

radečepapir
MADE IN SLOVENIA
EMO PREB BUEZNOM 5m SLI PLAČE
mism mra
BEŠITEU JAHŠA
^ DELAVKE KOT CUNJE
KUHINJA PO BOSANSKO
nun mm več koi un/i n mm
PRIVATNA PRAKSA PRIHAJA:
ZDRAVNIKI ZA DUDI, NE PA ZA TOVARNE!
Nova in pestrejša TV priloga za sedem dni
PO NEKAJLETNEM DELU PRI OBRTNICI SO DOBILE KNJIŽICO PO POŠTI
DELAVKE KOT STARE CUNJE
Marjan Jeranko, sekretar dejavnosti obrti pri celjskih sindikatih je omenil najpogostejši način odpuščanja delavcev pri zasebnih obrtnikih. Običajno obrtniki, kadar želijo odpustiti delavce odjavijo obrt, medtem pa istočasno na istih strojih v istih prostorih dela isti obrtnik ali njegov svojec kot podjetnik ali svojec z isto dejavnostjo obrti. Delavcem pa ostane le Zavod za zaposlovanje.
Odjavila je obrt
Štiri nekdanje delavke, obrtnice Helene Flis iz Arcli-na pri Vojniku so se zbrale, da bi nam povedale svojo zgodbo.
Jožica Krušič je pri Heleni Flis in prej pri njenem možu delala štirinajst let. Hermina Plahuta je pri obeh Flisovih delala šest let, prav tako je Marija Gračner pri njiju delale šest let. Gabrijela Seničar pa kar polnih devet let. Vse so bile zaposlene za določen čas.
Gabriela Seničar je povedala, da jim je sredi januarja letos obrtnica potožila, da jo
je strah kaj bo z njimi. Sama naj bi se odpravljala v pokoj.
Potem pa so vse delavke dobile nespretno sestavljeno sporazumno odpoved delovnega razmerja zaradi odjave obrti delodajalke. Bile so začudene, saj jih je še nekaj dni poprej njihov šef, obrtničin mož, nagovarjal k nadurnemu delu. Imele so mesec dni odpovednega roka, potem pa naj bi se, po navodilu obrtnice prijavile na Zavodu za zaposlovanje.
Hermina Plahuta pravi: »V naši delavnici njen mož še naprej dela, delajo na istih strojih kot smo delale me.« Sodelavke so povedale, da
Gabriela Seničar je morala odditi brez obrazložitve
tam delajo še dva njegova delavca, njuna hčerka in v februarju je delalo še nekaj ho-norarcev. Delo tečej naprej.
Jožica Krušič pravi: »Meni je prinesla domov zadnje dokumente in plačilo za okraske, ki sem jih delala doma. Vprašala me je, če bi jih želela še naprej doma delati. Odklonila sem.«
Gabrijela Seničar pravi: »Z nami je naredila nečloveško, sporazum je razdelila brez besed.«
»Nihče nam ni rekel na svidenje, hvala. Mislile smo, da nam bo šef kaj več povedal, pa je ženi le od daleč svetoval - povej jim, da ni dela. Hčerka Helena Flis je jokala, ker sama vsega dela ne bo zmogla. Vedele smo, da je dela dovolj. Čez nekaj dni pa so v delavnico prišli drugi delavci. Nam je rekla, da se bo upokojila, na občini pa, da nima dela,« je povedala Gabriela Seničar.
»Delo je bilo tako organizirano, da smo vedno delali za oba Flisova. Danes drugi delavci dokončujejo tisto, kar smo me pustile nedokončano. Smo kot cunja, ki jo zavr-žeš,« pravi Marija Gračner.
»Helena Flis sindikata ne priznava. Včasih je sama od naših plač odvajala članarino za sindikat. Nazadnje smo leto in pol naskrivaj same plačevale članarino.«
»Tudi branžni sindikalni časopis Delavec nam je skrivala. Tam so namreč napisani vsi podatki o izplačilih, ki jih morajo prejemati delavci.
Lani februarja sem dobila potrdilo od ortopeda, ki mi je prepovedal opravljati težja dela in delo v sedečem položaju. Flisovi ga nisem upala pokazati, saj so vedno pravili, da je najprej delo, potem pa družinske stvari. Nemalokrat se je zgodilo, da so šele ob koncu delovnega dne povedali, da moramo delati pre-
Jožica Krušič, je delala pH obeh Flisovih štirinajst let
Ljubečna Celje tel./063/ 33-421
♦
PRODAJALNA KUNKER LJUBEČNA IKI CEUE
UGODNE CENE ZA GOTOVINSKO PLAČILO:
-	nosilci za ploščo
-	do 3,60 m1
-	od 3,60 5,80 m1
-	nad 5,80 m1
-	MODUL MB 6/1
188,70 SLT/m1 223,85 SLI/m' 268,25 SLT/m1 24,88 SLT/kom.
Cene so brez prometnega davka in veljajo do 7. marca 1992
Stopite na trdna tla
iJM

MJil
:	ifoife&rč}-', &1 \	U' U
PETROL
z vami na poti
NOVriOOBA
_____v±____
Glavni in odgovorni urednik: Janez Sever Pomočnik odgovornega urednika: Peter Tomaž Dobrila Uredniki: Jana Štrlekar (reportaža), LucaS (fotografija), Anton Koritnik (svobodne aktivnosti), Janez Herle (tehnično urejanje), Zoran Vlajič (dopisništvo Koper) Tajnica redakcije: Suzana Rober Trženje: Nives Seničar, Ines Paradižnik, Erika Vidali (podružnica Koper)
Prodaja: Matevž Cene
Izdaja PREŠE d.o.o., direktor: Janez Sever, pomočnica direktorja Valerija Glavač - Tiska Družbeno podjetje Delo
-	Tisk časopisov in revij, p.o. - Naslov uredništva: Celje
-	knežje mesto, Aškerčeva 15, 63000 Celje, tel. (063) 441-215, 441-606, telefax (063) 25-849. Dopisništvo Koper, Cankarjeva 5, 66000 Koper, telefon (066) 23-868, telefax (66) 51-702. Za naročnino glej naslovnico. Žiro račun pri celjski SDK št. 50700-603-31455. Oproščeno prometnega davka po pristojnem sklepu republiškega sekretariata za informiranje.
ko rednega delovnega časa. Zgodilo se je, da sem že bila oblečena za domov, ko so mi povedali, da bom delala ves dan. Tudi marsikatera sobota je bila delovna do večernih ur. Nihče te ni vprašal, če potem še imaš avtobus do doma. Kadar je bilo veliko dela, je prišla pomagat delat tudi moja hčerka.
Klicali so me »naša Marija«, saj sem postorila vse kar so želeli. Bila sem jim tudi gospodinjska pomočnica, prav tako zame nikoli ni bilo pretežko raztovoriti nekaj ton materiala s kamiona. Sodelavke so se mi smejale, ker so me za vse porabili. Strah me je bilo iti v bolniško, kadar sem zbolela,« pravi Marija Grančer.
»Tako kot Marija sem tudi jaz samohranilka. Ko sem dobila odpoved, sem se skupaj s svojima otrokoma Lidijo in Damijanom vsedla za mizo in jim povedala, kaj se
mi je zgodilo. Oba sta se zjokala. Nimam zahtevnih otrok, oba sta skromna, razumeta me. Zdržali bomo, pravita. Upam,« pravi Jožica Krušič.
Državljanska pravica
O vsem tem smo želeli povprašati tudi nekdanjo obrtnico Heleno Flis. Na razgovor nas ni želela sprejeti. Po telefonu pa je povedala: »Ni potrebno, da veste za vzrok mojega prenehanja obrti, to je moja državljanska pravica. Ne vem, zakaj bi razlagala vzrok odjave obrti, to je stvar delovne inšpekcije. Dovolj že imam vseh teh komisij, ki hodijo k meni.«
Medtem pa smo pri Marjanu Jeranku izvedeli, da imajo Flisovi registrirano podjetja HELEDIS.
Jana Štrlekar Foto Severin
Gostišče
»MLINARJEV
JANEZ«
tel.: (063) 34-708
V gostišču MLINARJEV JANEZ imajo tudi konferenčno sobo. Odprto je vsak dan, razen nedelje: od 11. do 23. ure. Gostišče MLINARJEV JANEZ se priporoča za obisk!
4. marca
NOVf.DOBA
V
: 3. STRAN
PRVI ZASEBNI ZDRAVNIKI BODO KMALU ODPRLI VRATA SVOJIH AMBULANT
ZDRAVNIKI ZA LJUDI, NE PA ZA TOVARNE
Prvo nadstropje zdravstvenega doma. Hodnik, kjer nemo in vsak vase zazrt bolnik premišljuje o sebi in čaka v svoji vrsti. Nad vrati, kamor vstopajo čakajoči, so napisi: Merx, Metka, Etol, Teko..., sama imena podjetij, kot da se tukaj zdravijo tovarne. Imen zdravnikov ni zaslediti na vsakih vratih. Marsikateri bolnik, ki je redkeje tukaj, šele ob odhodu, če pogleda v zdravstveno izkaznico, zve, kdo ga je zdravil.
Doktor Peter Lipovšek bo kmalu imel zasebno zdravstveno ordinacijo.
Zasebna zdravstvena dejavnost
Ali lahko v bližnji prihodnosti upamo, da nas bo zdravil zdravnik, ki mu ne bo vseeno, kakšno mnenje bo imel bolnik o njem? Ali bomo res lahko izbirali svojega zdravnika ne da bi se morali podrediti neki organizacijski zakonitosti znotraj zdravstva, ki določa, kateremu zdravniku smo dodeljeni?
Po presoji bolnika bo verjetno težko ugotoviti, kdo je boljši zdravnik, lahko pa se bo ločil prijazen od uradnega zdravnika.
Takšne in podobne upe vzbuja nova zdravstvena zakonodaja. In čeprav je Zakon
o zdravstvenem varstvu komaj zapustil skupščinske klopi, se že pojavljajo prvi zdravniki, ki smelo in optimistično napovedujejo razcvet privatnega zdravstva.
Zakon v večini svojih določil izenačuje zasebno zdravstveno dejavnost z dejavnostjo zdravstvenih domov in zdravstvenih postaj, kot tudi specialističnega zdravljenja.
Zdravstvo se mora poceniti
Doktor Peter Lipovšek,
specialist revmatologije iz Celja, je eden tistih prvih znanilcev razcveta zasebne zdravstvene dejavnosti, ki ni križem rok čakal na sprejetje
zakona. Novembra lani je že zaprosil za najem poslovnih prostorov izven zdravstvenih ustanov. Želel si je pridobiti prostore za ureditev zasebne ambulante splošne in interne medicine ter revmatologije. Zakon o zdravstvenem varstvu je pričakal pripravljen.
Zakaj ste se odločili za zasebno zdravstveno dejavnost?
»Star sem devetinštirideset let. Predvidevam, da bo že čez štiri leta večina izven-hospitalne zdravstvene dejavnosti v zasebnih rokah. To je prihodnost zdravstva.
Prav tako. vsak dan opazujem svoje bolnike s težkimi revmatičnimi bolenji, ki le s težavo premagujejo stopnice do moje ordinacije.
Upam, da bom dobil prostore v Gledališki ulici, kjer ne bo stopnic.
Ali bo takšno zdravljenje dražje?
»Večina izvenhospitalnega zdravljenja bo šla v privatne roke. S tem bomo pocenili zdravljenje in dosegli večjo angažiranost zdravnikov. Od tega bo imelo koristi tako socialno zavarovanje kot bolniki, ki bodo zaradi drugačne organizacije dela prej rešeni trpljenja.
Občina, ki bo ustanovitelj izvenhospitalne dejavnosti, bo zainteresirana za čim cenejše storitve. To nam bo omogočeno z manj administrativnega in organizacijskega stroška.
Zdravnik bo lahko opravil že prvi kontakt z bolnikom v specialistični ambulanti. Tako bo odpadlo čakanje na napotnico pri splošnem zdravniku in kasnejše vračanje k njemu, da mu predpiše zdravila. Za kar so do sedaj bolniki porabili tri dni, bo sedaj opravljeno ob enem obisku.«
Imeti nameravate splošno internistično ambulanto in specialistično revmatolo-ško. Kako boste organizirali delo?
»V svoji ordinaciji bi želel imeti, ob splošni opremi, tudi manjši laboratorij, EKG, fizioterapijo in morda, ko bodo
možnosti, še ultrazvočno napravo. Če mi sprva ne bo uspelo nabaviti vseh potrebnih naprav, bom sklenil pogodbe s tistimi, ki mi bodo lahko nudili te usluge.
Takoj pa želim ob sebi zaposliti medicinsko sestro in fizioterapevta. Kasneje, z razvojem, pa še druge potrebne kadre.
Organizacija delovnega časa bo prilagojena pacientom. Čimbolj se bom poskušal prilagoditi nemškemu vzoru zdravljenja v zasebnih ambulantah. Čakanje bom poskušal odpraviti. Možno se bo naročati na obisk preko telefona ob določenem času. Seveda pa bodo moja vrata vedno odprta za nujne primere. Če bo Zakon dovoljeval, bi rad opravljal tudi zdravstvene obiske na domu. Z načinom zdravljenja bi se rad približal takoimenova-nim zahodnim družinskim zdravnikom.«
Kako bo s plačili?
»Ljudje še ne poznajo dovolj tovrstne organizacije, bojijo se da bodo morali usluge plačevati. V zasebni zdravstveni dejavnosti ne bo zdravljenje za paciente nič dražje kot do sedaj v družbeni. Zakon predvideva izenačitev načina plačevanja zdravstvenih uslug, neglede na organizacijo službe, ki to opravlja. Zdravljenje bo tudi pri zasebnih zdravnikih plačano iz zdravstvenega zavarovanja.
Zato bo potrebno predhodno skleniti pogodbe z Zdravstvenim zavarovanjem in zavarovalništvom.«
Ali boste imeli dovolj pacientov?
»Bojim se, da jih bo preveč. Verjetno bom moral, zagotoviti primarno zdravstveno dejavnost za približno dva tisoč ljudi, oziroma tako kot bodo po predvidevanjih zahtevali izvedbeni akti Zakona o zdravstveni dejavnosti.«
Ali sodelavci vedo za vaše namere?
»Sodelavci vedo, povedal sem jim, da nameravam imeti privatno prakso. Mislim, da nas bo kmalu nekaj deset privatnih zdravnikov.«
Česa se najbolj bojite v privatni praksi?
»Bojim se, da bi morda sam zbolel. Tedaj bi nastopil problem z nadomeščanjem.«
Kdaj pričakujete, da boste odprli vrata morda prve zakonite zasebne ambulante v Sloveniji?
»Pričakujem, da bom lahko stvari uredil do jeseni. Če ne bo kakšnih večjih zapletov, bi lahko že septembra ali oktobra pričel z delom v svoji ordinaciji.«
Veljavnost z osmim marcem
Zakon o zdravstvenem var-tvu in zdravstvenem zavaro-
vanju ter Zakon o zdravstveni dejavnosti predvidevata, da osnovno zdravstveno dejavnost lahko opravljajo zdravstveni domovi, zdravstvene postaje in zasebni delavci. Prav tako lahko zasebni zdravniki specialisti posameznih strok opravljajo tudi specialistično ambulantno dejavnost.
Morda pa se bo uresničila ideja, da nad vrati posameznih ambulant ne bo več napisov tovarn, ampak ime in priimek zdravnika, ki bo trdno stal za svojim imenom.
Jana Štrlekar Foto: Severin
ZDRAVSTVENA
ZAVAROVALNICA
Z mesecem marcem se država z novo zdravstveno zakonodajo umika iz sistema zdravstvenega varstva. Del njene vloge bo prevzela novoustanovljena zdravstvena zavarovalnica. Vlada bo imela direktorja zavarovalnice. Parlament pa bo na predlog gospodarskih zbornic in drugih splošnih združenj imenoval začasno skupščino. Ta bo na predlog vlade določila stopnje prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje. S tem se prispevki za zdravstveno zavarovanje ne bodo več zbirali v republiškem proračunu ampak v skladu zavarovalnice.
Ostaja pa neznanka, kdo bo plačal okoli milijardo in pol tolarjev neporavnanih računov iz preteklega leta in izgubo, ki si jo je zdravstvo pridelalo prva dva meseca tega leta. Iluzija pa bi bila misel, da bo nova zakonodaja odpravila tudi vzroke za kronično krizo v financiranju zdravstva.
t MORALNI LIK NAŠIH POLITIKOV
IZKOPLJIMO KRTE


Potrebno bi bilo nastaviti javen dosje, v katerem bi spremljali nekdanjo, včerajšnjo in današnjo politično pripadnost slovenskih javnih delavcev. Tako bi Slovencem še pred volitvami omogočili celovit pregled kameleonstva vseh, ki so bili včeraj v oni partiji ali pa tudi ne, danes v tej in tej stranki, jutri bogvedi kje.
V slovenski politiki je namreč vse preveč politikov, od občin do republike, ki menjajo raznobarvne srajčke pač glede na možne koristi od pripadnosti tej ali oni stranki v določenem političnem trenutku. Prav zaradi tovrstne moralne pokvarjenosti je slovenski strankarski prostor še tako nedefiniran. Razlog ni »mlada demokracija«, kot radi trdijo različni komentatorji. V pogojih ekonomskega in kazenskega »brezzakonja« Slovenija dobesedno vzpodbuja razmnoževanje osebnostnih ničet in pokvarjenih pretkancev. S tem si moramo razlagati tudi politične nesmisle, kakršen je naprimer ta, da so slovenski socialdemokrati trenutno bolj konzervativna kot pa delavska stranka, da so zelenci v nasprotju z vso evropsko parlamentarno prakso stranka pri oblasti, da krščanski demokrati še vedno vedo le za krščanski etos, ne pa tudi za moralo sodobnega Evropejca, da se stranke, ki naj bi zastopale Slovence komunističnega nazora, imenujejo vse drugače le komunistične ne... Najbolj prebrisane politike pa je iskati med takoimenovani neodvisnimi ali neopredeljenimi (mednje se je lani recimo zapisal tudi minister za obrambo Janez Janša), saj njihova »neopredeljenost« pove le eno: da se najbolj strinjajo s tezo, ki jo tu razvijamo, in bodo svoje vedenje vnovčili v najboljšem trenutku. S pristopom tej ali oni stranki. Recimo po vzoru doajena slovenskega političnega premetenstva, Janeza Drnovška.
Krti so torej pod nami. Izkopljimo jih.	Adriano Ferrari
NOW190BA
HUDIČARIJE
JANŠA, BO HOME!
Morje med Scilo in Karibdo slovenskih predproračunskih nategovanj v republiški vladi, kot tudi verjetno v občinskih, se burka tako, da sta ogroženi sami skali. Po ultimatu, ki ga obrambni minister Janez Janša veselo raznaša okoli, češ da bo odstopil, če skupščina ne bo podprla njegovega predloga proračuna za slovensko vojsko oziroma omogočila normalnega dela, nam nemudoma zasveti zvezda repatica lanskega junaštva In solze v očeh se hitro posušijo. Kranjski Janez je pokazal svoj pravi obraz, ko s pomočjo Javnosti Izsiljuje slovensko skupščino. Ta način se je odločil uporabiti tudi tokrat, ko se bije neusmiljen boj za vsak proračunski krajcar.
Če bo njegov predlog proračunskih sredstev za obrambo sprejet, so ogroženi vsi ostali predlogi ministrov, ki pa so se že prisiljeni zadovoljevati z minimumom. Torej tudi za gospodarstvo, Industrijo, ceste, kulturo, šolstvo, šport... In kaj sedaj? Bodo mar ie vsi ostali ministri sprejeli način igre slovenskega Ramba In storili enako ter postavljali svoje ultimate vladi, skupščini in javnosti?
Super. Torej smo postavljeni pred logiko ali-all, ki nam vsiljuje občutek, da če bodo takšne metode postale še ena vsakdanja packa na paleti Igric slovenske politike, smemo pričakovati nove veselice. Katerih pa tako nikoli ne zmanjka. Postavljeni pred jasno dejstvo moramo ujeti zadnjo panterjevo taco In mu stopiti na rep. Seveda če nam resnično je do sloveske države, v kateri prebiva 2 milijona ljudi, ki se pečajo s 100 tisoč brezposelnimi in 200 tisoč čakajočimi na delo, ki so tik pred tem, da ne bodo Imeli čakati na nič več. Edino na tuje puške, pred katerimi Jih bo ubranila hrabra, do zob oborožena slovenska vojska.
Vlada se lahko ustraši morebitnih pučistov in reče: »Dženerale, vse, kar sl želite, je vaše.« Če tega ne stori in ne poklekne, bo ostala brez ministra Janeza Janše, ki se v svojih naskokih očitno noče zavedati, v kakšnem stanju Je njegova država, ki je poleg vsega še nesramno draga (ena najdražih v Evropi). In da bi Slovencem po bioloških zakonitostih pač bolj ugajala šunka In skorjica kruha na mizi kakor puška v hladilniku. Čeprav smo Slovenci baje nekaj posebnega, pušk vseeno ne znamo jesti, saj smo do sedaj napravili premalo za naše človeške prebavne sisteme.
Zamenjati je treba ljudi in jih nadomestiti z roboti, ki Jim prehrana ne bo delala preglavic, hkrati pa jih lahko s pritiskom na gumb nemudoma ustavimo, odvečne pa zabrišemo na smetišča zgodovine, kjer bi se gospod minister nedvomno bolje znašel. S 7 milijoni, ki že leto dni čakajo na zagon bivše Demokracije, vsaj lačen ne bo. Zato naj odide, če si že tako želi.
Če bo Janša ostal, pomeni, da bodo poslanci v skupščini nasedli njegovim metodam, saj lahko pričakujemo celo evforične pritiske zavedne slovenske javnost!, ki ne vidi dlje od Kolpe in Šentilja. A želi v Evropo. Tam puškine cevi vojščakov ljubijo nadvse in bodo novo silo navdušeno sprejeli z odprtimi rokami.
Kaj bo, če bodo tudi ostali ministri sprejeli njegov cirkus In začeli mahati z odstopi, če njihove želje ne bodo usllšanel Jasno je, da v bankrotirani državi nihče od njih ne bo zadovoljen. Količina denarja razkošnega aparata, za katerega jim niti na misel ne pride, da bi ga temeljito oklestili, pač ni prirejena kriznim razmeram.
Če hudomušno obrnemo ploščo, vidimo, da je JaJa iznašel čudovit recept. Vsi zavedni ministri naj storijo enako in pomahajo z odstopi, če bodo soldi premajhni. Ker bodo, se bomo, seveda če bodo držali besedo, na eleganten način znebili vlade, ki Ji ves čas očitamo, da Je neučinkovita in neuspešna. In vsi bomo zadovoljni — ministri, ker bodo ohranili čist obraz in dokazali, da se med takšnimi državljani, ki jim več pomeni krompir kot država, preprosto ne da delati. Nekateri, ki še vedno sedijo v skupščini, so že rekli, da bodo jedli travo. Samo, da dobijo proračunski denar. In da se bodo bolje počutili, si naj kupijo puške in prežijo na okopih nove slovenske države. Dober teki
Peter Tomaž Dobrila
ČETNIŠKI VOJVODA JE PODARIL SRBIJO
KRALJESTVO
Kot strela z jasnega je Vojislav Šešelj, vodja Radikalne partije Srbije in četniški vojvoda, odpotoval v aragonske Pireneje, kjer je nekaj kilometrov od francoske meje predal celotno kraljestvo v roke španskemu državljanu Aleziju Romanovu Dolgorokemu, ki trdi, da je vnuk carja Nikolaja II in univerzalni naslednik krone Romanovih in Nemanji-čev, pretendent na prestol v Rusiji, Ukrajini, Grčiji in od nedavnega v Veliki Srbiji.
V operetni ceremoniji je Šešelj »nesojenemu cesarju« v malem mirnem mestecu Monte Perdido (Izgubljena planina) ponudil krono neobstoječe velike Srbije. Kraj je izbral zaradi varnosti, saj trdi, da so hrvaške oblasti na njegovo glavo razpisale
za 30 milijonov pezet oziroma 300 tisoč dolarjev nagrade.
Na zgradbi zgodovinskega dogodka sta vihrali srbska in španska zastava in v zavetju noči sta opravila »veliko dejanje«. Alexij je sprejel pre-'
bije in obljubil ustavno in demokratsko monarhijo evropskega tipa. Četniški vojvoda se je srečno nasmihal, ne da bi vedel, kaj se pravzaprav dogaja (španščina mu je španska vas) in se zadovoljen poslovil z odlikovanjem na prsih.
Princa je še poprosil, naj se nauči jezika dežele, v kateri bo kraljeval, kar pa za tega ne more biti prevelik zalogaj, saj mu jeziki gredo res od rok. Še pred kratkim je delal kot prevajalec v neki
s«o£r,ed„«vo ^	iur
^angleško, italijansko, ukrajinsko in rusko. Za učenje srbščine ima nedvomno še precej časa.
''O'
SLOVENSKA PARLAMENTARNO-VLADNA SLIKA JE VSE BOLJ BALKANSKA
VELIKI REŠITEU SE PIŠE - JANŠA?
Peterletova trmoglavost ob neslavnem koncu Demosa je vse bolj zoprna. Slovenija, ki se šele osamosvaja, čedalje bolj zgublja ugled, zlasti pa se pogreza v vse večjo poli-tično, gospodarsko in socialno krizo. Širokim množicam se že toži po socialističnemu samoupravljanju.
Potem ko je Peterle navidezno zmagal in se odkrižal morebitnega naslednika Voljča, je dobil neznansko korajžo in se lotil kar treh ministrov, ki so doslej veljali za tiste, ki svoje delo opravljajo dobro, če že ne zelo dobro. Pri tem je pozabil na četrtega ministra - Janeza Janšo. Zagotovo se to ni zgodilo slučajno, saj Peterle ni toliko neveden, da ne bi razumel, da je Janša vendarle Bavčarjev človek, čeprav formalno ni v njegovi stranki. Če bo Janša javno oznanil, da je član te stranke, je Peterle zrel, da odide z oblasti po najkraši poti. Bo Janša storil kaj takega? Ali se bo Janša morda priklonil Školj-čevim, beri Drnovškovim, demokratom?
Ne bo se in se ne more. Peterletov krog je namreč edini, ki mu lahko pomaga, da bo minister Janša uresničeval svoje zamisli o slovenski vojski. Minister je že zagrozil, da bomo v mesecu dni na kahli, če ne bo za voj-
sko veliko denarja. Pri tem je pozabil, da je njegova vojska, čeprav slabše pripravljena in oborožena kot danes, zmagala proti JLA. Tako vsaj zatrjuje.
Janša sicer pozablja, da nova slovenska država izhaja predvsem iz mirovne politike ter kulture miru in nenasilja, kot piše v slovenski Ustavi. Janša, namesto, da bi skušal z evropskimi prijatelji skleniti kakšen sporazum o prijateljstvu, še vedno straši z bivšo JLA. Še vedno trdi, da nas ta JLA, čeprav smo zdaj samostojna država, lahko napade. Pri tem še posebej rad pozabi, da so nam za tak primer že obljubili pomoč tako Italijani kot Nemci, da pa najbrž ne bi bilo težko doseči ustreznega sporazuma tudi s Hrvati, razen, če ne misli, da bi nas ti lahko - napadli.
Kakorkoli že, Janša ima vse adute v rokah. Če se bo v tem času odločil in povedal, kakšne barve je, bo Peterle ostal ali padel. Zeleni Slovenije niso več tako po-
membni, čeprav so prav oni obvarovali Peterleta pred Voljčem. V kupčiji so dobili obljubljen jedrski referendum in - vsaj začasno - imajo še malo morje članov vlade. Ob naslednjih vo-
DRNOVŠEK
POKAZAL
BARVO
Dr. Janez Drnovšek se je končno odločil. Nobenega dvoma ni, da bo postal na prvi pomladanski dan predsednik slovenskih liberalnih demokratov. To je storil precej pozno. Zdaj lahko tudi razumemo, da je že prej najavil, da se bo z Milanom Kučanom, s katerim se menjavata na vrhu najbolj priljubljenih Slovencev, pomeril za čast biti prvi predsednik v samostojni Sloveniji. Morda pa se bo premislil in bo kandidiral za predsednika slovenske vlade...
litvah se bo to Zelenim še kako otepalo.
Peterle bo v primeru, če se bo Janša odločil zanj, ali bo ostal zunaj igre, potegnil potezo za »rajo«: zmanjšal bo oziroma ukinil prometni davek na kruh, mleko, knjigo, zvišal bo mejo, pri kateri reveži ne bodo več plačevali dohodnine. Pri tem je lahko dobil dober zgled pri Hrvatih, ki imajo še vedno določilo, da tisti, ki so zaslužili manj kot so znašale tri poprečne hrvaške plače v preteklem letu, ob koncu leta ne plačjo nobenega dodatnega davka. S takšno potezo in odmrznjenimi plačami, kar je že dejstvo, Peterletu tudi ne bo težko krotiti množice sindikatov.
Ne bomo pa tudi presenečeni, če bo Peterle dal javno objaviti, da je treba pri lastninjenju, kjer še ni zakona, družbeno premoženje tudi brezplačno deliti Slovencem. To bo sicer prevara, saj ne gre za brezplačno delitev, družbeno premoženje so namreč Slovenci ustvarili in je njihovo...
Zbignievv
Kochanovvski
NOVI11 DOBA
;T',____
BREZ SODOBNIH CEST BO SLOVENIJA NERAZVIT OTOK
MINISTER JAMRA IN GREJE STOLČEK
Težko pričakovana samostojna Slovenija se niti malo ni spremenila, kar zadeva gradnjo cest. Gradili bomo le nekaj malega tam, kjer so močnejši veljaki. Ti pa še vedno navijajo za transjugoslovansko cesto od Jesenic do Gev-gelije. O tem, da je najpomembnejša smer Jadran-Panon-ska nižina, je sicer jasno že dalj časa. To sicer vedo tisti, ki ne odločajo, zlasti — kar je čudno — velja to tudi za slovenskega prometnega ministra Marjana Kranjca.
Največjo prevaro so demosovci dosegli lani, ko so smo dobili slovenski integralni proračun. Minister Kranjc je takrat nekaj malega protestiral, pa so mu rekli, da bo razpadel DEMOS in je bil tiho. Z integralnim proračunom je država pobrala zase tudi bencinski dinar. Zanj so Slovenci bili bitko v Beogradu, jo dobili, zdaj pa...
Minister Kranjc nasploh trdi, da vlada Lojzeta Peterleta nima posluha za pomembnost prometa za slovensko gospodarstvo. Ministrstvo ne more načrtovati, ker ne ve, koliko bo denarja. Bencinski tolar prinaša sicer več kot je celoten proračun pometne-ga ministrstva. Minister še pravi, da nima podpore v parlamentu. Opozarja na Nemce, ki bodo svoje vzhodne rojake najprej prometno povezali. V bistvu minister nima osnovnih pogojev za delo, pa še kar vztrma in si greje vladni stolček. Če bi bil dovolj korajžen in pošten, bi že zdavnaj odstopil.
Kar zadeva odsek Celje-Ljubljana, je vsem jasno, da naj ima vso prednost. In jo tudi ima že od leta 1969. Prednost pa seveda ne pomeni ničesar, če ni denarja. Precej bi ga lahko dobili iz tujine, če bi seveda imeli sodobno zakonodajo o tujih vlaganjih, koncesijah, pa tudi o javnih podjetjih. Hrvati so bolj pametni, oni bodo kar sredi vojne zgradili del ceste od Zagreba proti Budimpešti, čez Čakovec seveda. Tako se bomo čez čas lahko le čudili, če bo sodobna cesta od Jadrana do Budimpešte vodila skozi Zagreb. Mi pa se bomo nategovali okoli Jesenic, se kregali ali je pomembneje, da prideš iz južnega dela Slovenije le v Maribor ne
pa tudi na Madžarsko. Pri tem smo toliko slepi, da ne vidimo, da se v bivšo heksa-gonalo, sedanjo srednjeevropsko pobudo, vključuje že tudi Ukrajina. Naj bo torej jasno - osnovna smer je proti Madžarski, Maribor je odcep. Cesta Maribor-Za-
greb je pomembna v največji meri le za Hrvate, saj bodo tokovi iz Evrope v Turčijo, Grčijo potekali ob Donavi. Kdo pa se bo »šlepal« skozi bivšo Jugoslavijo, v kateri bo kopica novih meja in carin. Ko ni bilo meje med Jesenicami in Gevgelijo, je bilo seveda drugače.
Na zadnjem posvetu v Celju, enem od ducat, kjer nismo slišali kaj novega, se je premaknilo le toliko, da se bo treba za sodobne ceste boriti v parlamentu. To naj ne bi bilo težko, saj bodo proti morda le Gorenjci in Dolenjci, vsi drugi so še kako zainteresirani za smer Ja-dran-Budimpešta.
Da pa ne bo lahko, bodo poskrbeli lokalni veljaki, ki imajo sicer precej besede v Ljubljani. Po sistemu ti meni, jaz tebi. Tako se že sliši, cesta proti Budimpešti da, če bo hkrati zgrajen plinovod Jadran-Lendava. Kaj pa ma-
riborsko letališče, pristavljajo svoj lonček drugi. Čeljani pa sami pljuvajo v skledo, ker so dovolili obnovo Babe pod Trojanami, za kar je šlo kar nekaj kilometrov nove avtoceste, odsek pa je še vedno polžev in še bolj nevaren.
V Žalcu so na primer izsilili večje križišče pri Gotovljah, čeprav je le par sto metrov proti Celju že sodobno križišče in bi lahko dostop iz Gotovelj na obvoznico zaprli. Sicer pa, če bo avtocesta, bo to še bolj stran vržen denar. V Laškem bodo »pomagali« na ta način, da bodo zahtevali denar za cesto skozi Tre-marje... In tako naprej.
Čaka nas torej najprej bitka v parlamentu: denar od bencina, cest, cestne takse morajo za ceste. Že letos je treba začeti graditi avtocesto Celje-Ljubljana in jo od Arje vasi potegniti vsaj do Vranskega - slabih 20 km. Če tega ne zmorejo, naj vsi, ki lahko kaj pomagajo, prepustijo svoje stolčke drugim. Kar zadeva tujce, je treba biti previden. Za njihov denar naj dobijo le tisto, kar zaslužijo, ne pa, da bodo s koncesijami dobili molzno kravo za 20 ali več let.
Celjani bi lahko končno zares uresničili stare grožnje in sedanjo preobremenjeno cesto za dalj časa zaprli. Še vedno tudi velja, da bi lahko na stotine tovornjakov s cest začasno preusmerili na vlake. Ne gre tudi pozabiti, da je v žalski občini, na sedanji cesti, ki ima ime »magistrala«, samo lani umrlo 19 ljudi. Če bi bi bili ljudje kaj vredni, bi se morali zamisliti tudi tisti, ki še vedno stavijo na tanke, ki naj bi bili državotvorni, gospodarstvo, ki ga brez cest ni, pa naj bi obubožano še naprej zagotavljalo, da bomo imeli drago slovensko vojsko. Na čelu te pa nas še vedno strašijo z zunanjim sovražnikom ...
Zbignevv
Kochanovvski
Bežite, tecite, volitve gredo!
TEDEN PO SLOVENIJI
ANAKRONIKA
Piše Braco Zavrnik
Ponedeljek, 24. 2. Redki posnetki Honeckerja Vzhodnonemškega potem, ko je njegovo hermetično prusko kraljestvo razpadlo. Najprej v sovjetski kasarni, zatem v Moskvi, nazadnje znotraj ograje tamkajšnje čilske ambasade. Kaj tak do nedavnega nedotakljivi socdiktator, sedaj star osemdeset let, bolan in oropan absolutne moči, misli, doživlja, nemara celo še snuje? Mene spominja na živega mrtvaka, na demonsko bitje, ki je od kdovekod zajadralo na ta planet in ne ve, kaj bi z njim in sam s seboj. Mrtvak, pa vendar živ. Dunajski psihoanalitik Franki pravi, da človek živi, dokler je motiviran. Zdi se, da to premikajočo se senco ohranja pokonci le še motiv, kako se izogniti sojenju v Nemčiji, ki ga terja kancler Kohl. Sic transit gloria mundi, zavzdihnem ob sivih posnetkih sivega moža. Koliko jih je že na tak klavern način sklepalo svojo zemsko eksistenco, a nič ne pomaga. Honeckerjev bo tudi v prihodnje še in še. In z njimi raj, ki jih takšni tipi že za življenja vklepajo v deveti krog, dokler se na koncu sami ne pogreznejo vanj. Ponavadi prepozno.
Torek, 25. 2. Kdor je bil politično buden še v časih sovjetskega pohoda na Prago leta 1968 in posledičnih napetosti, se še dobro spominja Brežnjevove teorije o omejeni suverenosti. Rajnik Tito se je proti njej boril z vso svojo prirojeno in priučeno politično zvijačnostjo - reči je treba, da uspešno. Tisti časi niso bili lahki, boljševistična Moskva je kar naprej z enim očesom škilila na Jugoslavijo in Jadran, katerih izgube nikoli ni mogla prav preboleti. Brežnjev, pa Tito, sta že zdavnaj nekaj čevljev po zemljo, Rusi pa nazadnje vendarle prihajajo. Ne sicer v Jugoslavijo, ker te kratko malo več ni, zato pa na ozemlje nekdanje istoimenske države. Kot sestavni del modrih čelad. Nadzirali bodo ne več teroretično, marveč praktično omejeno suverenost v delu hrvaške države. Če to ni ironija usode! Vendar z olajšavalno okoliščino. Rusi bodo prišli, a tudi odšli. A ne tedaj, ko jim bodo to rekli v Beogradu ali Zagrebu, celo v Moskvi ne. O tem, kako dolgo bodo Rusi na Balkanu, bodo odločali v New Torku. Ah, kako je ta svet spremenljiv - in zato zanimiv.
Sreda, 26. 2. Prvo slovensko veleposlanico na Dunaju sprejmejo s prav neverjetnimi častmi. Kot da bi šlo za obisk predsednika države. Rdeči tepih, častna četa, salutiranje, himna in podoben cirkus. Komaj sedaj postaja jasno, kako je avstrijsko zgodovinsko podzavest mučila izguba Kraina in Untersteiermarka, mostu od Dunaja k Jadranu, točneje Trstu. Zato se je Dunaj leta 1918, ko je bil že povsem na tleh, še krčevito upiral dati današnji Sloveniji prosto pot še v trenutku, ko je Hrvaški, Vojvodini in Hercegbosni ter Dalmaciji že dokončno rekel »adijo«. Lepo, da so nam na Dunaju danes uprizorili tak spektakel s Katjo Boh vred (Jože Pučnik bo sedaj menda kar precej potoval na relaciji Ljubljana-Črešnovec-Dunaj...), a naj se pri tem tudi konča.
Četrtek, 27.2. Kar ne gredo mi iz glave podobe z zadnjega hadezejevskega shoda v zagrebškem Lisinskem, katerega posnetke prikazuje slovenska televizija. V tako-imenovanem kulturnem delu po političnem šopirjenju, v katerem je Franjo Tudman obdan z avreolo absolutnega firerja, se tak vtis le še krepi. Neka pevka, nisem si zapomnil, kako ji je ime, celo zapoje maloumno pesmico, v katere refrenih nastopa Franjo osebno (»... ova grana ostaje nad nama, od Franje Tudmana...« ali tako nekako). Zdi se, da je naši južni sosedi za dalj časa, morda celo desetletje, usojeno znova bivati z diktaturo - tokrat nacionalistično ali celo klerofašistično. To bo imelo posledice tudi na odnose s Slovenijo, ki jih bo mogoče nadzirati - če bo vsaj slednja ostala demokratična.
Petek, 28. 2. Po povratku iz Ljubljane in Celja treščim naravnost med našpičene Večerovce, ki planejo nadme. Kako je Nova doba mogla objaviti komentar z naslovom Večerna gnojnica, ki da je deplasiran in brez argumentov (dokumentov). Žal moram z njimi soglašati, vendar je to še premalo. Ti si vendar v novodobinem kolofonu zapisan kot urednik za medije, mi rečejo in me pri tem ostro gledajo v oči. Zagotovim, da me že več kot mesec dni ni bilo v redakciji, nakar je bolj mirno. Kljub temu se vprašam, ali še je smiselno, da ostanem v kolofonu. Ni, zato upam, da me v tej številki tam notri več ne bo. Pa zbogom!
