POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI GLASILO DELAVCEV SOZD »HMEZAD« .ŽALEC — LETO XXXV. — APRIL 1981 — ŠTEVILKA 4 SOZD HMEZAD LANI Doseženi ugodni poslovni rezultati Z letom 1980 smo- zaključili že' drugo leto poslovanja SOZD Hmezad. To je tudi prvo leto, za katero imamo že primerljive podatke za preteklo leto in s predhodnim celotnim obdobjem. Na ta način lahko tudi' lažje ocenjujemo gospodarska gibanja v posameznih temeljnih in delovnih organizacijah. Preteklo leto je bilo za Hmezad kot celoto dokaj uspešno, saj smo po daljšem času lahko namenili večja sredstva za razširitev materialne osnove dela. Lahko rečemo, da so doseženi uspehi delno sicer rezultat vpliva tržišča, vendar ugotavljamo, da so. doseženi uspehi v prvi vrsti rezultat stabilizacijskih prizadevanj. To se kaže v visokem porastu produktivnosti in ekonomičnosti poslovanja. . • Ob. tem ko ugotavljamo ugodne rezultate poslovanja v večini /TOZD in DO pa ne'moremo mimo dejstva, da so zaradi skrajno neusklajenih cen doseženi zopet izredno slabi poslovni- rezultati v. celotni mesno-predelovalni dejavnosti 'in V primerni družbeni in kooperacijski proizvodnji mleka in mesa. t v Skupno' smo za Hmezad kot Celoto dosegli 6,493.000 tisoč din Celotnega prihodka, 940.196 tisoč din dphodka ter 123:173 tisoč din .ostanka čistega dohodka. Količinski obseg proizvodnje in storitČv Planiranega fizičnega obsega proizvodnje in storitev v večini TOZD .nismo dosegli. Za Hmezad kot celoto ocenjujemo, da Smo fizični -plan realizirali, s 95 odstotki. V primerjavi z letom 1979 je v letu 1980 fizični obseg večji za okrog 5 do 6 odstptkov. Za nedoseganje plana prav gotovo ne moremo vsega pripisati objektivnim vzrokom, vendar ugotavljamo, da so .ti' vplivi sorazmerno veliki. Prav gotovo so predvsem naslednji objektivni vzroki zmanjšali možnosti realizacije planskih ciljev: ; . v/ • - w Čestitamo I ; I za 27. april 1 dan O F Večje število vodil — večji pridelek, posebno še, če so vodila, naper liana nekoliko poševno (do 2 m). Vodila naj bodo dovolj močna, pravilno in čvrsto privezana na vzdolžno žico-' — Neugodni vremenski pogoji so vplivali predvsem na pridelke sadja in hmelja, ki je sicer rekordno dosežen. — Proizvodnja mesa, v zadnjem trimesečju pa tudi mleka, je padla zaradi neusklajenih cen. — Slednje se je v naj večji, možni meri odrazilo na nedoseganju fizičnega obsega v mesno predelovalni dejavnosti. — Stabilizacijski ukrepi so se odrazili na slabšem povpraševanju po gostinskih storitvah. . Na gornje, prizadete TOZD niso mogle vplivati. Če to upoštevamo, lahko v veliki meri opravičimo slabše doseganje planiranih rezultatov fizičnega obsega poslovanja. Povečanje fizičnega obšega za 5 odstotkov v primerjavi s preteklim letom je med povprečnim povečanjem obsega proizvodnje v drugih dejavnostih. Osnovna kmetijska proizvodnja V proizvodnji hmelja smo v preteklem letu dosegli rekordne rezultate in to tako v. lastni kot v kooperacijski proizvodnji in tako v skupni količini kot v hektarskih pridelkih. Kljub toči in neurju, ki sta uničila preko 100 ha nasadov, smo skupno pridelali 2.723 ton hmelja ah za 22 odstotkov več kot leto poprej. Planska predvidevanja so bila presežena za 13 odstotkov- V . poljedelstvu so doseženi hektarski pridelki žit silažne koruze in ostalih poljščin in precej višji kot predhodnje leto. Proizvodnja in odkup mleka sta višja za 5 odstotkov v primerjavi z-lanskima, plan je dosežen s 97 odstotki. Naj večje povečanje (za 10 odstotkov) je došeženo v KK Šmarje. Prireja in odkup govedi sta dosežena v lanskoletni višini. Obseg je povečan.in v planirani, višini edino v KK Šmarje, v ostalih organizacijah plan ni dosežen, niti ni dosežena lanskoletna proizvodnja oziroma odkup. - ■ ," . Še slabši je položaj v proizvodnji prašičev, ker, je prireja le 66 odstotkov lanskoletnih količin oziroma 57 odstotkov plana. Prireja piščancev beleži zmanjšanje prvič po več letih naglega povečevanja.• •" . V sadjarstvu se je .prodaja sadik povečala za 11 odstotkov. Proizvodnja jabolk je precej manjša kot v predhodnem letu (indeks 78 odstotkov), V vrtnarstvu se je proizvodnja piecej povečala v zelenjadarstvu, medtem ko je cvetličarska proizvodnja dosežena v lanskoletni višini- . (Nadaljevanje na 2. Strani) Za zaključek doseženega fizičnega obsega v primarni kmetijski proizvodnji ugotavljamo, da so bili v preteklem letu doseženi pomembni rezultati v hmeljarstvu v vseh OZD, v živinorejski proizvodnji pa je dosežen pomemben uspeh v KK Šmarje. Vzroki za slabo doseganje fizičnih rezultatov v živinoreji so predvsem cenovni odnosi. Predelava kmetijskih proizvodov Problematika v predelavi mesa, ki smo jo že'v uvodu omenili, je že vrsto let aktualna. Neusklajenost odnosov cen v tej dejavnosti se v polni meri odraža v predelovalni industriji. V preteklem letu je bilo odkupljeno za 19 odstotkov manj živine kot v letu poprej. To je bilo delno nadomeščeno z večjim nakupom mesa, tako da je promet hladilnice^ kot povprečni kazalec pretoka blaga, bil dosežen ’ s 94 odstotki v primerjavi z letom poprej. Če še ugotovimo, da Je bil v letu 1979 fizični promet zmanjšan v primerjavi z letom 1978, dobimo pravo sliko občutnega zmanjšanja neizkoriščenosti zmogljivosti, M se odraža jasno tudi na finančnih rezultatih poslovanja. Boljši rezultati so doseženi edino v predelavi mesnih izdelkov (in-^ deks 105 odstotkov). Podoben oziroma slabši položaj je v tej de-* javnosti tudi v Kmetijstvu Ilirska Bistrica. V predelavi mleka , so Celjske mlekarne odkupile -za 4 odstotke več mleka kot leto poprej, plan je bil realiziran 95 odstotno. Od proizvodov se je najbolj povečala prodaja skute za 15 odstotkov in konzumnega mleka za 3 odstotke, predaja ostalih proizvodov se je zmanjšala. V mlekarni v Ilirski Bistrici je bilo prodano manj .proizvodov kot leto poprej in tudi planirane količine niso dosežene. Skupna .proizvodnja močnih krmil je bila povečana za 7 odstot-Jsov.v primerjavi s .predhodnim letom, planirane količine so dose-. žene-z81 odstotki. Močno se je,povečala prodaja koruze. ' Skupni odkup hmelja je bil večji za 18 odstotkov. Izvoz hmelja >je bil večji za 36 odstotkov, na domačerrf trgu je bilo-prodano za: 16 odstotkov več hmelja. Storitvena dejavnost V gostinstvu v vseh organizacijah ugotavljamo zmanjšanje fizičnega obsega poslovanja, kar je posledica manjšega povpraševanja po gostinskih- storitvah. Gornji položaj se je odrazil najbolj . negativno v Hotelu Prebold tudi na finančne rezultate poslovanja. V Strojni-so v TOZD storitve efektivne ure dosežene nekoliko pod lanskoletno realizacij o, TOZD PKM pa je povečal število efektivnih ur za 14 odstotkov. Planiran .obseg efektivnih ur je ža DO kot celoto za 8 odstotkov pod planom. Trgovska dejavnost S trgovsko dejavnostjo oziroma prodajo trgovskega blaga se -ukvarjajo več ali manj vse delovne organizacije. Izključno trgovska DO je Notranja trgovina, ki je povečala promet v primerjavi s predhodnim letom za 38 odstotkov, planiran proihet je večji za 14 odstotkov. Dosežena razlika v etnije realizirana v enaki višini kot lani. • V ostalih DO, ki se tudi ukvarjajo s trgovsko dejavnostjo, je 'bil v preteklem letu dan -večji poudarek proizvodnji. V teh DO se je precej izboljšala tudi razlika v ceni. Delovni čas in osebni dohodki Osnovna Ugotovitev, ki izhaja iz analize poslovanja v letu -1978 -je, da smo ža 5 odstotkov povečan fizični obseg poslovanja dosegli z enakim številom ur kot v predhodnem letu. To pomeni, -da -smo g ¡produktivnost dela bistveno izboljšali. V strukturi-delovnega časa se je ¡.zmanjšal fiksni del delovnega časa, povečalo se je variabilno delo, Zmanjšalo-se-je -število boleznin in nadurnega dela. Vse to so ugodni pokazatelji izkoriščanja delovnega časa, ki so se odrazili pozitivno na dosežene finančne rezultate poslovanja. Vkalkulirani bruto osebni dohodki v letu 1980 znašajo 449.603 tisoč din in šo v: primerjavi s preteklim letom večji za -25 odstot- POPIS PREBIVALSTVA, GOSPODINJSTEV IN STANOVANJ Zakon o popisu prebivalstva, gospodinjstev m stanovanj določa, da so delovne organizacije dolžne najkasneje do 27. marca 1981 izročiti svojim delavcem izpolnjene obrazce P-l/B. Ker ima SOZD Hmezad podatke o delavcih v matični datoteki, bo računalniški center izpisal te obrazce za vse delavce. Naloga kadrovskih služb v TOZD je, da pregledajo izpisane obrazce, popravijo morebitne napačne podatke in dopišejo manjkajoče. Pomožni - obrazec je izpisan v enem izvodu. Delavec, ki vroča pomožne obrazce P-l/B, mora vsakega delavca seznaniti s podatki na obrazen in ga opozoriti, da jih brez Soglasja osebe, ki je obrazec izpolnila, ne sme popravljati. Delavci so dolžni obrazce shraniti in jih dati popisovalcu, k-o jih bo obiskal v prvi polovici aprila. M. W. @ hmeljar kov. Če ugotovimo, da je dosežen dohodek večji za 46 odstotkov,, vidimo, da šmo v celoti dosegli delitvena razmerja v skladu z resolucijo p izvajanju družbenega plana in družbenim dogovorom za leto 1980, ki je predvideval za 25 odstotkov počasnejšo rast osebnih dohodkov, kot je povečana rast dohodka. ' Povprečni čisti osebni dohodek na delavca, je znašal 8.455 din ali ža 26 odstotkov več kot v predhodnem letu. Vrednostni rezultati poslovanja Za Hmezad kot celoto smo v letu 1980 dosegli naslednje poslovne rezultate, ki so prikazani V primerjavi s planom m preteklim letom: , , ’ . v 000 din Opis Plan 1980 Realizacija 1979 1980 Indeks R. 80 - U 80 P 80 R 79 Celotni prihodek 6,145.982 4,627.800 6,493.008 106 140 od tega: prodaja blaga ' . 3,270.011 2,481.635 3-,348.054 -■ 102 , 135 Porabljena sredstva -5,328.001 3,985.612 ■' 5,552.812 104 139 od tega: — hab. vredn. blaga 3,117.245 -2,283.391 3,011.375 97 132 — amortizacija 95.538 79.437 . 96.435 101 12-1 DOHODEK 817.982 642.180 940.196 115 146 delitev dohodka — -za obresti 60.597 56.755 91.841 152 162 — prispevki in davki 34.227 . 29,571 . 50.127 146 170 od tega: - HP1SIS izobraževanja 6.110 9.713 159 — SIS znanosti 1.209 2.069 . m SIS zdravstva 8.806 12.588 §| i’ ■' 143 — ostali SIS 566 ' 1.356 - • ' 240 ¡Pf- prisp. za pok. inv. zavar. 5.557 10.691- - — 192. prisp. za zaposl. 812 938 — : 115 fc davki " iz dohodka. '2.526 2.660 — v 105 — za izboljš. člov. okolja ' -3.983 5.709 -,, 143 za delovne skupnosti 97.133 71.770 J' 92.171 : 95 128 zo ostale • pogodbene obveznosti •60.141 60.176 '90.336 150 ' 150 CISTI DOHODEK 563.105 421.447 , 608.118 ? 108 144 od tega: SS osebni dohodek 4 436.525 362.844 - 462.145 106 127 igšfetan. prispevek 28.460 24.632 30.403 107 123 — ostanek čistega doh. 98.121 33.971 115.570 118 . 