Kranj, torek, 4. avgusta 1992 Leto XLV - št. 60 - CENA38 SIT_ —_—^————^a—— Gorenjci so v Barceloni rešili čast slovenskih športnikov Blejski veslači dvakrat bronasti Mlada blejska veslača v dvojcu brez krmarja Iztok Čop in Denis Zvegelj sta se minulo soboto. 1. avgusta, za vedno vpisala kot prva dobitnika olimpijske medalje države Slovenije. Njun uspeh so že naslednji dan dopolnili Janez Kle-menčič, Sašo Mirjanič, Milan Janša in Sadik Mujkič, ki so so si z odlično vožnjo v četvercu prav tako priborili bronasta odličja. Slovenska olimpijska reprezentanca se je na letošnje olimpijske igre v Barcelono odpravljala s smelimi načrti. Kar nekaj odličnih športnikov je upalo na enakovredno borbo z najboljšimi na svetu, nekateri so svoje želje uresničili, drugi ne. Toda eno je gotovo - športnikom in nam vsem se je uresničila želja po olimpijski medalji za Slovenijo. In prvo sta si priborila prav mlada Gorenjca, komaj dvajsetletna člana Veslaškega kluba Bleda. Iztok Čop in Denis Zvegelj- Vsi. ki že leta opazujemo delo blejskih veslačev. njihovih trenerjev in strokovnjakov, seveda nismo bili presenečeni nad uspehom tako dvojca kot četverca. Verjeli smo zlasti v mlada dva. ki sta pred slabim letom na svetovnem prvenstvu na Dunaju os-W vojila srebrno medaljo in dokazala, da sodita med najboljše na svetu. Toda olimpijske igre so vendarle tekmoval nje. kjer zmagujejo le najboljši, tisti ki tekmujejo s telesom in srcem. In takšni so blejski veslači. Pridni, . , ^ delovni, pri vsem tem pa s krom - Iztok C op m Denis Zvegelj sta se lani veselita prve srebne medalje ni in po Gorenjsko trmasti. In na svetovnem prvenstvu, v soboto pa sta si priveslala svojo prvo prav s tem so si zaslužili častno olimpijsko medaljo in prvo olimpijsko medaljo za državo Sloveni- mesto med slovenskimi olimpijci J°- vseh časov. • V.Stanovnik V državni upravi ni razlogov za povečanje plač Proračun na vajetih Morebitno povečanje proračunskega primanjkljaja, zdaj se je usta-,jJ na 18 milijardah toalarjev, lahko povzročijo samo povačni izdat-Jj 'a sanacijo, prestruktuiranje in privatizacijo gospodarstva, ne pa »•asični proračunski izdatki. Ljubljana, 30. julija - Odločitev vlade je po besedah njenih Predstavnikov trdna. Dokončna renominacija je bila sprejeta in °dhodki bodo znašali po novem največ 222 milijard tolarjev, prihod^ pa naj bi bjlo ?a a|j 204 milijarde tolarjev. Primanj *'jaj 18 milijard ostaja nominalno enak, kar pa pomeni, da seje *]galno zmanjšal. Povečajo ga lahgko samo izdatki za strogo go Voljč obljublja boljše odnose z vlado Novi generalni direktor Ljubljanske banka mag. Marko Voljč 'spominjamo se ga kot kandidata za predsednika slovenske vlade, Vegovo ime pa je bilo v igri tudi kot možni podpredsednik Drnovškove vlade) je med temeljne naloge postavil tudi zboljšanje odnosov banke z vlado in Banko Slovenije. Ti odnosi sedaj niso bili zadovoljivi. Pos^'T namcne' n'kakor pa ne za plače. Le-te, ki se dajejo ne-Prin n° jz proračuna, lahko na osni vi dosedanje rasti povečlajo J*j na 40, 50 milijard, kar pa je nesprejemljivo, za pove-hi it P'a^ V državni upravi pa tudi ni ra/logov. Julijska osnova kJ||*C* v državni upravi ostaja enaka junijski, torej pri 19.816 to-*iv|i • Pron,čunu za povečanje ni možnostui, pa tudi inflacija in vl.id s,ro^'1' se msM povečali. Proračunski primanjkljaj bo 1 bla • '* s Presc*'c' v javnem sektor |ii (12 milijard tolarjev), kater?0Vn'm' P°S°J''' predvsem za gradnjo infrastrukture in ne-saj se"|11 drugimi zadolžitvami Dele/ i.ivne porabe mora pasti, da n k 08 Pr'hližuje 48 odstotkom družbenega proizvoda. Seve-tiste l J učinkoviteje pobirati davke tam, kjer je mogoče, in n': ■1 davdščin ne morejo plačevati, pa jih |e treba razbremeniti hUt OVe "zveznosti spraviti na uresničljivo raven. • J. Koš- V PETEK V GORENJSKEM GLASU DOBRODOŠLI/ WILLKOM-MEN Zaradi izrednega odmeva smo ponovno pripravili turistično prilogo Dobro-došli/VVillkommen. V njej predstaljamo osemnajst dobrih gorenjskih gostiln. Namenjena je domačim in tujim gostom, zato je besedilo prevedeno v nemščino, izšla bo v nakladi 40.000 izvodov. Pripravili smo jo pred poletnim gorenjskim sejmom, ko je Kranj zelo obiskan. Dobrodošlico bo zato izrekel Stane Vreček, kranjski minister za turizem. Prvič bo javno predstavljen turistični znak in slogan Kranja, ki so ga izdelali v kranjskem podjetju Creatim. Pitne vode manjka Kranj, 3. avgusta - Daljše sušno obdobje se Po/na tudi pri oskrbi s pitno vodo. Kot smo izvedeli v kraniskem vodovodu, razmere '"' i-M" m dneva v dan bolj kritične rtasti v fcrvavškem vodovodu, iz katerega se oskrbujejo našelia od ( erkelj do l.ahovč, pa Šenčur ' Okolico. Normalni pretok vode 100 lltrOV na sekundo je upadel skoraj za polovico. Ce , Se ho se zniževal, bo potrebno omejevanje j P°rabc vode. Da se to ne bi zgodilo prekma I u« Prosijo prebivalce, naj čimbolj varčujejo | MEGAM1LK /O ljubljanska banka Skalica 1, Kranj Tel./fax 324-734 VOZILA OPEL IN FORD V ZALOGI V KRANJU Gorenjska banka Kranj GORENJCin FORMUL^/) BANKA PRIHRANKA 5. avgust Praznik radovljiške občine . _ ....... t ..... »-i..;., na Radovljica, 31. avgusta - V občini so se že pred časom odločili, da imajo dva občinska praznika: prvega 5. avgusta, ob obletnici ustanovitve Cankarjevega bataljona, in drugega 11. decembra, ob obletnici rojstva Antona Tomaža Linharta. Ob prvem letošnjem prazniku (5. avgustu) so v občini pripravili več kulturnih, športnih in drugih prireditev. 7,e prejšnjo soboto ie bil na Bohinjski Beli večer slovenskih pesmi in barvnih diapozitivov. V nedeljo, 26. julija, so slovesno začeli jubilejni, deseti Festival Radovljica, ki še traja. V petek so v galeriji Srečanje na Vodiški planini Radovljiška borčevska organizacija, socialistična stranka in stranka socialdemokratske prenove prirejajo ob občinskem prazniku, obletnici ustanovitve Cankarjevega bataljona in 50-letnici ustanovitve slovenske vojske v soboto, 8. avgusta, srečanje pred Partizanskim domom na Vodiški planini (na Jelovici). Srečanje se bo začelo ob II. uri s krajšim kulturnim programom in nadaljevalo z nagovorom predsednika socialistične stranke in podred-sednika republiške vlade mag. Viktorja Žaklja. Na slovesnosti bodo podelili (nekatera) občinska priznanja, koroškim borcem pa priznanja gorenjske borčevske organizacije. Na Vodiško planino je mogoče priti peš, z osebnimi vozili ali z avtobusi, kijih bo ob zadostni udeležbi organizirala ZZB NOV Radovljica. Iz Lesc in Radovljice bo avtobus odpeljal ob 9.45, s Črnivca ob 9. 15, z bohinjske Češnjice ob 9. uri. iz G ori j pa ob 9.15. Mednarodni plavalni miting v Radovljici - Minulo soboto se je na mednarodnem plavalnem mitingu v Radovljici zbralo lil plavalcev in plavalk iz Norveške, Madžarske, Hrvaške in Slovenije. Organizatorji, Plavalni klub Radovljica, so bih z udeležbo zadovoljni, plavalci pa so dosegli tudi nekaj lepih rezultatov. Živahno pa je bilo tudi na kranjskem letnem kopališču, kjer je bilo tri dni pionrisko državno prvenstvo v plavanju. Več o obeh prireditvah je zapisano v današnji Stotinki. - Koto:.).Cigler Časa Brigita na Lancovem odprli razstavo slik Velika narava akademske slikarke Brigi-te Požegar - Mulej. Šahovsko društvo Murka Lesce je v nedeljo pripravilo v grajskem drevoredu poleg hotela Grajski dvor v Radovljici 19. mednarodni šahovski turnir. Včeraj, v ponedeljek, se je v galeriji Časa Brigita na Lancovem začela slikarska kolonija Velika narava, na kateri sodelujejo Vida Slivnikar -Balantič, Črtomir Krelih, Brigita Požegar - Mulej, Stanislava Sluga - Predobska, Boris Žuljan in Hugo VVulz. Kolonija bo trajala do 16. avgusta. Jutri, na praznični dan, bodo v Bohinjski Bistrici odprli obnovljeni zdravstveni dom, član izvršnega sveta, odgovoren za drobno gospodarstvo in podjetništvo, Miro Pengal, pa bo pripravil novinarsko konferenco. Osrednja prireditev bo ob 18. uri na gradu Kamen pri Begunjah (v primeru slabega vremena v skupščinski dvorani v Radovljici), kjer bodo predstavili novi radovljiški zbornik. Slavnostni govornik bo predsednik občinske skupščine Vladimir Čeme, nastopil pa bo tudi saksofonist Andrej Arnol. V petek ob 18. uri bodo v Šiv-čevi hiši v Radovljici odprli likovno razstavo, v nedeljo ob 20.30 bo Pod lipo v Srednji vasi koncert leske godbe na pihala pod vodstvom Janije Kerina, naslednjo nedeljo (16. avgusta) ob 16. uri pred cekrvijo na Kupljeniku še koncert mešanega komornega zbora Anton in Janko Ravnik iz Bohinja pod vodstvom Jureta Dobravca. V petek, 21. avgusta, ob 18. uri bodo v Sivčevi hiši v Radovljici odprli razstavo Ide Gnilšak z naslovom Pripovedi slik na steklu in panju. • C. Zaplotnik pitno vodo in opustijo pranje vozil, zalivanje vrtov in podobno. Minulo nedeljo je bilo nekaj pip suhih tudi zaradi okvar. V kranjski občini je popoldan nastala okvara V Besnici, manjše popravilo pa |e bilo potrebno tudi v vasi Apno nad ('erkljami. V tržiški občini je zmanjkalo vode že dopoldan V Kovorju in na loki, dobili pa sojo nekaj pred 15. uro, ko so delavci tržiške komunale okvaro popravili. • S. Saje Žrebanje 4. septembra 1992 v GLOBUSU. ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR MIHA NAGLIC Popotniki, turisti in begunci Ko smo zadnjič pisali o beguncih, o (istih, ki morajo po sili razmer zapustiti svoj dom v eni od (po)krajin nekdanje Jugoslavije, smo obstali pri nekoliko cinični primerjavi sodobnih beguncev in turistov. Denimo, da slednji (turist) stanuje v bližini kakega begunskega "zbirnega centra"; svojim novim sosedom nameni nekaj hrane ali kak kos obleke, mogoče celo malo denarja, nakar se mirne vesti odpravi k morju ali v gore, vedoč, da se bo vrnil prevetren in poln nove energije. Begunec, zaprt v taborišču, pa hrepeni le po vrnitvi domov, a brez pravega obeta in možnosti; dom je daleč ali pa ga sploh ni več. Med obema tipoma sodobnih nomadov je torej bistvena razlika. Oglejmo si tokrat, ker je "sezona ". turista, begunca, ki ne beži, če pa že, pa kvečjemu pred samim seboj. Kaj je tisto, kar žene ljudi na pot, ne da hi jim bilo treba? Raziskovalci tega fenomena so ugotovili, da gre predvsem za željo po spremembi. Svet dopusta naj bi bil nasprotje svetu dela, prostor in čas brez stresa, konkurenčnega boja in odtujenosti. Dopusti so različnih vrst: potovanje za oddih, poležavanje na plaži, aktivni ali klubski dopust, izobraževanje (učenje tujih jezikov) ali "pogovor z ljudmi iz preteklih stoletij", kakor je potovanje in obiskovanje spomenikov označil Descartes. Vsem pa je skupno hotenje po stiku z drugimi ljudmi, iskanje doživetij z enako čutečimi, ali pa nasprotno, želja po resničnem miru in oddihu. Opažajo tudi, da je pri večini turistov zelo malo inventivnosti: večina se predaja ustaljenim ritualom prehranjevanja, sprehajanja, kopanja in počivanja. Res je želja po spremembi tista, ki žene na dopust, tega pa spet obvladuje svojevrstna monotonija. Katere so. nadalje, poglavitne "destinacije" turistov; kam jih žene? Nekatere evropske države so si pridobile svoj stalni turistični imidž. Italija in Španija ter Grčija in Turčija veljajo za dežele sonca in morja, ki so razmeroma cenene in skromne v ponudbi (k njim je do 1990. sodila tudi nekdanja Jugoslavija). Avstrija velja za prijetno in prijazno. Švica za čisto in negovano. Danska za mirno in primerno za počitek... Taki so "predsodki" Nemcev, ki so najbolj pogosti gosti v večini evropskih turističnih dežel. Izjema so samo Grčija, Španija in Portugalska, kjer je več Angležev ter Velika Britanija in Francija, kjer je več (kot Nemcev) Američanov. Različni narodi potujejo različno. Anglež sledi svojemu okusu, Nemec svojemu vodniku. Francoz svoji ženi. Anglež potuje. Nemec je napoten, Francoz se le sprehaja. Anglež se podaja na izlete po nakupih, Nemec, da bi prihranil, le opazuje, Francoz osvaja. Anglež hoče gledati, Nemec si ogledati, Francoz pa hiti viden. Take so nacionalne posebnosti popotništva, kakor jih je svoj čas pronicljivo razločila pariška grojica Roudeira. Vprašanje, ali te oznake danes še veljajo. In drugo vprašanje, kam bi se v takem razločevanju uvrstili Slovenci. Ko je nastalo, so od nas potovali le redki, zato pa se jih je toliko več odseljevalo s trebuhom za kruhom. Tisti pa, ki so potovali iz duhovnih ali poslovnih potreb, se gotovo niso vračali z občutkom, kakršnega je imel angleški moralist, kritik in leksikograf Samuel Johnson (1709 - 84) po vrnitvi iz Francije: da se je namreč šele tam naučil bolj ceniti svojo lastno deželo. Naši so se vračali radi, a s spoznanjem, kaj vse nam še manjka. Sicer pa: to so (bili) popotniki, ki so več od turistov... Slovenci smo res nekaj posebnega: lansko leto, ko je bila domovina v nevarnosti, smo ostali doma in sosedje Avstrijci so se čudili, kako da ne bežimo. Zdaj, ko smo sprejeli toliko beguncev, da se je prebivalstvo države čez noč povečalo za 3 odstotke, pa nam očitajo, da se zapiramo, ker jih ne moremo in nočemo sprejeti še več. In da bi bila mera polna: turistov ni. ker so begunci. Začarani krog je tako sklenjen. Razklenile ga bodo le nove selitve popotnikov, turistov in begunce. Glas vpijočega v puščavi Dve sporočili z ljubljanskega nadškofijskega ordinariata imata v tem tednu izjemni pomen. Pismo slovenski javnosti o cerkvenem premoženju, ko ordinariat še enkrat (in nedvoumno) ponuja možnost kompenzacije odvzetega premoženja, zlasti še gozdov. In sporočilo, da se po slovenskih cerkvah ne bodo postavljale spominske plošče padlim ali pobitim domobrancem oz. borcem protikomunistične strani, za kar se je zavzemala zlasti Nova slovenska zaveza (NSZ). Sporočili, ne le da prispevata k družbeni pomiritvi, pač pa tudi ra/jasnjujeta sta-•lišča slovenske Cerkve, o nekateri že preveč spolitiziranih temah, ob tem pa hkrati pomirjata vest marsikateremu kristjanu. Po posredovanju Socialistične stranke - kljub zakonu o denacionalizaciji - je problem cerkvenega premoženja zašel v čisto tendencioznost, pa vendar: ni vzroka, da bi se problem ugodno ne razrešil. Namesto gozdov je Cerkev pripravljena prejemati odškodnino zanje, rento ali proračunska sredstva za svoje potrebe. Ni pa rečeno, da bo drugo sporočilo naletelo na enako odobravanje. Glasilo NSZ je namreč že objavilo nekaj načrtov spominskih plošč z enotnim besedilom (ki je vprašljivo in nakazujoče enostranskost gledanja na medvojni čas), ustanovljenih pa je tudi že precej komisij, ki bi naj zamisel izpeljale. In če je povsem razumljivo, da si svojci želijo pomnike svojim bližnjim, tako dolgo zamolčanih, pa nikakor ne gre potrditi težnji NSZ, da opravičevanja svojega medvojnega, pa tudi sedanjega ravnanja skuša udejaniti preko cerkvenih struktur v sakralne prostore. Že res, da videvamo po cerkvah plošče v spomin padlih v 1. svetovni vojni, toda to, kar je želela NSZ s posredovanjem in ob pomoči Cerkve, bi bila strašna in neod-pustljiva, ideološka delitev padlih med drugo vojno. Upati je, da je taksna odločitev tudi posledica nedavnega ravnanja članov in simpatizerjev SNZ pri Sv. Urhu, ko so še enkrat samozvano ruinirali spomenik žrtvam svoje dejavnosti, tako kot tedaj, ko so cerkev spremenili v svojo postojanko in mučilnico. Janez Poštrak Z SLOVENSKEGA PARLAMENTA Republiški poslanci na zadnji prepočitniški seji Volilna zakonodaja čaka jesen Sprejem volilne zakonodaje je pretekli teden preprečila nesklepčnost. Usklajevanje je napovedano na prvem jesenskem zasedanju 9. septembra. Ljubljana, 30. julija - Pravi čudež bi bil, če bi bila v četrtek sprejeta usklajena volilna zakonodaja. Zbori so sprejeli različana dopolnila, že v sredo popoldne pa je parlament načela nesklepčnost. V četrtek se je nadaljevala, saj bi zbor združenega dela že dopoldne na meji sklepčnosti, zbor občin in družbenopolitični zbor pa sta sicer delala z navadno večino, za sklepanje o volilni zakonodaji, kjer pa je potrebna dvotretjinska večina, pa ni bilo možnosti. Tako je sprejem volilne zakonodaje preložen na september. Upajmo, da bo takrat sprejet in da se bodo lahko začele normalne priprave na volitve. Te vsekakor bodo. Če ne po novem zakonu, pa po starem, ki je veljal za volitve sedanjega družbenopolitičnega zbora. Zbori pretekli teden tudi niso razrešili ministra za trgovino Jožeta Jeraja in imenovali novega Davorja Valentinčiča iz Ljubljane, ki je zahtevani zagovor pred ustreznim skupščinskim odborom že opravil. • J. Košnjek ANKETA DELA Slovenski politični barometer ■ avgust Ljubljana, 2. avgusta - Tudi avgustovski politični barometer z lestvico priljubljenosti in poznavanja slovenskih politikov ni vnesel pretresljivih sprememb, zlasti ne na vrhu. Milan Kučan je obdržal primat. Janez Drnovšek je Jelku Kacinu prepustil njegovo običajno tretje mesto, sam pa se znova povzpel na drugo stopničko, ki si jo je že mesece popraj pogosto izmenjaval z Milanom Kučanom. Sicer pa se vrstni red tja do sedmega oziroma osmega mesta, ki sta si ju le zamenjala Dušan Plut in Ciril Zlobec, ni nič spremenilo. Janez Janša, Dimitrij rupel in Igor Bavčar so svoja mesta obdržali. Največ mest - štiri - sta v tem mesecu pridobila Jože Pučnik in Alojzij Šuštar. Prvi se je iz trinajstega povzpel na deveto mesto, drugi s štirinajstega na deseto. Dve mesti je pridobil še Jože Mencinger, ki je zdaj petnajsti. Največje ta mesec izgubil France Bučar, ki se je iz devetega premestil na dvanajsto mesto. Za dve mesti navzdol sta zdrknila še Lojze Peterle in Ciril Ribičič. Prvi je zdaj na trinajstem, drugi na štirinajstem mestu. Po eno mesto sta izgubila še Jožef Školč in Jaša Zlobec. Marko Voljč je ohrani' osemnajsto mesto in se tako obdržal na lestvici. Novinca v krogu ocenjevanih - Vitomir Gros in Danijel Starman - sta se slabo odrezala. Zasedla sta predzadnje in zadnje mesto in se tako s tem mesecem poslavljata od ocenjevanja. Izpostavila pa se mu bosta dva ministra Drnovškove vlade, Herman Rigelnik in Mitja Gaspari, ki ju je predlagalo največ anketiranih. Lestvico priljubljenosti in poznavanja slovenskih politikov je tokrat sestavilo 644 od tisoč računalniško odbranih telefonskih naročnikov iz vse Slovenije. Anketa Dela Stik je potekala 29. in 30. julija, o uvrstitvi na lestvico pa je odločila tako ocena dela kot ocena poznavanja politika med vprašanimi. STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVICE Demokratska stranka Zadovoljstvo ob nadškofovi izjavi Ljubljana, 30. julija - Demokratska stranka pozdravlja izjavo ljubljanskega nadškofa dr. Alojziaja Šuštarja, da se je Crekev pripravljena odpovedati lastnini nad škofijskimi gozdovi in drugi nepremičninami. Demokrati zato predlagajo slovenski vladi, naj takoj začne pogovore z ljubljansko nadškofijo o zakonski zagotovitvi denarja za vzdrževanje in delovanje osrednjih cerkvenih ustanov. Stranka je zadovoljna, da se to vprašanje rešuje skladno z njenimi programskimi usmeritvami, v katerih zavrača vračanje gozdov Cerkvi, vendar terja financiranje iz državnega proračuna. • J.K. Zeleni Slovenije Protest zoper politične igre Ljubljana, 30. julija - Zeleni Slovenije v izjavi za javnsost izražajo ogorčenje zaradi neodgovornosti posameznikov in političnih strank v slovenski skupščini, kjer ni bila sprejeta volilna /a konodaja. To je samo dokaz več, kako malo mar so nekaterim interesi dražave Slovenije. Neredno prihajanje na sejo in predčasno odhajanje, nepoterbni prepiri, različne pretveze in nepripravljenost na kompromise ustavarjajo v slovenski skupščini kaotične razmere in ovirajo ter celo preprečujejo reševanje nakopičenih problemov v družbi. Nekateri skušajo po mnenju Zelenih kovati svoj politični kapital po nedopustnem načelu "kolikor slabše, toliko boljše za nas". Zeleni se od tega ograjujejo in bodo storili vse, da se v naslednjih mesecih stvari ne bi popolnoma izrodile. • J.K. Socialno demokratska prenova V skrajni sili tudi referendum Ljubljana, 30. julija - Stranka v izjavi za javnost izraža ogorčenje nad tistimi, ki so onemogočili sprejem volilne zakonodaje. Malo je možnosti, da bo skrajna opozicija do jeseni spremenila stališča in pristala na dogovor, ampak bomo priča novim in novim izsiljevanjem. Ce 9. septembra zakon ne bo sprejet, le »kraj na možnost referendum o kompromisnem predlogu, vendar bi se moral /anj odločiti v skupščini en zbor ali tretjina poslancev. To bi bil prehodni referendum, izpeljan do konca septembra, skupščina pa bi bila vezana na njegovo odločitev in bi moral.i na refe rendumu potrjeni zakon potrditi. Ce bo opozicija blokirala tudi to možnott, DO skupaj s strankami, ki bi bile za tako pobudo, zbrala zadostno število podpisov. • J.K. Slovenski krščanski demokrati Lojze Peterle in Hans van den Broek V prostorih častnega konzulata Kraljevine Nizozemske v Ljubljani je zunanji minister Nizozemske Hans van den Bnu-k sprejel tudi predsednika Slovenskih krščanskih demokratov Lojzeta Peterleta in se v pogovoru zanimal za njegovo videnje razmer na kriznih območjih nekdanje Jugoslavije. Loze Peterle gaje seznanil tudi s svojimi pogledi na problematiko beguncev i/ BiH, beseda pa je tekla tudi o političnem ter gospodarskem razvoju Slovenije in perspektivah evropskih integracij. I ojze Peterle se je sredi preteklega tedna mudil na obisku v Hamburgu na povabijo predsednika frakcije nemške CDU Rolfa Krusea. Poleg političnih pogovoiov je obiskal tudi begunski center v tem mestu, kot poročajo iz SKD, pa je bil obisk, glede na zanimanje medijev, zelo odmeven. • S.Z. Socialdemokratska unija Slovenije Pogajanja z delavci brez arogance Predsedstvo SDU je na seji konec preteklega tedna sprejelo vrsto stališč s katerimi opozarjajo na vedno bolj zaostren položaj v Sloveniji. Ugotavljajo, da po zadnjih dogodkih v slovenski skupščini upada legitimnost tega organa, vrsta nekaznovanih nezakonitosti ter zlasti odnos do volilne zakonodaje pa kaže na nedemokratičnost, dominatnost strankarskih interesov in celo osebno problematičnost ljudi v slovenski skupščini. Apelirajo na slovensko javnost, da zahteva volitve v državni zbor v zakonitem roku. V izjavi za javnost opozarjajo tudi na vedno večje stiske delavcev in vedno večje prerazporejanje sredstev v njihovo škodo-Med sindikati in vlado je potrebno čimprej skleniti socialni sporazum, pri tem pa je na strani sindikatov nujna realnost zahtev, vlada pa bi se morala izogibati nastopanja s pozicij moči in arogance.