Sobota, 29. 2. Z Bratkom je treba ven pa se odločim, da greva pogledat k vznožju Pohorja, kjer slalomirajo evropske mladinke. Tam sta dva veeeeelika balona, ga namamim, in matije takoj za to. Res sta, velika in debela balona. Dan je tak, kot bi po vremenskem redu iz dobrih starih časov moral biti konec aprila. Sončen, miren, blizu dvajset stopinj je. Tam pa bela fleha, za nameček ledena, po kateri drvi nadebudni smučarski cvet (cvetke). Vprašam se, ali ne bodo v tem Mariboru kmalu prirejali smučarskih tekmovanj tudi julija ali avgusta. To bo za turistični imidž ena zelo koristna stvar, pa še smučarskim reprezentantom ne bo treba iti trenirat na južno poloblo. Malo slaloma, malo marelic.
Nedelja, 29. 2. Tudi Slovenija se neusmiljeno kantonizira. Kurenti iz Markovcev niže Ptuja niso hoteli na kurentovanje v Ptuj više Markovcev. To morda najavlja stare dobre čase, ko so se kurenti iz ene vasi poklali s kurenti iz druge, ko so (če so) trčili skupaj. Sicer pa etnologi pravijo, da so kurenti zato, da odganjajo zle demone in zagotovijo dobro žetev. Demoni bodo zagotovo ostali, za žetev bomo pa še videli, kakšna bo. Tudi če ne bo kaj prida, bodo nekateri povezali debele snope. Mislim zlasti na vse bolj razširjeno pasmo na Slovenskem, ki neusmiljeno prizadevno grabi v pravnem in moralnem neredu, povezanem s tako imenovano denacionalizacijo oziroma privatizacijo. In pri tem niti ne čutijo potrebe, da bi si nadeli maske. Slovenske maškarade s pepelnico ne bo konec. Le post, ki je trajal tudi že v predpustnem času, se bo - vsaj za večino - še poglobil.
j
NOVfi90BA
____7_____
MURSKA SOBOTA: MESARJI SE KOLJEJO MED SABO, KMETJE IŠČEJO DENAR
DEBELORITI DELAVSKI TRIBUNI
Delavski svet Pomurke, Mesne industrije iz Murske Sobote, je po šesti seji sklenil, da sprejme pobudo zbora delavcev in sindikalne organizacije, o razrešnici dosedanjemu vodstvu, ki ga je vodil generalni direktor Dragan Šalavec. Poleg tega so sklenili tudi, da sprejmejo program poslovanja podjetja, ki ga je pripravil tretji kandidat za direktorja, sedaj komercialni direktor Murskih mlekarn, Jože Bertalanič.
Do razpleta dogodkov venem največjih prehrambenih podjetij v Sloveniji je prišlo zaradi bistvenega padca proizvodnje in prodaje, zaradi česar je vodstvo med drugim predlagalo zmanjšanja števila zaposlenih s 1438 na približno 1200. Za razpravo danes in pred 14 dnevi je bilo značilno predvsem, da je v njej sodelovalo večje število delavcev, da člani delavskega sveta praktično niso prišli do besede, razumne argumente članov vodstva podjetja pa so najglasnejši med delavci praviloma prevpili z žaljivkami in zmerjanjem. Glede na dejstvo, da so upniki Mesne industrije že na prejšnjem sestanku podprli program dosedanjega direktorja in hkrati izrazili zaskrbljenost za sredstva, vložena v podjetje, je vprašljivo iskati kadrovske in programske rešitve po bližnjici.
Glede na čustvenost razprav o položaju podjetja, ki je lansko poslovno leto končalo pozitivno, je veliko vprašanje, ali bodo po vsem, kar
se je zgodilo, v podjetju uspeli prebroditi kritične razmere in s poslovanjem zapluti v varnejše vode.
Ugotovitev, da je zaradi bistvenega zmanjšanja proizvodnje v danes nekaj manj kot tisočpetsto članskem kolektivu skoraj 300 zaposlenih odveč, je pred dobrimi štirinajstimi dnevi razburila zaposlene in privedla do ogorčenih protestov proti ukrepom vodstva podjetja, dveh zaporednih sej delavskega sveta, izreke nezaupnice generalnemu direktorju Draganu Šalavcu in njegovim sodelavcem in 15 dnevnega roka za pripravo poročila o lanskem poslovanju ter programa za letošnje leto.
Odveč so bila pojasnila managerjev, da se je lani pripetilo ogromno stvari, ki se jih ni dalo predvidevati in na katere še tako umno vodstvo ni moglo vplivati. Splošna gospodarska kriza, agresija na Slovenijo, vojna na Hrvaškem, osamosvojitev Slovenije, izguba surovin v južnih republikah, izguba trga, em-
bargo evropske skupnosti, embargo ZDA, vse tp ni bilo dovolj prepričljivo. Še zlasti zaradi pojave častilhlepnih delavskih tribunov, ki vidijo rešitve za vse probleme, ki začno brez dokazov dokazovati nepravilnosti, zlorabe in izkoriščanje položaja. Najlažje nastopajo ob razjarjeni množici, ki jim ploska, tistim pa, ki opozarjajo na lahkomiselnost posameznih nastopov, ki dokazujejo s številkami, kam lahko ta lahkomiselnost podjetje pripelje, tistim pa žvižga.
Dragan Šalavec, dosedanji direktor, je svoj program včeraj predstavil upnikom Pomurke - njihov delež je v imetju podjetja približno milijarda ali tretjinski delež. Odločno so podprli njegov program, še zlasti ker so imeli možnost slišati program tako imenovanega alternativnega kandidata ing. Dušana Šiftarja. Ta bi namreč kar izkoristil vse zmogljivosti, živino bi nabavljal po najnižji ceni doma in v tujini, razširil bi krog tujih kupcev, vsem delavcem tako zagotovil delo, blaginjo in razcvet.
V vzdušju, v katerem člani delavskega sveta sploh niso razpravljali, saj ob huronskem vpitju nekaj sto delavcev, ki so vodili pogovor, je predsednica delavskega sveta oznanila, da se bo delavski
svet umaknil na glasovanje o pobudi o razrešnici vodstvu, imenoval tričlansko komisijo in naslednjega dne sklepal o razrešnici. Delavci tudi s tem niso bili zadovoljni - zahtevali so takojšen sklep. Očitno je bilo tudi, da sindikalni predstavniki ne obvladujejo več položaja, delavski svet pa se je nazadnje le umaknil v zadnje prostore obrata družbene prehrane v središču Murske Šobote.
Delavski svet Pomurske mesne industrije v Murski Soboti je drugega dne na popoldanski seji razrešil dosedanjega direktorja Dragana Salavoa in na njegovo mesto za vršilca dolžnosti imenoval Jožeta Dertalaniča, dosedaj komercialnega direktorja v tovarni mlečnega prahu. Na ta način se je končala skoraj tri tedne trajajoča agonija nenehnih sestankov, prerekanj in s tem tudi skoraj popolne zaustavitve poslovnih procesov - poroča Marjan Dora.
Seja delavskega sveta se je začela s predlogom predsednika, da bi javnost, torej novinarje, iz nje izključili. Ne zaradi spornosti našega dosedanjega poročanja, ampak ker so bila na dosedanjih sejah nemogoče delati zaradi pritiskov in hrupa, ki so ga proizvajali na sejah prisotni delavci. Šele ko so sklenili,
da moramo novinarji iz dvorane, se je k razpravi priglasil predsednik sindikalne organizacije Ivan Sepač in zahteval, da naj tudi delavci, nečlani delavskega sveta, ki so se posedli na stolih ob robu dvorane, sejo zapustijo. S čimer so se tudi strinjali. Ob stran zdaj čudna ugotovitev, da so za nenormalne razmere, v katerih je zadnja dva tedna zasedal delavski svet, krivi novinarji, kot če bi mi razgrajali in pritiskali na samoupravni organ.
Ob koncu seje sta nas sprejela predsednika delavskega sveta Lidija Sokolov-nik Serec in novi vršilec dolžnosti direktorja Jože Bertalanič. Predsednica je prebrala sprejete sklepe: DS je torej razrešil Dragana Salavca in za vršilca dolžnosti direktorja imenoval Jožeta Bertalani-ča. Razrešil je tudi devet delavcev iz vrha vodstva podjetja s pristavkom, da jih novi direktor lahko imenuje na ista mesta, če oceni tako potrebo. V enem tednu morajo vsi razrešeni biti razporejeni na delovna mesta v podjetju v skladu z akti.
Jože Bertalanič je v svoji izjavi za javnost poudaril, da je do izpred treh let 23 let. delal v podjetju. Da so seveda težavnosti položaja. Da si bo najprej prizadeval zgraditi zaupanje med delavci in vodstvom, saj je do težav prišlo
predvsem zaradi tega. Pomembno mesto pri sedanjih prizadevanjih je namenil odnosu upnikov podjetja do novega vodstva. Da pričakuje toleranco, časovne zamike pri terjatvah, je dejal, sicer bo na vsak način težko zagotavljati normalno poslovanje v bližnji prihodnosti. Osnovni zameri, zaradi katere je bilo odstavljeno dosedanje vodstvo, pa se realist Bertalanič ne more izogniti. Tudi sam je namreč dejal, da ob zmanjšanem obsegu proizvodnje, ki je posledica številnih sprememb trga, s 1438 delavci podjetje ne more uspešno poslovati. Vse ukrepe na tem področju pa bo sprožal previdno in v dogovoru z delavskimi zastopniki.
Očitno je delavski svet ubral srednjo pot razpleta krize v podjetju: odstavili so sedanje vodstvo, tistega pa, ki si je za to najbolj prizadeval in tudi kandidiral na ključno mesto v firmi pa niso sprejeli, ampak poiskali kandidata, ki v spletko ni bil vpleten. To ob dejstvu, da namerava Bertalanič porabiti velik del dosedanje vodilne ekipe in tudi vse pozitivno iz njenega programa, morda vendarle zagotavlja, da se bo Mesna industrija Pomurke rešila najhujšega.
Marjan Dora Radio Slovenija
PRIVATNIK PLAČUJE SVOJIM DELAVCEM REVŠČINO IN TRDI, DA JE VSE ZAKONITO
SODO TOLARJEV PLAČE
Nizke plače delavcev so danes prej pravilo kot redkost. Zaradi tega nikogar več ne boli glava, nihče se ne sekira, razen seveda tistih, ki jih dobivajo in si razbijajo glave, kako naj s takšno plačo preživijo mesec dni. Milan Rožman, lastnik čistilnega servisa Rosanena je eden tistih delodajalcev, ki izplačujejo delavcem minimalne osebne dohodke. A ne tistih, ki jih zagotavlja kolektivna pogodba, pač pa le minimalne zajamčene plače.
Celjski čistilni servis Rosanena zaposluje 14 delavcev in ima sklenjene pogodbe za čiščenje poslovnih prostorov z Merxom, Kovinotradeom, Zavodom za zaposlovanje, Slovenijalesom in Aureo. Delavci zaposleni v Rosaneni pravijo, da bi bilo bolje biti na zavodu za zaposlovanje, saj bi tam dobili več kot pa zaslužijo s celomesečnim garanjem. Ogledali smo si njihove plačilne liste in imeli smo kaj videti. Za december so dobili bruto plačo 8400 tolarjev. Ko so odbili vse dajatve, je ostalo le še 5000 tolarjev. Glede na to, da jim je lastnik servisa ukinil povračilo potnih stroškov - nekaj malega dobijo le za malico, je delavcem, ki se na delo v Celje
vozijo iz bolj oddaljenih krajev, od plače ostalo le še dva ali tri tisoč tolarjev, saj je šlo ostalo za avtobus ali bencin. Za januar je bila zajamčena plača malo višja od 12.400 tolarjev, kar znese neto okoli 8000 tolarjev. Ravno toliko bi dobili na Zavodu za zaposlovanje, pa še potnih stroškov ne bi imeli.
Vse je po zakonu
Delavci, obupani nad takšnim pasjim življenjem, so se odločili za stavko in o tem celo že obvestili vsa podjetja kjer čistijo prostore, nato pa so se nekateri ustrašili in si premislili. Koliko so na to njihovo odločitev vplivale grožnje njihovega delodajalca, vedo le sami.
Ker se s stavko ni strinjalo 75 odstotkov delavcev, je ni bilo.
Lastnika servisa Rosanena, Milana Rožmana smo hoteli povprašati, zakaj imajo njegovi delavci tako slabe plače. Sprejel nas ni nič kaj prijazno. Še preden pa smo zastavili prvo vprašanje, nas je že prehitel s svojim - na vsak način je hotel izvedeti, kdo od njegovih delavcev nas je poslal k njemu. Kljub temu nam je uspelo iz njega izvleči nekaj besed. Takole pravi: »Pri meni zaposleni delavci dobivajo zajamčene plače, saj več ne zmorem. Držim se zakonov, če pa kdo misli, da temu ni tako, se lahko pritoži na ustrezne organe. Vendar pa nisem socialna služba in si denarja za delavce ne bom sposojal. Delimo lahko samo tisto, kar ustvarimo. Res je, da imajo delavci svoje pravice, imajo pa tudi dolžnosti, ki jih morajo izpolnjevati. Priznam, da mi delavci delajo zgago, saj s plačami niso zadovoljni. Vendar, če komu tako kot je ni všeč, lahko gre dru-
gam. Sicer pa so napovedali stavko, nato pa niso stavkali. Zakaj, če se že odločijo za nekaj, ne vztrajajo pri tem? Tudi jaz imam probleme. Nekatera podjetja, za katera opravljamo čiščenje poslovnih prostorov, dela ne plačujejo, ker se izgovarjajo na slabo kvaliteto opravljenih del. To pa gre na rovaš delavcev.«
Nato je Milan Rožman ponovno hotel na vsak način izvedeti, kdo nas je opozoril nanj in ker je nadaljevanje pogovora pogojeval z imenom tistega, ki naj bi nas po njegovem mnenju poslal k njemu, smo morali pogovor prekiniti.
Kaj pa sindikat
Celjski svobodni sindikati poznajo probleme delavcev zaposlenih pri servisu Rosanena in so jim pripravljeni pomagati. Pravijo tudi, da so se z Milanom Rožmanom poizkušali že petkrat dogovoriti, vendar jim nikoli ni uspelo priti do njega, saj se lastnik Rosanena
sindikalistom očitno raje na daleč izogne.
Če se delodajalec ni držal kolektivne pogodbe, bodo sindikati delodajalca tožili, in denar, ki bi ga po kolektivni pogodbi delavci morali dobiti, izterjali. Toda zakon v slučaju, da bi izplačilo osebnih dohodkov ogrozilo poslovanje obratovalnice predvideva, da lahko delodajalec izplača samo zajamčeni osebni dohodek, ki pa ga je servis Rosanena izplačal.
Pri podjetjih, ki imajo s servisom Rosanena sklenjeno pogodbo za čiščenje poslovnih prostorov, smo želeli izvedeti koliko plačujejo servisu za njegove storitve.
Točne številke nam niso nikjer povedali, nekaj pa smo le uspeli izvedeti na zavodu za zaposlovanje:
»Rosaneni plačujemo redno in sicer je ta znesek višji kot pa bi znašala bruto plača čistilke, ki bi jo sami zaposlili. Ker pa se financiramo iz proračuna, ne moremo zaposliti svoje čistilke, saj v času njenega dopusta
ali bolniške ne bi mogli plačevati nadomestne delavke. V to, kako servis Rosanena plačuje svoje delavce, pa se ne moremo vmešavati,« je povedala Vilma Taler.
Ta podatek je sicer že sam zase dokaj zgovoren, ker pa nam ni uspelo izvedeti natančne vsote, lahko le ugibamo ali Milan Rožman res ne more bolje plačati svojih delavcev. Lastnik servisa Rosanena morda res ne more dati svojim delavcem več, vendar pa bi njegovo finančno poslovanje in stanje prav gotovo morale preveriti ustrezne službe in ugotoviti, če je temu res tako. Danes mnogi obrtniki izkoriščajo vse hujšo krizo in delavcem plačujejo samo zajamčene plače, čeprav bi jim njihovo finančno stanje dopuščalo pošteno plačevanje delavcev. Če se delavci uprejo temu izkoriščanju pa slišjo vedno isto: »Komur tu ne ustreza, lahko gre!«
J. V.
NOVf 190BA
__________
BUNKERSKA AFERA
Na Gibini pri Ljutomeru so obmejni prebivalci preprečili rušitev bunkerja. Zatrjujejo namreč, da je zaklonilnik sestavni del mejnega prehoda. Delavcem Geološkega zavoda iz Ljubljane, ki jih je Republiška uprava za ceste pooblastila, da razstrelijo armiranobetonski zaklonilnik, so
rušitev preprečili.
Znano je tudi, da prebivalci iz bližnje in daljne okolice zbirajo podpise za peticijo, s katero nasprotujejo razstrelitvi zaklonilnika.
Na vprašanje, zakaj tako, lahko odgovorimo z ugovori nekaterih vaščanov Gibine in okolice:
»Kdo od nas naj bi vedel, da nam bo naša močna JA preorala naša polja in nam porušila hiše? Nihče od nas ne ve, kaj nam bo prinesla prihodnost. In kdo nam lahko zagotovi, da se lanski junijski dogodki ne morejo ponoviti? Zaklonilnik je sestavni del mejnega prehoda s Hrvaško in bo v nevarnosti rabil tukaj zaposlenim delavcem. To je tudi naša varnost, saj sta vas in oklica brez ustrezne zaščite.”
Obmejni prebivalci so trd-
no odločeni, da bunkerja ne bodo pustili razstreliti, kljub temu, da je bunker postavljen brez potrebnih dovoljenj in soglasij. Predstavniki krajevne skupnosti, kamor sodi tudi obmejni prehod Gibina, pa o tem nič ne vedo. Naleteli smo na mnoga gluha ušesa in zaprta vrata. Na zastavljena vprašanja je krajevni župnik odgovoril: »Ne vem, tega pa res ne vem...« ipd. Nihče torej ničesar ne ve. Gospoda Emila Stojka, predsednika KS, nismo našli doma. Na Gibini je nastalo nekakšno zatišje.
Glavna utež za potezo vaščanov, pa je menda pomenilo dejstvo, da nekateri hrvaški časopisi, med drugim tudi Medžimurski Tjednik, odkrito in direktno piše o določenih težnjah sosednje Hrva-
ške po ozemlju Gibine in bližnje okolice.
Šesterokotni armiranobetonski objekt na mejnem prehodu na Gibini je širok okoli tri metre in pol in visok štiri metre in pol. Takšna investicija stane okoli 250 do 300.000 SLT. Pri tem seveda niso upoštevana vsa potrebna osnovna in dodatna dela, a tudi ne razstrelitev, ki bi to vsoto močno povečala. Sicer pa se do natančnih številčnih podatkov, koliko bo to stalo slovensko državo, najbrž ne bo dalo dokopati.
Predstavnik Geološkega zavoda iz Ljubljane pa je ob tej priložnosti povedal, da bo treba na črno zgrajeni objekt legalizirati, kar bi trajalo dalj časa, ali pa porušiti. Pri vsem tem pa ne smemo pozabiti, kako pomembna je potešitev emocionalno razvnetih vaščanov.
Božena Balaš Foto Lucas
KRČEVIT BOJ ZA OBSTANEK
EMO PRED BREZNOM
Agonija Ema je Celjanom dobro znana, saj je to podjetje že leta eden najhujših celjskih bolnikov. Tokrat pa so v zelo težkem položaju tri Emova podjetja. Najslabše se piše Energetski opremi, dosti bolje pa ni niti v Emu vzdrževanje in Emu Inte. Ta tri podjetja zaposlujejo 610 delavcev, od tega pa jih je kar za polovico preveč.
Kot so povedali predstavniki Ema, je v najtežjem položaju Emo - Energetska oprema, ki je zaradi osamosvojitve Slovenije izgubil kar 80 odstotkov jugoslovanskega trga. Za svetovni trg niso sposobni, saj tam veljajo cene, ki so za 30 odstotkov manjše od nekdanjih jugoslovanskih. Ker je popolnoma zaprt tudi slovenski trg, je to podjetje še v toliko težjem položaju.
V Emu nameravajo del delavcev, ki jih je preveč, zaposliti v drugih podjetjih njihovega holdinga, predvsem
v proizvodnji posode, kjer ustanavljajo tretjo izmeno. Ravno tako pripravljajo tečaje za došolanje delavcev, čeprav v preteklosti takšni projekti niso najbolje uspeli. Dodatno izobraževanje delavcev naj bi pomagala financirati tudi država, ki bo pokrila 50 odstotkov stroškov zanj.
Kljub vsemu pa še nimajo rešitev za okoli 200 delavcev, ki bodo navsezadnje le končali na borzi dela.
Za svoj težek položaj obtožujejo tudi državo in previsoke dajatve, ki jih ta zahteva. Kot pravijo, so te dajatve na
zahodu kar za 30 odstotkov manjše in s tem zahodni proizvajalci za enak odstotek tudi cenejši. Negodujejo tudi nad realno obrestno mero, ki je v naših bankah tri do štirikrat večja kot na zahodu.
Kljub vsemu pa v Emu niso izgubili upanja, da jim bo nekako le uspelo izplavati iz težav. Lotili so se tudi novih projektov, kot je izdelovanje jeklenk za plin, ki jih nameravajo za domači trg proizvesti okoli 5000, ravno tako pa proizvajajo posode za plin od 700 litrov pa do 100 kubičnih metrov prostornine.
Ker pa je to premalo za rešitev holdinga in predvsem teh treh podjetij, ki so v najtežjem položaju, upajo, da jim bo pomagala tudi država.
j. v.
FORUM SLOVENSKE ŠTAJERSKE: POTI IN STRANPOTI DO VOLITEV
ŠTAJERCI VIDIJO REŠITEV V REGIJI
Zdaj je že na dlani, da novih volitev na pomlad ne bo. bi z regionalizacijo centru Najtreznejši celo dokazujejo, da niti obljubljeni termin odvzeli moč in predvsem de-v poletju ni realen. Če bi poslanci in strokovne službe nar, ki to moč napaja. Zavora v resnici zapeli v istem zboru in brez prepirov sprejeli vsaj bi naj bili - poslanci v parla-devet potrebnih zakonov bi obstojala možnost za volitve mentu. Z njimi pa je kot je. na jesen...	Ali če zapišemo milostno
Forum slovenske Štajer- in kaj bi naj te regije bile v dr- na°cla na[ na^nre^pr^nasled-ske je v dvorano kulturnega žavi Sloveniji. Gospa Darja njih vo|jtvah »pazimo, da hodoma v Pučnikovem Greš- Lavtižar-Bebler, predsednica do predlagani imeli vsaj os-njevcu privabil lepo število odbora za lokalno samou- novno ku|turo obnašanja, pomembnih Štajercev. Od pravo trdi, da 143. člen slo- etosa da bi naj imeli vsaj do-županov do poslancev in venske ustave zajema le del končano osnovno šolo, da se predsednikov strank, celo tistega, za kar so si prizade- nam ne bj kot zdaj ce|j svet člane vlade. Anton Rous, vali. Miran Potrč iz SDP po- smejal« ’ predsednik in idejni vodja udarja, da so njihova opozo- T(J zadnje upanje pa je ta-Foruma je tudi tokratno sre- rila izzvenela v prazno, kot koj t razblinjl pod čanie dodobra zabelil: v ci- so bili tud. zaston) napori, da M^rko Go|0biči ki je kot stro-klus javnih dialogov pod bi regionalizem razmejili kovnjak s tega področja opo-imenom »oko kritike« je uvr- z ustavo in z zakonom dolo- 20rj| da novj pos|ancj kj bo-stil nadvse gorak kostanj čili minimalne pristojnosti do s^oje de|0 opraV|jaii pro. o regionalizmu in volitvah. pokrajin.	fesionalno, bilo bi jih naj
Magister Černetič m dok- med qq jn qq tudj prj najb0|j_
Kot rečeno, so se srečanja tor Toplak sta prepričana, da gj v0|jj ne bodo mogli pri-udeležile eminentne osebno- gre za večni konflikt med S|Ubniti svojim volicem, ker sti, ki obe zadevi do podrob- koncentracijo oblasti in de- bodo nenebno na zasedanjih nosti poznajo. Tako vpraša- zintegracijo, med centraliz- skupjdjne jn njenih od-nje centralizma kot proble- mom in njegovim nasprot- borov me okrog volitev. Danes, ko jem, med posameznikom in (n kcjaj bj naj |0h pi.jg|j je evforija okoli osvobajanja oblastjo, in da je vsega toli- dQ vo|j^ev novih poslancev? že daleč za nami (dasiravno ko, kolikor si je kdo izboril. Kot je bj|0 na f0rumu nave-gre v resnici le za dobrega Zatorej so možnosti tudi, če- deno še|e po sprejetju naj-pol leta) ko so tudi najbolj prav je bojišče zozeno. Voj- manj'za to potrebnih devetih vroče glave do potankosti teh Ravter, župan s Ptuja pa zakonov. Kako pa pri nas prebrale, kaj v resnici piše ob tem meni, da smo v pro- sprejemamo zakone, je v na hitrico sprejeti novi cesu nastajanja državnosti, znano ustavi: danes, ko se že dajo da gre torej še vedno za pro-	^q z zamenjavo vodstva
razbrati prvi rezultati držav- ces, ki dopušča vsakemu ForUma slovenske Štajerske nega vodstva, je na dlani, da okolju vplivnost v določe- :e bj|0 drugadg Krmilo je od si vsi niso niti želeli niti niso nem prostoru. Toda dr. To- Antona R0USa prevzel dr. M. zadovoljni s tem, kar smo do- plak takoj opozori, da gre na- KranjCi sicer djrektor bolniš-segli in kam nas državno glici ob sprejemanju ustave njce v Marjboru vodstvo vodi.	zamera, da nismo uzakonili
dvodomnega sistema ter tiho	. c
Najprej gre za to, da bi naj pristala na koncentriranju	o6Ver
vladi pristrigli peruti za na- moči v velikih sistemih, kot je ..- ■ .... —...........—
daljnje centraliziranje moči to v bančništvu, gospodar- ..................... .........-
in denarja. Rešitev bi naj bila ska zbornica, elektrogospo-	\/JEIADfl
v regionalizaciji Slovenije, darstvo...
Toda tudi pri tem si nismo Navzlic vsemu je prevlada-	1
enotni, namreč, koliko regij lo večinsko prepričanje, da
ZABLODE BOSENSKOHERCEGOVSKIH POLITIKOV PO LIZBONI
KUHINJA PO BOSANSKO
V osrčju bivše Jugoslavije leži republika, ki naj bi v povojni Srbu Karadiču je član vlade Jugoslaviji imela funkcijo tampona med Hrvaško in Srbijo. BiH g. Miro Lasič, drugače BiH je trenutno v položaju, ki ji ga ne zavida nobena država podpredsednik HDZ BiH. Mina svetu. Je republika, ki ima mejo s Hrvaško tehnično nister Lasič je vodil hrvaško zaprto, s strani Srbije pa doživlja gospodarsko blokado, saj stran na pogajanjih v Lizboni Srbija še sama nima dovolj za preživetje. Hkrati je BiH in po intervjuju mi je razoča-republika, v kateri je stacionirana ogromna koncentracija vojske, ki se je umaknila iz Slovenije in Hrvaške. Vojska pa je kot ranjena zver, ki ve, da se nima več kam umakniti.
Vse to pušča posledice tako v politiki — tu so v ospredju tri nacionalne stranke, ki tvorijo bosansko pozicijo - kot tudi med prebivalstvom samim. Kot mi je dejal Elvis D. Kurto-vič: »Sarajevo je najdražje mesto, ljudje pa so obupani.«
Pred tednom dni so v Lizboni na Portugalskem potekali pogovori med tremi nacionalnimi strankami BiH - SDA, SDS in HDZ - ter evropsko skupnostjo. Javnost je najbolj vznemirila vest, da je SDS pristala na celovitost BiH, SDA pa na notranjo kantonizacijo te republike. Dogodek je izzval najrazličnejše reakcije: od naravnost sovraštva, ki je seveda uperjeno proti predsedniku SDA Miji Ižetbegoviču, ki mu očitajo celo, da je izdal Bosno in zaupanje ljudi, preko tihega prikimavanja, češ: da le ne bo vojne, pa do glasnega odobravanja, predvsem s strani srbskega dela prebivalstva.
Dr. Radovan Karadič, predsednik SDS, je seveda najbolj zadovoljen, saj sta SDA in HDZ v bistvu pristali na njegov pogled v prihodnost, na kantonizacijo. Sicer je tudi HDZ za federalno razdelitev, vendar se situacija vse bolj nagiba na SDS-ovo konfederacijo. O pogovorih v Lizboni sem povprašal dr. Radovana Karadiča, ki sem ga čakal v zasedi v sarajevskem Holiday Inn-u.
Vi ste vodili delegacijo SDS v Lizboni. Kakšni so vaši občutki po prvem krogu pogovorov?
»Mislim, da smo naredili velikanski korak naprej, saj smo se zedinili v ugotovitvi, da BiH ne more biti unitarna država. Mora biti bodisi federalna, kakršno jo predlagajo Hrvati, bodisi konfederalna, kakršno predlagamo Srbi. Mislimo, da je ključ jugoslovanske krize v BiH. Če bomo iz BiH naredili konfederacijo, bomo lahko šli na neko asociacijo, ki bi ugajala tudi Slovencem in Hrvatom.«
Pogovori se bodo nadaljevali v Sarajevu. Ste optimist ali pesimist?
»Sem optimist, če se naši partnerji ne bodo umaknili. Tu mislim predvsem na muslimansko stranko (SDA), ki še vedno misli, da bo lahko obvladala cčlo BiH. S tem pa bi 1.500.000 Srbov in 700.000 Hrvatov spremenili v nacionalno manjšino. Tako seveda ne bo šlo. In zato sem optimist. V bodoče bi morali govoriti le še o kvantitetah. Kvaliteto smo osvojili, Bosna mora biti sestavljena tvorba. Zdaj so na vrsti podrobnosti, predvsem v kolikšni meri se bo suverenost državljanov uveljavljala znotraj nacionalnih enot in v kolikšni na nivoju federalne vlade BiH.«
Je sploh kaj možnosti, da bo SDS odšla na referendum?
Za referendum ni potrebe, saj smo mi svojega že imeli. Ta referendum se nanaša le na Hrvate in Muslimane. Mi ga kot takšnega tudi spoštujemo, vendar se ga SDS ne bo udeležila.«
Srbom se torej smeji.
V zvezi z referendumom pa
je treba povedati, da v BiH aktivno deluje 9 strank, od teh le v treh ni nobenega Srba: v SDA, HDZ in MBO (Muslimanska bošnjačka stranka). Člani ostalih šestih so torej tudi Srbi, na referendum pa ne bo odšla le SDS.
Zanimivo bo torej videti, koliko Srbov iz ostalih strank se bo upalo udeležiti referenduma. Upalo pravim zato, ker so v Bosni zelo maščevalni do izdajalcev svoje nacije, SDS pa zajema večino srbskega prebivalstva v BiH. Kakorkoli že pa to ne bo imelo kakšnega večjega vpliva na referendum, saj za uspešnost le tega ni potrebna udeležba vseh narodov, živečih v republiki. Pa tudi norma za uspeh je skromna:	50%
+ 1 glas.
Pravo nasprotje možatemu
rano pripomnil, da je bil idiot, ker je odšel na Portugalsko ubadati se z ostalimi idioti, namesto da bi šel na premiero Carmen v Mariboru, kot je sprva nameraval. Lasič se je po uradnem delu najinega pogovora transformiral iz dolgočasnega politika v žalostno senco tistega, kakršnega se drugače kaže. Najbolj pesimističen je v zvezi z vojsko. V Lizboni so se pogovarjali o njeni usodi in transformaciji, ne da bi fede-ralce karkoli vprašali, vemo pa, kaj se je zgodilo v Sloveniji in na Hrvaškem. Lasič je bil v Dubrovniku v najbolj vročih časih tega mesta in mi je rekel, da človek, ki nima informacij in vpogleda v za-
ste, je SDS zahteval, da BiH pravzaprav več ni oz., da se razdeli na tri dele - en naj bi pripadel Hrvatom, drugi Srbom, kar pa bi ostalo znotraj, bi pripadlo muslimanskemu delu prebivalstva. Moje mnenje je naj gospod Alija Izet-begovič kot predsednik SDA da pismeno izjavo v kateri bi sprejel tisto, kar je verbalno že povedal; to je, da sprejme organiziranje BiH na sestavne enote, ki bi predstavljale posamezna nacionalna področja.«
Vaše stališče je, da je BiH pod okupacijo federalne vojske. Kako naj bi se to vprašanje rešilo?
»Če bo BiH proglašena kot neodvisna in suverena, je naše mišljenje, naj bi v roku šestih mesecev ugotovili vse modalistične bodoče države. Eden od pogojev oblasti bodoče države je tudi vojska. Mislim, da se je treba organi-
kulisno dogajanje, preprosto zirati in ustanoviti lastno vojne more verjeti, da je kaj ta- sko. V tem primeru federalna
kega sploh mogoče. V intervjuju mi je najprej povedal, kaj so se v Lizboni pravzaprav zmenili.
»Dogovorili smo se, da ostane BiH kot država v svojih zgodovinskih mejah, ki veljajo še danes. To je zelo važen zaključek, ker kot ve-
vojska tudi ne bo imela več kaj iskati. Seveda bo to zelo težko, posebno ker smatramo, da so v federalni vojski določeni oficirji, ki so si umazali roke s krvjo. To so vojni zločinci, Vojni zločini pa ne zastarijo. Zato ti ljudje ne samo, da ne bodo mogli
ostati tu, temveč bodo morali pred vojaško sodišče. Naj vas samo spomnim na vas Ravno, ki je bila razrušena in na mnoge ljudi, ki so bili umorjeni prav na tistem tero-toriju, kjer je imela federalna vojska svojo polno oblast.«
Kaj pa bo z mejo s Hrvaško, na kateri je veliko mostov porušenih, tisti, ki pa še stojijo, pa so bodisi minirani bodisi blokirani zaradi drugih političnih razlogov? V času referenduma se pričakuje velik naval ljudi iz tujine. Kaj boste storili za njihov neoviran prihod na referendum?
»Težko bo, toda pri nas ni nič lahko. Upam, da bo most na Bosanskem Šamcu do takrat odprt. Obstaja tendenca, da bo odprt tudi most med Bosanskim in Slavonskim Brodom. Za tiste, ki imajo srčno željo, da se referenduma udeležijo, pa prepreke kot so mostovi ne obstajajo.«
Kaj pa bi povedali o vlogi ES na pogovorih v Lizboni?
ES stalno poudarja, da se ne želi vmešavati, da noče vsiljevati svojih rešitev, češ da je le posrednik in darovalec dobrih in plemenitih uslug. Torej je vse odvisno le
od treh nacionalnih strank in njihovega dogovora.«
Vse oči so torej uprte v tri stranke, ki se prebijajo skozi probleme na boljši ali slabši način, Federalna vojska pa modro molči in se raje ukvarja z zapravljanjem prav za njo tiskanih dinarjev v Beogradu. In SDA? V bojazni, da resnično potegne daleč najkrajši konec pri torti z imenom Bosna, je začela sistematično popuščati. Komaj mesec dni nazaj je Alija Izet-begovič svetu zatrjeval, da nikoli in v nobenem položaju ne bo pristal na kakršnokoli delitev BiH. In danes? G. Izetbegoviča zaradi zasedenosti po njegovem potovanju nisem mogel dobiti. Zadovoljiti sem se moral z g. Musta-fo Pamukom, članom izvršnega odbora SDA in g. En-verjem Kresom, generalnim sekretarjem te stranke. Kot zanimivost - oba sta bila do nedavnega tudi poslanca v federalni skupščini. Zelo zanimiva in celo malce smešna v svoji naivnosti je načrtovana usoda vojske. O tem je spregovoril g. Krešo.
Kaj se bo zgodilo s koncentracijo vojske v BiH po referendumu?
»Na tribuni, ki se imenuje »Oblast in opozicija« je dana ideja po kateri naj bi del federalne vojske, ki je sedaj stacioniran v BiH dobil poseben tretman in način reševanja socialnega stutusa oficirjev federalne vojske. Po dani ideji naj bi pripadniki vojske dobili ponudbo, da tisti del, ki je pred upokojitvijo to tudi stori, drugi del naj bi se angažiral v kmetijstvu, posebno na področjih kjer so kapacitete nezapolnjene. To se v glavnem nanaša na bivšo namensko proizvodnjo. Tretji del pa bi se vključil v ostale kmetijske tokove ali pa bi evantuelno izrazil željo, da se po svoji nacionalni identiteti vključi v oboroženo silo bodisi Srbije bodisi Hrvaške.«
Pa bodo federalci za to?
»Jaz ne bi ugibal bo vojska za ali ne, je pa to ponudba, ki je iz prej omenjene tribune uradno krenila k vojski.«
So federalci že dali svoje stališče na to?
»Kolikor jaz vem, ne. In če tudi bi, bi bilo to prekmalu, saj je treba v BiH rešiti še mnogo problemov, zato bi bilo najbolje, če bi progblem vojske reševali paralelno z drugimi. Važno pa je, da BiH po mednarodnem priznanju reši platformo svojih bodočih oboroženih sil.«
Vojsko naj bi torej BiH trasformirala v kmetijstvo. Malce naivno, saj si je napri-mer preprosto nemogoče predstavljati g. Aksentijeviča kot soudeleženca v eni od kmetijskih panog. Prav nič čudno ni, da vojska na takšne ideje ne odgovarja. Kolikor bo še morala pokazati zobč, da jo bodo pričeli jemati resno, jo gledati s kota, s katerega gledamo na kačo v neposredni bližini? Sicer pa je res, da ima SDA trenutno že s Hrvati in predvsem s Srbi dovolj težav in ji je razmišljanje o vojski malce odveč.
G. Mustafa Pamuk pa mi je pojasnil, da je bil za SDA v Lizboni poglavitnega pomena sklep, da BiH ostane navzven nespremenjena. Tudi za ceno notranje kantoni-
zacije?! Jasno je, da SDA-ju pešajo moči in da se bo tudi v bodoče poskušal loviti na majave kompromise. To, da je SDS v Lizboni pristala na celovitost BiH še nič ne pomeni, saj je s tem pristankom, ki je zelo verjetno blef miloševičeve šole, mnogo bliže razdeliti BiH, kot pa je SDA njeni celovitosti. SDS je kot spolzka riba, z nobene strani je ne moreš prijeti, SDA pa kot kaže po besedah g. Pamuka že misli, da je riba na suhem in ima težave z dihanjem. Včasih, ko ti prime preveč trdoživa in velika riba, se najlon bodisi strga bodisi te povleče v morje.
Prebivalce BiH močno vznemirja, ker so premalo ali nič obveščeni o sprotnih dogodkih in odločitvah njihovih krojačev usode. Zato sem g. Pamuka povprašal, ali bodo nadaljnja pogajanja med tremi strankami odprta za javnost:
»Ne vem. Ne morem vam povedati nič v zvezi s tem, mislim pa, da bi moralo biti vse kar se dogaja v BiH, za javnost odprto. Jugoslovanska in svetovna javnost bi morala biti popolnoma infor-miranani.«
Žalostno je, da o informiranju, ki bi moralo biti v normalnih razmerah logično, ena ključnejših oseb v eni od opozicijskih strank ne more povedati prav ničesar in pristane na nivo osebnega mišljenja in želja, kar malce diši celo po opravičevanju. Ima SDA kaj upanja na udeležbo SDS na referendumu, glede na to, da bo pred njim še en krog pogovorov? Ponovno g. Pamuk:
»Nisem siguren, saj od strani voditeljev SDS-a še ni prišlo do kakšnih signalov, ki bi se nagibalo v to smer. Ker pa so sprejeli opcijo celovite BiH, ne vidim razloga, zakaj ne bi tega potrdili še na referendumu. Ne glede na to, da SDS ta referendum ne smatra srbski, smo v SDA-ju prepričani, da se bo dober del srbskega prebivalstva - posebno iz večjih urbanih središč - referenduma udeležil.«
Če se po tej logiki SDS vseeno ne bo odzvala referendumu, ima nedvomno kaj za bregom in dogovora o celovitosti BiH ne jemlje resno. Tako lahko v skrajni fazi pride celo do prekinitve pogajanj, predvsem med SDA in SDS. Vsekakor pa bo morala tudi SDS prispevati malo več tolerance, da bi pogajanja obrodila končne sadove.