340 Kot -je razvidno iz pregleda, je bil celotni prihodek- realiziran v višini -6,493.008 tisoč din in je plan presežen za 6 odstotkov, lanskoletna realizacija pa ža .40 odstotkov. V strukturi celotnega prihodka so ¡še močneje povečali prispevki od proizvodov in storitev, prihodki od prodaje trgovskega blaga pa relativno zaostajajo, kar pomeni relativno več novoustvarjene vrednosti. V'strukturi predstavlja trgovsko blago 51,6 odstotka, kar je. za 2,2 odstotka manj kot v letu poprej. Drugi prihodki so se povečali za 75 odstotkov, kar je v veliki meri vplivalo na povečanje kompenzacij in odškodnin zaradi vremenskih-ujm. , - PORABLJENA SREDSTVA so bila za Hmezad kot celoto realizirana v višini 5,552.812 tisoč din, kar je za 39 odstotkov več kot I v letu 1979, Planirana porabljena, sredstva šo bila presežena ža ‘4 odstotke. :' j- , . . ‘ Ker je bil celotni-prihodek povečan za 40 odstotkov, ugotavlja-mo izboljšanje ekonomičnosti poslovanja za 1 odstotek v primerjavi z letom poprej, v primerjavi s planom pa celo za 2 odstotka. V obveznostih iž delitve dohodka naj omenimo občutno povečanje obresti, prispevkov iz davkov pa tudi zavarovalnih premij in baftčitiih storitev. Vse obveznosti iz dohodka so se bolj povečale kot dohodek. Kbmpenziran. ostanek čistega dohodka je 3,4-krat večji kot ob koncu leta in je v primerjavi s planom večji za 18 odstotkov. . - Finančne rezultate poslovanja, ki izhajajo: iz gornjega pregleda, 'lahko-ocenimo kot ugodne in so posledica izboljšanja produikfivn'©- j s-ti in ekonomičnosti poslovanja v večini TOZD in DO. Skupna izguba znaša 25.517 tisoč din in -je' za 5 odstotkov višja j kot v preteklem letu. Če izvzamemo izgubo, ki'je bila-Uštvarjena y ! hotelu Prebold, ugotovimo, da je ves ostali del izgube ustvarjen-v | Celjski--mesni industriji. Lahko rečemo, da je ta izguba nastala v celoti zaradi neustfeznih#.sis-temskih rešitev v proizvodnji'in predelavi mesa. Kot zaključek'ugotavljamo, -da smo po več letih stagnacije dosegli-ugodnejše rezultate, ki so predvsem posledica ižboljšan-ja produktivnosti: in ekonomičnosti, poslovanja. Zaradi neurejenih sistem-s-lcth rešitev v živinorejski proizvodnji in .izgube v tej dejavnosti j zmanjšujejo sicer dosežene ugodne-.poslovne rezultate. Reorganizacija zadruge in njen vpliv na samoupravno odločanje kmetov Gradivo za 3. kongres samoupravljalcev, ki bo ponija v Beogradu. V slovenskem zakonu o združevanju kmetov je v skladu z zakonom o združenem delu podrobneje obdelano združevanje kmetov oziroma združevanje .njihovega dela, sredstev in zemlje v zadrugah in organizacijah kooperantov. Na primeru Kmetijske zadruge Savinjska dolina iz Žalca bomo poskušali analizirati trenutno stanje v agroživilstvu in odnos kmet— zadruga. Kmetijska zadruga. Savinjska dolina je bila ustanovljena po enoletni, razpravi med kmeti s. področja občine Žalec. Do leta 1978 smo imeli za področje občine Žalec in Celje eno temeljno organizacijo kooperacije. S 1. januarjem 1979 sta na tem področju pričeli dve zadrugi: Kmetijska zadruga Celje in KZ Savinjska dolina. To pomeni podobno organizacijsko obliko kmetov-kot smo jo poznali na tem področju pred dvajsetimi leti. Seveda j.e samoupravna vsebina in proizvodni odnos kmet—zadruga povsem drug: V KZ Savinjska dolina sta glavni proizvodni usmeritvi hmeljarstvo in živinoreja.- Poleg tega je še pitanje piščancev in pridelovanje nekaterih drugih poljščin. Zadruga nima lastnega obrata primarne družbene proizvodnje, ima pa manjši strojni park (traktorje s priključki) in trgovino- z repromaterialom. V letu 1980 so kmetje pridelali skupno. 985 ton hmelja, okrog 1.800 ton žive teže govedi, blizu 7 milijonov litrov mleka, in 2.300 ton žive teže piščancev in puranov. Sr prodajo pridelkov je- zadruga vezana v glavnem na DO znotraj SiDZD Hmezad Žalec, s piščanci na DO'Perutnina Zalog iz Ljubljane, s, purani pa na DGi Puris v okviru- PRK Pazin iz Pazina. Celotni prihodek zadruge jer znašal v.letu 1980 53 starih milijard dinarjev. Kmetje so o delitvi ostanka dohodka in čistega dohodka razpravljali na zborih zadružnikov: Naj omenimo, da iz ostanka čistega dohodka nišo namenili sredstev za doplačilo kmetom za oddane pridelke, ampak so iz ostanka čistega dohodka formirali sklad skupne porabe kmetov ,in to v višini. 400:000- din za potrebe izobraževanja (štipendije kmečkim otrokom in izobraževalni tečaji za starejše kmete), ca. 1,000.000 din pa za potrebe kmetov v njihovih naseljih. oz. krajevnih skupnostih. Ekonomski ihteres kmetov za-združevanje temelji na spoznanju, da. napredek v okviru individualne-proizvodnje, v. okviru posamezne kmetije ni mogoč, da je nenormalen, da ne: daje niti v gospodarskem niti v socialnem pogledu perspektive. Pogoj-, da se kmetov ekonomski interes uresničuje, so konkretni programi razvoja proiz- Ing. Vinko Koleno predsednik Mednarodnega biroja za hmeljarstvo 'Urednik: Začniva od začetka? Tov. Kolenc: Prav. V Savinjsko dolino so prinesli-hmelj že pred dobrimi sto leti. Ustrezale- so mu podnebne razmere in ljudje, zato je z bujno rastjo obetal razcvet doline. Kmetje., so. ga pričeli nasajati na najboljše njive. Med njimi je. bil tudi moj oče. Tako sem se hočeš nočeš iz mladega seznanjal in učil del v hmeljiščih in na sušilnici: Takrat je. bila dolina kot en. sam lepo obdelan hmeljnik. Hmelj: sem vzljubil in slutil v njem svojo prihodnost. Urednik .Tvoja . hmeljarska pot? Tov. Kolenc: Odločil sem se za kmetijsko šolo. Med okupacijo so hmeljišča propadla. Po vojni smo takoj pričeli pospešeno obnavljati in graditi- nova hmeljišča tako v privatnem kot prvič v družbenem sektorju. Bolj na široko v hmeljarstvu, se je moje udejstvovanje pričelo na bivšem KG žalože in v Šempetru, - v hmeljarskem odboru Poslovne zveze za hmeljarstvo, opravljal sem razne hmeljarske funkcije v SR Sloveniji, in postal' tudi predsednik Jugoslovanske grupacije za hmelj. Urednik: In mednarodno sodelovanje? Tov. Kolenc: Evropski hmeljarski biro je 1953. leta zasedal pri nas na Dobrni in takrat sem prvič sodeloval na tako velikem zboru hmeljarjev.. Od takrat sodelujem skoraj redno. Urednik-: Naše -hmeljarstvo je izredno napredovalo. Tov. Kolenc: Res je. Z razširitvijo hmeljnikov po vojni je bilo vsem jasno, da s hmeljav-kami ne bomo mogli -več dolgo. Razmišljati' smo začeli o novih konstrukcijah ih se tudi zgledovali po hmeljarjih v drugih državah. Že 1950. leta so stale prve lesene žičnice, 1963. leta pa prve betonke. Hmeljišča smo tudi prilagodili-potrebam nove tehnologije, -uvedli obiralne stroje in povečali in modernizirali sušilnice. Poleg savinjskega - goldin-ga uspešno- uvajamo A in B sorte. Prav z betonskimi žičnicami in z novo enotno tehnologijo smo uspeli združiti družbeno in individualno pridelovanje. .. Urednik:. Pred. da.eyi si postal konica, svetovnega hmeljarstva. Tov. KolencsiV soboto, ,14. marca me. je predsedstvo HIB na seji v Parizu izvolilo za predsednika za dobo dveh let. Nasledil sem Angleža: gospoda,, Lehna.- Urednik: Za kaj se boš zavzemal kot predsednik IHB? , Tov. Kolenc: Mednarodna organizacija hmeljarjev' in jaz. se bomo trudili, da bi bila proizvodnja hmelja približno, usklajena s porabo, ker bomo. hmeljarji, le tako dosegali najugodnejše ekonomske učinke. Urednik: Hvala za .razgovor in pri vodenju-za-, hmeljarje tako pomembne ustanove- srečno- -roko.! I Tov. Kolenc: Hvala, trudil se bom. Obdelajmo vsako lehico zemlje in pridelajmo čimveč hrane in krme doma i vodnj.e in združevanja v zadružnih organizacijah in Jiatančno opredeljene oblike združevanja dela, sredstev in zemlje,, točno razdelani medsebojni odnosi v smislu skupnega vlaganja, rizika in skupne delitve ustvarjenega dohodka. To je vodilo kmete, da so ustanovili zadrugo, kot jo imajo danes. V zadrugi z devetimi temeljnimi organizacijami združuje sredstva, zemljo ali delo 1.794 kmetov zadružnikov in 130 delavcev.. Poleg nakazanega ekonomskega interesa so v taki organiziranosti; prišle do izraza tudi vse samoupravne pravice združenih kmetov, V prejšnjem TOZD za kooperacijo je sodelovalo v delavskem svetu le 11 kmetov, ki so imeli pravico soodločanja o vseh pomembnih zadevah. V novj, zadrugi se. je ta pravica prenesla na devet temeljnih zadružnih, organizacij, kjer v vsakem zadružnem sve.tu odloča 11 kmetov, Tako se je število članov samoupravnih organov povečalo za devetkrat, seveda pa to ne pomeni samo številčne ampak tudi kvalitetne spremembe. Združevanje dela, sredstev in. zemlje kmeta in temeljne zadružne organizacije ne spreminja značaja lastnine vloženih sredstev, kar niti- ni več tako pomembno. Pomembno za kmeta je, da mu združevanje zagotavlja večjo proizvodnjo, večji dohodek, da mu odpira pot v novo tehnologijo, ki je produktivnejša, da mu zagotavlja dolgoročne možnosti prodaje in zmanjšuje riziko v proizvodnji pa tudi pri' sami investiciji. • Če vse to pretehtamo; potem je slika o smotrnosti take organiziranosti kmetov v zadrugi nekoliko bolj jasna. Res je, da je poslovanje zadruge s toliko temeljnimi zadružnimi organizacijami nekoliko dražje, vendar je tudi res, da le na tak način pridejo do izraza-vse pravice in dolžnosti združenih kmetov. Dveletni rezultati dela so vse to pokazali. Žal moramo ugotoviti, da se še precej kmetov, ki so podpisali samoupravni sporazum o združevanju dela, sredstev in zemlje v TZO, premalo zaveda, da je , . . ■ (Nadaljevanje na 4. strani) zadruga njihova in da iz podpisanega sporazuma izvirajo tudi določene dolžnosti. Kmetje prek svojih delegatov v samoupravnih organih ali direktno z referendumi odločajo o vseh bistvenih zadevah v zadrugi. Kot posamezniki in predvsem proizvajalci pa večkrat, predvsem pa v ekonomsko težjih pogojih, pozabijo na sprejete dogovore in obveze. Tak odnos seveda vpliva negativno na realizacijo sprejetih načrtov. To velja še posebej za tiste člane zadruge, ki ustvari.ajo del svojega dohodka izven kmetijstva. Ti namreč niso tako močno odvisni od svoje proizvodnje, zato se v kriznih obdobjih hitro preusmerijo ali zmanjšajo proizvodnjo. Za tak odnos je potrebno iskati vzroke tudi v ne dovolj izdelanih dohodkovnih odnosih med kmetom in zadrugo. Še vse preveč uporabljamo kupoprodajne odnose, premalo pa skupno vlaganje v proizvodnjo in porazdelitev rizika. V zadrugi imamo dobro urejene proizvodne odnose pri pridelovanju hmelja in pitanju piščancev, veliko manj pa v reji mleka in govejega mesa. Za pitanje piščancev lahko trdimo, da ima ta panoga značaj družbene proizvodnje. Od končne vrednosti spitanega piščanca je namreč 90 °/o vlaganja zadruge in le 10 % kmetovega. 'V zadnjem času smo pričeli tudi s sovlaganjem investicijskega denarja v proizvodne objekte. Čeprav je bilo v preteklem in v začetku letošnjega leta veliko govora okrog prodaje in cene hmelja, lahko trdimo, da sta v tej proizvodhji dohodkovni odnos in tudi sovlaganje vključena z rizi-kom in uvedena dobro. Reprocelota od trgovine, dodelave in proizvodnje je zaključena. Vsak od udeležencev v'končnem proizvodu ve za svoj del vlaganja, vključno z Inštitutom za hmeljarstvo kot nosilcem razvojnih nalog ih tehnologije. Udeležbo v prodajni ceni smo si porazdelili tako, da dobijo proizvajalci (v našem primeru zadruga) približno 91 odstotkov, ostali udeleženci v proizvodnji pa ostalo. Princip sovlaganja je uveden tudi med zadrugo in kmetom. Zadruga vlaga umetna gnojila, vrvico in strokovno delo, hmeljarjem pa opravi tudi druga dela po naročilu. Razmerje vlaganja in prevzem proizvodnega rizika bi lahko še spremenili tako, da bi zadruga imela še večjo udeležbo, vendar je to zaradi nekaterih gledanj še težko. Kljub vsemu lahko trdimo, da je pridelovanje hmelja lahko primer, kako podružbljati proizvodnjo v privatnem sektorju. Prav v hmeljarstvu smo namreč ,prvi uspeli združiti privatne parcele v velike komplekse, ki omogočajo uporabo navedene tehnologije, ne da bi s tem posegli v lastništvo nad zemljo. V proizvodnji hmelja Gradis gradi skladišče' TOZD Notranja trgovina so se prve pojavile tudi strojne skupnosti (še pred sprejetjem zakona o združevanju kmetov), ki so na našem področju služile kot primer pri ustanavljanju • vseh kasnejših strojnih in proizvodnih, skupnosti. Prve skupnosti za obiranje hmelja smo ustanovili leta 1971. S pomočjo take organiziranosti kmetov nam je uspelo v šestih letih mehanizirati celotno obiranje hmelja. Strojne skupnosti v hmeljar-stvu so služile za osnovo in primer pri formiranju tudi ostalih strojnih in proizvodnih skupnosti. Združevanje kmetov v skupnosti ima dvojno prednost. Prvič: Omogoča pocenitev vlaganja in uvajanje sodobnejše tehnologije, ter zmanjšanje proizvodnih stroškov. Drugič: Neobhodno je sodelovanje zadruge kot organizatorja vlaganja v proizvodnjo in kot soinvestitorja.