^ SDU tudi poziva k ustvarjalnemu in plodnemu sodelovanju menalS" menta z delavstvom, saj je človeški faktor poglavitna rezerva za na-daljni razvoj. V zvezi s problematiko beguncev iz BiH pa predlagajo zaostritev odnosa do Lvrope, saj je bosanska tragedija del ie K.vrope. Dogodki na mejnem prehodu Obrežje - tam so begunci nc' kaj dni čakali na možnost odhoda na Nizozemsko - kaže, po ntnf nju SDU, licemerstvo slovenskih oblasti, izjave nekaterih strank p* so velika sramota. Pomoč v vojnih stiskah - to smo se Slovenci n«' učili v 2. svetovni vojni - šteje večkratno. • S.Z. Spoštovane naročnice, cenjeni naročniki Gorenjskega glasa! In/c meseci SO naokrog in v teh dneh Vam bo pismonoši1 dostavil račun za naročnino Gorenjskega glasa za tretje letošnji trimesečje - za mesece julij, avgust in september. Naročnina -a vse tri mesece skupaj znaša 1.000.00 SI I za individualne nW<>' cmke je na računu upoštevan JO-odstotni popust in znesek Z* plačilo je samo 800,00 tolarjev. Za vse naročnice in naročnike na območju ITI pod/cll'' Kranj (pošte z začetno številko 64...) smo tudi tokrat omogOČU*. najenostavnejši in najcenejši način plačila: s poravnani naroc'"' ne na pošti Vam ne bo treba plačati nobene provizije. Sevt'g ' v«- sprejemamo po telefonu (064) 217-960 neprekinjeno ?' ", dnevno a stranke poslujemo vsak dan /razen sobote m ncd<'I' od 7. do 17. ure. Z odličnim spoštovanjem} Gorenjski ff| GLAS I vtanovitelj in izdajatelj: C ......mo podjetje GORENJSKI < il AS kK ANI l redniika politika: neodvisni nestrankarski politično informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Oortnjaktffl 1'redvednik <" msopUn.Ku »veta. I Vali Ht/|ak Direktor ia Klavni urednik: Marko Va''Si,^'' Odgovorna urednica: l aopotdina Bogataj Novinarji in uredniki: Helena Jelovcan, io;e Kolnjak, i ca Man« ingai, Stojali Sate, Darinka Sadaj, V lima Stanovnik. Mariji Volcjak, Cvaio Zaplotnik 11 inii ■ Z*v rj | ,a An.ltei 7.il.ir. Štefan žargi ' Oblikovanje: Igor Pokom Tehničnourejanje: Ivo Sekne, Mirjana Drakslci. Nada 1'revi lektoriranje: Marjeta Vo/lu'. fotografija: Oorazd Sinit 1 tal rod DELO ipiaov in revij Qubljana l rednMtv« Mola P^adaja I, lala/on ftUMO II14135 tatafu .'Mini Naročnine, uprava, propaganda, oglasi: BJaivvaiaova 16, (cietoii ] is 461, lalafai (064)215-366 MaM * lelefon 2 I 7-960 sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem od/iv mku , uradne ure vsak dan 7 I 7 f)0, / C«a naročniki imajo 20% popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve: po ceniku Prometni davek po itopnjl ' ipis i/h.i|.i oh torkih in petkih odstotkov, (mnenie RMI .' I 27 si21 Naiočnm« trimesečni PO GORENJSKEM 3. STRAN ♦ GORENJSKI GLAS Slavje pri Kranjski koči na Ledinah Predsedniku ni do govorov v gorah Planinsko društvo Kranj je pred 15 leti odprlo svojo nazadnje zgrajeno postojanko, Kranjsko kočo na Ledinah. Jubilej so označili s skromno slovesnostjo, ki se jo je udeležil tudi slovenski predsednik Milan Kučan. Slika Lojzeta Dežmana za uglednega gosta. Od ranega nedeljskega jutra naprej so planinske poti nad Jezerskim oživele. Številni ljubitelji gora so se podali proti Češki koči in naprej prek Zrela proti Ledinam, nekateri pa so jo mahnili kar naravnost po Lovski poti do Kranjske koče. Zvoki domače godbe, ki so se od tam razlivali daleč proti dolini, so napovedovali vedro dopoldne. Kot se za praznik spodobi, je množica obiskovalcev napolnila teraso pred kočo. Mnogi najbrž niti opazili niso, da je prostor odet v nove tlakovce, da je notranjost doma prebelje-na, da kočo razsvetljuje energija iz solarnih celic, pa da je za njo novo helikoptersko prista-jališče. Tudi predsednik PD Kranj Franc Ekar, ki je pozdravil goste na svečanosti ob 15-le-tnici odprtja koče, tega ni posebej poudarjal. Izrazil pa je ponos, da so v tem času sprejeli mnoge obiskovalce - letos skoraj 20 tisoč, kar je potrdilo, da velja vztrajati še naprej. Kot je ocenil, je velikega pomena sprostitev gibanja v obmejnem Pasu, zato pričakujejo ob povečanem obisku planincev in smučarjev dobro poslovanje tudi v bodoče. Spontan aplavz je pospremil slavnostnega govornika Milana Kučana, ki je ugotovil, da ljudje ne hodijo v gore govore poslušat, on pa tudi ne namerava Lojze Dežman s Kokrice je na Ledinah obdaril predsednika Kučana s svojo sliko Grintavcev - Foto: S. Saje tega početi. Preprosto je zaželel prijetno počutje obiskovalcem, ki so si prišli nabirat moči v višave. Kot je dejal, jih bo najbrž potrebnih kar precej v ne preveč prijazni jeseni, čeprav vlada daje optimistične napovedi. Izrekel je upanje v skorajšnje volitve, s katerimi naj bi dobili oblast, ki bo znala postaviti prave cilje in popeljati ljudi v lepšo prihodnost. Ob koncu je še čestital kranjskim planincem za vestno vodenje koč in jim zaželel še veliko uspehov. Kljub navzočnosti visokega gosta slovesnost ni bila niti najmanj uradna. Kvintet ASK Triglav je urezal nekaj poskočnic in Smrtnikovi fantje z Jezerskega so zapeli šopek domačih pesmi. Kranjčanom so čestitali kamniški in celjski planinci, kar je dalo pogum še Lojzetu Dežmanu, da je izročil svojo sliko Grintavcev predsedniku Kučanu. Pohvalil se je, da je to edina potujoča galerija, ki prinese darilo tudi na goro, predsednik Kučan pa je izrazil upanje, da ni vmes kaj hudobije, saj bo moral nesti več v dolino, kot je vzel s seboj. Mimogrede, po slovesnosti je Milan Kučan za Gorenjski glas še zaupal, da je peš prišel prek Češke koče do Ledin; letos namreč namerava nadomestiti vsaj nekaj hribovskih tur, ki jih je zamudil lani, vendar ne po svoji krivdi. • Stoja n Saje Prihodnost je v spremembah Jesenice, 3. avgusta - Letos ob občinskem prazniku Jesenic niso podelili občinskih priznanj. Spominski venec na Obranci, kjer sta Padla prva jeseniška borca. Slavnostni govornik na občinski proslavi dr. Božidar Brudar. Na trgu Toneta Čufarja na Jesenicah je bila v petek zvečer Proslava ob 1. avgustu, prazniku skupščine občine Jesenice. Najprej je ob 18. uri uradna delegacija skupščine občine s krajšim kulturnim programom Položila venec na Obranci, kjer je bila 1. avgusta leta 1941 prva borba z okupatorjem in kjer sta Padla Viktor Arzenšek in Ferdo Koren. Na osrednji prireditvi na Cu-farjevem trgu je bil koncert jeseniške godbe na pihala ter nastopa folklorne sk upine Triglav Jesenice in mažoretk. Letos slavnostne podelitve najvišjih občinskih nagrad in priznanj ni bilo, ker je bila skupna seja vseh treh zborov nesklepčna in tako niso mogli potrditi predlogov, ki jih je posredovala občinska komisija za podelitve in Priznanja. . Proslave ob občinskem prazniku Jesenic se je udeležilo razmeroma malo ljudi, med povabljeni pa so bili predstavniki *ktipščine občine Radovljica in 'rbovlje. Slavnostni govornik je bil Predsednik skupščine občine Jesenice dr. Božidar Brudar. Najprej je poudaril, da smo si pred letom dni priborili neodvisnost in suverenost in tako postajamo enakopravni tudi v svetovnem merilu. V jeseniški občini so gospodarske razmere resne, predvsem zaradi težav, ki jih ima železarna. Železarna Jesenice je bila po drugi svetovni vojni temelj gospodarskega vzpona in gospodarske rasti, zdaj pa se ji čas izteka. Železarna je danes po besedah dr. Brudarja pred dokapitalizacijo ali na razprodaji: zdaj smo na milost ali nemilost prepuščeni tujemu kapitalu, kajti v tržnem gospodarstvu veljajo drugačna merila in pravila. Dr. Božidar Brudar je menil, da so odnosi med strankami v občinskem parlamentu postali bolj strpni, vendar je še premalo konstruktivnega odnosa do posameznih problemov. V prihodnje naj bo cilj predvsem vsebinski premik in sodelovanje ob razreševanju perečih vprašanj. Predsednik občine je v svojem slavnostnem govoru v nadaljevanju omenil tudi to, da v vsakdanjem življenju ni treba črniti vseh vsevprek, saj to ne vodi nikamor. Pri tem je spomnil na nastop humorista Vinka Šimeka na zboru borcev na Pokljuki, češ, da si je Šimek o gospodu Peterletu izmislil žaljivo laž in četudi bi bilo kaj resničnega, bi bilo tako sramotenje destruktivno. Ob problematiki beguncev, ki jih je tudi na Jesenicah veliko, je dejal, da jim na Jesenicah želijo pomagati, vendar so razmere zaradi splošnega socialnega stanja nenavadne. Stan- dard beguncev namreč ne more biti višji kot je standard drugih kategorij prebivalstva. Predsednik občine je med drugim omenil tudi srečanje z rusko delegacijo, ki se je mudila na Jesenicah. Visoke predstavnike političnega in ekonomskega vladnega vrha v Rusiji predstavljajo mladi ljudje. Tudi pri nas bi bilo zaželeno, da razvoj sloni na mladih, in da čimprej prekinemo z ideologijo, ki temelji na sporih iz naše zgodovine. Prihodnost je v spremembah, neobremenjenem vodstvu in v veri v cilj, pri tem pa ni pomembno, katera stranka bo ta cilj dosegla. • D. Se-dej Slavje ob občinskem prazniku Kranj,*I.julija- V petek, 31. julija, ob 15. uri je bila v avli Občine Kranj slavnostna seja vseh treh zborov občine Kranj. Sprejeli so čestitke iz pobratenih mest La Ciotat, Oldham, Bitole, Pule in Osijeka in naših prijateljskih mest Kamnika in Domžal. Župan Vitomir Gros je spregovoril o uspešnem priznanju Slovenije in o dobrem gospodarskem in kulturnošportnem delovanju v občini Kranj. Podelili so dve nagradi in dva priznanja. Kolekti- Osnovna šola heroja Bračiča Begunjska c. 2 Trli« izpisuje za šolsko leto 1992/93: 1 UCITF.LJA GLASBENEGA POLKA t* nedoločen čas s polnim delovnim časom Pogoj: PRI i ali P 2 UČITELJA TEHNIČNEGA POLKA H nedoločen čas s polnim delovnim časom pOgoj PRI I Poskusno delo za vsa razpisana dela je šest mesecev. Kandidati naj pošljejo prijave / dokazil, o i/polnjt . nju ^/.pisanih pogojev v 15 dneh po objavi IupiSI ja MM Osnovna šola heroja Bračiča, Begunjska c. 2, M " letošnji občinski praznik Jesenic so s kulturnim programom proslavili na trgu Toneta Čufarja. - Foto: D.Sedej vno iagrado je ob 100-letnici svojega obstoja dobilo Gasilsko dru'tvo Cerklje. Individualno nagrado paAfc«^*?™_y*gf NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR MARKO JENŠTERLE S potnim listom v žepu Država Slovenija je s seboj prinesla tudi nekaj neprijetnosti, med katerimi je na prvem tista, da je odslej treba ob osebni izkaznici skoraj vedno s seboj nositi tudi potni list. Trditev je sicer namenoma pretirana, saj za prehod meje s Hrvaško zadošča osebna izkaznica, vendar ni daleč od resnice. Če ne drugo je po kakšnih dveh urah vožnje iz Kranja treba zmanjšati hitrost, se ustaviti, pokazati dokumente in morda celo odpreti prtljažnik na avtomobilu, kar so vse neprijetnosti, ki smo jih doslej poznali predvsem iz kakšnega ljubeljskega prehoda. Dejstvo je, da je vsaka kontrola prisila nad posameznikom. Enim je dovolj že samo, če vidijo miličnika, ali kogarkoli v uniformi, drugi imajo na mejah vedno občutek krivde, pa četudi ne delajo najmanjšega prekrška. Slovenija je ob vsem tem še tako majhna, da si na njeni meji mimogrede. Kdor je vsaj malo prepotoval Evropo, je lahko hitro ugotovil, da so meje med mnogimi državami zgolj simbolične. Še posebej na področju Skandinavije, pa tudi drugje. Pogosto niti ne veš, kdaj se znajdeš v drugi državi. Vse je na moč podobno tistim ob-' čutkom, ki smo jih mi doživljali v Jugoslaviji, ko te je na to, da si prišel v sosednjo republiko, spomnil le drug jezik. Danes, ko bivša Jugoslavija "izžareva" v vojni, je popolnoma jasno, da je slovensko suverenost mogoče zavarovati le z mejo in kontrolo na njej. Na žalost se tudi nekoč zelo svobodne države vse bolj zapirajo vase in začenjajo kontrolirati prišleke. Vojna na Balkanu je pač storila svoje. Tudi Evropa, ki se je še pred nedavnim tako ognjevito združevala, nekako ne najde svoje poti v prihodnost. Vse to pomeni, da so odprte meje vedno večja utopija, vendar niti slučajno ideje ne bi smeli že pokopati. Rešitev za katastrofo, ki nam vsem grozi, je ravno v večjem sodelovanju med narodi. Tudi ko se bodo nekoč umirile velesrbske strasti, bo prišlo na dan, da so v Beogradu in drugje živeli ljudje, ki so močno nasprotovali izvozu nasilja. Danes zaradi bombnih eksplozij njihovega glasu žal ni mogoče slišati. Slovenija je sedaj v položaju, ko si mora v svetu še utrditi svoj položaj. Tako je treba razbiti tudi predsodek o naši majhnosti in pri tem opozoriti, da je bilo pred našim sprejemom v OZN že 36 držav članic manjših od nas. Med njimi so Luksemburg, Ciper, Kuvajt, Trinidad - Tobago, Singapur in druge. Svet nas zelo hitro ne bo več sodil po teritoriju ampak le še po dejanjih. Ta pa so tudi edina vstopnica v družbo razvitih. Naša izhodišča za vstop v razviti svet niso bila nikoli sporna. Gospodarsko smo bili v Jugoslaviji najmočnejši, poleg tega pa nas je ob proglasitvi suverenosti vojna le oplazila in ni pustila hujših posledic. Navsezadnje Slovenci veljajo še za izredno marljive ljudi, ki so v zgodovini nekajkrat morali začenjati iz nič. Tako na primer emigranti, ki so domovino zapustili po drugi svetovni vojni. Ob vsem tem je dober tudi naš geografski položaj, kije navsezadnje res na "sončni strani Alp". Dr. Ljubo Sire pa nas je pred časom spomnil na to, da se svetu ne smemo predstavljati kot nekaj popolnoma novega in posebnega, kajti na ta način nas bodo takoj pustili ob strani. Medtem ko vsi iščejo skupne točke, se mi ne moremo promovirati z različnostjo. Zato je treba tudi paziti na trenutek, ko bodo po vsej Evropi spet začeli sproščati meje (s tem bo pomenilo, da se vojna nevarnost manjša). Slovenija bo tedaj morala uvesti enak režim, ki bo vladal med drugimi državami in zaščititi res le najbolj kritične državne prehode. Upajmo, da teh ne bo več, oziroma da jih bo čim manj. Na vse te stvari pa se je treba začeti pripravljati že sedaj, čeprav so časi prej pesimistični kot optimistični. Tako kot je Slovenija skoraj čez noč postala država, se bo čez čas zgodilo tudi z novo Evropo. Zgodovina se danes odvija z veliko večjo naglico kot nekdaj. V njej pa lahko preživijo le tisti, ki so mobilni in pripravljeni na hitre reakcije. Kriz načenja podjetja drobnega gospodarstva Tržič, 31. julija- Kriza je potrkala na vrata tudi podjetju TIKO Tržič, proizvajalcu industrijske kovinske opreme, p.o. Glavni kooperantski program je šibka točka podjetja. Investicij ni, obstajajo slabe vezi med kooperanti /RIKO Ribnica, Avtomontaža Ljubljana/ in temu sledijo slabi rezultati oz. 'verižna' kriza med podjetji. Ker so se v TIKO Tržič pojavili presežki delavcev /cca 10% od 65 zaposlenih/ so sprejeli resolucijo, da bodo dokončani del tovarniške hale v industrijski coni dali v najem najboljšemu ponudniku za določen čas, dokler se razmere ne izboljšajo. Glavna poanta je v tem, da je najemojemalec podjetje TOP HOT radiatorji zaposlil delavce TIKA Tržič, ki popolnoma ustrezajo njihovemu profilu /dosedaj že deset/. Poleg tega, da to podjetje plačuje najemnino, zaposluje njihove delavce, se v njihovo proizvodnjo vključuje tudi TIKO z izdelavo nekaterih sestavnih delov radiatorjev. Sodelovanje je zaenkrat popolno. Vendar tudi podjetje TOP HOT radiatorji, ki sodeluje tudi z drugimi kooperanti /8/, ne posluje preveč rožnato. Srečujejo se z krizo na tehničnem področju in zato poskušajo uveljaviti nov sistem podjetniškega dela - patentno zaščiten sistem izdelave radiatorjev. TIKO Tržič pa rešuje svoje probleme na finančnem področju tudi tako, da imajo poleg kooperantskega programa tudi svoj lasten program oz. razvoj. Izdelujejo opreme in naprave za čevljarsko industrijo, pločevinaste izdelke... V tem podjetju so poskrbeli za poslovanje /vsaj v minimalnem obsegu/ tudi s te strani. • Helena Brudar m Borisu Benedikti za i v svetu 190 M. Zabret Agromehanika Hrastje 52 a ® 064/324-033, 324-034 PO GORENJSKEM UREJA: ANDREJ ŽALAR Bled, 3. avgusta - Minulo soboto zvečer je Turistično društvo Bled v trgovskem centru na Bledu pripravilo zanimivo predstavitev kmečkih parov, ki so so v zadnjih letih poročili na blejski kmečki ohceti, obenem pa predstavilo tudi letošnji par: Janjo Čelik z Bleda in Draga Jana iz Mevkuša. Pari so se na prireditveni prostor, kjer ni manjkalo narodnih noš in domače glasbe, pripeljali na lepo okrašenih kočijah. Letošnja kmečka ohcet s starimi gorenjskimi običaji se bo na Bledu začela v četrtek, 6. avgusta in bo trajala do nedelje. Organizatorji obljubljajo veliko zanimivosti in bogato ponudbo na stojnicah. - Foto: D.Sedej Izlet na Kanjavec Kranj, 27. julija - Planinsko društvo organizira v soboto, 8. avgusta in v nedeljo, 9. avgusta izleta na Kanjavec. Odhod posebnega avtobusa bo ob 5.30 uri izpred hotela Crei-na v Kranju, na Pokljuko, od tam se bodo izletniki povzpeli preko Vodnikove koče do koče na Doliču, ob ugodnih vremenskih razmerah bo vzpon na vrh, prenočitev pa v koči na Doliču. Če vzpon ne bo mogoč, bodo odšli v nedeljo na drugi vrh. Sestop bo skozi zadnjico do Loga v Trenti, povratek pa z rednim avtobusom ob 15.45 uri iz Loga. Hoje je približno sedem ur. Organizatorji priporočajo primerno planinsko opremo in uporabo palic. Prijave sprejema pisarna Planinskega društva Kranj, Koroška 27, do četrtka, 6. avgusta. Izlet bosta vodila Miroslav Feldin in Marija Praprotnik. • D. S. Gasilke - športnice Kranj - Gasilci niso le člani najstarejše organizacije pri nas, marveč so poleg reševanja in preventivnega delovanja velikokrat tudi tekmovalci in športniki. Tekmovanj in športnih srečanj med društvi na Gorenjskem je vsako leto precej. Pred nedavnim pa so se srečale gasilke - športnice tudi ob 40-lctnici gasilskega društva H rastje-Prebačevo. Bila je kar lepa in pestra udeležba članic, ki so se merile v različnih športnih panogah in veščinah. Pohvalo za to srečanje in tekmovanje pa zaslužijo tudi člani domačega društva, ki so na ta način popestrili praznovanje 40- letnice društva H rastje-Prebačevo. • (ip) Uspela prireditev Kranj - Zadnja in letos že sedma prireditev, ki jo je pripravilo Društvo upokojencev v Kranju, je bilo tekmovanje harmonikarjev na društvenem Vrtu pod trto. Tokrat so se na prireditvi predstavili harmonikarji iz Tržiča, Lesc, z Bleda, iz Begunj in drugih krajev. Vsak od nastopajočih je zaigral dve skladbi. Nastopila pa je tudi humoristka Marica, ki je z "obiranjem" sedanjih dogajanj vse prisrčno nasmejala. Komisija za prireditve je tako pripravila še eno uspelo prireditev, kmalu pa bo na vrsti naslednja. • (ip) Nenavadna potrditev imena Britof - Ivanu Knetu v Bri-tofu pri Kanju je med sončnicami na vrtu letos zrasla tudi prava velikanka, za katero bi lahko rekli, da je prava ali pa vsaj nenavadna potrditev imena. Cvet v premeru čez 35 centimetrov ima 2736 zrn. Po oceni tehtatajo sveža zrna 55 deka-gramov, suha pa 33. Iz njih bi v tovarni Oljarica pridobili 13,86 mililitra sončničnega olja. Ivan Kne nam je povedal, da je rekordno velik cvet zrasel iz se-/nena, ki jih je izbral iz lanskega pridelka. Ni kaj; pridelek bi se lahko kosal z vsako posebno kakovostno sorto sončnic, kakršne gojijo v Vojvodini. • A. Križna gora v KS Stara Loka - Polubnik • V Gozd Martuljek, 3. avgusta - Mostiček v Gozd Martuljku /a trgovino in proti hotelu Spik, je resnično nujno potreben obnove. Domačini ga kar precej uporabljajo kot pešpot, nevarno pa je, da bo komu spodrsnilo in bo padel v vodo, kajti deske na mostu trohnijo. Domačin, ki živi blizu je sam položil na most nekaj desk, komunala v Kranjski gori pa obljublja, da bo most v kratkem popravila. - Foto: D. Sedej Uresničen prvi del dolgoletne želje Na srečanju s predsednikom škofjeloškega izvršnega sveta Vincencijem Demšarjem in strokovnim delavcem Miho Bizjakom so krajani in vodstvo KS Stara Loka - Podlubnik v soboto ob zaključku asfaltiranja prvega dela ceste na Križno goro napovedali, da bodo z akcijo prihodnje leto nadaljevali. Križna gora, 3. avgusta - Krajevna skupnost Stara Loka - Podlub- nik, ki ima blizu pet tisoč prebivalcev v naseljih Stara Loka, Podlubnik, Binkelj, Trnje, Vešter, Virlog, Moškrin, Papirnica, Plevno, Crngrob, Križna gora in Groharjevo naselje je dokončno ureditev ceste na Križno goro, kjer je 12 domačij, opredelila v srednjeročnem programu do leta 1995. Ta cesta pa je bila ob urejanju vodovoda, telefonije največja in dolgoletna želja krajanov. Trasa zanjo je bila začrtana že pred dobrimi tridesetimi leti, krajani pa so jo zgradili do 1966. leta. Pred tremi leti je bila razširjena, zdaj pa je bil končno asfaltiran prvi del. Predsednik gradbenega dobra je bil pred tremi leti Franc Košir, izvajalec del v okviru krajevne skupnosti pa Tine Jurčič. Tokrat, pri akciji za asfaltiranje, pa je bil predsednik gradbenega odbora Rudolf Jurčič, Franc Košir pa je z 2250 kubičnimi metri peska prispeval največji delež. Sicer pa so domačije prispevale za ureditev 1700 metrov asfalta in nekaterih odcepov v vasi povprečno po 90 tisoč tolarjev. Lovska družina pa poldrugi delež. "Ta cesta in hkrati dolgoletna obveza je bila v krajevni skupnosti letos največja investicija, ki smo jo v prvi fazi uresničili s sredstvi občine (50 odstotkov), krajevna skupnost 25 in krajani 25 odstotkov. To pa ni letos v krajevni skupnosti edina komunalna investicija. Na Cesti talcev v Škofji Loki (Biže -.Papirnica) smo asfaltirali 335 metrov ceste, v sodelovanju s KS Kamnitnik pa preplastili cesto skozi Staro Loko na odseku Tu-šek - Dolenc. Velika akcija je tudi preureditev starološkega pokopališča, ki jo financirajo krajani oziroma lastniki grobov," je v soboto na srrečanju na Križni gori zadovoljen, da ima v svetu KS takšne sodelavce, razlagal predsednik sveta KS Lojze Bogataj. Skoraj v celoti jim je v krajevni skupnosti že uspelo sanirati škodo zaradi poplav novembra 1990. Tako na Sipci kot v Ve- Krajani Križne gore in vodstvo krajevne skupnosti Stara Loka -Podlubnik so v soboto seznanili predsednika škofjeloškega izvršnega sveta Vincencija Demšarja in strokovnega delavca Miho Bizjaka, da bodo prihodnje leto z deli na cesti in priključkih nadaljevali. Komasacija na Selškem Po letu dni še neporavnani računu .Škofja Loka, 3. avgusta - Namen komasacije je zložitev kmetijskih zemljišč in ponovna razdelitev med lastnike, tako da dobi vsak čimbolj zaokroženo zemljišče. Na Selškem polju so opravili komasacijo na 82 hektarih, v postopek je vključenih KI lastnikov zemljišč. Postopek je na občinski ravni že sklenjen, nadaljuje se na drugi stopnji, pri repulbiški geodetski upravi, ki ho reševala šest pritožb. Lastniki zemljišč, kLso iz komasacijskega sklada dobili vrednejša zemljišča, kot so jih vanj vložili, so bih junija lani dolžni to i i/liko poravnati Kljub dvakratnemu opominjanju je ena|st last nikov še vedno dolžnih skladu 767.311 tolarjev (upoštevaje veliki R). Sklad je prazen, tako da niti tisti lastniki, ki so po komasaciji dobili manj kvalitetna zemljišča, ne morejo dobiti izplačane odškodnine. Kakšno pot ubrati za izterjavo dolga, da bo tudi politično najprimernejša, je minuli torek tehtal škofjeloški izvršni svet. Izbiral |e med možnosti«) sodne izvršbe /a dolžne zneske, vključno z obrestmi, in možnost j«), da se terjatve vknjižijo na sodiiCU kot breme pri nepremičninah, ki jih je komasacijski udeleženec prejel iz komasacijskega sklada Izvršni svet se je odločil še za tretji, tokrat zadnji OPORI in dolžnikom Če dolg«n ne bodo poravnali, jih bo občina izterjala prek sodišča. • II. J. Prvi del asfaltiranja je končan. Zelo pa so bili v soboto zadovoljni tudi z izvajalcem del CP Primorje Ajdovščina. štru sta bila obnovljena mostova in tudi Vešterski mlin z okolico. Obnovljena je takrat skoraj popolnoma uničena cesta Sredniška grapa - Križna gora. Tudi skoraj v vsej krajevni skupnosti so uredili že javno razsvetljavo. "Velik uspeh je, da smo zbrali že 95 odstotkov soglasij od lastnikov zemljišč za rekonstrukcijo regionalne ceste od Najdihojce do Klančarja. Sicer pa imamo za letos v programu še prek 8000 ur tako imenovanih javnih del z osmimi delavci. Če bo denar, nameravamo urediti tudi dodatni parkirni prostor v Podlubniku in parkirišča pri trgovini v Groharjevem naselju, odvodnjavanje meteornih voda v Stari Loki ter mostove v Sredinski grapi." Se posebno zadovoljen je bil v soboto predsednik gradbenega odbora Rudolf Jurčič s Kri- žne gore: "Na začetku morda ni bilo prave zagnanosti, proti koncu pa vse večja. Upam, da bomo prihodnje leto z akacijo nadaljevali. Ostalo je še dobrih 900 metrov ceste in nekaj priključkov." Zavzetost in pripravljenost sta na srečanju pozdravila tudi predsednik izvršnega sveta Vincencij Demšar in strokovni delavec za komunalo Miha Bizjak. Če se bodo nadaljevanja lotili tako skrbno in načrtno kot letos, potem gre verjeti, da bodo prihodnje leto, kot so napovedali, slovesno prislavilj uresničitev dolgoletne želje, ki bo domačine na Križni gori resničano približala dolini in morda spodbudila tudi ureniči; tev želja po turizmu. V krajevni skupnosti pa bodo razmislil' tudi o bolj urejeni povezavi s Planico in Lavtarskim vrhom v kranjski občini. # A. Žalar Pohod na Stol V počastitev spomina na Piparje Javornik - Koroška Bela, 3. avgusta - Ob Prešernovi koči na Stol" je bila v nedeljo, 2. avgusta, slovesnost, na kateri je okoli tisoč pl*' nincev, pohodnikov pod pokroviteljstvom Gorenjskega glasa poč*' stilo spomin na 100-letnico Piparjev. Slovenski fantje: Hauptman, Skof in Korenčan, po obvezni cedri Piparji imenovani, so dne 23. julija 1892 napravili na Stol izlet, ki je postal zgodovinskega pomena. Trojica je na vrhu Stola svečano sklenila, da hoče začeti s propagando za ustanovitev slovenskega planinskega društva. In to jim je tudi uspelo. Gradivo o tem zgodovinskem dogodku je našlo Planinsko društvo Javornik - Koroška Bela, ki tudi oskrbuje planinsko kočo na Stolu. Organizirali so pohod, za katerega upajo, da bo p0' stal tradicionalni Med številnimi pohodniki na Stol so bili tudi predstavni!" planinskih društev iz Celovca in Trsta. V krajšem kulturnem Pr0' gramu so nastopili pevci iz Žirovnice, pesnik France Tušar, prl ložnostni nagovor pa sta imela predsednik planinskega društv* Javornik - Koroška Bela Božo Resman in podpredsednik Planinske zveze Slovenije Jože Stanonik. Planinska zveza Slovenije bo prihodnje leto praznovala p0' membno obletnico: 100 - letnico svojega obstoja. Planinska /VC za je najbolj množična slovenska Organizacija, saj združuje sto soč članov, še štirikrat toliko pa je Slovencev, ki radi zahajajo v gore. Uspešen pohod v spomin na Piparje na Stol je bila torej P0' membna in ena izmed prvih manifestacij ob prihajajoči visok' obletnici Planinske zveze Slovenije. • I). Sedej Gorenjski naložek Kranj - V okrepčevalnici Društva upokojencev v IomšKv vi 4 v Kranju so ti mesec uvedli zanimivo novo postrežbo. D** li so ji ime Goreniski naložek. Pomeni pa šnito Vrhniškega kruha, namazanega / Gorenjsk«) zasek«), z nekaj čebule in ku' marico. Prib«)l|šek, namenjen članom in obiskovalcem, ko Prl' dejo na Vrt pod trto, je predvsem poceni in si ga lahko /''"' vsakdo pnvošči. # (ip) 124 gasilskih društev Kranj Na Goreniskem |e danes k.ti I .M piostovol|itih |fl imlustrijskih gasilskih društev m kar za v s.t bi lahko ugOtOVlU« d.i posvečajo glavno skrb izobiaze\an|ii m VZgOJi članov 1* lC lavunjc ob požarih in drugih nesiee.ili 1'omemhnen del H;,sl .' ske dejavnosti pa |e tudi preventiva lako člani duruštO "u'( letom pregledujejo gospodarska in druga poslopja in svetuje)0 lastnikom, da se zavarujejo in hkrati usposobijo tudi sami ža hitro ukrepanje, če pride do požara Zato ni čudno, da iid'11' danes že številne domačije tudi gasilne aparate, s katerim' s0 že marsikje lastniki sami na samem začetku preprečili poW" • («P) Oglasili so se zvonovi Cirče V zvoniku cerkve v Cirčah pri Kranju so se sred meseca spel oglasili zvonovi, ki so od marca letos zaradi °n°* vijanja cerkve "molčali". Prenovi cerkve, ki bo dobila n«'v kritino, bo kmalu končana Dela na obnovl|.inju cerkve p.' P° tekajo pod vodstvom mojstri Marki SveteUi • (ip) PO GORENJSKEM UREJA: DANICA ZAVRL ŽLEBIR 5. STRAN ♦ GORENJSKI GLAS Prva osebna delovna dovoljenja v štirinajstih dneh "Popust" za že zaposlene tujce V Zavodu za zaposlovanje v Kranju so v prvem tednu po uveljavitvi Zakona o zaposlovanju tujcev prejeli že blizu 200 vlog za osebna delovna dovoljenja, glavnino pričakujejo po kolektivnih dopustih. Kranj, 3. avgusta - 18. julija je začel veljati Zakon o zaposlovanju tujcev. Za tujce, torej tiste, ki nimajo slovenskega državljanstva, pa jih je zakon "ujel" v delovnem razmerju za določen ali nedoločen čas v Sloveniji, velja zakonska olajšava. V treh mesecih, torej do 18. oktobra, morajo pridobiti osebna delovna dovoljenja. Če so v Sloveniji zaposleni manj kot dest let, bo dovoljenje izdano za leto dni, če več kot deset let, pa za nedoločen čas. Dovoljenja bo izdajal Zavod za zaposlovanje. Na Zavod za zaposlovanje v Kranju že prihajajo delavci, tuji državljani. V prvem tednu po uveljavitvi Zakona o zaposlovanju tujcev so tu vložili blizu 200 prošenj za osebna delovna dovoljenja. Egidij Biček napoveduje, da bo glavnina vlog prišla šele po kolektivnih dopustih v podjetjih. V Zavodu bodo dovoljenja začeli izdajati v štirinajstih dneh. »Vsak, ki prosi za delovno dovoljenje, mora priložiti dokument za identifikacijo, zahtevamo overjeno fotokopijo starega jugoslovanskega potnega lista, potrdilo delodajalca (podjetja), od kdaj je v delovnem razmerju, ali za določen ali za nedoločen čas, ter dokazilo o delovni dobi v Sloveniji, to je fotokopijo delovne knjižice. Ta mora biti uradno overjena na občini ali na sodišču, žig in podpis delodajalca nista dovolj,« pravi Egidij Biček. Bodo delodajalci izkoristili določila Zakona o zaposlovanju tujcev in se skušali na eleganten način znebiti odvečnih delavcev/ Egidij Biček odgovarja, da za Za osebna delovna delovolje-nja lahko prosijo tudi tujci, ki so bili 18. julija prijavljeni na Zavodu za zaposlovanje in imajo pravico do nadomestila ali denarne pomoči za brezposelne. Za vse druge pri nas prijavljene tujce velja, da se postopek za izdajo delovnega dovoljenja začne šele na predlog delodajalca. Take vloge trenutno na Zavodu še nimajo, napovedujejo jih zaenkrat v treh podjetjih. zdaj tega občutka nima. V podjetjih morajo v mesecu dni po uveljavitvi zakona seznaniti pri njih zaposlene tujce z novostmi, delavci pa morajo s podpisom potrditi, da novosti poznajo. Drugo vprašanje je. kaj bo ob letu, ko se bodo iztekla enoletna osebna delovna dovoljenja. Če bo delodajalec (podjetje) želel zaposliti tujega državljana, bodo v Zavodu za zaposlovanje vsako takšno zaposlitev preverjali z možnostjo zaposlitve slovenskega državljanja. Če med slovenskimi državljani za določeno delo na posameznem območju (v krogu 40 kilometrov) ne bo kandidatov, bodo v Zavodu izdali delovno dovoljenje za tujca. Pa še podatek za tiste, ki so vložili prošnje za pridobitev slovenskega državljanstva do 27. decembra lani in odločbe še niso prejeli. Če bo odločba negativna (izjema le razlog zaradi nelojalnosti Sloveniji v lanski vojni), začne teči 90-dnevni rok ureditve delovnega dovoljenja z dnem. ko prejmejo negativno odločbo. • H.Jelovčan Tudi starost je lahko lepa Jakapova mama Spominjam se poletnih juter v Volaki, pri Jakapu. visoko v bre-Xu nad Volaščico. Nič drugega bilo slišali, kot vodo v grapi. 