Pri vsej tej zmedi in zapletenosti je dobro slišati, kaj pravi opozicija. Tu bi izpostavil Muslimansko bošnjaško organizacijo (MBO) in Liberalno stranko BiH.
Najprej prof. dr. Muhamed Filipovič, predsednik MBO:
Kakšno je stališče MBO-ja, do sklepa med tremi pozicijskimi strankami, po katerem ostane BiH navzven celovita znotraj pa se razdeli na kantone?
»Nacionalne skupnosti niso institucionirane na kakr-šen-koli način. Vsaka nacionalna skupnost predstavlja spekter političnih tendenc in razumevanj, glede na to kako se ljudje individualno opredeljujejo. Zato je institu-cioniranje nacionalnih skupnosti vršenje nasilja nad na-
ravnimi političnimi procesi in odnosi. Glavni rezultat pogajanj v Lizboni, torej sporazum o notranji razdelitvi BiH, ki temelji na izločanju nekakšnih nacionalnih teritorijev iz celovite BiH, na katerih bi se vzpostavila odgovarjajoča nacionalna oblast, pomeni zanikanje celotne zgodovine v BiH, ki je pravzaprav vedno dokazovala možnost obstoja neke večnacionalne in multikulturne skupnosti. V BiH ne obstajajo področja, ki bi bila zgodovinsko, demografsko ali na kakršen-koli drug način nacionalno označena. Povsod v BiH ljudje živijo nacionalno mešani, zato se mora smatrati politični sistem, ki trenutno vlada v BiH, za začasnega in netrajnega. Kakršnokoli notranje razdeljevanje BiH bi pomenilo le uvod v končno razcepitev.«
Mislite, da bo referendum uspel?
»Referendum je postal brezsmiseln, če so se o vsem že dogovorili. Referendum je bil planiran le zato, ker ni bilo sporazuma med vodilnimi političnimi silami.«
Kaj mislite oz. pričakujete od naslednjega kroga poga-Janj?
»Če bodo pogajanja tudi v naprej potekala v okviru sedanje politične konfiguracije. Med t.i. predstavniki nacionalnih skupnosti potem pogajanja ne bodo več mogoča. Pravzaprav bi se moralo referendumsko vprašanje sedaj glasiti: ali javnost BiH sprejema sporazum med tremi nacionalnimi strankami oz. ga ne. Alija Izetbegovič svojih pravih namer nikoli ne razkriva in tudi sedaj skriva pred bosansko javnostjo dejstvo, da je pravzapav pristal na razdelitev BiH. On ima morda v glavi idejo o nekakšni muslimanski državi, ki pa je muslimanski narod ne bo podprl. To je čista resnica, kajti mi vemo, da je naša bodočnost evropejska in vzorov ne iščemo na vzhodu.«
G. Filipovič torej popolnoma kritizira trenutno politično dogajanja v BiH. Drugače je Filipovič tudi pravi zgodovinski leksikon BiH. Najbolj srečen je, ko dobi priliko razčiščevati zgodovino, bodisi muslimansko bodisi partizansko bodisi kakšno drugo. G. Pamuk je, ko sem ga opozoril na Filipovičevo kritiko pogajanj na Portugalskem, dejal, da je najlažje sedeti v fotelju in kritizirati. Sicer pa je Filipovič le majhna opozicijska mušica, ki velikane vladajočih strank ne zanima.
Podobna vprašanja kot Filipoviču sem zastavil tudi Školčevemu bosanskemu kolegu g. Rasimu Kadiču, predsedniku Liberalne stranke BiH.
G. Kadič, kakšno je stališče liberalcev do dogovarjanja SDA, HDZ in SDS o usodi BiH?
Najprej se poraja vprašanje, kdo nas je privedel v takšno situacijo. Liberalci menimo, da je objektivni razvoj po razpadu socializma in komunističnih dežel doprinesel k povečanju nacionalnih trenj in nastajanju nacionalnih teritorijev ter da so te stranke, ki so praktično nacionalne v BiH, imele neko normalno težnjo po zaokro-
BALKANSKA KRČMA
ževanju ozemelj, prav tako pa je jasno, da so imele cel niz nedemokratičnih metod političnih pritiskov, ki so v zadnjem času prišle do nivoja, ko se vsakršen sporazum prikazuje kot odrešilen. Zato je verjetno velika večina državljanov BiH z olajšanjem in notranjo razbremenitvijo sprejela vest, da so se končno te tri stranke v nečem le sporazumele. Mi kot stranka pa prvenstveno sumimo v to, kar so se dogovorili, izražamo nenavdušenje in nezadovoljstvo iz preprostega razloga, ker niso še nikoli o kakšnem sporazumu naredili pismeni dokument. Kar se nas tiče, vse stoji na abstraktni ideji, kar pa je nič drugega kot politični avanturizem. Zato ne verjamemo v sporazum. Evropa jim je rekla, da morajo zunanje meje ostati takšne kot so, potem pa se je začela svojevrstna notranja trgovina. Če jim je Evropa rekla, naj se dogovorijo, pa se bo šele videlo.«
Kaj pa referendum? SDS pravi, da na referendum ne bo odšla. Kako bi to povezali s tem, da se stranke dogovarjajo o sporazumu?
Referendum nima več smisla, ki ga je imel na začetku. Nisem prepričan, da SDS ne bo odšla na referendum, saj je njihov pogoj, da se ga udeležijo, predhodni sporazum. Če so se res dogovorili tudi ni več razloga, da se SDS referenduma ne udeleži. Problem je le v tem, da nihče ne ve, kaj so se dogovorili.«
Danes sem se pogovarjal z vsemi tremi oozicilskimi strankami in po njihovih besedah do pravega dogovora še nekaj časa ne bo prišlo. Torej bo referendum prej.
Do končnega sporazuma o statusu BiH verjetno sploh nikoli ne bo prišlo, to pa je vsa sreča BiH, ker sicer ne bi mogla obstajati. Očitno pa je, da se bo zdajšnja oblast še dolgo dogovarjala, dogovorila pa se na koncu sploh ne bo. Z dogovarjanjem namreč obdrži privid političnega dela, občasne dogovore potrebuje, da pokaže kako zares dela, oboje pa rabi da si oblast obdrži.«
Vsa opozicija v parlamentu šteje približno 15% glasov in to je dovolj zgovoren dokaz, zakaj je v kritikah premalo odmevna. Pozicija se v BiH obnaša do opozicije malone ignorantsko, zaradi česar se razen opozicije same nihče ne sekira. Prav satirično je, da se glavne stranke dogovarjajo o usodi države ne le izven parlamenta in brez ka-kršnih-koli dokumentov o tem, temveč celo v tuji deželi. In tudi če bo zares prišlo do sporazuma o BiH bo prišel na površje problem federalne vojske, pred katerim si zaenkrat več ali manj vsi zatiskajo oči. Vojska definitivno nima več kam, in je ključna politična nevarnost demokratičnega razvoja v BiH. Vojska bo verjetno storila vse proti lastnemu transformiranju, stori pa le lahko veliko glede na to, da ima silo. Z vojsko lahko storiš le dvoje: ali se pogajaš ali pa se vojskuješ. Rasim Kadič je ocenil razmerje možnosti vojna : mir na 50:50.
Ljudi pa trenutno najbolj tolče lakota. Vprašanje uvoza hrane v BiH je katastrofalno. Trgovine so prazne. Tudi če imaš denar, ki pa ga večina nima, nimaš kaj kupiti. Bosanci niso na robu lakote, temveč so že lačni. BiH se po izoliranosti lahko primerja le še z Irakom, ki je pod mednarodnimi sankcijami. Nikoli se še ni zgodilo, da bi bile cene v BiH dvakrat večje kot v Beogradu, povprečna plača pa manjša kot na Kosovu, v Makedoniji ali v Črni gori. Temu bi lahko rekli tudi politično izsiljevanje, da bi BiH sprejela politične rešitve, ki ji jih predlagata Beograd in Zagreb. Ekonomska rešitev BiH bo morda v prihodu Modrih čelad, vsekakor v odprtju meja, eventualno pa tudi v razbistritvi politike znotraj republike. Zaenkrat pa vlada v republiki napetost, ki je posledica nemoči nad revnostjo in hkrati nezaupanja v politike, ki bodo odločili, če bo imel Bosanec v bodoče kaj bolj poln trebuh ali ne. Vsekakor je lahko lonec, ki se kuha v BiH, tudi prazen.
Blaž Kutin
DELAVSKA ENOTNOST
NEODVISNOST ZLORABILA KARITAS
Tomšičev sindikat zlorablja pakete, namenjene beguncem, za politične igrice po tovarnah.
KOLIKO JE URA
Je čas spretnih, ki si delijo vojni plen in čas naivnih, ki jih plačujemo.
NA STRANSKEM TIRU CIVILIZACIJE
IŠČEMO MOKO TIP 501 STAVKOVNE POSEBNOSTI EN OTROK VREDEN 2 LETI IN POL
Skopje: Makedonska vlada je zaradi grških ukrepov in blokade meje predlagala čimprejšnji prihod komisije Evropske skupnosti, ki naj bi si ogledala sedanji položaj in pomagala pri premagovanju krize.
Beograd: Srbska vlada je na zahtevo neodvisnega sindikata določila zajamčeni osebni dohodek, ki bo znašal 17.000 dinarjev.
Sarajevo: VVaren Zimmerman, ameriški veleposlanik v Jugoslaviji, je izročil Rdečemu križu v Sarajevu 11.000 kilogramov posebne hrane za dojenčke, ki je darilo ZDA otrokom Bosne in Hercegovine.
Beograd: Na seji predsedstva SFRJ so se odločili, da bodo letos upokojili in odpustili določeno število aktivnih starešin JLA. Neuradno naj bi šlo za velike spremembe.
Tirana: Na tisoče lačnih Ablancev je v Podgradecu navalilo na skladišča s hrano pri čemer sta dve osebi izgubili življenje. Da bi vzpostavili red, osemdeset kilometrov od Tirane oddaljenem mestu, so morali poklicati na pomoč vojaške enote.
Skopje: V makedonskem glavnem mestu se je z ustanavljanjem velikega števila zasebnih podjetij pojavila tudi mafija, ki v zameno za mir zahteva od lastnikov denar.
Zagreb: Javno podjetje INA bo zaradi nerealnega tečaja hrvaškega dinarja do nemške marke in prenizkih cen energije, kar je privedlo do izgub, ustavila uvoz surove nafte in za tretjino zmanjšala oskrbo trga z naftnimi derivati.
Sarajevo: Predsednik predsedstva BiH Alija Izetbegovič meni, da je tajen sestanek med dr. Karadžičem in Tudmano-vim odposlancem v Gradcu nadaljevanje tajnih sporazumov med Miloševičem in Tudmanom.
Atene: Največji grški zasebni zdravstveni koncern je svojim članom prepovedal uporabo nizozemskih medicinskih in farmacevtskih izdelkov.
Beograd: Patriarh srbske Pravoslavne cerkve Pavle se je sestal s predsednikom Srbije Slobodanom Miloševičem, vodjo Srbskega gibanja obnove Vuka Draškoviča pa je prosil, naj poskrbi, da bodo demonstracije 9. marca potekale mirno.
Skopje: Usoda stanovanj v lasti JA, ki se umika z ozemlje Makedonije je negotova. V prazna stanovanja so se na svojo pest začeli vseljevati občani, ki nimajo rešenega stanovanjskega vprašanja.
Beograd: Predstavnik Srbije v bivšem jugoslovanskem predsedstvu Borisav Jovič je sporočil, da je JA pripravljena dati mednarodnim mirovnim silam brezplačno na voljo objekte jugoslovanske vojske na kriznih območjih.
Sarajevo: Ameriški ambasador v Beogradu VVaren Zimmerman se je sestal s predsednikom predsedstva Alijo Izet-begovičem in se z njim pogovarjal za zaprtimi vrati. Po neuradnih informacijah je prinesel podporo Bele hiše za referendum v tej republiki.
Zagreb: Hrvaška vlada je podražila elektriko za 16 odstotkov, do česar je prišlo zaradi povečanja osebnih dohodkov. Vlada je tudi zahtevala, da se poostri režim plačevanja elektrike pri vseh, ki jo lahko in po zakonu morajo plačevati.
Beograd: Bolgarski zunanji minister Stojan Ganev je na uradnem obisku v Beogradu izjavil, da Bolgarija nima nikakršnih ozemeljskih zahtev do Srbije, in da je treba narediti konec vsem tovrstnim špekulacijam.
Reka: Štab za civilno zaščito občine Dubrovnik je sporočil, da v mestu ni več prostora za begunce, zaradi česar do nadaljnjega ne bodo sprejemali povratnikov.
Priština: V kosovskem glavnem mestu so ob prisotnosti visokih oficirjev JA odprli učni center srbskih prostovoljcev na Kosovo in Makedonije v katerega se lahko prijavijo moški in ženske srbske narodnosti od 17. leta naprej. Po urjenju bodo kot gardisti imeli nalogo obrambe Kosova in Makedonije pred sovražniki.
Titograd: Komunistična stranka Jugoslavije za Črno goro je zapisala, da je pokojni jugoslovanski voditelj Josip Broz Tito za ohranitev svoje osebne oblasti vzpostavi najbolj reakcionarno politiko, ki jo pozna sodoben čas.
Tivat: Črnogorski predsednik Momir Bulatovič je na javni Tribuni, ki jo je pripravila vladajoča Demokratična stranka socialistov poudaril, da morata v Črni gori tudi 9. marca, ko so v Beogradu napovedane demonstracije, prevladati mir in razum. O Prevlaki, hrvaškem mestu na črnogorski meji, pa je dejal, da pripada Črni gori.
Čitluk: Hrvaška stranka prava (HSP) ne bo dovolila razdelitve in kantonizacijo Bosne in ne podpira prihoda modrih čelad, je izjavil predsednik stranke Dobroslav Paraga.
Skopje: Predsedstvo zveze za telesno kulturo je predlagalo, da naj bi do konca sezone makedonski športni klubi tekmovali v obstoječih konkurencah, odločitev o olimpijskem nastopu pa bodo sprejeli kasneje.
Priština: Islamska skupnost je v sporočilu za javnost najostreje protestirala zaradi represije srbske policije nad voditelji in verskimi objekti na Kosovu.
Skopje: Znani makedonski pisatelj Kole Čašule je ostro obsodil sedanje razmere v Makedoniji, kjer demokracijo omejuje boj za stolčke in privilegije. Za tako stanje je obtožil makedonsko vlado.
Zagreb: V zgradbi mladinskega doma v Vinkovcih, kjer je tudi glavno poveljstvo HOS-a, je v nedeljo eksplodiral podtaknjeni eksploziv. Takrat bi moral biti v stavbi vodja stranke Dobroslav Paraga, ki pa je zaradi okoliščin zamudil in ga ni bilo. Eksplozija je raznesla štiri petine zgradbe, v njej pa je bilo ranjenih sedem hrvaških vojakov pripadnikov HOS-a. Trije vojaki pa so tudi umrli.
Beograd: Vojaško sodišče v Beogradu je ustavilo kazenski postopek proti Vladimirju Živkoviču, vojaškemu obvezniku, ki je septembra samovoljno zapustil JA in se z oklepnim transporterjem pripeljal pred skupščino Jugoslavije. Tako jo bo Živkovič poceni odnesel, saj mu je grozilo kar 16 let zapora.
Beograd: Predsedstvo SFRJ je sklenilo, da 30 generalom prekinejo vojaško službo. Med njimi so tudi general armade Kadijevič, admiral Stane Brovet in general podpolkovnik Ivan Hočevar.
-	da Rupsiju v Tokiju ni bilo treba zaman čakati na sprejem pri predsedniku, kar se dogaja rumenim diplomatom v Ljubljani. Japonci že od Hirošime sem niso več maščevalni.
-	da bi lahko Makedonija končno spremenila ime. Glede nato, da v tej državi izredno uspeva paradižnik, na kar se je še pravi čas spomnila tudi Slovenija in podpisala sporazum o nakupu le tega, bi jo lahko imenovali Paradajzija ali celo Paradiž.
-	da imajo vojaki letos resnično veliko dela. Avstrijska garda je ob ceremonialnem sprejemu nove slovenske veleposlanice na Dunaju dr. Katje Boh poleg častnega pregleda doživela tudi vizito.
-	da je Peterle dal košarico akciji Delove košarice življenjskih stroškov v Mercatorjevem oskrbovalnem centru, kamor so ga povabili. Najbrž se je preobjedel kritik na račun vladinega zakona o zajamčenih osebnih dohodkih. Še sreča, da je pred nami pomlad, ko bomo lahko v samostojni Sloveniji žrli travo.
-	da se je Jožetu Smoletu stožilo po nekdanjem njegovem veleposlanikovanju na Japonskem. Tja se je namreč odpravil Dimitrij Rupel, ki Smoleta sploh ni vprašal za nasvet. Kakšne strokovne nasvete bi šele Smole lahko dal Ruplu, ko se bo le-ta napotil v Moskvo?
-	da so Školjčevi liberalni demokrati odklonili sodelovanje s Peterletovo vladno koalicijo. Še vedno pa ob prebolevanju otroških bolezni upajo, da bodo volitve junija letos. Ali ne bodo nikoli odrasli?
— da je pustna maškerada za nami. Približuje se nam drugačno maskiranje, tokrat v obliki predvolilnega boja. Živele maske!
-	res je, da je dobitnica televizijske limone Saša Gerdej izjavila, da je minister Jelko Kacin blazno šarmanten. Da bi ugotovila, če je seksi pa ima premalo izkušenj z njim. Predlagamo združitev televizijskega »Viktorja« in »limone«. Tako bomo drugo leto imeli novega kislega Viktorja.
-	da postaja naša družba vedno bolj ameriška, pa če nas Američani priznajo ali pa ne. Tudi pri nas se že pojavljajo prvi organizirani mafijski sindikati, ki proti plačilu lastnika lokala zavarujejo njegov lokal proti njim samim. Če ne plačajo, mu lokal, ki ga ni hotel zavarovati, uničijo.
-	da je tudi Jelko Kacin optimist. Iz Amerike naj bi po prodoru slovenskega turizma na slovensko tržišče prišlo od 30.000 do 100.000 turistov. Ni kaj, lepa napoved, le upamo, da ni zraven štel modrih čelad.
-	da se koprski luki obeta lepa perspektiva. Nemci bi radi naredili iz Kopra evropski Hongkong. Koprčane najbolj skrbi, kako privabiti množice Kitajcev, da bodo to idejo uresničile.
-	da je Peterle skoraj božji zastopnik v Sloveniji. Ko pa je hotel odstaviti sveto trojico Rupel, Bavčar, Kacin, se mu je še sam Bog smejal. Trije kralji imajo tam gori pač boljše zveze.
-	da pri Drnovškovem katapultiranju proti vrhu ni šlo za nič drugega kot razdelitev parcel med njim in predsednikom Kučanom. Oba se namreč zavedata izčrpujoče in dolgotrajne borbe za prestol slovenske politike, za katerega se Kučan že pripravlja. Tako bi Drnovšku ostala vlada, Milan pa bi obsedel na svojem. Sedaj bomo lahko, seveda če se ne bodo stvari zasukale drugače, spremljali najbolj umnirjen dvoboj v političnem svetu. Vsaj težav s spanjem pred ekrani ne bomo imeli.
-	da bodo Haložani dobili zdravo pitno vodo do leta 2000. Žejni se lahko zahvalijo državni slovensko-hrvaški meji, ki je presekala vodovodne cevi, ki so postale meddržavna stvar.
N0Wi90BA
________
GRAD V PREKMURJU: STAR PUSTNI OBIČAJ	BB
BOROVO GOSTOVANJE
Božena Balaš Foto Lukas in Severin
Borovo gostovanje je star, narodni, prekmurski običaj. Ta stara pustna navada se je ohranila na levem bregu Mure. Zbralo se je veliko ljudi, ki so s petjem domačih, prekmurskih, narodnih pesmi popestrili ta lepi običaj, ki sega še v poganske čase. V ospredju običaja je klic po pomladi, po ženitvi. Vaščani priredijo poroko najstarejšega neporočenega dekleta z borom, da rešijo čast vasi. V ta namen posekajo tudi bor. Paziti morajo, da fantje iz sosednje vasi ne ukradejo borovega vršička, kajti to je velika sramota za vas in nevesto. Prisotno je tudi veliko smeha in humorja v pristnem domačem prekmurskem narečju.
Ženica z otrokom, ki na gostuvanju lovi očeta za
svojega otroka
Vaški kramar, ki prodaja svojo kramo
Mladi vaščani, so skrbeli za smeh in dobro voljo
Pristna maska borovega gostuvanja
Neposlušneža, katerega je ulovila policija so zaprli v provizoričen zapor, iz katerega se da z malce iznajdljivosti tudi pobegniti
HUMORESKA
FELICIJAN
NA
DAVKARIJI
Gospod Felicijan se je pojavil na davkariji.
»Kaj bo dobrega?« je vprašala uslužbenka.
»Bojim se, da ne bo preveč dobrega,« je odvrnil.
»Imate davčno prijavo?«
»Nimam.«
»Kaj bi pa potem radi?«
»Prijavil bi dva avtomobila. «
»Kako?« se je začudila uslužbenka. »Registrirali?«
»Ne. Prijavil bi ju kot premoženje. Premoženje, ki se premika,«je rekel z nasmeškom.
»Takega primera pa še nismo imeli,« je pojasnila uslužbenka in se obrnila k sosedi: »Ti, tu bi nekdo rad prijavil premično premoženje. A ne, da ne more ?«
»Seveda ne,« je rekla soseda. »Avte lahko registrira samo na prometnem uradu.«
»Saj ne gre za registracijo,« je rekel Felicijan. »Kaj res ne razumete? Kaj ne slišite, kako se ljudje sprašujejo, kje neki so lastniki zaslužili take razkošne avtomobile, zakaj jih tega nihče ne vpraša?«
»A tako ?« je rekla uslužbenka. » Vi bi radi povedali, kako ste zaslužili denar za dva taka avta? To nas pa res ne zanima. Nismo za to tu, da bi bili tako radovedni. «
»Zakaj pa v zapadnih državah takoj vprašajo lastnika, če se pojavi v dragem avtu, od kod je dobil denar?«
»To bi morali pa njih vprašati.«
»Kaj vas res ne zanima? Tudi če bi denar ukradel?«
»Tudi ne. To bi bil kriminal, ki je stvar policije.«
»Vi mi torej ne bi verjeli?«
»Zakaj bi vam pa verjeli ?« Kaj ste morda videti kot kriminalec?« je vprašala uslužbenka. »Tega vam pa res nihče ne bi mogel reči.«
»No, saj v tem je stvar. Včasih se za nedolžnim videzom skrivajo kriminalci.«
»To je že res, ampak vi, da bi bili... dajte no!«
»Ja, ampak nisem nedolžen. «
»Ha, ha, to vam pa rada verjamem,« se je zasmejala uslužbenka. »Ga slišiš, ni nedolžen ?«
»Saj to vam skušam vseskozi dopovedati. Nisem nedolžen.«
»Da niste? Seveda niste. In to ste nam prišli povedat?«
»Ne to. Povedati sem hotel, da nisem pošten, da nisem pošteno zaslužil tistih dveh avtov,«je odločno rekel gospod Felicijan.
»No, veste kaj?« ga je ošvrknila uslužbenka. »Take bedarije pa pripovedujte komu drugemu!«
NI RES...
-	da se bo slovenski obrambni sistem sesul, ker je dobil le polovico od pričakovanega denarja. Nima se namreč kaj sesuti, saj ni bilo ustvarjenega nič takšnega, kar bi lahko nosilo učeno ime obrambni sistem, protitočne rakete pa so nerjaveče.
-	da ministrstvo za notranje zadeve nima dovolj denarja. Vseh pet tisoč kifeljcev, ki trenutno delajo v Sloveniji, ima dobre plače. Dobili so tudi nove uniforme, v katere bo zlezlo še tisoč brezposelnih ljubiteljev zakona. Po potrebi.
-	da nas bodo Združeni narodi priznali takoj za tem, ko nas bo priznala Amerika. Ta nas bo po besedah Dimitrija Rupla priznala šele po referendumu v BiH. Do časa, ko bodo v BiH prešteli referendumske glasove v obliki pušk in tankov, bo preteklo še veliko krvi.
-	da se bo Slovenija v prihodnosti razdelila na pokrajine. Ob sporu ptujskih in mar-kovških kurentov še dolgo ne bomo pričakali skupne pomladi. Odkar so kurenti prevzeli vlogo političnih ambasadorjev Slovenije, se zdi kot da vedno več kurentov sedi v republiški skupščini.
-	da smo bučno slavili zmage naših olimpijcev. Če niso zmagali športniki, je zmagal Tone Vogrinec. V olimpijskem letu mu je uspelo dočakati Abrahama. Njegovo slavje je zasenčilo marsikatero športno zmago na Olimpiadi. Verjetno je edini olimpijec, ki bo na njej sodeloval še dvajset let.
-	da se slovenski policisti nikogar ne bojijo. Kurentov si ne upajo spustiti v svojo bližino, kaj šele na policijsko postajo. Ni kaj, uniforma ima svojo moč, pa četudi pustna.
-	da so TOjevci zasedli vojašnice kot sguaterji. Vsaj mariborska Kadetnica še javno ni oddana, a vseeno so si v njej vrli slovenski vojaki zorganizirali zborno mesto za orožne vaje. Glede na to, da nekateri mislijo v njej napraviti novo univerzitetno bivalno središče za študente, bo lep jutranji pogled na odhajajoče na fakulteto in prihajajoče na streljanje. Daleč pa le ne bodo imeli do služenja domovini.
-	da bodo imele modre čelade bazo v Mariboru, kjer so kurbice dobile dolge nosove. So pa zato toliko boljše volje Banjalučanke, ki so slišale, da imajo črnci še večje (seksualne sposobnosti) kot Bosanci.
-	da je bil France Prešeren hermafrodit, kateremu je podoben na sliki v Leksikonu Cankarjeve založbe. Najbrž tudi ni bil ravno tak kot si ga je zamislil Božidar Jakac. Tega, kakšen je bil v resnici, ne bomo nikoli vedeli, to, da ni imel brade v stilu Peterleta, Zlobca ali Ocvirka pa vemo že sedaj.
-	da bi Bučar bolehal za Parkinsonovo boleznijo. Njegovi možgani so namreč po-gruntali, da bi moral biti v vladi le majhen krog ljudi, v državni upravi pa bi lahko vse funkcioniralo po Parkinsonovem zakonu.
-	da se zmanjšuje število Slovencev. Ko bodo organi za notranje zadeve rešili vse prošnje za državljanstvo, nas bo namesto 80.000 novih državljanov, kar 200.000.
-	da je tistih 7 milijonov tolarjev, ki jih je slovenska vlada namenila v paketu »pluralizacije medije« časopisu Demokracija odšlo delno v založbo Bistra, ki je naslednik Magellana, firme, ki je omenjeni časopis izdajala. Tudi Velika knjiga o psih, ki je pred kratkim izšla pri Bistri (mimogrede njen lastnik je zadnji šef Magellana in urednik Demokracije Bojan Korsika), ne razkriva kaj hudega. Pluralizacija je pač draga stvar, tudi če stane 7 milijonov. Le kje so?
KINI
BASSINGER,
seks simbol poznih osemdesetih in zrela igralka devetdesetih. Moški, ki so jo videli
v Devetih tednih in pol z Mic-keyem Rourkom so ponoreli zanjo. Ženske malo manj, prav gotovo. Izjemne privlačnosti in neprikrite čutnosti hollywoodske zvezde pa ne morejo zanikati ne prvi ne druge. V megabit filmu Bat-man igra Kirn Bassinger no-
vinarko, ki jo njen skrivni oboževalec s svojimi nadnaravnimi sposobnostmi in tehničnimi zvijačami nenehno rešuje pred sprijenim Jokerjem. Vlogo negativca je prevzel Jack Nicholson in film približal tudi tistemu delu občinstva, ki mu ta žanr ne
ugaja. Kirn Bassinger je kljub močni konkurenci dokazala, da je več kot le platinasta lepotica in da zna izkoristiti tudi dramaturško nepoudar-jene vloge. Film, ki ga je režiral Tim Burton, si lahko ogledate v soboto ob 20.15 na TVS 2.
TV PROGRAM
GLASBA
LESTVICE
PRIREDITVE PO SLOVENIJI
NAGRADNA
KRIŽANKA
HOROSKOP
SOS IZ POSTELJE
STOPITE
BLIŽE
SLOVENSKI
VOJAKI
NOVf jDOBA
____>y_____
TA TEDEN NA TV
ČETRTEK, 5. MAREC
Petek, 6. 3. 20.15 TVS 1
BERTINIJEVI
Nemška nadaljevanka, (Die Bertinis), scenarij: Egon Monk (po romanu Ralpha Giordana), igrajo: Hennelore Hoger, Peter Fitz, Elfriede Kuzmany, Gosela Trowe, Rosel Zech, Florian Fitz in drugi, režija: Egon Monk.
Nadaljevanka je saga itali-jansko-nemške družine Berti-ni. Zgodba se začenja z odhodom Giacoma Bertinija s Sicilije leta 1883. Po številnih potovanjih postane glasbenik in se dokončno ustali v Hamburgu. Prva svetovna vojna neusmiljeno prekine njegovo glasbeno kariero.
Tudi Giacomov sin Alf, poro-žen z Židinjo Leo, sanja o tem, da bi postal velik glasbenik, vendar konča kot pianist v kinu. Alf je težak, prepirljiv značaj.
V dvajsetih in tridesetih letih trije Bertinijevi sinovi, Cesar, Roman in Ludvvig, spoznavajo, kako težko se živi v tedanji Nemčiji, če nisi čisti »arijec«. Položaj postaja vse bolj nevzdržen, saj Žide vedno bolj izključujejo iz družbe in jih pošiljajo v koncentracijska taborišča. Po uničujočem bombardiranju Hamburga morajo Bertinijevi bežati na podeželje...
Nadaljevanka ima deset delov.
Sobota, 7. 3.
20.15 TVS 1
ONA + ON
V marčevsko oddajo ONA in ON so povabili dve znani Slovenki - pevko Alenko Pinterič in igralko Marjano Brecelj. Štirje kandidati se bodo z njuno pomočjo pomerili v zabavnih igrah, obdarovali pa jih bodo z bogatimi nagradami.
Igro čudna reč že poznamo, prav tako komentiranje žive slike, poleg tega pa bodo naši gostje pripravljali še klobase in izdelovali sladke žabice iz beljaka.
Glasbeni gost bo Adi Smolar, oddajo pa bo vodila Nataša Bolčina Žgavec.
20.15 TVS 2
BATMAN
Ameriški barvni film 125 min., 1989, scenarij: Sam Hamm in Warren Skaaren po stripovskih likih Boba Kanea, režija: Tim Burton, fotografija:	Roger
Pratt, glasba: Danny Elfman, pesmi Prince, igrajo: Jack Nic-holson, Michael Keaton, Kirn Basinger, Jack Palance, Robert Wuhl, Pat Hingle, Oskar za umetniške dosežke.
Še danes, skoraj štiri leta po nastanku filma, ni ugasnila industrija potrošniških proizvodov, ki se na takšen ali drugačen način navezujejo na mitologijo Batmana. Batman je bil
med najbolj učinkovito promoviranimi filmi, producenti so hoteli uresničiti največjo filmsko uspešnico zadnjih let, na koncu pa se je izkazalo, da je film, množičnemu obisku navkljub priigral manj denarja, kot pa so pričakovali. Film je nastal na osnovi priljubljenega stripa, vendar je režiser Tim Burton s sodelavci zagrešil nekaj napak, ki jih občinstvo ni bilo pripravljeno kar tako odpustiti. Osnovna 'pomanjkljivost’ filma Batman je v tem, da je vse preveč resnoben za mlajše najstniško občinstvo, ki praviloma vztraja pri stereotipu, če jim je bil tak stereotip v obliki stripa že enkrat ponujen.
Burtonov Batman (Netopir) je v resnici Badman (Baraba). Ob gledanju filma se namreč izkaže, da je v ospredju njegovega dogajanja in njegovo osnovno gibalo Jack Napier
-	Joker in ne Bruce Wayne
-	Batman. V fantazijskem, mračnem, zanemarjenem, vendar veličastnem velemestu Gotham City vlada zlo in njegov vladar je psihopatski Joker, ki predstavlja stalno nevarnost za mesto in njegove prebivalce. Z veličastno proslavo 200-letnice mesta pa hoče Joker slaviti svojo dokončno osvojitev mestne oblasti. Ob njem je Bruce Wayne, ki se preoblači v Batmana in je nosi-
Rouse, Gayle Hunnicutt in drugi.
V šestdesetih letih je bila nanizanka Svetnik med najpopularnejšimi na naši televiziji. Dobrih dvajset let kasneje se Simon Templar vrača na ekrane TV Slovenija. Le da ga tokrat ne bo upodobil Roger Moore, ki je zaslovel prav s to vlogo ampak Simon Dutton. Razen spremembe igralske zasedbe pa nanizanka Svetnik ohranja svoje značilne poteze: naslovni junak še vedno z neverjetnim užitkom rešuje primere, v katerih preganja in je preganjan, v katerih uporablja tako svoje sive celice kot pesti, hkrati pa je vedno uglajen, eleganten, pozoren do nežnega spola... Takšen je Simon Templar tudi v prvi zgodbi nove Sovine nanizanke, v Brazilski zvezi. Medtem ko se Templar sprehaja po londonskem Knightsbridgeu, neznanci ukradejo dojenčka. Templar, ki je dojenčkovo varuško srečal nekaj trenutkov pred tem, je trdno odločen, da ji bo pomagal, še zlasti, ker je opazil sumljivi par, ki se je naglo odpeljal ... Kaj kmalu odkrije, da ne gre za osamljeno tatvino, ampak za široko razprostranjeno mrežo, trgovino z ukradenimi otroci...
Simon Dutton je s tem, ko je sprejel vlogo Simona Templar-ja, sprejel kaj nehvaležno nalo-
lec upanja v zmago dobrega* go. Vsi, ki so si namreč ogleda-
nad zlim, vendar vse to počenja zato, da bi maščeval nasilno smrt svojih staršev, katere priča je bil kot otrok. Takrat se mu je kot morilec vtisnil v spomin prav Jack Napier. Batma-novo vodilo bi tako utegnilo biti prej želja po maščevanju kot pa borba za pravičnejši svet, svet brez zločina in zla, ki ga sicer ustvarjalci filma tesno povezujejo z opojnostjo denarja. Denar Batmana - Wayneja pač ne more omrežiti, ker ga ima dovolj, Joker pa si z denarjem skuša kupiti naklonjenost meščanov in v tem bi skorajda uspel, če ne bi bile njegove namere preveč zločinsko podle. Tako pa Jokerju preostane edinole dokončen obračun z Batmanom...
Zanimivih elementov je v tem slikovitem filmu v izobilju in prav slojevitost filma je
li nanizanko Svetnik z Roger-jem Moorom v glavni vlogi, bodo morda svoje primerjave zaključevali z obsodbo, da je samo »stari Svetnik« pravi. Pa vendar, Dutton v naslovni vlogi sploh ni slab: je ustrezno odrezav, samozavesten, odziven, vztrajen.
Sreda, 11.3. 20.30 TVS 2
KOMORNA
GLASBA
SKOZI
STOLETJA
7. oddaja
V sedmi oddaji bodo ustvar-ob neklišejski zamisli Batma- jalci poskušali osvetliti dogaja-
na, ki je ob dejavnosti in svoj- nje na družbenem področju, ki ski atraktivnosti Jokerja v ime- je imelo svoj odsev tudi v glas-nitni igralski interpretaciji Jac- bi. To je obdobje nasprotij, ki ka Nicholsa, tisto, kar je vzelo so nastala med vladajočo bur-
del množične medijske privlačnosti Burtonovemu filmu Batman.
Kljub vsemu je Batman tipična uspešnica, ki bo marsikoga, ki je zamudil ne tako davni ogled filma v kinematografu, razveselila.
žoazijo in delavstvom. V glasbi pa zajema to obdobje čas od romantike do impresionizma.
Sreda, 11. 3. 22.15 TVS 2
Nedelja, 8. 3. 20.00 TVS 2
POTOVANJA, 6. del
NIGEL KENNEDV IZVAJA ŠTIRI LETNE ČASE
Finančnik Jim Rogers je obrnil hrbet Wall Streetu in se odpravil z motorjem po starodavni Svileni poti od Šanghaja do pakistanske meje. Pot ga je vodila skozi kmetijska področja z bujnim rastjem, odročne vasice, moderna mesta ter do roba puščave Taklamakan. Z ameriško duhovitostjo in voljo mu je uspelo »porušiti« Kitajski zid.
Ponedeljek, 9. 3. TVS 1 SOVA
SVETNIK
angleška barvna nanizanka, 1989, 10 epizod, (The Saint), scenarij: Anthony Horovvitz po likih, ki jih je zasnovala Leslie Charteris, režija: lan Toynton, igrajo: Simon Dutton, Simon
Angleška glasbena oddaja
Nigel Kennedy, angleški violinist, je eden tistih mladih virtuozov, ki so s svojim videzom in pristopom do klasične glasbe približali to zvrst tudi mlajši publiki.
Nigel izvaja in snema klasično glasbo kot tudi jazz/rock, sodeloval je s številnimi pop zvezdniki kot so Kate Bush, Paul Mc Cartney, Level 42 in Talk Talk. Njegov album »Štirje letni časi« Vivaldija, se je takoj povzpel na vrh lestvic klasične glasbe in tudi na vrh lestvice TOP 5, kar se je zgodilo prvič v zgodovini klasične glasbe.
V oddaji Nigel Kennedy izvaja Štiri letne čase z angleškim komornim orkestrom, pripoveduje pa tudi o svojem pogledu na izvajanje tovrstne glasbe. Oddaja je bila v Montreuxu nagrajena z zlato vrtnico. Redakcija: Danica Dolinar
SLOVENIJA 1
9.50 Video strani
10.00	Program za otroke, Pe-denjžep
10.30	Mačkon in njegov trop, risanka, 6/7
10.55	Šolska tv Nekoč je bilo... življenje: Življenjske verige
11.20 Angleščina - Follovv me, 40. lekcija
11.40	Popis prebivalstva
11.50	Zakaj nastane ivje
11.55	Zakaj nastanejo snežinke
12.00	Poročila
12.05	Video strani
14.35	Video strani
14.45	Napovednik
14.50	Športna sreda, ponovitev
16.50	Ep video strani
16.55	Poslovne informacije
17.00	Tv dnevnik 1
17.10	Program za otroke, Super-babica, angleška nanizanka (8/13)
17.45	Živžav
18.45	Ep video strani
18.40	Že veste..., svetovalno izobraževalna oddaja
19.10	Risanka
19.17 Napovednik
19.24	Epp
19.30	TV dnevnik 2, vreme, šport
20.00	Epp
20.05	Razrednik, ameriška nanizanka, 15/22
20.30	Tvariete
21.30	Epp
21.35	Tednik
22.25	TV dnevnik 3, vreme, šport (VPS 22.25)
22.50	Ep video strani
22.55	Poslovna borza
23.05	Napovednik
23.10	Sova, Sovražnikov sovražnik, švedska nadaljevanka, 5/8 (VPS 23.10)
00.00 Cellini, italijanska nadaljevanka (VS 00.00)
00.50 Video strani
SLOVENIJA 2
14.55 Video strani
15.05	Sova, ponovitev; Krila, ameriška nanizanka, 6/15, Ene-my of the Enemy, švedska nadaljevanka, 4/8; Ves svet je oder, angleška dokumentarna serija, 1/13
17.15 Vdieolestvica
17.40 Euroritem, 42. oddaja
18.00	Regionalni	program
- Koper
19.00	Kremenčkovi, ameriška risana serija, 4/26
19.25 Napovednik
19.30 TV dnevnik RAI
20.00	Epp
20.05	Gospodarska oddaja
20.35 Umetniški večer, Cyrano de Bergerac, francoski film
Francoski barvni film, 1980, 138 min., režija: Jean-Paul Rappeneau, scenarij: J. P. Rappeneau, Jean-Claude Car-riere po igri Edmonda Rostan-da, fotografija: Pierre Lhom-me, glasba: Jean-Claude Petit, igrajo: Gerard Depardieu, An-ne Brochet, Vincent Pereze, Jacgues Weber.