^ Temelj za delovanje skupnosti oziroma za sovlaganje je dolgoročna pogodba z zadrugo, kar daje dobro zagotovilo za stabilno in količinsko visoko proizvodnjo v taki skupnosti. Na področju prireje mleka in govejega mesa je stanje'precej slabše. Od storitvenega pitanja, ki smo ga poznali in tudi dobro vpeljali v proizvodnjo, smo zopet prišli na čisto navadno kupoprodajno^ pogodbo. Vzrokov za takšno, nazadovanje je več, verjetno”so največ na to vplivale tržne razmere. Pri tako nestabilnih cenah, kot jih .poznamo v naši živinoreji, si niti zadruga, niti kmet ne želita večjega sodelovanja. Riziko, ki ga sprejme katerikoli od partnerjev, je namreč za oba prevelik. Kmet se ne želi vezati, ker lahko’ na prostem trgu doseže za svoj proizvod višjo ceno, zadruga pa tudi nikoli ne ve po kakšni ceni bo dobila repromaterial, ki ga bo vložila v to proizvodnjo. Predelovalne delovne organizacije (mlekarne, klavnice) k takšnemu stanju še pripomorejo, saj se obnašajo kot da proizvodnja ni njihov problem. Kadar je ponudbe dovolj, so pri prevzemu kriteriji ostrejši, kadar blaga manjka, so boljši. Takšno obnašanje gotovo ne spodbuja stabilnejše proizvodnje. Če govorimo, da' so dohodkovni odnosi med kmetom in zadrugo slabi, potem velja- to še v večji meri za odnose med zadrugo in predelovalnimi organizacijami. Največkrat gre za kupoprodajne odnose^ v tem smislu, da zadruga dobi za svoje delo določen znesek marže, še daleč pa ni udeležena na delu dohodka, ki se ustvari z določenim pridelkom. Dokler ne bomo prišli do spoznanja, da je liter mleka ali kilogram mesa, ki pride na trg, rezultat skupnega dela vseh udeležencev v reprodukcijski verigi, bo vedno nekdo potegnil krajši konec. Tega se moramo zavedati vsi, sicer bomo imeli še naprej stalne težave pri oskrbi s prehrambenimi pridelki. Ko govorimo o nalogah za 'naslednje srednjeročno obdobje, se moramo zavedati, da je prav področje dohodkovnih odnosov- naloga, ki ji moramo dati prioriteto. Ko že-govorimo o tem, naj še enkrat poudarimo, da moramo poleg organizacijskih sprememb, ki smo jih izpeljali' v zadrugi, priti’ tudi do pravne vsebine odnosov kmet—zadruga. To so združevanje dela, sredstev in zemlje, delitev proizvodnega rizika in dohodkovni odnosi na vseh področjih proizvodnje. Pri obravnavanju odnosa kmet—zadruga ne moremo tudi mimo nekaterih administrativnih posegov, ki prihajajo najbolj do izraza na področju cen. Zaradi želje zadržati maloprodajne cene kmetijskih pridelkov na določenih nivojih, smo v republiki v preteklem obdobju uvedli vrsto premij in kompenzacij. Taki ukrepi seveda povečujejo obseg administrativnega dela, ki ga morajo opravljati delavci v zadrugi. To jim jemlje del časa, ki bi ga morali posvetiti pospeševanju in organiziranju proizvodnje. Ker pospeševalcev ni na terenu, kmetje negodujejo in očitajo zadružnim delavcem sedenje v pisarnah.' Če smo že tak sistem uvedli, potem bi moral biti postopek za uveljavljanje premij in kompenzacij čim bolj enostaven. Veliko je. pripomb na račun trga, češ da kmetje in kmetijske organizacije izsiljujejo visoke cene. Take trditve le delno držijo. Do spremembe cen prihaja običajno le zaradi sprememb cen re-promaterialov. Tu je navadno tudi izvor vseh sporov med kmeti in zadrugo. Cene repromateriala se namreč hitreje spreminjajo kot cene pridelkov, ki so v veliki meri določene administrativno. . V takih obdobjih pride do nenormalnih pojavov na- trgu. Pojavijo - se prekupčevalci, ki ponujajo več kot lahko da zadruga, zaradi tega prihaja do kršitev pogodb, prekupčevanja ali čelo zmanjšanja proizvodnje. Če hočemo te negativne pojave obvladati, moramo priti do določenih cenovnih razmerij. Če ob zaključku ponovno ocenimo smotrnost reorganizacije, moramo ugotoviti, da je nova organiziranost, med kmeti delno sprejeta. Veliko • več jih direktno sodeluje v sanjoupravnih organih, bolj se zanimajo za poslovanje svojih temeljnih organizacij, žal, kot rečeno, se premalo zavedajo svoje odgovornosti do izvrševanja sprejetih načrtov oziroma njihovega individualnega prispevka k realizaciji skupno sprejetega obsega proizvodnje. Ugotavljamo, da se tu in tam pojavlja obnašanje, kot da je temeljna zadružna enota samostojna zadruga. To pa negativno vpliva na enotnost in celovitost zadruge. m Varujmo gozdove pred požari! ‘ ^ ŠTIPENDIJE — ŠTIPENDIJE — ŠTIPENDIJE — STIPE SOZD Hmezad Žalec razpisuje za šolsko leto 1981/82 štipendije za potrebe delovnih organizacij za naslednje poklice: 1. Diplomiran inženir živinoreje - 1 štipendija 2. Diplomiran inženir živilske tehnologije 1 štipendija 3. Diplomiran strojni, inženir 1 štipendija 4. Diplomiran ekonomist organiza- i* cijsko-plansiko-analitske smeri 1' štipendija 15., Diplomiran inženir računalništva 2 štipendiji 6. Inženir kmetijskega strojništva 1 štipendija 7. Ekonomist — komercialist 2 štipendiji 8. Kmetijski tehnik iO štipendij _ 9. Ekonomski tehnik 4 štipendije 10. Kmetovalec 9: štipendij 11. Vrtnar 2 štipendiji 12. Mlekar 6 - štipendij ■ 13. Mesar . > \ 16 štipendij 14. Prodajalec 17 štipendij 15. Kuhar 4 štipendije 16. Natakar 4 štipendije 17. Strugar 3 štipendije 18. Avtoklepar T štipendija 19. Strojni ključavničar 10 štipendij 20. Avtomehanik 9 štipendij 21. Avtoelektrikar 1 štipendija Kandidati za. štipendije morajo prijavi za štipendije (obr. DZS 1,65) priložiti? — potrdilo o vpisu v šolo; — fotokopijo zadnjega šolskega spričevala (šolsko leto 1980/81) oziroma potrdilo o opravljenih izpitih (z navedbo števila predpisanih in tševila že opravljenih izpitov) in frekventacijsko potrdilo; — potrdilo o premoženjskem stanju družine in številu družinskih članov; . — potrdilo o dohodkih staršev iz leta 1980 iz delovnega razmerja, iz kmetijstva, obrti in dohodkov iz dela v podaljšanem delovnem času iin drugih virov. Če so starši upokojeni, priložijo odrezek od pokojnine za december 1980. Za kadrovsko štipendijo lahko zaprosijo po družbenem dogovoru o štipendijski politiki in ustreznih samoupravnih sporazumih kandidatov tisti, katerih dohodek 'na 'družinskega člana V družini prosilca ne presega 85 % povprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji za 15to 1980. Povprečni osebni dohpdek v letu 1980’ je 8.767 dni, 85 .pa znaša 7.452 din. Kandidati Za štipendije naj pošljejo prijavo, in zahtevane dokumente do 30. junija 1981 na naSloV: SOZD Hmezad, delovna skupnost skupne. službe, Žalec; žalskega tabora 1. ; ... . ; ■ t - ; ¡. Po roku prispele prijave ali prijave z nepopolno dokumentacijo ne 'bodo obravnavane! - : . M. W. Fakturiranje in obračun zalog na novem računalniku Fakturiranje in obračun zalog prek računalnika nadomesti veliko živega dela. TOZD ni treba fakturirati niti ni treba voditi materialnega knjigovodstva. Poleg tega pa daje obračun prek računalnika tudi obilico podatkov, ki so opora pri poslovnem odločanju. Zaradi povečanja obsega poslovanja, delno pa, tudi zaradi vedno novih skladišč, za katera vodimo obračun zalog na računalniku,- še je v zadnjih štirih letih število podatkov povečalo za več kot polovico. Mesečno je treba obdelati prek 120.000 podatkov o gibanju zalog. Poleg večanja števila podatkov se večajo tudi potrebe po analitičnih podatkih TOZD. Na starem računalniku IBM 360/20. ni bilo mogoče slediti tem povečavam. V letu 1980 smo pripravili projekt za fakturiranje in obračun zalog na računalniku ISKRA-DAAT C 18-20. Ta računalnik ima precej večje pomnilnike podatkov. Poleg tega pa ima tudi terminale, ki omogočajo vpogled in ažuriranje podatkov v spominu računalnika ob kateremkoli času. Vse to omogoča, da lahko hranimo in analiziramo večje število podatkov. Pri organizaciji novega obračuna zalog smo izhajali iz dosedanjih izkušenj. V projekt pa smo vnesli tudi dopolnitve, ki so jih predlagale strokovne službe posameznih DO Hmezada. Posebno veliko dopolnitev je bilo treba vnesti v fakturiranje. Poleg vgraditve predlogov TOZD smo obra- čun zalog , in fakturiranje v večji meri povezali z drugimi evidencami, ki jih Računalniški center Hmezada vodi prek računalnika (saldakonti kupcev in dobaviteljev, likvidacija dobaviteljevih faktur idr.). S 1. januarjem je računalniški center aktiviral celoten projekt. Pri tem pa je bilo veliko težav. Iz starega računalnika je bilo treba prenesti podatke, na nov računalnik ter jih dopolniti. Izdelati je bilo treba novo vhodno dokumentacijo, usposobiti kadre za pravilno vpisovanje. V ta namen je računalniški. center pripravil posebna navodila, ki jih je posredoval vsem TOZD in organiziral seminar o izpolnjevanju dokumentacije in principih obračuna. Ker iz tiska nismo dobili obrazcev pravočasno, je moral računalniški center dva meseca prirejati podatke za nov računalnik iz starih obrazcev. Poleg programov za redne obdelave je bilo treba zato izdelati veliko število dodatnih programov. Obračuna za januar in februar sta za nami. Izkušnje' teh dveh mesecev kažejo, da je projekt pravilno zasnovan in da vsebuje številne rešitve, za katere se zanimajo tudi drugi računalniški centri. Delo na tem področju pa še ni končano. Z uporabniki se bo treba pogovoriti o izboljšavah, predvsem pa o tem, kako'v poslovnem' procesu izkoristiti večjo maso podatkov, ki so na razpolago. T. G. GOSTINSTVO-TURIZEM ŽALEC Pomen programa aktivnosti za uvajanje sprememb Prizadevanja za večjo ustalitev gospodarskih tokov vse bolj kažejo, da se na tem področju ne da doseči ustreznih trajnejših rezultatov samo. na podlagi kratkoročnih Ukrepov, kot- so-na področju varčevanja s posameznimi vrstami stroškov, s kratkoročnim odpovedovanjem na posameznih področjih porabe in podobno. Poseči je potrebno po dolgoročnih ukrepih, ki dejansko pomenijo takšne spremembe v načinu proizvodnje, v strukturi proizvodnih sil, v strukturi in na področju razporejanja dohodka, ki bodo stalno zagotavljale nižje proizvodne stroške na enoto proizvoda, večjo, produktivnost dela ter racionalnejšo porabo sredstev na področju vseh oblik porabe, Pri tem je' v. prvi vrsti ' potrebno učinkovito in kvalitetno delo poslovodnih' in strokovnih 'delavcev, njihova prilagoditev . zahtevam časa, gre pa. tudi za več]o .mobilizacijo vseh zaposlenih v oblikah /samoupravnega' odločanja pri reševanju poslov-, nih problemov in v borbi za doseganje večjih gospodarskih rezultatov. Pod uvajanjem sprememb v organizacijo razumemo vse od racionalizacije proizvodnega dela oziroma /celotnega poslovanja, ob . istih ; proizvodnih .'Zmogljivostih, prek modernizacije; proizvodnje, vse do razširitve proizvodnih zmogljivosti. Uvajanje sprememb je v 'glavnem izredno zahtevno delo, ker obstajajo določeni odpori proti uvajanju sprememb, s katerimi se morajo'spremeniti u-staljene delovne navade, organizacija,normativi .. Posebni pro* grami aktivnosti morajo biti sestavljeni na podlagi ciljev in nalog letnih, srednjeročnih ali dolgoročnih načrtov razvoja. Potrebno je 'skrbno uresničevanje celotnega programa uvajanja določenih sprememb, kajti - po za-1 četnih hitrih dosežkih se pozneje rezultati običajno počasneje iž-. boljšujejO. •, '/ Potem, ko je sprejeta odločitev -za uvedbo določene, spremembe, nastopijo pomembne stopnje procesa uvajanja spremembe: priprava za uvajanje vsebine odločitev, uvajanje, nadziranje uva-- j On ja in mer j en j e doseženih rezultatov in dopolnjevanje sprejetih odločitev vse do takrat, ko - so doseženi . normalni delovni rezultati.'- . Takšen postopek ]e potrebno ponavljati, vse dotlej, dokler se sprememba ne Uvede do te mere, 'da preneha biti »program uvajanja spremembe« in preraste v .način /proizvodnje in poslovanja OZD ob doseganju predvidenih rezultatov. , ' /. - Marija Strnjčnik Pridelajmo fz leta v leto ugotavljamo, da je najbolje pridelati čim več koruze doma, vendar nam to iz številnih vzrokov ne uspe popolnoma. Zato ni odveč, če si nekoliko osvežimo znanje' o pridelovanju koruze. Delovni postopek — pridelovanje koruze je sestavljen iz številnih del, katerih vsako ima določen, delež pri končnem uspehu,-oziroma neuspehu. Največ usodnih napak lahko napravimo že v začetku pridelovanja, tako da potem z. nobenim trudom tega ne moremo popolnoma popraviti. Po obsegu del in po letnem času, v katerem . pridelujemo koruzo, lahko rečemo, da je to izrazita sezonska poljščina, ki naš močno zaposli pred in v-začetku rasti in Ob spravilu. Zaenkrat bi se zaustavili le pri prvem delu. Kmetijski inštitut Slovenije redno spremlja - in preizkuša koruzne /sorte,- ki jih žlahtnitelji pripravljajo v jugoslovansko sortno listo. Po večletnih preizkusih -v slovenskih razmerah sorte ali priporoči, ali pa odsvetuje. Tako .se že redno dogaja, da se vsako leto pojavi ena ali več novih sort- koruze, primernih za pridelovanje v naših klimatskih pogojih. Tudi letošnji sortni izbor je zelo številen, čez 20 sort za Slovenijo. To seveda povzroča med kupci nekaj negotovosti} ?ato si regijska pospeševalna služba (ŽVZ Celje) skupaj s pospeševalno službo v delovnih organizacijah prizadfva nekoliko zožiti ta izbor, ne da bi pri tem trpela kvaliteta izbora. Na sestankih v začetku- leta analiziramo priporočeni-izbor sort in ga skupno s Semenarno prilagodimo našim.