendar je ne bom opisoval. Petje je utihnilo in slišalo se je samo šumenje obleke in tiho šepetanje. Tedaj se je oglasil iz teme moški glas, ki je rekel: "Ali ste tukaj, izvoljenke nebes," In ženski glas, po mojih mislih je bil glas kneginje Otomi, je odgovarjal: "Tukaj smo." "O device anahuaške države," je nadaljeval moški glas iz tmine, "in ti, o Tezkatlipoka, bog med bogovi, poslušajte moje besede. Device! Velika čast vam je bila izkazana, kajti samo nebo vas je izbralo, da vam dodeli ime, dražestnost in kreposti štirih velikih boginj; izbralo vas je, da bivate nekoliko časa ob strani tega boga, vašega stvaritelja in vašega gospodarja, kateremu je do-padlo, da nas je prišel obiskat za kratko dobo, preden se vrne na svoj dom v bivališču solnca. Glejte, da se izkažete vredne te časti. Tolažite ga, razveseljujte ga, da pozabi v vaši prijaznosti na svojo slavo in da vzame seboj, kedar se vrne v svoje bivališče, hvaležen spomin in dobro sporočilo o vašem ljudstvu. Le nekoliko časa vam je dano, da bivate v tem življenju ob njegovi strani, kajti kreljuti njegovega duha že prhutajo ob drogovje mesa kakor ptica, zaprta v kletki, in kmalu se bo otresel vas in nas. Vendar je dovoljeno eni izmed vas, ako jo je volja, da ga spremlja v njegov dom, deležna njegovega poleta v hišo solnca. .Ampak vam vsem, ako greste ž njim ali ako ostanete tukaj, da žalujete za njim vse dni svojega življenja, naročam: ljubite in razveseljujte ga, bodite nežne in ljubeznive ž njim, ker drugače vas zadene poguba na tem in onem svetu in slab sloves bo šel v nebesih o vas in nas vseh. Tebe pa, o Tezkatlipoka, prosimo, sprejmi te device, ki nosijo ime in čare tvojih nebeških družic; v vsem cesarstvu Anahuak ni lepših devic niti iz bolj visokega rodu, in med njimi je sama hči našega cesarja. Res da niso popolne, kajti popolnost je poznana samo tebi v nebeških cesarstvih; te device so le senca in simbol nebeških boginj, tvojih pravih žena, in tukaj na zemlji ni popolnih žensk. Na žalost nimamo boljših, da bi ti jih ponudili, vendar upamo, da boš tedaj, ko ti bo prijalo, da odideš odtod, imel dobro mnenje o ženskah naše dežele in jih z višav blagoslovil, ker bo prijazen tvoj spomin na nje, ki so se imenovale tvoje žene na zemlji." PREJELI SMO ravnokar v zalogo 50 izvodov knjižice RDEČI NAGELJ1 v kateri je izdala ga. Marica Strnad — Cizerlj v Mariboru venček svojih pesmi. Ga. Strnad _ Cizerlj, je po poklicu profesorica in je službovala v Rusiji. Po preobratu se je vrnila v domovino in si tam ustanovila dom. Priznana je kot ena izmed najboljših slovenskih pesnic. Njene pesmice teko gladko in čustveno, kakor more teči le poezija mehke slovanske duše. Prošeni smo, da postavimo knjigo "Rdeči nagelji" na trg in zato prosimo zlasti slovensko ženstvo v Ameriki naj se že po tej knjigi, da se jo raz-peča. Knjiga stane 65c. Naro čila je poslati na KNJIGARNA AMER. SLOVENEC, 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. SLOVENSKE BOŽIČNE RAZGLEDNICE so,.