Med filmskimi dogodki, ki so v letu 1990 posebej izstopali, je bila gotovo premiera Cyranoja de Bergeraca, dela, s katerim se je na prelomu stoletja proslavil francoski dramatik Ed-mond Rostand. Kmalu bo sto let, kar romantična ljubezenska zgodba o nesrečnem, viteškem zaljubljencu kroži po gledaliških deskah vsega sveta. Uspela pariška postavitev iz leta 1984 je bila tudi povod, da se je scenarist in režiser Jean-Paul Rappeneau odločil, da dramo v drugo prenese na filmski trak, saj se je teme lotil že leta 1950 ameriški režiser Michael Gordon in posnel odličen film, v katerem je blestel pred kratkim umrli Jose Ferrer,
ki je za to vlogo dobil celo oskarja.
Režiser zadnjega filmskega Cyrana, Jean-Paul Rappeneau, veliki občudovalec Rostan-dove drame in skupaj z Je-anom-Claudom Carrierem tudi scenarist filma, se je zavedal, da mora poiskati filmski jezik, znotraj katerega bo lahko odrsko besedilo zaživelo in nagovorilo današnjega gledalca. Tako se je s skrbno pripravljenim scenarijem, kljub vsej zvestobi do izvirnika, tudi lahko izognil očitkom, ki jih je bil deležen prvi film - da je gledališče prenesel na filmsko platno. Ganljiva zgodba o viteškem zaljubljencu Cyranu, pariškem poetu, filozofu in mečevalcu, ki zaradi nesrečno velikega nosu, s katerim je povsod vzbujal posmeh in odpor, ni mogel računati na ljubezen oboževanega dekleta, je polna zatajevanih strasti in odpovedi in še kako nabita s čustvi. Kajti neprivlačni Cyrano je mojstrski obvladovalec peresa in v svoji neizmerni zaljubljenosti je celo pripravljen v imenu drugega - svojega tekmeca, lepotca brez duha in iskrivosti sestavljati pisma, polna gorečih besed, ki mu strastna pisma seveda dosežejo namen, vendar zaljubljeno dekle šele po Cyranovi smrti odkrije, koga je v resnici ljubilo.
Režiser je znal dobro izbrati igralce te melanholične ljubezenske igre, posebej pa je imel srečo z Gerardom Depardie-ujem, nosilcem glavne vloge, ki so se mu zatajevani in neza-tajevani čustveni izlivi v verzih imenitno posrečili.
23.00 Vutel, eksperimentalni program
KOPER
13.00	Ryan - soap opera
13.20	Amandoti - soap opera
14.00	Afera v Renu - ameriški policijski film, 1956, igrajo: John Lund, Doris Singleton, režija: Robert G. Spring-
15.10	S.W.A.T. - serijski film
16.00	Oressedici - tv novice
16.10	Čarobna svetilka - otroški program, Don Kihot - risanke, S.O.S. posebna enota - serijski film
17.00	Pogovori - med resnobnostjo in nasmeškom
17.30	Sever vzhod - aktualne oddaje
18.30	Studio 2
18.50 Odprta meja
19.00	Vsedanes - TV dnevnik
19.25 Evrogol
19.45 Amandoti - soap opera
20.30	Meridiani - aktualna tema
21.10	Juke box - glasbena oddaja v živo (prvi del)
22.10	Vsedanes - TV dnevnik
22.20	Juke box - glasbena oddaja v živo (II. del)
23.20	S.VV.A.T. - serijski film
kanal
KANAL A
09.45	A-shop
10.00	Ponovitev večernega sporeda
A-shop
19.00	A-shop
19.15	Rolanje s Hobotnico, glasbena oddaja
19.45	A-shop
20.00	Dober večer
20.05 Dnevno informativni program
20.30 Kanalizator show, vprašanja ne usahnejo. Vzdržljivost politikov ne pojenja. Show se nadaljuje.
20.45	V vrtincu - oddaja o filmu
21.10 Filmski ciklus - Dick Tracy.
Je veliki Dick Tracy tudi kdaj v zagati? Seveda. V glavni vlogi zgodbe DickTracy v dilemi tokrat Ralph Byrd, režija John Ravvlins
22.15	Starejši mojstri ameriške zabavne glasbe. Drugo kolo zanimive glasbene oddaje o glasbenih mojstrih na ameriški sceni.
22.45	A-shop Lahko noč
HTV 1
8.10	Test; 8.25 Pregled programa;
8.30	Poročila; 8.35 TV koledar; 8.45 Servisne informacije; 8.55 Horoskop, ponovitev; 9.00 Glasba, risanka; 9.35 Porcelan - dokumentarni film; 10.00 Poročila; 10.05 TV šola: Predmetni pouk: naravoslovje: 11.05 Andersenove pravljice; Deklica z vžigalicami; 11.25 Risanka; 11.35 Dragi John - humoristična serija, ponovitev (5/56); 12.00 Poročila; 12.05 Loveyoj - serijski film, ponovitev (7/10); 13.00 Slika na sliko, ponovitev; 14.00 Poročila;
14.10	Izbrali ste - poglejte: 16.00 Poročila; 16.15 Risanka; 16.20 Pregled programa; 16.25 Poročila v angleščini; 16.30 Gremo naprej
-	družinsko popoldne; 18.00 Poročila; 18.10 Iz sveta znanosti, Epp: 18.40 Santa Barbara - serijski film (35/50); 19.25 Epp; 19.28 Nocoj...
19.30	Dnevnik I; 20.00 Epp; 20.05 3-2-1 - kviz (5/21); 21.00 Spekter; 22.00 Epp; 22.05 Dnevnik II; 22.30 Fluid - rock cafe; 23.00 Slika na sliko: 23.45 Poročila v nemščini; 23.50 Poročila v angleščini; 23.55 Horoskop; 00.00 Poročila; 00.05 Videostrani.
HTV 2
16.20 Test; 16.35 Napoved programa; 16.40 Videostrani; 16.50TV ko-lendar; 17.00 Malvazija, Cirkuški partnerji - serija za otroke (5/7), Alf
-	humoristična serija, ponovitev (13), Risanka; 19.20 Epp, Napoved programa; 19.30 Dnevnik; 20.00 Epp; 20.05 Priča z naslovne strani (3); 20.35 Epp; 20.40 Občutek krivde - serijski film (7/7); Epp; 21.30 Življenje brez Georga - humoristična serija (2/5); 22.00 Tuji klub HTV, Epp; 23.30 Metal-mania; 0.30 Videostrani.
AVSTRIJA 1
9.00	Čas v sliki; 9.05 Dogie Hovvser;
9.30	Dežela in ljudje; 10.00 Šolska TV; 10.30 Argumenti; 11.45 Črno na belem; 12.15 Klub za seniorje;
13.00	Čas v sliki; 13.10 Korenine življenja; 13.35 Sužnja Isaura; 14.00 Iz soseščine; 15.00 Jaz in ti; 15.30 Am dam des; 16.05 Julijana; 17.10 VVurlitzer; 18.00 Čas v sliki; 18.30 Srečna družina, 19.30 Čas v sliki;
20.00	Šport; 20.15 Ljubezen po pošti; 21.30 Morilec- 23.20 Žena iz preteklih let; 1.00 Čas v sliki.
AVSTRIJA 2
8.30	Vreme; 17.10 Leksikon za umetnike: 17.15 Najdaljši viseči most na svetu; 18.00 Doogie Hovvser; 18.30 Povej resnico; 19.00 Zvezna država danes; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Kulturni pregled; 20.15 Poročila; 21.00 Trailer; 22.00 Čas v sliki; 22.40 Literarni kvartet; 23.55 Kralj David; 1.00 Čas v sliki.
MADŽARSKA 1
5.45	Dobro jutro, Madžarska, magazin; 8.35 Lajna, madžarska lahka glasba, izbor; 9.05 Walt Disney vam predstavlja, ponovitev; 10.50 Video strani; 16.00 Popoldanski saldo,
regled dogodkov dneva; 16.10 impanzova družina, poljudnoznanstveni film; 17.10 Sloviti praznik: OULD Lames, poljudnoznanstveni film; 17.35 Ženske nad štirideset, nemška serija; 18.00 Magazin za menedžerje; 18.45 Svet denarja; 19.00 Video-klipi; 19.15 Otroški kotiček; 20.00 Dnevnik, tele-šport; 20.35 Sosedje, 127. poglavje tv-romana; 21.05 Friderikusz show, garantirano nepolitičen talk-show;
22.30	Aktualno; 22.50 Pred ali po, film Črne Skrinje; 23.40 Dnevnik;
23.45	Dnevnik BBC.
MADŽARSKA 2
6.00	Sončni tv (za Budimpešto); 16.05 Popoldne; 16.10 Ecranul no-stru, narodnostni magazin v romunščini; 16.35 Od pet do šest, zabavni informativni magazin; 17.35 Za otroke, Atomska mravlja; 18.00 Dnevnik, vreme; 18.38 Telefonska igra; 19.00 Z dušo in telesom, 11. del nemške serije; 19.43 Slikar Joz-sef Krupa; 20.00 Regionalni program iz studiev Budimpešta, P6cs in Szeged; 21.00 Debatni forum;
22.00	Večerni saldo, pregled dogodkov dneva; 22.25 Dvojni portret, 2. del; 23.10 Filmski klub TV 2:
PETEK, 6. MAREC
SLOVENIJA 1
9.10	Video strani
9.20	Program za otroke, Legende sveta, 7. epizoda kanadske nanizanke
9.45	Pravljice iz lutkarjevega vozička, 7/10
10.10	Jelenček, serija HTV, 2/13
10.40	Euroritem, ponovitev 42, oddaje
11.00	Po sledeh napredka
12.00	Poročila
12.05	Video strani
13.40	Video strani
13.50	Napovednik
13.55	Umetniški večer: Cyrano De Bergerac, ponovitev francoskega filma
16.20	Gospodarska oddaja, ponovitev
16.50	Ep video strani
16.55	Poslovne informacije
17.00	TV dnevnik 1
17.10	Slovenska kronika
17.20	Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike
19.05	Ep video strani
19.10	Risanka
19.17	Napovednik
19.24	Epp
19.30	TV dnevnik 2, vreme, šport
19.55	Forum
20.10	Epp
20.15	R. Giordano-E. Monk: Berti-nijevi, nemška nadaljevanka (1/10)
21.05	Epp
21.10	Zgodovina Vatikana II., Od Konstantina v naš čas, 1. del
22.10	Ep video strani
22.15	TV dnevnik 3, vreme, šport (VPS 22,15)
22.40	Sova, Pri Huxtablovih, 32. epizoda ameriške nanizanke (VPS 22.40)
23.05	Sovražnikov sovražnik, švedska nadaljevanka, 6/8 (VPS 23.05)
23.55	Junak, švedski film (VPS 23.55)
Švedski barvni film, 1990, 110 min. (Mjalten) scenarij in režija:	Agneta Fagerstrom
-Olsson, fotografija:	John
Olsson, igrajo: Lena Carlsson, Helge Jordal, Marianne Mork, Ulf Friberg.
Z leti se, to dokazuje med drugimi tudi švedski film Junak, nostalgičnosti namenjeni, časi pomikajo iz petdesetih v šestdeseta leta. Seveda je bilo odraščanje, nostalgičnost je praviloma osredotočena prav na to obdobje, v petdesetih letih, ko so bili spomini staršev na vojno še izredno živi, bistveno drugačno kot v šestdesetih. Evropa je živela mir in doživljala napredek, Vietnam je bil daleč in njegovi odmevi so redko segali v Evropo, hladna vojna se je preselila v bližino Amerike, na Kubo, v Evropi je strašil edinole Berlinski zid. Mladim so prepevali Beatlesi, Animalsi in Byrdsi, dekleta so skrajšala krila do najmanjše možne mere in blagostanje se je predvsem v zahodni Evropi ponujalo kar samo od sebe. Ljudje so bili samozadostno zadovoljni.
V ta leta je postavljena zgodba o odraščanju 17-letne Rite, za katero bo poletje 1965 pomenilo preobrat v njenem življenju, srečanje z dozorelostjo in odločitvami, ki bodo usmerjale njeno prihodnje življenje. Rita, otrok premožnih staršev, ki pa že prihaja v nasprotja s svojim očetom, preživlja poletne počitnice brezskrbno, na bogataški način, med tenisom, lovom in različnimi družabnostmi. Zdi se, da je njeno življenje predvidljivo varno, da se bo zaročila, poročila, imela otroke in se vključila v lagodno življenje višjega, premožnega sloja. Toda Rita sreča junaka svojih sanj, Jim-myja, ki ji sicer ne bo mogel ponuditi kraljestva, lahko pa ji ponudi vznemirljivosti, mladost na drugačen način, mladost, ki se vozi v dotrajanem
»hrošču« in nima na pretek denarja. In ne samo, da je Jimmy zelo drugačen od Ritinih običajnih vrstnikov, da se obnaša nekonvencionalno in da se ga celo bojijo, izhaja tudi iz nižjega socialnega razreda. Toda Jimmy da lahko Riti vse tisto, kar pogreša - ljubezen, toplino in razumevanje. Zaradi tega se bo morala Rita spopasti s svojo družino in se odločiti za drugačno pot, mnogo težjo, toda pot, ki lahko pomeni tudi srečo in ljubezen.
1.45	Video strani (VPS 23.55)
SLOVENIJA 2
15.25	Video strani
15.35	Sova, ponovitev; Sovražnikov sovražnik, švedska nadaljevanka, 5/8; Cellini, italijanska nadaljevanka, 5/6
17.15	Jazz in blues
17.40	Euroritem, ponovitev 42. oddaje
18.00	Regionalni program - Maribor
19.00	Kremenčkovi, ameriška risana serija, 5/26
19.25	Napovednik
19.30	TV dnevnik ZDF
20.00	Alternativni program: studio City
21.00	Dobrodošli
21.30	Večerni gost: P. DR. Edvard Kovač
22.15	Koncert orkestra festival Strings iz Luzerna
22.50	Vutel, eksperimentalni program
KOPER
13.00	Ryan - soap opera
13.20	Amandoti - soap opera
14.00	Zadnji dan vojne - španski barvni vojni film, 1972, igrajo: George Maharis, Maria Perschy, režija: Juan Antonio Bardem
15.10	S.VV.A.T. - serijski film
16.00	Oresedici - tv novice
16.10	Čarobna svetilka - otroški program, Don Kihot - risanke
16.30	Juke box - glasbena oddaja
18.30	Studio 2
18.50	Odprta meja
19.00	Vsedanes - tv dnevnik
19.25	Ryan - soap opera
19.45	Amandoti - soap opera
20.30	Bella tv - razvedrilni program v živo
22.00	Vsedanes - tv dnevnik
22.10	Globus
22.40	Zadnji dan vojne - španski barvni vojni film, 1972, igrajo: George Maharis, Maria Perschy, režija: Juan Antonio Bardem
formacije; 8.55 Horoskop, ponovitev; 9.00 Glasba, risanka; 9.35 Rimska Španija - dokumentarni film;
10.00	Poročila; 10.05 TV-šola - predmetni pouk: Družbeno področje, program za učence od V. do Vlil. razreda- 11.05 Povejte mi kaj naj delam: Zidovske skupnosti, in mladi; 11.35 Dragi John - humoristična serija, ponovitev (6/56);
12.00	Poročila; 12.05 Lovejoy - serijski film: ponovitev (8/10); 13.00 Slika na sliki, ponovitev; 14.00 Poročila; 14.10 Izbrali ste - poglejte;
16.00	Poročila; 16.15 Veni Vidi;
16.20	Pregled programa; 16.25 Poročila v angleščini; 16.30 Gremo naprej - družinsko popoldne;
18.00	Poročila; 18.10 Alpe-Donava-^Jadran, Epp; 18.40 Santa - serijski film (36/50); 19.25 Epp; 19.28 Nocoj; 19.30 Dnevnik 1; 20.00 Epp;
20.05	V skupnem načrtu; 21.35 Hrvati v Južni Afriki - dokumentarna oddaja; 22.00 Epp; 22.25 Dnevnik II; 22.50 Glasba; 23.00 Slika na sliki; 23.45 Poročila v nemščini; 23.50 Poročila v angleščini; 23.55 Horoskop; 00.00 Poročila; 00.05 Video strani.
HTV 2
16.20	Test; 16.35 Napoved programa; 16.40 Videostrani; 16.50 TV koledar; 17.00 Malvazija, Skrivnosti grada Vila-U - serija za otroke (1/ 6); 19.20 Epp, Napoved programa;
19.30	Dnevnik; 20.00 Epp; 20.05 Roseanne - humoristična serija (21 8),; 20.30 Epp; 20.35 Velikani rocka; 21.05 Epp; 21.00 Umetnost vsakdanjosti - tuja dokumentarna serija (2/5), Epp; 22.10 Bolvvieser 2 - nemški igrani film; 23.45 Vide-onoč; 0.20 Gardijada; 4.00 Videostrani.
SOBOTA, 7. MAREC
kanal
KANAL-A
0.45 A-shop
10.00	Ponovitev večernega sporeda - A-shop
19.00	A-shop
19.15 Izbrani mozaik mojstrov ameriške zabavne glasbe, Roy Orbison
19.45 A-shop
20.00	Dober večer
20.05 Dnevno informativni program
20.30 Celovečerni igrani film, Dempsey - Veliki borec (1. del)
(Demspey, Part One, 95 min) Ameriška akcijska drama pripoveduje življenjsko zgodbo znanega boksarskega šampiona v težki kategoriji Dempseyja, njegov vzpon od kavarniškega pretepača do svetovnega prvaka. Režija Gus Trikonis, igrata Treat Williams in Sam Waterson
22.10 A-shop
Lahko noč
HTV 1
8.10 Test; 8.25 Pregled programa; 8.30 TV koledar; 8.45 Servisne in-
AVSTRI JA 1
9.00	Čas v sliki; 9.05 Doogie How-ser; 10.00 Šolska TV; 10.30 Kako težko je (film); 12.10 Šport; 12.15 Poročila; 13.00 Čas v sliki; 13.35 Sužnja Isaura; 14.00 Iz soseščine;
15.00	Jaz in ti; 15.05 Rakuni; 15.30 Am dam des; 16.05 Julijana; 17.10 VVurlitzer; 18.30 Srečna družina;
19.30	Čas v sliki; 20.00 Šport; 20.15 Stari; 21.35 Kletka polna norcev;
23.15	Šport; 23.35 Moje telo za igro pokra; 1.10 Čas v sliki.
AVSTRIJA 2
8.30	Vreme; 15.40 Leksikon za umetnike; 15.45 Races (film); 18.00 Čas v sliki; 18.05 Simpsonovi; 18.30 Kolo sreče; 19.00 Zvezna država danes; 20.00 Kulturni pregled;
20.15	Look; 21.15 Šiling; 22.00 Čas v sliki; 22.30 Nagi Hollvvood; 23.25 Zaigraj še enkrat; 1.25 Poročila.
MADŽARSKA 1
5.45	Dobro jutro, Madžarska, magazin; 8.35 Sotrpini, rehabilitacijski magazin; 8.50 Pomoč v duševni stiski; 9.00 Dallas, 63. del ameriške serije; 9.50 Žrebanje lota; 9.55 Sosedje, tv-roman, pon. 127. poglavja; 10.25 Freiderikusz show, pon.;
11.45	Videostrani; 16.00 Popoldanski saldo, pregled dogodkov dneva; 16.10 Guinea pomeni žensko, pon. kratkega filma; 16.40 Predstavljamo vam: Konzervatorij Debrecen; 17.15 Ženske nad štirideset, nemška serija; 17.45 Svet denarja; 18.00 Okno; 18.55 Vprašanja kristjanov; 19.00 Igra; 19.15 Lahko noč vam želi Disney; 19.25 Traffic Jam, zabavna glasba, top lista mladih; 20.00 Dnevnik, šport; 20.35 Dallas, ponovitev; 21.30 Panorama, svetovna politika; 22.40 Balkon, francoski film; 0.05 Dnevnik; 0.10 Dnevnik Antenne 2.
MADŽARSKA 2
6.00	Sončni tv (za Budimpešto);
12.00	Siesta, program regionalnega studia Szeged; 14.55 Popoldne;
15.00	Nogomet na angleški način;
15.20	Magazin za Cigane in ne le za njih; 15.45 Za otroke; 16.15 Sissi, pon. 1. dela avstrijskega filma;
18.00	Dnevnik, vreme; 18.15 Pet barvnih krogov, olimpizem, olimpi-stika; 18.43 Telefonska igra; 19.05 Letališče, nemška serija; 20.00 Šansoni; 20.25 Meje znanosti;
20.55	50 minut o gledališču; 22.00 Večerni saldo, pregled dogodkov dneva; 22.25 Pred koncem dneva;
22.50	Uboj v Raju, danski film.
T"
SLOVENIJA 1
7.55	Video strani
8.05	Izbor: Angleščina - Follovv me, 39. lekcija, ponovitev
8.25	Radovedni taček: Lutka
8.40	Koledar: Marec
8.55	Klub klobuk
10.40	Alf, ponovitev 64. epizode ameriške nanizanke
11.00	Zgodbe iz školjke
12.00	Poročila
12.05	Tok, tok, ponovitev
13.50	Video strani
14.00	Napovednik
14.05	Večerni gost: P. DR. Edvard Kovač
14.55	Tvariete, ponovitev
16.00	Tednik, ponovitev
16.50	Ep video strani
16.55	Poslovne informacije
17.00	Poslovne informacije
17.00	TV dnevnik 1
17.10	Pika in kit, avstralski film
(DOT AND THE VVHALE) režija: Voram Gross scenarij: John Palmer dir. animacije: Ray Novvland
Pika iz Avstralije, ljubka junakinja iz risank, spet opravlja dobra dela. Na peščeni morski obali namreč s prijateljem Neptunom, delfinom, najdeta velikanskega umirajočega kita. Odkrijeta, da mu lahko pomagata le tako, če najprej po-iščeta starega, modrega Moby
Jiw
v najstniška leta, se je tedaj j proslavila predvsem s filmi UPORNIK BREZ RAZLOGA,
RAZKOŠJE V TRAVI in ZGODBA Z ZAHODNE STRANI.
V vseh je dokazala, da odlično obvlada močne čustvene prizore, duhove pa je burila tudi HTV 1 v resničnem življenju, zlasti 8.10 Test; 8.25 preg|ed programa; z dvakratnim zakonom z lepot- 8 30 poročila; 8.35 TV koledar; 8.45 cem Hollywooda Robertom Servisne informacije; 8.55 Horo-Wagnerjem in končno s tragič- skop, ponovitev; 9.00 Glasba, ri-no smrtjo.	sanka,; 9.35 Krečani - kralji morja
Film AFERA je nastal leto - dokumentarni film; 10.00 Poroči-dni po ponovni združitvi Nata- la; 10.05 TV-šola; Pixel; 11.05 Šibe-lie Wood in Roberta VVagnerja nik ’91: Klupko - posnetek pred-in njun odnos v tej ljubezenski stave za otroke; 12.00 Poročila; zgodbi je prav tako poln nemi- 12.05 Lovejoy - serijski film, ponora kot je bil tudi v resnici. Nata- vi,ev /9/10/; 13.00 Slika na sliko, lie igra 32-letno žensko, ki po ponovitev; 14.00 Poročila; 14.10 Iz-otroški bolezni za vedno osta-	POSNte; 16.00 Poročila;
ne paralizirana. Lepa Courte- Glasba ali reportaža; 16.35
Sta P°K STiKS ’«• D*'°»—”•»
prepeva. Tako ves čas preživi v studiu ali doma za pisalnim strojem, sem in tja obišče starše, kjer rada tudi jaha. Prav sredi tega idiličnega družinskega okolja sreča Marcusa, mladega očetovega družabnika, ki se zanjo vse bolj zanima. Natalie ga sprva zavrača, nato le sprejme povabilo in počasi se med njima razvije pravo ljubezensko razmerje, sicer polno razumevanja in tihe sreče, ki pa v dekletu, ki ne verjame v srečni konec, zaneti nemir in strah...
1.30	Ljudje počnejo vse mogoče, 13. epizoda ameriškega varietejskega programa (VPS 01.30)
2.00	Video strani
SLOVENIJA 2
15.40	Video strani
15.50	Sova, ponovitev; Pri Huxta-blovih, 32. epizoda ameriške nanizanke; Sovražnikov sovražnik, švedska nadaljevanka, 6/8
17.05	Klasika
17.30	Da ne bi bolelo
17.45	Angleščina v poslovnih stikih
18.00	Poglej in zadeni
18.30	Videomeh, 64. oddaja
V iskanju za izgubljenim vremenom; 18.00 Poročila; 18.10 V regi-straturi - dramska serija, ponovitev /4/9/; 19.10 V začetku je bila beseda; 19.20 Epp; 19.25 Nocoj...;
19.30	Dnevnik I; 20.00 Epp; 20.05 Vi in vaš video; 20.50 Hn/aška Atena - Dubrovnik, dokumentarna serija /11/14/; 21.20 Ekran brez okvirja, Epp; 22.35 Dnevnik II; 23.00 Slika na sliki; 23.45 Poročila v nemščini;
23.50	Poročila v angleščini; 23.55 Horoskop; 00.00 Poročila; 00.05 Videostrani.
HTV 2
16.10	Test; 16.25 Napoved programa; 16.30 Videostrani; 16.40 TV koledar; 16.50 Nonni in Manni - serijski film /1/6/; 17.40 New Kids On The Block - koncert, posnetek;
18.30	Zlatko in detektivi; 19.15 Risanka; 19.20 Epp, Napoved programa; 19.30 Dnevnik; 20.00 Epp,;
20.05	Cosby Show /2/; 20.30 Epp;
20.35	Klasiki dizajna - tuja dokumentarna serija /2/6/; 21.00 Epp;
22.35	Hit depo; 00.35 Videostrani.
AVSTRIJA 1
19.00 Kremenčkovi ameriška risa- 9.00 čas v s,jki; 9.05 Simpsonovi;
Dicka. Njuno iskanje po brezmejnih morskih globinah in vodnih prostranstvih je seveda polno presenečenj in nevarnosti. Spretno prepleteni risani deli filma s čudovitim naravnimi prizori podvodnega sveta, ustvarjajo slikovito pripoved, ki je prava paša za oči. Seveda pa srečamo v zgodbici tudi druge znane Pikine prijatelje in vsi skupaj na koncu uspešno zaključijo to dogodivščino.
na serija, 6/26
19.25	Napovednik
19.30	TV dnevnik RTV Srbija
20.15	Batman, ameriški film
22.20	Alternativni program
23.50	Vutel, eksprimentalni program
KOPER
13.00	Ryan - soap opera
13.20	Amandoti - soap opera
14.00	Pokol pri Dragon VVellsu
9.30	Angleščina za začetnike; 10.00 Francoščina; 10.30 Ruščina; 11.00 Hector; 12.30 Halo Avstrija, halo Dunaj; 13.00 Čas v sliki; 13.55 Vzorčni mož; 15.30 Jaz in ti; 16.00 VVurlitzer; 17.10 Lassie; 17.30 Co-untdovvn; 18.00 Čas v sliki; 18.05 Nogomet; 18.30 Srečna družina;
19.30	Čas v sliki; 20.00 Šport; 20.15 Prisrčne želje; 21.15 Zlata dekleta;
21.50	Po naročilu zmaja; 23.45 Čas v sliki; 23.50 Težak mladenič; 0.55
- ameriški barvni western, čas v sliki; 1.00 Ex libris.
18.10	Rapunzel, ameriški film
19.00	Ep video strani
19.05	Risanka
19.10	Napovednik
19.15	Žrebanje 3x3
19.25	Epp
19.30	TV dnevnik 2, vreme, šport
19.55	Utrip (VPS 19.55)
20.10	Epp
20.15	Ona + on
21.15	EPP
21.20	Delo na črno, ameriška nanizanka (6/10)
22.10	Ep video strani
22.15	TV dnevnik 3, vreme, šport (VPS 22.15)
22.40	Napovednik
22.45	Sova; Murphy Brovvn, 14. epizoda ameriške nanizanke (VPS 22.45)
23.10	Sovražnikov sovražnik, švedska nadaljevanka, 7/8 (VPS 23.10)
0.00 Razmerje, ameriški film (VPS 00.00)_______________
Ameriški barvni film, 1973, (THE AFFAIR), scenarij: Barbara Turner, režija: Gilbert Cates, igrajo: Natalie Wood, Robert VVagner, Bruce Davidson, Ja-mie Smith Jackson.
Natalie Wood je v petdesetih letih v Hollywoodu skupaj z Jane Fonda predstavljala nov tip filmske zvezde. Otroška zvezdnica, ki je zlahka zakoračila
1957, igrajo: Barry Sullivan, Dennis 0’Keefe, režija: Ha-rold Schuster
15.35	Čarobna svetilka, otroški program, Starinarnica - risani film
16.50 Ločeni mir - ameriška barvna komedija, 1972, igrajo: Parker Stevenson, John He-ly, režija: Larry Peerce
18.30 Globus
19.00 Vsedanes - tv dnevnik
19.25	Jutri je nedelja - verska odaja
19.35	Ryan - soap opera
19.55 Amandoti - soap opera
20.35	Agora - razmišljanje o našem vsakdanjiku Mladi danes
2?. 15 Vsedanes - tv dnevnik
22.25	Omizje za pet - ameriški barvni film, 1989, igrajo: John Voight, Richard Cren-na, režija: Robert Lieberman
kanal
KANAL A
9.45	A shop
10.00	Ponovitev večernega prc grama, A shop
20.00	Dober večer
20.05	Dnevno informativni prc gram; Ne prezrite
21.00	Vojne vihre (Winds of War) ameriška nadaljevanka
22.10	Video grom
23.10	Ne prezrite
23.45	Erotična uspavanka
AVSTRIJA 2
8.30	Vreme; 14.10 Knjiga potovanj;
15.10	Allegro; 16.00 Petsto let Španije; 17.00 Draga družina; 17.45 Kdo me hoče; 18.00“ Doogie How-ser; 18.30 Alpe Donava Jadran;
19.00	Avstrija danes; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Kulturni pregled;
20.15	Deseti mož; 21.50 Čas v sliki;
22.00	Šport; 22.30 Gora in človek;
1.00	Poročila; Ex libris.
MADŽARSKA 1
6.15	Vaška tv, magazin; 7.30 Za otroke in ne le za njih; 11.00 TV-magister; 12.30 Panorama, svetovna politika, pon.; 13.30 Sezamova ulica, za otroke; 14.30 Inprovizija, glasbeni program; 15.00 Barometer, politični show; 16.00 Popoldan z Disneyem: Charley in angel varuh, ameriški film; 17.40 Večer avstrijske tv: Kindervvurlitzer, most v bodočnost; 18.50 Checkpoint Li-ve, pop glasba avstrijske tv; 19.30 Otroški kotiček; 20.00 Dnevnik, te-lešport; 20.45 Tri dekleta, avstrijski film, podnaslovi; 23.10 ... in krimi, avstrijski film; 0.05 Dnevnik ORF.
MADŽARSKA 2
10.00	Prizma, način življenja; 11.00 Za otroke: Čebelica Maja, folklora za mlade, Risanka, Moonfleet, mladinska serija; 12.35 Svetovno srečanje cimbalistov;13.05 Angleščina; 13.30 Narodopisje; 13.40 Živali iščejo dom; 13.55 Calyp-show, program založnikov plošč; 14.20 Edina Zemlja, poljudnoznanstvena serija;
15.15	Sissi, 2. del avstrijskega filma; 16.55 Nogomet: FTC-Vac;
18.55	Knight Rider, ameriški film;
19.55	Smrkci, risanka; 20.25 Veliki detektiv, kriminalka; 22.00 Večerni saldo, vreme; 22.25 Plesno tekmovanje v Miškolcu.
NEDELJA, 8. MAREC
SLOVENIJA 1
8.00	Video strani
8.10	Program za otroke; Živ žav
9.05	Superbabica, angleška nanizanka (8/13)
9.30	Plesi pod slovensko lipo, 4. oddaja
10.00	Show Rudija Carella, ponovitev
11.30	Obzorja duha
12.00	Ep video strani
12.10	Kremenčkovi, ameriška risana serija
12.40	Videomeh, ponovitev 64. oddaje
13.10	Video strani
14.00	Video strani
14.10	Plava laguna, ameriški film
15.55	Napovednik
16.00	P. Veldham: Kapitan James Cook, angleška nadaljevanka (2/8)
16.50	Ep video strani
16.55	Poslovne informacije
17.00	TV dnevnik 1
17.10	December pride, angleški film
llirsko-angleški barvni film, 1990, 99 min, DECEMBER PRIDE, režija:	Thaddeus
0'Sullivan, scenarij:	David
Rudkin po romanu Sam Hanna Bella), fotografija: Bruno de Keyzer, glasba: Jurgen Kni-eper, igrajo: Donal McCann, Saskia Reeves, Ciaran Hinds, Patrick Malabide, Brenda Bruce.
Sredi mogočne irske pokrajine se na prelomu stoletja odvija nenavadna ljubezenska zgodba: Sarah, mlado, čedno in samozavestno dekle dela na kmetji Andrevva Echlina in njegovih dveh sinov, Franka in Hamiltona. Ko oče v nesreči s čolnom izgubi življenje, osta-
ne Sarah kljub temu v njihovi hiši. Med tremi samosvojimi ljudmi se razvije nenavaden ljubezenski trikotnik. Moška dekle ljubita in ona, razpeta med oba, jima ljubezen vrača. Njeno vedenje sproži v omejenem prezbiterjanskem okolju seveda pravi škandal in duhovnik si zaman prizadeva, da bi se Sarah z enim od bratov poročila, kljub temu, da je medtem rodila že dva otroka. Prav nič ji ni mar, da otrok ne bo dobil očetovega imena, prepričana je, da je njeno prav tako dobro. Rivalstvo in ljubosumje med bratoma , ki vlada na začetku, se z leti razblini in trojka se vse manj meni za mržnjo in odpor zunanjega sveta. Ko odraste Sarahina hči, pa se ponovno pojavijo stari problemi: da bi se dekle lahko poročilo, potrebuje očetov priimek.
V impresivni, samotni irski pokrajini je našel režiser Thaddeus 0’Sullivan vzporednico nenavadnemu življenju treh ljudi na odročni farmi. Sam Bell, je v Dublinu in očaran od francoskih filmov, v katerih se neredko pojavljajo ljubezenski trikotniki, je 0'Sullivan poskušal najti izraz, ki bi ustrezal miselnosti irskih prezbiterijancev in način, s katerim bi tovrstno zgodbo povedal. Naravi tamkajšnjega človeka je tuje, je sam dejal, da bi o teh zadevah govoril odkrito in jih javno razkazoval. Zato se film v prvi vrsti ukvarja z naravo, tradicijo in religijo in tako zastira stvari, za
katere gre v resnici: ljubezen, lepoto in navsezadnje tudi seks. Pri snemanju filma, poudarja režiser, je odkril šarm, humor in moč tamkajšnjih ljudi in to je zanesljivo mogoče najti tudi v filmu.
18.40	TV mernik
18.55	Risanka 19.13 Napovednik
19.20	Slovenski loto
19.24	Epp
19.30	TV dnevnik 2, vreme, šport
19.55	Zrcalo tedna
20.10	Zdravo
20.10	Epp
21.10	Podarim - dobim
21.30	Wpp
21.35	Španska armada, angleška dokumentarna oddaja, 3/3
Angleška dokumentarna serija, RAZPRŠITEV, 3. del.
Pred 400 leti je bila mogočna španska armada zasidrana v Rokavskem prelivu, kjer je čakala na kopensko vojsko iz Flandrije. Danes natančno vemo, s čim vse so Španci nameravali napasti, kajti potapljači so iz razbitin ob irski obali dvignili njihovo artilerijo. Anglija je bila slabo oborožena In videti je bilo, da se nikakor ne bo mogla upreti premočnemu sovražniku, a po spletu komaj verjetnih naključij, napak in slabe koordinacije na španski strani, ji je uspelo prav to. Španija je tudi po porazu ostala svetovna velesila in dolgo je veljalo, da se Filip ni kaj prida menil za usodo 20.000 nesrečnih križarjev, ki so hoteli nad Anglijo, pred kratkim odkriti dokumenti pa kažejo, kako zelo ga je poraz armade pretresel.
22.20	Ep video strani
22.25	TV dnevnik 3, vreme, šport
22.45	Napovednik
22.50	Sova, Ko se vname star panj, angleška nanizanka, 8/13, Enemy of the Enemy, švedska nadaljevanka, 8/8
0.10 Video strani
SLOVENIJA 2
14.30	Video strani
14.40	Sova, ponovitev; Murphy Brovvn, 14. epizoda ameriške nanizanke, Enemy of the Enemy, švedska nadaljevanka. 8/8
15.55	Napovednik
16.00	Športno popoldne
19.25	Napovednik
19.30	TV dnevnik HTV
20.00	Potovanja, angleška poljudnoznanstvena serija (6/9)
20.50	Dekalog, poljska nanizanka (2/10)
21.50	S. Bergoč: Vmesni čas, izvirna tv igra
22.55	Vutel, eksperimentalni program
KOPER
13.00	Ryan - soap opera
13.20	Amandoti - soap opera
14.00	Omizje za pet - ameriški barvni film, 1989, igrajo: John Voight, Richard Cren-na, režija: Robert Lieberman
15.55	Čarobna svetilka - otroški program, Scretch - lutkovno gledališče »I burattini del Sole«
16.40	Agora - razmišljanje o našem vsakdanjiku, Mladi danes
18.20	Meridiani - aktualna tema
19.00	Vsedanes - tv dnevnik
19.25	Starinarnica - risani film
20.35	Dekle imenovano Matter Fox
- ameriška barvna drama, 1977, igrajo: Ronny Cox, Conchata Farrell, John Dur-ren, režija: George Chaffer Nasilno zapornico zaupajo v varstvo zdravniku, ki ga je bila napadla. Sčasoma se med njima rodi prijateljstvo.
22.10	Žrebanje loto
22.15	Vsedanes - tv dnevnk
22.25	S. W. A. T. - serijski film
23.15	Yesterday - zgodovina Pop Musič
kanal
KANAL - A
10.00	Ponovitev filmskega sporeda prejšnje nedelje
20.00	Celovečerni igrani film
21.50	Ne prezrite
22.30	Ponovitev igranega filma po izbiri gledalcev Po filmu: Lahko noč
HTV 1
8.10	Test; 8.25 Pregled programa;
8.30	Poročila; 8.35 TV-koledar; 8.45 Servisne inframcije; 8.5 Horoskop, ponovitev; 9.00 Glasba, risanka;
9.30	Platon in Atlantida - dokumentarni film; 10.00 Nedeljsko življenje - oddaja za otroke; 11.00 Oddaja resne glasbe; 12.00 Poročila; 12.05 Sadovi zemlje - oddaja za kmetovalce; 13.00 Mir in dobro;
13.30	Slika na sliki, ponovitev;
14.25	Poročila; 14.35 Mikser M;
15.05	Leteči medvedki - risana serija 23/24; 15.30 Nedeljsko pozno popoldne; 17.00 Poročila v angleščini; 17.05 Mozart na turneji - glas-bena-dokumentarna oddaja 10/30;
18.00	Poročila; 18.10 Potopis;
18.40	Iz Zagreba z ljubeznijo; 19.10 dopolnila; 19.20 Epp; 19.25 Nocoj;
19.30	Dnevnik I; 19.55 Epp; 20.00 Sedma noč; 21.30 Izkušnje življenja
-	tuja dokumentarna oddaja 10/12;
22.20	Šport, Epp; 22.35 Dnevnik II.