- razmeram. Pri tem več koruze izboru zadržimo del sort iz prejšnjega izbora, uvedemo pa posamezne nove, dobre sorte. Za, lažjo odločitev je na razpolago tudi letak z izborom sort, rajoni pridelovanja in osnovno agrotehniko. Celjska regija spada v dvoje območij — rajonov pridelovanja koruze: I. OMBOCJE OBSEGA: Dravograd, Prevalje, Slovenj Gradec, Mozirje ih področja nad 400 m nadmorske višine za Celje, La|ko, Radeče,' Sevnico, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje, Šoštanj, Velenje, Žalec, V tem rajonu lahko pridelujemo koruzo y zrnju le iz razreda 10Q, za silhžo pa razred 100 v. višjih legah (do 600 m nadm. višine) in razred 200. Primerne sorte za zrnje: m Razred 100: BC 183, BC 191, ZPTC 194, ZPTC 192. Primerne sorte za silažo: Razred 100: BC 191, ZPTC 192 Razred 200: Austria . 290, BC 28-11, L.I 280 H, OBMOČJE OBSEGA: Celje, Laško, Sevnico, Sloven-■ ske Konjice, Šentjur, Šmarje; Velenje, Žalec. Tu lahko pridelujemo za zrnje Sorte iz razreda 200 in- razreda 300 (pod 300 m nadm.: višilie). Za pridelovanje silaže pa sorte iz razredov 200, 300. na lažjih tleh t^jdi iz razreda 400. Primerne sorte za zrnje: Razred 200: BC 28-11. BC 264, OSSK 227, OSSK 272, OSTK 290, LJ 280 Razred 300: ZPSK 37 t, BC 384, OSSK 247 PRIMERNE SORTE ZA SILAŽO: Razred 200: Austria 290, BC 28-11. LJ 280, Razred 300: ZPSK 37 t, BC 384, ZP 370, Razred 400: BC 488, OSSK 440, BC 468, OSSK 407. Pri posameznikih je zelo priljubljena sorta ZPSK 46 A, ki je iz razreda 500. Za naše razmere je sajenje te koruze neprimerno, kljub temu da daje izredno visoke pridelke 'silaže. Sorta je že zelo pozna,, izkušnje pa kažejo, da j e v vsaki pentadi vsaj dvoje mokrih in hladnih let. V taki letini ne more dovolj dozoreti do spravila, zato je kljub visokemu pridelku v tonah na na ha, pridelek škrobnih enot na ha manjši kot pri sortah iž razreda 300. Vendar, kot je že bilo rečeno, posamezniki vztrajajo pri tej sorti Ifev večini primerov pa gre za pridelovalce, ki jo. pridelujejo na lažjih in dobro osončenih tleh. Za širšo uporabo pa sorte ZPSK 46 A prav zaradi poznega dozorevanja ne priporočamo v našem območju.. Omenil bi še: LJ 2751, sorto, ki je po količini pridelanega zrnja že zaostala za priporočenimi sortami iz razreda.200, vendar pa je ta sorta vseeno zanimiva za pri- delovanje, zaradi visoke vsebnosti lizina (do 4,4 %)i Na hektar je mogoče s to sorto pridelati pravi; ,toliko beljakovin, kot .s sortami, ; ki so v izboru s to razliko, da je v pridelku, od 24 kg do 32 kg -na hektar lizina, kar jo uvršča med visokolizinske sprte. Kot takšna pa je zlasti primerna za človeško prehrano in za krmlje-1 me prašičev in perutnine. Seveda pa nam najboljše seme ne bo vzklilo, če ne bomo dobro ■ pripravili zemlje; za., setev,. Le redki so uspeli zorati praho, ve- : čina- pridelovalcev pa bo orala spomladi. Lažja tla niso problematična, drugače pa je s sred-njetežkimi in težkimi tlemi. Tu bo. treba predvsem paziti, da nev bomo orali v mokrem, ampak moramo počakati, da se zemlja , dovolj .osuši.. . Na brazde potrosi- t mo osnovni obrok mineralnih gnojil 600 do 800 kg/ha in jih s krožno brano žabranamo. Priprava • setvene mrvine pa je na težjih tleh že težja. Prevlažna zemlja se nerad.a drobil se lepi ; na priključke in tu' hi druge po- : moči, kot da počakamo, da; se o-suši. Posebej moramo biti previdni pri uporabi predsetvenika ih freze na premokrih tleh. Pred-setveriik nam bo takšna tla zbil in setvene mrvine ne bo. če je zemlja prevlažna, je bolje uporabiti klinasto bruno kot pred-setvenik. Freza nam sicer gornji sloj lepo drobi, toda na vlažnih tleh nam močno zbija sloj pod svojo delovno globino • in nam; dela plaznino, zato velja tudi fre-zo uporabljati s premislekom. Kljub pomanjkanju gnojil verjetno nihče od večjih pridelovalcev koruze ne bo skoparil pri gnojenju, V glavnem bodo v prodaji gnojila iž kutine (INA) v; nekoliko zoženem izboru in sicer NPK 11-11-16, NPK 13-10-12 in : NPK 9-18-18. Za dognojevanje; pa KAN 27, Urea 46 in manjše količine NPK 17-8-9. Vsekakor se da iz teh gnojil sestaviti več, različic gnojenja, omenil bi le dve:,; ' . t • (Nadaljevanje na 7. str Odkup mleka preko hranilnih vlog KK Šmarje bo od marca 1981 izplačeval odkup mleka prek hranilnih vlog. Tako so se samoupravni organi odločili, da bi povečali hranilne vloge v lastni hranilnici in posojilnici. V času gospodarske stabilizacije šo vedno večje težave za sredstva za kreditiranje razvoja kmetij. Hranilne vloge, ki so jih zbrali varčevalci Hmezada, tako kmetje kot delavci, so bile polog bančnih posojil že doslej'temelj razvoja. Teh sredstev pa je premalo, zato je pač treba poiskati vse razpoložljive vire. KZ Savinjska dolina in KK Šentjur že izplačujeta odkup mleka, prek hranilnih vlog. Rezultati so spodbudni, zato je bjtla odločitev KK Šmarje utemeljena. Seveda boj precej dela pred začetkom takega obračuna. Vsem, ki doslej še niso varčevalci pri Hranilnici Hmezada, bo treba odpreti nove hranilne knjižice; Nekaj težav bo tudi pri uvajanju novega načina, izplačila. Če pa bodo proizvajalci mleka kolikor toliko spoznali namen te akcijfe, bodo lahko z- večjim varčevanjem bistveno . pripomogli k razvoju svojega .območja. Vsak bo imel pri teto tudi: neposredno 1 korist. Denar ho prišel na njegovo hranilno knjižico, prejv kot je bilo dosedaj izplačilo. Ce ga posamezniki ne bodo takoj dvignili/bodo posledice enake obresti kot- v banki. Pa še; nekaj: tudi za te, vloge'jamči republika. T. G. Na Mirosanu-so .že skoraj prodali vse sadike sadnega drevja Pridelajmo » (Nadaljevanje s 6. strani) a) Osnovno gnojenje 600—800 kg/ha NPK 9-18-18 1. dognojevanje 250 kk/ha KAN 27 ■2. dognojevanje 150—200 kg/ha KAN 27 b) , Osnovno gnojenje 600—800 kg/ha NPK ' 11-11-16 ali' NPK 13-10-12 1. dognojevanje 300 kg/ha NPK 17-8-9 2. dognojevanje 150 kg/ha KAN 27 Osnovno gnojenje izvedemo na brazde, nato pa gnojila s krožno brano zabranamo. Osnovni obrok lahko delimo npr. od 800 kg/ha, damo 600 kg NPK na brazde; 200 kg NPK pa trosimo ob setvi. Ob zgodnji suši kmalu po setvi ima poruza še slaboten koreninski sistem in je takšno dognojevanje umestno, seveda v navedeni količini. Do 200 kg lahko damo na enkrat v rezervoarje na sejalnici (4 redni) in nam. to ne predstavlja bistvene zamude pri delu, zmanjšuje pa nam riziko, kj nastopi ob morebitni suši. Nikakor pa ni pravilno gnojer -nje samo ob setvi, ko nekateri poizkušajo dati ves osnovni o-brok gnojil. V takem primeru/ pride velika količina gnojil v zelo ozek pas -ob setveni brazdi -**. Setveni sklop: Zrnje: več kbrnze ca. 20 do. 25,cm široko in lahko ; rastlini samo škodi. - Prava 'priprava zemlje za setev — setvena -mrvina -se prične , šele, ko smo raztrosili osnovni obrok gnojil na široko po brazdah. SETEV lahko opravimo kvalitetno le s sejalnico, ki pa mora biti dobro vzdrževana, in pripravljena za setev. 2e pri nakupu semena pazimo, da ■ kupimo • seme iz- iste /»partije«,;’ kar ugotovimo po številki partije na deklaraciji. Običajno je seme polnjeno v 20 : kilogramskih vrečah Če /kupimo 2 ali več vreč, moramo paziti, da. je na deklaraciji ista številka, partije, ker je v tem primeru ■ seme iste velikosti (seveda v o-kviru JUS). V takem • primeru izberemo- ustrezen ■ setveni .kolut (OLT) ali cilinder (1MT), ga vstavimo v sejalni aparat, in preizkusimo na dvorišču. Seme mora Zapolniti -ca; 3/4 odprtine v kb-lutu Oz. cilindru, ker Vle v tem primeru se bomo izognili ali zatikanju semena (če je preveliko), ali pa dvojnemu, /izinetu (če je manjše). ■ Na. . dvorišču, izberemo tudi/-ustrezno, prestavo na sejalnici, Za gostoto v vrgti. Ojobmo setve pa naravnamo šele na njivi, ko ugotovimo,: koliko.se, zemlja vda--ja. Silaža: . 70 cm X 16 cm (9 , rastl./m2) 70 čm x 18 cm (8 rastl./m2) 70 cm- X 19 cm <7,5 rastl:/ni2) 70 cm X 20. cm (7 rastk/m2) Razred 100 :: 70 cm X 18 cm (8 rastl./m2) Razred 200: 70,cm X 20 cm (7 rastl./m2) Razred 300: 70 cm X 22 ¿m (6,5 rastl./m2). Razred 400: 70 cm X 24 cm (6 - rastl-./m2) Izmet zrn povečamo za toliko, kolikor , je manjša kalivos-t- pod 100%; da Zagotovimo zaželeni sklpp rastlin (ca. 10 % več zrn). Globina Setve -je na lažjih- tleh do 7 cm, na težjih - tleh pa do 5 cm, Sejemo, ko je zemlja - dovolj segreta, v setveni -globini , na ca 10" C, pri nas / je to- zadnja dekada -aprila - in prva ' polovica maja v višjih legah. Hitrost setve je zelo-pomembna, S preveliko hitrostjo si bomo že na začetku; 1 sami razredčili posevek, nekaj. ga pa vsako leto razredčijo še vrane. Za običajne .sejalnice: velja -(kljub. tovarniškim • podatkom),: da je. primerna ■ hitrost - sčtve med 4 . in. 5 km/h, ali 4,5 lcm/h-v . povprečju. “V pridelovanju koruze. . je samo pri dveh priključnih orodjih -zaželena večja hitrost od. 6 km, in sicer pri predsetveniku/in pri klinasti brani med 8 km/h im 12 km/h. Pri vseh ostalih delih (razen prevozov) pa- se delovne hitrosti strojev gibljejo v mejah- med 4 km/h in 6 km/h. - Setvi sledi uničevanje plevelov. Večiha pripravkov za zatiranje plevelov —-herbicidov, ima npr najboljši Učinek, če škropimo takoj,-po setvi, Praviloma tik pred setvijo njivo; prebranamo, da jo zrahljamo,, s tem pa delno uničimo ‘ali pa prizadenemo že kaleče plevele, ki: so potem ■ bolj /občutljivi za delovanje- herbicidov: Kot škropljenje takoj po. Setvi še lahko/ štejemo 2 do. 3, dni po setvi. Kdor' pa nima, v tem . času poškropljeno, pa . verjetno tudi v tednu/dni ne bo, zato je bolje;'- da škropi takrat,. ko. bodo pleveli že ozeleneli. Se, pred nekaj leti. je bilo na trgu 17»aktivnih substanc, iz katerih so, izdelovali 63 formulacij herbicidov za koruzo. Sedaj je : izbor precej zmanjšan,, toda najpomembnejši herbicidi: za uničevanje, plevela v koruzi pa se dobijo. Razdelili bi/jih v.-dve glavni skupini:; - a) Pripravki, ki jih uporablj a-mo izključno takoj po setvi pred vznikom:- ' / Dual (R) 500 2—41/ha Lasso EC 4—61/ha -Primextra ,500 .tekoči :4ffi7/l/ha Lasso combi tekoči 5—7 1/ha / b) Pripravki, ki jih uporablja-, mo takoj po setvi in pozneje, ko pleveli’ ozelenijo: : 'Atrapin ali Radaz.in WP 50 ali-Radazin T 50 ali Atrapin 50 v količim- 2~4 kg/ha. - Te pripravke /lahko mešamo ..S, hormonskimi pripravki,: ko je koruza. ..visok a.. .15—20 cm .oz. ..ima. 3—5 pravih .listov. Od hormonskih pripravno šo v prodaji poleg Deherbana A še podobni pripravki: Žitokor; D, Dikocid 50, Monosan, Korovicid. V tem času/(koruza . 15- 20 cm visoka) je primerna mešanica za -1 ha: / Rad-azin. _AEP. 50__—. .4 kg . h .De-herban ;A-2’ 1 v 400 do 500 1 vode, S takšno/mešanico uspešno ,u-ničimo večino plevelov v koruzi, ludi slak in ščavje. Pri doziranju, hormonskih pripravkov pa moramo, biti zelo pazljivi, ker le-ti v večjih količinah poškodujejo tudi koruzo, (zvijanje listov,,..zaostanek, v . rasti, brez storžev/,.,,)/. Za uničevanje pirnice/ pa uporabimo 6—10 kg Atrapina ali Radazina, toda naslednje leto moramo zopet Sejati koruzo na tako'škropljeno površino. - Za uspešno škropljenje: je- poleg 'pravilno izbranega» .herbicida potrebno, še dobro ' pripraviti škropilnico/ ■/. Ne pozabimo: — pregledati in preizkusiti črpalke, doliti olje in pri • batno-membranskih črpalkah na pravilen pritisk -nad membrano; — preizkusiti - dovode škropiva, .tosnenje in ventife; — /izmeriti izmet šob in jih,, če je potrebno,; tudi zamenjati; — nastaviti delovni pritisk (1,5 bar—4,0 bar); — izmeriti izmet in ga uskladiti s hitrostjo (4—:6km/b); — - izračUnatj koncentracijo škropiva v rezervoarju škropilnice. Škropilnico, pripravimo, preizkusimo jo na dvorišču s čisto vodo, ne pa šele na njivi. Pripravljena /mora biti tako, da na njivi nimamo nobenih popravil ali čiščenj.. Zavedati se, moramo, da so herbicidi več ali manj strupeni tudi/ za ljudi, prav pri čiščenju / in popravilu škropilnic, ko šo že. napolnjene s škropivi pa, dostikrat pozabimo na varnostne Ukrepe in se lahko zastrupimo. DOGNOJEVANJE .'koruze/, je bilo omenjeno že pri osnovnem gnojenju, ne, pa tudi način gnojenja. Dognojujemo lahko: —- v 2 obrokih, / če uporabljamo KAN 2 7ali NPK 17-8-9 , 1. dogriojimo z 250 kg/ha-KAN 27 ali300 kg/ha NPK 17-8-9, ko jo koruza visoka ca. 30 cm; 2. dognojimo š 150 - 200 kg/ha KAN 27, ko j e! koruza/ visoka / eh. 50 cm. - Če uporabljamo UREO 46 pa dognojujemo samo enkrat v odmerku 200—250 kg/ha, ko je koruza visoka 35—40 cm.' ■ Janez Luževič, dipl, _ ing.'agr. Pospeševalna služba : ZVZ Celje Oglas KUPIMO ALI VZAMEMO V NAJEM LUŠČILEC ZA KORUZO NA ROČNI POGON. Hmezad