'fm in tja zateglo mukanje živine, dokler jih gospodarji niso "ovardevali". kokoši, ki so Imele zobati zrna pri malih durih, petelina, ki se je šopiril nad njimi. In potem se je zaslišal tolkač. Jakapova mama je v velikem črnem loncu tolkla in mešala krompirjeve žgance. I o je bit Znak. da ndj tudi najmlajši otroci vstanejo. Nič nas ni bilo treba klicati. Ti krompirjevi žganci. z velikimi ocvirki zabeljem. so bili najboljši na tem svetu. Nihče jih nikoli ni tako naredil, kot Jakapova mama. V veliko lončeno skledo jih je stresla. Zraven je vsakega čakala skodelica že zavretega jutranjega mleka. Kakšne dobrote! Potem smo se usuli ven. po bregu, ki je bil en sam sadovnjak. Dobro smo vedeli, katere hruške so najboljše. Pokoli smo odpadlo sadje; stric 'renče je imel ves čas pripravljen x<>d za sadje, za kuhan/c žgania p°zimi, ko ni bilo drugega dela Pri hiši, so sosedje družno kuhali WJ malo niže pri studencu "rzel studenec je bil in žganje kot olje... Tudi mošt je bil vedno pri hiši. Kdorkoli je prišel mimo. domačin ali tujec, je bil tu po-strežen. Še vedno je tu gori pod Blegošem ta lepa navada, da vsakomur postrežejo s kosom kruha, šilcem žganja. Le mošta skorajda ne stiskajo več. Zamenjalo ga je pivo. To so bila tudi za mamo verjetno najlepša leta. Vsi otroci so bili še doma. mož France in sin Fruncclj sta vsako nedeljo igrala na harmoniko. Mladina je prihajala od vsepovsod. Živo in veselo je bilo. France je igral kakor si hotel Tako. da si je harmoniko vrgel na hrbet ali pa seje usedel nanjo in vlekel meh. Dober, vedno dobrovoljen človek. Potem so začeli odhajati otroci in za vedno je odšel mož. Tiudi njemu rak ni prizanesel. Mlajši sin /c za njim prevzel posestvo in dobro gospodaril. Veliko hišo je zgradil, zanjo zgoraj posebno stanovanjce. tudi peč ima v gorenji hiši. Tu je zdaj Ivanka Frlic na svoje. Še danes, pri 84tih je še vedno za šivalnim strojem. Tu jo obiskujejo sosedje, ji prinašalo novice Toliko starih znamev pa ni več med njimi. Ni Tilke iz Gradišča, ni Klemence, ni Griča- nce, ni stare Čerinkarice. kije pozimi ničkolikokrat kar bosa priletela skozi sadovnjake sem gor. K (diko Čabračanov, ki so včasih nosili mlet žito v Gričar-jev mlin, in so se vselej ustavili in odpočili na njeni klopi, ni več. Čas beži. otroci pa rastejo. Njeni so zdaj že vsi upokojeni, zdaj gospodarno mladi in ona varuje že pravnuke. Še vedno jih varuje. Mladi so po službah, drugi na polju, ona pa je z drobižem doma, četrti rod je že tu, ona pa je še vedno pri močeh, le noga jo hoče včasih boleti in v šivanko ne vtakne več tako hitro kol nekoč Da bi vsaj še nekaj let takole zdržala, si želi. Da bi tudi najmlajši Damijan zrasel toliko, da bi se poigral z drugima dve- ma in če bo treba, bo popazila še katerega. Saj so pri Jakopu vajeni velikih kopic otrok. Štirinajst jih je bilo pri Francetu. Takrat je bila revščina, ki jo je skusila tudi ona. ko je z dvajsetimi leti prišla za tamlado k hiši. Moževa starša sta oba umrla v treh mesecih, pustila kup otrok in dolg na hiši. Ena sama krava je bila tedaj v hlevu, ona jo je pripeljala za doto. Odevali so jo pozimi, da ni zmrznila. In včasih za v lonec ni bilo drugega, kot repa... A to je že tako daleč. Zdaj se imajo res lepo. Hotaveljski Marmor je dal bidjši kruh tudi Volaki in vsem tem hribovskim vasem tod okrog. Nič hudega ni zdaj ljudem. Da bi le tako ostalo. # D. Dolenc Mala anketa Brezposel k ran j, J ki išče avgustu - Na Gorenjskem je okrog 10.200 brezposelnih, jo delo prek Zavoda /a zaposlovanje. Med njimi je največ pO* ^°*nih delavcev, brv/ poklica, pogosto tudi brez osnovne i/obraz-I rav zanje je v že tako sila skopi ponudbi novih zaposlitev naj-*nj dela. listi, ki so ostali brez njega, sicer dobivajo bodisi nado-*Mih>, hodisi denarno (socialno) pomoč za brezposelne, ki pa ne Hfc yeČm>. V marsikateri družini sta na cesti oba zakonca (primer e*s,'lindus), kaj bo, ko se bo nadomestilo izteklo? Darja Skr-janc, svetovalka zaposlitve za ženske pri Zavodu za zaposlovanja Kranj: »Bicz pOMlnim, ki se prijavijo L-i j na Zavodu, neu pravicc imaJ° iz delov-k,u ra/rnerja, če jih imajo, " Ks"e možnosti /a izobiažcva tve 'I' SCVc<|a nove zaposli a ' 'c s°. žal, zelo skromne / I ",,,|n" 111 "1000 novih dc-"""•i mest" si bistvenega nihln,^an-*a Mcvi,a nri''PosH , (' "° obetamo, praviloma gic ; '''Poshtev le enega mogoče |0o zaposlil Pogosto opa žam, da brezposelni v času. ko prejemajo nadomestilo, prema lo resno iščejo nove službe So tudi primeri, ko nekomu ponu dimo delo, .i ga zavrne« ■■■■■■ii^iH Bogdana Kon ■ dič iz Kranja: M »Končali Mn sem srednjo i komercialno V šolo, v Mer-kurju so mi odobrili pri ^ pravniitvo, naslednje leto giem naprej It udi rat. Veliko mladih se v krizi zaposlovanja Odloči /a •indij, s.nn.i bi se v vsakem primeru. Na Zavod za zaposlovanje sem prišla pogledat za kakšno delo za mamo, ki že več kot dve leti brez službe. Nadomestilo za brezposelne se ji jc že izteklo, zdaj dobiva denarno pomoč Išče karkoli« Bojana Če-bulj iz Radovljice: »Večkrat pridem pogledat razpise na Zavodu. Novembra lani sem ostala brez službe, delala sem pri fatU tli letališču Brnik. Nadomestilo sem glede na delovno dobo dobivala samo devet mesecev, nazadnje okrog devet tisočakov, pomagam si s priložnostnimi deli, predvsem v turizmu. Zdaj upam, da bom začela na svoje, prijavila sem se na razpis za tisoč novih delovnih mest, upam, da bom dobila denar.« Darja Jolič s Planine: »Sem proda j.ilka, pripravništvo sem naredila v zasebni tr govini v Dru-lovki, zdaj sem prijavlje na na Zavodu. Drugič grem na Zavod po podpis in žig, službe zame ni. Honorarno se še da dobiti, za stalno ne. Ta mesec bom prvič dobila nadomestilo za brezposelne. Delo iščem tu di sama, sprejela bi ga tudi za določen čas« • H. Jelovčan UGLAS AVTO ŠOLA Ngig; * K,»"i -g> 216-245 Jeseni tudi posvetovalnica za starše Starši v otrokovi puberteti pogosto "zataje" Mladi, zlasti v obdobju odraščanja, pogrešajo globje, prijateljske odnose s starši Kranj, 29. julija - Poleg ustaljenega dela, ki ga opravlja skupina za zakonsko in družinsko svetovanje v Centru za socialno delo Kranj (ob razvezah, kriznih situacijah, stiskah posameznih družinskih članov), strokovnjaki že desetletje delajo tudi z mladimi v nekaterih kranjskih osnovnih in srednjih šolah. Preventivni program, katerega osrednja tema je humanizacija odnosov med spoloma, se je lani obogaten utrdil v katalogu izbirnih predmetov Zavoda RS za šolstvo in šport. »Zlasti pri delu z dijaki smo opažali, da mladi želijo intenzivnejše stike, srečanja v manjših skupinah, oblikovanih po interesih. Tako smo v Kranju prvi organizirali posvetovalnico za mlade, ki se je izjemno dobro obnesla,« pravi Doris Erzar iz Centra za socialno delo. Posvetovalnica je brezplačna, odprta, zanjo ni potrebna napotnica, ima svojo ginekološko posvetovalnico, svojega ginekologa. Vanjo zahajajo mladi od 16 do 22 let, pogosto v parih, z vse Gorenjske. Dobivajo se vsakih štirinajst dni, vsaka skupina po dvakrat, trikrat, kolikor pač čutijo za potrebno. »Mladi pogosto pravijo, naj isto, kar pripovedujemo, svetujemo njim, povemo še njihovim staršem,« nadaljuje Doris Erzar. »Otroci v obdobju odraščanja, dozorevanja, pogrešajo globje stike s starši. Starši znajo dobro vzgajati majhne otroke, ko pride čas pubertete, pa se pogosto izgube. Konflikti so včasih zelo resni, zlasti za mlade. Zato bi starše kazalo bolje usposobiti, da bi znali prisluhniti otroku, mu pomagati, ga čim bolj zgodaj navaditi, da bo govoril o sebi, svojih stiskah, težavah. S posvetovalnico za starše, ki jo bomo odprli konec septembra, bomo dali poudarek svetovanju za dobro starševstvo, za prijateljske odnose med starši in otroki.« • H. Jelovčan Matej Polajnar Štipendija bi morala pokriti vsaj prevoz in malico Kranj, 3. avgusta - Pred vrati Zavoda za zaposlovanje v Kranju, kjer piše "štipendije", je kljub počitnicam precej živahno. Dijaki in študentje prihajajo po podrobnejša pojasnila, ali lahko kandidirajo za republiške štipendije, izpolnjujejo obrazce, oddajajo vloge. »Septembra grem v četrti letnik škofjeloške gimnazije,« je povedal Matej Polajnar iz Preddvora. »Lani sem republiško štipendijo že imel, tudi za novo šolsko leto računam, da jo bom glede na cenzus dobil. Zadnji mesec je bilo štipendije okrog 2.600 tolarjev. To ne zadošča niti za vožnjo v šolo, vendar je dobro, kar je. Mislim, da bi štipendija morala pokriti vsaj prevozne stroške in malico.« V Zavodu za zaposlovanje bodo sprejemali vloge za republiške štipendije do 5. septembra za dijake in do 30. septembra za študente. Cenzus znaša za dijake in študente, ki se šolajo v kraju bivanja, 14.800 tolarjev bruto na člana družine, za tiste, ki se v šolo vozijo ali bivajo od doma, pa 20.350 tolarjev. Upoštevajo se vsi dohodki v družini, izplačani v drugem trimesečju letos. Dijaki in študente, ki so že doslej prejemali republiško štipendijo, lahko zanjo ponovno zaprosijo kljub preseženemu cenzusu, vendar pa prekoračitev ne sme biti več kot 20-odstotna. Vloga za štipendijo mora biti napisana na novem obrazcu "Zahtevek za uveljavitev pravice do republiške štipendije", ki ga dobe na Zavodu, priložiti morajo šolsko spričevalo in potrdilo o vpisu, za tiste smeri izobraževanja, za katere so bile razpisane kadrovske štipendije, pa tudi odgovor kadrovskega štipenditorja, da jim kadrovska štipendija ni bila odobrena. • H. Jelovčan Tisoč novih delovnih mest Razpis jeseni predvidoma oživljen Kranj, 3. avgusta - Republiški razpis "tisoč novih delovnih mest" je bil sklenjen 25. maja. Zdaj iz Ljubljane že prihajajo pogodbe v Zavod za zaposlovanje Kranj, dobitniki nepovratnih 150 tisočakov za vsakega na novo zaposlenega delavca denar prejmejo v enem mesecu od podpisa pogodbe. Nekateri so ga že. Denar je namenjen v prvi vrsti zaposlitvi brezposelnih s seznama Zavoda za zaposlovanja in trajnih presežnih delavcev. Po treh mesecih od podpisa pogodbe bodo v Zavodu začeli preverjati, ali je bil nepovratni denar namensko uporabljen. V Sloveniji se je na razpis, ki je doživel ogromen odziv in bil zato tudi hitreje sklenjen kot je bilo sprva predvideno, prijavilo okrog devet tisoč kandidatov. Z renominacijo republiškega proračuna bo razpis zelo verjetno jeseni oživljen. Lanski se je pokazal za zelo učinkovitega, razen nekaj primerov, ko so ljudje denar za novo delovno mesto pobrali, zaposlitve pa ne uresničili. V takih primerih se z Zavodom dogovorijo za podaljšanje uresničitve, če so objektivni razlogi, sicer morajo denar vrniti. • H. J. KULTURA UREJA: LEA MENCINGER KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše so na ogled dela nastala v likovni koloniji Premantura 92. JESENICE - V galeriji Kosove graščine razstavlja grafike in risbe akad. slikar Hamid Tahir. V razstavnem salonu Dolik je na ogled razstava krajinske barvne fotografije Med Alpami in Jadranom fotografa Rafaela Podobnika iz Nove Gorice. V piz-zeriji Bistr'ca v Mojstrani razstavlja fotografije Miha Kersnik. V pizzeriji Ajdna so na ogled akrili Marka Rolca. V bistroju Želva so na ogled skice in risbe Hamida Tahirja. BOH. BISTRICA - Usnjarski muzej in Mali vojni muzej (prva sv. vojna) sta odprta ob sredah, sobotah in nedeljah od 10.do 12. ure in od 16. do 18. ure. RADOVLJICA - V galeriji Kamen razstavlja risbe, skulpture in modele oblikovalka Milena Dežman. BEGUNJE - V galeriji Avsenik je na ogled razstava Slike - grafike dvajsetih slovenskih likovnikov. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Ivana Groharja razstavljajo unikatno keramiko hrvaški in slovenski keramiki. Zbirke Loškega muzeja so na ogled vsak dan razen ponedeljka od 9. do 17. ure. V galeriji Loškega gradu na ogled razstava slikarsko kiparskih del članov prvega slikarsko kiparskega tabora Pokljuka 92. TRŽIČ - V paviljonu NOB je na ogled razstava Slovenski kraji in mesta v XIX. stoletju iz zbirke muzeja grafik iz Rogaške Slatine. V galeriji Kurnikove hiše je odprta prodajna razstava Idrijska čipka. V prostorih A Banke je na ogled slikovno in vi-deotečno gradivo o bibliofilu, lekarnarju in zbiratelju Bohusla-vu I.avički. KAMNIK - V galeriji Miha Maleš je na ogled razstava slik in grafik slikarja Staneta Cudermana. PRIREDITVE TEGA TEDNA RADOVLJICA: FESTIVAL GLASBE - V radovljiški graščini bo jutri, v sredo, ob 20.30 s programom 400 let virtuozne kljunaste flavte nastopil Klemen Ramovš.Obiskovalci se lahko v festivalni pisarni včlanijo v CC klub in kupijo vstopnice po članski ceni 700 SIT za koncert. NTRŽIČ: ČEVLJARSKA DELAVNICA - V Kurnikovi hiši ob četrtkih med 17. in 19. uro čevljarski mojster Zaplotnik prikazuje ročno izdelovanje usnjenih čevljev. Delavnica bo odprta vsak četrtek do 6. septembra. NGROBUE: PANOCHA QUARTET - Dames, v torek, ob 20. uri bo v grobeljski cerkvici pri Dommžalah nastopil godalni kvartet Panocha iz Prage s programom Havdna, Janačka in Dvoraka. ZBIRKA UMETNIN Kamnik - Pred kratkim sta JULKA in MILAN ŠUŠTAR, na Ljubljanski cesti 74, na Duplici v Kamniku, javnosti odprla del njune bogate zbirke likovnih del. V lepo in diskretno urejeni galeriji je postavljena stalna zbirka slikarskih, kiparskih in grafičnih del velikega slovenskega umetnika FRANCETA KRALJA, dobre poljskega rojaka prof. Milana Šuštarja. Vsestranska osebnost Franceta Kralja je obvladovala slovensko likovno umetnost dvajsetih let tega stoletja. Kot slikar, kipar, ilustrator in sposoben organizatorj je bil F. Kralj glavni idejni vodja opozicionalnega umetniškega gibanja, duša slovenskega ekspresionizma in voditelj "Kluba mladih", v katerem so bile združene nekatere kasnejše najmočnejše umetniške osebnosti predvojne slovenske kulture: F. Tratnik, brata Kralja, B. Jakac, V. Pilon, A. Podbevšek, M. Kogoj in drugi. Svojo propagandno bazo je France Kralj podal v manifestativni obliki kot zmes avantgardnih teženj, katolicizma in kmetskega življenja, vse to močno subjektivno izraženo. Zbirka Julke in Milana Šuštarja obsega skulpture, slike in grafike iz različnih obdobij umetnikovega življenja. Najstarejše datirano delo v zbirki je relief v bronu "Gruda umira" iz leta 1911. V ta čas sodijo verjetno tudi še bronasti reliefi s pretežno religiozno vsebino, saj je za Kraljevo zgodnje obdobje značilen izrazit spiritualizem v kiparstvu in slikarstvu. V to obdobje sodijo še plastike v bronu z alegorijskimi motivi /Vesna 1913/. Najbolj izstopata po kvaliteti in z značilnostmi avtorja tega časa mali plastiki "Ženski akt" /žgana glina/ z začetka in "Mati z otrokoma" /peščenec/ s konca tridesetih let. Glavnino zbirke predstavlja Kraljevo oljno slikarstvo. Na tem mestu sicer niso zbrana kakšna posebno reprezentativna slikarska dela, kakršne hrani denimo Moderna galerija. Kolekcija obsega predvsem male, bolj ali manj skicozne podobe in oljne krokije: žanrske motive, dela na polju, akte in figuralne kompozicije, ki bi jih zaradi izrazite barvitosti imenovali kar fauvistične. Figurativni motivi in akti, večinoma v komplementarnem rde-če-zelenem barvnem odnosu, so v teh malih slikah, še najbolj približali Franceta Kralja k evropskemu, predvsem barvno izrazitemu nemškemu ekspresionizmu. Ravno zaradi neposrednosti, spontanosti, neobremenjenosti in skicozne ljubkosti, so te male sličice pravi biseri v slikarjevem opusu in v slovenskem slikarstvu. Izredno so sugestivne krajine in vedute, ki so nastale v tridesetih letih na slikarjevih potovanjih po Italiji. Zanimivo je, kako je mediteranski svet in sočasna italijanska umetnost magičnega realizma vplivala na umetnika, saj bi te slike, če bi ne bile signirane, zaradi svojske metafizične poetičnosti, le stežka spoznali kot avtorjeva dela. Seveda je v zbirki tudi nekaj tipi čno "kraljevskih", takoj poznavnih del, med katerimi brez dvoma kraljuje značilna kmetsko-domačijska "Družina", slika plastičnih, trdno oprijemljivih oblik, v tehnike freske iz leta 1942. Omeniti velja še nekaj barvitih, verjetno povojnih monotipij /Astre, Konji ob vodi, Ljubljana/ in lesoreza iz leta 1953, ki sta značilni figurativni grafični deli iz tega obdobja. Kolekcija se nam v časovni večplastnosti, slogovni heterogenosti in kvalitativni raznolikosti odkriva širši javnosti vsaj še deloma nepoznana umetnikova dela. Vsakdo, ki se bo odslej študijsko poglabljal v likovno ustvarjanje Franceta Kralja, te zbirke za gotovo ne bo smel prezreti. Dušan Lipovec KOLONIJA IN RAZSTAVA Samostojna razstava akademske slikarke Brigite Požegar-Mulej v lastni galeriji "Časa Brigita" na Lancovem pri Radovljici predstavlja samo uvod v likovno kolonijo "Lancovo 1992", ki bo pod pokroviteljstvom Občine Radovljica potekala med 4. in 16. avgustom. Likovna kolonija je organizirana na netradicionalen, pri nas že skorajda pozabljen način, saj bodo udeleženci Vida Slivniker- Belantič, Stanislava Sluga Pudobska, Boris Žuljan, Črtomir Frelih in Hugo Wulz iz Avstrije bivali pri slikarki sami, organizatorji kolonije so se ob pomoči sponzorjev potrudili tudi za odkupne nagrade na ustrezni višini, sama likovna dela pa bodo ob pomoči radovljiškega muzeja v obliki potujoče razstave poskušala obiskati še nekatera druga likovna razstavišča. Kolonija bo trajala dalj časa, kot smo ga vajeni, to pa lahko obeta marsikaj: v program kolonije so namreč vključeni tudi pogovori z avtorji in likovnimi kritiki. Zadostno spodbudo za slikarsko ustvarjanje pa bo zagotovo nudilo tudi slikovito okolje samo. Gozdno krajino ob sotočju Save Bohinjke in Save Dolinke je slikarka Brigita Požegar-Mulej spontano posvojila sicer že mnogo pred preselitvijo v ta del Gorenjske, saj je povsem ustrezala njenim avtorskim hotenjem. Le na prvi pogled bi njene slike lahko postavljali v krog klasičnega krajinskega slikarstva, saj ga od njega ne loči samo slikarkina želja po podo-življanju krajine kot celovitega organizma, ki ga je sama prekrstila v "Veliko naravo", temveč tudi odklon od vseh tistih, očem prijetnih elementov in še zlasti pretehtano izbranih mikavnih krajinskih izsekov, brez katerih bi se lahko znašla le malokatera izmed krajinskih upodobitev realistične usmeritve. Seveda nam formalne značilnosti njenih slik lahko zagotavljajo, da je slikarka spontano že sprejela kar nekaj formalnih tradicij klasičnega kra-jinarskega slikarstva, vendar le kot pomoč, ne pa tudi kot vodilo pri iskanju lastne vsebinske izraznosti. Spleti nepredirnega zelenila, ki včasih komajda še prepuščajo sončno svetlobo -veliko njenih slik ima v naslovu besedo gošča - namreč združujejo v sebi tako elemente fizične pojavnosti narave kot njenih psihičnih substanc, saj seje slikarka usmerila k iskanju sinteze med samo vsebino in formo slike. PANOCHA QUARTET Groblje - Festival Koncerti Groblje, ki poteka v organizaciji agencije Gallus Carniolus iz Lukovice, se bo s torkovim koncertom prevesil v svojo drugo polovico. Ob 20. uri bo ob sponzorskem sodelovanju tovarne Stol iz Kamnika nastopil v baročni cerkvici v < .robijah pri Domžalah eden pomembnejših evropskih komornih ansamblov Panocha Quartet iz Prage. Panocha Quartet so leta 1968 ustanovili glasbeniki, ki v njem igrajo še danes. Takrat jim je pomagal prof. Josef Micka, vodja oddelka za komorno glasbo na praškem konservatoriju, prof. Antonin Kohout, član Godalnega kvarteta Smetana, pa je prevzel umetniško in pedagoško skrb. Prva violina, Jiri Panocha, je bil koncertni mojster Mednarodnega študentskega orkestra v Berlinu pod vodstvom Herberta von Karajana. Drugi violinist Pavel Zejfart in violist Miroslav Sehnoutka sta imela recitale v Veliki Britaniji in Belgiji. Violon-čelist Jaroslav Kulhan kot tudi Pavel Zejfart sta bila člana Mednarodnega orkestra med berlinskim tekmovanjem Herberta von Karajana. Vsi štirje člani so diplomirali na praški Akademiji umetnosti. Na mednarodnih tekmovanjih je Panocha Quartet prejel drugo nagrado na tekmovanju festivala Praška pomlad, zlato medaljo v Bordeauxu in Interforumu v Budimpešti. Med najbolj uspešne posnetke kvarteta sodijo Havdnova in martinujeva dela, s katerimi so leta 1983 prejeli Grand Prix du Disque v Parizu. Snemali so za Nippon Columbia, Eurodisc in druge družbe. Panocha Ouartet sodi med tiste češke ansamble, ki jih vabijo na gostovanja po vsem svetu. Nastopali so po skoraj vseh evropskih državah, ZDA, Kanadi, Iraku, Mehiki, Kubi in drugje. Med mnogimi mladimi kvarteti, ki si pridobivajo izkušnje v komornem muziciranju pri Panocha Ouartetu, je tudi slovenski Fnzo I abiani kvartet. V Grobljah se bodo predstavili z Godalnim kvartetom v E-duru, op. 76/3, imenovanim tudi "Kaiserquartet" Josepha Havdna, Godalnim kvartetom št. 2 Leoša Janačka in Godalnim kvartetom v As-duru, op. 105 Anonina Dvoraka. Tomaž Bole DOCUMENTA 9 100 dni sodobne svetovne umetnosti v Kasslu, od 13. junija do 20. septembra 1992. Dokumenta je umetnost. Dokumenta je določeno mesto. Dokumenta fe spremljajoči program. Od leta 1955. ko se je zgodila prva dokumenta in fe bil njen stvaritelj Arnold Bode fOJfl KoSSei ncfrekm/eno na 4 do 5 let tvetovne umetnike m njihova dela Pokumetna 9 gosti 188 umetnikov v devetih galeri/ah in niuzenh ter vet kot dvajsetih prostorih na prostem Mozaiki, lesene grmade, različne inštalacije, opečne skulpture večina postavite nih v direktnem stiku s publiko. Razstavi.u ni prostori so rasli skupat z umetniškimi deli." Lhnetniki so motorii sveta, vendar potrebuieio ostale dele vozila, da bi njihova moč postala pogonska in hi ne bdi zgolj za uporabo Razstava /<• njen varnostni pas." /e zapisal Jan Hoel v uvodu razstavnega kataloga. Začetek, konec in potek celotne razstave si izbiramo sami /we-henthurm ponuja soočenje s celotno razstavo, z njeno idejo "(ollective memorv" predstavlja devet primerov iz zgodovine umetnosti Slike, skice, dokumenti, retrospektiva asociani, ki jih fe obiskovalec videl, prehodil in doživel Devet umetnikov in n/i-hovih del Jacques l.ouis David, Paul (iauguin. Alberta (iiaco-metti. James Ensor, Barnelt Sewman. Joseph Beuvs. Rene Da niels in James l.ee Bvars li umetniki ne predstavljajo klasičnih primerov iz zgodovine umetnosti, upali so ti stopiti preko me/a konvencionalnega in vztrajali pod pritiski porivanja /ezika umetnosti preko njenih meja Umetniki, ki poskušajo in preko rne/a umetnosti v svojim sistemom V Kasslu se predstavha/o umetniki z roba umetnosti. PO IO M II II M R Slikarki povsem zadošča že nekaj izsekov iz krajinske podobe, ki so poleg tega še strogo lokalno omejeni, saj se vsi na-hajo v bližini njenega lastnega doma. Pravzaprav je celo sama krajina na slikah Brigite Požegar - Mulej osredotočena zgolj na drevesa, gozdove, gozdne jase itd. Goste zelene zavese listja so pogosto tudi skoraj vse, kar se nahaja na njenih slikah. Zanimivo je, da prav listnato drevo v panteistiČnih pojmovanjih sveta kot arhetipski simbol krajine predstavlja simbol kozmosa v večnem obnavljanju. Neredko pa v krajino vpleta tudi svoj lasten avtoportret. Investicija lastnega telesa pa ne poteka v smeri kompozicijsko ustrezne vključitve le-te-ga v sliko, temveč v krajino, s katero se združuje v homogeno celoto: slikarka med samim slikanjem niti ne ločuje med lastno podobo in rastlinskim svetom, temveč ju upodablja povsem sinhrono. Takšna vpletenost slikarkine figure s krajinskim svetom pa ni sama sebi namen, temveč služi potrditvi harmoničnega odnosa, ki ga slikarka poskuša navezati z naravo. Damir Globočnik Radovljica - Na klubski razstavi fotografij in diapozitivov Fotoki' no kluba Radovljica letos sodeluje 16 avtorjev z 78 fotografijami* 15 avtorjev pa je poslalo diapozitive, žirija pa jih je sprejela 102-Sodelovali so tudi mladi člani stari do 15 let in sicer z 41 fotograf1' jami. Letošnji selektor članskih fotografij in dia je bil Jakob <.ni'' šak (K M F). Na sliki: Benjamir Vrankar: NATAŠA KURNIKOVA PRIZNANJA Tržič - Na letošnji, nekoliko spremenjen in dopolnjen razpis za KURNIKOVA PRIZNANJA je /veza kulturnih organizacij Tržič prejela osem posameznih predlogov in en predlog za člane celotne skupine. V skladu s pravilnikom so Člani Izvršnega odbora ZKO Tržič na svoji redni seji 20. 