že na razpolago. Zdaj je čas za pisati v stari kraj in kmalu bo tudi za tukaj. Zastopniki in trgovci, ki želijo razglednice naj prijavijo, koliko jih želijo. Prodajajo se: 3 RAZGLEDNICE 10c. Zastopnikom in trgovcem dovolimo, ako jih naroče najmanj ducat poseben popust. Knjigarna 'AMERIKANSKI SLOVENEC' 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. flj I'fooocoonooooOOOO<>04>O<>O<>O<>ck>OOOOOOV ooo 5 FiSANQ POLJE :oo<>;h> r J, M Trunk ^f^^JU, to SOUTH CHICAŽANI POZOR. Z lastne farme sem pripeljal _______ pet sort najboljših jabolk, ki i ki pravijo, da nič ne vedo, am » Vendar — večina? Grški modrijan Sokrat je bil mnenja, da je najvišja modrost, ako kdo ve, da nične ve. Tako je bilo pač tedaj, in tedaj so bili stari časi in morali so biti vrlo temni, saj se celo nad srednjeveško temo neki ne morejo dosti skašljati. Kaj šele tedaj? Moderni smo in prosvitljeni in nič več temni, in stari Sokrat naj mirno počiva, ker zdaj so se časi tako izpreme-nili, hvala naravi, da so agnostiki med nami, toraj ljudje, POZOR! Najuspešneje zdravila na svetu izdelujem jaz. A L PEN TINKTURO zoper izpadanju in za rast las od katere prenehajo lasje odpadati in v kratkem času krasno izrastejo ako so še korenine na glavi. BRUSLIN TINKTURA zoper sive lase od katere vam postanejo lasje v par dneh popolnoma naturni kakor v mladosti. FLUID zoper REUMATIZEM in trganje po-kosteh ozdravi to bolezen najdalje v 8smih dneh. ELZA žauba ozdravi vsako rano .opeklino, bule in turo v najkrajšem času. Najuspešneje zdravilo zoper mozulce, lišaje, solnčnate pike, srbečo kožo in prahute na glavi. U-spešno zdraivlo zoper kurje oči, bra-dovice, potne noge in debelo kožo na nogah. Inlam še dosti drugih domačih zdravil, kdor bi rabil moja zdravila brez uspeha mu dvojno povrnem denar. Pišite po brezplačni cenik. Moja zdravila za Ameriko so v Washing-tonu registrirane in za Canado so registrirana v Ottawa, Ont., Canada. JAKOB WAHČIČ, 1436 E. 95th St., Cleveland. Ohio. stojijo čez zimo. Priporočam slovenskim gospodinjam da jih kupite in vem v naprej da bote z njimi zadovoljni. Prodajam jih na bušlje. Svoje skladišče imam na naslovu: John Dragesich, c/o: Frank Linch, 9511 Exchange Avenue, South Chicago, 111. Pridite, da jih vidite. tero je treba umeti, ako se kak znanstvenik morda noče postaviti na stopnjo "bogo-slovcev", kakršna sta n. pi" Henry Ford ali Alva Edison. Lahko je kdo znanstvenik, a tudi navaden šarlatan obenem. Tudi o Einsteinu in njegovem "imagine" sem nekaj zapisal Clankar v Prosveti navaja sledečo Einsteinovo mne" nje: ' "Ne morem si misliti Boga, ki plačuje in kaznuje predmete svojega stvarstva in nameni so usmerjeni po nasi^ namenih — sploh Boga, ki 3 le odsev človeške slabosti i tu® PRODA SE dobroidoča slovenska trgovina z grocerijo, slaščicami, sladoledom, cigarami itd. En blok od slovenske cerkve. Proda se takoj po ugodni ceni. Za informacije vprašajte lastnika na: 1903 West 23rd Street, Chicago, 111. (3315) DR. J. E. ZDRAVNIK IN KIRURG -2000 West 22nd Street,-CHICAGO, ILL. Uradne ure: 1—3 popoldne in 7 '—8 zvečer. Uradni telefon: Canal 4918 Rezidenčni telefon: La Grange 3966 PO DNEVI NA RAZPOLAGO CELI DAN V URADU. S \ A & y / / NA % v v s v \ PREJELI SMO Družinsko pratiko ZA LETO 1931. Letošnjo "Družinsko Pratiko" krasi več zelo lepih pokrajinskih in osebnih slik. — Zlasti zanimivo je vremensko prerokovanje. — Polna humorja je zgodba o županu. — Zanimivi so pregovori. — Najbolj interesantne so pa uganke. — Takih Se nikdar niste slišali, kakor so v letošnji Družinski Pratiki. Samo te so vredne, da takoj pišete po Družinsko