notranja, trgovina . Obrtna- kooperacija ; Odkupi živine .po TZO so postali'živahni. Ivan-Vošhjak iz' Podvina / je na zadnjem odkupu oddal kar. -deset'kapitalnih pitancev /: Pri: reži hmelja upoštevajmo strokovna navodila, rezalnike pd dobro pripravimo- -in nabrusimo, cla bodo. delovali - brezhibno, j Kontrola proizvodnosti krav Namen kontrole proizvodnosti krav — mlečne kontrole je pomagati kmetu, rejcu in z njegovim sodelovanjem ugotavljati proizvodne sposobnosti njegovih krav. Na podlagi izračunanih rezultatov kontrol je možna Odbira pozitivnih živali in izločanje 'negativnih. Program kontrole proizvodnosti krav predvideva dva načina kontrole in to enega po metodi A in drugega po metodi Z. V kontrolo A bi morale biti vključene vse krave na kmetijah, ki redijo štiri ali več krav rjave ali lisaste pasme in so vključene v tržno proizvodnjo mleka ter oddajo na kravo najmanj 2.500 litrov mleka letno. Črede črno belih krav bodo v A kontroli na gospodarstvih, ki redijo več kot pet krav, so tržni proizvajalci mleka in oddajo na kravo najmanj 3.000 litrov mleka letno. Mlečno kontrolo po metodi A opravljajo kontrolorji s sodelovanjem rejca mesečno celo laktaci-jo. Ob kontrolah zjutraj in zvečer ugotovijo količino namolženega mleka, odvzamejo vzorce mleka za ugotavljanje tolšče. .Sproti evidentirajo priraste krav, rojstvo telet, vodijo knjigo mlade živine, sodelujejo pri premiranju. brejih telic, pri odbiri živine za razstave in prodajo itd. Kontrola krav po metodi Z zajema vsa gospodarstva, ki so vključena v tržno proizvodnjo mleka, a redijo manjše število krav, imajo krave križanke ali nižjo proizvodnjo po kravi. Kontrolo Z opravljajo s sodelovanjem rejca mlečni kontrolorji ali področni pospeševalci iri to ena do trikrat letno. Namen kontrole Z je zbiranje podatkov o staležu, o pripustih, o telitvah in teletih ter označevanje telet. Kontrola je uspešna, če pri njej sodeluje tudi rejec krave. Ta mora kontrolorju omogočiti ugotavljanje namolženega mleka za vsako kravo, hraniti in ob potrebi nuditi v vpogled osnovno dokumentacijo o goveji živini (pripustnice, tetovirane listke, zapisnike o premiranju kontrolne liste, in vso ostalo dokumentacijo). Hlevsko knjigo, ki jo je dobil vsak rejec, je najprimernejše mesto za zbiranje in hranjenje vse dokumentacije1, kjer jo je ob potrebi najlažje najti: V KZ Savinjska dolina moramo v letu 1981 zajeti v tržno proizvodnjo 3.135 krav, ki so vključene v naslednjo kontrolo: TZO • A Z Skupaj Planiran odkup na kravo v letu 1981 Braslovče .109 337 446 • 2.354 Gotovlje' E 83 316 - 399 2.130 Petrovče 93 275 368 2.364 Polzela 75 1 296 371 2.075 Prebold 93 165 258 2.267 Šempeter 74 233 307 3.192 Tabor ' 53 164 217 2.222 Trnava 147 208 355 2.394 Vransko 103 ■ 311 414- 2.536 Skupaj 830 2.305 3.135' . 2.381 V kontroli proizvodnosti krav za leto 1980 ugotavljamo, da imamo na področju KZ 5 bikovskih mater. Štirje rejci, ki imajo skupno 45 krav rjave pasme, so dobili razvojno premijo. Enajst rejcev je za visoko proizvodnjo svojih krav dobilo plake- te Živinorejske poslovne skupnosti Slovenije. Premiranih je bilo 422 brejih telic. Tetoviranih je bilo 639 teličk in določenih za nadaljnjo plemensko rejo. Na kravo je bilo odkupljeno 2.155 litrov mleka. Kontrola proizvodnosti krav je pomembno in koristno delo. Če jo bomo nadaljevali, bodo vidni tudi rezultati. Prizadevati si moramo, da bo vsaka zdrava telička vzrejena za pleme, da jih bo več za odkup, da bomo hitreje prišli do boljše osnovne črede. Pri odlični osnovni čredi bo dovolj podmladka za domače potrebe in tudi za prodajo na druga področja. J. S. NOVA MLEKARNA Enajstčlanski poslovni odbor Zbor podpisnic samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev za izgradnjo mlekarske industrije celjske regije je 17. februarja izvolil 11-članski poslovni odbor: S PODROČJA PROIZVODNJE: Jože Gračner, SOZD Mera; Jože Šabjan, KZ Savinjska dolina; Jože Pratnekar, KZ Prevalje. S PODROČJA PREDELAVE: Andrej Čulk in Milan Mirnik, DO CM; Franc But, Sirarna Šmarje. S PODROČJA DISTRIBUCIJE: Vito Dolinšek, SOZD Mera; Anica Ilovar, Nama Ljubljana; Ivo Kragl, ERA Velenje in Stanko Kosec, -Tovarna nogavic Polzela kot predstavnik podpisnic sporazuma izven reproverige in Jože Janše, direktor mlekarne v izgradnji. Poslovni odbor se je 12. marca že sestal in izvolil za predsednika tovariša Andreja Čulka in za njegovega namestnika tovariša Vita Dolinška. Vy Sklepčnost - kaj je s tabo? Velikokrat se nam v našem de- - čajo o pomembnih družbenih za-degatskem življenju dogaja, da devah, o naši prihodnosti, o pride do pojava, ki mu preprO- .vprašanju družbene reprodukci-sto rečemo nesklepčnost, .- je, tam kjer bi morala biti dele-- Ta pojav, ki je pravzaprav si- gatska raven izjemno osveščena nonim za neodgovornost delega- in za delegatsko delo motivirana, tov, se je razširil v vseh okoljih, tedaj je zadeva mnogo hujša. Te-kjer naj bi delovni ljudje in ob- daj se z nesklepčnostjo onemo-čani odločali. gočajo, tiste osnovne pridobitve ' Kadar pride do, nesklepčnosti našega delegatskega sistema, ki v okoljih, za katere bi rekli, da so zapisane z velikimi črkami v šo samoupravno slabo obvešče- naši ustavi, na, ali pa ne gre, za razpravo ih Zato delegaii, udeležujte se se-Odločanje o pomembnih stvareh, Stankov, ker s tem ne bomo do-tedaj zadeva ni hujše narave. Če segli.le sklepčnosti, temveč bolj-pa pride do tega v^tistih delegat- še in lepše življenje. . skih okoljih, kjer delegati odlo- Zdenka Lekše V hmeljiščih,, ki jih nismo uspeli obdelati jeseni, se spomladi dolgo zadržuje vlaga in onemogoča zgodnja dela Na Gomilskem je lani vjsoka Boljska porušila, leseni most. Nov bo zgrajen do maja , NIGERIJA Industrijska proizvodnja jajc E (Nadaljevanje iz 3. številke I Hmeljarja) Nigerijska proizvodnja jajc je j zelo mlada. Najprej se je raz-[ vila v republikah na jugu in v j. industrijskih centrih na severu. Obsežnost farni ' je želo različna. Za industrijske proizvajalce jajc se smatrajo tudi farme, ki [imajo samo 200 do .300 nesnic. [Imajo pa tudi farme z več ko | 50.000 ’nesnic. T renutni največ ji : perutninarski farmar ima 300.000 kokoši razdeljenih ita šest farm. Integrirana proizvodnja jajc s [ 600.000 nesnic je v severni Nige-[ tiji. V povprečju je obsežnost \ farm 5.000 do 20.000 nesnic. V o-' [ denje kokošjih farm je večino-\ma zelo preprosto in še ne da [ primerjati, z evropskimi pogoji. j V navadi so odprte farme, Ven-[ iilacija' in razsvetljava sta ,ne-I znam. Vodeče je vzgajanje- v § kletkah. Krmljenje je ročno, ko-j koši pijejo iz žlebov in tudi zbi-[ ran j.e jajc je ročno. Pogosta ve-.'. j lika vlažnost zraka v tem delu \ Afrike vpliva na izvajanje,- ki bi 'I bilo lahko rešeno s pametnim \ vodstvom. Raziskave so pokazane, da je v Nigeriji pogin perut-I nine 60 do 70 odstoten zaradi j slabega vodenja in napak pri [vzdrževanju: in ne zaradi ihfek-Icijskih bolezni. V Nigeriji je sedaj do-30 raz; [ličnih križancev. Izvirajo pred-ivšem iz Velike Britanije, ZDA, Zahodne Nemčije in Nizozemske. [Stare pasme kot Leghon, Rhode, Island,. New Hampshire- itd. so jpraktično izginile. Privatne in državne valilnice ne [morejo zaradi prenizkih zmoglji-I vostifih neorganizirane preskr- PREDLOG PROGRAMA DELA ODBORA SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE . za leti 1981 in 1982 Analizi izvajanja zadev skupnega pomena po samoupravnem sporazumu o združitvi v SOZD — členi od 18. do .29. Poročila pripravljajo pristojne strokovne službe delovne skupnosti skupnih služb (razvojni sektor, splošni sektor, računalniški center, glavni direktor in njegovi pomočniki, interna banka). Občasna analiza izvajanja sklepov organov upravljanja. SOZD -— delavski svet, poslovni odbor, odbor za komercialno koordinacijo, komisije na področju priprave skupnih osnov za delitev dohodka, CD in sredstev za OD, komisije za razvoj' informatike prek računalniškega centra in izvajanje programa izobraževanja. Poročilo pripravljajo odgovorni strokovni delavci. Predsednik odbora SDK mora dobivati zapisnike organov upravljanja SOZD Hmezad. Obravnava izvajanja samoupravnih sporazumov o združevanju dela in sredstev na družbenoekonomskih osnovah skupnega dohodka in SS o skupnem poslovanju in nošenju rizika j na družbenoekonomskih osnovah skupnega prihodka (proizvodnja,; predelava jn prodaja mesa, mleka, močnih krmil in drugih proizvodov). 15 Kontrola izvajanja samoupravnega sporazuma o svobodni menjavi dela med delovno skupnostjo skupnih služb in članicami SOZD — izvajanje programa dela, financiranja ih poro-I čil o delu. Izpolnjevanje delovnih in samoupravnih dolžnosti delavcev, organov in služb v SOZD, jj • Ali so odgovorno ter družbeno in ekonomsko smotrno uporabljena družbena sredstvaJiri razpolaganje z njimi. I Obveščanje delavcev o vprašanjih, ki so pomembna za odločanje in nadzorstvo v SOZD ter uresničevanje drugih samoupravnih pravic, dolžnosti ih interesov delavcev. Ugotovitve, ali so' investicijski načrti sprejeti v skladu s temelji srednjeročnih planov in imajo realno kritje v dohodku, p . Glede na tekoče naloge dopolnjujemo program 'sproti. be zadostiti potrebam po enodnevnih piščancih. Da bi lahko'premostili te težaveenodnevne piščance tudi uvažajo. Zato pa je. potreben inozemski denar, ki ga imajo. malo. Uvoženi enodnevni piščanci sortirani po spolu so od 0,05 do 0,10 Naire (0,15 do 0,29 DNI) in cenejši od domačih. Proizvodnja ’ mesa perutnine trenutno nima ifiduštrijske bsho: ve.': PRIČAKOVANJA Perutninska industrija ■ v' Nigeriji še ni visoko razvita. Z namenom zadostiti povpraševanju po perutninskih proizvodih in prispevati k boljši beljakovinski preskrbi ljudstva po Znosnih cenah, mora proizvodnja podvzeti velike napore, če hode zadostiti potrebam. Aktivnost privatnega sektorja bodo morale bolj podpreti federalna vlada in republiške' vlade. Treba bi bilo zgraditi veterinarske centre, ker je precej bolezenskih primerov.. Tudi tekoča 'preskrba s kvalitetno hrano mora biti zagotovlji-va. Pojavlja se vprašanje, če so veliki proizvajalci perutnine sploh zainteresirani ga. močnejšo in izboljšano proizvodnjo, ker imajo sedaj zaradi visokih cen dobičke. Milan F užit, ing. PRIPIS; V teku so; razgovori med nigerijskimi perutninarji in Hmezadom. Pripravljajo velik projekt. Več o tem pred realizacijo. Urednik Ste že obiskali hotel Prebold? Še’ ne? Škoda. Obiščite ga čimprej in z vso družino. Zakaj? Vodja • slaščičarne Janez Podvržen peče tako dobre kremne rezine, da nikler niste jedli tako okusnih. Ne -verjamete? Poskusite! Prav storite, da si slaščico zagotovite po telefonu Hotel Prebold .722-000.- Kajne, da Sem imel prav?! — 'Vy Ribniki na opuščenem zemljišču Hmezad .-—.Ribogojnica, ki danes spada organizacijsko k TOZD Kmetijstvo Petrovče, je ,bila pobudnik za sanacijo nekdanjega divjega žalskega smetišča ■ v Vrbju. Pobuda je bila pozdravljena z vseh plati-..' Krajevna skupnost Žalec, predstavniki občine Žalec; predstavniki-Vod? ne skupnosti; Zemljiške skupnosti in predstavniki Ribiške družine'Šempeter so predloženi program sprejeli. Sanacija smetišča in racionalno izkoriščen gratnoz sta imela za posledico, da je nastal okrog- 13 ha velik ribnik. Iz nerodovitne zemlje je nastala proizvodna površina; Proizvodnja rib spada 'med specialno živinorejo. Podobnih nerodovitnih površin, ~ki bi Se : dale , urediti ža proizvodnjo rib, je; že v Savinjski dolini. Lahko bi jih. uredili in tako izkoristili potencialne možnosti za proizvodnjo hrane. Kjer je. bila skoraj neprehodna, gmajna polha jam in odpadkov,, še v Vrbju %a Savinjo; zrcali lepo 13-hektarško jezero, ki je bilo: namenjeno proizvodnji rib, a vse kaže, da ga bodo nameniti rekreaciji Koordinacijska konferenca OQ ZSMS SOZD Hmezad Žalec Programsko volilna konferenca Dne 31. januarja 1981 je bila v dvorani Hmezada v Žalcu programska in volilna konferenca, na kateri? so bili prisotni poleg predstavnikov 00 ZSMS SOZD Hmezad še vodilni in vodstveni delavci Hmezada, predstavniki DPO in mentorji mladine.