23.00	Slika na sliko; 23.45 Poročila v nemščini 23.50 Poročila v angleščini; 23.55 Horoskop; 00.00 Poročila; 00.05 Videostrani.
HTV 2
16.20	Test; 16.35 Pregled sporeda;
16.40	Videostrani; 16.50 TV-kole-dar; 17.00 Red Dust - ameriški igrani film; 18.25 Risanke, video;
18.50	Busove zgodbe - risana serija 11/30; 19.15 TV-fortuna; 19.20 Epp, Napoved programa; 19.30 Dnevnik; 20.00 Epp; 20.05 Bagdad Cafe - humoristična serija (5);
20.30	Epp; 20.35 Golden Eye
-	ameriški igrani film, Epp; 22.20 Polnočni klic - serijski film; Epp;
AVSTRIJA 1
9.00	Čas v sliki; 9.30 Kultura; 10.15 Pred očmi Stupa; 11.00 Ura za tisk;
12.00	Tedenski pregled; 12.30 Usmeritev; 13.00 Čas v sliki; 13.10 Doogie Hovvser; 13.35 Noč pred poroko; 15.30 Jaz in ti; 16.10 Dekle iz mesta; 18.00 Čas v slik; 18.30 Srečna družina; 19.30 Čas v sliki; 20.15 Regina na stopnicah; 21.10 Red in kaos; 21.55 Vizije; 22.00 TV gledališče; 00.00 Gustav Mahler; 00.30 Čas v sliki.
AVSTRIJA 2
8.30	Vreme; 9.00 Čas v sliki; 9.30 Začarana Jeannie; 10.00 Pan opti-cum; 10.15 Skozi divjino Kurdista-na; 12.30 Kultura; 13.00 Domovina, tuja domovina; 13.30 Slike iz Avstrije; 14.15 Prihodnost preteklosti;
15.00	Športno popoldne; 16.30 Svila iz puščave; 17.15 Klub za seniorje; 18.00 Doogie Hovvser; 19.30 Čas v sliki; 20.15 Columbo; 21.50 Čas v sliki; 21.55 Šport; 22.00 L. A. Law;
22.50	Pikantne sanje; 00.15 Max Headroom; 01.05 Čas v sliki.
MADŽARSKA
6.45	Vaška tv, magazin; 7.30 Za otroke; 7.55 Biblijsko sporočilo;
8.00	Kava s smetano; 8.30 Nedeljski magazin, ne le za tiste, ki doma sedijo; 10.55 Nyiregyhšza-Bramac SE, m. rokomet; 12.15 Za boljši jezik; 12.30 Expo '96, reportaža;
13.00	Financial Times, poslovne novice; 13.25 Prehod, Judit Endrei;
13.55	Naša dediščina, paprika;
14.05	Varstvo človekovih pravic;'
14.35	Arhitektura na razpotju, serija; 15.20 Zaznavanje, serija; 15.50 Tele video '92; 16.00 Barkochba;
16.40	Za evangeličane; 17.00 Walt Disney vam predstavlja; 18.45 Goo-ol, nogometni pregled; 19.30 Teden, dnevnik, telešport; 20.35 Gšl-volgyi show; 21.45 Za sto milijonov, francoski film; 23.15 Kramljanje;
23.40	Video strani.
MADŽARSKA 2
7.00	Sončnica; 9.05 Za otroke;
11.10	Vera in kultura; 11.40 O beguncih; 12.30 Profit; 12.45 Pomagač; 13.05 Nogomet; 13.35 Zeppelin; 14.20 Dominika, I.; 15.00 Kviz;
15.30	Usode; 16.35 Sissi, 3. del filma; 18.25 Delta; 19.05 Familia DD, serija; 19.40 Celovečerni film; 21.15 Zgodilo se je v tem tednu; 22.15 Svetovni zvezdniki, Bud Spencer;
22.55	Telešport.
PONEDELJEK, 9. MAREC
SLOVENIJA 1
9.10	Video strani
9.20	Program za otroke, Festival otroške vedre pesmi '88
10.25	M. Bradbury: Karkoli drugega bi bilo pohlepno, angleška nadaljevanka (6/6)
11.15	TV mernik, ponovitev
11.30	Utrip, ponovitev
11.45	Zrcalo tedna, ponovitev
12.00	Poročila
12.05	Video strani
16.15	Video strani
16.25	Napovednik
16.30	Podarim - dobim, ponovitev
16.50	Ep video strani
16.55	Poslovne informacije
17.00	TV dnevnik 1
17.10	Slovenska kronika
17.20	Program za otroke; Radovedni taček: Kobilica
17.35	Jelenček, serija HTV, 5/13
18.10	Obzorja duha, ponovitev
18.40	Ep video strani
18.45	Boj za obstanek, angleška poljudnoznanstvena oddaja
19.10	Risanka
19.17	Napovednik
19.24	Epp
19.30	TV dnevnik 2, vreme, šport
20.00	Epp
20.05	Mr. Bean, angleška nanizanka
Angleška barvna humoristična nanizanka, 1991, 4. epizoda, (Mr. Bean), scenarij: Robin Driscoll, Richard Curtis-Ro-wan Atkinson; režija: Paul We-iland, John Hovvard Davies; igrajo: Rovvan Atkinson, Nick Hancock, Matilda Ziegler in drugi.
Po novoletni noči, ki jo je gospod Bean preživel v nočnem programu Sova, se tokrat predstavlja s kar štirimi polurnimi epizodami. Tri od teh so povsem nove, kot četrta pa se bo zvrstila epizoda Nadloge gospoda Beana, skratka epizoda predavanja ob Novem letu. Gospod Bean je še zmeraj neustavljiv: vsakdanje situacije in težavice rešuje z domnevno zvitostjo, ki pa se praviloma sprevrže v kaos, zmedo, junakovo zadrego. Atkinsonova komika je praviloma nema, kar jo navezuje na burlesko. Nanjo spominja tudi Atkinsonova gibčnost. Toda Atkinson bolj kot katerikoli umetnik nemega filma uporablja mimiko svojega obraza: njegov obraz je včasih kot iz gume, izraža pa tako njegovo »zvijačnost« kot »bebavost«. Skratka, gospod Bean bo ob marčevskih ponedeljkih znova navduševal gledalke in gledalce TV Slovenija.. .
20.35	Epp
20.40	Svet na zaslonu
21.25	Ep video strani
21.30	Pavao Pavčič: Nore gobe, drama HTV
V malo podeželsko mesto pride službovat enaintridesetletna profesorica biologije. V prostem času najraje nabira gobe. Nekega dne pa jo samotna gozdna pot pripelje do zapuščenega rudnika, kjer opazi nenavadno dejavnost. Iz tovornjaka nosijo sode v rudniški rov. Zanima jo, kaj je v sodih in
kdo stoji za tem početjem, a odgovorov ne dobi. Nasprotno, zelo neprijazno ji svetujejo, naj se v to ne vtika. Ker pa zasluti, da se »kuhajo« čudne reči in ker se grožnje ne ustraši, sklene tej zadevi priti do konca. V njeno raziskovanje se vključijo ekologi in še zdravstvena služba in izkaže se, da so bili njeni pomisleki upravičeni ...
Scenarij za dramo NORE GOBE je napisal Pavao Pavličič, delo pa je režirala Snježa-na Tribuson. V glavni vlogi nastopa Ksenija Rajič. Dramo je posnela Hrvaška televizija.
22.35	TV dnevnik 3, vreme, šport
23.00	Napovednik
23.05	Sova; Svetnik, angleška nanizanka, 1/10; Zvezdne steze, 10. epizoda ameriške nanizanke
0.40 Video strani
SLOVENIJA 2
16.15	Video strani
16.25	Sova, ponovitev; Ko se vname star panj, angleška nanizanka, 8/13; Enemy of the Enemy, švedska nadaljevanka. 8/8
17.45	Videošpon
18.10	Euroritem, 43. oddaja
18.30	Športni dogodek, ponovitev
19.00	Kremenčkovi, ameriška risana serija, 7/26
19.25	Napovednik
19.30	TV dnevnik Koper-Capodi-stria
20.00	Epp
20.05	Žarišče
20.30	Znanost in resnica, ameriška znanstvena serija, 1/6
21.25	Videogodba
21.55	Alpe-Donava-Jadran
22.25	Sedma steza
22.45	Ciklus filmov A. Hitchcocka, Gospa, ki izginja, angleški film (čb)
0.20 Vutel, eksperimentalni program
KOPER
13.00	Ryan - soap opera
13.20	Amandoti - soap opera
14.00	Dekle imenovano Matter Fox
-	ameriška barvna drama, 1977, igrajo: Ronny Cox, Conchata Farrell, John Dur-ren, režija: George Chaefer
15.30	Arthur, britanski kralj, tv nanizanka
16.00	Oresedici - tv novice
16.10	Čarobna svetilka - otroški program, Don Kihot - risanke, S.O.S. posebna enota
-	serijski film
17.00	Beneški karneval - reportaža
18.00	Yesterday - zgodovina Pop Musič
18.30	Studio 2
18.50	Odprta meja
19.00	Vsedanes - tv dnevnik
19.25	Ryan - soap opera
19.45	Amandoti - soap opera
20.30	Ponedeljkov športni pregled
22.00	Vsedanes - tv dnevnik
22.10	Princ Regent - angleška
barvna	nadaljevanka
v osmih delih (četrti del), igrajo: Peter Egan, Nigel Davenport, Susannah York, režija: Michael Simpson
23.00	S.VV.A.T.
kanal
KANAL - A
09.45	A shop
10.00	Ponovitev sobotnega programa; A shop
19.15	Glasbena oddaja
19.45	A shop
20.00	Dober večer
20.05	Informativno dokumentarni program
20.30	Borza
21.00	Celovečerni film; po filmu: Lahko noč
HTV 1
8.10	Test; 8.25 Pregled sporeda;
8.30	Poročila; 8.35 TV - koledar;
8.45	Servisne informacije; 8.55 Horoskop, ponovitev; 9.00 Glasba;
9.35	Grška Sicilija - dokumentarni film; 10.05 TV - šola - razredni pouk: Program za učence I. in II. razreda; 11.05 Srečni ljudje - oddaja za otroke /7/; 11.20 Zlatarjevo zlato - lutkovna oddaja/4/6/; 11.35 Dragi John, humoristična serija, ponovitev /7/56/; 12.00 Poročila;
12.05	Lovejoy - serijski film, ponovitev /10/10/; 13.00 Slika na sliko, ponovitev; 14.00 Poročila; 14.10 Izbrali sta - poglejte; 16.00 Poročila;
16.15	TV - razstava, Pregled programa; 16.25 Poročila v angleščini;
16.30	Grremo naprej - družinsko popoldne; 18.00 Poročila; 18.10 Besede, besede, besede, Epp;
18.40	Santa Barbara - serijski film /37/50/; 19.25 Epp; 19.28 Epp; 19.28 Nocoj...; 19.30 Dnevnik I; 20.00, Epp; 20.05 Svet športa; 20.50 Hrvaška v svetu; 21.30 Pregled zunanjepolitičnih dogajanj; 21.50 Epp;
21.55	Dnevnik II; 22.20 B. Bersa: Ogenj - opera /2/3/; 23.00 Slika na sliki; 23.45 Poročila v nemščini;
23.50	Poročila v angleščini; 23.55 Horoskop; 00.00 Poročila; 00.05 Videostrani.
HTV 2
16.20	Test; 16.35 Napoved programa; 16.40 Videostrani; 16.50 TV
-	koledar; 17.00 Malavizija, Daktari
-	serijski film, ponovitev /15/39/; Gimnastika - serija za otroke /10/ 10/, Risanke; 19.20 Epp, Napoved programa; 19.30 Dnevnik I; 20.00 Epp; 20.05 Popolni tujci - humoristična serija /8/28/; 20.30 Epp;
20.35	Mala Glorija, serijski film /1/ 4/, Epp; 21.25 Električni cowboy;
21.55	Epp; 22.00 Gabriels Fire
-	serijski film /3/22/; 22.50 Izven tokov; 23.50 Videostrani.
AVSTRIJA 1
9.00	Čas na sliki; 9.05 Doogie Hovvser; 10.00 Šolska TV; 10.30 Columbo; 12.00 Nočni studio; 14.10 Iz soseščine; 15.00 Jaz in ti; 15.30 Am dam des; 16.05 Novo iz Siiderhofa;
16.30	Ding dong; 17.10 VVurlitzer;
18.30	Srečna družina; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Šport; 21.25 Miami vice; 22.10 Sence čez Moskvo; 0.40 Čas v sliki.
AVSTRIJA 2
8.30	Vreme; 16.55 Leksikon za umetnike; 17.30 Lindenstrasse;
18.00	Doogie Hovvser; 18.30 Show Rudija Carrella; 19.00 Zvezna država danes; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Kulturni pregled; 20.15 Podeželski zdravnik; 21.00 Novo v kinu; 21.15 Devica ali prostitutka; 0.15 Halo Avstrija, halo Dunaj; 0.45 Poročila.
MADŽARSKA 1
5.45	Dobro jutro, Madžarska, magazin; 8.35 Nemški magazin; 8.50 Doktor Faustus, 1. del tv-filma; 9.50 La Sept, Palete, francoska serija;
10.20	Serijski film; 10.45 Video strani; 16.00 Popoldanski saldo, pregled dogodkov dneva; 16.10 Ba-kony je moj Pariz, madžarska serija: 16.30 Szymanowszkya Koncert za violino št. II; 17.00 Zajtrk plus, ponovitev; 17.20 Ženske nad štirideset, nemška serija; 17.50 Katoliška kronika; 18.00 Prehod, magazin; 18.40 Svet denarja: 18.50 Vide-oklipi; 19.00 Igra; 19.15 Otroški kotiček; 20.00 Dnevnik, telešport:
20.35	Svetovni prvak zapada, komedija, prenos iz gledališča Vesz-prem; 22.40 Moj teden; 23.00 Svet videa; 23.45 Dnevnik: 23.50 Dnevnik BBC.
MADŽARSKA
15.00	Zasedanje Parlamenta, prenos; 17.10 Naš ekran, v hrvaškem in srbskem jeziku; 17.35 Za otroke; 17.53 Žrebanje loterije Šestica;
18.00	Dnevnik, vreme: 18.14 Pop real; 18.40 Telefonska igra: 19.00 Bartok; Madžarske podobe; 19.10 Razgovor z Marijo VVittner; 20.00 Telešport; 21.00 Studio '92, kulturni tednik; 22.00 Večerni saldo;
22.25	Pred koncem dneva; 22.50 Ljubezenska zgodba, francoski čb film.
15. STRAN TOREK, 10. MAREC

4. marca
~~ SREDA, 11. MAREC
SLOVENIJA 1
8.40	Video strani
8.50	Program za otroke; Zgodbe iz školjke
9.50	Šolska TV; Nekoč je bilo... življenje: Popravila in prenove
10.15	Angleščina - Follow me; 41. lekcija
10.35	Kamnine šmarske cerkve
10.40	Zakaj rib v vodi ne zebe 10.42 Kako se premikajo lutke
10.50	Euroritem, ponovitev 43. oddaje
11.10	Sedma steza, ponovitev
11.30	Da ne bi bolelo, ponovitev
11.45	Angleščina v poslovnih stikih, ponovitev
12.00	Poročila
12.05	Video strani
14.30	Video strani
14.40	Napovednik
14.45	Ciklus filmov A. Hitchcocka,
Gospa, ki izginja, ameriški film, ponovitev (čb)______
Gospa, ki izginja je eden najpogosteje predvajanih filmov na različnih televizijah pa tudi po kinotekah. Zgodba je napeta in zabavna obenem, odvija pa se na vlaku. Piše se leto 1938, ko snežni metež prekine potovanje v neki gorski tirolski vasici. Gospodična Iris in njen prijatelj Gilbert sta nič hudega sluteča potnika, ki na vlaku ugotovita, da je izginila miss Fray. To izginotje je nadvse skrivnostno, saj o stari dami nihče ničesar ne ve, še več, celo tisti, s katerimi jo je gdč. Iris videla, trdijo, da stare dame sploh ni bilo. Potniki bi gdč. Iris skoraj prepričali, da je miss Fray le njena fiksna ideja, če ne bi v nekem trenutku videla na oknu vlaka imena, ki ga je zaradi ropota zapisala na steklo miss Fray. Tudi Gilbert sprva ne verjame Iris, toda ko najde etiketo čaja, ki ga je po Irisinih besedah pila Miss Fray, tudi on začne iskati sled za pogrešano staro damo.
Variacijo na temo »izginotja, ob katerem se vsi vedejo, kot da ga ni bilo« je razmeroma pogostna, in prav ta film je imel posnemovalce.______________
16.20	Alpe-Donava-Jadran, ponovitev
16.50	E video strani
16.55	Poslovne informacije
17.00	TV dnevnik
17.10	Slovenska kronika
17.20	Program za otroke, Risanka
17.25	Alf, 65. epizoda ameriške nanizanke
17.50	M. Loboda: Sivčkovi spomini, predstava LGL
18.25	Ep video strani
18.30	Svet poroča
19.10	Risanka
19.17	Napovednik
19.24	Epp
19.30	TV dnevnik 2, vreme, šport
20.00	Epp
20.05	C. Mathew: Pravi junak, angleška nadaljevanka (4/6)
20.55	Epp
21.00	Novosti založb
21.10	Osmi dan
22.00	Ep video strani
22.05	TV dnevnik 3, vreme, šport
22.30	Poslovna borza
22.40	Avstralija, prikloni se, avstralska dokumentarna oddaja, 3/7
23.10	Napovednik
23.15	Sova; Chelmsford 123, angleška nanizanka; Svetnik, angleška nanizanka, 2/10
0.25 Video strani
SLOVENIJA 2
15.20	Video strani
15.30	Sova, ponovitev; Svetnik, angleška nanizanka, 1/10, Zvezdne steze, 10. epizoda, ameriške nanizanke
17.05	Orion
17.30	Slovenci v zamejstvu
18.00	Regionalni	programi
- Koper
19.00	Kremenčkovi, ameriška risana serija, 8/26
19.25	Napovednik
19.30	TV dnevnik Sarajevo
20.00	Žarišče
20.30	Nixon, angleška dokumentarna serija, 1/3
Angleška dokumentarna serija, 1. del: SEGANJE PO OBLASTI
Richard Nixon, reven deček, ki je postal predsednik Združenih držav, je v marsičem utelešenje »ameriškega sna«. V ameriški politiki je bil dominantna osebnost vse od povojnega obdobja do leta 1974, ko je bil prisiljen odstopiti zaradi afere VVatergate, katere ozadje še dandanes ni povsem razjasnjeno. Za njegovo politično kariero so značilna sama nasprotja: Ko je stopil v politiko, je obljubil, da bo Washington očistil korupcije, za njim pa je ostal eden najhujših škandalov v ameriški politiki. Na začetku svoje politične kariere je bil zagrizen protikomunist, kot predsednik pa je postal graditelj novih in miroljubnejših odnosov s Svojetsko zvezo in Kitajsko. Leta 1962 so ga odpisali kot politika, šest let pozneje pa se je zmagoslavno vrnil na predsedniški stolček. Za številne Američane je rojen vodja ter izjemno inteligenten in neoporečen človek. Za druge je podkupljiv hinavec. A kljub vsemu, kar je bilo o njem napisanega in povedanega, si le malokdo upa trditi, da razume kompleksnost njegovega značaja in kariere - kompleksnost, ki še vedno vzbuja strastno zanimanje in vroče razprave.
Richard Nixon je še vedno zelo vplivna osebnost v ameriški politiki, bil pa je tudi eden prvih ameriških politikov, ki so razumeli bistvo vojne na tleh nekdanje Jugoslavije in decembra 1992 se je javno zavzel za priznanje Slovenije in Hrvaške.
21.25	Alternativni program: Under 25
HTV 1
8.10 Test; 8.25 Pregled programa;
8.30	TV-koledar; 8.45 Servisne informacije; 8.55 Horoskop, ponovitev; 9.00 Glasba; 9.20 Anton Pavlovič Čehov - dokumentarni film; 10.00 Poročila; 10.05 TV šola, predmetni pouk: Jezikovno umetniško področje, program za učence od V. do Vlil. razreda; 11.05 Veliki svet malih; 11.35 Dragi John - humoristična serija, ponovitev/8/56/; 12.00 Poročila; 12.05 Najdražji sin - serijski film, ponovitev /1/6/; 13.00 Slika na sliki ponovitev; 14.00 Poročila; 14.10 Želeli ste, poglejte; 16.00 Poročila; 16.15 Veni, vidi,; 16.20 Pregled programa; 16.25 Poročila v angleščini; 16.30 Gremo naprej
-	družinsko popoldne; 18.00 Poročila; 18.10 Prevozna sredstva - po-pularnoznanstveni film, Epp; 18.40 Santa Barbara - serijski film /38/ 50/; 19.25 Epp; 19.28 Nocoj...;
19.30	Dnevnik I; 20.00 Epp; 20.05 Spekter; 21.05 Zabavna oddaja;
21.50	Lepa naša; 22.20 Epp; 22.25 Dnevnik II; 22.50 Glasba; 23.00 Slika na sliko; 23.45 Poročila v nemščini; 23.50 Poročila v angleščini;
23.55	Horoskop; 00.00 Poročila; 00.05 Videostrani
HTV 2
15.50	Test; 16.05 Napoved sporeda; 16.10 Videostrani; 16.20 TV koledar; 16.30 Malavizija, Grizzly Adams - serijski film /8/8/ Batman
-	serijski film /20/34/, Risanka; 19,15 Loto; 19.20 Epp, Napoved sporeda; 19.30 Dnevnik I; 20.00 Epp; 20.05 serijski film /10/11/;
20.55	Epp; 21.00 Na zdravje - humoristična serija /16/; 21.25 Epp;
21.30	Mala Gloria - serijski film 121 4/; 22.20 D. J. is so hot; 23.20 Videostrani

išl
23.55 Yutel, eksperimentalni program
KOPER
13.00	Ryan - soap opera
13.20 Amandoti - soap opera
14.00	Pushover - ameriški policijski film, 1954, igrajo: Fred MacMurray, Kirn Novak, režija: Richard Ouine
15.25 Arthur, britanski kralj - tv nanizanka
16.00	Oresedici - tv novice
16.10	Čarobna svetilka - otroški ser; 9.30 Angleščina za začetnike;
program, Sretch - lutkovno 10.00 Šolska TV; 10.30 Deseti mož; gledališče I burattini del 12.05 Šport; 13.00 Čas v sliki; 13.35 Sole	Sužnja Isaura; 14.00 High Caparral;
17.10	Princ Regent - angleška 14.50 Jutrišnji mojstri; 15.00 Jaz in
barvna	nadaljevanka ti; 15.30 Am dam des; 16.05 Novo iz
v osmih delih/četrti del, igra- Suderhofa; 17.10 VVurlitzer; 18.00 jo: Peter Egan, Nigel Daven- Cas v sliki; 18.30 Iz soseščine; pori, Susannah York, režija: 19-30 čas v sliki; 20.00 Šport; 20.15 Michael Simpson	ll,,i’“re"m’ 011K v
AVSTRIJA 1
9.00	Čas v sliki; 9.05 Doogie Haw-
18.00	Studio 2
18.50	Odprta meja
19.00	Vsedanes-( tv dnevnik
19.25	Ryan - soap opera
19.45	Amandoti - soap opera
Universum;. 21.15 V tišini noči;
22.45	Kretničar; 0.20 Max; Headro-om 10.5 Čas v sliki.
AVSTRIJA 2
8.30 Vreme; 16.10
Leksikon za
20.30 Težke odločitve - ameriška umetnike; 16.15 Šolska TV; 16.45 barvna drama, 1985, igrajo: Biblija v slikah; 17.30 Usmeritev; Margaret Klenck, Gary 18.00 Doogie Howser; 18.30 Gaudi-McCleery, režija: Rick King max; 19.00 Zvezna država danes; 21.55 Vsedanes - tv dnevnik	19.30 čas v sliki; 20.00 Kulturni pre-
22.05 Pushover - ameriški policij- g|ed; 20.15 Da ali ne- 22.00 Čas ski film, 1945, igrajo: Fred v sliki; 22.30 Klub 2, Poročila. MacMurray, Kirn Novak, režija: Richard Ouine
MADŽARSKA 1
Prelepa Lone, ljubica gang- 5.45 Dobro jutro, Madžarska, ma-sterja, osumljenega umora, za- gazin; 8.35 Angleščina: 9.00 Zagr-pelje policaja, ki jo zasleduje njeno veselje, tv-film; 10.00 Serijski in mu obljubi, da bo pobegnila film; 10.25 Video strani; 16.00 Po-z njim, če bo našel gangsterjev poldanski saldo, pregled dogodkov skriti plen. Policaj izpelje nalo- dneva: 16.10 Kako je napravil? An-
go, a takrat ni več poti nazaj...	nf m1oriu;
kratki film; 17.30 Obiskovalci, 1. del “ češke serija: 18.00 Start, kultura;
18.25	Program madžarskih Židov; 18.50 Videoklopi; 19.00 Igra; 19.15 Otroški kotiček; 20.00 Dnevnik, te-lešport; 20.35 Twin Peaks, 11. del ameriške serija: 21.30 Potovalni kviz; 22.10 Gospodarska politika:
22.25	Italijanski nogomet: 0.35 Dnevnik; 0.40 Dnevnik BBC.
kanal
KANAL - A
10.00	Ponovitev večernega sporeda; A shop
19.00	A shop
19.15	Glasbena oddaja
19.45	A shop
20.00	Dober večer
20.30	Celovečerni film
22.15	Glasbena oddaja; po oddaji: Lahko noč
NOVfi90BA
M
MADŽARSKA 2
Zasedanje Parlamenta, prenos;
16.45	Naš ekran, v slovaščini; 16.40 Od pet do šest, magazin; 12.40 Za toroke: 18.00 Dnevnik, vreme: 18.48 Telefonska igra; 19.00 Odločna ženska, angleška serija; 20.00 Halo, svet! Potovalni magazin:
20.45	Spot Light, domači pop zvezdniki; 21.15 Kdor išče, ta najde, dokumentarni film; 22.00 Večerni saldo; 22.25 Pred koncem dneva; 22.45 Arafat, dokumentarni film
SLOVENIJA 1
8.55	Video strani
9.05	Program za otroke; Geniji in genijalci, igrana serija, 2/8
10.05	S. Bergoč: Vmesni čas, ponovitev izvirne tv igre
11.10	C. Mathevv: Pravi junak, angleška nadaljevanka (4/6)
12.00	Poročila
12.05	Video strani
15.45	Video strani
15.55	Napovednik
16.00	Potovanja, angleška poljudnoznanstvena serija, ponovitev (6/9)
16.50	Ep video strani
16.55	Poslovne informacije
17.00	TV dnevnik 1
17.10	Slovenska kronika
17.20	Klub klobuk, kontaktna oddaja za otroke
19.05	EP video strani
19.10	Risanke
19.17	Napovednik
19.24	Epp
19.30	TV dnevnik 2, vreme, šport
20.00	Epp
20.05	Film tedna, Gospod Klein, francosko-italijanski film (čb)
Francosko italijanski črno bel film, 1976,119 min., scenarij: Franco Solinas, režija; Joseph Losey, fotografija: Gerry Ficher, glasba; Egisto Mačehi in Pierre Porte, igrajo: Alain Delon, Jeanne Moreau, Suzan-ne Flon, Michel Lonsdale, Juli-et Berto.
S svojim ustvarjalnim opusom se je ameriški režiser Joseph Losey prepričljivo zapisal v zgodovino filma. Večino svojih filmov je, potem ko je v času ameriškega lova na čarovnice zapustil Ameriko, posnel v Evropi, predvsem v Angliji. Gospoda Kleina pa je posnel v francosko italijanski produkciji in v njem se, tako kot v večini svojih filmov, osredotoča na posameznika kot odsev konkretne družbeno politične situacije. Za naslovno vlogo Kleina je Losey izbral Alaina
Delona, igralca, s katerim je sodeloval že pri filmu Uboj Trockega in ki je prav v sedemdesetih letih odigral svoje najboljše filmske vloge. Tako je tudi v Kleinu izvrsten v lovljenju utripa nenavadne zgodbe o medvojnem trgovcu z umetninami.
Junak filma Robert Klein je pariški bonvivan, ljubitelj vsega lepega, žensk, oblačil, jedil in seveda tudi umetnin, s katerimi prekupčuje. Njegovo ljubiteljstvo pa je zadržano hladno ničemur se namreč noče prepustiti, predati, v njem je di-stančna rezerviranost, ki naj bi mu omogočala varnost in integriteto. Do svojih strank, preganjanih Židov, ki panično razprodajajo svoje premoženje, da bi si preskrbeli denar za beg iz okupirane Francije, je preračunljivo hladen, brezčuten, trgovski in brez zadržkov izkorišča njihovo stisko. Tako je vse do trenutka, ko mu poštar prinese židovski časopis Židovske novice, ki ga delijo po seznamu francoskih Židov, ki ga ima v rokah tudi pariška nemškofrancoska policija. Tako se Robert Klein znajde na židovskem seznamu in seveda hoče odkriti, kdo je njegov mi-sterizoni dvojnik in če sploh obstaja. Klopčič se prične odvijati na skrivnosten in nepredvidljiv način in Robert Klein.je
vse manj gospodar svoje usode.
Robert Klein je pravzaprav tudi žrtev samega sebe, žrtev svoje ravnodušnosti, hladnosti do vsega, kar ga obdaja, ne zaveda se niti svojega prikritega antisemitizma in neprizadetosti ob židovskih usodah, ki se množično končujejo v nemških koncentracijskih taboriščih. V časih, ki so zahtevali opredelitev, je ostajal Robert Klein ravnodušno neopredeljen, opazovalec tistih, ki delajo samo svoje delo, sam pa niti noče vedeti za njihovo nečedno opravilo. Od tod tudi njegovo nemočno presenečenje, ko prično mlini nasilnosti mleti tudi njegovo življenjsko usodo.
Josephu Loseyju je uspel sicer »zgodovinski film«, ki pa ima vse potrebne konotacije za aktualnost v časih, ko je leta 1976 nastal, in seveda tudi v današnjih časih.
22.05	Epp in ep video strani
22.10	TV dnevnik 3, vreme, šport
22.35	Napovednik
22.40	Sova, Krila, ameriška nanizanka, 6/15; Svetnik, angleška nanizanka, 3/10, Ves svet je oder, angleška dokumentarna serija, 2/13
0.45 Video strani
SLOVENIJA 2
15.05	Video strani
15.15	Osmi dan, ponovitev
16.05	Sova, ponovitev; Chelmsford 123, angleška nanizanka, 2/7, Svetnik, angleška nanizanka, 2/10
17.15	Psiho
17.40	Euroritem, ponovitev, 43. oddaje
18.00	Regionalni programi - Maribor
19.00	Kremenčkovi, ameriška risana serija, 9/26
19.25	Napovednik
19.30	TV Dnevnik ORF
20.00	Epp
20.05	Žarišče
20.30	Komorna glasba skozi stoletja: ponovitev 7. oddaje
21.10..............
21.15	Yutel, eksperimentalni program
KOPER
13.00	Ryan, soap opera
13.20	Amandoti - soap opera
14.00	Razbojnik - brazilska drama, 1953, igrajo: Alberto Rushel, Marisa Prado, režija: Lima Barreto
15.30	Arthur, britanski kralj - tv nanizanka
16.00	Oresedici - tv novice
16.10	Čarobna svetilka, otroški program, Don Kihot - risanke, S.O.S. posebna enota - serijski film
17.00	Težke odločitve, igrajo: Margaret Klenck, Gary McCIe-ery, režija: Rick King
18.30	Slovenija moja dežela - Kraji, običaji in ljudje
18.50	Odprta meja
19.00	Vsedanes - tv dnevnik
19.25	Ryan, soap opera
19.45	Amandoti - soap opera
20.30	Kramljanja - v študiju Tati-ana Juratovec
21.00	Sever vzhod - aktualne oddaje
22.00	Vsedanes - tv dnevnik
22.10	Spoznanje preteklosti - dokumentarna oddaja
22.40	Razbojnik - brazilska drama, 1953, igrajo: Alberto Ruschel, Marisa Prado; režija: Lima Barreto
kanal
KANAL - A
0.45 A shop
10.00	Ponovitev večernega programa; A shop
19.00	A shop
19.15	Glasbena oddaja
19.45	A shop
20.00	Informativno dokumentarni program
20.30	Oddaja o malih živalih
21.00	Celovečerni film
HTV 1
8.10	Test; 8.25 Pregled sporeda;
8.30	Poročila; 8.35 TV-koledar; 8.45 Servisne informacije; 8.55 Horoskop, ponovitev; 9.00 Glasba, risanka; 9.30 Aleksander Puškin
-	dokumentarni film; 10.00 Poročila; 10.05 TV šola - razredni pouk: Program za učence III. in IV. razreda; 11.00 Konferenca za tisk vlade Republike Hrvaške; 12.00 Poročila;
12.05	Najdražji sin - serijski film, ponovitev (2/6); 13.00 Slika na sliki, ponovitev; 14.00 Poročila; 14.10 Izbrali ste, poglejte; 16.00 Poročila;
16.15	Glasbena številka; 16.20 Pregled sporeda; 16.25 Poročila v angleščini; 16.30 Gremo naprej
-	družinsko popoldne; 18.00 Poročila; 18.10 Družinske teme, Epp;
18.40	Santa Barbara - serijski film (39/50); 19.25 Epp; 19.28 Nocoj..
19.30	Dnevnik I; 20.00 Epp; 20.05 V skupnem načrtu; 21.35 Epp;
21.40	Dnevnik II; 22.05 Oddaja resne glasbe; 23.00 Slika na sliki;
23.45	Poročila v nemščini; 23.50 Poročila v angleščini; 23.55 Horoskop; 00.00 Poročila; 00.05 Videostrani.
HTV 2
16.20	Test; 16.35 Napoved sporeda; 16.40 Videostrani; 16.50 TV koledar; 17.00 Malavizija, Polna hiša
-	humoristična serija, ponovitev (11/22), Muppet Show, Risanke;
19.20	Epp, Napoved sporeda; 19.30 Dnevnik L; 20.00 Epp; 20.05 The Shootist - ameriški igrani film;
21.40	Epp; 21.45 Mala Gloria - serijski film (3/4), Epp; 22.35 Blue Mo-on; 23.05 Videostrani.
AVSTRIJA 1
9.00	Čas v sliki; 9.05 Doogie How-ser; 9.30 Francoščina; 10.00 Šolska TV; 10.30 Dvobojevalci; 12.10 Poročila; 13.00 Čas v sliki; 13.35 Sužnja Isaura; 14.00 High Chaparral; 14.50 Visoko osebna moda; 15.00 Jaz in ti; 15.05 Niklaas iz Flandrije; 15.30 Pustolovščina v Felsentalu; 16.06 Novo iz Suderhofa; 16.30 Za in proti; 17.10 VVurlitzer; 18.00 Čas v sliki;
18.30	Iz soseščine; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Šport; 20.15 Dobri vojak Švejk; 22.05 Model in vohun; 22.55 Prost kot ptica; 0.50 Čas v sliki.
AVSTRIJA 2
8.30	Vreme; 16.55 Leksikon za umetnike; 17.00 Miltikulturno življenje; 17.30 Dežela in ljudje; 18.00 Doogie Hovvser; 18.30 Rjoveči lev;
19.00	Zvezna država danes; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Kulturni program;
20.15	Nekega mrzlega jutra v maju;
21.50	Knjige meseca; 22.00 Čas v sliki; 22.30 Šport, Čas v sliki.
MADŽARSKA 1
5.45	Dobro jutro, Madžarska, magazin; 8.35 Sezamova ulica, za otroke: 9.35 Karol Wojtyla: Zlatarjeva prodajalna, tv-film; 10.35 Letni kolobarji, program za upokojence;
10.45	Video strani; 16.00 Popoldanski saldo, pregled dogodkov dneva: 16.10 Arhitektura na razpotju, serija; 17.00 Miklbs Nagy: Pesmi in zaporniški dnevnik: 17.35 Obiskovalci, 2. del češke serije; 18.05 Dimenzija, znanstveni magazin: 18.40 svet denarja; 18.50 Videoklipi;
19.00	Igra; 19.15 Otroški kotiček;
20.00	Dnevnik, šport; 20.35 Ziiriška dvorana oklepov, nemška serija;
21.35	Razgovor z Arpšdom Gčnc-zem: 22.35 Otroci apokalipse, 1. del dokumentarnega filma; 23.30 Najsrečnejši dan; 23.35 Dnevnik; 23.40 Dnevnik ZDF.
MADŽARSKA 2
16.05	Naš ekran, v nemščini; 16.30 Od pet do šest, magazin: 17.30 Za otroke; 18.00 Dnevnik, vreme:
18.15	Telešport; 18.38 Telefonska igra; 19.00 Ciganski tabor potuje v nebesa, sovjetski film (1976); 20.34 Hollywoodski razgovori; Vinx: 21.05 Moj kino, Sšndor Fride-rikusz; 22.00 Večerni saldo, vreme:
22.25	Pred koncem dneva: 20.45 Košarka: reprezentance Vzhod--Zahod.
NOV/' i DOBA
____________
ZANIMIVOSTI
V PRIČAKOVANJU LETOŠNJIH OSCARJEV
BO ZMAGAL PREDSEDNIK ALI GANGSTER
S TRABANTOMA ČEZ SAHARO
V pričakovanju podelitve letošnjih Oscarjev se v filmskem svetu že močno dviga temperatura in konec marca bo slednjič znana odločitev med dvema največjima rivaloma, filmom Bugsy, komercialnim gangsterskim filmom Barryja Levinsona in filmom JFK, obračunom z ameriškimi iluzijami o umoru ameriškega predsednika Kennedy-ja Oliverja Stona. Prvi ima deset in drugi osem nomi-nacii.
Člani Ameriške filmske akademije so za najboljši film letos ob omenjenih dveh predlagali še filme Lepotica
(Bugsy), Robert De Niro (Cape Fear), Anthony Hopkins (Ko jagenjčki umolknejo), Nick Nolte (Princ plime) in Robin Williams (Ribiški kralj). Najboljšo žensko glavno vlogo bo žirija razglasila med Greeno Davis (Thelma in Louise), Lauro Dern (Ram-bling Rose), Jodie Foster (Ko jagenjčki umolknejo), Bette Midler (For the Boys) in Su-
Mnogi ga že vidijo z Oscar-jem v rokah: nenavadni Oliver Stone
in zver, Princ plime in Ko jagenjčki umolknejo.
Za najboljšo moško vlogo se potegujejo VVarren Beatty
VEČJI DAVKI V NEMČIJ
Slovenci, ne razburjajte se nad davki, tudi v Nemčiji so jih povečali. Povprečna družina z dvema otrokoma in zaslužkom 4 tisoč DEM mesečno bo dobila ob koncu meseca 56 DEM manj! Še slabše se bo godilo samcem, ki zaslužijo 6 tisoč DEM mesečno - do 30. junija bodo plačali
7,5 odstotka več davka. Ob tem so v Nemčiji povečali zavarovanje za brezposelne od 4,3 na 6,6 odstotka, medtem ko se je pokojninsko zavarovanje znižalo za 1 odstotek (na 17,7). Tako bodo mesečni odtegljaji letos dosegli 9 odstotkov. Kaj bi ob tem rekla šele naša vlada!?
Tako Jodie Foster kot Ant-hony Hopkins kandidirata v filmu Ko jagenjčki umolknejo za najboljšo glavno vlogo
NAJMANJŠA
PIVOVARNA
Družina Obstfelder v Sin-genu v Nemčiji ima najmanjšo pivovarno v deželi. Od 1885. leta vari dragoceno Singen pivo (pol litra za 90 pfenigov), zvari pa ga samo 2 tisoč litrov na teden. (Pivo-
varna Union v Dortmundu istočasno 3,25 milijona litrov.) Toda kupčija kljub temu cveti vedno bolje, zatrjuje Edith Obstfelder (63). Njen cilj je vendarle, da bi tedensko zvarili 2500 litrov piva.
IGLESIAS
POSKUŠAL
SAMOMOR
V nemškem tisku se je pojavila novica, da je Julio Igle-sias, eden najslovitejših španskih pevcev, ki je lomil ženska srca po vsem svetu, v krizi srednjih let skušal na-
praviti samomor tudi zato teljica.