Pratiko, ki stane s poštnino vred 20 CENTOV. Naroča se pri: KNJIGARNA AMER. SLOVENEC 1849 West 22nd Street, CHICAGO, ILL. Zastopniki in razpečevalo, naj takoj prijavijo, koliko jih letos želijo. NAJNOVEJŠE slovenske romane in pove«ti, znanstvene in učne knjige, dramatične igre in pesmarice, molitvenike in druge knjige ima vedno v zalogi PODRUŽNICA Amer. Slovenca 723 W. National Ave., Milwaukee, Wis. (3301) ŠIRITE 'AMER. SLOVENCA!» Tel. v uradu: Cicero 610. Rezidenca: Cicero 4484. DR. FRANK PAULICH SLOVENSKI ZOBOZDRAVNIK Urad: 2123-25 South 52nd Ave., CICERO. ILL. (Poleg Eleratorjs.) t Uradne ure: Od 9 do 12 dopoL, 1 do S pop. in 6:30 do 9 ure zvečer. —Ob sredah od 9 do 12 dOtfotdne. (47) V "Am. Slovencu" izhajajo najzanimivejše povesti, ali jib čitate? POZOR! Velika Blasnikova Pratika za leto 1931 JE TU KAJ 1 Cena 20 centov S POŠTNINO Pišite takoj po njo dokler v zalogi. Pratika je letos prav izvrstno urejena in bo vsakemu ugajala. Zastopniki in razpečevale! Pratik naj prijavijo, koliko jih želijo. Naročila sprejema Knjigarna Amer. Slovenec 1849 West 22nd Stseet, Chicago, lil. Plesno veselico katero priredi Društvo sv. Cirila in Metoda ŠTEV. 33, Z. S. Z. V NEDELJO, 23. NOV. 1930 V SPODNJI ŠOLSKI DVORANI, West 22nd & So. Lincoln St. Začetek ob 7. uri zvečer. VSTOPNINA: ZA ODRASLE 50c, OTROCI 15c. Igrala bo "Svaiger's Royal Orchestra". Društveni odbor prijazno vabi cenjeno občinstvo, da se te veselice polnoštevilno udeleži; M / / za S ^ V postrežbo v vsakem o- / & * 1 O V'Vf^s žiru bo preskrb- V ljeno. j O ČEMU bi se mučili doma s perilom, ko vam operemo mi po nizki ceni. Mi pridemo po vaše perilo na dom in ga vam zopet pripeljemo na dom pokličite nas na telefon! PARK VIEW WET WASH LAUNDRY CO. FRAN GRILL, predsednik 1729 W. 21st Street, Chicago, III. Tel. Canal 7172-7173 zmotljivosti. Ne veruj en: _ da posameznik živi po svoj smrti, dasi slabiči goje to ve vsled bojazni in smešne sebi' nosti." Einstein kot teoretik o P^ štoru nima nič opraviti z h steinom kot — bogoslovc®< vrlo sla"' K* in kot bogo?lovec je Profesor na univerzi v liforniji, dr. R. A. Millike«; ;aj > priznan znanstvenik, odkril vir za ustvarjenje v kosmičnih žarkih. T11^1 bogoslovec se postavi v pak vendarle — vedo, vsaj o kakem Bogu nič ne vedo, pravijo, pa vedo, da ga ni, in zato je večina bila tam, kjer so rekli in dejali,, da ga »i, namreč Boga ni. Že sem skoroda držal zmago za rep, ker sem čital, da je bilo izmed glasujočih znanstvenikov 41.8' odstotkov za starega Boga, toraj da je Bog, in le 41.5 odstotkov jih je reklo, da ni tega starega Boga, in bi bila toraj večina tri dese-tinke enega odstotka za Boga, in ker sem tudi jaz, dasi nisem noben znanstvenik, za starfega Boga, Sem mislil, da smo zmagali. He, he. Ampak ni zmagal stari Bog, naj se nas usmili, niti mi nismo 7iiu-.oali. Citam v Pnosveti: "Profesor Schaub zaključuje . . ., da je večina zavrgla staro vero v Boga kot prevaro." Odkod ta — nevarna zmaga? Pač moderni časi, s kakršnimi verniki na starega Boga, ker so pač tudi stari, ne znajo računati. Glasovalo je nekako tudi 16 odstotkov takih, ki se imenujejo agnostiki, in pravijo, da nič ne vedo, pa so vendarle vedeli, da ni Bo- 7 T „ . . , , pessimism in this wouu' .ga, starega Boga, m je ostal stari Sokrat tudi osramočen s SV0)1 