7. 1992 sprejeli odločitev, da se Miru VRHOVNIKU za dolgoletno strokovno in organizacijsko delo podeli Bronasta Kur-nikova plaketa, Francu KOLMANU za 55-letno delo na glas benem področju, Stanetu KFMPFRLETU in Petru GLAD' KU za več kot 30-letno delo v Pihalnem orkestru in Ignacu VALJAVC U za več kot 30-letno aktivnost na pevskem področju pa podeli Zlato Kurnikovo značko. Svečanost ob podelitvi Kurnikovih priznanj, ki bo v petek, 7. avgusta 1992, ob 18. uri v galeriji paviljona NOB v Tržiču, pa bodo izrabili za podelitev tudi nekaterih republiških priznanj, ki jih bodo sprejeli neutrudni amaterski kulturniki iz Tržiča: Franci SA" RABON bo prejel (iallusovo listino za dolgoletno strokovno in organizacijsko delo oz. za dosežke trajnejše vrednosti na področju zborovstva. Ljuba NADlSAR Maroltovo listino /-a ■trakovno delo na področju folklorne dejavnosti in I raO* KOLMAN Zlato Gallusovo značko za dolgoletno delo n* glasbenem področju v Lešah pri Tržiču. Ob slavnostni podelitvi najvišjih občinskih kulturnih pri/nanj poimenovanih p° domačinu in ljudskemu pesniku Vojtehu Kurniku (1820 1X86) bo na obletnico njegovega rojstva nagrajencem spregovorila predsednica /KO I i/k, Mira KRAMARIČ, v priložnostnem kultni nem programu pa bo nastopil MIV Ki"' LOM, ki ga vodi Tone SOK I K" m klarinetist LUKA KFM' PLRLE. Boris KUBU Skofja Loka - V galeriji Ivana Groharja je te dni odprta ra unikatne keramike. Razstavljeni i/delki devetih hrvaških in sh'< Iki devetih hrvaskin m vkih keramikov so i/ra/ neizmernih možnosti, ki jih ustvarja'1 daje ta zanimiva veja umetnosti, loto: L.M. GOSPODARSTVO IN KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Usposabljanje za svetovalce v podjetništvu Edino malo gospodarstvo odpira nova delovna mesta Malo gospodarstvo (podjetja do 50 delavcev) zaposluje 6,1 odstotka vseh zaposlenih, ustvarja pa 13,3 odstotka prihodka in 38 odstotkov vse slovenske akumulacije- Po oceni ministra dr. Maksa Tajnikarja je malo gospodarstvo trenutno edini del gospodarstva, ki odpira nova delovna mesta. Radovljica, 31. julija - Sredi julija se je iz Bostona vrnila 30-član-ska skupina, ki se je na Babson Collegeu v Bostonu usposabljala za svetovalce v podjetništvu. V skupini so bili tudi trije Gorenjci: Darja Radič iz Občine Jesenice, Bogomir Filipič iz žirovske Alpine ter Janez Pretnar, tajnik Obrtne zbornice Radovljica, s katerim smo se tudi 6/apletli v krajši pogovor. "Pri nas večina podjetnikov začne delati brez poglobljenega poslovnega načrta o tem, kaj delati, kako narejeno prodati, kje dobiti denar...Preprosto začnejo delati, potem pa je bolj od raznih naključij odvisno, če uspejo ali ne. V razvitem svetu se podjetništva lotevajo bolj načrtno. Bodoči podjetnik najprej s pomočjo svetovalev pripravi poslovni načrt, potem pa začne. Načrt je tudi pogoj za pridobitev bančnega posojila. " Kot je povedal Janez Pretnar, se je za usposabljanje odločil predvsem zato, ker se tudi vse več obrtnikov iz radovljiške občine odloča za ustanovitev podjetja. V začetku so se odločali za podjetništvo predvsem zato, da so se izognili poslovanju prek obrtne zadruge in plačilu prometnega davka ali da so si olajšali izvo-zno-uvozne posle; zdaj, ko se položaj obrtnikov in podjetnikov vse bolj izenačuje, pa so razlogi za ustanavljanje podjetij drugi. Na sedežu obrtne zbornice se oglašajo ljudje, ki so bili še nedavno obrtniki, zdaj pa so podjetniki, ki zahtevajo od poklicnega tajnika nasvet in odgovor na marsikatero vprašanje. Razpis za usposabljanje svetovalcev v podjetništvu, ki ga je objavilo ministrstvo za malo gospodarstvo v sodelovanju z ministrstvi za delo, znanost in tehnologijo ter šolstvo in šport, je bil kot naro- čen. Izobraževanje, ki ga je organizirala GEA College, se je začelo v Bohinju, kjer je trideset z razpisom izbranih slušateljev poslušalo predavanja o podjetništvu v svetu in pri nas, o "notranjem podjetništvu" oz. podjetjih znotraj (velikih) podjetij, o osnovah poslovnega načrta, ki je temelj vsakega podjetja, o razvijanju podjetniških pobud, o primerjavi med obrtjo in podjetništvom ter o ba- "Čeprav nekateri trdijo, da se dober podjetnik rodi. izkušnje kažejo, da nekaj je prirojeno, da pa je veliko mogoče pridobiti z usposabljanjem. Dokazano je, da imajo otroci podjetnikov in ljudi z ustvarjalnimi poklici več možnosti za uspeh kot ostali, vendar se morajo tudi ti marsikaj naučiti in priučiti. Tisto, češ "jaz nisem za podjetništvo", povsem ne drži." zah podjetniških podatkov, ki za zdaj še niso povezane med seboj in s podobnimi bazami po svetu, d Drugi del izobraževanja je potekal na Babson Collegeu v Bostonu, ki je ena vodilnih šol podjetništva na svetu. Razprostira se na 250 hektarjih površine in ima dolgo tradicijo, saj je bila ustanovljena že 1919. leta. Tečaj za slovenske in hrvaške svetovalce je vodil Lavvrence Godtfredsen, ki zelo dobro pozna nekdanjo Jugoslovijo, njeno gospodarstvo, privatizacijske probleme in tudi razlike med posamezni- mi državami, ki so nastale na jugoslovanskih tleh. "Vzdušje na tečaju je bilo delovno. Predavatelji dovolijo, da jih slušatelj prekine sredi stavka, sicer pa dobro povezujejo teorijo in prakso in dajejo poudarek praktičnim primerom. Veliko smo se, na primer, ukvarjali z vprašanjem, kako pomagati (svetovati) podjetniku, ki je začel, delal in se znašel pred problemom. Vsak izmed nas je povedal svojo različico, kaj bi mu svetoval oz. kaj bi storil; nazadnje pa je predavatelj pozval podjetnika, naj kar sam pove, kako se je rešil iz težav," je po povratku iz Bostona povedal Janez Pretnar in poudaril, da so se v Ameriki pogovarjali tudi z nekaterimi uspešnimi podjetniki, d Tretji, jesenski del usposabljanja svetovalcev v podjetništvu bo dal poudarek poslovnim načrtom, ki so temelj vsakega uspešnega podjetja, in seznanjanju z bazami podjetniških podatkov. Vsak slušatelj bo moral pripraviti poslovni načrt za (bodoče) podjetje ali ugotoviti, zakaj neko podjetje, ki že obstaja, ni najbolj uspešno. •C. Zaplo-tnik Zaskrbljenost Gorenjske turistične zveze Turistična društva ■ društva ali podjetja? Turistična društva opravljajo tudi nedonosne dejavnosti, za katere zagotavljala denar z lastno gospodarsko (gostinsko-turistično) dejavnostjo. letošnje srečanje gorenjskih turističnih delavcev bo predvidoma 19. septembra v Preddvoru. Podvin, 30. julija - Gorenjska turistična zveza je v četrtek pripravila v hotelu Grad Podvin delovno srečanje predstavnikov gorenjskih občin. Kot je v uvodu povedal predsednik turistične zveze Andrej Babic, tudi na Gorenjskem ob vse večji gospodarski krizi in brezposelnosti spoznavajo, da je turizem dejavnost, ki bi prebivalstvu lahko dajala pomemben kos kruha. Zveza je nekaj časa poslovala kot podjetje, ki je skrbelo le za kupčije in za dobiček, medtem ko je na društveno dejavnost domala povsem pozabila. Ko se je biro kot gospodarski del zveze hotel še privatiziran, se je sestala skupščine zveze in Problem rešila tako, da je gospodarsko in društveno dejavnost ločila. Kot smo slišali na srečanju, zveza (s predsednikom Andrejem Babičem in sekretarjem Francem Dolharjcm) spet daje več poudarka društvom in njihovi dejavnosti. Na Gorenjskem deluje 4S društev. največ v škofjeloški in najmanj v tržiški občini. Občinske zveze delujejo zelo različno: radovljiška sploh ne dela, v tržiški njeno dejavnost opravlja kar turistično društvo Tržič, kranjska in jeseniška delujeta, v škofjeloški so društva delovna in iščejo še močnejšo medsebojno povezavo. Povezovanje med društvi je pomembno že zdaj. V drugih republikah 136 poslovnih enot Najbolj boleča je izguba trgov Jk»fja U>ka, 30. julija - Škofjeloška podjetja so ocenila tržno danost svojih 136 poslovnih enot v nekdanjih južnih republi-*n Jugoslavije na več kot 2,6 milijarde tolarjev. Največ poslov-enot (HH), s tem pa tudi premoženja (prek 52 odstotkov) n,s»j« na Hrvaškem. V Srbiji in Crni gori je 25 enot ali dobrih m ^stotkov premoženja. I^j. V Poslovnih enotah škofjeloških podjetij na območju ne-jev ' 'uK°s'avi)e so lani ustavili več kot 1,1 milijarde tolarjih P °***ov< Denar so jim prinašale v glavnem trgovine, ki od 'C T04' Pos'ovnimi enotami skoraj polovico, okrog 30 tniilr* V Cnot so<*' na P°dročjc gostinstva in turizma (poči-i objekti) m 17 odstotkov na področje industrije (pred-stavn.štva podjetij,. tik ^"'^l izvršni svet, ki je v torek obravnaval problema-"ek |V /VC/' S PrcmozcnJcm škofjeloških podjetij v republikah p anic Jugoslavije, je menil, da je še bolj kot izguba tega s|0v?l°*enJa' boleča izguba trgov. Na republiško vlado je naslov. ^°^U('°' naJ ' meddržavnimi dogovori doseže vrnitev »Dri? °/ir°rna škofjeloškega premoženja. Do srede vL<) odstotkov jih je na Hr 'Mkem • ii.,,. še bolj pa bo v prihodnosti, ko bo Gorenjska po eni različici razdeljena na 16 občin, po drugi pa kar na 22. Ko je Andrej Babic govoril o programu Gorenjske turistične zveze in njenih članic, je med drugim dejal, da bi morala društva letos kljub bistveno manjšemu številu gostov pripraviti vsaj toliko prireditev kot v turistično najbogatejših letih. Naj tujci, ki pridejo k nam, vidijo, da pri nas ni vojne in da se pleše in zabava, je dejal Babic in poudaril, da bi Gorenjska prihodnje leto spet morala izdati skupni koledar turističnih prireditev. Čeprav je turizem v velikih težavah, je nekaterim tudi letos uspelo izdati prospekte; med njimi pa so žal tudi takšni, ob katerih nas je lahko samo sram. Ker je po vaseh vse več brezposelnih, v gorenjski turistični zvezi ocenjujejo, da bo kmalu bolj zaživel tudi turizem na vasi. Na Gorenjskem so dobro razvite možnosti za "kmetije odprtih vrat", vendar so za Edaj še slabo izkoriščene. Ko so v republiki tehtali, ali naj bo leto turizma v Sloveniji šele tedaj, ko se bo turizem nekoliko opomogel, ali že v sezoni 1993/94, so se odločili za drugo varianto. V letu turizma naj bi povečali delež, turizma v družbenem proizvodu, zmanjšali razliko v turistični razvitosti med Slovenijo ter Avstrijo in Italijo, zagotovili ustrezna vlaganja domačega in tujega kapitaia ter v turizmu uveljavili evropske normative. Da bo vse cilje težko doseči, je jasno že zdaj; precej nalog, ki jih bo mogoče izpolniti, pa čaka tudi turistično zvezo, ki je že oblikovala poseben odbor. Kot je povedal predsednik Andrej Babic, Gorenjska turistična zveza spremlja tudi spremembe na področju zakonodaje, predvsem pa nastajanje zakona o društvih, o K<»slmslvu in turizmu ter o pospeševanju turistične dejavnosti. V turistični zvezi so Majda Luznar. ki je na sre-čanju zastopala škofjeloško občino, je povedala, da je v občini za zdaj le ena kmetija odprtih vrat, medtem ko imajo možnosti za to še nekatere. Pogoj je. da je kmetija ob planinskih, pohodni-ških ali drugih sprehajalnih poteh in da je turizmu naklonjena vsa družina, predvsem pa gospodinja. V tržiški občini so letos pripravili načrt razvoja dopolnilnih dejavnosti na podeželju (v Lomu in v jelendolski dolini), izdali koledar prireditev v občini, nastopili na sejmu v Nemčiji, izdajajo pa tudi mesečne turistične informacije. Kot je povedala Slavka Zupan, za prospekt nimajo denarja; želijo pa razvijati ponudbo, prilagojeno domačim razmeram in različno od avstrijske. predvsem zaskrbljeni nad prizadevanji vlade, da vso gospodarsko dejavnost (tudi gospodarsko dejavnost društev) uokviri v zakon o računovodstvu in zakon o davku od dobička pravnih oseb. Ce se bo to tudi zgodilo, bodo društva opustila nedonosne dejavnosti, za katere so zagotavljala denar z lastno gospodarsko (gostinsko-turistično dejavnostjo), in se preoblikovala v podjetja, ki bodo tako kot druga vodila predpisano evidenco in plačevala davek od dobička, sicer pa bodo "potrkala" na vrata proračuna. Na srečanju so predstavili tudi akcijo Počistimo pred lastnim pragom, načrt dejavnosti v letu turizma, rezultate ocenjevanja gorenjskih turističnih krajev in gostitelja srečanja, hotel Grad Podvin, ki kot mešana družba tudi v kriznih časih posluje razmeroma dobro. Vodstvo hotela zelo moti, da so poti, ki i/ tujine vodijo proti Sloveniji, še vedno označene tako. kot da gre /a Jugoslavijo. • C. Zaplotnik KMETIJSKI KOMENTAR 2y CVETO ZAPLOTNIK Vreme ugodno - ali tudi politika Gorenjski kmetje so se minule dni zaradi poletne vročine "kopali v lastnem znoju" (le malo je bilo namreč takih, ki so odložili delo in si privoščili kopanje v morju), sicer pa so zvedavo pogledovali v nebo in se spraševali, če bodo oblaki nasuli toče, bodo strele zanetile gospodarsko poslopje ali pa se bo nadaljevalo sušno obbdobje. Kmetje, še posebej tisti, ki niso zavarovali svojega premoženja, se namreč bojijo vsega - neviht, treskanja, toče in suše. Čeprav nekaterim območjem (predvsem Prekmurju in Primorski) suša že nevarno preti, pa za zdaj še lahko rečemo, da jim je bilo vreme doslej dokaj naklonjeno. Jim je bila naklonjena tudi kmetijska politika? Peterletova vlada, ki jo je podpirala tudi Slovenska kmečka zveza oz. Slovenska ljudska stranka, jim je poskušala celo bolj ustreči, kot je "dovolil" parlament, medtem ko je Drnovškova odločena, da ne popušča niti delavskim štrajkom niti kmečkim zahtevam. Njena politika za brzdanje inflacije je bržkone kar prava, vprašanje je le,* če bo uspela priti do konca (in zastavljenih ciljev). To vprašanje je še toliko bolj umestno, ker večino kmetov zanima le to, koliko bodo dobili za živino, mleko, krompir in ostale kmetijske pridelke, večino delavcev pa, kolikšna bo plača. Z uveljavitvijo zakona o zadrugah se je nekoliko spremenil tudi gorenjski zadružni zemljevid, na katerem sta za zdaj dve pomembni novosti: rovtarski del, ki so ga k žirovski zadrugi pripojili pred tridesetimi leti, se je izločil in se osamosvojil, na odkupnem območju kranjske Mlekarne pa je nastala Gorenjska mlekarska zadruga, ki v začetnem obdobju združuje predvsem večje mlečne "proizvajalce". Večina zadrug se je reorganizirala do konca junija, izjema sta bili le bohinjska in blejska zadruga, ki sta z aktivnostmi nadaljevali tudi julija. Za nekatere zadruge je značilno, da so vodilna mesta zavzeli (nekdanji) funkcionarji kmečke zveze, in da so se nasprotja med različnimi skupinami kmetov osredotočila na vprašanje, kdo bo predsednik zadruge. Zakon o gozdovih je (kot že večkrat doslej) spet obtičal v skupščinskem kolesju. Zasenčile so ga velike parlamentarne teme (npr. zakon o volitvah), poslance pa bolj kot gozdni nered zanima vprašanje, koliko časa bodo še "najvišja slovenska oblast". Prvi kmetje so tudi že dobili nazaj podržavljene, zaplenjene ali kako drugače odvzete gozdove in kmetijska zemljišča, večina še čaka na takšne odločbe, prerekanja o tem, kdo naj bi (načrtno) zavlačeval denacionalizacijske postopke, pa je mogoče "tehtati" predvsem s strankarskimi (predvolilnimi) merili. Izredni občni zbor kranjskih podružnic Slovenske kmečke zveze še vedno odmeva v slovenskem političnem prostoru. Čeprav je resnica, da so kmetje poskušali preveč na silo preiti iz kmečke zveze Slovenske ljudske stranke v Omanovo kmečko gibanje pri Slovenskih krščanskih demokratih, pa je nesporno, da bo del kmetov sledil Omanu (ne glede na to, ali jih je bil v nedeljo pozval k temu ali ne), le drugačno pot si bodo morali izbrati. Pot, ki bo temeljila na osebni odločitvi vsakega člana kmečke zveze! # C. Zaplotnik MEŠETAR Krompirjeve primerjave med Slovenijo in Avstrijo Pa še malo ostanimo pri krompirju? Na Kmetijskem inštitutu Slovenije so že pred leti izračunali (Neva Žibrik: Ekonomika pridelovanja krompirja v Sloveniji), da je pri nas po podatkih desetletnega povprečja treba za kilogram pšenice dati 1,2 kilograma krompirja, v Avstriji pa v povprečju istih let kar 2,2 kilograma; za kilogram koruze pri nas 1,1 kilograma krompirja, v Avstriji dva kilograma; za liter mleka pri nas 1,3 kilograma mleka, v Avstriji kar 2,6 kilograma. Ker za letos odkupna cena krompirja še ni znana, ni mogoče ugotoviti, kakšna bodo letošnja razmerja; iz desetletnega povprečja pa je mogoče sklepati, da je cena krompirja v Sloveniji v primerjavi s cenami ostalih kmetijskih pridelkov dokaj visoka. In visoka bo vse dotlej, dokler bodo pridelovalci, ki dosegajo hektarske pridelke, nižje od evropskega ali celo svetovnega povprečja, zahtevali, da jim cena pokrije vse pridelovalne stroške. Pridelovalci pšenice zahtevajo 20 tolarjev za kilogram Kdo bo popustil: vlada, ki še vedno vztraja pri odkupni ceni 18 oz. 17 tolarjev za kilogram pšenica, ali pridelovalci, ki na vse načine poskušajo doseči višjo ceno? Pridelovalci so za zdaj malo že popustili: če so v začetku zahtevali, naj jim cena pokrije vse pridelovalne stroške, bi bili zdaj zadovoljni že s ceno 20 tolarjev za kilogram. Izvšilni odbor Slovenske ljudske stranke je na petkovi seji podprl zahteve stavkovnega odbora Slovenske kmečke zveze in pridelovalcev pšenice, naj kmetijski minister mag. Jože Protner izpolni obljubo, ki jo je dal pridelovalcem pšenice v Murski Soboti, češ da bodo pšenico dobili plačano po ceni 20 tolarjev za kilogram. Tudi skupščinski odbor za kmetijstvo in gozdarstvo, ki se je sestal v četrtek, je bil podobnega mnenja: vlada naj prizna odkupno ceno 20 tolarjev in odgovori na vprašanje, ali potrebuje lastno pridelavo krušnih žit ali ne. AGR0MEHANIKA KRANJ. Hrastje 52a. * motorna žaga Husquarna * traktorske gume * akumulatorji * traktor IMT 539 •traktorZetor 52-11 * traktor Deutz DTC 55 A * traktor TV 826 * traktor TV 822, motor Rugerim * prikolica, kiper, 61, farmer * prikolica, kiper, 3,51 * prikolica kiper TV 2,51 tel.: 324-033 36.650 SIT od 7.000 SIT dalje od 3.100 SIT dalje 517.358 SIT 637.287 SIT 900.450 SIT 374.420 SIT 368.790 SIT 262.900 SIT 188.131 SIT 146.000 SIT POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK Test: Opel Astra 1.4i GL Zvezdno poslanstvo Na kratko Opel astra ima v svoji zgodovini dve uvrstitvi na tretje mesto: prvič so ta avto uvrstili na tretje mesto vodilni evropski novinarji pri izboru za evropski avto letošnjega leta, drugič se je zgodilo, da so pri oplu najprej postregli s petvratno kombilimuzino, nato s kombijem in slednjič z dostojno limuzinsko naslednico kadetta. Če je za kombilimuzino veljalo, da je bila na prvi pogled sorazmerno majhen avto in za kombi, da se lahko meri z vsemi razrednimi konkurenti, je podoba limuzine ugledno razsežna. Sprednji del je klasično oplovski, in lep spomin na kadetta, bočne linije so umirjeno zaobljene in na zadnjem delu se zlagoma dvignejo ter končajo v novo oblikovanem zadku z novimi oblimi lučmi. In če nadaljujem na zadnjem koncu: vrata prtljažnega prostora so limuzinsko klasična, prirezana tik nad odbijačem zapirajo hvaležno velik, predvsem pa globok prostor, primeren tudi za nekoliko zahtevnejše tovore. ■■■■->v.>: fejMgg Brez dvoma je ta limuzina s svojimi merami primeren družinski avto, na kar navaja prostorna potniška kabina, kjer voznika in sopotnike čakajo prijetno obložene notranje površine, kar pa je že sicer dobro znana Oplova lastnost. Prednja sedeža sta solidna in ter za voznikovo počutje dobro nastavljiva, zadnja na dve ali eno tretjino deljiva klop pa bo tudi tri potnike obvarovala pred pretiranim stiskanjem. Dobro je, če je tisti, ki bo sedel za astrino krmilo že prej vozil katerega od oplov. To pravim zato, ker je volan brez servoojačevalnika za vrtenje pri počasnejši vožnji in na mestu dokaj težaven, ker sta zunanji ogledali nastavljivi ročno, kar velja tudi za okna v vseh štirih vratih in ker bi bil na armaturni plošči dobrodošel merilnik vrtljajev. Osnovna oprema z oznako GL ima tudi nekaj svetlejših plati med katere štejem radiokasetofon s šestimi zvočniki, po višini nastavljive varnostne pasove za vse štiri sedeže in zgibljive zglavnike na prvih dveh. In ker je astra družinski avto, je na voljo tudi obilo prostora za odlaganje drobnarij, kar pri izstopu iz avtomobila pušča prijeten vtis. Testno vozilo je bilo opremljeno z 1,4 litrskim motorjem, to pomeni najšibkejši pogonski agregat, ki zmore največ 60 KM in po tovarniških podatkih požene skoraj 900 kilogramov težko limuzino 160 kilometrov na uro. Povsem razumljivo je, da je motorju veliko bolj pri duši pospeševanje z blažjim pritiskom na stopalko za plin, vendar je najvišja hitrost dovolj visoka, da bo zadovoljila tiste voznike, ki jih ravno ne razganja od adrenalina. Prestavna razmerja petstopenjskega menjalnika so preračunana tako, da motor doseže navečji navor pri 3000 vrtljajih, kar posebej pri višjih hitrostih omogoča lagodno in ušesom ne preveč hrupno vožnjo, ter zagotavlja srednjo ekonomičnost pri porabi goriva. Lega na cesti je tudi pri hitrejši vožnji dobra, če odštejem rahlo uhajanje avtomobilskega nosa v ostrejših ovinkih. Zavore so pri tem povsem oplovske: mehko prijemajoče in zanesljive. HVALIMO: sodobna zasnova podvozja in karoserije -udobje in izdelava notranjosti - izredno prostoren prtljažnik GRAJAMO: sorazmerno skromna oprema - premalo živahen motor Pri Oplu so z limuzinsko astro seveda imeli povsem svoje izračune: zapolniti vrzel z odhodom kadetta in si po možnosti odrezati še večji kos tržne pogače. Račun se izide tudi na slovenskem avtomobilskem prostoru, z eno pripombo: tisti, ki mu s to astro ni dovolj družinskemu vzdušju primerno voziti nekoliko zmerno in ekonomično, bo seveda moral seči višje k tej zvezdi. V motornem in cenovnem razredu. Zavarovanje na vsakem kraju ob vsakem času Zavarovalnica Adriatic je nastala lansko leto po osamosvojitvi bivše poslovne enote Zavarovalnice Triglav v Kopru. Danes preko svojih poslovnih enot v Ljubljani, Kranju, Celju, Novem mestu, Novi Gorici in Postojni s svojo dejavnostjo pokriva področje celotne Slovenije. Tako kot vse ostale poslovne enote, tudi kranjska opravlja zavarovalno dejavnost na Eodročju zasebnega sektorja in s pravnimi ose-ami. V Kranju so s poslovanjem pričeli oktobra, v tem kratkem času pa so vzpostavili osnovne funkcije poslovne enote, tako, da lahko nudijo kompletne usluge. Pomembno je, da poleg sklepanja vseh vrst zavarovanj v svojih centrih skrbijo tudi za prijave in redna izplačila škode. Prvi meseci poslovanja kažejo, da so potencialni zavarovanci dobro sprejeli konkurenčne pogoje, tako, da je odziv nad pričakovanji in pri Adriaticu z obstoječo mrežo zastopnikov že težko pokrivajo teren. Zato pripravljajo dodatno usposabljanje novih zastopnikov, da bi zavarovancem lahko nudili storitve na vsakem kraju ob vsakem času. Pri Adriaticu poleg klasičnih zavarovanj pripravljajo tudi posodobljene načine, ki so podobni zahodnoevropskim. Predvsem si prizadevajo, da bi zavarovancem pravilno pred stavili zavarovalne pogoje, ker menijo, da je vse vrste zavarovanj potrebno skleniti na realnih temeljih. Slabo zavarovanje ima lahko negativne posledice pri izplačilih škode, zato višina premije ne zagotavlja tudi kvalitete zavarovanja. Pri zavarovanjih v zasebnem sektorju velja omeniti, da pri Adriaticu zavarujejo praktično vse: od požarnega in stanovanjskega do nezgodnega in življenskega zavarovanja. Paleta možnosti zavarovanj je resnično pestra, letos pa so pripravili tudi nove možnosti za zavarovanja živine, ki je na Gorenjskem zaradi velikega števila kmečkega prebivalstva še posebej zanimivo, kmetje, ki bodo preko Adriatica zavarovali celotno premoženje pa bodo imeli še posebne ugodnosti. Na področju avtomobilskih zavarovanj je poleg obveznega zavarovanja zanimivo tudi kasko zavarovanje, ki ga v obliki kolektivnega kaska izvajajo tudi z.a večja podjetja. Za pravne osebe poleg tega nudijo tudi vse mola krmi, blmiHUOM 4 uitim 064 211-686 ultfaki '064 214-?