ZAČENJA SE SP V FORMULI 1
DVOBOJ MANSELL - SENNA
Ljubezen do trabanta, čudežnega vzhodnonemškega plastičnega dvotaktneža, s katerim sta zrasla, je Eber-harda Derliga (49) in Guida Zenkerta (40) pripeljala na noro misel, da bi se podala čez afriško puščavo. To sta tudi storila. Avto, ki jima ju je
VVarren Beatty bo morda iz Bugsyja potegnil svojega Oscarja
san Sarandon (Thelma in Louise).
Tudi med režiserji izbira ne bo lahka. Kandidirajo John Singleton (Boys N The Ho-od), Barry Levinson (Bugsy), Oliver Stone (JFK), Jonathan Demme (Ko jagenjčki umolknejo) in Ridley Scott (Thelma in Louise).
Za vidnejše nagrade nista predlagana dva med najbolj gledanimi in popularnimi filmi. Robin Hood s Kevinom Kostnerom je pridobil le nominacijo za najboljšo pesem, znameniti Terminator II pa nominacije za tehnične vidike filma.
Čez nekaj dni se bo začel novi oktanski cirkus, zanimivosti sezone so vsekakor številne spremembe v motorjih, to leto pa bo tudi prva ženska vozila bolid na službenih tekmovanjih...
Prvega marca v Južnoafriški Republiki - na stezi v Ky-alamiu začenja Svetovno prvenstvo v Formuli 1. Po šestnajstih tekmah na vseh kontinentih se sezona končuje 8. novembra v Adelaideu, za ves ta čas pa bo 34 vozačev iz 16 moštev razveseljevalo številne oboževalce in sponzorje v najdražjem tekmovanju na svetu. Svetovni prvak in glavni kandidat za letošnji naslov je Brazilec Ayrton Senna, ki kot glavnega konkurenta omenja Nigela Man-sella, s katerim je vodil zanimivo borbo skoraj celo prejšnjo sezono.
Izpopolnjeni motorji
Senna se zaveda da bo novi McLarenov bolid, McLaren Honda MP4/7 ugledal sonce šele v evropskem delu sezo-
ne, v maju, kar bo Mansellu in VVilliamsonovem novem čistemu »reaktivnega obešanja« dalo prednost v prvem delu sezone. Ocenjuje se, da je bolid s tem sistemom v vsakem krogu hitrejši za približno sekundo, kar v športu v katerem odločajo desetinke sekunde lahko postane odločujoče. Prav Sen-nina serija je od štirih zaporednih zmag tudi določila zmagovalca, ko se je še Man-sell privajal na VVilliamsov bolid FW14. To leto pa Man-sellov bolid z ojačanim Renaultovim motorjem, kateri je že preverjen in z novim reaktivnim sistemom, kateri je uspešno testiran, začenja novo zgodbo. Mansell se je čez zimo preselil z rojstnega otoka Manna na Florido.
Ta sprememba bivališča in klime je do konca napolnila Mansellove »akumulatorje«, tako da je on še bolj lačen uspeha.
»Začetek te sezone čakam veliko bolje pripravljen,« je rekel Mansell in. nadaljeval: »Veliko obveznost imam tudi
do mojih navijačev. Če ne bi verjel, da bom osvojil naslov, ne bi niti ostal v formuli 1.«
Mansell je kljub veliki konkurenci obdržal primeren odnos do Senne. Kot vedno, so McLaren, Honda in Senna glavni favoriti. Zanimivo je, da to sezono niso prav dosti vadili, to pa kaže, da so sigurni, da bo njihov bolid pripravljen za začetek sezone. Poleg Mansella, je v ekipi tudi odličen Riccardo Patrese, kateri je bil izvrsten tudi prejšnjo sezono. Po slabi prejšnji sezoni brez zmag, Ferrari zdaj ostaja tudi brez trikratnega svetovnega prvaka Alaina Prosta. Navkljub vsemu pa iz Maranella prihajajo optimistične novice, katere imajo kritje v novem bolidu, z radikalno spremenjeno aerodinamiko, katerega bosta vozila Ivan Capelli in Francoz Jean Aleši. Tudi Benneton se želi priključiti v sam vrh formule 1. V njihovi ekipi je najperspektivnejši voznik Nemec Michael Schu-"maher in talentirani Anglež
dovati kroglične ležaje, kar 246-krat sta obtičala v pesku. Trabanta sta morala še večkrat popravljati. V včasih kar dramatični vožnji skozi afriško divjino je v Gabonu prvi trabant tako rekoč izpustil dušo. Drugi je vzdržal do Angole, tako rekoč 3 tisoč km
■*m m
podaril neki trgovec, sta do vrha napolnila z nadomestnimi deli, konzervami, suhimi klobasami, pivom itd. in se iz okolice Berlina pripeljala do Marseilla, od tod pa z ladjo do Tunisa.
»Prvih 1800 km afriške ceste je bilo še asfaltirane,« pripoveduje Guido, »potem pa se je začelo zares.« Pogumno sta krmarila čez Saharo. Velikokrat sta morala pregle-
pred njunim Kapstadtom. »Tu sva oba imela tudi polna usta peska,« pravi Guido. In tu sta potem pustila obe »škatli«. Potem ko sta prevozila 11 tisoč kilometrov dolgo pot v plastičnem ohišju po peklenski vročini, sta bila zopet v krogu svojih družin v Teltovvi. Njun prvi vtis je bil ta: »Bilo je hudičevo trdo, ampak takšno pustolovščino bi vseeno še ponovila.«
VILO ZA ŽIVALI
ker sta ga menda hkrati zapustili zakonita žena in prija-
Martin Brundle, kateri je zamenjal trikratnega svetovnega prvaka Nelsona Pigueta, Jordan, presenetljivo visoko plasiran (5. mesto) v konkurenci konstruktorjev, v svojo drugo sezono vstopa pravta-ko z značajnimi spremembami. Angleška ekipa nastopa z dvema novima tekmovalcema, Stefanom Modenom in Mauriciom Gugelminom in z novim motorjem - dva-najstcilindrično Vamaho namesto dosedanjega Forda z osmim cilindri.
Ženska v formuli 1
Največ zanimanja pa je osredotočeno na mlado Italijanko Giovanno Amati, prvo žensko kot voznico formule 1 in na sina slavnega Paula Belmonda, Jeana Paula Bel-monda. Ostali debitanti so Švicar Andrea Chiesa (Fond-metal,) Japonec Ukyo Kata-yama (Larrousse), Italijan Enrico Bertaggia (Andrea Moda, prejšni Coloni), in Christian Fittipaldi, nečak Emersona Fittipaldija v Mi-nardiju.
»Živali bolj potrebujejo moj denar kot jaz,« je rekla Brigitte Bardot (57) in podarila francoski ustanovi za zaščito živali, ki jo je sama postavila na noge, svojo sanjsko vilo v St. Tropezu. »Posestvo je vredno 6 milijonov DEM,« pravi legendarna filmska igralka. »V zadnjih letih sem postala srečnejša ob vsakem franku, ki ga lahko podarim za zaščito živali.«
VREDNA 13 MILIJONOV
Claudia Schifer (21) top manekenka si o svoji prihodnosti gotovo ne bo belila glave. Lepa Nemka iz Dussel-dorfa je podpisala reklamno pogodbo s kozmetičnim koncernom Revlon, po kateri bo v prihodnjih treh letih pospravila v svoj-žep kar 13 milijonov DEM! Claudia se bo za astronomsko vsoto zdaj smejala samo že za ustna črtala.
17. STRAN ZANIMIVOSTI
4. marca
NOVfi90BA
_____V____
MORDA NISTE VEDELI
ŠESTDESET LET ELIZABETH TAVLOR
ŽENSKA Z DEVETIMI ŽIVLJENJI
Ženska, ki se lahko ponaša z osmimi soprogi, z več kot tridesetimi kirurškimi operacijami, z nekaj zdravljenji alkoholizma in s pol stoletja bleščeče filmske kariere, nagrajene z dvema Oscarjema, Elizabeth Taylor praznuje v teh dneh svoj šestdeseti rojstni dan v Disneylandu sredi tisočih povabljenih v kraljestvu Mickeya Mousa, edinega nedotaknjenega simbola Holloywooda.
dega dekleta postane sočna ženska v filmih največjih režiserjev Monkievvicza, Lose-ya, Hustona, Zeffirellija, Nic-holsa...
Filmske priredbe del ameriških književnikov so ji ponudile njene najboljše vloge, zaigrala je soprogo bogatega živinorejca, v katero je v Velikanu brezupno zaljubljen James Dean (1956), trdoglavo ženo alkoholika Paula Nevvmana v Mački na vroči
Njene shujševalne kure, ločitve, borbe zoper odvisnosti od alkohola in pomirjeval, ljubezen do diamantov, kam-panija zoper AIDS, nedavna poroka z dvajset let mlajšim gradbenim delavcem... Liz Taylor še vedno vznemirja javnost, četudi se že dvajset let ni pojavila na filmskih ekranih.
»Dosegla sem vrhove in dna, preživela toliko tragedij in bila deležna tolike sreče,« v teh dneh na kratko komentira svoje življenje vitka in polepšana z novo pričesko.
Njeno življenje se je začelo kot pravljica. Elizabeth Ro-somond Taylor se je leta 1932 rodila v Londonu v ameriški družini, ki se je pred vojno vrnila v Kalifornijo. Že desetletno deklico so opazili v filmskih študijih in dobila je vloge v filmih Las-sie se vrača in Jane Eyre. Zaradi njenega šarma, angleškega naglasa in jahalne spretnosti jo izberejo za glavno vlogo v filu Velika nagrada, veliki uspešnici, ki ji na široko odpre vrata v svet filmske industrije in iz mla-
pločevinasti strehi (1958). Leta 1960 je dobila prvega Oscarja za vlogo prostitutke v filmu Butterfield 8.
Tri leta kasneje je na vrsti Kleopatra, razkošni spektakel, pri katerem so presegli vse predračune. Okoli Liz se pletejo čudne govorice, v tisku je polno novic o njeni bolezni in začenja se odmevna zveza s človekom, ki bo kar dvakrat postal njen soprog, z Richardom Burtonom.
Leta 1966 dobi drugega Oscarja za vlogo ostarele, zapite furije v filmu Kdo se boji Virginije Woolf, kjer sta se z Burtonom sijajno ujela. On postane producent, ona igra v njegovih filmih, zdaj z več, zdaj z manj usepha.
»Osem zakonov je zadosti,« vzklika danes igralka, ki je s porokami začela z osemnajstimi leti, ima štiri otroke in za seboj šest ločitev ter eno vdovstvo.
Še vedno je lepa, dobra poslovna ženska in ambasadorka dobre volje v borbi proti AIDS-u, ki jo je začela po smrti svojega velikega prijatelja Rocka Hudsona.
NASA V NEBO PRVIKRAT POŠILJA S SOPROGOM TUDI ŽENO
LJUBEZEN V VESOLJU
Kmalu bodo izvedeli, kakšno je zakonsko življenje v vesolju, kajti v Nasi so sklenili jeseni letos v orbito izstreliti s soprogom tudi njegovo ženo. Marc Lee (39) in Jan Davis (37) se bosta v misiji SIS vkrcala z ladjo Endeavor, ob njima pa bo še pet drugih astronavtov, trije Američani, dva Japonca in ena črnka, druga temnopolta ženska na poti v vesolje.
Zakonca govorita izključno o znanstvenem raziskovanju, vendar si mnogi zastavljajo vprašanje, če niso morda tudi seksualni odnosi predmet tokratnega raziskovanja, kar pa v Nasi zanikajo in pravijo, da je to njuna zasebna stvar.
Ža raziskovanje zakonske ljubezni v vesolju se zavzemajo mnogi ameriški strokovnjaki, psihiatri in voditelji medicinskih raziskav, ki pravijo, da so znanstvena odkritja v tej smeri minimalna, takšna skušnja pa bi bila koristna in dragocena, lahko bi testirali bitje srca in probleme mikrogravitacije.
Doslej je v vesolje potovalo 124 moških in 14 žensk, vendar se tega dela raziskav doslej uradno še niso lotili, četudi po kuloar-jih krožiji številne nepreverjene govorice.
Resnici na ljubo je Nasino pravilo, nobenih parov v raziskovalnih nalogah. Marca Leeja in Jan Davis so za pot izbrali že pred njuno poroko leta 1990.
DOMAČI ZDRAVNIK
BOLEČINE V NOGAH
Bolečine v nogah ne mučijo le starejših, ampak tudi mlajše ljudi, zlasti tiste, ki pozimi nosijo škornje. Kako si lahko pomagate?
•	Masirajte si noge s propolis kremo (lekarna)
•	Pripravite si kopeli iz kamilic
•	Natrite si zatem noge z limoninim sokom
•	Najmanj za kakšno uro dnevno sede ali leže dvignite noge v višji položaj
•	Pomaga tudi masaža z meliso ali francoskim žganjem
•	Vsaj dvakrat na dan spremenite višino pet (na primer, namesto škornjev obujte gležnarje)
•	Koristna je telovadba, tako da mišice krčite in jih popuščate.
HRANA ZA NIZEK PRITISK
Za tiste, ki imajo prenizek krvni pritisk, je priporočljivo, da dnevno pojedo skodelico jogurta, oziroma da jedo mlečne izdelke (kefir, sir) kot veliko zelenjave in svežega sadja. Zjutraj na tešče naj pojedo žlico gorčice (ni nujno, da je ostra) in pijejo tri tedne vsak dan skodelico čaja iz omele (lekarna). Ljudje z nizkim pritiskom naj se ne odrečejo kavi, lahko pa mirne duše opustijo alkohol, ki učinkuje le trenutno.
NEVARNE MAŠČOBE
Ženske, ki dnevno pojedo 28 g balastnih snovi, za polovico zmanjšajo možnost, da bi zbolele za rakom na prsih, so zdaj ugotovili avstralski znanstveniki. Balastne snovi vsebuje sadje, zelenjava, vse vrste polnozrnatega kruha itd. Pomemben je tudi vitamn A in E, ki je v korenju, peteršilju, špinači, sladkem janežu itd.
Znanstvene raziskave v več državah so pokazale, da so ženske, ki uživajo mastno hrano, izpostavljene velikemu tveganju, da zbolijo za rakom. Menijo, da bi lahko preprečili od 40 do 60 odstotkov te bolezni, če bi maščobe v hrani zmanjšali za polovico.
Že dolgo je znano, da Kitajke in Japonke zelo redko dobijo raka na prsih, kar povezujejo s tem, da ima tamkajšnja hrana malo maščob in veliko zelenjave. Eden od dejavnikov tveganja je tudi alkohol. V petih mednarodnih študijah so dokazali njegovo zvezo z rakom. Ob 12 g alkohola dnevno se poveča riziko za raka na prsih za 40 odstotkov, ob 30 g celo za 100 odstotkov. Za primerjavo: kozarec vina (0,2 I) vsebuje 16, 1 liter piva 35 in 1 kozarec likerja (0,02 I) 5 g alkohola.
ČESEN____________________________________________
Indijski zdravnik prof. dr. Bordia, najbolj znan medicinec za česen na svetu, je objavil študijo o 500 ženskah in moških, ki so preživeli infarkt. Ugotovitev je presenetljiva: kdor jemlje trikrat dnevno po dve kapsuli česna, je tako rekoč zunaj nevarnosti, da bi doživel še drugi infarkt.
VSE 0 GORČICI
Gorčice v današnji obliki stari Grki seveda niso poznali, pečeno meso pa so posipali s celimi zrni, da bi bilo okusnejše. Rimski zdravnk Pedanius Dioscordes (78 let po našem štetju) je gorčico zmešal z oljem in zmes predpisoval kot sredstvo za masažo. Kasneje so Rimljani zmleta zrna gorčice mešali z olivnim oljem, kisom in medom.
Danes vemo, da gorčica spodbuja delovanje žolčnika in prebave. V Evropi delajo eno najbolj znanih gorčic v Diissel-dorfu v Nemčiji (Levja gorčica). Tu so prvikrat naredili ostro svetlo gorčico, ki jo prodajajo po vsem svetu. Surovine morajo biti vedno sveže in brezhibno pripravljene, zrna gorčice vedno sveže zmleta, pri čemer se izloča občutljivo alil olje, ki daje potrebno ostrino. Poleg zelo ostre je v proizvodnji tudi medium in sladka gorčica, ki je posebej primerna kot dodatek h klobasam, siru ali namazana na kruh. Uporabljamo jo tudi za pripravo solat.
ČE IMA KOLEGA PROBLEME
POMOČ BREZ VSILJIVOSTI
S kolegico, ki je prijetna in sposobna, v zadnjem času nekaj ni v redu. Ponavadi polna humorja in nasmejana, je sedaj največkrat odsotna in ima pogosto objokane oči. Tudi svoje norme več ne dosega, počenja celo napake. Vzrok se je hitro ugotovil: gospa S. ima privatne probleme.
Nezanesljivost je velika
Jasno, da vsakdo kaže razumevanje in ji želi pomagati. Toda kaj bi bilo treba narediti, da bi si kolegica opomogla, ne ve nihče točno. In iz te nezanesljivosti pride dostikrat do naslednjih situacij:
Sodelavci po eni strani ignorirajo skrbi kolegice - nihče je ne nagovarja. Po drugi strani pa ji odstranjujejo vse ovire s poti, da bi lahko bolje delala.
To je sicer dobro mišljeno, toda delavski psihologi pravijo, da je taka pomoč brez učinka. Utemeljitev: prizadeta kolegica (ali kolega) pride zaradi tega v poklicno osamljenost. In kar naenkrat pride čas, ko tudi najbolj razumevajočemu kolegu postane težko vleči naprej apatično kolegico in opravljati del njenih nalog. Končno je vsak prekomerno obremenjen s svojim delom.
Zato je boljše prizadetega direktno nagovoriti o problemu in se z njim o njem pogovarjati. Ga vprašati, če naj
mu pomagamo pri delu. Takšen pogovor naj začne nekdo, ki je tudi sicer s prizadeto osebo v dobrem odnosu. Morda se predlaga pogovor med malico ali celo v prostem času, kajti ljudem ni prijetno govoriti o privatnih problemih na delovnem mestu pred ostalimi. Dobro je, če je pomoč ponujena, ne pa vsiljena. Mnogi se pred problemi zatekajo v prekomerno delo.
Odvrniti ali pustiti trpeti
Kako človek reagira, je odvisno od karakterja prizadetega. Če je nekdo nagnjen k intenzivnemu trpljenju, mu ne prija, če ga pustimo na miru in težko bi na primer prenesel, če bi mu rekli, naj razčisti sam s sabo, potem pa se bo že nekako postavil na lastne noge. V nasprotju pa ljudje, ki želijo svoje probleme rešiti sami, raje slišijo: »Pusti, bom tokrat jaz to naredil namesto tebe.« Hvaležni vam bomo, da jim ponujate čas za razmišljanje.
DOJENČKU PRESADILI SRCE
Kirurg dr. Pedro Del Nido je v otroški bolnišnici v Pitts-burgu v ZDA presadil srce doslej najmlajšemu pacientu na svetu - deklici Sarah komaj devet ur po njenem rojstvu.
Njena mati Kelton je bila v četrtem mesecu nosečnosti, ko so pri rutinskem pregledu naredili posnetek otroka, sestra pa je na ekranu ugotovila, da je njegovo srce povsem nerazvito, da praktično manjka leva polovica.
Zdravniki staršem niso mogli dati dosti upanja, kajti otroci s takšno srčno napako v resnici nimajo možnosti, da bi preživeli. Zato je bilo edino upanje transplantacija takoj po rojstvu, čeprav take operacije doslej še nikjer niso opravili. Največji problem je bil, kako v danem trenutku dobiti pravo srce. Za mater in očeta so se začeli tedni in meseci velike negotovosti. Toda ko je bila mati v osmem mesecu, so ji zjutraj sporočili, da so dobili srce otroka, ki je preminil v prometni nesreči in naj takoj pride v bolnišnico.
Še istega dne opoldne so opravili carski rez in zvečer presaditev, ki je trajala šest ur. »Vsaka minuta bi bila lahko usodna,« pravi dr. Del Nido. »Srce Sarah ni bilo večje od laškega oreha - poškodovanega, ki bi lahko vsak trenutek prenehalo utripati.« Toda presaditev je uspela, drobno telesce ni zavrnilo tujka in starši so hčerko po treh mesecih odpeljali domov.
»Ko so odkrili okvaro, so nama svetovali, naj bi splavila,« pravi mati. »Toda tega nisva mogla storiti. Zdaj veva, da je bila odločitev pravilna - za naju in za Sarah.«
MUZIKA JE BIZNIS
Priznanje Slovenije v svetu je končno prineslo tudi nekaj konkretnega za slovenske underground bende. Če je prevlada demosarjev močno udarila po drugačni rock produkciji, je zanimanje za Slovenijo pomagalo tem istim bendom, ki so ostali brez prostorov za vaje, brez možnosti za koncerte in podobno. Jasno, vsega ni kriv Demos. Je pa bilo v zadnjem letu in pol moč opaziti povečan trend po zamenjavi sub-kulturne scene z »zdravo mladinsko kulturo«. Kaj to pomeni? Pomeni, da bi se naj namesto nekdanjih rdečih upravnikov nekaterih klubov nastavili črni. Populaciji, ki se nima kam dati pa se verjetno sladko jebe, kakšne barve se bodo namalale na zaprte dvorane.
Denarja ni, to je več kot jasno. Šepajoča enterta-iment scena se počasi pobira na noge, zvečine po zaslugi političnih in ostalih sponzorjev. Slovenski bendi lahko zopet igrajo v Avstriji in Italiji, saj razne kulturne skupnosti organizirajo festivale slovenske kulture in ostalih zadev, ki so povezane s promocijo Slovenije v Evropi. Sporočilo je več kot očitno. Treba je izkoristiti priložnost, kajti po končani začetni evforiji bo zopet težko najti klub v vsej Evropi, ki bo pripravljen organizirati koncert bendu, ki ni iz Amerike. Po drugi strani pa se v Sloveniji bližajo volitve. Stranke bodo poskušale izkoristiti vse možnosti, za čim večjo promocijo. Torej bo bendom in organizatorjem vsaj malce lažje. Do volitev. Nato pa spet nazaj v luknje.
NOVICE
READING FESTIVAL je pod vprašanjem. Vsaj kar se letošnje prireditve tiče. Eden izmed največjih in najbolj znanih rock festivalov je zašel v krizo zaradi nesporazuma med organizatorji. Kljub vsem težavam in neprijetnostim pa se organizatorji dogovarjajo PUBLIC ENEMV in NIRVANO. Oboji bi naj bili glavni gosti festivala, ki bo potekal 26., 27. in 28. junija. Če se bodo organizatorji uspeli dogovoriti med sabo, seveda. Še nekaj imen, ki bi naj nastopila na festivalu: CARTER USM, SENSELESS THINGS, THE BLUE AERO-PLANES.
DAVID BOWIE si je zadal težko breme. V enem samem letu bo posnel studijski in živi album s svojo skupino TIN
MACHINE, posnel bo tudi solo album, junija pa naj bi se še poročil s prelepo manekenko Iman. Šlednje bo verjetno slajši del obremenitev. Solistični album bo naredil v sodelovanju z NILEOM RO-GERSOM. ROGERS je z Bo-wiem ustvaril super uspešni album Let's Dance.
DAVID BOVVIE:	Srečni
ženin.
THE WHO še ne gredo v pozabo. Pete Tovvnshend namreč sodeluje z gledališkimi ustvarjalci na postavitvi prve ameriške odrske uprizoritve legendarne rock opere TOMMV. Predstava bo nared do poletja.
THE WHO: Tommy osvaja ameriške gledališke odre.
DEAD KENNEDVS so ponovno izdali EP In God We Trust. S tem so proslavili zmago v šestletni prvani vojni v zvezi z izdajo tega albuma. EP je bil posnet kot so-undtrack k videu o političnih aktivnostih benda v San Franciscu. Na Alternative Tentacles, kjer je EP izšel (le kje drugje bi?) pripravljajo tudi ponovno izdajo drugega albuma Plastic Surgery Disa-sters in pripadajočih singlov, Hallovveen in Bleed For Me.
VIDENO
UK SUBS, MKC Maribor
Se spominjate davnega leta 1975, ko so se angleškim mladcem na vrh glave vzpele razmere v show businessu z vsemi izumetničenimi me-ga skupinami na čelu, in so podkurjeni z gospodarsko recesijo stopili v subkulturne politične vode ter rodili punk, ki je zanikal vse preteklo. Nato se je celotna scena po meteorskem vzponu in odhodu najbolj agilnih med njimi, Sex Pistolsov, umirila in celo priznala vplive. Rock zgodovina se je pisala znova. Potem ko so The Clash podpisali za multinacionalko CBS, se je pravovernim podrl svet in prisegali so, da se je punk takrat končal.
Eni izmed prvih protagonistov so se, navdihnjeni od Spolnih Pištol in The Damed, konec leta 1976 poimenovali United Kingdom Subversi-ves. Nato so skrajšali ime v UK SUBS in prečesali skoraj vse londonske luknje. Leta 1978 so se tudi sami vdali in po nekaj uspešnih singlih ter sodelovanjih na kompila-cijah podpisali za Gem Re-cords, za katero je stala firma RCA. Kot eden najčvrstejših bendov si s sedmimi zaporednimi Top 30 hiti med 1979 in 1981 v Veliki Britaniji utrdijo status dosledne in stalne skupine.
Kmalu zavijejo tudi k nam in v sredini osemdesetih let nastopijo v Ljubljani, sedaj 1992 pa smo jih v torek lahko videli in slišali v klubu MKC v Mariboru. Pod taktirko večnega punkerja Charlija Har-perja so presenetili že z zunanjim izgledom, ki več ni bil usnjen, temveč izrazito je-ans-rockerski. Dreadlockne na njihovih glavah pa so še poudarjale, da se morajo tudi večni uporniki nekdaj spremeniti. Vsaj na zunaj. Drugače njihova glasba, ki smo jo slišali na koncertu, ostaja blizu koreninam, iz katerih izhajajo. Vokal, ostre kitare, subverzivni klici in izjave, medtem ko se očitne spremembe opazijo pri ritem sekciji. Nekoč bolj enodimenzionalna je začela dišati na funky - čvrst, včasih tudi slap bas ima odlično podlago v utrjenih bobnih, ki pa na drugi strani ne zgubita ostrine, ko je treba vžgati po starih obrazcih. Skratka, postali so rockerji.
A kljub temu, da izredno poštenemu koncertu ne moremo niti zvočno niti izvedbeno ničesar oporekati, me je pustil kar preveč hladnega. Njihov čas je pač minil. Verjetno takega mnenja niso delili mnogoštevilni, ki so jih po skoraj dveurnem igranju in treh dodatkih še klicali na
UK SUBS: starci se ne dajo.
oder. Super veselica je ponovno dokazala, da Maribor postaja rock mesto s svojo žejno publiko, ki ne zeha in apatično strmi predse ter jim vstopnica za koncert ne pomeni manj kot liter šnopsa. Dve krasni prireditvi v manj kot tednu dni vlivata upanje, da bo tisoč potencialnih mladcev in mladenk postavilo okleščeno in uničeno sceno, ki je nekdaj nosila našitek slovenskega Liverpoola, spet na noge.
Peter Tomaž Dobrila
BELA HIŠA, 28. 2., Dom svobode II, Trbovlje
Prejšnji dan so plakati, na redko posejani po Trbovlju, vabili na enega redkih koncertov drugačne rock-glas-be, ki pa je žal pri nas v Zasavju zanemarjena, morda celo malce pozabljena. V dvorani, ki je namenjena za kinopredstave in gledališče in je bila do sedaj zaradi osrednje zgradbe - DELAVSKEGA DOMA, kar malce zapostavljena se je zbralo približno 200 obiskovalcev, to je približno pol dvorane. Vzroke lahko iščemo predvsem v nepopolni reklami. Kakor tudi zaradi nenaklonjenosti »TRBOVCEV« takšnem stilu glasbe. Po prvi skladbi, ki je bila nekakšen uvod v koncert, so se na odru, napolnjenim z raznimi instrumenti, pojavili člani skupine in začeli igrati. Sam koncert je bil razdeljen na dva dela. Prvi morda bolj elektro/rockerski, v njem so se namreč v lastnih skladbah spogledovali s svojimi vzorniki, kot so pozni Crosby, Stills, Nash and Voung, co-untryski POCO ali EAGLES in morda tudi SANTANA. Po petminutni pavzi so nadaljevali - tokrat v trio akustični
zasedbi, kar je spominjalo na njihove začetke. V popolni zasedbi pa seveda niso pozabili zaigrati skladbe z naslovom PROCES V LJUBLJANI, ki je njihova priredba skladbe OHIO skupine CSN and Y in je posvečena procesu proti četverici v LJUBLJANI.
In kdo sestavlja to skupino? To sta brata Vili in Andrej Guček, oba kitara, Koncilija Martin - akustična kitara, na bas kitari Tine Jelen (ex-LILIHIP) in na bobnih Iztok Pepelnak (ex - VETER). Prvotna skupina - HIŠA, je nastala v letu 85 ali 84, ko so nastopali na LITIJSKIH VEČERIH AKUSTIČNE GLASBE, s skupinami EPITAF in KURE NA GNOJU. Nato so se podali na služenje vojnega roka tako, da se je skupina pod novim imenom in z malce drugačno glasbo pojavila pred dvema mesecema in nastopila na koncertu za Hrvaško v Trbovljah. Naj za konec dodam le še to, da je lahko marsikomu žal, da je zamudil priliko, da sliši dober poslušljiv rock v izvedbi domače skupine iz Trbovelj.
Rudi Špan
ZA VEDNO Z NAMI
Pred 5. leti
GEORGE	MICHAEL
& ARETHA FRANKLIN
-	I Knew You Were VVaiting
Pred 10. leti
KRAFTVVERK - The Model/Computer Love
Pred 15. leti
JULIE COVINGTON - Don t Cry For Me Argentina
Pred 20. leti
T-REX - Telegram Sam
Pred 25. leti
THE	MONKEES
-	I m A Beliver
TREND
Vsaj enkrat v minuti reči:
LESTVE
ZDA (Billboard) — albumi
1.	GARTH BROOKS - Ro-pin The Wind
2.	NIRVANA - Nevermind
3.	GARTH BROOKS - No Fences
4.	MICHAEL JACKSON
- Dangerous
5.	HAMMER - Too Legit To Ouit
6.	U2 - Achtung Baby
7.	BOYZ II MEN - Coole-yhigharmony
8.	MICHAEL BOLTON - Time, Love And Tender-ness
9.	METALLICA - Metallica
10.	PRINCE - Diamonds
& Pearls
Velika Britanija (NME)-al-bumi
1.	WET WET WET - High On The Happy Side
2.	SIMPLY RED - Starš
3.	GENESIS - We Can
4.	THE VVALKER BROTHERS - No Regrets: The Best Of Scott VValker
And The VValker Brothers 4. LISA STAINSFELD - Real Love
6.	MICHAEL JACKSON - Dangerous
7.	OUEEN - Greatest Hits II
8.	CE CE PENISTON - Finali
9.	NIRVANA - Nevermind
10.	TINA TURNER - Simply
The Best
Velika Britanija (NME) - neodvisni albumi
1.	LUSH - Spooky
2.	THERAPY ? - Pleasure Death
3.	PRIMAL SCREAM
-	Screamdelica
4.	TEENAGE FANCLUB
-	Bandwagonesque
5.	SCORPIO RISING - If
6.	MY BLOODY VALENTINE - Loveless
7.	THE YOUNG GODS - TV Sky
8.	NIRVANA - Bleach
9.	DARKSIDE - Melomania
10.	StETIENNE - Foxbase
Alpha
NOVfiOOBA
M
Anglija (NME) - rap obeti
1.	PUBLIC ENEMY - Night Train (Remix)
2.	PETER ROCK & CL SMOOTH - Part 1 (LP)
3.	KOOL G RAP/DJ POLO
-	Edge Of Sanity
4.	THE FU - SCHNICKENS
-	Fu Don t Take It Per-sonal
5.	SUPERCAT - Don
Donna
6.	THE UMC s - One To Grow (Remix)
7.	DOUBLE XX POSSE
-	Headcracker
8.	THE JVC FORCE - Big
X raplcc
9.	DAS EFX - Dead Se-rious
10.	THE FUTURE SOUND
-	The VVhole Shabang
Slovenija - Vibratorjeva lestvica Koroškega radia
1.	DON MENTONY BAND
-	Mrtve rože
2.	SOKOLI - Še je čas
3.	1 x BAND - Prva zapoved
4.	U REDU - Le en dan
5.	SEX GUNFIGHTERS
-	Groznica
6.	MIZAR - Svjat Dreams
7.	CENTER ZA DEHUMANIZACIJO - Hanging Para-dise
8.	KUD IDIJOTI - Hočemo cenzuru
9.	RDEČI BARON - Sexopati
10.	BULDOŽER - Vojno lice
Slovenija - lestvica ultrazvočnih erozij radia MARŠ
1.	CASSANDRA COMPLEX
-	What Can I do for You
2.	CURVE - Clipped
3.	ZERO BOYS - Indianapolis
4.	AMERICAN MUSIČ CLUB - Rise
5.	NO MEANS NO - Fali
6.	M E AT PUPPETS - Sam
7.	OVERFLOVV - I Dortt Know Why
8.	MORDRED - Falling Away
9.	URBAN DENCE SOUAD
-	Routine
10.	LET 3 - El Desperado
DP REKLAMA, opravljanje storitev s področja ekonomske propa-gandein trgovine. CEIJE, Ul. XIV divizije 6

19. STRAN
4. marca
NOVfi90BA
_________
PRIREDITVE OD 5. 3.1992 DOll.3.1992
Banovci:
18.00 Materinski večeri, TK Banovci.
20.30 Večer z ministrom za zdravstvo, dr. Božidar Voljč, pogo- NCtlGllSg Om f?Vclf*GC
vor vodi dr. Saša Žužek-Rešek, Avditorij.	---------------—----------------------------
Velenje:
10.00	glasbena plesna pravljica Kapljica, Plesni forum Celje, Dom kulture, velika dvorana.
Gorenjska
Kranj:
19.30 A. Hieng, Burleska o Grku, HNK Varaždin, dvorana PG.
Koroška
Slovenj Gradec: 18.00, 20.00 Hudson Howk, film, kino Slovenj Gradec. 16.00 M. Manček Cufek, lutkovno gledališče Trnovo Ljubljana, kulturni dom.
Ravne: 10.00, 11.00 M. Manček Cufek, Fru-fru lutkovno gledališče Ljubljana, kulturni dim.
Kotlje; 19.00 Od Pliberka do Traberka, jubilejni 25. koncert, kulturni dom.
Ljubljansko
Ljubljana:
11.00 Marie Kubat: Oh, te princese, izven, veliki oder. 22.00 Roza disko - K4 Moški show za dan žena.
Štajerska
Celje:
16.30.18.30	in 20.30 Billy Bathgate, gang. drama, Union. 19.00 Zadnji Kitajski cesar, zgodovinski spektakl, Mali Union. 16.30 in
18.30	Predator, akcija, 20.30 Ruleta strasti, erot., Metropol.
Sreda, 11. marec
Četrtek, 5. marec Ljubljansko
21.30	Ciganske pesmi in balade, Klub CD. 20.00 Cafe Expres,
Kosovelova dvorana CD.
Štajerska
Celje:
17.00	Zaščita sadnega drevja in jagodičevja, ing. Vid Korbar, mala dvorana, Narodni dom. 16.30 in 18.30 Na tuj račun, kom.,
20.30	Rožnati seks, erot., kino Metropol
Ljutomer:
10.00	Pokop Fašenka, ceremonijal s pokopom pusta, Železne dveri ob vinski cesti.
Velenje;
19.00	Mila Kačič, kulturni večer, knjižnica.
Primorska
Gorenjska
Škfoja Loka:
10.00	Risbe Petra Jovanoviča, razstava, Galerija Iskra-Elektro-motorji,
Kranj:
16.00	Rešitelji iz Avstralije, risanka, 18.00 Dober policaj, kriminalna drama. 20.00 Filmsko gledališče: Havana, ljub. drama, kino Center. 18.00 in 20.00 Ljubezenski stroj, erot., Storžič.
18.00	n 20.00 Warshawski, krim., Železar. 20.00 Nikoli ne spi sama, erot., Duplica.
Koroška
Slovenj Gradec: 9.00 razstava barvnih fotografij George Graciansky, Konec nečesa, galerija likovnih umetnosti. 18.00 Nikita, film, kino Slovenj Gradec.
Petek, 6. marec
Gorenjska
Kranj:
19.00 D. Jovanovič, Življenje Plejbojev, AGRFT Ljubljana, dvorana PG.
i Koroška
Koroška
Slovenj Gradec: 11.00,13.00 A. P. Čehov Snubač, gledališče Loža, Ljubljana, kulturni dom.
Štajerska
Celje:
16.30.18.30	in 20.30, Billy Bathgate, gang. drama, Union. 19.00 Zadnji Kitajski cesar, zgodovinski spektakl, Mali Union. 16.30 in
18.30	Predator, akcija, 20.30 Ruleta strasti, erot., Metropol.
Torek, 10. marec Gorenjska
Kranj
19.00	J. Trdina-M. Herzog, Kresna noč, LG Ljubljana, dvorana PG.
Ljubljansko
Ljubljana:
17.00	Buber in Hasidizem, predavanja dr. Andreja Uleta, Valvazorjeva dvorana 1 in 2. 20.00 Riff-Raff, film, nagrada Felix za najboljši evropski film, Kosovelova dvorana, 20.00 Niederoeste-reichische Spielleute, dr. Herman Buchner in Dagmar Cesnik.
Štajerska
Ljutomer:
1. Kvaterni kramarski sejem, Ljutomer, mesto.
Celje:
16.30, 18.30 in 20.30 Billy Bathgate, gang. drama, Union.
19.00	Platoon - Vod smrti, vojna drama, Mali Union.
Koroška
Slovenj Gradec: 13.30 Simpozij na temo problematika zgodovine in zgodovinopisja na slovenskem po drugi svetovni vojni, Koroški pokrajinski muzej.
Ljubljansko
Ljubljansko
Ljubljana:
19.30	Izredni koncert orkestra slovenske filharmonije, Shlomo Mintz, dirigent in solist, Gallusova dvorana. 20.00 Riff-raff, nagrajen leta 1991, Kosovelova dvorana.
Štajerska
Celje:
11.00 Skrivnostni dnevnik Jadrana Krta, zaključena predstava,
19.30	Poskrbi za Amelijo, gostovanje Primorskega dram. gledališča iz N.Gorice, SLG Celje.
Maribor:
8.30	Informativni dan I. gimnazije, SNG Maribor.
Celje:
16.30	in 18.30 Wedlock-Poročna ogrlica, akcijski, 20.30 Ruleta
strasti, erot., Kino Metropol. 16.30, 18.30 in 20.30 Billy Bathgate, gang. drama, Kino Union.	1
Gorenjska
Kranj:	_
19.30	Matjaž Zupančič, Slastni mrlič, PG Kranj, dvorana PG.
Koroška
Slovenj Gradec: 18.00 Mesečina, film, kino Slovenj Gradec.
Črna: 9.00 M. Manček Cufek, lutkovno gledališče Fru - fru Trnovo Ljubljana, kulturni dom.
Mežica: 11.00 M. Manček Cufek, lutkovno gledališče Fru - fru Trnovo ljubljana, kulturni dom.
Prevalje: 16.00 M. Manček Cufek, lutkovno gledališče Trnovo Ljubljana, kulturni dom.
Sobota, 7. marec
Ljubljansko
Ljubljana:
10.30	Otroška filmska matineja: Nove prigode našega Pikija, risani film, Kosovelova dvorana, 11. preddverje, El. 11.00 in
17.00	Zdravko Zupančič: Norčavi striček Frank, izven, gostuje Prešernovo gledališče Kranj. 16.00 Marie Kubat: Oh, te princese, KD Španski borci, ansambel LGS. 20.00 Pogovori z maršalom, Kosovelova dvorana.