-Vabljeni so še bili: OO ZSMS Termoelektrarne Šoštanj, TE Trbovlje, Jutranjka, JLA in Aktiv mladih zadružnikov, žal se konference niso udeležili . predstavniki OO Jutranjka in TE Trbovlje., Ob dejstvu, da je bila na volilni in programski konferenci precej številna udeležba mladih, lahko, sklepamo, da, ju tlelo OO v SOZD Hmezad ponovno zaživelo, da pa je potrebno mlade še- nadalje spodbujati k aktivnosti. Pri oživljanju,dela mladih Vf Hmezadu je imela.pomembno vlogo, tudi konferenca 00 ZSMS SOZD, saj se je. na svojih obiskih po delovnih organizacijah .^eznan-Ma s problemi, ki: jih imajo mladi. pri svojem delu in poskušala, z o-jinii te probleme vsaj delno, rešiti. .. Na konferenci je dosedanji predsednik konference ■tovariš-' Janez Uplaznik podal poročilo o delu- konference v. obdobju zadnjih dveh let in program dela za prihodnje obdobje, ki bosta objavljena v naslednji številki Hmeljarja. V razpravi, ki je bila po poročilu o' delu,r*sc> predsedniki 00 seznanili vse prisotne o delu-svoj ih 00 ZSMS. Ker je bila ta konferenca volilna, je. po razpravi bila dana razrešnica dosedanjemu vodstvu Ju. izvoljeno je bilo novo vodstvo koordinacijske konference 00 ZSMS SOZD Hmezkd:.- Predsednik: Barbara Pristov šeh, IB, Sekretar:- Marija Vrečer, DSSS-. Tajnik: Miliena Obrez,. IB. Blagajnik:. Ana Ropotar, DSSS. Na konferenci so bila sprejeta tudi plavila, o .delovanju koordinacijske, konference, ki jih danes tudi objavljamo: Vrečer V kmetijstvu so ziniski meseci namenjeni za, izobraževanje. Potekajo 'številna: predavanja,-seminarji,-, posvetovan ja, strokovni sestan- ki in.različna, tekmovanja, izpiti- in kvizi j Letos je bilo področno tekmovanje »Mladi in kmetijstvo« v* Šmarju pri Jelšah- pod pokroviteljstvom domačega kmetijskega kombinata. Udeležile so se ga 7. 3. 1981 ekipe mladih zadružnikov' iz vseh.celjskih- občin. Največ, znanja je pokazala domača ekipa, drugi sto bili Velenjčani in- tretji Braslovčam, ki so zastopali mlade iz 'žalske ob- ' čine. Prve tri ekipe, so pre jele za spomin kristalne vaze.. Po. tekmovanju je bilo še prijetno družabno srečanje - Jože Bizjak' PRAVILA O ORGANIZIRANOSTI IN DELOVANJU KOORDINACIJSKE KONFERENCE ZSMS SOZD »HMEZAD« ŽALEC L člen Na osnovi 50. člena statuta ZSMS se osnovne organizacije ZSMS v SOZD HMEZAD združujejo v koordinacijsko konferenco kot obliko idejnega in akcijskega povezovanja v oblikah združevanja DO in TOZD. 2. člen Koordinacijska konferenca ZSMS'- sprejema priporočilo za uresničevanje poglavitnih družbenih nateg ter za dogovarjanje in- izpolnjevanje osnov združevanja OZD in za razširjanje povezanosti, dohodkovno in proizvodno soodvisnih delov združenega dela na, temelju dohodkovnih odnosov ter daje’ pobude za u-stanovitev novih osnovnih organizacij ZSM, kjer za to obstajajo pogoji. 3. člen Sklepi’, stališča in dogovori, sprejeti v taki obliki delovanja 0.0 ZSMS,.; morajo odražati skupna in usklajena stališča mlade fronte, organizirane v koordinacijski- konferenci SOZD Hmezad. Ko vse OO ZSMS na ta način le-te sprejmejo, postanejo za njih enotno dogovorjena obvezujoča delovna osnova. 4. člen Koordinacijsko konferenco u-sianovijo vse OO ZSMS, organizirane v SOZD Hmezad, na vo-lilno-programski konferenci Vsaka OO ZSMS ima v koordinacijski konferenci najmanj eno delegatsko mesto. 5,. člen , Koordinacijska konferenca enkrat letno kot programs.ko-vo-lilna konferenca celotno obravnava družbenopolitične razmere v SOZD Hmezad in vsemi uresničevanje politike ZSMS, njenih organov v preteklem letu in na. tej podlagi: — sprejme programsko usmeritev koordinacijske konference ZSMS SOZD Hmezad za prihodnje leto in opravi po potrebi kadrovske spremembe; — voli predsednika in sekretarja koordinacijske konference in predsedstvo koordinacijske konference. 6. člen Mandat članov koordinacijske konference in njenih organov traja dve leti z možnostjo ponovne izvolitve. Mandat predsednika in sekretarja koordinacijske konference traja, eno/ leto z. možnostjo ponovne izvolitve. 7. člen Koordinacijska konferenca u-spešno zaseda, če je prisotnih več kot polovica članov konference, .sklepi se sprejemajo z večino glasov prisotnih. Pri sprejemanju pravil in politično pro- gramskih izhodišč ter pri volitvah je potrebna dvotretjinska večina prisotnosti delegatov koordinacijske konference. 8. člen Koordinacijska konferenca voli izmed ; svojih- članov 7-člansko» predsedstvo. 9. člen Predsedstvo koordinacijske? konference ZSMS SOZD Hmezad j je kolektivno, demokratično in politično. telo, v v katerega deluj imajo vsi člani enake pravice in enake odgovornosti. ,Vši: člani predsedstva so skupno odgovor-? ni za njegovo delo, obenem pa-j je vsak član tudi osebno odgo-.j vdrem za predsedstva in za svoje delovno področje. 10. člen Načine- evidentiranja in kanr ‘ didiranja zarizvršilni funkciji ter I sestavo? predsedstva koordinacij-:[ ske konference se določi s predhodnim sklepom, ki ga sprejme-: jo vse OO ZSMS in omogoča aktivno in kreativno sodelovanje vseh OO ZSMS. ■ . .1 IL člen Delegati ■ v; .koordinacijski kon-J ferenci s svojo aktivnostjo v 00 | ZSMS,, v kateri so. bili, izvoljeni, zagotavljajo- vsebinskoi obravna- . vanje in .opredeljevanje, celotne-, ga članstva do stališč in dogo--J vorov glede na, material, obravnavan na koordinacijski konfe-,[ renči- in predstavlja skupen inte- j res in pomen. 12. člen Koordinacijska konferenca mora biti v delovnem in akcijskem stilu- z občinsko konferenco j ZSMS, kjer je sedež SOZD. 13. člen Za obravnavanje - posameznih družbenopolitičnih, idejnih in akcijskih vprašanj ter za reali- ' zacijo nalog, za katere so skup- j no dogovorjene, se lahko imenu- i jejo posebne delovne skupine. I 14. člen Sredstva za delo koordinacijske konference se oblikujejo: —. .dotacije! SOZD Hmezad, — dotacije družbenopolitičnih j organizacij in skupnosti. ' 15. člen Koordinacijska konferenca pril svojem delu uporablja štampilj-f ko okrogle oblike za uradne do-1 piše s premerom 3,5 cm. V sre-j dinl je peterokraka zvezda in v« njej knjiga, prek knjige pa po-| loženo kladivo.- V zgornjem levem kotu so ZS,1 v spodnjem . desnem pa MJ, vi polkrogu okoli emblema pa jej napis Občinska konferenca zve-j ze socialistične mladine Sloveni- j je, koordinacijska konferenca! ZSMS SOZD Hmezad. ^£| ■- . 16. člen Za spremembo in dopolnitev j teh pravil so pristojne 00 j ZSMS, združene v koordinacij-j sko konferenco ZSMS SOZD Hmezad. '1 MLADI V DO HMEZAD EXPORT-IMPORT SO JANUARJA ORGANIZIRALI SVOJO 00' ZSMS. ZA 8. MAREC A DAN ŽENA SO PRI-PRIPRAVILI LJUBKO PROSLAVO IN RECITAL, KATEREGA ZGO-■ ŠČENEGA POSVEČAJO VSEM ŽENAM, KI ZDRUŽUJEJO DELO V SOZD HMEZAD. Boj za enakopravnost in neodvisnost žena v svetu in doma V današnjem času, ko se soočamo z raznimi spremembami na vseh področjih človeškega življenja *— to- je s/hitrini znanstvenim dosežkom, gospodarskim razvojem, z osvobajanjem podjarmljenih narodov, pa tudi z ostrimi političnimi trenit moramo sprejeti še eno gibanje., t. j. mednarodno gibanje za osvoboditev in enakopravnost žena. Da lahko ta splošen boj, imenovan tudi emancipacija, razumemo, se. moramo rahlo dotakniti zgodovine problemov med žensko in moškim — Zgodovino njunih odnosov v zakonu, na delit, v. političnem življenju in družbi 'na'sploh. ■ Ko so obstajala še plemena in rodovi, ko je bila lastnina šeÍ skupna, so bili medsebojni'Odnosi, lahko-rečemo nerazviti vendar ■dobri. Z razvojem,proizvodnje se, je nekoč skupna last začela deliti med močnejše. Nastala je privatna lastnina in z njo razlike. Različen 'ekonomski položaj je postal vzrok za nastajanje razlik med ženo in možem. Moški, kot močnejši spol, je preskrbel družino z materialnimi sredstvi, s tem si je hkrati podredil ženo, Za ostala, (po njegovem mnenju manj vredna déla: ženska! je takrat izgubila pravico 'odločanja, svojo Svobodo, moški je postal pojem moči in steber družbe. Znana so dejstva, da je moral biti prvorojenec v hiši sin; sicer'žena -ni bila nič vredna, da só hčerke poročali V naprej, da jih niso niti-šolali. S tem so jih odrezali od vsega, jih načrtno držali v-nevednosti, da so bile dobre le za rojevanje otrok in da so lahko-skrbele ’-za njih. ■ V dobi kapitalizma se je ta položaj še zaostril. Ženska ni bila izkoriščana -le doma, prav tako kot moškega, jo -je zdaj izkoriščal -še brezobziren' tovarnar. Njemu namreč za njegov dobiček niso zadoščal eie moške-roke. 'ž ’V boju za bolj še‘'delovne pogoje sta se morala tedaj moški in 'Žeiiska zdrñtiti'in povezati, n Burne -revolucije v 19. stoletju in še -posebej vojni' v 20. Stoletju so-veliko pripomogle, da so se stare predstave o ženski manjvrednosti. začele rušiti. ' Ženske ‘so pokazale, 'da so sposobne delati enakopravno moškemu. Od tdl&dt dalje so 'se začele zavedati svojega položaja v družbi, postajlo jim -j¿. jasno, -da niso neumne ih zaostale, ampak da jil\. takšne žele imeli le drugi — niožje. Zato so Stopile v akcijo. Organizirale so razna -feministična gibanja. Začele so 'se izobraževati in postopno vključevati v družbeno življenje-. B.ogatejše intelektualke so imelé lažjo pot. Mnoge so ‘ si utrle pot v svet’umetnosti in znanosti. Emancipacija še vedno traja. Svoboda žena po Svetu je različna. Odvisna je od gospodarske razvitosti dežele in tudi od drugih okolišev. Í ' ' .; ■. - • - ; • In kako je X tem pri nas? Po zakonu smo ženske z moškim izenačene. Praksa še marsikje kaže drugače. Tl DO je skoraj nenapisano pravilo, da so na vodilnih delovnih mestih moški. Ponekod dobi ženska še zmeraj manjše plačilo za enako delo, kot ga opravlja njen kolega. In v družini? Možje sprejemajo enakopravnost žene zelo'splošno,-Nekateri sodelujejo pri družinskih opravilih, drugi se ogibajo del, ki jih baje lahko opravi le nežna roka, čeprav je dobro Znano koliko žensk je že zaposlenih in kolikšen je njihov delež-pri ustvarjanju narodnega dohodka. Dosti je tudi takšnih, ki delijo opravila ha ženska in moška. Takih moških se prosvetljena in osveščena ženska kaj kmalu naveliča. Nepravična delitev dela med zakoncema je tudi velik odgovor na vprašanje, zakaj danes toliko ločitev! Kljub temu smo Slovenke in Jugoslovanke na splošno ha tem področju lahko kar zadovoljne. Nimamo le dolžnosti, imamo tudi pravice. Irka, Španka in Italijanka npr. sé še danes nimajo pravice razvezati od svojega moža. Japonski nobelov nagrajenec javno in brez sramu priznava, da pretepa svojo ženo. V Iranu si morajo ženske še vedno zakrivati polovico obraza, kaj šele da bi imele odkrit kakšen del telesa. V nekaterih afriških plemenih še danes izrezujejo 'deklicam klitoris, da kot žene ne bi uživale v spolnosti, tako kot uživajo njihovi možje. Da strnemo' razmišljanje: Ponekod- vera, drugje ustaljene družbene -navade', vsekakor pa -'Zaostalo mišljenje po krivici -ih povsem-nepotrebno hromi tok navega življenja. • _ 'Najbrž bo moralo preteči še nekaj časa, da bolno vsi 'skupaj čimprej le dojeli, da je enakost med nami -osnova za ves 'razvoj na sploh in da si bomo lahko le v skladnosti in ljubezni ustvarili lepši Jn prijaznejši-svet. Mar ne? , OO ZSM Ko je klicala domovina V ozadju Prebolda, tja ¡proti Trbovljam in Hrastniku se razprostira mogočna in prostrana gora Mrzlica. Njeni vrhovi nemo zro v srebrno Savinjo, kopasto Pohorje in zamegleno Zasavje, mežikajo šilasti Ojstrici 'in dihajo pozdrave Celju, središču Savinjske doline. Gori pod vrhom, skoraj tisoč metrov visoko, je v strmo reber prislonjena znana Fojtova kithe-'tija. Ko si po dveurnem hodil stopil na dvorišče, te je pred leti pozdravila prijazna Fojtova mama. |— Dober dan! Bi radi pogledali partizanski bunker? In čez čas: — Kar tu gori, morda dvesto metrov nad hišo so imeli svoj dom. Prišli so iz Zasavja, prišli iz Savinjske doline in drugod. Kmalu smo postali prijatelji in V naši hiši so imeli svoj drugi dom. Res je, prvi mrzliški partizani Sp našli v Fojtovi hiši* visoko pod vrhom Mrzlice - svoj drugi dom. Bilo pa je to poleti ali v jeseni že leta enainštiridesetega.. Fojtova mama Se je dobro spominjala prvega srečanja. Prišla je večja skupina in njihov komandir je dejal Fojtovemu očetu: — Mi se borimo proti okupatorju in -domačim izdajalcem. Dolina nam je pretesna, pa smo prišli v goro. Radi bi pripravno mesto, da bi si skopali in uredili bunker. Dolgo je oče Fojt premišljeval, preden j se - je odločil in dejal: — Vem za naravno jamo. Skrita je v gostem grmovju in "težko -dostopna. Treba jo je samo očistiti in urediti. Dam vam o-rodje, deske, žeblje, vse kar i-mam in kar boste potrebovali. Prvi mrzliški partizani so bili -veseli" Fojtove ponudbe, to pa še toliko bolj, "ker so vedeli, da je Fojt res poštenjak in da se ni bati izdaje. Minevali so tedni, partizani pod vrhom Mrzlice so postali stalni Fojtovi obiskovalci. Oče Tojt je nastopil službo 'kurirja. Skoraj dnevno je hodil v dolino in se vračal z novicami. Nemci pa so silili više in više. Pojavili so se prvi ogleduhi. Ker pri starih Fojtjh niso prav nič dosegli, so začeli pri Fojtovih o-trokih. 