% 4 Adriatic zavarovalna družba d.d. assicurazioni s.p.a. Letos bo Adriatic prvič zavaroval tudi učence, dijake in študente ter otroke v vrtcih. O pogojih zavarovanja bo zavarovalni ca seznanila starše preko vzgojnoizobraže-valnih ustanov. ostale vrste zavarovanj, kjer gre za večje zavarovalne vsote, premoženja podjetij in podobno, hkrati pa skrbijo tudi za konkurenčne pogoje pri nezgodnem zavarovanju delavcev. Poseben poudarek je pri zavarovanjih I devizno klavzul, kar pomeni, da v primeru nezgode prizadeti dobi realno vrednost odškodnine. Možnosti obrtniških in podjetniških zavarovanj so tako resnično velike, še posebej razveseljivo pa je, da pri Adriaticu posredujejo tudi ga ran cije za pridobitev tujih posojil. Zaradi spremenjene stanovanjske zakono daje so pripravili nove oblike zavarovanj stanovanjskih blokov, ki obsegajo požarno in strojelomno zavarovanje ter zavarovanje splošne civilne odgovornosti. Zavarovalnica Adriatic svojo dejavnost opravlja na Bleivveisovi 4 v Kranju in v dveh pooblaščenih agencijah. Za področje Radovljice. Tržiča in Jesenic je pooblaščena agencija PA M d.o.o. Cankarjeva Rado vltica, tel.: 74-776. Na področju Kranja in Škofje Loke opravlja vse zavarovalne posle agencija SVETING d.o.o. iz Preddvora, ki bo s 1. septembrom odprla poslovne prostore tudi v Skotji Loki. Telefonska številka agencije je 4J-J4Ć. Cenilci zavarovalnice Adriatic po želji strank izvajajo cenitve škode tudi na krajih ne/gode. Sredstva, ki jih zavarovalnica zbira v preventivne namene se delno vračajo v obliki vlaganja v projekte za preprečevanje nezgod Adriatic pa je tudi spozor številnih prireditev in posameznikov ter organizacij pri katerem imajo seveda prednost tisti ki so pri zavarovanju zaupali Adriaticu. Tehnični podatki: limuzina s štirivalnim prečno postavljenim motorjem 1389 ccm, 44 KW/60 KM. Najvišja hitrost: 160 km/h. Dolžina: 4239 mm, širina: 1688 mm. višina: 1410 mm. Poraba goriva pri 90 km/h: 5,1 l, pri 120 km/h: 6,6 l, pri mestni vožnji: 8,6 l neosvinčenega goriva. Cena vozila Opel Astra 1.4i G L: 17.725 DEM + 443.000 SIT pri podjetju Viktorija Kranj. Mazda: Kranjski zastopnik podjetje Y.C.C. bo te dni prvo in verjetno tudi edino na slovenskem trgu dobavilo omejeno količino modelov XEDOS 6, o katerem bomo več napisali v eni prihodnjih številk. Sicer pa je v Kranju na Koroški cesti poleg AMD Kranj že nekaj časa odprt tudi servis in trgovina z rezervnimi deli za avtomobile Mazda. Ford in VVV: Obe tovarni snujeta skupen projekt novega va-na, za sedaj imenovanega Autoeuropa. Nastaja na osnovi passa-ta, motorji pa bodo pod obema blagovnima znamkama različni. VVV: Ljubljanski Autocommerce ima trenutno na zalogi nove golfe samo s turbodizelskim motorjem, cena pa je nekje okoli 32.000 DEM. Medtem so pri koncernu VW za letos skoraj dokončno opustili upe na morebitno proizvodnjo novih golfov v sarajevskem Tasu. Vugo: Slovenski zastopnik Cooping je zaradi spremenjenega tečaja nemške marke povečal cene Yugov 45 in 55. Šibkejši stane v maloprodaji 424.000 tolarjev, močnejši pa 491.000 tolarjev. Kljub podražitvi so ti avtomobili še vedno najcenejši na slovenskem trgu, takoj za petami pa jim je Moskvič Aleko. Koliko za vzdrževanje Zastave? Po slovenskih cestah se kljub močno znižani vrednosti (da o kvaliteti niti ne govorimo) vozi še kar precej Zastavinih avtomobilov, in ker je gospodarska blokada proti Srbiji očitno nekoliko porozna, prihajajo v Slovenijo nove količine teh vozil. Vzdrževanje Zastavinih avtomobilov je takoj po osamosvojitvi postalo precej drago, trenutne cene nekaterih rezervnih delov pa so pri dveh gorenjskih prodajalcih (Avtoline in Alpetour Remont) precej različne: rezervni deli Yugo 45 Avtoline Alpetour Remont vetrobransko steklo 12.000,00 13.323,00 ležaj sprednjega kolesa 2.014,00 2.647,00 sprednji blatnik 8.220,00 / žaromet komplet 3.108,00 3.367,00 • M. GregoriČ • Besedilo in slike: Matjaž Gregorič Kranj, Skalica 1, Tel./fax: 324-734 NA ZALOGI ASTRA 1.5 i GL limuzina ASTRA 1.6 i GL limuzina ASTRA 1.4 i GL 5 vrat ASTRA 1.4 i GLS 5 vrat ESCORT 1.4 I CLX 3 vrata tov. cene 17.755 18.425 17.215 18.500 15 600 TENISKI TURNIRJI BOSS II M\k\ /VI M SI oM Sili IVNM*. vss.. Ullos m sIiimmv Serija teniških turnirjev BOSS ■ open gre napre| V soboto in nedeljo, 8. in 9 trn |e na vrsti šesto srečanj, tokrat v Kranju Lestvica po petem, ptujskem turnirju je: MOŠKI ŽENSKE 1 Mijovič Simon SI Bistrica 23 točk 1 Tratnik Alenka 2 Jagaćić Rene 2TK Maribor 21 točk 2 Megbč Katja 3 Bežan Damir Ljutomer 14 točk 3 Kos Branka 4 Kos Peter ml SI Bistrica 14 točk 4 Szabo Karolina Velenje 16 točk 5 Pogačnik Aleš Vič Ljubljana 13 točk 5 Sajovic Alenka ZTK Marib 12 točk Kranj 20 točk Tržič 19 točk L jubljana 17 točk KRANJ-8. in 9.8.1992 igrišča teniškega kluba TRIGLAV Kran Manbof I 3. 5. 92 Vtlonj« 16. ■ 1/. 5. 92 Ljubljano JO 31 6 92 No»o mulo 11. < 12. 7. 92 hvj 2J. • 26. 7 92 Kron, I. 9.1 92 Novo Gorai 33. 31 I 93 Koptr J ■ 6. 9 92 Ljubljana 19 20. 9 92 POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK Zavarovanje vozil Krepko več za avtomobilsko zavarovanje Od včeraj, 3. avgusta, je za dobrih 29 odstotkov dražje obvezno avtomobilsko zavarovanje avtoodgovornosti. V pojasnilo tej poslovni odločitvi slovenskih zavarovalnic je potrebno povedati, da je bilo zadnje povišanje zavarovalne premije za zavarovanje avtoodgovornosti uveljavljeno decembra lani. Polna zavarovalna AO premija za avtomobil z motorjem do 55 kVV je od včeraj 29.958,00 SIT. Z doplačilom je možno podvojiti zavarovalno vsoto - ker je ta ponudba zelo ugodna, se večina lastnikov vozil odloča za dvojno zavarovalno vsoto (za vozilo do 55 kW je polna premija 32.953,00 SIT). Polna premija velja za vozila brez bonusa - navedeni znesek se zmanjša za vrednost bonusa (10 - 50 odstotkov). Ob podražitvi AO zavarovalne premije pa so ostale zavarovalne vsote nespremenjene: 6 mio SIT za osebne avtomobile in 12 mio SIT za tovorna vozila. Prav zaradi realno nizkih zavarovalnih vsot za avtomobilsko odgovornostno zavarovanje (dobrih 100.000,00 DEM) je podvojitev zavarovalne vsote skoraj nujna. Lastniki vozil, ki imajo 50-odstotni bonus, pa ob sklenitvi oziroma obnovitvi zavarovanja, pridobijo še eno dodatno zavarovalno vsoto. slOvenijaturis \Sfk/,pojdite z nami! Super priložnost za super izlet: en izlet - 5 % ceneje, dva izleta = 10 % ceneje trije izleti ■ 20 % ceneje Popuste vnovčite s tem kuponom iz Gorenjskega glasa ob prijavi v katerikoli poslovalnici Slovenijaturista (v Kranju, Bohinjski Bistrici, Ljubljani, na Jesenicah itd.) IZLETI, KAKRŠNIH ŠE NI BILO! DOŽIVETJA ALPSKIH LEPOT Trije enodnevni izleti: 22 avgusta KRŠKE ALPE ("avstrijska Sibirija", sloviti Porschejev muzej itd.) 5. septembra GROSSGLOCKNER 19 septembra DOLOMITI Program izletov v poslovalnicah Slovenijaturista - cene super ugodne: 40 , 45-, 45 - DEM v SIT na dan vplačila (in seveda 5 ali 10 ali 20 % popusta s tem kuponom!) POSEBNA PONUDBA 0015.8. Samsung, ekran 55 cm, teletekst, scart, raven ekran, slep timer, on screen displav .....IMW— r.it-samm II Cena na tri obroke «MfiSP 46.065.00 TV - HIFI - VIDEO od ponedeljka do petka 9 do 12 ure in od 15. do 19. ure C Talcev 3, Kranj (pri gostilni Blažun) M.; 212-367 Na zalogi vse velikosti TV, videorekorderjev, Hi-Fi stolpov S tem oglasom dobite 5 % popusta! SALON POHIŠTVA lili Predoslje pri Kranju, tel : 241-031 Spalnica NELA 62.300 SIT Spalnica MATEJA 87.400 SIT Sedežna garnitura SUVA UU 77.900 SIT Sedežna garnitura KOPA 82.200 SIT Kuhinje zelo ugodno Prepričajte se o naši ugodni ponudbi - odločitev pa je povsem vaSa! del čas: od 12 do 19 ure, sobota od 9 do 13 ure YCC tel HM/214766 ZASTOPANJE, PRODAJA, SERVIS Finančni nasvet Stimulativne obresti za vezavo deviz Kranj, 3. avgusta - Zaupanje v banke se postopoma vrača in tudi devize, ki so se predlani in lani poskrile doma "v nogavicah", se postopoma vračajo v banke. (Tudi) Gorenjci smo večidel še zmeraj pristaši varčevanja v devizah - večino prostih tolarjev pretopimo v devize, čeprav je bilo vsaj v letošnjih prvih šestih mesecih veliko donosnejše varčevanje v tolarjih. In ko devize so, je največja škoda, če ležijo doma - kot navadne hranilne vloge na devizni knjižici ali računu prinesejo nekaj deviznih obresti, še bolj donosna pa je vezava deviz. Na začetku avgusta smo banke povprašali, kakšne obresti ponujajo za nenamensko vezane devizne depozite. Ponudba je še vedno stimulativna, večina bank jo je predstavila v začetku letošnjega leta in obresti za vezavo deviz so zelo zanimive: doba vezave Doslovna banka; obrestna mera LB-GB SKB A, ■ Bank Abanka Austria Nova banka en mesec 7,00% 7,25% - 6,59% _ tri mesece 7,25% 7,50% 7,20% 6,75% 8,20% šest mesecev 7,50% 7,75% 7,40% 7,00% 8,45% Opomba: navedene obrestne mere za vezavo deviznih depozitov veljajo za DEM; vse banke, razen SKB, pod temi pogoji vežejo depozite v znesku najmanj 2.000 DEM oziroma zneskovna protivrednost drugih deviz; pri višjih zneskih vse banke ponujajo še bolj stimulativne obresti; v SKB je najnižji znesek 500 DEM. V preglednici so: LB - Gorenjska banka, d.d.; SKB banka, d.d.; Abanka, d.d.; Bank Austria, d.d. in Creditanstaldt Nova banka, d.d. Ljubljana (slednji na Gorenjskem nimata svojih poslovnih enot). Podatke zbrala: Tjaša Zaplotnik Veliki R ostaja tudi avgusta Potem, ko je državni statistični zavod izračunal julijsko inflacijo komaj 2 odstotka ter je slovenska vlada priporočila, da bi poslovne banke mesečno revalorizacijsko stopnjo (R) ukinile, se ni zgodilo nič posebnega. Resda je bilo nekaj sestankov zaradi zloglasnega R, tresla se je gora in ... V avgustu mesečna revalorizacija torej ostaja: banke in hranilnice bodo vpogledne tolarske vloge na hranilnih knjižicah in tekočih računih obrestovale po 35 - 80 odstotkov mesečnega R (kar znese 1,19 -1,90 % v avgustu, odvisno od banke). Za vezavo tolarjev na avgustovski R - 2 % banke ter hranilnice dodajajo realno obrestno mero, odvisno od dobe vezave depozita in zneska. Prav tako R ostaja pri kreditih: za negativno stanje na tekočem računu do dovoljenega limita Vam bo banka zaračunala R + 20-odstotne obresti, za prekoračitev limita pa še precej višjo realno (letno) obrestno mero. Pri vezavi tolarskega depozita predhodno preverite konkurenčnost ponudbe v različnih bankah in hranilnicah: razlike so kar velike. ■•■ M2TJMNK Ui BLED betonski BOBROVEC »LOM/77271 TRGOVINA JOLA Brdo pri Kranju Hotel Kokra obvešča cenjene kupce da ima 30 % POPUST za vse izdelke: - pijača - igrače - kozmetika - tekstil - spominki RAČUNALNIŠKI PRIROČNIKI V SLOVENŠČINI PARADOX.....h........2000 SIT QUATTR0 PRO ...-.2200 SIT KOMPLET (-20%L.39O0 SIT DESK d.o.o.Jzola Kosovelova 36 Tel.: 066/62 676 - v Času od 3. 8. - 24. k. vam nudimo popust OD 2().()()(),()() - 50.0()<),()() SIT ZA DOLOČENE modele - kolki na omejena - u< ■( ) i ) n a ponudba dos lavnih vozil za 1*01X11; I JA 1 I ASI N C i OMEJENA KOI KINA V AVGUSTU U IT .O VI I A SERVISNA DI I A VNOS I ~ 1'ONUDHA DODATNE OPREME TRGOVINA ZAPRAVUIVČEK STRAŽISČE OBVEŠČA CENJENE KUPCE, DA IMA NA IZBIRO CELOTNI ŠOLSKI IN DARILNI PROGRAM PAPIRUS S 15% POPUSTOM! Koliko je vreden tolar Menjalniški tečaji so bili včeraj, 3. avgusta ob 15. uri: menjalnica valuta, nakupni / prodajni tečaj DEM ATS HRD Abanka Kranj (Tržič, Jesenice) 54,90 563 7,50 7,90 33/36 Aval Bled 54,90 56,10 7,60 7,85 30/37 Geoss Medvode 55,40 57,10 7,65 8,10 33/35 Hranilnica LON, d. d. Kranj 54,10 56,10 7,50 7,99 33/40 HIDA • Ljubljanska tržnica 55,40 57,10 7,65 8,10 33/35 INVEST Skofja LoEa 54^0 56,40 7,80 8,02 31/35 LB — Gorenjska banka Kranj 53,00 56,00 7,30 7,87 — Lorema Bled 55,00 56,20 7,50 8,00 32/37 Merkur - Partner Kranj 55,00 56,80 7,65 8,10 — Otok Bled 55,00 55,90 731 8,00 30/35 Poštna banka, d. d. (na poštah) 53,00 55,85 73. 7,70 — SHP — SI. pos. in hranilnica Kr. 54,50 55,90 7,40 7,85 — SKB Kranj (Radovljica, Šk. Loka) 55,00 56,80 7,81 8,07 27/35 Sloga Kranj 54,90 56,00 7,65 7,99 — Nakupni in prodajni tečaji v menjalnicah mirujejo, nekatere menjalnice so se odločile celo za rahlo znižanje prodajnih tečajev. V petek je nemška marka že prebila mejo 57,00 SIT/DEM (v Komercialni banki Triglav Ljubljana je bil prodajni tečaj 57,62), avstrijski šiling pa je bil večidel okrog 8,00 SIT/ATS. Že nekaj časa lahko ob rednem spremljanju menjalnih tečajev, ki jih objavljamo v Gorenjskem glasu, opazite, v katerih menjalnicah so tečaji običajno ugodnejši. Tudi v primerjavi z ostalimi menjalnicami po Sloveniji imajo običajno najugodnejše menjalne tečaje v menjalnicah Otok Bled, Aval Bled in Lorema Bled (prodajni tečaj za DEM okoli 56,00 SIT/DEM in za ATS 7,85). Očitno se je hiter zdrs tečaja tolarja, ki so ga menjalni tečaji zabeležili v prvi polovici julija, začasno ustavil. V menjalnicah se je tolar celo rahlo okrepil - zanesljivo pa slovenski tolar postaja valuta, s katero je treba skrbno gospodariti. Ker so banke mimo priporočila slovenske vlade obdržale mesečno revalorizacijo, kar so sporočile včeraj, so se tečaji ponekod zvišali čez 57,00 SIT/ DEM (npr. Menjalnica Hida na ljubljanski tržnici) oziroma čez 8,00 SIT/ATS. Tudi hrvaški dinarje zaradi velikega povpraševanja nekoliko pridobil. HRANILNICA 00 LON ODSLEJ VARČUJEM V HRANILNICI "LON" d.d. Kranj Koroška 27 tel: 064/223-777 v Kranju, Koroška 27 (tel.: 064/223-777) vabi k nakupu delnic; neka) delnic |e še naprodaj, pohitite. Prisrčno vabl|eni k nakupu delnic Hranilnice Lon d.d. Kranj Komisija, sestavljena od predstavnikov HOTELA JELEN in GORENJSKEGA GLASA, je 31. 7. izžrebala srečne nagrajence VELIKE KRIŽANKE, ki smo jo objavili 24. julija. Kot vedno, je tudi tokrat, bil boben skoraj poln vaših dopisnic in ni bilo videti, da bi vas poletna vročina odvrnila od reševanja. Verjetno so taki vnemi pripomogle tudi bogate nagrade, ki jih je prispeval sponzor - PRODAJNI CENTER JELEN. Vemo, da ste radovedni, a počakati bo treba do petka, ko bomo objavili imena srečnih izžrebancev Lahko vam povemo le toliko, da se je sreča nasmehnila nekomu iz škofje Loke, nekomu iz Vodic, nekomu iz Selc, Žabnice in ... Ne! Kar počakajte do petka in ne pozabite rešiti petkove križanke. 42 GORENJSKI GLAS ♦ 10. STRAN KRONIKA UREJA: HELENA JELOVČAN Tudi v Tržiču imajo komunalnega redarja Malo ljudi se drži reda Tržič. 31. julija - Večni problemi zaradi nepra>ilnega parkiranja so Tržičane letos privedli do odločitve, da zaposlijo komunalnega redarja. Franci Ostrelič se je dela lotil zavzeto, vendar pravi, da ni njegov osnovni namen kaznovanje prekrškov. Med prebivalci želi sopodbuditi spoštovanje prometnega reda in skrbnejši odnos do okolja nasploh.E Začetek junija letos so v oddelku za obrambne in notranje zadeve tržiške občinske skupščine zaposlili komunalnega redarja. Pni mesec njegovega dela je minil ob uvajanju v naloge pri kolegih v Kranju in Radovljici ter na Jesenicah. Čeprav je okolje različno, so namreč problemi povsod slični. Koristno je bilo tudi seznanjanje z veljavnimi predpisi. »Pri delu se držim občinskega odloka o javnem redu in miru.« pripoveduje komunalni redar Franci Ostrelič iz Tržiča in ugotavlja: »Največ problemov nastaja pri parkiranju vozil, zato je temu namenjena moja prva skrb. Ob delu sem končal šolo za prometnega tehnika: to področje me torej tudi veseli. Rad bi pomagal pri urejanju stvari, kjer se le malo ljudi drži reda. Res je. da je v Tržiču že dolgo pereče pomanjkanje parkirišč, res pa je tudi, da so prebivalci razvajeni: najraje se pripeljejo kar do vrat. namesto da bi avlo pustili na dovoljenem mestu in se nekoliko dalj sprehodili peš.« Prva dva tedna je redar Ostrelič voznikom delil le opozorilne listke, julija pa je izrekel tudi okrog 200 kazni zaradi nepravilnega parkiranja. Ljudje še vedno puščajo vozila na glavni tržiški ulici. Trgu svobode, čeprav je tam dovoljeno ustavljanje le vozilom za dostavo. Prakirajo tudi v enosmerni Partizanski ulici, atriju občinske skupščine in celo pred vrati gasilskega doma. Čeprav mnogi negodujejo zaradi zataknjenega listka za brisalci prednje šipe, se zdi Franciju Ostreliču kazen 750 tolarjev še prenizka za nespoštovanje predpisov. Vseeno zatrjuje, da ni njegov osnovni namen kaznovanje, ampak pred-vsem navajanje na pravila. Pri tem niso izjema niti tujci: razlika je le. da morajo plačati kazen takoj. Komunalni redar v Tržiču že na začetku opaža pomanjkljivo opremljenost cest in ulic z oznakami za nedovoljeno ustavljanje in parkiranje, zato bo predlagal potrebne spremembe. Pri urejanju prometnih težav, kakršne so zlasti neustrezne žive meje in neurejene zelenice, bo iskal pomoč pri vodstvih krajevnih skupnosti. Z njimi in sanitarno inšpekcijo namerava sodelovati tudi pri odkrivanju in odstranjanju drobnih ekoloških problemov, saj smeti ležijo že skoraj na vsakem koraku. • S. Saj« 1 NESREČE Pretekli teden 8 nezgod Kranj. 3. avgusta - V L'pravi za notranje zadeve Kranj so danes sporočili, da so prejšnji teden našteli le osem prometnih nezgod, od teh pet v kranjski, dve v radovljiški in eno v loški občini. V nesrečah se je ranilo osem ljudi, vendar večinoma lažje. Julija se je zgodilo 42 nesreč, kar je ena nezgoda manj kot leto poprej. Manj je bilo ranjenih; letos 42, lani pa kar 65. 2al je devet oseb v nesrečah umrlo, kar štiri v eni nezgodi na Potokih pn Jesenicah. • S. S. Poziv očividcem nesreče Kranj, 3. avgusta - Neznani voznik belega Yuga je 31. 7. 1992 ob 4. uri in 50 minut zapeljal na magistralni cesti na Črnivcu na nasprotni vozni pas in oplazil Golf goriške registracije. Po približno 300 metrih se je zaustavil, vendar potem nadaljeval vožnjo proti Kranju. Goriški Golf je poškodovan po levi strani in prav tako verjetno neznani Yugo. V UNZ Kranj zato naprošajo za podatke o poškodovanem Yugu, kdorkoli bi kaj vedel o nesreči oziroma o lastniku vozila. • S. S. Utopitev v Bohinjskem jezeru Srednja vas v Bohinju, I. avgusta - Danes okrog 2. ure so se trije domačini odpravili iz diskoteke Amor k jezeru. Dva plavalca sta si privoščila kopanje, neplavalec Janko Preželj, rojen 1974. leta, doma iz Srednje vasi v Bohinju, pa je bredel v bližini obale. Verjetno mu je zmanjkalo tal pod nogami, zato je potonil. Našli so ga 15 metrov od obale, a žal prepozno, saj utopljenca ni bilo več moč oživeti. • S. S. KRIMINAL Kraje koles in vlomi v avte Kranj, 3. avgusta - Lastniki koles največkrat puščajo svoje jeklene konjičke kar odklenjene na raznih krajih. Zato ni čudno, da so policistom prijavili več kraj v nekaj dneh. Pred diskoteko Cezare na Bledu je 26. 7. ponoči izginilo mestno kolo, 317 pa je pred lokalom Kocka v Radovljici zmanjkalo dirkalno kolo in pred kranjsko občino športno kolo. Izpred gostišča Stan Mavr so I. avgusta popoldan odpeljali gorsko kolo, z dvorišča v Lahovčah pa zvečer kolo z motorjem. Na Jesenicah so med 26. 7. in 1. 8. vlomili v Z-101 in odnesli avtoradio s kasetofonom, 28. 7. je iz parkiranega avta v jeseniški garažni hiši zmanjkal enak del opreme, I. 8. pa so razbili prednje steklo na vratih Opel Ornega v jeseniški garašni hiši, vendar iz avla niso odnesli ničesar. Tudi lastnik Mercede-sa v Stosičevi ulici v Kranju ni bil 31. 7. zadovoljen ob pogledu na poškodovano armaturno ploščo in radio, na srečo pa vlomilcu ni uspelo ničesar odnesti. • S. S. Odkrili nepovabljenega gosta Kranj, 3. avgusta - V noči s 27. na 28. julij je neznani storilec vlomil v trgovino KŽK - TOK Radovljica v Lescah in odnesel nekaj hrane. Policisti so že ugotovili, da je imel prste pri tem Roland M., rojen 1959. leta, doma iz Lesc. • S. S. Opozorilo tujcem Kranj, 3. avgusta - Na Gorenjskem je več tisoč oseb, ki niso zaprosile za slovensko državljanstvo, ali so dobile zavrnjeno prošnjo zanj. Ti ljudje bi morali do konca junija prijaviti kraj začasnega bivališča. Zato velja opozorilo tako posameznikom kot delovnim organizacijam, da bodo imeli lahko težave, če ne bodo upoštevali te zahteve. Po 28. členu zakona o tujcih lahko namreč vsako tako osebo odstranijo iz naše države. • S. S. Poletni vrvež na tržiškem bazenu Varnost kopalcev je na prvem mestu Za spoštovanje kopaliških pravil skrbita dva plavalna mojstra in redar. Tržič. 31. julija • Zadnji julijski dan je poletna vročina zvabila množico obiskovalcev na tržiški bazen že dopoldan. Čeprav obisk kdaj celo presega zmogljivosti kopališča, je v njem dobro poskrbljeno za red in čistočo. Kot je povedal upravnik Janez Šmeic, so že pred sezono prebarvali oba bazena in namestili nov kompresor za čiščenje vode. Marsikomu ni znano, da kopališče v Tržiču deluje že 31. leto. Večino bazenov iz tistih časov so zaradi dotrajanosti že zaprli, tržiško kopališče pa postaja vse bolj priljubljeno. To dokazujejo že podatki o obisku. Od 14. junija pa do konca meseca so letos našteli 5400 gostov, kar je tisoč več kot lani. julija pa so imeli okrog 19 tisoč obiskovalcev oziroma kar tri tisoč več od lani. »V enem dnevu smo sprejeli največ 1450 kopalcev, sicer pa jih prihaja sedaj poprečno okrog 900.« našteva upravnik kopa- letos smo reševali iz vode močno opitega kopalca, ki bi se brez pomoči lahko utopil. Takim ljudem je treba tudi odreči gostoljubje.« Lepa beseda največkrat zalež Ker na kopališče prihajajo različni gostje, od vseh ni moč pričakovati spoštovanja veljavnega reda. Za to poskrbita v Tržiču Slavko Keršič in Marjan Pehare, ki delata vsak teden dni med 9. in 19. uro, ob večjem obisku pa tudi oba skupaj. Njima pomaga Rajko Kališnik pri malem bazenu. Tudi otroški bazen ima vidno oznako - Foto: S. Saje lišča Jane/ Šmeic in razlaga :»To kar ustreza zmogljivosti bazenov za približno 950 kopalcev. Vseh 13 zaposlenih si prizadeva, da bi se gostje tukaj počutili prijetno. Na željo kopalcev imamo od letošnjega julija dalje tudi nočno kopanje ob petkih od 20 do 23. ure. Seveda je na prvem mestu skrb za varnost kopalcev, za kar skrbi pri otroškem bazenu redar, pri večjem bazenu pa imamo dva kopalna mojstra. Z opozorilnimi znaki in napisi na vidnih mestih dobijo kopalci informacije, kaj smejo delati na kopališču, pa kaj je prepovedano. Na splošno lahko rečem, da niti v preteklosti niti letos kljub številnemu obisku nismo imeli nobenih problemov z obiskovalci. Le posamezniki »kvarijo to podobo. Na primer. Reševelec iz vode Marjan Pehare opozarja »Najbolj nevarno je skakanje v nizko vodo, zato tako početje čimbolj preprečujemo. Tudi porivanja in metanja v vodo ne dovolimo. Ce se kdo preveč razživi, ga pomirimo z lepo besedo, kar največkrat zaleže. Do neposlušnih smo tudi strožji. Vseeno smo letos poslali domov le enega takega kopalca. Kdor je do nas prijazen, dobi lahko celo nasvet o plavanju ali skokih v vodo.« Redar Rajko Kališnik pa ugotavlja:»Največ pregovarjanja je z mlajšimi obiskovalci pri izhodu iz garderob, kjer bi morali odložiti obleko in obu- tev, potlej pa sprati noge v vodi. Pozorni moramo biti tudi na manjše otroke pri bazenu brez spremstva odraslih. Se ko je bazen zaprt, pa bi morali paziti na tiste, ki delajo škodo; nekaj noči nazaj so strgali ograjo, da bi prišli na kopališče mimo vhoda.« Za večino obiskovalcev je vendarle moč trditj, da prihajajo z dobrimi nameni in se na kopališču dobro počutijo. Zelj-ko, Simon, Andrej in Andi iz Bistrice pri Tržiču, obiskujejo bazen vsako leto, saj jim tod bolj ugaja kot na drugih gorenjskih kopališčih, še posebej dobra skakalnica. Joži in Lojze Pra-protnik iz istega naselja pa pohvalita toplo in čisto vodo, le včasih je preveč žog med kopalci. Za sklep še ta ugotovitev! 