Štajerska
Celje:
16.30.18.30	in 20.30 Billy Bathgate, gang. drama, Union.
19.00	Zadnji Kitajski cesar, zgodovinski spektakel, Mali Union.
16.30	in 18.30 Predator, akcijski
20.30	Ruleta strasti, erot.
Obisk Ljudske opere na Dunaju, ogled opere Rusalka, organizacija turistične agencije Kompas.
Maribor:
21.00	koncert Vlada Kreslina, za izven, Mali oder, SNG Maribor. Ljutomer:
18.00	Ples za dan žena, hotel Jeruzalem.
Celovec: 16.00 koncert Koroška poje, kulturni dom.
Slovenj Gradec: 18.00 Hudson Hawk, film, kino Slovenj Gradec.
Ponedeljek, 9. marec Ljubljansko
Ljubljana:
19.30 Dimitris Sguoros, klavir, srebrni abonma, mednarodni mojstrski ciklus, Gallusova dvorana.
Gorenjska
19.30 M. Dekleva, Totalka odštekan dan, Cankarjev dom, dvorana PG.
Ljubljana:
19.00	Po sledeh Soške fronte v Julijskih Alpah, predavanje prof. Marka Simčiča, Kosovelova dvorana, CD. 20.00 Večer z umetnikom Danetom Zajcem, pogovor bo vodil B. A. Novak, Klub CD.
Štajerska
Celje:
16.30,18.30	in 20.30 Billy Bathgate, gang. drama, Union. 19.00 Platoon, vojna drama, Mali Union. 16.30 in 18.30 VVedlock — Poročna ogrlica, akcijski, 20.30 Vroče sanje, erot., Metropol.
Gorenjska
Kranj:
17.00	In 21.00 S. Grum-D. Z. Frey, Dogodek v mestu Gogi, SNG drama Maribor, dvorana na Primskovem.
POSTAL BOM RUSKI CAR
Če se bodo v Rusiji odločili za monarhijo, bo Vladimir iirilovič Romanov (74) postal car. Nečak zadnjega ruskega ladarja Nikolaja II. je po smrti svojega očeta (1938) edini irestolonaslednik oziroma dedič carske krone. Vse življenje s o njej sanjal v izgnanstvu v Parizu. Toda zdaj so sanje koraj postale resničnost. Pred časom se je namreč tu srečal : ruskim predsednikom Borisom Jelcinom, ki mu je rekel, da ia hoče v kratkem narediti za carja.
To bi bila Jelcinova modra poteza, saj bi na svojo stran dobil monarhiste, ki postajajo ob zatonu partije vse močnejši. In veliki knez Vladimir mu ne bi hodil v zelnik. »Bilo bi tako kot v Angliji s kraljico in ministrskim predsednikom.«
Tako bo Jelcin 7. novembra povabil velikega kneza v St. Petersburg na slovesnost, ko bo Leningrad zopet dobil to ime. »To bo trenutek, ko bom smel prvikrat v življenju obiskati svojo domovino,« pravi Romanov. »Monarhija bi ji lahko pomagala, to ugotavljam iz tisočerih pisem, ki jih dobivam iz Rusije. Rad bi končno služil svojemu narodu, izpolnil vse obveznosti carja. V tem duhu sem vzgajal tudi svojo hčerko Marijo (37) in v temu odrašča moj desetletni nečak Georgij, ki bo za menoj postal car.« Na sliki: Romanov z ženo Leonido (76).
VRHUNSKI BOKSARJI - POSILJEVALCI
OBSOJEN TUDI T. BERBICK
Komaj je mimo sojenje Mikeu Tysonu, že je zaradi posilstva za rešetkami drugi vrhunski boksar, Trevor Berbick, ki mu je Tyson naslov svetovnega prvaka odvzel leta 1988.
Bivši svetovni prvak je obsojen za posilstvo dekleta, ki je pri njem čuvala otroke. 26-letno dekle je pričalo 90 minut, njene besede in razprava strokovnjaka za seksualne delikte so prepričale poroto in ta je Berbicka obsodila.
Napadena je povedala, da je prišel obsojeni v njeno stanovanje v Miamiu in ji plačal za njeno delo, potlej pa jo je grobo napadel in prisilil k seksu. Berbick je to ogorčeno zanikal m dejal, da se je bilo dekle pripravljeno ljubiti z njim, le da naj njuno razmerje ostane v tajnosti.
Nedolžni
obsojeni
delavci
v političnih
protidelavskih
procesih
Naši poizkusi po odpravi krivic, povzročenih v političnih protidelavskih procesih, ostajajo še nadalje brez odmeva. Nova demokratična državljanova oblast kot da ne želi streti odpora družinskega pravosodja.
Še dovčerajšnji (so)ustvar-jalci najbolj humane družbe in (so)avtorji najhujših sodb, obsodb nedolžnih brez dokazov, so samo navidez opazovalci družbenih sprememb, saj glasno opozarjajo na REVANŠI-ZEM. Kaj je zanje VZTRAJANJE pri povzročenih krivicah ? In KOGA pravzaprav ščitijo s tem svojim glasnim pogromom ?
Ne želijo se odpovedati miselnosti, da MORA imeti vsaka razvojna pot tudi nedolžne žrtve - nedolžne izmišljene politične sovražnike. Trdovratnost zaviranja odprave krivic s pomočjo nekdanjih (so)tovarišev, sedaj novih »demokratov«, ki so ostali na »uglednih položajih«, kaže, da se ne nameravajo odpovedati svojim prednostim.
In tako ostajajo skriti tudi politični protidelavski procesi, »spori iz delovnih razmerij na SODIŠČIH ZDRUŽENEGA DELA«, s katerimi so vodilni v podjetjih obračunavali z nedolžnimi delavci, da bi prikrili »koristne« malverzacije. Nedolžne delavce so po pravilu obsojali »zanesljivi« balohi, dmitroviči, kas te lici..., ob pomoči družbenih varuhov samoupravljanja in sindikalnega zastopanja.
Od demokratične oblasti pričakujemo, da bo odločno pristopila k odpravi vseh krivičnih obsodb, tudi procesov obračunavanja z nedolžnimi delavci.
Naše zapostavljanje se odraža tudi v odrinjenosti pri lastninjenju podjetij, kot da nismo vlagali vanje svojega dela in združevali dela ustvarjenih sredstev za širjenje materialne osnove dela. Sadove našega dela so si in si z novim sistemom nagrajevanja prilaščajo prav tisti, ki so pripeljali NASA podjetja s svojimi sposobnostmi do propada, tisti, ki nas postavljajo na cesto, da polnijo svoje žepe, tisti, ki so za svoje zasluge postali ugledni mana-gerji..
Jasno nam je, ZAKAJ se vse naše pobude za odpravo krivic (milo rečeno politično kriminalnih sodb sodišč združenega dela) ne upoštevajo, zato pričakujemo, da se bo nova
oblast odločno spopadla m strla oreh družinskega pravosodja.
In kje so zdaj VSI tovariši gospodje, ki lahko MIRNO pogledajo v oči slehernemu državljanu?
KAKO ocenjujete VAŠE nadaljnje zavračanje naših UTEMELJENIH ZAHTEV? Nas želite prepričati, da si moramo državljanske pravice izboriti po mednarodnih poteh ?
VASJA MAJHEN.
Ljubljana
»Večerna gnojnica«
_ Spoštovani kolegi!
Čestitam vam za sestavek Petra Tomaža Dobrile Večerna gnojnica, objavljenem v vašem cenjenem časniku 26. februarja 1992. Povsem pravilno ste ga nadnaslovili »ekskluzivno«, saj sem tako prvič izvedel cel kup zadev, povezanih z mojo osebnostjo.
Prvič sem slišal, da se imenuje novinarska zdraha dejstvo, ko novinar o drugem novinarju objavi čiste izmišljotine, podkrepljene z izjavami zgolj ene strani, ne da bi obdolžencu dal priložnost vsaj za pojasnilo. To metodo je zelo dobro uporabil tudi vaš novinar v svojem ekskluzivnem prispevku.
Ekskluzivno sem iz vašega časopisa tudi izvedel, da sem Stanislavu Holcu ponudil, da si izbere novinarja ali novinarko po lastnem okusu. Ker vi tako pišete, že mora držati; če sodim po Izjavi na 2. strani vašega cenjenega časopisa z dne 26. februarja 1992. Zato trditi, da tega nikoli nisem naredil, nasprotno, da je to popolni absurd in nesmisel, ki je celo praktično nemogoč, je povsem nepotrebno.
Naj lepše se vam tudi zahvaljujem, ker ste mi ekskluzivno sporočili, da mi je Stanko Holc predlagal soočenje. Vaše informacije so res neverjetne. Tako tudi tista na 6. strani, izpod peresa istega novinarja, o obljubljenem domu Antona Skale.
Pa kaj, spoštovani kolegi, se sploh čudim?! Saj vi ste tako imenitni, da v mojem pisanju preberete celo to, česar jaz sploh nisem napisal. »Politik dvomljivega slovesa« je res ekskluzivno zmerjanje, ki ga jaz sicer nisem zapisal, ker pa ste mi ga vi pripisali, bo že držalo.
Ekskluzivno mi je vaš novinar tudi pojasnil moj dvomljivi sloves, ki po vašem izhaja iz hkratnega urednikovanja in opravljanja poslanskega dela v zboru združenega dela mariborske skupščine. Zdaj vsaj vem, da nisem avtonomen in neodvisen, pa četudi razen v šoli pri pionirčkih in mladin-
cih, nisem bil nikoli v nobeni politični organizaciji.
Avtonomen in neodvisen pa nisem zato, ker sem bil kot delegat podjetja, v katerem sem zaposlen, izvoljen v zbor združenega dela, ta grdi ostanek starih časov, v katerem predstavljam mariborsko novinarsko in kulturniško bazo. Da sem zaradi tega zavezan na dnevno politiko, ste mi, seveda povedali vi!
Najbolj pa sem bil vesel osebne cene Petra Tomaža Dobrile v poročanju iz skupščine. Končno ste mi odprli oči. Zaman je bil moj novinarski študij, saj sem šele zdaj izvedel, da časopisov ne ocenjujejo bralci, temveč novinarji.
Prav zavidam, spoštovani kolegi, bralcem vašega cenjenega časnika, ker so deležni tako imenitnega branja.
UROŠ MENCINGER, Maribor
»Plačaj in molči«
V zvezi s telefonskimi zdrahami na Rečici ob Savinji bi rad omenil nekaj nepravilnosti, oziroma nepreverjenih trditev Jane Štrlekar (Nova Doba, 19. 2. 1992). Ker me v svojem zapisu večkrat omenja, mislim, da bi bilo od nje pošteno, da tudi mene vpraša za mnenje, če že zapisuje besede, ki bi jih naj izrekel.
Vendar pa izgleda, da je podpisani Jani Štrlekar več do tega, da še bolj zmeša tisto, kar že tako ali tako smrdi, kot da bi poskušala priti vsaj malo bliže resnici. Za novinarko bi se to spodobilo.
Že od vsega začetka delam v gradbenem odboru in moram povedati, da je delo in dogovarjanje s PTT Celje obupno težko, saj traja vse skupaj že od leta 1988. Tudi v ostalih krajevnih skupnostih mozirske občine ni pri napeljavi telefonov nič bolje.
Glede pogodb za sekundarno omrežje naj povem, da je na vseh pogodbah napisano v 3. členu, citiram:	»vključitev
v omrežje je možno v 15 dneh ob vplačilu celotnega obroka, razen za naročnike po spisku PTT Celje, ki bodo vključeni po prevezavi dela obstoječih naročnikov na centralo Ljubno.« Ker sem hotel vedeti, kdo so ti naročniki, sem na sestanku gradbenega odbora dne 13. 12. 1991 zahteval ta dopis (dopis št. 2. 0/13177-91/DD z dne 4. 2. 1991). Na spisku je poleg omenjenih v zapisu (g. Pek, g. Venek) še sedem drugih naročnikov (med njimi tudi jaz). S tako napisano pogodbo se nisem strinjal, zato smo se na sestanku dogovorili, da dobijo telefonski priključek najprej tisti, ki bodo plačali celoten znesek, ki plačujejo obroke za telefon že vse od leta 1988 (nekateri so začeli plačevati kasneje) in tisti, ki so opravili več ur na primarnem telefonskem vodu. Glavno merilo bi naj bilo
čimprejšnje plačilo zadnjega obroka zaradi obveznosti krajevne skupnosti do PTT.
Ko sem posameznikom dal pogodbe sem jim to tudi razložil. Zaradi izračunavanja še potrebnega plačila nisem mogel vsem takoj dati pogodb, zato me je gospa Venekova v soboto, 14. 12. 1991 nadlegovala tako, da mi je od vsega skupaj »zavrelo« in sem ji rekel naj me pusti pri miru, saj ji bom popoldne dal pogodbo. Nje nisem jaz nagnal z mojega praga, tako kot je zapisala Jana Štrlekar, ampak je Venekova mene pregnala z mojega dvorišča v hišo. Ko sem potem zvečer istega dne raznosil pogodbe, sem se ji za svojo neprijaznost dopoldne opravičil. Pri tem je bila prisotna tudi njena hči (gospa Venekova skupaj s hčerjo in zetom finansirata telefon).
Razložil sem tudi vse glede pogodbe in nikdar nisem omenil, da ji ne bi smeli dati pogodbe za teh zadnjih 14.000 SLT, kot je zapisano v Novi Dobi.
Kar se tiče izjave J. Peka, da sem mu zabrusil, da se vse okoli telefona dogovarjamo v Votlini (verjetno je mišljena gostilna Zmajeva votlina v Nizki), moram povedati, da mu tega nisem zabrusil. V tej gostilni še sploh nisem bil. Sestanke v zvezi s telefonom smo imeli na Rečici. Glede njegove izjave, da sem mu v soboto, 14. 12 1991 povedal, da bo dobil telefon v enem dnevu, če plača do ponedeljka 16. 12. 1991, naj povem da tudi to ni res. Rok na pogodbi je - možno v petnajstih dneh, poleg tega pa praktično niti ni možno, da bi vsem stotim naročnikom lahko priključili telefon v enem dnevu.
Ko so začeli priklapljati telefone v Varpolju, sem na pošti Mozirje vprašal, kdaj bom prišel na vrsto jaz. Povedali so mi da zame in vse ostale po spisku PTT nimajo delovnih nalogov. Šele tedaj sem zasumil, da nekaj ni v redu. Po telefonskem pogovoru z gospodom Potočnikom na PTT Celje, mi je le ta rekel, da telefonov zaenkrat ne bomo dobili, ker so tako odločili v krajevni skupnosti. Predsednik in podpredsednik gradbenega odbora sta mi zagotovila, da so na PTT Celje poslali spisek kdo je plačal in komu naj telefon priklopijo. Ker je to žongliranje potekalo nekaj dni, sem uvidel, da ne bom ničesar dosegel. Poklical sem tudi gospoda Hribernika, predsednika krajevne skupnosti, ki pa je seveda samo podpisnik pogodbe s PTT in nič drugega. O vsem sem obvestil vse prizadete. Na ponovnem sestanku gradbenega odbora smo se nato še enkrat dogovorili, kaj je še potrebno delati na sekundarnem omrežju v Varpolju in da je možna priključitev vseh prizadetih, saj so vsi pravočasno plačali tudi zadnji obrok. Ker je vse naslednje mešanje okrog telefona bilo obupno, jaz pa nisem hote! pristati v Vojniku, kot
omenjena gospa v članku, sem se nehal sekirati. Sklenil sem počakati, da telefon bo, ko bo Ljubno prevezano. Ker pa je nekaj naročnikov drezalo še naprej, so končno priključili še šest telefonov. Med njimi sem zadnji bil tudi jaz (5. 2. 1992). Po izjavah PTT pa ostalim trem niso mogli priključiti, ker sekundarni vod ni bil urejen.
Verjamem, da je gospod Pek še dodatno prizadet, saj so mu kot vzrok, da njemu ni možno napeljati telefona na vedli nepravilnosti na kablih, ki so bili položeni že pred nekaj leti. Ko je g. Pek položil nov kabel od razdelilne omare do svoje hiše, pa so zvezali že prej položene kable tudi sedmim drugim hišam na tistem vodu, čeprav nihče od sedmih ni plačal za telefon preko krajevne skupnosti.
Za delo v odboru sem porabil preko 130 ur in prevozil preko 100 kilometrov z avtom. Tega mi nihče ni plačal in tudi ničesar nočem. Prav na koncu so me v gradbenem odboru grdo izigrali in me sedaj s pomočjo Nove dobe še obrekujejo.
Upam, da boste s tako nepreverjenimi izjavami vsem prizadetim čim hitreje omogočili priključitev telefonov.
JOŽE KRAMER, dipl. ing., Varpolje
★ ★ ★
O vašem delu nisem napisala nobene osebne sodbe, bile so le izjave: Marte in danka Peka ter Milana in Milke Venek, kjer je bila na razgovoru prisotna tudi njuna hčerka. Obiskala vas nisem, ker nisem sodila, da ste vi vzrok težavam pri napeljevanju telefonov.
JANA ŠTRLEKAR
»Pisarji«
V eni zadnjih številk vašega časopisa sem prebral o bodočem notariatu precej naiven članek, ki od notariata pričakuje predvsem pomoč malemu človeku. Da se razumemo, kot odvetnik načeloma podpiram uvedbo notariata, čeprav menim, da so nekatere konkretne rešitve slabe in samo še povečujejo že po naravi monopolni položaj notarjev, zaradi katerega n. pr. v Avstriji razmišljajo o ukinitvi te institucije. Vendar, pričakovati, da bodo notarji opravljali za občane običajne administrativne in druge posle, vse pa ceneje kot odvetniki, je velika naivnost. Predvsem bodo notarji, ki jih bo po sistemu numerus clausus postavila država, osebe par ex-cellence, vendar bodo morali poslovati striktno po tarifi, tako da ne bo nobenega dajanja popustov, kar lahko stori sedaj marsikateri odvetnik, če ima razumevanje za gmotno stanje strank. Poleg tega bo pristojnost notarjev strogo določena in »običajne« zadeve, ki jih omenja članek, ne spadajo
med opravila, kot so sestavljanje listin o pravnih poslih, prevzemanje listin, denarja in vrednostnih papirjev v hrambo ter izvajanje drugih opravil, ki jim jih bodo naložila sodišča. V Celju bosta samo dva notarja in ker bosta lahko samo onadva sestavljala listine kot so pogodbe med zakoncema, pogodbe za kmetijska zemljišča ali posle, kjer je ena oseba mladoletna, vsega tega pa bo preko 2000 listin letno na enega notarja, potem si lahko misliš, da ne bosta imela niti časa niti volje, da bi se posvečala vašemu malemu človeku, ker bosta imela obilo opravka tudi s štetjem denarcev, ki jim bodo prileteli samo iz teh poslov, da drugih njunih virov zaslužka niti ne omenjam. Potem se tudi ne bo zgodilo to, kar sedaj dela marsikateri odvetnik, da sestavi listino za polovično ceno. Notarja tega ne bosta mogla storiti, niti ne bosta imela potrebe, ker bodo te listine morale biti sestavljene pri njima, ker drugače ne bodo imele pravnih učinkov.
Da ne bo pomote, ne zagovarjam in ne poveličujem dosedanjega dela odvetnikov, ki je marsikdaj slabo, posamezni odvetniki pa nimajo niti malo posluha za denarne težave strank. Morda bo novi Zakon o odvetništvu, ki bo sprejet skupaj z notarskim, omogočil tudi v odvetništvu pozitivne premike in omejil nenormalen in neselektiven priliv novih odvetnikov v naše vrste, ki je že povzročil negativno konkurenco in znižal raven odvetniških storitev.
Hotel sem vam samo pojasniti, da tudi nova oblast, ki bo notarje postavljala po »svoji meri«, pri pripravi notarskega zakona ni mislila na »malega človeka«, kar po mojem mnenju pri ureditvi te institucije tudi ni bila dolžna, saj notarji nikjer in nikoli niso delali izpod tarife ali zastonj iz že znanih razlogov njihovega monopolnega položaja. Tako bodo odvetniki še vedno tisti, ki bodo temu ali onemu občanu kaj svetovali ali napisali zastonj in večina odvetnikov tega napotila iz našega Odvetniškega kodeksa, ki svetuje odvetnikom, da revnim strankam pomagajo brezplačno, ne spregleda pri svojem vsakodnevnem delu. Ker pa država takoj, ali ob davčnih napovedih odvetnikom pobere nenormalno veliko, je nemogoče pričakovati, da bodo odvetniške storitve na splošno poceni, vendar si upam trditi, da bodo notarske še dražje. Zdaj tudi ne bo več tega, da si bodo stranke lahko določene vrste pogodb napisale kar same. Stranka bo morala iti k notarju in tam plačati njegovo storitev po polni ceni.
Toliko v pojasnilo, vašemu časopisu pa želim kar največ uspeha.
Dr. mr. KONRAD PLAUŠTAJNER, odvetnik, Celje
supujte Ulje Ut med!
TRGOVSKO PODJETJE
POTROŠNIK




V MARKETU	br,
UUBUANSKA CESTA,
KI VAM NUDI

'C%/
TRGOVSKO IN PROIZVODNO PODJETJE, p o CEUE
AVTOTIEHNIKA
Bežigrajska ul. 13 63000 CEUE
Vaš nakup v Avtotehniki v vaše in naše zadovoljstvo
-	30% popust za vozila Golf 1.3 CL 850.000,00 SLT
-	30.000 do 200.000 SLT popusta pri nakupu vozil RENAULT
-	ugodna cena za vozila Škoda Favorit
-	sprejemamo vplačila za vozila Citroen
Sladkor 1/1	50,40
Oranže	82,00
Sir Maksi	525,00
Kava 1/1	400,00
Riž 2/1	175,00
Pralni prašek 3/1, Oskar 377,70
Alpsko mleko 1/159,90 Alpsko mleko 1/231,90 Konditorski proizvodi Vložena povrtnina
Prepričajte se o kvaliteti naših storitev
- servis Renault, Citroen, škoda, ročna in avtomatska pralnica
Avtotehnika Celje, Bežigrajska 13 tel. št. (063) 37-131
Da se ne bi ponovilo!
Podpis DOLOMITSKE IZJAVE pred 49 leti je pomenil konec pluralizma znotraj Osvobodilne fronte. Podreditev političnih partnerjev takratni Komunistični partiji Slovenije nikakor ni dejanje, ki bi se ga dalo prepustiti v presojo samo zgodovinski vedi, saj je v temeljih opredelilo novi politični sistem za povojno obdobje. Če je takratni komunistični partiji šlo predvsem za to, da OF spremeni v poslušno orodje partijske politike, se z današnjega stališča taka politika izkaže za kratkovidno. Podrejanje partnerjev v imenu domneve o večji vojaški učinkovitosti OF je povzročilo, da je iz široke antifašistične fronte in množičnega odporniškega gibanja proti tujemu okupatorju po vojni nastala totalitarna komunistična oblast.
Sestop partije z oblasti in demokratične volitve aprila 1990 so posledica tudi notranje demokratične prenove Zveze komunistov Slovenije. Stranka demokratične prenove - kot formalno pravna naslednica komunistične partije - meni, da je potrebna politična ocena DOLOMITSKE IZJAVE in njenih posledic tudi kot izraz njene notranje, socialdemokratske prenovljenosti.
Stranka krščanskih socialistov se zgodovinsko navezuje na Slovensko krščansko socialno gibanje, ustanovljeno 1989. leta, in izpričuje jasno navezavo in krščansko socialistično tradicijo, na personalistično gibanje Edvarda Kocbeka in na gibanje »2000«. Kot tako je bilo prizadevanje krščansko socialističnega kroga eden od temeljev demokratičnega gibanja pri nas ves čas med vojno in po vojni, kontinuirano pa od 1969. leta naprej.
S tega vidika je politična ocena DOLOMITSKE IZJAVE potrditev te demokratične in anti-stalinistične naravnanosti krščanskih socialistov.
DOLOMITSKA IZJAVA je bila 1943. leta možna ne le zaradi stalinističnega polaščevanja osvobodilnega gibanja, ampak tudi zaradi miselnega horizonta partnerjev in sopodpisnikov, ki se niso dovolj zavedali pomena avtonomne politične organiziranosti. Zato so bili pripravljeni utopiti svoj delež v revolucionarni projekt kot skupni projekt ter verjeli zgolj obljubam o demokratični obliki povojne vladavine. Demokratična postkomunistična ureditev zato postavlja pred nas zahtevo, da se tudi z delovanjem obeh podpisnic, SDP in SKS, v bodoče prepreči nastanek razmer, v katerih je bila lahko možna takšna izjava.
Samo parlamentarna demokracija lahko omogoči enakopravnost partnerjev in nudi možnosti za normalno delovanje in sodelovanje. Zato ni naključje, da je krščanski socializem lahko ponovno stopil na politično prizorišče šele z vzpostavitvijo parlamentarne demokracije in hkrati s prevlado socialdemokratske usmeritve na slovenski politični levici. Slovenske socialdemokracije ne bo brez tvornega sodelovanja krščanskih socialistov, ki predstavljajo eno od njenih poglavitnih smeri in navdihov. Politični monizem, kot najbolj usoden element komunistične politične doktrine, je bil že v času podpisa DOLOMITSKE IZJAVE nesprejemljiv za slovenske razmere, pa tudi zmaga antifašistične koalicije kot cilj nikakor ni mogla opravičiti političnega utišanja partnerjev iz OF. Zato imamo lahko šele zmago demokracije nad dediščino totalitarizma in poznejšega avtoritarnega političnega modela za dokončno zmago demokratičnih teženj antifašiz-
ma na Slovenskem. K antifašistični tradiciji se prištevata tako SKS kakor tudi SDP in te tradicije ne zanikujeta. Obe stranki pa menita, da ni opravičila za povojna stalinistična preganjanja bodisi nasprotnikov bodisi partnerjev in udeležencev OF. To nasilje je kot posledica stalinističnega po-laščanja OF omogočilo represivni režim, katerega več nobena enotnost ali frontnost ni mogla ne legitimirati ne prikriti.
Stranka demokratične prenove se je s procesom prenove odpovedala revolucionarnim metodam svoje predhodnice in jih obsodila. Plod teh metod je bila tudi DOLOMITSKA IZJAVA. SDP priznava vsem krščanskim socialistom njihovo dosledno vztrajanje pri načelu političnega pluralizma. SDP je mnenja, da ni take situacije, kjer ne bi bilo mogoče uveljaviti političnega razlikovanja, večstranske presoje in dialoga o odločitvah.
Stranka krščanskih socialistov je mnenja, da kriterij političnega sodelovanja s SDP ne more biti drugačen od kriterija sodelovanja z drugimi demokratičnimi strankami. SKS tako kot SDP deluje za demokratične vrednote, ki jih izražajo Temeljna programska načela Socialistične internacionale.
DOLOMITSKA IZJAVA ne sme več predstavljati zgodovinske hipoteke, ki bi obremenjevala politično življenje v slovenski republiki. Z demokratičnimi volitvami ter s sprejetjem demokratične ustave naše nove države so vse omejitve in zaveze iz DOLOMOTSKE IZJAVE tudi zgodovinsko pre-sežne
Za SKS: dr. Matija Kovačič,
Peter Kovačič-Peršin, Mladen A. Švare, Andrej Magajna
Za SDP: dr. Ciril Ribičič, Peter Bekeš, Franci Pivec, Miran Potrč.
Ljubljana, 27.2. 1992
Pust je masten okrog ust
»Vse večje kupcev, ki znajo ceniti prave domače specialitete,« pravi Drago Leskoušek, poslovodja diskonta Yurij v Šentjurju.
Diskont Yurij, ki ponuja široko izbiro mesnih izdelkov vseh vrst, je najbolj zaslovel ravno z domačimi specialitetami, katerim največje priznanje izrekajo kupci, ki po njih vedno radi segajo. Prijazni prodajalci pravijo, da je največje zanimanje po njihovih suhih klobasah, ki so narejene po domačih receptih njihovih dedov. Te delikatese so predvsem šentjurska, rifniška, vaška, domača, lovska in suha klobasa, ki jih ne prodajajo samo v diskontu, pač pa jih podjetje Yurij prodaja po celi Sloveniji, od slovenskega primorja pa vrše do Koroške. Vsak mesec njihovi tovornjaki odpeljejo do 120 ton suhomesnih izdelkov v omenjene kraje.
V diskont radi zahajajo tudi kupci s širšega območja, pravzaprav kar iz cele celjske regije. K temu jih poleg že omenjene kvalitete privabljajo, kot se za diskont spodobi, tudi nižje, diskontne cene njihovih izdelkov. Tako tudi popusti, ki jih diskont Yurij ponuja, nikakor niso zanemarljivi. Sveže meso je cenejše za sedem, suhomesni izdelki pa kar za petnajst odstotkov. To je tudi vzrok, da se kupci pri njih ponavadi
odločajo za večje nakupe.
Gotovo k zadovoljstvu kupcev prispevajo svoj delež tudi prijazni prodajalci, ki se trudijo zadovoljiti še tako izbirčnega kupca.
V diskontu vam bodo postregli od torka do sobote, od sedme pa tja do petnajste ure.
Mešič? Ne, hvala!
Na Rogli imajo v hotelu trgovino Mešič. Prodajajo tudi športno opremo in mene so pritegnile planinske gamaše. Ker se mi je zdela cena še kar sprejemljiva (390 SLT), sem jih dala sestri, naj jih plača. Potem sva odšli. Po poti sva se pogovarjali o nakupu in ugotovili, da sva za gamaše plačali dvojno ceno. Obrnili sva se in šli nazaj v trgovino. Tam nama je prodajalka razložila, da je na gamašah (te so zložene po dve skupaj - vloženi sta ena v drugo) cena na vsaki gamaši in da velja ta cena za eno - torej za gamaše 2-krat 390 SLT. O vračilu denarja seveda niso hoteli niti slišati.
Vedno sem bila prepričana, da se čevlji, rokavice, nogavice in gamaše prodajajo samo v parih. No, za gamaše po tem dogodku nisem bila več prepričana. Poklicala sem Slove-nijašport v Celju in Ljubljani ter Blagovnico T-športni odde-
lek v Celju, če imajo planinske gamaše. Imeli so jih v Sloveni-jašportu v Ljubljani in sicer po 250 SLT, v ostalih dveh trgovinah pa jih je zmanjkalo. V nobeni od teh treh trgovin pa mi nikakor ne bi prodali eno samo gamašo (»Le od kod vam ta ideja ?«).
Pri nakupih v trgovinah Mešič pa se za vsak slučaj pozanimajte, če je v ceni, ki je nalepljena na desnem čevlju štet tudi levi ali pa morate ceno pomnožiti z dva!
ANJA ČEBULAR, Šmarje pri Jelšah
Natečaj
za udeležbo na 20. srečanju mladih pesnikov in pisateljev Slovenije.
Pogoji:
- Sodelujejo lahko avtorji, ki svojega dela še niso izdali (razen v samozaložbi) v knjižni obliki in še niso bili uvrščeni med najboljše v dosedanjih republiških srečanjih mladih pesnikov in pisateljev, in to s prozo, poezijo in dramskimi deli.
-	Prispevki morajo biti napisani s pisalnim strojem in poslani v treh izvodih, označeni pa morajo biti s šifro. Prispevkom pa naj avtorji priložijo še zapečateno ovojnico s podatki: ime in priimek, naslov, izobrazba, poklic, starost in šifro.
-	Dvočlanske žirije in republiški selektor bodo med pravočasno prispelimi prispevki s svojega območja izbrale najboljše avtorje za nastop na območnem in republiškem srečanju.
-	Vse poslane prispevke odstopijo avtorji za morebitno objavo brezplačno. Organizatorji bodo objavili dela izbranih avtorjev na način in v obsegu, ki bo ustrezal njihovim finančnim možnostim. Rokopisov ne vračamo.
-	Prispevke je treba poslati do 10. marca 1992 na naslov:
Zveza kulturnih organizacij Slovenije (za 20. srečanje), Stefanova 5, p. p. 136,
61001 Ljubljana
Dodatne informacije dobite po telefonu: 061/151-028, int. 44 (Dragica Breskvar).
Nagrajenci nagradne križanke Nove dobe iz prejšnje številke
1.	nagrada: 3-mesečna naročnina Nove dobe - Vika Logar, Bleiweisova 6, 64000 Kranj
2.	nagrada: 2-mesečna naročnina Nove dobe - Nadja Stepančič, Ajševica 9/b, 65000 Nova Gorica
3.	nagrada: 1-mesečna naročnina Nove dobe - Jana Železnik, Dravska 2, 62370 Dravograd
Nagrajencem čestitamo!
Rešitev križanke iz prejšnje številke
UKOR, KAMA, ARES, NART, VLAMI NCK, REMIZA, TAM, APARAT, ERO, NOTA, MRAK, SPENT, AIDA, KIR, ROSS, OS, KAPITAL, TRGOVINA, OKER, KIS, NADA, AST.
KAKO SADDAM HUSSEIN IZIGRAVA EMBARGO ZDRUŽENIH NARODOV
LOVNA
SKRITE
MILIJARDE
V Združenih državah Amerike skušajo po vseh možnih poteh in na vse načine odkriti milijarde, ki jih Saddam Hussein skriva na tajnih bančnih računih zasebnikov in vodilnih iraških podjetij. Gre za od deset do trideset milijard dolarjev, s katerimi se predsednik deloma izmotava iz sankcij, ki so jih zoper Irak sprejeli Združeni narodi.
Ta denar troši Hussein po svoji presoji in z njim med drugim financira svojo tajno policijo, hkrati pa se kljub prepovedi še naprej oboro-žuje. Vzpostavil je prikrito mrežo, ki jo želijo Američani razplesti. Kuvajtske poslovne ljudi nagovarjajo, naj razkrijejo iraške agente in pobrskajo po svojih prejšnjih poslovnih zvezah z Irakom.
Združene države Amerike se povezujejo z iraškimi sosedami in skušajo prekiniti blagovne pretoke do Bagdada in polnomočno pregledujejo zasebne račune tistih, ki trgujejo z Irakom. Embargo Združenih narodov namreč doslej ni prizadel posameznikov, zasebnikov, temveč izključno le iraško vlado.
Doslej so v tridesetih državah že odkrili 48 poslovnežev
in 44 posameznikov, ki so delali kot iraški agenti, ob tem pa še 160 trgovskih ladij, ki so v lasti ali pod nadzorom Iraka.
ČE BOLIJO RAMENA
Mnogi ljudje se pritožujejo, da jih bolijo ramenski sklepi, toliko bolj ob mrzlem in vlažnem vremenu. Gre očitno za obliko revme, ki jo vsaj ublažite takole:
boleče mesto oblivajte z vročo vodo, pred spanjem si masirajte ramena z žganjem, naredite oblogo iz olupljenega krompirja (lahko ga tudi zmečkate in ovijete v krpo) in jo pustite nekaj časa na ramenu,
jejte hrano, ki ima veliko vitamina E (polnozrnat kruh, mlečni izdelki, pšenični kalčki itd.).
4. marca
STRAN 22
Nuvf;
m
S.O.S. IZ POSTELJE
AM VPRAŠANJA BRALCEV ODGOVARJA SEKSOLOG AMATER, g. ANTON KORITNIK
Zdravo, Anton!
Imam problem. Všeč ml je en fant. Ima dolge lase. Posluša metal In se ves čas vozi z rolko. Sprašujem te, kaj naj naredim, da se bo začel pogovarjati z mano. Kaj naj naredim, da bo pogled usmeril name? Stara sem dvanajst let. Prosim, da ne izdaš mojega Imena. Če mi ne boš odgovoril, bom KILL YOU! TAMARA
Draga Tamara.
kot vidiš, sem tvoje pismo malce skrajšal in na žalost ne bom mogel ugoditi tvoji želji, da bi ti odgovoril pisno. Pri mojih letih me lahko še zaprejo, veš. Sem pa spremenil tvoje pravo ime Anita v Tamara, tako da te nihče ne bo mogel spoznati. Kot vidiš je za anonimnost poskrbljeno, zato te iskreno prosim, da me ne killaš, ker sem zelo prijazen in neškodljiv fant. Edino, kar si želim na tem svetu, je pomagati ljudem v težavah.
In zdaj k tvojemu problemu. Praviš, da ima fant dolge lase, da posluša metal in da se ves čas vozi z rolko. Iz tega sklepam, da je tvojih let, zato bova začela pri čebelicah in rožicah. Veš, ljudje smo popolnoma drugačni od rožic in čebel in se razmnožujemo veliko počasneje od njih. No, če preskočiva razmnoževalno fazo, prideva do odraščanja majhnih ljudi, ki morajo v določenem obdobju preživeti t. i. puberteto. Puberteta se pri človeških mladičih začne nekje od desetega leta naprej, lahko tudi dve, tri leta kasneje, morda tudi dlje. Znano je, da deklice pridejo v puberteto prej kot dečki. To pomeni, da se deklice začno zanimati za fantke že takrat, ko se slednji še zanimajo za rolke in lego kocke. To pa je srž tvojega problema. Morda je ta lepotec le malce premlad zate? Morda bi morala malce počakati? To je približno tako, kot tisto, kadar punce čakajo na fante, da odslužijo vojsko. Seveda obstaja tudi druga rešitev. Namesto v njega se zaljubi v fanta iz osmega razreda. Fantje teh let že vedo kaj je to ljubezen. Seveda to ni tako enostavno. Zaljubiti se v nekoga drugega namreč. Zato ostaniva pri tvojem metal skaterju. Edina rešitev je, da se naučiš rolkanja ali pa da razširiš vest, da boš šla čez mesec dni na Metallico v Munchen. V obeh primerih bo fantič znorel za tabo. Potem bosta začela hoditi in se držati za roke. Kakšnih drugih dejavnosti si ti ne upam svetovati, ker me lahko obdolžijo, da pohujšujem mladino. Prepričan pa sem, da že dobro veš, za kaj gre. Torej, rolko pod noge in veselo na delo, ljuba Suzana.
HOROSKOP
Oven 21. 3.-20. 4.
m
Če boste dopustili, boste svoje življenje speljali v mirnejše vode - našli boste potrebno distanco do vsakdanjosti, razmislili o sebi in si pridobili novih moči za naloge, ki ne bodo preveč lahke. Srečne številke 3, 4,11,19, 24, 26.
Bik21. 4.-20. 5.
prihodnjih dneh izrabite trenu-UMm tek in uresničite svoje dolgoletne cilje. Pri tem bodite zelo preudarni in se ne prenaglite. Imeli boste nekaj družinskih težav. Ne dajte se v zobe okolici, ki slabo misli. Srečne številke 5, 7, 16, 22, 34, 41._______________________________
Dvojčka 21. 5.-21. 6.
Ugotovili boste, da pravzaprav več I zmorete kot ste si mislili. Prišel je čas, da zamenjate poklicno delo. Obeta se večji zaslužek, a nekaj bo treba tudi tvegati. V soboto raje ne hodite v družbo. Srečne številke 8, 15, 25, 33, 34, 40.
Rak 22. 6.-22. 7.
V nekaterih rečeh bi radi spremenili svoje življenje, toda obveznosti vam tega ne pustijo. Bodite pametni in ■ poskrbite tudi zase, v družini bo za to dovolj razumevanja. Pazite zlasti na denarnico. Srečne številke 4, 7, 14, 28, 41.
Lev 23. 7.-23. 8.
V poklicnem delu boste imeli veliko uspeha, v zasebnem življenju bo zaškripalo. Preveč boste popuščali, kar ne bo dobro. Ob koncu tedna vas čaka presenečenje, ki vam utegne prinesti veliko sprememb. Srečne številke 6,8, 17, 21, 33, 44.
Devica 24. 8.-23. 9.
Če si boste preveč vsega nakopali BJal na glavo, boste klonili in naredili kakšno večjo napako. Ne bodite nestrpni in ne ženite si očitkov k srcu. Partnerjevo dobrikanje sprejmite z veliko rezervo. Srečne številke 2, 6, 13, 15, 29, 31.
Tehtnica 24. 9.-23. 10.
j Za vsako ceno bi radi spremenili ] nekatere konstante v vašem življenju, poskusite, uspelo vam bo. Neka ponudba vam bo odprla nove perspektive in jo mirne duše sprejmite. Previdnost v prometu. Srečne številke 9, 19, 28, 30, 33, 42.