4 Sočasno1, ko so se pojavljali simptomi l obolenja z vertičilijem,. smo našli na aurori poškodbe, ki so jih nekateri tudi pripisali ver-■ficiliju. 'Na koreninskem vratu so bile' odebelitve z močno razvitimi rosnimi . koreninicami. Pod odebelitvijo pa je bila močnejša zožitev in poškodovano prevajalno tkivo. Ko je: nastopilo pomanjkanje vlage v tleh, to je prve dni avgusta, so nekatere od tako obolelih rastlin ovenele. U-. gotovili- smo, da gre za poškodbe,-ki so nastale Zaradi uporabe uiee in drugih gnojil ter hlevskega gnoja, ki so na kateri koli način padli na koreninski vrat. Take 1 poškodbe lahko nastanejo tudi pri obdelavi tal s stroji in nanje je občutljiva prav aurora. Direktne sledi z vertičilijem m-' majo. Laže pa gliva na tem mestu“ prodre v rastlino oziroma v' prevajalno tkivo. TJvelost hmelja zaenkrat v raz-, merah Slovenije ni gospodarsko pomembna bolezen. O škodi skoraj ne moremo govoriti, če se ne PRILOGA — «^>T-RAN 4 števanja vredno število in ni čudno, če se včasih težko znajdemo, ko se ..odločamo v konkretnem primeru za pravi herbicid. Pri vse večjem pomanjkanju delovne sile so herbicidi važen kmetovalcev pripomoček, vendar le za tiste, ki poznajo vsaj Osnovna pravila uporabe in, ki se' skrbno držijo navodil. V zaporednih sestavkih bomo skušali hmeljar je seznaniti s herbicidi za žita, za koniko, Za krompir, za. travnike, za nasade, ki so v naših pogojih najprimernejši. Za posamezne herbicide moramo vedeti koliko so za posamezne posevke selektivni in na kakšen način proti katerim plevelom : posamezni herbicidi delujejo, na kakšen način uničijo, škodljive rastline, koliko časa ostanejo aktivni, kako z njimi rokujemo in še marsikaj. NAJPREJ NA KRATKO O • PLEVELIH Pleveli jemljejo gnojenim rastlinam vodo, hrano, prostor in svetlobo. Pri nas poznamo približno 300 plevelnih vrst. Vendar jih je le nekaj deset splošno razširjenih, in med njimi so posebno nevarni tisti, ki tla prekrijejo in tvorijo veliko zelene gmote. PO NAČINU RAZMNOŽEVANJA ločimo plevele v: SEMENSKE = ENOLETNE in KORENINSKE= TRAJNICE. SEMENSKI pleveli so ENOLETNE, redko tudi dvoletne rastline, ki se razmnožujejo samo s semenom. Nadležni so zlasti tisti, ki se zaradi številnega in odpornega j semena izredno razmnože in1 Zelo razvijejo, (npr. rogovilček, loboda, ščir ipd,). KORENSKI pleveli se razmnožujejo tudi vegetativno, s kore-, nikami, čebulicami, izrastki ipd. To so VEČLETNE rastline V--trajnice1— ki jih Zaradi podZem- bo pojavljala v takem obsegu kot dosedaj. Vendar ima gliva to lastnost, da še ji lahko patoge-nost spreminja in da se ji infekcijski potencial tako poveča, da postane nevarna. Nevarna pa -je tudi zšradi tega, ker nimamo kemičnega pripravka, s katerim bi jo- preprečili. Ostanejo nam le nekateri higienski in agrotehnični ukrepi. Od teh je pomembno, da uporabljamo sadilni material iž zdravih nasadov. Auro-ro ne bi sadili na tla, ki so težka, slabo zračna-ali pa moramo talne razmere popraviti. Znano je, da gliva lahko živi kot gniloživ-ka in se dobro razvija na odmrlih delih rastline. Zato kaše o-boiele rastline odstranjevati -s hmeljišča, kar pa storimo s strojnim obiranjem. Moramo-pa odpadle rastlinske dele dobro kompostirati. Pri 60".C se uničijo vsi trajni organi, s ' katerimi gliva preživi neugodne razmere. Rastline, ki se posuše od verticilija, je potrebno pred Obiranjem odstraniti s hmeljišča, in jih zažgati. Prav tako ne pretiravajmo z gnojenjem z dušičnimi gnojili, obenem pa pazimo, da gnojila . nc padejo v preveliki koncentraciji na »glavo« rastline. nih stebel zatiramo z večjo težavo. V to skupino spadajo tudi večletne rastline s korenikami (ščavje, regrat) čeprav se razmnožujejo, s semenom. Pri izbiri herbicida moramo upoštevati tudi kako globoko razvijejo korenike; ali jih imajo tik pod po-ppvršino kot npr. pirnica in sto-listnik, ali pa globoko kót slalc, osat in praprot. ■ • Plevele lahko delimo tudi PO ČASU KALEN JA: V POMLADANSKE IN JESENSKE (šmolenc, jetičnik), v POMLADANSKE (repica-, ogrščica) in POLETNE (rogovilček, metlika). LočimO jih tudi’ PO VRSTI TAL, na katerih uspevajo in po združbi z , gojenimi rastlinami: pleveli v-oziminah (mrtva kopriva, kamilica), ~ v j arih (regrat, dresen) v okopavinah (rogovilček, loboda, metlika) na travnikih (regrat, ščavje, zlatica). Po BOTANIČNEM SISTEMU ločimo plevele na CVETNICE in PRAPROTNICE. Cvetnice — in sem spadajo skoraj vsi pleveli — delimo na ENOKALIČNICE in DVOKALIČNICE. Enokalični-ce imajo en klicni Ust, vzporedno žilnate liste, imenujemo jih tudi ozkolistnice, sem . spadajo predvsem travnati pleveli. Dvo-kaličnice pa imajo dva klicna lista in široko mrežaste liste. Čeprav posamezne skupine plevelov navadno podobno reagirajo na določen herbicid, npr. se-, menske trave. semenske širo-kdlistnice — moramo pri izbiri sredstva vedeti za vsak plevel, ki ga želimo zatreti, kako nanj deliije izbrani pripravek: Tako npr. vemo, da herbicidi na osnovi rastnih'snovi (deherban, diko-fluid) uničujejo V priporočenih odmerkih širokolistne plevele v žitih. Vendar moramo še, posebej vedeti, če izbrani herbicid uničuje prav . tisto vrsto plevelov, ki jo predvsem želimo zatreti. Tako npr. navadni deherban (na osnovi 2,4-D ali MCPA) ne uriiču j e mrtve koprive; gra-horja, smolenca, čeprav spadajo te rastline med semenske širokolistne plevele: Za te plevele moramo uporabljati soli 2,49 pro-piónske kisline, ali MCPP. Za uspešno zatiranje plevelov moramo vedeli tudi v katerem razvojnem Stadiju je plevel za herbicid najbolj občutljiv. Nekateri pleveli so občutljivi za posamezne herbicide samo v času ka-lenjd, drugi v času, ko imajo razrite dva ali tri prave lisie. Drugipleveli so za nekatere herbicide občutljivi v času največje rasti ali V času cvetenja,-Nekatere plevele pa najbolje uničujemo-v jeseni, ko kopičijo rezervno hrano. V korehinaht, KAJ SO HERBICIDI? Herbicidi so kemična sredstva, ki. uničujejo'rastline ali zavirajo njih razvoji. Nekateri uničujejo ' skoraj. vse...rastline, ali vsaj večino;. to:šo. TOTALNI, ki jih upo-' rahljamo 'za ..nekmeti jškeipovrši-' ne: na dvoriščih,: na. progah. Za kmetijstvo pa so pomembni. tisti herbicidi; ki so SELÉKTIV-■ NI, ki uničujejo samo nekatere ,*vrste rastlin. . Vsak- herbicidni pripravek je sestavljen iz AKTIVNE SNOVI, ki uničujejo, plevel in iž POMOŽNIH SNOVI, dodatkov, ki: omogočajo enakomerno 'razdelitev - majhne količine'aktivne snovi po vsej površini. Aktivne snovi v herbicidih so navadno komplicirane Organske spojine. Da se lažje- sporazumemo, dajemo tem zapletenim kemijskim spojinam --enostavno) mednarodno ime. Po našem zakonu je pri kemičnih sredstvih za varstvo rastlin, proizvajalec dolžan poleg imena pripravka navesti tudi aktivno snov; in odstotek aktivne snovi. Tako npr. imamo v trgovini več pripravkov na osnovi atrazina, npr. gesaprim S-50, radazin WP-50, atrapin, herbipin, primatol, ra-dezin WP-80, ologesaprim, atra-zin S-50 idr. Vsak izmed pripravkov. pa mora imeti tudi podatek koliko aktivnega atrazina vsebu-. je. S herbicidi škropimo, prašimo ali posipamo površino; včasih pa . moramo herbicid vnesti tudi v zemljo. Največ herbicidov, je v obliki škropiva, bodisi kot koncentrat za suspenzijo t. j. moč-Ijivi prašek, ali koncentrat za: emulzijo, to je v. olju raztopljena aktivna snov,' ki daje: Ž vodo emulzijo. Nekateri ' herbicidi so tudi v obliki pravih soli, ki se' v-vodi raztapljajo. Nekaj herbicidov uporabljamo . v obliki gra-nul (fidulan), ki jih potrebuje-, mo od 100—150 kg/ha, ali pa v obliki mikroganul, ki jih potrebujemo od 6—20 kg/ha. Razen aktivne substance vsebujejo herbicidi tudi različne dodatke, ki jim, zvečajo močljivost, stabilizirajo suspenzije ipd. - kako Delujejo herbicidi? Herbicidi na rastline delujejo različno: Dotikalni herbicidi (are- \ lit) so navadno jedke snovi, ki uničujejo rastlinsko tkivo, jemljejo celicam vodo in jih osuše. Herbicidi na osnovi rastnih snovi (deherban, dikofluid) pospešujejo življenjske funkcije celic, dokler se rastline ne izčrpajo in. odmro. Nekateri herbicidi zavirajo razvoj • rastlin, prepre- : čujejo delitev celic, ali klorofila. Na rastlinah se odrazi toksič-f. no. delovanje različno: listi sej zvijajo, ali rjavijo, ali pobelijo, ali se zaustavi rast in končno se pleveli posuše, ali ostanejo zakrneli: Nekatera sredstva delujejo hitro in je učinek že po nekaj urah viden, druga pa potrebujejo dalj časa, da uničijo rastline. Talni herbicidi lahko ostanejo-v žemlji aktivni več mese- J če v, odvisno, od odmerka, vrste tal, vremenskih razmer in dru- J gega. TOTALNI herbicidi imajo širok spekter delovanja: uničujejo vse ali veliko vrst rastlin. SPECIALNI — selektivni — herbicidi pa delujejo na nekaj vrst,\ rastlin, včasih samo na eno Se- j veda med totalnimi in 'selektiy-\ nimi sredstvi ni mogoče posta-\ viti ostre meje. Mftogi od njih so v- majhnem odmerku- selektivni, \ . v- velikem pa. totalni (gesaprim) Herbicidi so lahko SELEKTIVNI, zaradi- morfoloških razlik pri rastlinah. Nekatere’ rastline težko omočimo. Sredstrio zdrkne 'z j list ja'in ga ne poškoduje. Pri ši- I rokolistnih rastlinah pa se zadr- j ' ži na listih in jih razžira. Tako npr. aretit' poškoduje Širokolist-’ 'ne plevele v 'prvih razvojnih stadijih; žito pa ostane nepoškodovano, ker ga ščiti vosek: Nekatere rastline herbicide I ' asimilirajo, npr. koruza simazin I ali atrazin in ji ne škoduje, na .druge rastline pit deluje toksič- j no. Cesto'j e selektivnost osnovana na odmerku: majhne Odmer- j 7ce- lahko nekatere rastline pr ene: ■ sejo, večjih pa he. Zato moramo strogo upoštevati navodila in škropiti tako, da ne prekoračimo odmerka. v \ (Nadaljevanje prihodnjič) s ZARADI IZREDNE AKTUALNOSTI OBJAVLJAMO PRED ZAČETKOM HMELJSKE SEZONE ZAPISNIK seje selekcionistov in pridelovalcev hmeljnega sadilnega materiala dne 23. marca 1981. Sestanka so se udeležili: Janko Bedrač, Vlado Birsa, Jože Brežnik, Franc Cilinšek, Marta Dolinar, mag. Ernest Ermenc, Franc Flajs, Jože Hropot, dr. Dragica Kralj, Vlado Kralj, Vinko Kolenc, Stanko Klemenčič, Jože Kuder, Nežika Medved, Vinko Molan, Alojz Podjavoršek, Vinko Pavline, Ivan Poteko, Franc Travnikar, Milenko Rojnik, I. Stepinšek, J. Sredenšek, Rudi Trobiš, Konrad Toman, Franjo Ura-njek, Ivan Vintar, dr. Tone Wagner, Vinko Zalokar, Srečko Zveglič. Odsotni so bili: Anton Babič, Franc Bukovnik, Ivan Cizej, Milan Dolinar, Alojz Hauser, Rudi Janežič, Jože Koletnik, Milan Kocuter, Edi Omladič, Anica Ostroško, Franc Pravdič, Viki Škorjanc. Dnevni red: 1. Obrazložitev problematike, obravnavane na IO Poslovne skupnosti (V. Kolenc) 2. Poročila: — Strokovne kontrole nad odbiro (D. Kralj) — Zdravstvene kontrole nad pridelovanjem (Marta Dolinar) — Strokovne kontrole nad pridelovanjem sadilnega materiala (Jože Brežnik, Milan Dolinar, Vlado Kralj, Alojz Podjavoršek) 3. Problematika pridelovalcev sadilnega materiala (Hmezad — Kmetijstvo Žalec, Kmetijska zadruga Savinjska dolina, Kooperacija, Mariborsko področje, Sevnica — Brežice) 4. Vloga pospeševalne službe pri dispoziciji sadilnega materiala in pri spoštovanju po zakonu predpisanih meril (Milan Dolinar, A. Podjavoršek) 5. Program dela za leto 1981 (prinesite prijave za pridelovanje in odbiro s seboj) 6. Razno Ad 1) Tov. Kolenc nas je seznanil z razpravo izvršnega odbora Poslovne skupnosti za hmeljarstvo. Zaradi sortne pomešanosti je nastala namreč nevarnost, da se bo ponovilo stanje iz predvojnih časov, ko so savinjski gol-ding obirali v treh časovnih presledkih, ker so imeli pomešane tri različne tipe. Danes imamo v proizvodnji šest kultivarjev in, če ne bomo dosledni, bomo imeli v hmeljiščih še večjo zmešnjavo kot v preteklosti. Današnji sestanek ima