2e pred sezono so prepleskali stene obeh bazenov in namestili nov kompresor za čiščenje vode, ki se kar trikrat dnevno pretoči skozi 3 komore s kremenčevim peskom. Vodo tudi klorirajo in kontrolirajo njeno čistost vsak dan sami, občasno pa še sanitarna inšpekcija. Enako skrb namenjajo urejenosti okolice; čeprav še zvečer ležijo odpadki tudi okrog košev, je zjutraj spet vse čisto in lepo. • Stojan Saje Varnost in čistoča na kopališčih Redko koga je vročina minuli konee tedna še zadržala doma m ga ni zanimikalo. da bi se okopal v bližnjem kopališču. Kako pa je poskrbljeno za varnost in čistočo, pa nas zanima šele, ko je že prerozno. Na kranjskem kopališču skrbi za varnost Služba kopaliških mojstrov stalnih reševalcev. Bazen čistijo enkrat dnevno, zaradi slabih filtrov Tri- do štirikrat tedensko se bazen čisti z globinskimi čistilci. Na Bledu je voda enkrat tedensko higiensko pregledana. Zato. da pa kdo ne potone na kopališču skrbita dva izučena reševalca. Na Jesenicah v poletnem bazenu likova stalno filtrirajo, za varnost pa je stalno prisoten en reševalec. # M. Zabret Ob jubileju gasilska vaja Ribno, 31. julija - Gasilsko društvo Ribno, je začelo praznovanje 90-letnice ustanovitve društva s sektorsko vajo. Sinoči se je 11 društev iz sektorja Bled preizkusilo v gašenju gospodarskega poslopja in reševanju imetja iz njega. Vode dovolj, kar nekaj cevi pa je puščalo. niso imeli v kraju, vendar je stalno urjenje vseeno potrebno. Vsak mesec pripravijo dve ali tri vaje, 90-letnico pa so označili s sektorsko vajo. Ker domači gasilci niso si mi zmogli požara na gospodarskem objektu v vasi Bodešče, so poklicali na pomoč sosednja društva. Medtem ko so reševali živino in stroje iz goreče stav be, so drug za drugim prihitela vozila iz desetih društev. Ker je šlo za dogovorjeno vajo, je bil čas nekoliko krajši, v resnici pa bi iz bolj oddaljenih društev prihod trajal nekaj dalj, je pO vaji povedal sektorski poveljnik Drago Stoje. Kot je ocenil, je bila napeljava okrog 2100 metrov cevi iz dobrih 60 metrov nižje ležeče Save zelo hitra. Dovolj vode je bilo tudi v kombiniranih vozilih in cistef* ni. Vaja je pokazala, da vse cevi vendarle niso dobre; s pO* pravilom |ih bodo nekaj od teh lahko ohranili vsaj /a urjenjC' Obenem je bila to dobra priložnost za ugotavljanje drobnih pomanjkljivosti, da bi delo ob resničnem požaru potekalo čimbolj usklajeno • S. Saje Vkoreninjenost gasilstva v Ribnem in okolici potrjujeta podatka, da v tem kraju deluje gasilsko društvo že 90 let, v krajevni skupnosti pa imajo kar dve taki društvi. Manjše je v Selu, GD Ribno pa združuje kar 103 člane, od lega kar 36 operativnih gasilcev. Prav nji- hovemu delu namenjajo zadnji čas največ pozornosti, zato tudi uspehi ne izostajajo, pohvali Članstvo predsednik Gabrijel Ferjan Na lanskem občinskem tekmovanju je zmagala njihova ženska desetina, drugih šest ekip pa se je razvrstilo od 2. do 7. mesta Požara tudi letos še Pojasnilo Prejšnji torek smo objavili vest o prometni nezgodi na Roku ci, ki se je zgodila 23. julija popoldne, v njej pa je bila huje ranjena kolesarka (in ne pešakinja, kol smo zapisali) Antoni ja Mravince. Kolesarka je nenadoma, neprevidno prečkali cesto, tako da voznik avtomobila, ki |o |c /adel, ( inl Dolenc iz Naklega, trčenja ni mogel preprečili AVTOŠOLA Begunjska 10, Knwl 216-245 V TRGOVINI NEŽA Gregorčičeva 8, Kranj AKCIJSKA PRODAJA bluz roxY - 30 % popusta POSEBNA PONUDBA VZORČNIH KOPALK L5CCL od 11. do 31. julija UREJA: VILMA STANOVNIK GLASOVA Prijetno branje Vam želi gurman ČAR MAN IVO ŠKOFJA LOKA SVETI DUH 38 BLEJSKI VESLAČI SO S KAR DVEMA MEDALJAMA REŠILI ČAST NAŠIH ŠPORTNIKOV Upanje, imenovano olimpijska medalja Načrti in sanje so se uresničili. Potem, ko je Nataši Bokal na zimskih olimpijskih igrah za las izdrsnila iz rok prva medalja za Slovenijo, je blejskim veslačem vendarle uspelo. Navdušenje ob prvi medalji je bilo v soboto in nedeljo veliko. In kako so uspeh doživljali tisti, ki jim je šport in veslanje blizu ? Božo Benedik, dolgoletni veslaški delavec iz Bleda: "Srečen sem, da sem lahko član tako GORENJSKA M1EKAJRNA KRANJ MEGAMILK majhnega kolektiva, ki je dosegel tako izredne uspehe v svetovnem merilu. Res je, da sem predvidel bronasto medaljo v dvojcu brez krmarja, saj sta Iztok in Denis že celo leto dosegala vrhunske rezultate in vsi skupaj smo bili v klubu prepričani, da morata uspeti. Nekaj manj možnosti za uvrstitetev med najboljše smo pripisovali četvercu brez krmarja, vendar sem sam po njihovih prvih olimpijskih nastopih upal, da imajo tudi oni možnosti za medaljo. In to se je izkazalo kot realno upanje. Moram pa tudi reči, da je teh šest blejskih olimpijcev izredno pripomoglo k promociji Bleda, hkrati pa so "rešili" čast ne le veslaškega, temveč vsega slovenskega športa in naše olimpijske odprave, kar mislim, da je treba še posebno povdariti. Upam pa tudi, da bo s temi edinstvenimi uspehi veslaški šport v Sloveniji med športi dobil tisto mesto, ki mu v resnici pripada." venijo. Računali smo na Rajmonda, na kajakaše, tako, da je bilo vse skupaj še lepše. " Nataša Bokal, slovenska smučarska reprezentantka iz Škofje Loke: "Ob odhodu naših športnikov v Barcelono sem dejala, da če kdo, potem bosta prinesla iz Olimpijade medaljo mlada blej- Blejskim veslačem so ob uspehu čestitali mnogi, med drugim tudi predsednik predsedstva RS Milan Kučan in predsednik vlade Janez Drnovšek. Barcelona *92 999 ska veslača, saj sem vedela da sta res dobra. Tako sem bila kar prepričana v njun uspeh, ki jima ga resnično privoščim. Hkrati pa seveda verjamem, da bodo prvim olimpijskim medaljam sledile še mnoge." • V. Stanovnik Z dvema bronastima kolajnama se je Slovenija vpisala med štirideset držav, katerih športniki so do sedaj osvojili kolajne na olimpijskih igrah v Barceloni. CLIO ZA PRVO MEDALJO Iztok Čop in Denis Zvegelj sta v finalu dvojcev brez krmarja osvojila tretje mesto za čolnom Velike Britanije v katerem sta veslala slovita Redgrave in Pinset, srebro je osvojil nemški par Hoeltzenbein in Ettinghausen, četrti je bil čoln Francije, peta sta bila Belgijca, šesta pa veslača ZDA. Slovenska predstavnika sta bila najmlajša udeleženca v finalu, pod vodstvom trenerja Stanka Slivnika pa sta veslala pa sta taktično izvrstno. Kot prva nosilca olimpijske medalje za Slovenijo sta si prislužila avtomobil renault clio, ki ga ljubljanka pivovarna podarja prvemu slovenskemu dobitniku olimpijske medalje. D Malce manj pričakovano pa je medaljo osvojil tudi blejski četverec brez krmarja v postavi Milan Janša, Sadik Mujkič, Sašo Mirjanič in Jani Klemenčič, s čimer so blejski veslači skupno dosegli izreden uspeh. Kot pričakujejo na Bledu naj bi se naši nosilci medalij vrnili iz Barcelone konec tedna. Irena Ccbulj, sestra Iztoka Copa iz Studenčic pri Uscah: "Medaljo smo pričakovali. Prav gotovo ne bi imelo smisla reči, da je to ne vem kako veliko presenečenje. Vendar pa so bili moji občutki ob bratovem uspehu vseeno krasni, nepopisni. Tudi seveda zato, ker nismo računali, da bo prav ta medalja prva za Slo- IVO CARMAN JF NA OLIMPIADI V SARAJEVU NOSIL OLIMPIJSKI OGENJ, ZA BARCELONO PA JE ZASIL DRESE NAŠIM VESLAČEM Nastop na olimpijskih igrah je plačilo za trud vsakemu športniku Olimpijske igre, športni boji, naj bi po vsem svetu vsaj za kratek c»s prekinili sovraštvo, vojne. Ob druženju mladih sveta naj bi vsi razmišljali o miru, 0 prijateljstvu, o tem, da je na svetu tudi brez v«jn dovolj gorja. Pa vendar se stara olimpijska pobuda vse manj sP«štuje, saj je mariskje sovraštvo preveliko, da bi ga lahko kdo-kroli zaustavil. Tudi v olimpijskem Sarajevu je tako. Pokoli, stresanje nedolžnih otrok in mater, pobijanje, rušenje, brezup.... !*ive*i duh, 2. avgusta - Ivo Car-m»n, naš nekdanji reprezentant v smučarskih tekih, je eden slo-Vl'nskih športnikov, ki le dni živi ' olimpijskimi igrami. Kakšno veselje so mu pripravili prijatelji II Bleda, ki jim že tri leta kroji reprezentančne drese, ki jim je '"lansko svetovno prvenstvo pr-JJj »a dres prisil napis SLOVENIJA, In kako žalostno po dru-K' M rani posluša vesti i/ Saraje- l»a.' k'tr i1' iudi s*m (P"h'g Lake la^'d.a) okusil olimpijski duh. Štiri leta je odkar si končal *v«>i» bogato športno kariero v K»«eri si med drugim dvakrat !,as,«»pil tudi na olimpijskih 'Urah. Kako danes gledaš "•' J'Httpijske boje, kakšen pomen *ltn Pripisuješ ? Gotovo |c za vitkega Ipoi "lka nastop na olimpijskih ^ 1,1 nekaj posebnega. Najboli hk ^" 'l 11,1 c,u>m mestu kl-»ii zberejo Iportnikl celega tudi tisti "cksotiki", ki ^"iui|o možnosti za visoko um l,cv. pa vendai so se pripre-v'Jeni merin / najboljšimi. Na-"krat vsi postanejo velika dru- žina, vsaj jal sem imel tak ob-i utek. Morila bolj v I akc Pla cidu kot v Sarajevu, kjer smo bili zbrani vsi "na kupu", kjer nismo bili razkropljeni po Olimpijskih vaseh ZatO mislim, ti.i če si .portnik in tla če doži viš vsaj ene olimpijske igre, imaš poplačan ves trud za delo in odrekania Seveda pa je dohiti medalJO sploh nekaj enkratnega !" Kakšne spomine imaš na Sa- rajevo in kako se danes počutiš ko poslušaš o vojnih grozotah ? Ne le dejstvo, da sem na igrah v Sarajevu nosil olimpijski ogenj, ostali so mi tudi lepi spomini na Sarajevo in okolico. Tja smo hodili na treninge, na priprave. Spominjam se čudovitih olipijskih objektov, lepih prog, hotelov, narave in danes lahko rečem, da se mi "trga srce" ko vidim slike in poslušam o grozotah vojne. Boli me, ko samo pomislim, da gotovo od vsega tega ne bo veliko ostalo.....". Navadno športnikom po zaključku kariere ostane veliko lepih spominov, na težke trenutke se hitro pozabi. Večina pa se nikoli povsem ne "odtrgajo" povsem od športa. Kako je s teboj? Po zaključeni tekmovalni karieri sem imel dve leti teka sko soio v Kranjski Gori. Ker sta bili obe zimi praktično brez snega ni bilo moč nadaljevati s taksnim delom in odločil sem se. da začnem izdelovati spon no konfekcijo. Najprej sem začel izdelovati drese za smučarske teke, ker je bila to pač moja športna disciplina. Ustvaril sem si svojo znamko in začel izdelovati drese tudi /a ostale športnike, tako da mislim, da bom v letu ali dveh s svojimi obla« ih lahko oblekel vse sporim k o Polen l<-*g;l scm sponzor večine športnih prireditev v škofjeloški občini, s sponzorstvom pa pomagam tudi mladim športnikom. Vendar pa imam času v načrtu, da bi v Skofji Loki odprl tekaški smučarski klub. Kljub temu, da je /aenkart še vse pri dogovarjanju, pa upam, da bom imel dovolj razumevanja za uresničitev svoje ideje." Te dni si posebno vesel, ker so naši veslači v oblačilih Čar-man osvojili olimpijsko medaljo? Za velika tekmovanja sem najprej "oblekel" zimske špor-tike, že tretje leto pa skrbim za oblačila naših veslačev - od svetovnega prvenstva naprej. Tako so vsi naši veslači nastopili v dresih izdelanih v moji delavnici, Z znamko Carman. Odločitev o tem je "padla" že kakšni dve leti nazaj, nekaj polemik je bilo sicer zadnji hip ali bodo tudi veslači nosili oblačila Adidas, ki je generalni opremljevalec naših olimpijcev / oblačili, vendar sem na koncu drese izilel.il v IVOJi delavnici, s svojim znakom. In nič ne sknv.im, da sem kar malo ponosen, da so prve olimpijske medalje obesili okrog vratu tudi športnikom, ki so nastopili z dresom znamke Carman in ne le z. Adidasom, Nike in drugimi svetovno znanimi znamkami." • V.Stanovnik SLOVENSKA SKUPŠČINA OBRAVNAVA RESOLUCIJO O ŠPORTU Šport je materialna in duhovna kultura naroda Ljubljana, 31. julija - To je temeljno izhodišče Resolucije, ki jo slovenskemu parlamentu predlaga v sprejem osbor za vzgojo in izobraževanje ter telesnokulturo. Šport je nujno dopolnilo kakovosti življenja. Tu Slovenija ne začenja iz nič, ampak se je to prepričanje udomačilo v Sloveniji že pred nastankom samostojne države. Graditi moramo na družini. Šport je na osnovi vseh pomembnejših raziskav po svetu spoznan kot pomembno sredstvo razvoja osebnosti otrok, njihovih sposobnosti in lastnosti. Šport preprečuje tudi bohoteneje negativnih pojavov v družini in družbi, ki vedno bolj prihajajo tudi k nam. Resolucija podrobno govori o gibanju Šport za vse, o športu v šolskem sistemu, o športu kot promociji mlade države, predvsem pa resolucija zavrača nekoristno prepiranje o pristojnostih vladnih in nevladnih organizacij na področju športa. Pristojnosti in naloge morajo biti sicer razvidne, razdeljene in točno določene, vendar to ne sme biti jabolko spora. Resolucija podrobno govori o nujnosti razširitve strokovne športne vzgoje na vrtce in razredno stopnjo osnovne šole, o vrhunskih športnih dosežkih, ki so sedaj prepogosto podvrženi komercialnem u in političnemu vrednotenju rezultata, o športno rekreativnih društvih in klubih, invalidskemu športu ter nalogam, ki jih imata v športu vojska in policija. Resolucija zadolžuje ministrstva vlade Slovenije za konkretne naloge. Posebej so omenjena ministrstvo za šolstvo in šport, ki naj bi med drugim pripravilo nacionalni program športa in zakon o športu, ministrstvo za finance (olajšave za športno opremo), ministrstvo za varovanje okolja in urejanje prostora, ministrstvo za zdravstvo, ministrstvo za obrambo, ministrstvo za znanost in Fakulteta za šport. • J. Košnjek Državni prvaki startali Jesenice, 2. avgusta - V dvorani Podmežaklja so te dni pripravili ledeno ploskev in kot prvi so začeli priprave na sezono domači hokejisti, članska ekipa moštva Acroni Jesenice. Priprave na novo sezono so se sicer začele že 15 aprila s treningi v telovadnici in na zunanjih igriščih. Po desetdnevnem odmoru so se treningi na suhem prvega avgusta preselili tudi na led. Hokejisti tako trenirajo dve uri dopoldne in dve uri popoldne, trener Krikunov pa ima na voljo 36 igralcev. Vsi so lanski, razen vratarja Tičarja. Na Jesenicah pa so tudi že okrepitve iz SND. To so: Andrej Kvartalnev, Albert Mal-gin, Eldar Rahmutulin in "stari" Sergej Borisov. Njih in načrte v letošnji sezoni bomo v klubu predstavili po končanih olimpijskih igrah. Zaenkrat le toliko, da se prvakom obetajo nastopi v Alpski ligi in Pokalu državnih prvakov, poleg tega pa nameravajo braniti naslov prvakov v domačem prvenstvu. Od ponedeljka so v prodaji tudi že letne vstopnice za novo sezono. Cena za stojišče je 80 DEM, za sedeže pa 100 DEM, v tolarski protivrednosti. Kupiti jih je moč v podjetju Rekreacija v Železarni Jesenice in v klubski pisarni vsak dan od 7. do 13. ure. • B.r. 333B3BE Odlična polonca kalan Bobovek, 2. avgusta 1992 - Prizadevni člani Konjeniškega kluba Kranj so odlično organizirali tekmovanje v dresurnem jahanju. Na sporedu je bilo II. kolo pokala Slovenije. Na vadišču v Bobovku je tokrat nastopilo 28 tekmovalcev in tekmovalk iz. vseh slovenskih klubov. Kranjčan Blaž Kalan s konjem VVhvsperjem je zasluženo že drugič zmagal v pokalnem tekmovanju. Mladinski državni prvak je navdušil s svojim nastopom. Tokrat pa je navdušila tudi najmlajša udeleženka Polonca Kalan z. istim konjem in osvojila tretje mesto v pokalni disciplini A. Trinajstletna Polonca je dobila tudi pokal Avtohiše Ervvin Rausch iz Borovelj. Zelo dobra je bila Ijubljančanka Petra Berce s konjem Santa Anita, njen klubski kolega Marko Vahen seje moral zadovoljiti s tretjim mestom. REZULTATI: I. Blaž Kalan K K Kranj 469, 2. Petra Berce KK Ljubljana 450, 3. Polonca Kalan KK Kranj 447, 4. Marko Vahen K K Ljubljana 424 itd. Po dveh kolih je vrstni red naslednji: 1. Blaž. Kalan KK Kranj 930, 2. Polonca Kalan KK Kranj 887, 3. Petra Berce KK Ljubljana 878. Tekmovali so tudi v nalogi L, kjer je bila najuspešnejša Kranjčanka Polonca Kalan KK Kranj 465, Anica Roječ KK Ljubljana 461, 3. Marko Vahen KK Ljubljana 456. SJJ. M. ri (i L ASOV A StotinkA ŠKOFJA LOKA PONOVNO NOGOMETNO MESTO nogomet ser Olimpua visoko ugnala v DRUGI LIGI 16, V TRETJI PA 28 MOŠTEV domačine Škofja Loka, L avgusta - S prijateljsko nogometno tekmo med državnim prvakom SCT Olimpijo in domačim tretje!igašem Jelovico LIH se je v Škofji Loki začela letošnja nogometna sezona. Čeprav ob igrišču ni bilo toliko gledalcev kot so jih pričakovali, so bili na koncu zadovoljni tako gostje kot domačini. Rezultat tekme pa je bil 6:0 za SCT Olimpijo. Kot je po tekmi povedal predsednik domačega kluba Janez Krajnik, so nogometaši začeli s treningi šele pred šestimi dnevi, kjub porazu pa so bili zadovoljni s prvo tekmo."Že dejstvo, da je v Skofjo Loko prišla takšna ekipa kot je SCT Olimpija je navdušujoče. Ko smo pred šestnajstimi leti izgubili status slovenskega ligaša smo izgubili navijače, za katere upam, da se bodo v letošnji sezoni vrnili na igrišče. Naš cilj letos je obstanek v II. ligi, kasneje pa imamo ambicije še večje,"je po tekmi povedal Janez Krajnik. D Vodja strokovnih služb našega državnega prvaka Lučo Pertič pa je dejal :"Izredno smo zadovoljni, da smo prišli na prijateljsko tekmo v Škofjo Loko, saj je bilo vzdušje tukaj res prijetno. Naša ekipa je imela cilj, da se pred sezono čimbolje uigra, saj nas čakajo težke tekme v evropskem pokalu. D Prijateljo srečanje med ekipo Živil Nakla in Publikumom pa je bila konec tedna tudi v Naklem, kjer je bil rezultat 2:2. Danes ob 17.30 uri pa ekipa Živil Nakla gostuje v Šenčurju, kjer bo odigrala prijateljsko tekmo z Rudarjem iz Velenja. • V. Stanovnik Kljub porazu so domači nogometaši v Puštalu navdušili. Foto: J.Cigler naklanci povabljeni vbašelj Bašelj, 4. avgusta - Krajani in ljubitelji športa v Bašlju pod Storžičem, športnikom predseduje Ivan Markič, so v Belci uredili nogometno igrišče. Doslej so igrali že dve tekmi. V soboto, 8. avgusta ob 16. uri pa organizirajo v Belci srečanje z nogometaši Živila Naklo z Branetom Oblakom na Čelu. Skupaj bodo preizkusili nogometno znanje, nato pa bo srečanje športnikov in krajanov Bašlja z naklanskimi nogometaši. Pri organizaciji srečanja pomagajo številni sponzorji in vsem se organizatorji že sedaj zahvaljujejo. • J. K. Nad 40 moštev v ligi Jesenski del radovljiške občinske lige v malem nogometu se bo začel 30. avgusta. Radovljica, julija - V spomladanskem delu je sodelovalo 42 moštev, ki so bila razdeljena v pet skupin, oziroma lig. Skupno je igralo nad 600 nogometašev, vseh tekem pa je bilo 170. Uspešno so sodili domači sodniki, v najvišji skupini pa je po oceni komisije za mali nogomet Športne zveze Radovljica že preveč ostrega tekmovalnega vzdušja. Po spomladanskem delu je v A skupini vrstni red naslednji: Mladina Begunje I 15, Ventilčki 13, PROM Stol 11, Venecija DJP 10 itd., v B skupini Bistro Javornik 15, Grad 1004 12, Lancovo 12, Preval 12 itd., v skupini C Arx Cella 14, Fncijan Zasip 10, Prva jakostna 9, Calimero boys 8 itd. in v skupini I) Optimisti II, lso span 10, Jack Daniels 10, Hidrant Hlebce 7 itd. V skupini Asfalt pa so na prvih mestih Slovan 15, Smola 10, Gostišče Rupa 9, Grče 8 itd. • J. Šolar Uspeh mladih kolesarjev save Črnomelj, 2. avgusta - Konec tedna je bila v Črnomlju dirka za pokal slopvenskih mest. Na njej so se pomerili starejši mladinci, zmagal pa je Savčan Bojan Ziherl. Drugi je bil Igor Markič (Krka), tretji Tadej Križnar (Sava), četri pa Uroš Kosmač (Sava). Kot je povedal trener Miran Kavaš so Savski mladinci po krajšem počitku spet začeli s tekmovanji, ki jih bodo nadaljevali ves avgust in vso jesen. • (vs) MTB kolesarska dirka Jezersko, 2. avgusta - Minulo nedeljo je bila na Jezerskem tekma z gorskimi kolesi na krožni progi, dolgi 4.500 metrov, okrog Planšarskega jezera. Na tekmi, ki vsako leto privabi več tekmovalcev, je tokrat nastopilo 50 kolesarjev z MTB kolesi, prizadevni domačini, pa so jo pripravili s pomočjo številnih sponzorjev : VALY SCOTT, OS TRADE, REKAR ŠPORT, Posojilnica Železna Kapla, Merkur Kranj, Zavarovalnica Triglav, Podjetje CEGRAM, MERCATOR Izbira, gostišče Vale rija, Jezerski vrh in Planšarko Jezero, Šiviljstvo Klakočar, Sava Kranj, Živila Kranj, Trgovina Jezerjan, KS Jezersko, Trgovina BOBER Tupaliče. Kot je iz Jezerskega sporočil Slavko Žagar je na tekmovanju gorskih kolesarjev za veliko nagrado Valy Scott in Pokal Jezerskega med tekmovalci z licenco zmagal Marjan Jauk (Zla-toličje), med mladinci do 18 let je bil najhitrejši Blaž Budja (MTB Vinera), med rekreativci do 35 let je najhitreje kolesaril Janez Redešak (Merida Jezersko), med rekreativci nad 35 let pa je bil najhitrejši Srečo Komac (MTB UNI Team). Tekmovali so tudi pionirji do 14 let, najboljši pa je bil Tadej Trobevšek (ŠD Stranje). • (vs) Kranj, 4. avgusta - V prvi slovenski nogometni ligi se bo začelo tekmovanje čez dobrih deset dni, 16. avgusta. Živila Naklo, ki so odigrala že nekaj prijateljskih tekem za trening, igrajo prvo tekmo doma. Nič manj zanimiva ne bo na novo ustanovljena enotna druga liga. Začela se bo teden kasneje kot prva liga, to je 23. avgusta. V II. ligi bo igralo 16 moštev: Avtobum Kočevje, Domžale, Dravinja Slovenske Konjice, Dravograd, Gidos Turnišče, Era Šmartno, Ilirija, Istragas Jadran Dekani, Jelen Triglav Kranj, Ko-rotan Suvel Prevalje, Loka Medvode, Napredek Radomlje, Oria Rudar Trbovlje, Primorje, SET Vevče in Tabor Jadran Sežana. Na novo sta uvedeni dve tretji ligi, vzhodna in zahodna. Za Gorenjsko je zanimiva zahodna liga, ki bo imela tako kot vzhodna, 14 moštev, v njej pa sta z Gorenjske Zarica iz Kranja in Jelovica LTH iz Škofje Loke. Razen teh dveh moštev bodo v ligi še GIP Svoboda Kisovec, Finali Piran, Brda Dobrovo v Brdih, Bilje, Branik Šmarje nad Koprom, Vodice Šempas, Adria Miren, Jadran Kozina, Zreče Avtoprevoz Tolmin, Tabor 69 Ljubljana in Litija. Pred treningom nogometašev Živil Naklo: trener Brane Oblak in igralec Andrej Jerina. - Foto: G. Šinik STANE, MARKO IN NEJC SO MED POČITNICAMI KOLESARILI Najslabše so slovenske ceste Škofja Loka, 3(1.julija - Prejšnjo soboto so se iz štirinajstdnevnega kolesarjenja po sosednjih državah in Češki vrnili trije škofjeloški športniki, ki radi preživljajo počitnice na kolesu. Stane Mohorič, ki je najstarejši in igra tudi rokomet, se je na pot odpeljal z mlajšim bratom Markom, z njima pa je potoval tudi Jernej Jemc. Marko je že lani kolesaril po Evropi, za letos pa so načrtovali kolesarjenje po Švedski, po Skandinaviji. Vendar je v zadnjem hipu načrt padel v vodo, saj mladi velikega stroška niso zmogli. Toda kolesarjenju se niso odrekli in v štirinajstih dneh so s kolesom prevozili nekaj več kot 1400 kilometrov. Sodelovanje. Trener Jelena Triglava Božidar Jovičevič in tehnični vodja moštva Husein Kurtovič. - Foto: J. Cigler Nogometna zveza Slovenije je sprejela za tokratno tekmovalno sezono nekatere novosti. - vse ekipe morajo vodstvu tekmovanja predložiti spisek igralcev in odločbe o slovenskem državljanstvu. Vsaka ekipa ima lahko na prvenstveni ali pokalni tekmi med 16 prijavljenimi nogometaši 3 igralce, ki niso slovenski državljani. -na prvenstveni ali pokalni tekmi sme ekipa med tekmo zamenjati največ dva igralca, kar velja za L, 2. in 3. ligo, v drugih ligah pa bo dovoljena menjava petih igralcev. - za 1. in 2. ligo ne velja določilo, da mora vsako moštvo začeti tekmo z dvema igralcema, mlajšima od 21 let. Za ostale ligte pa to določilo še velja. Zanimiva so še nekatera druga določila. Za 1. in 2. ligo mora biti igrišče dolgo minimalno 100 in široko 64 metrov, za tretjo ligo pa dolgo 97 in široko 60 metrov. Obevzno je pomožno igrišče, mreža ob igrišču, slačilnice in kopalnice za igralce in sodnike, semafor za rezultat in stolp za TV snemanje, po tri žoge za tekmo, športno oblečeni pobiralci žog, klubi pa bodo morali imeti tudi barvne žoge za igro po snegu. Vsaka tekma mora biti prijavljena, dokaz o prijavi pa mora biti izročen delegat tekme. Nogometna zveza je sprejela še vrsto drugih določil, tudi glede obnašanja navijačev in odgovornosti zanj, točenja pijač, varnosti itd. • J.Košnjek BLEJSKI HOKEJISTI PONUJAJO ROKO DOMAČEMU TURIZMU Dobri na jezeru, zakaj tudi ne na ledu Bled, julija - Jože Božič, novi predsednik Hokejskega kluba Bled je po izvolitvi dejal, da je po daljših pogovorih s predstavniki kluba spoznal, da je na Bledu mogoča povezava športa, turizma in proizvodnje, in da se mora v to vključiti tudi občina. Hokej v kraju ne sme biti tujek. Časi sedaj res niso najboljši, vendar moramo pripravljeni počakati boljše, je dejal novi predsednik, skupščina pa je za podpredsednika izvolila Vinka Golca. Financiranje blejskega hokeja (in tudi vzdrževanje dvorane) je vsa leta problem. Predsednik radovljiškega izvršnega sveta .lože Resman je na skupščini povedal, daje Radovljica občina z veliko športniki in športnimi panogami in da so bili dosedanji pogovori o financiranju hokeja le delno uspešni. Predvsem bo treba v občini na novo oceniti položaj in uspehe posameznih športov in temu primerno prilagoditi financiranje. Hokejisti naj predvsem utrdijo skrb za narašačajnike in to bo močan argument za izdatnejše financiranje, seveda ob uspehih drugih selekcij I/vršni svet je o financiranju hokeja že razpravljal, vendar je bila razprava premaknjena na avgust, pred tem pa je hokejiste pozval k sodelovanju. V občini bodo morali ustrezno rešiti tudi financiranje športnih objektov vključno / blejske, dvorano. Materialne stroške kaže obravnavati tako kot v drugih občinah, kjer imajo led in za; nje ne namenjajo le "športnega denarja." Ko se bo gospodarski položaj, tudi turizma, zboljšal, bo lažje reševati tudi ta problem-Sicer pa, je dejal Resman, če imamo na jezeru močno ekipo, za* kaj je ne bi imeli tudi na ledu. Stane, Marko in Nejc so štirinajst dni kolesarili po petih državah. " Na pot smo odšli 12. julija in sicer smo se odločili prav na hitro, dve kolesi smo si celo izposodili, tudi z dodatno opremo smo bili le skromno založeni. Po slovesu od domačih smo startali pod Plevno izpred Kava bara Charlie in se odpeljali proti Što-ram. Naslednji dan smo pot nadaljevali skozi Ptuj na Hrvaško. Iz Hrvaške smo preko Lednave nadaljevali pot na Madžarsko do blatnega Jezera. Šli smo proti severu Madžarke, tam pa so se začele težave s kolesi, ko smo imeli takorekoč istočasno uničene zračnice. Ker jih nikjer na Madžarskem nismo mogli kupiti, smo zavili do prve vasi v Avstriji, se tam dobro založili z njimi in se odpeljali proti Češki. Tudi tam smo koleserili nekaj dni in se nato preko Dunaja, Celovca in Tržiča po štirinajstih dneh in približno 1400 kilometrih vrnili domov," je pot opisal Stane Mohorič . Približno sto kilometrov kolesarjenja dnevno /a mlade športike ni bilo prenaporno, tako da so med potjo doživeli marši kaj prijetnega, večkrat so zavili ob jezera, večina pa so prenoče vali pri ljudeh, ki so jih povsod prijazno sprejeli na svoje domove. " Razen na Češkem, kjer smo prenočevali v skromnih hotelih, smo povsod povprašali kmete ob poti če lahko prenočimo na njihovih travnikih ali v kozolcih in marsikdo nas je povabil v svoj doma ali nam skuhal večerjo. Moram reči, da so bili povsod zelo prijazni in da smo bili prav presenečeni. Na Češkem smo jim sicer komaj dopovedali od kod prihajamo, začudeno so gledali na še potne liste v hotelih, sicer pa so bili povsod na mejah zelo prijazni. Na poti proti domu smo ugotovili, da na vsej poti ni bilo tako nevarne ceste za kolesai-je, kot odsek od Naklega do Škofje Loke. Pa tudi to, da so slovenske ceste najslabše, pravi Nejc Jemc. Čeprav so kolesarji na poti skromno živeli (okoli s 00 mark so porabili za vsakega) jim je bila dobrodošla pomoč sponzorjev: SRC, M ING, vakumiranje Krajnik, delikatesa Trava, I rtunovc, Pavlus, Planterič, Foto Sturm, Ton Šport in tapetništvo Eržen. • V. Stanovnik Kandidatura za svetovno prvenstvo Bleja bodo skupaj Z Ljubljano kandidirali za oraganiziienr svetovnega prvenstvu v lioke/u na ledu za skupino C. ki bo man a prihodnje leto. Prvenstvo /c priložnost za modemi. iu iji' dvorane Na tkupščini s<> tudi sklenili, da dajejo dosedanjeinu predsedniku Hokejske zveze Slovenije Janku Popovieu podporo tudi za naprtj. skupščine Hokejske zveze Slovenije pa se bodo udeležili Nare Kavee. Rudi Hiti. Hrane Lerglav in Jože Božič. Sekretar kluba Brane lerglav je zadnjo se/ono ocenil najtežjo in uspešno, taj so bih člani 3. v državi in 9. V alpski \\p (v tej letos žal ne bodo tekmovali), mladinci so bili tretji v državi in šesti v avstrijski ligi, pionirski selekciji pa sta bili 3. in 5. ^xC'. nerji Rudi Hiti, Albin Felc in Franci Žbontar so dobro opravil'1' svoje delo, uveljavljajo se blejski hokejski tabori, žal pa je W« najhujši problem denar. Večina jfl delala na amaterski osnovi in celo zalagala svoj denar kol na piimei Kavee, Uiti in lerglav Za to sezono planirajo najmanj tolikšne usopehe kot V *a"" nji. Blejci so zagovorniki avstrijskoslovenske lige, nova |>.