knjigi "Znanost in življenji a njegovi razlogi za bog0' tudi ska naziranja so res goslovski, ko pravi: "If th'ere be a man who not believe either throng promptings of his does ■li the reii< ,cti*e faith or through the ob.!e . evidence which the evoW ^ of the woi'lcl 'flV pen- ary history fers, in a progressive je tion of God to man: rf 1' 0f neithf to be a man who in these two ways has c0l"^-„( feel that there is a n^.tf and a purpose for existed ! vliC;0' there be such thoroug"^^ i, svojo staro modrostjo, in stari Bog je podlegel, in zmaga je na strani tistih, ki baje vedo, da ni starega Boga, in tistih, ki pravijo, da nič ne vedo o kakem Bogu, pa vendar vedo, da starega Boga ni. Alston, tako je. Stvar je vrlo resna, pa je v taki obliki pač le malo — smešna, radi oblike namreč, ne radi bistva. Za resno in važno je morala tudi Prosveta smatrati stvar, ker je pisala najprej o tem v dnevnih novicah, in je potem smatrala za umestno in potrebno in važno in resno, da je pisala o stvari v posebnem uvodnem članku "Vera znanstvenikov", in je članek zabelila z izjavo Alberta Einsteina, tako, da je zmaga, se zdi, vsa na njeni strani in na strani — i znanstvenikov, h katerim se | prišteva vse okoli Prosvete, se razume, kakopak, zmaga toraj, ker večina, tudi pri Prosveti. Kako so ljudje srečni, da zmagujejo, in kako potrti morajo biti tisti, ki so podlegli s pomočjo — agnostikov. He, 'he. O stvari sem nekaj že zapisal. Niti črke ni treba izpre-mehiti od tega, dasi sem pisal tedaj, da je — zmagal stari Bog pri glasovanju, a je zdaj večina menda proti njemu. Glasovanje, večina ali manjšina sem ali tja. Glas velja, kolikor velja razlog za oddani glas, in en sam glas zaleže več, ako je podprt z nepobit-nim razlogom, kakor 99 odstotkov takih glasov, ki se oddajo, a niso podprti z i-azlogi, kateri držijo pred nožem najstrožje umstvene in logične kritike. Znanstveniki so lahko znanstveniki in strokovnjaki pač v svoji- stroki, ampak tu gre za bogoslovje, in tudi bogoslovje je vrlo znanstvena stroka, ka- may I and mine be kept aS as possible from contac 0 far tfitfr anii>g it. If the beauty, the to* as and the purpose of this ^ revealed by both science ^ religion are all a dreaflb, let me dream on forever- -e Kot godbenik ali PeV. J; kdo lahko kot slikar je lahko šušmar, in če taki vec izboren, jeii šu glasujejo, je večina 111 ampak S ■(13 njih strani, marija je. ■ola Sllš' ŠIRITE AMER. SLO^ Za BoŽiČ skupno potovanj^ Skoro vsi Slovenci, ki P01"^ tos v stari kraj za božicnc .h ^ J se udeleže skupnega l?^?;> fr decembra na prilj"bl,e coskem brzoparniku r ILE De FRANCE i .. sc * Ako ste Vi med njin». a6[0v glasite na spodaj navedeni sc še niste 2 niste. denarne pošiljat ,js V ameriki so dejanja in pošiljanja dar ^ p lovenct t* . ,jsv«( Božič PPS'^ praz"'!':" Zve* t že oA P'J«1 mu običaji so Slovene« ^* ,, ^ začetka zlasti za ^'f..1^ V sorodnikom in P">:\'5S starry obliki denarnih p"s " ju bodo letos ^jf^ojc^> * dobrodošli. Sponm^e « ^^ » < rem kraju s pHmernim morete! denar Naša banka P0S,1J® gvcta - drtif?e dele_ ^ pfeJ .„ eta l'itfV '-i iv. zanesljivo >n ^e^ostaVljenje ^^ ebej Pre denar' našo banko. ni^ Za točno «<««£ pošiljk je pa JT denarne Pošljite" leto« svoje "skozi U30 ZAKRAJŠE* Midtown ..... Sank of Hew ft"* - - York, N* New