namen, da se pogovorimo, kako naj bo organizirana selekcijska služba, kako bomo organizirali nove nasade, posajene s selekcioniranimi sadikami. Na seji izvršnega odbora so ugotovili, da sadilni material ni zadovoljiv, da so stroški za vzgojo matičnih nasadov veliki, ni pa primernega sadilnega materiala. Danes moramo opredeliti odgovornost med Inštitutom in proizvodnjo. V metodiki pridobivanja matičnih nasadov in sadilnega materiala so točno določene dolžnosti vseh strokovnjakov, ki so prisotni na'sestanku. Z zapisnikom bomo o sklepih informirali tudi odsotne. Na Češkem so že v letu 1963 plombirali in evidentirali sadike, pri nas pa ni pravega reda in obstaja nevarnost, da ne bomo mogli speljati planirane obnove. Ad 2) Tov. Kraljeva je poročala o rezultatih selekcije matičnih nasadov. Trenutno imamo v registru 161 ha matičnih hmeljišč, od tega 23 ha savinjskega goldinga, 41 ha atlasa, 28 ha apolona in 69 ha aurore. Registrirani matični nasadi so sortno čisti, seveda bodo ostali v kondiciji le ob trajni vzdrževalni selekciji. Zaradi staranja pa bodo postopoma izločeni. Do leta 1984 bodo izločeni vsi matični nasadi apolona, do leta 1985 atlasa, do leta 1988 savinjskega goldinga in do leta 1990 aurore. Prav zaradi tega smo dolžni za kontinuirano obnovo pridobivati nove matične nasade, letno približno 15 ha. V letu 1980 je bilo v priznavalnem postopku 75,19 ha hmeljišč, priznano pa le 4,31 ha aurore. Za nadaljnjo selekcijo je primernih še 31,62 ha aurore in 9,65 ha savinjskega goldinga. Zavrnjeno je bilo 24,06 ha aurore in 29,61 ha savinjskega goldinga, kar predstavlja 40 odstotkov od vseh prijavljenih hmeljišč. Zavrnjena hmeljišča niso primerna za vzgojo matičnjakov, ker imajo 25 do 30 odstotkov primesi tujih tipov, so sotmo pomešani. Z negativno selekcijo bi v takšnih hmeljiščih morali izločiti vsako tretjo rastlino in bi pri tem nastala občutna ekonomska škoda. Strokovna kontrola za odbiro matičnih hmeljišč je od 24. do 30. junija 1980 ugotovila, da je stanje skrajno resno. Spoznala je, da priznavalna služba nima nobene možnosti, da bi z odbiro vzgojila nove matične nasade, zato je podala poziv vsem odgovornim strokovnjakom in svetovala preko glasila »Občan« ukrepe za izboljšanje stanja. Med prijavljenimi hmeljišči za odbiro matičnih rastlin izvira sortna pomešanost le delno iz divjega razmnoževanja. Temu pojavu smo bili doslej kos in smo ga z negativno selekcijo uspeli korigirati. Današnja sortna pomešanost pa je nepopravljiva in je posledica premene. V prvoletnikih izvira namreč tretjina rastlin od kulti-varja, ki je bil prej pridelovan in ni bil med premeno uničen. Prognoza stanja kaže, da bo v času, ko bodo sedanji matičnjaki ostareli, hmeljarstvo ostalo brez matičnih rastlin. Problematika stanja je širšega pomena, zato priznavalna služba ne more reševati situacije. Stanje lahko rešimo samo s poostreno skrbjo za temeljito čiščenje zemljišč v premeni in šele nato lahko posadimo nov kultivar. V sortno pomešanih prvoletnikih, ki so namenjeni za vzgojo matičnih nasadov, pa je potrebno takoj vključiti negativno selekcijo, še pred-no so prijavljeni; prazna mesta pa dosaditi s sortno čistimi ukoreninjene!. Priznavalna služba je utečena, saj smo začeli programsko delati že 1959. leta. Dokaz uspešnosti dela so očiščeni nasadi savinjskega goldinga, vkljub divjemu razmnoževanju. Strokovna kontrola nad odbiro, skupno s selekcionisti, vzgoji v dveh letih matični nasad, sposoben za reprodukcijo in ga vpiše v register. Šele nato sme pridelovalec nabirati sadike ali jih ukoreninjati, vendar mora med vegetacijo skrbeti, da ostane maličil jak v kondiciji. Njegovo delo overovlja strokovni in zdravstveni kontrolor nad pridelovanjem sadilnega materiala. Šele na osnovi priznanega zadovoljivega zdravstvenega stanja in priznanega vzdrževanja nasada v kondiciji, dobi pridelovalec potrdilo o sortni čistosti. Na osnovi tega potrdila, lahko sadilni material proda, ali ga uporabi sam. Ob prodaji je dolžan sadilni material plombirati in ga opremiti z etiketo ter z deklaracijo, ki jo priloži fakturi. Dolžan je tudi voditi evidenco o nakupu in o prodaji sadilnega materiala. Tov. Dolinarjeva je poročala o rezultatih zdravstvene kontrole. Ob pregledu prijavljenih hmeljišč so morali izločiti tista, v katerih se je pojavil verticilij, ta so: Roje št. 45, Žalec 7, Strausova 3, Loke 41 in Višnjice, skupaj 20,41 ha aurore. Omenjena hmeljišča niso primerna za reprodukcijo v letu 1981. O tem je obveščena tudi inšpekcija. Verticilij se pojavlja sporadično, odvisno od vremenskih razmer. Da bi zmanjšali infekcijski potencial, ne smemo nabirati sadike iz nasadov, kjer se je bolezen močneje razvila. Ker moramo pregledovati nasade med vegetacijo, prosimo, da jih prijavite najkasneje do 15. junija. Za pregled sadik pa nas obvestite dan ali dva prej, do 7. ure zjutraj. Le tako lahko kombiniramo prevoz in zanesljivo opravimo delo v zaželjenem roku. Ad 3) Tov. Brežnik je poročal o strokovni kontroli nad pridelovanjem sadilnega materiala. Matičnjaki so vzdrževani in so v dobri kondiciji, negativna selekcija je opravljena, četudi z večkratno intervencijo. Res pa je, da pakiranje in plombiranje ni dosledno, ker nimamo eksterne prodaje. Vsaka faktura pa zahteva deklaracijo, čim je ta izdana, mora biti tudi sadilni material plombiran. Nepravilnosti pa nastopajo pri ukoreninjanju sadik. Pogosto ukoreninjajo slabši material, na slabši zemlji ,ali celo nepoznane sadike. Nevarnost sortne pome-šanosti nastopi v primeru, če ukoreninjajo sadike enega kultivarja na zemljišču, kjer je v preteklem letu bil ukoreninjen nek drug kultivar. Tov. Brežnik je predlagal, da za vzgojo novih matičnih nasadov prijavljajo samo tiste drugoletnike, ki so posajeni na čistem zemljišču in da pri ukoreninjanju sadik upoštevajo predpisana pravila. Tov. Vlado Kralj je poročal, da je v kooperaciji organiziral ekipo za negativno selekcijo. Seveda pa je tudi v kooperaciji nastal problem vzdrževanja sortne čistosti, zaradi posledic premene. Nove matične nasade bodo odslej odbirali samo na hmeljiščih, obnovljenih na čistih zemljiščih. Tudi v kooperaciji je nujno poostriti interni promet s sadilnim materialom. Ker je želja po obnovi z auroro prevelika, primanjkuje priznanih sadik, interesa za savinjski golding pa ni. Tov. Podjavoršek je poročal, da na Koroškem niso prijavili za pregled savinjskega goldinga, četudi je vključen v register, ker ni interesa za ta kultivar. Pregledoval pa je apolon v Rušah, savinjski golding in auroro v Turnišču ter auroro v Ptuju. Nasadi so sortno čisti in v dobri kondiciji. Nove matičnjake bodo odbirali samo v hmeljiščih, ki so posajena na čisto zemljišče. Negativno selekcijo bodo vključili že v prvolet-nike, predno jih bodo prijavili za priznavanje. Tudi po treh letih premene ostanejo v zemlji rastline hmelja, zato bi morali metodiko premene pripraviti temeljiteje. Tov. Birsa je poročal, da za »plzensko pivo«, za pivo »ležak« in novo »dietno« pivo, kupujejo pivovarne tradicionalne sorte, zato bi morali zajamčiti letno 1.500 ton savinjskega goldinga, primeren je tudi bobek. Najboljše razmerje bi bilo 50 % savinjskega goldinga in 50 % novih sort. Pridelovalci imajo večji interes za pridelovanje novih kultivarjev, te bomo prodali domačim pivovarnam. Tov. Kolenc je povedal, da ima pivovarniška industrija namen vlagati sredstva tudi v pridelovanje hmelja, pod pogojem, da jim zagotovimo 1.500—1.600 ton hmelja letno. Ker tuje hmeljarske dežele intenzivno povečujejo hmeljišča, so predprodajne cene za leto 1983 že manjše. Zato je za naše hmeljarstvo ugodno, če del pridelka prodamo na domači trg. Tov. Flajs je mnenja, da nimamo dovolj matičnih nasadov, vkljub temu pa ni povpraševanja po priznanih sadikah, saj ima na voljo še dovolj aurore, buketa in bliska. Višina cene sadilnega materiala je omejena z datumom, na 1. april, zaradi zapoznele vegetacije, bi se morala meja pomakniti na 10. april. Tov. Hropot opozarja na nevarnost širjenja bolezni v hmeljiščih zaradi trošenja slabo pripravljenega komposta iz hmeljnih ostankov. Tovarišica Dolinarjeva je tudi mnenja, da pri nepravilnem kompostiranju povečujemo v hmeljiščih infekcijski potencial bolezni. Tov. Trobiš poroča,' da ima težave s pridelovanjem ukore-ninjencev. Pojavljajo se privatni »črni« pridelovalci, ki ukoreninjajo nepriznane sadike. Ker so ukoreninjene! najboljše zunanje kakovosti, jih tudi zagotovo lahko prodajo. Tov. Cilenšek je mnenja, naj bi sistematično širili blisk, bobek in buket, ker so bili pri A-kultivarjih odrinjeni in so dobili sadike šele iz druge roke. Ad 4) Tov. Podjavoršek je mnenja, da je pospeševalna služba za pridelovanje sadilnega materiala prav tako pomembna, saj se vključuje v pridelovanje hmelja. Notranje in zunanje kvalitetna sadika pa je osnova hme-ljarjenja. Pospeševalna služba bi morala poskrbeti za sortno politiko, za vsklajevanje nakupa in prodaje. Programu širjenja hmeljišč bi morali še priključiti program kultivarjev in program, kdo bo pridelal sadilni material. Pospeševalna služba bi morala tudi poskrbeti, za spoštovanje predpisov. Posebno bi se morala posvetiti ukoreninjencem, saj jih pridelovalci zanemarjajo, sadijo jih na neprimerna tla in zato niso kakovostni. ToV. Molan meni, da mora pospeševalna služba skrbeti za dispozicijo sadilnega materiala. Čistost zemljišča za obnovo mora biti zagotovljena. Primernost zemljišča za obnovo, vključno s strokovno opravljeno premeno pa ugotavlja posebna komisija, v sestavi: Franc Oset, kmet. inž. — predsednik, Jože Brežnik, dipl. inž., Alojz Podjavoršek, dipl. inž., Milan Dolinar, dipl. ing. Tov. Vlado Kralj predlaga, da se rok za pripravo sadik prestavi za 15. dni. Predlog je podprl tudi tov. Zveglič. Tov. Zalokar meni, da se pri strojni rezi uniči veliko sadik, vendar so drugi mnenja, da je ročno nabiranje neizvedljivo. Tovariš Poteko je opazil, da izločene sadilce zaradi slabe kondicije, ukoreninijo in tako pridelajo slabše ukoreninjence. Predlaga tudi dva roka za nabiranje sadik. Ad 5) Prijave za odbiro in pridelovanje sadik niso prinesli s seboj. Pridelovalci in selekiconisti naj prijavijo nasade do 15. aprila na IHP, za odbiro, odgovornim strokovnim kontrolorjem pa za pridelovanje. SKLEPI: Tov. Ermenc je predlagal, da na osnovi diskusije sprejmemo naslednje sklepe: 1. Ker priznavalna služba ne more pridobivati novih matičnih nasadov zaradi 30 % sorte pomešanosti prijavljenih hmeljišč, je pridelovalec hmelja dolžan poskrbeti za sortno čistost. Prijaviti sme za priznavanje le čisto hmeljišče, takšno, na katerem pred obnovo ni bilo hmelja, ali pa takšno, na katerem je s temeljito premeno uničil predhodni hmelj. 2. Predpise v zvezi s sadilnim materialom moramo spoštovati, zato bi naj inšpekcijska služba poskrbela za izvajanje teh predpisov. 3. Plan obnove zajema površine, ne pa kultivarje, zato bi ga morali dopolniti tako, da bi z njim zagotovili 40 % pridelka savinjskega goldinga in 60 % novih kultivarjev. 4. V zvezi s planom bi morali prijavljati nasade za odbiro matičnih rastlin, približno 15 ha letno. ; 5. Zaostrili se bodo kriteriji o izdajanju potrdil za napravo novih nasadov. Poleg primernosti zemljišča bo vključen tudi kriterij o sortni čistosti, o strokovnosti premene. Zato prijavite nasade v pregled eno leto pred gradnjo žičnice. 6. Sadike novih kultivarjev morajo biti nabrane do 5. aprila, savinjskega goldinga pa do 10. aprila. 7. Bobek, blisk in buket morajo biti posajeni v čisto zemljišče, v nasprotnem primeru pa je zadolžen tov. Flajs, da jih ukorenini. 8. Tov. Dolinar (IHP) je zadolžen za usklajevanje prometa s sadilnim materialom, zato zbira potrebe po sadikah in informacije o sadikah, ki so na razpolago. 9. Prijave za odbiro matičnih nasadov pošljite do 15. aprila tov. Kraljevi (IHP), za pridelovanje sadik pa odgovornim strokovnim kontrolorjem, za zdravstveno kontrolo pa tov. Dolinarjevi (IHP) do 15. junija. 10. Pozive za pregled sadik sprejema tov. Dolinarjeva vsaj en dan prej do 7. ure zjutraj. 11. Sadilni material mora biti plombirati tudi pri internem prometu. 12. Strokovna kontrola in pospeševalna služba naj posveti posebno skrb pridelovanju ukoreninjencev, posebno pri kooperantih.