< bo tudi liga dečkov do 10 let. Financiranje pionirskih selekcij I1" P° slej ločeno, da ne bo dvomov, da se v klubu preliva denar, tud [l žepov staršev otrok Za najmalajše bo klub poliebov.il dobri"1 6S 000 mark, /.i člansko ekipo, ki bo povsem kometi i.iln.i. pa W> potrebnih 320.000 mark Promolinea ne bo več elavni spon/or it1 bo zato treba poiskali druge Računaio na pomopv Mleti.i, s.ij ho kej blejskemu tun/imi tudi marsikaj daje. Lani je 25 tekem "•' Bledu obiskalo 18.000 ljudi, lani so na račun hokeja UStvarij1 1300 preno(Hte\. če pa dvorana urejena, p.i se bo število prenovi ie\ povtCalo na 12, I5.000, to |>.i te pomeni milijon mark. • •'' Koiajea O GLASOVA StotinkA MEDNARODNI PLAVALNI MITING V RADOVLJICI Najboljši bučar in robova Radovljica, L avgusta - Mednarodni plavalni miting v Radovljici je ob dobri organizaciji zbral 111 plavalcev in plavalk iz Norveške, Madžarske, Hrvaške (Mladost iz Zagreba in reško Primorje) ter devetih slovenskih klubov z olimpijcem Juretom Bučarjem na čelu. Jure Bučar je bil tudi najboljši plavalec mitinga - na 200 m kravi je odplaval 809 točk, med dekleti pa je bila najboljša domačinka Polona Rob, ki si je na 200 m mešano priplavala 754 točk. "Naših običajnih gostov, to je Dancev, letos ni, so pa na ta račun prišli Norvežani," so pripovedovali organizatorji. Iz Norveške je res prišlo 17 plavalcev in plavalk, kar je zgolj dobra številčna zamenjava, medtem ko so bili kakovostno slabši. To potrjujejo tudi rezultati - vse zmage so namreč ostale v Sloveniji, oziroma so šle kvečjemu na Reko ali Zagreb. Rezultati (v oklepaju najboljši v mladinski kategoriji) - moški: 50 m kravi 1. Zekanovič (BP) 24,56, 2. Jocič (TK) 24,72 (Melon /KK/ 26,50); 200 m kravi 1. Bučar (LL) 1.55,12, 5. Resman VATERPOLO Domačinka Alenka Kejžar 5 Naši Četrti na malti po krivdi sodnikov Malta, avgusta - Na Malti se je v nedeljo končal mednarodni turnir na katerem so sodelovale reprezentance Malte, Sicilije, Anglije, VVelsa in Slovenije. Naša ekipa, ki sojo sestavljali člani Triglava in Kopra je v prvem srečanju premagala reprezentanco VVelsa z rezultatom 11:5 (2 : 2, 2 : 0, 3 : 1, 4 : 2). Strelci za Slovenijo so bili: Troppan 4, Stromajer 3, Štrkalj 2, Čadež in Starman po 1. V drugem srečanju so premagali Sicilijo s 12 : 7 (1 : 1, 2 : 3, 4 : 1,5 : 1). Tokrat so bili strelci: Stromajer 4, Troppan 3, Hajdi-njak, Starman, Čadež, Stopar in Štirn po 1. Po tem srečanju so bili naši v vodstvu in na sceno so stopili sodniki, ki so močno oškodovali našo reprezentanco. V nadaljevanju so izgubili z Anglijo 6 : 7 (2 : 2, 2 : 4, 2 : 1, 0 : 0). V listo strelcev so se vpisali: Stromajer 2, Čadež, Štirn, Peranovič, Troppan 1. Najslabše se je naši reprezentanci godilo na zadnjem srečanju, na katerem jim sodniki niso pustili igrati. Ze podatek, da so bili naši izključeni ^ar enajstkrat, domačini pa le dvakrat pove vse. Verjetno so domačini izračunali, da bi reprezentanca Slovenije z zmago osvojila Prvo mesto, sami pa bi pristali na četrtem. To tekmo so naši izgubili z 8 : 6 (2 : I, I : 2 1 : 1, 4 : 2). Tokrat so bili za neš uspešni: Troppan 4, Čadež in Štirn po 1. Vrstni red na koncu: I. Malta 6 2. Sicilija 5 točk, 3. Anglija 5 točk, 4. Slovenija 4 točke in 5. ^els 0 točk. Omeniti velja, da je pot na Malto omogočilo podjetje COMPRINT - Izdelava računalniških obrazcev iz Ljubljane, |C sponzor reprezentanc Slovenije. a druga, vodovodni stolp tretji Kokr Maribor, avgusta - V Mariboru je bil zadnji turnir drugoliga-lt j? sPoredu In moralo biti pet srečanj, vendar ni prišla trža-' ' dera, tako, da je bilo odigranih le troje srečanj. V prvi tekmi Kokra bila poražena od Žusterne z 8 : II, strelci za Kokro pa •0 bih; CallC 4, Malavašič 2, Strgar in Stariha po I. V drugem siv Unju je ekipa Koper II premagala Maribor 12:8. Tokrat so bili "spesni Čalič in Svarc 4, Strgar 2, Koželj in Malavašič po I. Vr-JWU red: I. Zusterna, 2. Kokra, 3. Vodovodni stolp, 4. Edera. 5. N;>mnik, 6. Maribor in 7. izven konkurence Koper II Triglav tretji na mednarodnem turnirju Na vrbskem jezeru vn Vfbsko Je/l>rw, avgusta - Na Vrbskem jezeru je bilo dvodne- no tekmovanje, katerega se je udeležil tudi Triglav. Sodelovale ^ sori ekipe in to Bratislava, Mannheim, Triglav in domači cj.°r, rsoc 'okral so Triglavani nastopili oslabljeni, saj je kar cvet igralcev ekipe na Malti. Tokrat so /a Triglav nastopili: avčK\ Stromajer, Margeta, Klolutar, Grabeč, Bukovac, Pikec, JUl|č, Podjed, Klančar, Antonijevič, Bečič, Kosu . Rl'.ZI I TATI: Mannheim Inglav X : 10(0 : 3, 3 : 2, 2:1,3 ; Bratislava : Triglav 13 : 4 (4 : I, 2 : 0, 3 : 2, 4 : I), VVorthersee im"l 16 : 1 1 <4 : 0, 3 : 3, 6 : 3, 3 : 5); ostali rezultati: Mannhe-Bratislavi 4 : 14, VVorthersee : Mannheim 9 : 7, VVorthersee : I MIS'''V;I ' ' '-> Strelci /.< Triglav na turnirju so bili: Stromajer . iMargeta 3, Klofuta. 6, Orabec o: (ialič I, Podjed I, Bečič 3 in K-ošir 4. Ll SIVK A |. Bratislava, 2. VVorthersee, 3. Triglav, 4. Mannheim. • J. Marinček čaj je vseeno za plačat v /"/ .-o prenočišči m enolončnico?'', da ve f>nJrT'ških planinskih domovih zapisalo naslednic (ena nočitve /c 4OO.00 Sli. z lastno rpiho in pižamo pa dobin-caj zaslon, ." na > zastoniski ča, dobrodošel, toda ker tako ni. je je (f/","rthl'" P»pr,ilno vrečo ali r/tdio pol cene,-i orej 20t)JH) Sil Kako sta se sem pritaknila še pižama m pU,"S'""l"Kanka '"'c,, dragi planinci, v tržkiških kočah sera, no • " f" " s **'b<>/ pižamo ah ne. lahko pa pol cenc/e pre «"/<'< če noeite s teboj rjuho Splača se' • i), n. mam. Start plavalcev, foto: J. Cigler (TK) 2:11,36 (Povhe /CK/ 2:07,22); 100 m prsno 1. Slapernik (BP 1:07,07 (Smrdelj /LL/ 1:15,39); 100 m delfin 1. Kapus (IL) 1:05,39, 3. Mladenovič (TK) 1:05,96 (Škrabar /LL/ 1:01,88); 100 m hrbtno 1. Končar (PR) 1:04,49 (Markovič /LL/ 1:06,76); 200 m mešano Tomas (MZ) 2:14,91, 5. Jocič (TK) 2:20,06 (Milenko-vič /TK/ 2:17,25. Dekleta: 50 m kravi 1. Ujević (PR) 28,07, 3. Blatnik (TK) 29,70 (Cerovšek /CK/ 30,15); 200 m kravi 1. Repec (CK) 2:12,07, 2. Kejžar N. (RR) 2:13,47, 3. Blatnik (TK) 2:14,40 (Šulc /LL/ 2:15,41); 100 m prsno 1. Uhelj (BP) 1:24,99 (Kejžar A. /RR/ 1:16,74); 100 m delfin 1. Ujević (PR) 1:05,27 (Jerše /RRT/ 1:11,82); 100 m hrbtno I. Blatnik (TK) 1:11,23, 2. Potočnik (TK) 1:17,70 (Masič /RR/ 1:12,68); 200 m mešano 1. Rob (RR) 2:24,73, 2. Kejžar N. (RR) 2:30,80 (Jereb /TK/ 2:39,56). • Ilija Bregar DRŽAVNO PIONIRSKO PRVENSTVO V PLAVANJU Mladim plavalcem Triglava dve zlati medalji Kranj, 2. avgusta - Na letnem bazenu v Kranju je bilo od petka do nedelje državno prvenstvo v plavanju za pionirje in pionirke. Natopilo je 147 tekmovalcev iz 14 slovenskih klubov, med vsemi pa je bil najuspešnejši plavalec Ljubljane Gregor Govše, ki je odnesel domov osem zlatih medalj med posamezniki in še tri v štafetah ter dosegel dva državna rekorda na 100 in 200 m prsno. Državni rekord je postavila tudi štafeta Ljubljane na 4 x 100 m kravi. PK Ljubljana pa je bila tudi ko ekipa (pre)močan zmagovalec. Zbrala je 928 točk, medtem ko jih je drugi Triglav zbral 569, tretji pa je bil Neptun Celje s 414 točkami, Radovljica pa je bila s 49 točkami 12. "Organizacija prvenstva je dobra, žal pa moram ugotoviti, da se trenerji ne držijo propozicij in prijavljajo nerealne čase, kar škodi tako tekmi sami kot tekmovalcem," je ob zaključku prvenstva poudaril delegat PZS Mirko Lebar, podobnih misli pa je bil tudi strokovni sodelavec PZS Matjaž Perme. Očitno torej je, da bo v zvezi s tem Plavalna zveza morala nekaj ukreniti, sicer je pošiljanje zapisnikov s predtekmovanj v bistvu odvečno delo. Najboljši plavalec Govše pa je med drugim dejal: "Dobro sem pripravljen, z uspehom sem zadovoljen, čeprav ..." Misel je dokončal njegov oče: "Sposoben je bil postaviti še kakšen rekord." Plavalci Triglava so osvojili dve zlati medalji (Omejec), dve srebrni (Omejec in Skunca) ter pet bronastih (Omejec, Škunca in štafete). Rezultati - pionirji: 100 m kravi 1. Govše (LL) 1:01,71; 200 m kravi I. Govše (LL) 2:13,27, 4. Skunca (TK) 2:20,71; 400 m kravi I. Govše (LL) 4:41,65, 3. Škunca (TK) 4:49,69; 1.500 m kravi I. (iovše (LL) 18:33,93, 2. Skunca (TK) 18:54,59; 100 m prsno I. Govše (LL) 1:14,05; 200 m prsno I. Govše (LL) 2:36,60; 100 m delfin I. Pahernik (BM) 1 :()9,48, 4. Pire (TK) I : 14,12; 200 m delfin 1. Pahernik (BM) 2:33,00, 4. Skunca (TK) 2:47,74; 100 m hrbtno Pahernik (BM) 1:10,76; 200 m hrbtno I. Stojanovič (NO) 2:31,00; 200 m mešano 1. Govše (LL) 2:26.63; 400 m mešano I. Govše (LL) 5:12,80, 4. Skunca (TK) 5:38,40; štafete 4 x 100 m kravi I. Ljubljana 4:24,81; 4 x 200 m kravi I. Ljubljana 9:30,28, 7. Triglav 9:56,18; 4 x 100 m mešano I. Ljubljana 4:50,93, 5. Triglav 5:12,7V Pionirke: 100 m kravi 1. Breznik (OI ) 1:06,14, 3. Omejec (TK) 1:06,48; 200 m kravi 1. Funkl (LL) 2:21,44, 6. Omejec (TK) 2:25,14; 400 m kravi 1 Roš (NO) 4:54,76. S Omejec (TK) 5:07,65; 800 m kravi 1. Roš (NO) 10:02,35, 4. Omejec j I K» 10:32,50; loo m prsno 1. Omejec (TK) 1:24,36, 4. Novak ( TK) 1:28,85; 200 m prsno I. Omejec (TK) 2:57,38. 4. Novak (TK) 3:07,55; 100 m delfin I. Ličar (RRT) 1:13,43; 200 m delfin I. Roš (NO) 2:40,91, 7. Lovrečič (TK) 3:02,00; 100 m hrbtno I. Jordan (RRT) 1:14,10; 200 m hrbtno 1. Sojar (LL) 2:38,50. 7. Butina (TK) 2:52,79; 200 m mešano 1. lunkl (LL) 2:41,07, 3. Omejec (TK) 2:43.63; 400 m mešano 1. Ličar (RRT) 5:34.69. 2. Omejec (TK) 5:16.04, štafete 4 x 100 m kravi I. Liubljana 4:35,70, 4 Triglav 4:42,14; 4 x 200 m kravi l. I jubljana 9:48,96, 3. Triglav 10:02,19; 4 x 100 m mešano 1. Ljubljana 5:09,66, v Triglav vi6,04. •Iliju Bregar (\ LOKOSTRELSTVO Lokostrelski praznik na Jesenicah Jesenice - Člani Lokostrelskega kluba Jesenice so v športnem parku Podmežakla uspešno organizirali dve veliki tekmovanji. V soboto je bilo najprej na sporedu 1. odprto državno prvenstvo Slovenije na katerem so nastopili številni tekmovalci večine slovenskih klubov. Med Gorenjci so bili najboljši predstavniki Šenčurja, ki so osvojili 7 kolajn med posamezniki in 2. ekipno. V nedeljo so predstavniki jeseniškega kluba organizirali še mednarodno lokostrelsko tekmovanje za pokal mesta Jesenice. Nastopili so tekmovalci iz Avstrije, Hrvaške, Italije, Nemčije in Slovenije. REZULTATI: državno prvenstvo kategorija compound: veterani. 1. Roman Zupane (Celje) 1169 krogov, 2. Štefan Bavčar (Nova Gorica) 1095; člani: 1. Vlado Sitar (Šenčur) 1293, 2. Dušan Klemen (Muta) 1290, 3. Ljubo Bizjak (Nova Gorica) 1286; pionirji: 1. Matej Marčen (Moste) 1174, 2. Damjan Žitko (Postojna) 934, 3. Alše Rosa (Ankaran) 341; članice: 1. Irena Rosa (Ankaran) 1244; mladinci: l.Jože Kočevar (Celje) 1133; prosti slog: pionirji: 1. Marko Uršič 1264, 2. Mitja Podgoršek (oba Kamnik) 1081, 3. Roman Kristane (Šenčur) 1023; člani: 1. Peter Koprivnikar (Maribor) 1224, 2. Emil Andrejka (Kamnik) 1216, 3. Marjan Podržaj (Šenčur) 1196; mladinci: 1. Jaka Mohor 497, 2. Urban Tavčar (oba Šenčur) 496; članice: 1. Ksenija Podržaj (Šenčur) 1188; mlajši mladinci: 1. Matej Krumpester (Kamnik) 1161; mladinke: 1. Katja Čavničar (Ankaran) 1025, 2. Nuša Smuk (Šenčur) 277; pionirke: 1. Darja Rosa 1150, 2. Vesna Rovšek (obe Ankaran) 1138, 3. Polona Lanišek (Kamnik) 910. Kategorija compound ekipno: 1. Nova Gorica 3792, 2. Šenčur 3655; prosti slog: 1. Maribor 3556, 2. Šenčur 2279. Mednarodno tekmovanje za pokal mesta Jesenice - zmagovalci v posameznih kategorijah: kategorija compound: veterani: 1. Roman Zupane (Celje) 2326; člani: 1. Bogomir Kleč (Nova Gorica) 2562; pionirji: 1. Matej Marčen (Moste) 2365; mladinci: 1. Jože Kočevar (Celje) 2248; prosti slog: pionirji: 1. Marko Uršič (Kamnik) 2532; veterani: L VVerner Urbani (Avstrija) 2151; člani: 1. Peter Koprivnikar (Maribor) 2463; mladinci: 1. Roberto Munut (Italija) 2283; članice: 1. Alessandra Voncina (Italija) 1102; mlajši mladinci: 1. Matej Krumpester (Kamnik) 2338; pionirke: 1. Polona Lanišek (Kamnik) 1891. • J. Rabič TEKI Franci teraž in ivan urh uspešna v severnem walesu Prejšnjo soboto je bilo v Llamberisu v severnem VValesu v Veliki Britaniji mednarodno tekmovanje v roških tekih "Snovv-don race". Tekmovanja se je udeležilo 687 gorskih tekačev iz Italije, Češkoslovaške, Irske, Škotske, Anglije, VValesa in Slovenije. Slovenski tekači so bili na tekmovanje vabljeni s posebnim vabilom, teka pa so se udeležili Franci Teraž iz Mojstrane, Ivan Urh iz Kamnika in Radovan Skubic iz Zagorja ob Savi, zastopali pa so Petrol Slovenija. Proga, ki je bila speljana iz mesteca Llamberis na Snežni vrh, je bila dolga 15 km in je imela 1.050 metrov višinske razlike. Tekmovanje je bilo zelo težavno, saj je bila proga zelo težka, naporna in nevarna zaradi vremenskih razmer, kajti v času tekme je močno deževalo, med močnimi sunki ventra pa je tudi snežilo. Teren je bil skalnat, moker in spolzek, temperatura na vrhu Snežnega vrha pa je bila le 6" C, tekmovalci so bili premraženi in izmučeni, nekaj pa jih je bilo celo poškodovanih. Franci Teraž in Ivan Urh sta zelo dobro pretekla progo navzgor: prvi 10. mesto, drugi 15. mesto. Zaradi spolzkega terena in nevarne proge navzdol nista tvegala, da ne bi staknila poškodbe pred svetovnim prvenstvom. Ce povemo še to, da so morali slovenski tekači v severni VVales potovati 2.000 km daleč z osebnim avtom, in da so imeli predtem težke priprave v Triglavskem pogorju, je bila uvrstitev na koncu zelo dobra. Rezultati: 1. Mark Croasdale (Anglija) 1.05:09, 2. Lucio Pregona (Italija) 1.05:19, 3. Neil VVilkinson (Škotska) 1.05:52, 4. Gavin Bland (Anglija) 1.06:35, 5. Milan Pešava (Češkoslovaška) 1.06:44 ... 19. Franci Teraž (Petrol Slovenija) 1.10:27, 30. Ivan Urh (Petrol Slovenija) 1.13:27, 158. Radovan Skubic (Petrol Slovenija) 1.29:50. • Lojze Kerštan Natečaj za prireditelje gorskih tekov Odbor za gorske teke pri Atletski zvezi Slovenije razpisuje natečaj za izvedbo štirih izbirnih tekem za leto 1993. Dve od teh tekem bodo štele tudi za državno prvenstvo v gorskih tekih, in sicer ena kratka in ena dolga progra. Kandidati, ki jih zanima priprava takšnih prireditev, morajo najkasneje do 30. septembra letos poslati prijavo na naslov: Atletska zveza Slovenije - sekcija za gorske teke, Milčinskega 2, 61000 Ljubljana. Po pregledu vseh poslanih ponudb se bo odbor za gorske teke odločil za najbolj primerne predloge v posameznih kategorijah, o izboru pa bo kandidate pravočasno obvestil. Ob prijavi je potrebno priložiti profil in relief proge, ki naj upoštevata zahtevane norme, ki veljajo za takšna tekmovanja ter jih predpisuje "Mednarodni komite za gorske teke - ICMR". Proge namreč ne smejo imeti nevarnih mest, morajo biti pravilno označene, tako da se na njih znajde vsak novinec, več kot 20 odstotkov trase ne sme biti speljane po poti, težji deli proge in krajše bližnjice morajo biti označeni. Proga se sme na 1 km povz-peti od 50 do 200 metrov, v celoti pa od 500 do 1.500 metrov. Progra pri spustu ne sme imeti kamnitih stopnic, ne sme biti pokrita / /rahljanimi skalnatimi ploščami, naklon pa ne sme preseči 30 %. Pri posameznih starostnih kategorijah je pri članih na krajših progah predviden čas zmagovalca od 30 do 43 minut, na daljših pa 60 do 90 minut. Lna od tekem mora imeti cilj na vrhu ali blizu vrha gore in se končati v zvponom, druga pa naj bi se začela in končala na istem mestu. Za mladince je predviden čas zmagovalca od 25 do 40 minut, prav tako za članice, ki naj imajo start in cilj na istem mestu.* Lojze Kerštan GORENJSKI GLAS ♦ 14. STRAN PISMA, PODLISTEK, OGLASI Torek, 4. avgusta 1992 PREJELI SMO Spoštovano uredništvo časopisa Gorenjski glas! Prosim za objavo odgovora na članek "Butični način privatizacije" Mirana Šubica, objavljen v časopisu Dnevnik dne 14. julija in obravnava Slovensko hranilnico in posojilnico Kranj. Nadaljevanje je sledilo 15. in 16. julija v drugih njegovih prispevkih. Odgovor sem dne 17. 7. poslal na Dnevnik, vendar po treh ur-gancah in ponovni dostavi še ni bil objavljen. Naše poslovanje je predvsem vezano na Gorenjsko in je zato ta tema aktualna za vaše bralce. Vašega časopisa ne berem redno, ker je časopis DELO bolj vsestranski in realnejši časnik. Kadar pa se pojavi članek, ki me neposredno prizadeva, me nanj opozorijo znanci. Tak članek, izpod peresa vašega dopisnika Mirana Šubica. se je pojavil zopet 14. julija 1992 pod naslovom "Podjetniki s figo v žepu". Predlagam, da si ne slabšate "ima-gea" vašega časopisa s takimi članki in da v prihodnje posvetite dopisom M. Šubica pred objavo nekaj več pozornost. Pričujoči članke je neverjetna zmes nepoznavanja, neresnic, napadov na posameznike, stran- ko in družbenopolitični skupnosti. Tudi. če je novinar določene izjave le povzel, ga to ne odvezuje od njegove profesionalne dolžnosti, da bralcem prikaže dejansko stanje. Posebno še. ker je v nasprotju s svojo trditvijo v zadnjem odstavku, že v preteklosti posvetil od vseh novinarjev največ časa in prostora isti temi na enak nestrokoven način. Preidimo k dogajanjem okrog Slovenske hranilnice in posojilnice (če je možno v kratkem in le v zadevah, ki so bistvene). Na pobudo v članku navedenih so bile v drugi polovici I. 1990 izvedene priprave za ustanovitev S H P. d.o.o. (pripravljena pogodba in statut, zbrani depoziti 66 fizičnih in pravnih oseb. izvoljeni organi upravljanja in izvršena vloga na registracijsko sodišče). Dokumente sta pripravila nižje omenjena bančni strokovnjak in advokat. Vlogo je registrsko sodišče zavrnilo zaradi neopredeljenega jamstva za hranilne vloge Mrzlično smo iskali rešitev in jo našli v ustanovitvi hranilno kreditne službe. Zaradi časovne omejitve in potrebne konspiracije ter zakonskih zahtev so ustanovitelji le tri zasebne pravne osebe in kmetijska zadruga. Ustanovljena je bila HKS - Slovenska hranilnica in posojilnica p.o. v mešani lastnini. V nasprotju s "strokovnimi" trditvami "vidnega predstavnika in podjetnika", te pravne osebe ves čas SREDNJA LESARSKA ŠOLA KIDRIČEVA 59 64220 ŠKOFJA LOKA objavlja naslednja delovna mesta: 1. DVEH UČITELJEV STROKOVNO-TEORETIČNIH PREDMETOV za polni delovni čas (en delavec za nedoločen, drugi za določen čas) Pogoji: - dipl. inž. lesarstva - vsaj tri leta delovnih izkušenj v neposredni lesarski proizvodnji - zaželjena prehodna poklicna izobrazba v lesarstvu 2. UČITELJA FIZIKE IN MATEMATIKE za polni in nedoločen čas Pogoj: - visoka izobrazba ustrezne smeri (fiz., mat.) Prijave z opisom dosedanjega dela in vsemi dokazili pošljite na naš naslov v osmih dneh po objavi. Kandidati bodo o naši odločitvi obveščeni v desetih dneh po končanem roku objave. Srednja tekstilna, obutvena in gumarska šola Kranj 64001 Kranj, C. Staneta Žagarja 33 razpisuje prosto delovno mesto UČITELJA ANGLEŠKEGA JEZIKA IN SLOVENSKEGA JEZIKA S KNJIŽEVNOSTJO za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Delovno razmerje bo sklenjeno s 1. 9. 1992. Rok za prijave je osem dni od razpisa. odgovarjajo za poslovanje HKS-a z vsem svojim premoženjem solidarno in neomejeno. S H P. d.o.o., žal do danes, še ni bila ustanovljena in nikdar ni razpolagala z nikakršnim premoženjem. Zato lega premoženja tudi nihče ni mogel privatizi-rati ali direktno rečeno - ukrasti. Tudi v primeru dejanskega obstoja SHP. d.o.o.. bi njegovo osnovo tvoril le privatni kapital in ne more biti govora o privatizaciji, ampak le o kraji. Za tak prestopek obstojajo zakoni in se jih morebitni oškodovanci lahko poslužijo. Zbrani denar potencialnih ustanoviteljev je bil ohranjen v HKS kot hranilne vloge oziroma depoziti z devizno klavzulo in 6-odstotno obrestno mero in to tudi za prvo leto poslovanja. (Primerjajte obljube hranilnice Lon v isti štev. vašega časopisa na 5. strani. Upravljata jo naš nekdanji ravnatelj g. Rupar in nekdanji naš bančni svetovalec in kasnejši posrednik pri plasiranju kreditov g. Erzar). Julija 1991 je bil sprejet Zakon o bankah in hranilnicah R Slovenije, ki je dal možnost organiziranja hranilnic. Žal je bil z brionskimi diktati zamrznjen do 8. oktobra 1991. VI. 1991. nam je. kljub poskusom, zmanjkalo časa za reorganizacijo HKS v hranilnico Predlog pogodbe je bil potencialnim ustanoviteljem predložen v obravnavo 22. januarja 1992. S predlaganimi dopolnitvami "vidnega predstavnika in podjetnika" je bil predlog sprejet in imenovana "skupina za pripravo manjkajočih aktov in izvedbo registracije'- Proti koncu trimesečnega dela navedene skupine je, da pobudo posameznikov, prišlo do spreminjanja pogodbe z dne 22. januarja 1992. Pogodba med drugim določa, da jo je mogoče spreminjati ob 90-odstotni soglasnosti ustanoviteljev. Kljub vsemu kasnejšemu dogajanju, ki ga je M. Šubic pretežno že opisal v preteklosti, tako soglasje nikdar ni bilo doseženo in je zato vse kasnejše delo "skupin ..." nelegitimno. V želji, da se odnosi uredijo v skladu s prvotno zamislijo, smo predstavniki HKS kljub nelegitimnemu delovanju "skupine ..." iskali z njo možnost rešitve nastalega položaja. Zadnja možnost za kakršenkoli dogovor je propadla z dnem, ko je HKS prejel predlog pogodbe o prevzemu poslovanja HKS s strani SHP d.d. "Vidni predstavnik in podjetnik" s sodelavci je pripravil predlog pogodbe, po kateri je HKS - SHP dolžna prenesti vse svoje dobroimetje in poslovanje na nastajajočo SHP d.d. s tem, da obenem le-ta izbira, katere obveznosti iz dotedanjega poslovanja HKS-a bo prevzela. Mogoče je "vidni predstavnik in podjetnik" tako ugodne pogoje iztržil pri svojih poslih. Lastniki HKS-a mu, zaradi osebnega jamstva za poslovanje firme, takih daril ne moremo ponuditi. Ima pa vse možnosti ustanoviti svojo hranilnico, z njo "obogate-ti" enako kot mi in objavljati bilanco. Za nepoznavalce naj omenim, da zasebna ali pa mešana družba ni dolžna objavljati bilance. Neformalno - informativno so na zboru navzoči dne 14. maja 1992 dobili podatek o dobičku HKS-a in o njegovi delitvi. Delil se je na del za nagrade zaposlenim in na del za povečanje rezerv. Zunanji izvedenec pri interni kontroli poslovanja ni imel pripomb na izkazano poslovanje v l. 1991. V izogib zavajanja bralcev in komitentov, bi končno želeli izvedeti od M. Šubica in njegovih skrivnostnih prišepetovalcev -anonimnih - za katere "gromozanske kredite" gre. Če jim manjkajo podatki, jih mogoče lahko dobijo pri g. Ruparju ali g. Erzarju. ki sta v preteklosti vodila posle oziroma posredovala pri večini plasmajev. Predvideni razplet: v Kranju, Ljubljani, na Bledu in v Tržiču so v ustanavljanju samostojne hranilnice, ki bodo sčasoma prevzele poslovanje HKS-a na svojih območjih. V te hranilnice se bodo vključili prvotni potencialni ustanovitelji in novi kandidati za vlaganje v hranilnice. Razen tistih, ki so že. ali bodo še v prihodnje, povzročali škodo eni prvih hranilnih ustanov v novem času na Slovenskem. Te hranilnice bodo še v naprej nosile ime Slovenska hranilnica in posojilnica. Naša osnovna skrb bo solidno poslovanje in ohranitev večinskega deleža v slovenskih rokah. Zakaj neki se tako sposoben in zagret novinar, kot je M. Šu-bic. ne loti raje vprašanja resničnosti potrebe po prehodu naših bank. zavarovalnic in podjetij (Istra benz. Tobačna tovarna. Zlatorog. Papirnica Vevče, itd.) v tuje roke. Zakaj ne obvesti vaših bralcev, v čigavih rokah (osebno in strankarsko) so te ustanove in podjetja, ki imajo za Slovenstvo čisto drugačen pomen kot komaj ustanovljena HKS z nepomembnim potencialom. Kateri ljudje in stranke so ustvarili primanjkljaj v bankah, ki ga ne znamo izračunati (ocena 3.5 - 5 milijard DEM). Ali vaša gonja ne predstavlja spuščanja dimnih balonov, ki naj ljudi odvrnejo od mnogo hujših problemov. M Šubic mti obrazloži, kakšen nepotizem je dejstvo, da se je v Tržiču, po vseh njegovih umotvorih, ob podjetjih in IS Občine Tržič pravljeno vključiti v Hranilnico Tržič veliko poštenih, sposobnih ljudi s svojim denarjem in z lastno garancijo za poslovanje Hranilnice. Za njegov način razmišljanja je nenavadno, da nekdo zastavi svoj ugled in položaj za poslovanje gospodarske enote. Zakaj je nenavadno le na Gorenjskem, če neka občinska uprava spozna, da s svojim sodelovanjem v novih finančnih ustanovah podpira zdrav način gospodarjenja. Naj se M. Šubic (namenoma ne pišem gospod niti tovariš, ker mu ne pritiče tako tituliranje) poda po preljubi Sloveniji in si razbistri svoje predstave ob spoznanju dogajanj v drugih okoljih. Pri tem se mu. z naše strani, ni potrebno bati za lastno varnost. V primeru nadaljnjega povzročanja škode našemu podjetju naj pripravi dober zagovor in nekaj rezerve v denarju za morebitne posledice sodnega pregona. Po Sloveniji naj mirno objavlja sporočilo, da bo vsakdo (fizična ali pravna oseba), ki si bo pri nas denar izposodil, tega dolžan tudi vrniti, ob tem. da so naše obresti pri depozitih in kreditih ugodnejše od velikih bančnih hiš. O poslovni morali: med ustanovitelji in upravljalci Lon hranilnice so g. Rupar in ga. Ko-govškova. ki sta bila v času ustanavljanja Lon hranilnice še naša uslužbenca, prav tako g. Erzar. ki je lastnik j. Global, Kranj, katere dolg do HKS-a je v istem času znašal okoli 9.800.000.00 tolarjev. Firma Global je zaradi nezmožnosti plačila dela teh obveznosti blokirana od junija. Navedene plasmaje sta pripravila ali plasirala G. Rupar in ga. Kogovškova. Ali ni to načrtno rušenje firme, v kateri delaš ali z njo sodeluješ.' Ostaja vtis. da je spodletel dolgo načrtovani plan rušenja našega HKS-a. Razlog za neuspeh načrta je vztrajanje lastnikov HKS. da se plasmaji Globalu, ki so brez naše vednosti v določenem momentu znašali 70 odstotka celotnega potenciala, zmanjšajo izpod meje določene za posameznega komitenta. Za "vidnega preds. m podj." so vse te osebe zaupanja vredne. Ne pa mi. ki smo materialno odgovorni za delovanje HKS-a. Za konec: nikdar si nisem zase lastil Slovenske hranilnice in posojilnice. Vendar pri nas je za dogajanja nekdo odgovoren. Trenutno sem to jaz. Kdo pa je za pamjlete in dimne balone v DNEVNIKU' Triič, 16. in 30. julija 1992 Predsednik UO HKS , SHP Predsednik SO Tržič Peter Smuk Mleko! Mleko? Ko sem se že znašel v mleko-vodu ali v reprovodu od proizvajalca surovine - mleka do odku-povalca in finalista končnih mlečnih izdelkov Mercator - Mlekarne Kranj, želim na podlagi opažanj in ugotovitev nadaljevati z razmišljanjem o mlečnih zadevah. Kot prvo bi nadaljeval z zaključnimi mislimi v predzadnjem odstavku mojega članka v Pismih bralcev objavljenega v Gorenjskem glasu dne 26. funtia 1992 pod naslovom: "Ocenjevanje mleka". Od M-Mlekarne Kranj je prišlo pisno obvestilo, da glede na to. da je bilo v letošnjem letu že dvakrat ugotovljeno večje število mikroorganizmov v 1 mililitru kot 3.000.000 ne bo od mene en mesec prevzemala mleka. Ker sem na srečo od obeh mesecev imel dvojne različne rezultate, sem na tako prepoved takoj pisno ugovarjal in med drugim predlagal, naj mi dovolijo oddajanje mleka do prve kontrole. Pri tej kontroli so bile odvzete 3 stekleničke mleka in je narejeno 5 preiskav. Vsaka preiskava je dala druge rezultate, in sicer: 30, 40. 60. 65 in 70 tisoč mikroorganizmov v I ml. Tu hočem opozoriti na več kot 100-odstotno razliko med prvim in zadnjim rezultatom. To kaže na zelo majhno zanesljivost ali verjetnost tega načina ugotavljanja mikroorganizmov. V urejenem pravnem sistemu se taka nezanesljivost sploh ne more uporabljati za sprejemanje nekih sklepov. V kazenskih postopkih se osumljenca ne more kaznovati, dokler mu ni dokazano kaznivo dejanje. Po mojem bi v tej reproverigi morali biti vključeni kmetijski pospeševalci. Le ti bi v prvi vrsti morali biti tisti, ki bi sledili kvaliteti mleka tako v zbiru kot v posameznih primerih. V vseh negativnih primerih bi po svoji poklicni dolžnosti morali stopati v kontakte s kmeti m jih poduče-vati, kako izboljšati mleko na zahtevano kvaliteto. Šele, če to ne bi pomagalo, proti takim kmetom ukrepati in to na podlagi večjega števila analiz, ne pa samo ene. S kmetijskimi pospeševalci bi zato moral biti sklenjen ustrezen dogovor. Dobivati bi morali tudi po en izvod rezultatov o preiskavah mleka od Ži-vinorejskega-veterinarskega zavoda Gorenjske Kranj. Tu bi rad postavil glede na se- . danje odnose v mlečni reproverigi vprašanje, kdo je komu kaj. Kmet oddaja mleko v zbiralnico, mleko odpelje mlekarna, kontrolo dela "zadružni" delavec, o tem, ali bo mleko prevzemala od kmeta, odloča mlekarna, denar za mleko dobivamo na zadružnih blagajnah. Na podlagi dogovora o kriterijih za ugotavljanje kakovosti mleka in plačevanje mleka v letu 1992 so kmetijske zadruge tretirane kot organizatorji odkupa mleka, ne pa kot odkupovalci mleka od kmetov in prodajalci Mlekarni. Temu primerno je tudi formulirano določilo o delitvi sredstev pridobljenih iz odbitkov zaradi prekora-čevanja predpisanega števila mikroorganizmov v mleku. Po tem določilu mesečno "ostane" 50 odstotkov zneska Mlekarni, 50 odstotkov se nakaže organizatorjem za določene potrebe. To določilo ne govori o "delitvi sredstev Mlekarni se tudi omogoča kontrola pri uporabi teh sredstev, pomeni drži roko nad uporabo teh sredstev Torej je Mlekarna v tem dogovoru tretirana "nad" kot odkupovalec i" kontrolor. Kmetijska zadruga pO le kot serviser ali izvrševalec sto- r"eV Jote Dolhar Predoslje 21 Kranj Z današnjim dnem začenjamo objavljati nov podlistek, ki so ga prav tako pripravile kranjske gimnazijke. Vse, ki bi radi knjigo Diplomiranec prebrali do konca, obveščamo, da jo dobijo v vseh knjižnicah. Saša Keržan in Branka Vukotič Zgodovina blejskega turizma do leta 1941 EVROPSKO LETOVIŠČE PRED DESETLETJI IN STOLETJI NASTANEK OTOKA Ustno izročilo nam govori, da so že stari Slovani imeli na otoku oltar ali tempelj, posvečen boginji Živi. To misel omenja Prešeren v Krstu pri Savici. Ko so se pokristjanili, so spremenili poganski tempelj v Marijino svetišče. Toda to skorajda ni mogoče, saj ni znano, da bi stari južni Slovani postavljali templje za svoja bogoslužna opravila. Verjetno pa je, da so briksenški grotje kmalu po letu l(H)4 postavili na otoku Marijino kapelico, čeprav viri o tem nič ne povedo do leta 1142, ko so sezidali prvo cerkvico. Nabožna legenda pa nastanek otoka opisuje takole: "Kjer sedaj valovi jezero, se je nekdaj razprostiral sočen pašnik. Sredi se je dvigal grič z Marijino kapelico Ker nista bila ograjena niti pašnik niti kapelica, so mogle ovce v kapelico, kjer so onečedile celo oltar. Brezbrižni prebivalci si zaradi večkratnega takega oskrunjenja kapelice niso delali nobenih skrbi, čejirav so večkrat slišali opomine: "Ogradite pašnike, če ne bom kapelico sama ogradila." In res je Marija sama priskrbela kapelici ograjo, ker se prebivalci niso zmenili za njene opombe Ko so so nekega jutra zbudili, so s strahom v srcu zagledali pašnik pod vodo, iz vode pa se je dvigal hribček s kapelico. OTOŠKA CERKEV Otoška cerkev, ki so jo sezidali v času briksenškega škofa llartmanna, med leti 1141 in 1164, je poslala ena IMJStafejiih romarskih cerkva v deželi. Fdini namen briksenških škofov z izgradnjo te cerkve je bil, častiti Marijo in postaviti na otoku božjepotno Marijino svetišče. V to dobo postavlja začetek cerkve tudi briksenški zgodovinar Sinnacher O tem priča listina, s katero je škof Hugo leta I 120 zamenjal s plementim Dietmarom neko posestvo v Bohiniu za Dietmarovo na Hrušici na Koroškem Z namenom, da bi Diet mar na bohni|skem posestvu ustanovili samostan, pa so namesto samostana sezidali otoško cerkev na Bledu, ker o samostanu ni sledu Cerkev je bila posvečena 11. januarja 1142 in to je leto njenega nastanka Prva cerkev je bila sezidana v romanskem slogu. Celotna cerkev je bila končana do leta 1245 in velja za prvo zidano stav bo na otoku. Leta 1465 je bila zgrajena druga cerkev na temeljih prvotflf cerkve Po temeljih zvonika sodimo, da gre za gotski slog. Leti 1509 je cerkev hudo poškodoval potres, zato so jo morah temelj1' to prezidati Novo cerkev je leta 1521 posvetil ljubljanski skol ICriltO« plemeniti Rtvbll Gotskega sloga m več, zalo cerkev štejemo /A tretjo cerkveno stav ho M oičTku, v bistvu ohranjeno do danes Zvonika lakrat niso obnovili, temveč so ga temeljito uredili le,a 16X0. ROMANJA Romarji so hodili na Bled I željo, da obiščejo otoško cerkev in počastilo kip "Matere božje z detetom Jezusom". Bled je postal priljubljena romarska |>ot, posebno ob Veli' kem in Malem Šmarnu (X september), ko so ljudje prihajali i* vse Kranjske, Notranjske, Koroške, pa tudi Primorska Romani *><> obiskovali romarsko cerkev, opravljali cerkven« opravila v njej, prosili za zdravje, letino in druge tegobe, le redke pa so jih privabile lepote Bleda. V glavnem se romar|i na Bledu niso zadrževali dalj časa. P0' lameznikl pa so prenoćili v prostiji na otoku, na prostem ali Pr "Pelranu". nadalj«Jr Trgovina KMEČKI STROJ, Sv. Barbara 23 pri Škofji Loki Najnovejšo ponudbo traktorjev UNIVERZAL (možnost posojila IZOBRAŽEVANJE od 1 do 5 let in še dodatni popust), ZETOR za evropsko tržišče (dobava takoj, popust do 5 %), URSUS vseh tipov, DEUTZ 45, 55, 75 konjskih moči, RASANT (gorska kosilnica); ponudba tedna traktor SAME DELFINO 35 konjskih moči; možnost kredita (ali staro za novo). Velika ponudba rabljene mehanizacije in dostava strojev na dom. ■S" 064/622-575 V naši poslovalnici na Godešiču 53, lahko kupite tudi vse vrste gnojil, krmil, zaščitna sredstva, traktorskih gum, akumulatorjev in rezervnih delov za traktorje ZETOR in UNIVERZAL. Pooblaščeni servis: ® 064/631-497 Trgovina in salon Muri, Kovor 3/d, Tržič, tel.: 57-045 in Hobby program Hoče, vam nudita vse za vaše male prijatelje, vse za akvaristiko, vse za vrt. Posebna ponudba za gojitelje psov in ptic. Ugodno - motokultivatorji Mio Standard. V salonu Muri tudi nega živali: striženje, kopanje... Matematiko uspešno INŠTRUI- RAM. 323-131 10148 KUPIM PERLIT P 2, kupim. Dolenc, ® 65-024 10052 R 4 GTL, letnik 1987/88, kupim. *8f 725-687 10192 LOKALI Počitnice v PLAVI LAGUNI v vrhuncu sezone po posebno ugodnih cenah 7-dnevnih paket aranžmajev - Termin: 8.8.1992 Hoteli: MATERADA, LOTOS, ALBATROS in DELFIN polpenzion 9.800 SIT, penzion 11.900 SIT - Bungalovi ŠPADI- Cl: prehrana v h. Materada polpenzion 8.400 SIT, penzion 10.500 SIT - 4 posteljni apartmaji ASTRA: najem 16.800 SIT -V ceno smo vključili takso, gala večerjo (razen za ap. goste), solo smučanja na vodi za otroke in odrasle ter šolo tenisa za otroke. - Znatni popusti za otroke, tudi do 100 odstotkov. -INFORMACIJE: vaša agencija ali po tel. 0531/31-822. 34-122, fax 32-026 STANOANJE, (centralna + telefon), v centru Kranja, oddam v najem za pisarne ali mirno obrt. Ostalo po dogovoru. 217-611 10173 KOLESA MALI OGLASI ^217-960 APARATI STROJI CISTERNO za olje, 2000 litrov, prodam Lozar, Rožna dolina 19, Lesce__10106 ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK, 4 plošče, ohranjen, prodam za 8 000 SIT «SP 74 462_10120 OVOBRAZDNI PLUG, rabljen eno sezono, prodam 58-347 10118 S čistilnim sistemom KIRBY vam globinsko očistimo tekstilne talne obloge, vzmetnice in oblazinjeno pohištvo, tt 621-125 10145 ČISTIM talne obloge, oblazinjeno pohištvo, steklene površine in atv-to sedeže, po konkurenčnih ce-nah.g 064/632-437_10187 INSTRUIRAM matematiko za vse srednje šole. Matjaž, 213-644 _10188 VODOVODNO NAPELJAVO na novi hiši (štemamo sami), kot tudi razna popravila, predelave, monta že, čiščenje bojlerjev itd., vam naredimo strokovno in za solidno ce no. i. 3 f" ISTCRCCN GLAS droga POBTOBOŽ Kupon na dopunici i Valim naslovom poalpt« na RADIO KRANJ, 64000 Kranj, v vs.iki ii.> n.im.i.lili ■, kilogramom Barcaffeja SUPER UGODNO!!! TV SATELITSKI SISTE Ml DO 25 OBROKOV Tel.: 48-570 SAMO PRI »SATEX«-u VOZILA DELI JUGO 45, motor gume streha in ostalo, prodam po delih in ZASTAVO 10, prodam celo ali po delih. Savska 42 pri Planiki 10180 VOZILA GOLF JGL, letnik 1981, prodam. Ilič, Kebetova 3, Kranj. 10121 126 P, brez motorja, prodam za 150 DEM. »S 74-859 10125 VISA 11 RE, letnik 1981, registriran do 6/1993, prodam ali menjam. ® 218-647 10131 ZASTAVO 128, letnik 1989, ugodno prodam. Velesovo 76, *& 421-463 FIAT 127, letnik 1983, registriran do 2/1993, prodam® 422-711 10149 RENAULT 4, prodam celega ali po delih, g 45-349_10170 AR 55, s componiolo, odprto, registriran celo leto, prodam. *& 83-725 10176 RENAULT 4 TLF. letnik 1980, regi-striran do februarja 1993, prodam. «■ 85-141 10177 CITROEN AVTOODPAD, rabljeni deli in gotovinski odkup vozil Citroen za avtoodpad. *S 692 194 _10178 MERCEDEZ 1213, kasonar, letnik 1979 in MOTOR BT 50, letnik 1987, ugodno prodam. *& 422 026 10179 LADA NtVA, stara štiri leta, z novimi gumami Semperit 205 x 75, elektronsko zaščitena proti rjavenju, s prevoženimi 27.500 km, registrirana do 30.6.1993, prodam. 242-174, od 8. do 10. in od 21 do 22. ure 10199 ZAPOSLITVE Honorarno zaposlim DEKLETI v kava baru v Šenčurju. Honorar 100 SIT/h.g 216-683_9933 NATAKARJA ali NATAKARICO za delo v šanku, zaposlimo. T 77-458_10140 HONORARNO zaposllitev za strežbo pri šanku, dobi dekle 217 582 10175 GORENJSKI GLAS v sodelovanju z ZAVODOM ZA ZAPOSLOVANJE objavlja preglednico potreb po delavcih oziroma prostih delovnih mestih. Napisana je na osnovvi uradnih prijav gorenjskih organizacij in delodajalcev. Bralce obveščamo, da smo pri sestavljanju upošrvvci zlasti tale načela: a) vključili smo samo mesta za katera so organizacije in delodajalci izrazili željo po sodelovanju z zavodom; b) zapisali le nazive poklicev, pri čemer lahko kandidati preberejo ostale pomembne podatke na oglasnih deskah zavoda v vvsseh gorenjskih občinah (o številu delovnih mest, organizacijah in delodajalcih, pogojih za zasedbo in podobno); c) upoštevali le nove prijave, aktualne na dan objave, kar pomeni, da je colotna slika razvidna iz 10185 izvirne preglednice, objavljene v prostorih zavoda. Opozarjamo tudi, da kandidate izbirajo organizacije oziroma delodajalci; zavod za zaposlovanje pri tem nima neposrednega vpliva. Jesenice: DELAVEC BREZ POKLICA, TESAR, TEHNIK STREŽBE. Kranj: KOMERCIALNI TEHNIK, PU ZA SLOVENSKI IN ANGLEŠKI JEZIK, PU ZA AN-GLEEŠKI IN SLOVENSKI JEZIK. Radovljica: EKONOMIST. Iskalce zaposlitve hkrati obveščamo, da lahko pri nas pregledajo še objave za začasna in občasna dela - kakor nam jih pač sporočajo uporabniki. 10186 ŽIVALI KOKER ŠPANJEL, mladič, črn, z rodovnikom, naprodaj za 450 DEM. *gf 75-320_10123 NEMŠKO OVČARKO z rodovni-kom, čistokrvna, stara 9 tednov, odličnih staršev, prodam. ® 891-660 10124 TELIČKO simentalko, staro 8 tednov, prodam za rejo ali zakol. *& 65-491 10129 KOZJE MLEKO, oddam. « 76-383 _10135 KRAVO pred telitvijo ali brejo TE-LICO, prodam. Bilban, Ob hribu 13, Vodice 10136 BIKCA, črno-bela, stara 10 dni, prodam. ® 66-177 10143 PRAŠIČKE, težke 30 do 40 kg, ter SVINJO 250 kg težko, dvakrat prašila, ugodno prodam. 061/724-019, po 17. uri 10189 BIKCA, starega 4 tedne, prodam Lahovče21 10193 KRAVO po enem teletu, prodam. *S 57-332 10196 TELETA simentalca, starega '0 tednov, prodam. Čop, Krnica 17. •2 725-176 10202 OSMRTNICA Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da nas je \^ _ w mnogo prezgodaj zapustil naš n ) EDO irV 4 .j KAVČIČ Od njega se bomo poslovili v sredo, 5. avgusta, ob 17. uri na kranjskem pokopališču. ŽALUJOČI: žena Marija, sinova Igor in Corazd ZAHVALA Ob smrti drage mame ANICE KONČAN roj. Malovrh, p.d. Dimnikarjeve Anice iskrena zahvala vsem, ki ste ji v težkih trenutkih njenega boja s kruto boleznijo stali ob strani. Hvala dr. Severjevi in osebju Onkološkega inštituta, zdravniku dr. Habjanu, vsem sosedom, zlasti Mirku in Tomažu, predstavnici ZB Železniki za poslovilni govor in vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala sosedi Marjeti za požrtvovalno nego in nesebično pomoč v času njene bolezni. Sin France v imenu sorodstva Železniki, 26. julija 1992 SLOVENIJA IN SVET Vihar z vrha Ali napovedujejo izjave hrvaškega predsednika dr. Franja Tudjmana novo zaostritev odnosov med Slovenijo in Hrvaško. Upajmo, da ne, saj to ne bi koristilo ne Sloveniji, ne Hrvaški, vendar je sedaj očitno, da novi sosednji državi še nimata poravnanih vseh računov. Ce smo še pred dnevi menili, da gre za povsem običajna nesoglasja med dvema državama, ki sta prehodili podobno pot osamosvajanja in sta si bili zaradi tega naravni zaveznici in da nastajajo spori tudi zaradi prehitrih in nepremišljenih izjav posameznih politikov, potem moramo imeti od srede dalje nekoliko drugačno mnenje. Predsedniški kandidat in sedanji hrvaški predsednik dr. Franjo Tudjman je prek televizije povedal gledalcem, da smo Slovenci načrtno kupovali hrvaško zemljo in premoženje, da smo Hrvaški nevarni, in da vsa leta sodelujemo s Srbijo zato, da bi škodovali Hrvaški. Tudjman je to res govoril v zadnjem televizijskem nastopu pred volitvami, vendar je nerazumljivo, da je za nabiranje političnih točk postavil na prvo mesto Slovenijo, ko pa ima doma in tudi pri drugih sosedih veliko več otipljivejših ter nujno rešljivih stvari. Na koncu je sicer izrekel uapanje, da se bo Hrvaška sporazumevala s Slovenijo o odprtih vprašanjih, vendar ta obljuba ne odtehta olja, ki ga je pred tem predsednik, Titov general in zgodovinar zlil na ogenj. Na tak način odnosi med sosedama ne bodo boljši Deklaracija o odnosih z Nizozemsko Nizozemski zunanji minister Hans van den Broek in slovenski zunanji minister dr. Dimitrij Rupel sta med obiskom nizozemskega ministra v Sloveniji podpisala deklaracijo o pogodbenih odnosih. Deklaracija bo osnova za nove meddržavne pogodbe in pogodbe, ki jih je v slovenskem imenu podpisala bivša Jugoslavija. Ministra sta se pogovarjala tudi o povezovanju Slovenije z Evropsko skupnostjo ter o razmerah na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Hans van den Broek se je pogovarjal tudi s predsednikom predsedstva Milanom Kučanom, predsednikom vlade dr. Janezom Drnovškom in predsednikom Slovenskih krščanskih demokratov Lojzetom Peterletom. Minister je obiskal begunski center na Roški v Ljubljani ter na koncu obiska tudi Bled. • J.Košnjek Na Starem vrhu so pripravili "Dan oglarjev" Na Grebljici pod Starim vrhom je v nedeljo dopoldne zagorela kopa iz katere bodo domači oglarji čez tri tedne pobrali okoli 2600 kilogramov oglja. S tem se je začela turistično etnografska prireditev, ki jo je že enaindvajsetič pripravilo domače turistično društvo Stari vrh. Kot so ob tem povdarili organizatorji je prireditev edina tovrstna v Sloveniji, oglarjenje pa je bližnjih vaseh po dolgih letih spet vse bolj donosen zaslužek. Ob prikazu dela oglarjev pa so zlasti uživali najmlajši obiskovalci prireditve, vsi pa so v kulturnem programu lahko prisluhnili tudi petju Zadružnikov, Folklorni skupini Javorje, Harmonikarskemu ansamblu Niko Železniki in Pihalnemu orkestu Alples Železniki. Foto: V.Stanov ni k V i** tt> *' t I ^ V m OSVEŽUJOČA KOPEL SE VSEM PRILEZE - Poletna pripeka v teh dneh zvabi k vodi množice kopalcev. Konec tedna je bilo tudi tržiško kopališče polno do zadnjega kotička. Vseeno se kopalci niso pritoževali zaradi nereda ali nečistoče. Več o tem v današnji Kroniki! - Foto: S. Saje Zgledi vlečejo Biti Ljubljančani ka) je težko: Gorenjci. Dolenjci. Štajerci in Primorci gledamo na "močvirnike" zviška: cene mestnega prometa so v pristojnosti slovenske vlade, dejansko pa velja podražitev po sklepu ljuljanske vlade: Republiški tržni inšpektor piše v časopisih eno - v Ljubljani velja drugo. Ni kaj - že tako vroče poletne dni. so še bolj pogreli v ljubljanski vladi, ki se požvižga na Drnovškov dekret, da morajo cene ostati na ravni iz začetka prejšnjega meseca. Ljubljanski "zelenci" so dražji za debelo četrtino, prav tako parkiranje s pajkom vred. tudi Avtoseiem so v soboto podražili... Nauk iz te (najnovejše! slovensko - ljubljanske cenovne vojne bo zelo hitro dobil "ta mlade" tudi na Gorenjskem: če si upajo v l./ubljani. zakaj ne bi poskušali še v Kranju, na Jesenicah, v Radovljici. Skojji Loki in Tržiču. Kljub vročini je bilo ob gozdu pod Starim vrhom prijetno hladno, prireditelji pa so poskrbeli, da so se ob družabnih igrah zabavali številni obiskovalci od blizu in daleč. Alpinistom primanjkuje denarja Ljubljana, 31. julija - Letošnja osrednja slovenska alpinistična odprava v južno steno Anapurne (8091 m) bo odšla na pot šele 19. septembra, vendar je do takrat potrebno pripraviti še marsikaj. Zaenkrat je največ težav pri izdelavi in nakupu ključne tehnične in zaščitne opreme, saj odpravi primanjkuje denarja. Odprava bo izdala pozdravne razglednice in spominski plakat; s prodajo obojega si bo zagotovila le del potrebnih sredstev, zato prosi tudi za prostovoljne prispevke, ki jih je moč nakazati na tekoči račun PZS št. 50101-678-47046 z oznako ANAPURNA '92. Glede na pomembnost odprave, s katero nameravajo označiti tudi stoletnico slovenskega planinstva prihodnje leto, si člani obetajo naklonjenost domače javnosti. Doslej je v sestavi 12-članskega moštva prišlo do prve spremembe. Ker Davo Karničar z Jezerskega odhaja za smučarskega trenerja na Norveško, bo njega zamenjal Novomeščan Vanja Furlan Slovensko odpravo bosta spremljala snemalec in reporter TV Slovenija, pridružil pa se ji bo tudi Stipe Božič iz Splita. • S. Saje Po vsej Gorenjski v teh pasje vročih hitijo i žetvijo pšenice, ki je zaradi suše in vročine /e kar precej ogrožena. Vroče je bilo tudi vozniku kombajna, ki ga je naš fotoreporter ujel v objektiv v okolici Kranja. • M. C slika Jure C igler Hokej na ledu Septembra začetek alpske lige Acroni Jesenice bodo edino slovensku moštvo v alpski hokejski ligi. Prvo tekmo igrajo doma 11. septembra z VEV iz Beljaka. Jesenice, 27. julija - Letos bo alpska liga organizirana drugič. V njej bo 16 moštev, ki bodo igrala v eni skupini. Iz Italije bo igralo v ligi 9 moštev, iz Avstrije 6, iz Slovenije pa samo državni prvak Acroni Jesenice. Na seji odbora lige v Bolzanu so se tudi dogovorili, da letos v primeru ncodlot enega i/ula ne bodo streljali kazenskih strelov Finale lige bo 19. in 20. decembra, vanj pa se bodo uvrstila štiri najboljša moštva. Prvo kolo bo II septembra. Acroni Jesenice igrajo prvo tekmo doma / VI V i/ Beljaka, 15. septembra gostujejo pri li emme, 17 septembra pa igrajo spet doma s /ell am Seejem /adnje kolo bo 15 decembra, leseničani pa bodo igrali doma / Alleghejem. • J.K. Najdaljša noc za Kranjčane Trajalo je kar dve noči Rajanje po kranjskih ulicah od Gimnazije do Pun-gerta je odmevalo dolgo v noč...Že krepko jutro je bilo, ko so najbolj vzdržni zapustili Slovenski trg. Nadaljevanje naslednji dan ni bilo nič manj pijano, kajti če ste bili pravočasno tam je bilo pivo za vas zastonj. Lovci na srečo, hazarderji -prav vsi so prišli na svoj račun. Za "požeruhe" in sladkosnede ni zmanjkalo. Vsem skupaj se je zavrtelo na vrtiljaku ali za šankom. Na Slovenskem trgu je bila predstava visoke slovenske mode. Športni, večerni in praktični modeli za vsak dan. • M.Z., foto P. Kozjek Jutro...posteljo so našli kjerkoli... • M. Zabret, foto M. Gre-gorič Počitek - Foto: P. Kozjek Takole velik krompir, najtežji ima kar 92 dekagramov je /rasel njivi Marjana Betona na Kupi, kjer sicer krompirja ne pridelujejo U prodajo, pač pa za domače potrebe. Na njivi pridelajo tudi nekaj zelenjave. Krompir rekorder ima tudi 18 /ubojev manjših bratov, vendar takega, ki bi tehtal manj kot pol kilograma ni. Semena s" Betonovi kupih \ semenarni » Šenčurju, zaupali pa so nam. o"11 s° njivo pognojili samo na začetku, nato pa škropili proti plesni In loradaktmu hrošču Foto: m G