Škorpijon 24. 10.-22. 11.
B^^Vaša ustvarjalnost bo doživela ■HUB polno priznanje, zato še naprej pokažite vse svoje sposobnosti. Za plačilo boste dobili boljše delo. Svoje ljubosumje bi morali odločno premagati in zaupati partnerju. Srečne številke 2, 5, 13, 17, 36, 42._________________________
Strelec 23. 11:—21. 12.
jV prihodnjih dneh se obetajo po-
___jmembne spremembe v domači hi-
jkušajte prispevati s svojimi zamislimi. Nekdo bi vam rad vrgel kakšno poleno pod noge. Govorice za hrbtom enostavno lepo preslišite. Srečne številke 2, 13, 18, 23, 30, 45._____________________
Kozorog 22. 12.-20. 1.
Doživeli boste nekaj razburljivih |^|y|dni, kar pa bo še utrdilo vaše prepričanje vase. Iz vsega boste potegnili nekaj kapitala, pomembnega za prihodnost. Do partnerja bodite strpni, da ga ne bi izgubili. Srečne številke 1, 17, 21, 22, 38, 43._________________________________
Vodnar 21. 1.-19. 2.
Čeprav svoje sreče ne gradite na denarju, bi vam kakšna večja vsota trenutno zelo prav prišla. Izogibajte se napačnih prijateljev, če nočete plačati. Zdaj je tudi čas za kak krajši počitek. Srečne številke 9, 11, 21, 34, 37, 43.
Ribi 20. 2.-20. 3.
Ker ste doslej preveč dvomili vase,
______boste zopet pridobili zaupanje
'v svoje sposobnosti. Cas bo primeren za ureditev nekaterih važnih zasebnih zadev. Ob koncu tedna računajte z velikim izdatkom. Srečne številke 3, 6,14, 20, 29, 30.
BESEDE MISLECA
ŠR!
AUROBINDO
(...) Prvo vprašanje je, ali ima občutek za lepo kakšen vpliv na življenje naroda.
Očitno je, da imajo olika, družabna omika in prava mera v vedenju in delovanju, iz katerih izvira tolikšen del narodnega ugleda in dostojanstva in ki povzročajo, da je kak narod občudovan kot Francozi, ljubljen kot Irci ali pa spoštovan kot Angleži višjih slojev, v bistvu svoj temelj v občutku za obliko in za lepoto, za to, kar je pravilno, simetrično, dobro prilagojeno, čedno za oko in prijetno za domišljijo. Pomanjkanje ali odsotnost teh kvalitet je vir nacionalne slabosti. Surovost, robatost in groba nasilnost manj kulturnih Angležev, naduta osornost in sebičnost Prusov so silno ovirale ta mogočna naroda pri njunem ravnanju s tujci, z odvisnimi ozemlji in celo z njunimi lastnimi prijatelji, zavezniki in kolonijami. (...)
(...) Umetnost je tenkočutna, subtilna in spremeni tudi um v njegovih gibih v nekaj subtilnega in tenkočutnega. Je sugestivna, tako da razum, ki je navajen uživati in ceniti umetnost, hitro ujame namige in obvladuje ne samo to, kar je stvarnega in na površju, kakor počne znanstveni um, temveč tudi tisto, kar pelje k zmeraj novemu razširjanju in rafiniranju znanja in kar odpira vrata v globlje skrivnosti notranje narave, kjer pozitivna orodja znanosti niso sposobna uporabljati svojih mer ali preiskovati njenih globin. (...)
izbral Slavko G a bere
RAZPIS ZA MLADE LITERATE
JUBILEJNO
SREČANJE
Zveza kulturnih organizacij Slovenije je v sodelovanju z Zvezama kulturnih organizacij v Radovljici in v Ilirski Bistrici pred kratkim razpisala natečaj za mlade slovenske pesnike in pisatelje, ki še niso, razen v samozaložbi, izdali svoje knjige in še niso bili uvrščeni med najboljše v dosed-njih Literarnih srečanjih mladih. Rok oddaje rokopisov je 10. marec.
Tokrat je jubilejno, 20. literarno srečanje mladih in avtorji lahko sodelujejo s prozo, poezijo, dramskimi deli, ki jih je treba natipkane v treh izvodih pod šifro poslati na naslov Zveze kulturnih organizacij Slovenije s pripisom »za 20. srečanje«.
V skladu z odzivom na natečaj bodo po Sloveniji najprej-pripravili območna srečanja z prireditvami, na katerih bodo nastopili izbrani, žirije pa bodo hkrati izbrale tudi avtorje za sodelovanje na republiškem srečanju. Kje bo to, tačas še ni znano.
13. BIENALE INDUSTRIJSKEGA OBLIKOVANJA V LJUBLJANI
DESIGN IZ DVAJSETIH DRŽAV___________________________________
Pred kratkim je slovenska žirija 13. bienala industrijskega oblikovanja v Ljubljani pregledala vse prijavljene eksponate in pripravila izbor za letošnjo razstavo, ki bo hkrati s svetovnim kongresom ICSID. Na BIO bodo sodelovali vrhunski oblikovalci iz dvajsetih držav Evrope, Japonske, 'Izraela, Nove Zelandije in Brazilije in skupaj bo na ogled več kot 320 raznovrstnih eksponatov.
Razstava industrijskega oblikovanja bo razdeljena v tri dele. V kategoriji A, kamor sodijo napravljeni izdelki, bo največ primerkov in to 244, v kategoriji B, tu gre za grafično oblikovanje in celostne podobe, jih bo 38, v kategoriji C pa bo 40 tako imenovanih oblikovalskih zasnov. Slovenci bodo prispevali okoli 120 primerov slovenskega designa. Na voljo bo tudi precej domačega in tujega informativnega gradiva, katalogi, video, tiskovni materiali.
13. BIO bo prinesel nove nagrajence, nagrade bo podeljevala mednarodna žirija, ki jo sestavljajo Željko Borčič iz Hrvaške, Masayuki Kurokavva iz Japonske, Bob Noorda iz Italije, Dieter Rams iz Nemčije, Sils Tvensberg iz Norveške in iz Slovenije Maja Kržišnik.
ZNAMENITI EVROPSKI PISNI SPOMENIKI V LIKOVNEM SALONU V CELJU
PISMENKE V ŽLAHTNIH OKVIRIH
Po razstavah v knjižnicah v Ljubljani in v Novi Gorici so v celjskem Likovnem salonu sklenili, da bodo nekoliko odstopili od svojega običajnega programa predstavljanja aktualnih likovnih dosežkov in so svojemu občinstvu ponudili na ogled pravi umetnostnozgodovinski biser, faksimile najimenitnejših in najznačilnejših iluminiranih rokopisov od antike do srednjega veka. Razstavo so pripravili v sodelovanju z Avstrijskim generalnim konzulatom iz Ljubljane.
Faksimile je do podrobnosti natančen posnetek izvirnika, izdelan v naravni velikosti in zvest v vseh posameznostih, najpomembneje je, da je brezhiben, tehnično popoln, tudi vezava mora biti natančno posnete, robovi pa ročno obrezani po izvirni predlogi. Podjetje Akade-mische Druck-und Verlag-sanstalt v Gradcu, ki je napravilo razstavljene eksponate, se že več kot štirideset-let ukvarja z znanstveno dokumentarnim založništvom in ga danes poznavalci štejejo za največjega svetovnega izdajatelja faksimilov. Doslej so objavili več kot devetdeset faksimiliranih izdaj v projektu Codies Selecti, najobsežnejši seriji popolnih faksimilov srednjeveških, mehiških in orientalskih rokopisov.
Veliko zanimanje Celjanov za razstavo je pokazalo, da so ljudje željni tudi takšnih informacij o umetnosti, s katero se komajda kdaj srečajo in je na splošno ne poznajo, ob stiku z njo pa so navdušeni in očara jih ustvarjalnost nekih daljnih stoletij, v katerih niti slutili niso, da bo človeško roko zamenjal tiskarski stroj, katerega izum je potlej v petnajstem stoletju prekinil bogato evropsko pisno tradicijo.
Na razstavi v Celju je nekaj najstarejših pisnih dokumentov iz časa pozne antike. Leta 416 je bil spisan v Rimu Vergilius Augusteus, katerega vrednost je v dekorativni opremi in precej artistični veji na rodoslovnem deblu latinične knjižne pisave, ki so jo uporabljali le kratek čas, vendar petnajst okrasnih črk začenja razvoj, ki je kasneje ustvaril skoraj nepregledno število inicialk v tisočih rokopisih. Virgilius Vaticanus je nekoliko kasnejši, ima na 56 listih 50 miniatur in se uvršča med najbolj izvirne in najbolj neposredne vire Vergilove dediščine. Kodeks Dioskuri-des iz začetka 7. stoletja je eden najstarejših pričevalcev antične farmakološke dejavnosti, a zanj še danes ne vedo, ali je nastal v južni Italiji ali v Bizancu. Četrti, spet na svoj način zanimiv pisni spomenik, je po antičnem vzoru
v 10. stoletju narejen Jozu-etov zvitek in se v celoti opira na antično knjižno oblikovanje in antično slikarstvo.
Ob antičnih se je v Evropi pričela razvijati še druga smer iluminiranega pisanja in sicer preko irske, keltske iluminacije, vplivi so se premešali, produkcija pa izpolnila in razcvetela v karolinški, otonski in zgodnje ro-
manski šoli. Pod otonskim vplivom je nastala Vaclavova biblija, najpomembnejši, osem zvezkov vsebujoči rokopis Vaclavove dvorne knjižnice, ki je ob francoski in italijanski najobsežnejšeri in italijanski najobsežnejše hranišče knjige v srednji Evropi.
Celjani lahko v teh dneh v živo gledajo rojstvo evropske gotike in v tem prelomnem času, ko se je spreminjal likovni slog, je tik pred letom 1200 nastal eden najrazkošnejših rokopisov, napisan v luksuzni knjižni pisavi in bogato okrašen Inge-borgin psalter.
V razvoju se ob cerkvenih
naročilih zlagoma vse pogosteje pojavljajo tudi posvetni pisni dokumenti s posvetnimi temami, ki pogosto prihajajo iz arabskega sveta, a narejeni so v Evropi. Na razstavi, denimo, vidimo Tuti-Na-me, Knjigo o papigi, ki je v tej zbirki prevzela vlogo Šeherezade in pripoveduje o bajkah iz Tisoč in ene noči.
Ob bibliofilski, slavistični, umetnostnozgodovinski imajo evropski iluminirani rokopisi velikansko umetniško vrednost, mnoge miniature so nenadkriljive mojstrovine in njih tkivo še danes živo utripa pred gledalčevimi očmi.
jJMJSSR.ltrv. JUt ;'#• JK
M «?S
v -.uutfi n?* »«**)«** e***
tm6fttrL«ftifewfi0fltmrmiaff vnfi im tmfivinfttttraffi? ivani mrfmgtflmrmfUjegmnflvn gnttaflafl ufflrt gtfarftmfttn tWrtftm ?mt)8Dtfjaa*t te itrrtc cm ttrtrr- vno ts tpmrtni tKritf-«} nd got Gitfc ima tifritr **
, fcnsffiBnrmmnflftfnODas ^ utdttvattm-vtnfltmtfft vt»
^ ,nmtw Dos ttntit nalivno inf vi
JVircrmtflt notttftunotpmt ftt ,V| raftttitfltmtmimuMSttt fin ^ :.t ttimuno(jotfjptortt-ffl romfr mi trftrtttmsf titirrttitttf ttf
tw>®r vttttnttfotf wi<&rt« toitroOmj-imogor marin? m firrantnmt-vtm frittf« m twWfrr (nf to Tvotrn vttftr ftf m ftrmamfttr vnn itninf tttvfi T?n«ttftt»nftrnifltt!fitt*Wrii re Sttfftttfc fltfo-tmo$ar nait
/>• tr bm ftrranrafttt u tmrt■ vito * ^ir mr marin aootr tmo m. * ‘gttUirtmirr	mttvor
bttmiftprDif vnfmT
s, Mmrtftnr firaimfn ftrti nn nn " mit vno frfrtjonf (n? rmdtm
namt tnf tmfhfttiriT vnfitmf f toimtftTtmst {rrniffrrit.mts ! , iffrfiK mn- \»K;anr (uti 0->8
U «s em mt0 aii» f
grutrnfrivttirt tittroiiriittiic o no f%. ttnopffftm8mfr& hoir trna *
\
v
i
Ta miniatura je iz VVenzelove biblije, rokopisa iz okoli leta 1400.
najstarejšega nemškega razkošnega biblijskega
NOVO V MUZEJU NOVEJŠE ZGODOVINE V CELJU
BESEDE STROKOVNJAKOV
Strokovni delavci Muzeja novejše zgodovine v Celju naslovili Urbana etnologija. Predaval bo dr. Slavko Kremen-nameravajo oživiti strokovna predavanja, na katerih bodo šek, strokovnjak etnološkega oddelka. Filozofske fakultete spregovorili najboljši strokovnjaki o aktualnih zgodovinskih v Ljubljani. S svetovnega oziroma evropskega stališča bo temah, pomembnih za današnji čas. Predavanja bodo enkrat predstavil reševanju etnoloških problemov pri nas in še mesečno ob torkih ob 18. uri v spodnji stranski dvorani posebej vprašanja Gaberij v Celju.
Narodnega doma v Celju.	Tretje predavanje načrtujejo aprila. O streljanju talcev,
Prvo predavanje bo imel 10. marca dr. Janko Prunk v Inšti- o ukradenih otrocih in o prisilni mobilizaciji v nemško vojsko tutu za novejšo zgodovino v Ljubljani, govoril bo o slovenski bo razmišljal zgodovinar dr. Tone Ferenc, državi od ideje do stvarnosti in zajel lansko vojno in povojni
čas na slovenskih tleh. Drugo predavanje, 24. marca, so	Božena BalaŠ
KATIA RICCIARELLI V LJUBLJANI
GLAS, KI PONUJA SANJE
Festival Ljubljana bo za svoje mesto pripravil razkošen večer opernih arij s sopranistko Katio Ricciarelli, bleščečo zvezdo svetovnih opernih odrov. Koncert, ki sodi v glasbeni cikel Festivala Ljubljana, imenovan Mojstri pevci in je nastal v sodelovanju z Opero SNG Ljubljana, bo v ponedeljek, 9. marca 1992 ob 20. uri v ljubljanski operni hiši in bo nedvomno z velikimi črkami zapisan tudi v njeni zgodovini. Veliko umetnico, ki z bleščečim stilom velike primadone izvablja navdušenje občinstvu od Londona do San Francisca, bo spremljal korepetitor milanske Scale, našemu občinstvu že dobro znani, pianist Vincenzo Scalera. Na sporedu bodo arije iz klasičnega repertoarja velikih mojstrov: Rossini, Vivaldi, Handel, Jošti, Puccini, Cilea, Catalani. Festival Ljubljana je kot organizator povabil k sodelovanju tudi sponzorja; generalni pokrovitelj koncerta bo Zavarovalnica Adriatic, kar pomeni gospodarstvo in kultura z roko v roki na poti h kakovosti in bogatenju slovenske kulturne zakladnice.
INSTALACIJA LIBERINLABOR
MED DUHOM IN RAZUMOM
Sedem mladih likovnikov, ki so posamezno že kakšno leto prisotni na mariborski in slovenski likovni sceni, s svojimi novimi pristopi, odnosi do umetnosti in pogledi na svet dodobra spreminja likovno miselnost v Mariboru. Mogoče bi bilo bolje reči šest, Irena Čuk, Darko Golija, Samo Pajek, Oto Rimele, Samuel Grajfoner in Zdravko Jerkovič, saj je sedmi gost iz Nizozemske Joris Kwast. V Univerzitetni knjižnici Maribor so pripravili prostorsko instalacijo z naslovom LIBERINLABOR, s katero so sprejeli izziv prostora in mu navdahnili svojega duha.
»Instalacija Liberinlabor spremeni knjižnični prostor in mu navdahne nov pomen. Da se tudi gledati ali brati kot neka nova knjiga, skupek knjig ali nova stran v knjigi, ki jo lahko obrnemo ali obračamo. Tako smo celoten projekt zasnovali in priredili,« pravi Joris Kvvast.
Sinteza različnih materialov, medijev, likovnih sredstev, slik, skulptur, predmetov, postavljenimi od tal do stropa se v »njihovem« prostoru vpije v samosvojo celoto, ki z notranjo energijo postavitve dobesedno bruha energijo in jo v medsebojni kontemplaciji seva navzven.
Posamezni elementi združeni v celoto se skozi svojo lastno govorico sprehajajo med fiktivnimi elementi notranjega jaza sedmih ustvarjalcev spajajo v organizem, ki niha med življenjem in smrtjo, peklom in nebesi, dobrim in zlim, duhovnostjo in racionalnostjo. Tako na eni strani pripovedujejo okro-
glejše, bolj toplo oblikovane oblike in predmeti, ki se na drugi strani vode, v katero je potopljen grafični list Samuela Grajfonerja, prevesijo v ostrino križa, ki podčrta drugo stran. Tako tudi materiali: od lesene gmote, težke, toda tople do hladne, grozeče kovine, ki s spiralo najprej razveseli, nato pa križ zresni, medtem ko ready-made predmeti (zajemalka, potopljena v mast, žičke) humorno podčrtujejo ti dve plati, barve na slikah pa s svojo abstraktno zgoščenostjo poskrbijo za nova obzorja, polna likovnih reminiscenc, povezanih z novo sporočilnostjo, ki jim odgovarjajo črno-beli kontrasti grafik.
Poezija, humoreska, roman, filozofija ali še karkoli drugega se berejo drugače vedno, ko stopimo v prostor in najdemo svoje mesto ter kot gledanja. Drugačen pomen začutimo, če smo zunaj in odkrivamo novega v vsaki točki sprehoda po tej knjigi štirih knjig.
»Instalacija je nastajala dolgo časa in v njej smo posamezniki ves čas, dokler nismo našli najboljše, spreminjali svoja dela, vnašali drugačne predmete in jih raz-
HUMANITARNA AVKCIJA ZA HRVAŠKO
SOLIDEN IZTRŽEK
Končno dogodek, ki se jim ga v Celju ni treba sramovati. Avkcija Mi za Hrvaško, ki jo je celjski odbor za humanitarno pomoč Hrvaški pripravil ob pomoči sponzorjev in pod pokroviteljstvom Skupščine občine Celje minuli petek zvečer v prostoru nad galerijo Mozaik, je tekla brezhibno in profesionalno. Druga plat medalje so bili dražitelji - najimenitnejši primerki, do katerih je po postavljenih izklicnih cenah na prostem trgu umetnin težko priti, so ostali brez kupca.
Natančno štirinajst dni je ji. Mikavno olje Dura Mlinar-bilo v galeriji Mozaik postav- ca Ob Dravi so prodali za 52 Ijeno na ogled blizu sedem- tisočakov, podobo Ciril in deset eksponatov slovenskih Metod Petra Zrinskega za 50 in hrvaških likovnikov, ponu- tisoč tolarjev, Pristan Stane-jenih v odkup za pomoč so- ta Petroviča-Čoncija za sednji državi. Za javno draž- 26.500 tolarjev, grafiko Rudi-bo so izbrali 25 izdelkov in ja Španzla za 20.500 tolarjev, del njih v petek tudi uspešno grafični list Biljane Unkovske prodali. Skupaj so iztržili ne- za izklicno ceno 15.000 tolar-kaj manj kot 400 tisoč to- jev, olje Snemanje s križa larjev.	Franca Košca tudi po izklicni
Najvišjo ceno so kupci do- ceni 25 tisočakov... ločili oljni sliki Burja avtorja Najmanj so bili Celjanom Daliborja Parača in sicer 126 pri srcu največji mojstri, kla-tisoč tolarjev, ostali doseženi siki hrvaške in srednjeevrop-zneski pa so bili bistveno niž- ske umetnosti. Nihče ni dvig-
Z dviganjem številk so v petek Celjani dražili na dobro pripravljeni prireditvi Mi za Hrvaško.
nil številke pri pravem biseru avkcije, mojstrski mali plastiki Koste Angeli Radovanija ali pri delih Anteja Kuduza, Franeta Para, Eda Murtiča.
skupina posameznikov, ki nikoli v cilju neke skupne ideje ne zanikamo lastne individualnosti, temveč preko nje dosegamo postavljen cilj, nek novi nivo, ki deluje homogeno.«
In prav v tem je še ena zanimiva postavka omenjene instalacije, saj poleg tega, da so združevanja umetnikov pri nas redka, smo donedavna bili le priče izničenju posameznikovega v interesu skupnega. Pri mariborsko-nizozemski sedmerici pa gre za novo kvaliteto združevanja, ki iz izrazito osebnih temeljev postavlja čvrsto stavbo, ki v zlitju s prostorom razkriva svoje kvalitete, čeprav lahko posamezna dela stojijo tudi samostojno.
Peter Tomaž Dobrila
Nekateri so odličnemu voditelju celjske dražbe Oliverju Mlakarju, rojaku iz Ptuja, zamerili, ker je povsem pozabil slovensko. Ob njem na posnetku je olje, ki so ga prodali za najvišji znesek - podoba Burja Daliborja Parača je dosegla ceno 126.000 tolarjev.
PRIBLIŽEVANJE DVEH SVETOV
SLOVENSKA KULTURA MED BELGIJCI
V organizaciji bruseljskega kulturnega centra Beurssho-uvvburg in IART Centra iz Ljubljane pod vodstvom Andreja Drapala se je v nedeljo v Bruslju pričel teden slovenske kulture, s čemer so se Slovenci odzvali na uspešno predstavitev flamske kulture v Cankarjevem domu februarja 1990.
onirju moderne arhitekture bo razmišljal Damjan Prelov-šek, o dveh fetišizmih, flamskem asketizmu in slovenskem dinamičnem konstruktivizmu Emil Hrvatin, govora pa bo še o psihoanalizi in Sloven-
Belgijcem bodo skušali ustvarjanja. O slovenski zgo-s predavanji, razgovori pri- devinski avantgardi bo spre- estetski misli na bližati njim precej tujo slo- govoril Janez Vrečko, o arhi- skem. vensko kulturno zavest in tu- tektu Jožetu Plečniku, pi-
70. FESTIVAL VERONSKE ARENE
ZA GLASBENE SLADOKUSCE
V Milanu so v teh dneh predstavili bogat program jubilejnega, 70. festivala veronske Arene, kjer bodo letos občinstvu z vsega sveta ponudili Verdijeve opere Don
Carlos, Nabuco in Aido, Puc-meščali po prostoru. Ogrom- cinijevo La Boheme, Gersh-no smo tudi medsebojno so- vvinovo mojstrovino Porgy
delovali in se spoznavali, kaj sploh hočemo od sebe in drug od drugega,« razlaga Oto Rimele. Joris Kvvast pa dodaja: »Naša skupina je
and Bess, simfonično zborovski koncert v počastitev Rossinija in balet Carmina Burana na glasbo Carla Orffa ter Orffovo glasbo Catulli
V Bruslju so že odprli razstavo Kapital slikarske skupine Irvvin in razstavo objektov iz gledaliških predstav Artefakti, ki jih je izbral Samo Cafnika. V torek so tamkaj videli premiero video filma Plečnikova Ljubljana 92, predvajali pa bodo še video filme Utrinki Plečnikovega razmišljanja o Ljubljani in Plečnikova sakralna arhitektura v produkciji Studia 37.
'	Ob zaključku, 7. marca,
Carmina.	Don Carlosom iz leta 1969, naPov®duiej° koncert godal-
Vodstvo festivala, ki ga bo- ko se je v njem zadnjič poja- ne^a kvarteta Enz0 Fabiani, do odprli 1. julija in bo trajal vil Jean Vilar, ki se ga veron- Čeprav občinstvo ne bo
sko občinstvo še danes spo- imelo priložnosti v živo minja.	spremljati predstav sloven-
skih teatrov, bodo na voljo V počastitev 200-letnice video trakovi gledaliških po-rojstva velikega italijanskega stavitev v Slovenskem mla-skladatelja Gioacchina Ros- dinskem gledališču, v gleda-sinija bo iz Londona prišel lišču Glej, Koreodrami, mari-Royal Symphony Orchestra borski Drami, gledališčih in z njim simfonični zbor, ki Ana Monroe in Helios in ob bosta v veronski Areni izved- njih še animirani film Zvonka la Stabata mater.	Čoha in Milana Eriča.
do 31. avgusta, vztraja pri tradicionalnem, klasičnem programu, kot novost pa letos napoveduje sedemnajst pevcev in dva dirigenta, ki doslej v Areni še niso nastopili.
Letošnji Don Carlos pod vodstvom Joseja Marije Col-lada se bo moral izkazati v primerjavi z znamenitim
EKSKLUZIVNO: TIHOTAPCI Z DENARJEM SO PROPADLI
TOLAR VREDEN VEČ KOT LIRA IN MARKA
Menjava denarja na črno pod jasnim nebom je eden med starejšimi »poklici« v Italiji, oziroma Trstu. Do pred kratkim je to bil zelo donosen posel, katerega so se lotevali mnogi črnoborzijanci različnih narodnosti s Slovenskega primorja in iz Istre. Njihova »delovna mesta« so bila pred odprto tržaško tržnico v Ulici Carducci, kjer je menjalnica deviz na črno iz leta v leto rasla kot gobe po dežju. Prisotnost črnih menjalničarjev, ki so zasegli vso ulico ob vhodu v pokriti trg, je toliko razjezila upravitelje tržaške tržnice, da so začeli zbirati podpise in zahtevati, da policija končno stopi na prste ilegalnim trgovcem z raznim denarjem. Zbrali so namreč čez 300 podpisov, toda akcija jim je postala odveč zaradi razpada Jugoslavije in uvedbe lastne valute v Sloveniji in na Hrvaškem, kar je preko noči odgnalo številne prekupčevalce z devizami. Ostali so samo še najbolj vztrajni, ki se zadovoljujejo s skromnim zaslužkom. Pravi mojstri črne obrti so se umaknili in mirno čakajo daljši razplet dogodkov. Z željo, da se posel ponovno razcvete, upajo na boljše dneve.
Prvega našega sogovorni- stavraciji, kjer redno prihaja ka iz vrst prekupčevalcev, na kosilo. Spomnimo se ga iz katerega ime iz razumljivih prejšnjih let, ko se je ukvarjal razlogov ne moremo odkriti, z svojim navadnim delom, smo srečali v neki koprski re- Tedaj smo ga po cestah vide-
Settore 5* “ Uigilanza Corpo della Polizia Hunicipale 2* Dittretto
Prot. n. 1^/27-91
(art.li 13 e 19 della legge n. 689/1981)
-	L'anno 1991, addl 21 del nese di novembre, alle ore 11.25, in Trieste, nella sede del 1'intestato Distretto, sita in strada Uecchia dell'lstria n. ^3, si procede alla stesura del presente atto.--------------------------------------------------
-	1 sottoscritti, sottufficiale di p. n. Franco DAPRETTO e nario UESNAUER, appartenenti al predetto Corpo, rendono noto che in data odierna, alle ore 11.15, in 1.go Barriera Uecchia, di fronte al n. 17, hanno proceduto al seguestro di centonovanta banconote emesse da.lla Repubblica Slovena, aventi cadauna il valore di ■i11 e buoni-tallari.-- -------------------
-	II tutto di proprieti di persona non identificatae trovate in possesso del cittadino jugoslavo nato a Gostusa, Conune di ■■■■ il 5.10.1936 e residente a Koper in ulica Marusiceva n. 2, in possesso del passaporto n. 051 0936581069, r i 1 aseia tog 1 i dalla coapetente autoriti jugoslava il 23.04.1985. rinnovato fino al 23.04.1995.----------
-	Motivo per il quale fe stato eseguito il seguestro: ai fini di impedire 1?. prosecuzione deli 1 i 11 ec i to amninistrativc p. e P^dan'art.lo 669 del C.P., pošto che il nominato MHB ■■■■A e stato sorpreso, nelle circostanze di tejapo, • di luogo meglio in prenessa precilate, ad efcercftare, in forma girovoga, 1’attivitA abusiva di cambiovalute.-------------------
-	Del che ha redatto il presente processo verbale in guattro
-	l’originale verri trasmesso al Sig. Prefetto di Trieste, al guaie il trasgressore pub proporre, immediatanente e in carta libera, opposizione al presente provvedimento;------------------
-	copia viene immediatanente copsegnata alla parte;-------------
-	copia viene conservata agli atti di guesto Ufficio;-----------
-	copia viene conservata agli atti del Comando.-----------------
-	Fatto, letto, confermato e sottoscritto.----------------------
La parte:
«^4
I verbalizzarkti:
M:

vali s sendvičem v rokah. Čeprav sedaj ne dela niti kot menjalec deviz, še vedno živi od kapitala, ki ga je pridobil v najboljših črnoborznih časih.
»Ko sem opravljal svoje delo, sem se komaj preživljal. Ne morem si oprostiti, da sem se tako pozno začel ukvarjati z prekupčevanjem denarja. Zdaj živim od zaslužka, ki sem ga v lanskem letu pridobil na črni borzi. Vendar pričakujem, da bo to delo oživelo,« je dejal trenutno razočarani, toda ne obupani preprodajalec deviz, ki mu je sedaj to edino delo. Pokazal nam je tudi potrdilo italijanske policije (sicer prekupčevalci skrivajo ta dokument) o odvzemu večje količine tolarjev v Trstu.
»Ne glede na to, da so se upravitelji tržnice policiji pritoževali in nas preganjali, smo nadaljevali delo. Seveda smo domačim preprodajalcem deviz delali konkurenco. Vem, da je odvzem mojega denarja bil čisti konstruki. V žepih sem imel veliko lir, mark in tolarjev. Policaji so mi pustili lire in marke, odvzeli so pa tolarje, in sicer 190 bankovcev po 1000 SLT. To lahko pomeni, da so za njih bolj vredni tolarji kot lire ali marke. Ulovili so me v bližnji ulici ob pokriti tržnici, medtem ko so drugi nemoteno delali pred njo. No, nekdo mora plačati ceh. Upam, da bom nadomestil ta denar,« je končal.
Propadla zveza Trst-Ljubljana
Nekdanja zelo uspešna zveza, ki so jo vsakodnevno uporabljali prekupčevalci deviz na relaciji Trst-Ljubljana, je tudi utihnila, in to zahvaljujoč ljubljanski policiji in odpiranju menjalnic in bank, v katerih se devize lahko kupijo ali prodajo.
»Pred nekaj meseci je bilo zelo dobičkonosno ljubljansko tržišče. Vsak dan sem se
peljal v Ljubljano, na tržnici prodal marke, se potem vrnil v Trst in zamenjal tolarje za lire. Le-te pa sem menjaval v marke. Tako sem dnevno obrnil okrog 10.000 DEM, zaslužek pa je znašal najmanj 1000 DEM ali celo več,« pripoveduje naš drugi sogovornik. »Med nami ni bilo goljufij. Imeli smo potrdila, da smo marke uradno kupili v Trstu, kar se na ljubljanskem črnem tržišču zelo ce-
ni, ker je to dokaz, da denar ni ponarejen. Moja zveza je za to vedela in tako sem brez problemov prodajal marke v Ljubljani. Sedaj se je situacija v Trstu povsem spremenila. Tam lahko srečate le nekega »kurirja«, ki zamenja denar za svojega »delodajalca«, ali tiste, ki so se, ne glede na to, ali kaj zaslužijo, navajeni gibati po tem kraju. Pravi prekupčevalci pa ne izgubljajo časa, temveč raje
počivajo ali »delajo« samo na domačem tržišču.«
Med pogovorom smo opazili, da je naš sogovornik zelo živčen. »Kdo ne bi bil živčen. V časih sem zmeraj nosil polno torbo denarja, zdaj pa le to, kar imam v denarnici. Zakaj bi nosil toliko denarja? Verjemite, da je veliko tihotapcev z denarjem propadlo, tudi tistih, ki so delali za druge. Sedaj je hkrati nevarno potovati v Hrvaško, ker je policija bolj pozorna glede tihotapljenja denarja. No, nekaj delam, na drobno... Strah me je, da nikoli več ne bo kot prej,« je zaključil mojster prekupčevanja z devizami iz Kopra.
Čeprav ti ljudje bolj ali manj upajo v boljše črnoborzijanske dneve, pa iz pogovora z njimi izhaja, da je nov način zaslužka, vsaj za zdaj, samo lep spomin. »Gastar-bajterji« iz bližnjih slovenskih in hrvaških krajev, ki so menjavali denar na črno, morajo poiskati drugo zaposlitev, kajti zaslužek, ki so ga pridobili, ne more več trajati.
Zoran Vlajič
OBJEM ZA DESET TISOČ MARK
Pred nekaj dnevi je v naše dopisništvo v Kopru planil Mile Goranič, upokojenec iz Lucije pri Portorožu. Takoj se je obrnil na nas z besedami: »Pomagajte, če morate! Gre za 10.000 nemških mark, ki sem jih predpreteklo leto posodil Dušku Samardžiji, estradnemu managerju iz Sanskega Mostu (BiH), in denarja še nisem dobil. V tem času je omenjeni gospod organiziral koncerte ljudske glasbe po Sloveniji, Hrvaški in drugih krajih nekdanje Jugoslavije. Želim seznaniti javnost z mojim primerom, da ne bi ogoljufal tudi drugih,« je zaskrbljeno in proseče povedal v eni sapi.
Našemu nepričakovanemu obiskovalcu smo razložili, da Nova doba ni vsemogočna pri tem, da bi mu »vrnila« denar. Vendar smo z njim soglašali, da obstaja upravičen razlog, da primer tovrstne goljufije estradnega mena-gerja razodenemo - v časopisu. Znana nam je namreč še ena Duškova goljufija, ki jo je storil pred nekaj leti v Kopru. Tedaj je bila tarča KUD »Bratstvo«.
»Duško Samardžija se je maja predlani popeljal v Izolo, ko je tam in tu na Reki organiziral koncerte ljudske glasbe. Tedaj me je zaprosil, naj mu posodim 7.000 DEM, da bi jih izplačal nekim pevcem. Kasneje sem mu dal še 3.000 DEM. Duško je oblju-
bil, da mi bo vrnil denar v kratkem času. Minilo je več kot dve leti in še vedno nisem dobil denarja. O tem, da bi mi ga vrnil prostovoljno, ni niti govora. V Izoli se od tedaj ni več pokazal, vendar sem izvedel, da je zbežal v Nemčijo, kjer se je poročil in odprl dve restavraciji,« je razložil Mile Goranič.
- Ali ste ga poiskali v Nemčiji?
»Naredil se je dober, da bi mu verjel, da mi hoče denar vrniti. Vendar sem razumel, da je njegov prijateljski objem bil zelo drag. Še huje je to, ker sem denar, ki sem mu ga posodil, vzel od drugega. Zaradi tega sem moral prodati avtomobil in vrniti denar. Do sedaj sem dvakrat
potoval v Miinchen. Našel sem Samardžijo.
Spoznal sem tudi njegovo ženo - Nemko. Tedaj sta imela dve restavraciji. Duško je obakrat obljubil, da mi bo vrnil denar, vendar iz tega ni bilo nič. Potem sem še enkrat potoval v Miinchen, toda takrat ga nisem našel. Ko sem ga po vrnitvi poklical po telefonu, je začel groziti in me žaliti. Edino, kar mi je preostalo, je bilo, da se obrnem na odvetnika in tožim Samardžijo«.
Sedaj Mile Goranič upa in pričakuje povrnitev denarja, zaradi česar se je moral odreči svojega skromnega, toda novega, avtomobila, ki ga je kupil s težko prisluže-nim denarjem v koprski luki, kjer je delal do invalidske upokojitve.
Kar se tiče Duška Samard-žije, ki ga pozna veliko ljudi iz bivše jugoslovanske estra-de, ni bil nepošten samo do Goraniča. Pred tem je gostoval v Kopru, kjer je na Titovem trgu v njegovi organizaciji bil koncert ljudske glasbe, ki se ga je udeležil tudi neki znani bosanski pevec.
Tedaj je Samardžija ostal dolžan sicer siromašnemu KUD-u »Bratstvo«, ki je bilo
glavni organizator tega koncerta. Predsednik tega društva je namreč moral iz svo-
jega žepa namesto Samard-žije plačati obveznosti do občine.
»Še tedaj sem prijavil Samardžijo koprski UNZ. Tam so prijava in dokazi o njegovi goljufiji. Ni hotel plačati obveznosti in je zbežal. Kasneje se je oglasil iz nekega beograjskega zapora in je prosil, da ga ne obremenjujemo. V tem času je to bilo precej denarja. Ne verjamem, da ga bomo sploh dobili... Prevaral nas je...« pravi H. Š. predsednik KUD »Bratstvo«.
Zakaj pišemo o tem gospodu menagerju? Razlog je enostaven. Pred tremi leti je prevaral Koprčane, potem je v Izoli ogoljufal Mileta Goraniča. Znano je pa, da to nista njegovi edini goljufiji.
Iz pogovora z Gorančevim odvetnikom Ervinom Doki-čem smo izvedeli, da bo njegov klient uspel dobiti svoj denar, toda problem je v tem, da se tožba ne more vročiti Dušku Samardžiji. Sedaj, ko je Slovenija neodvisna, pa bo lažje.
Mario Rossi
PONAREJENI DOLARJI V LJUBLJANI IN ZAGREBU
ALBANSKA TISKARNA DOLARJEV
Zagrebška policija je zaplenila največjo količino ponarejenih dolarskih bankovcev v zadnjih dvajsetih letih. Preiskovalci želijo sedaj odkriti njihovo tiskarno in ponovno opozarjajo Občane na previdnost pri kupovanju deviz »na črno«.
Vse ocene inšpektorjev Oddelka za preprečevanje nedovoljene trgovine in narkomanije iz zagrebške policijske uprave, da bodo v začetku letošnjega leta ponarejevalci denarja na zagrebškem področju spustili v obtok večje količine ponarejenih bankovcev, so se uresničile.
Kljub temu pa si niso predstavljali, da bo ponedeljek 17. februarja v Zagrebu ostal v spominu po dosedaj največji zaplembi ponarejenih dolarskih bankovcev v zadnjih dvajsetih letih, saj se je tega dne znašlo na inšpektorski mizi 37.200 ameriških dolarjev v ponarejenh stodo-larskih bankovcih. Že na oko se je videlo, da so bankovci ponarejeni (slabši tisk, ponavljanje serijskih številk, slab papir) kar je pozneje potrdilo tudi strokovno preverjanje.
Razen policijskih inšpektorjev sta za zaplembo ponarejenih dolarjev zaslužna tudi Faik Asaj (22), nezaposlen medicinski tehnik s Kosova in Tair Zegiraj (27) začasno zaposlen v Švici kot gradbeni delavec. Vse se je začelo na zagrebški železniški postaji, ko se je nek fant zazdel sumljiv inšpektorjem. Zahtevali so njegove dokumente nato pa so odkrili, da ima Faik Asaj pri sebi tudi večjo količino ameriških dolarjev. To je bil dovolj velik razlog, da so ga privedli v sto metrov oddaljeno policijsko postajo, kjer so odkrili, da je 33 sto-dolarskih bankovcev lažnih.
Policaji so takoj obvestili inšpektorje oddelka za preprečevanje nedovoljene trgovine in narkomanije, ki so prevzeli Asaja in nadaljevali kriminalistično preiskavo. Ta je najprej izjavil, da je dolarje dobil na Kosovu od nekega neznanca za prodajo nekakšnih nepremičnin in lesa. To bi morda zadostovalo, če ne bi kmalu zatem našli dve osebi, ki jima je Asaj prodal po 200 ponarejenih dolarjev. Nato so preiskali sobe njegovega sorodnika v Zagrebu pri katerem je Asaj začasno stanoval.
Med preiskavo pa je prišla še ena prijava o ponarejenih dolarjih iz poslovalnice Zagrebške banke. Uslužbenki je neki Albanec dal pet sto-dolarskih bankovcev za katere je rekel, da jih je kupil na železniški postaji in, da dvomi v njihovo verodostojnost. Uslužbenka mu je odgovorila, da so dolarji lažni, zato pa
je kmalu zvedela tudi policija. Takoj se je ugotovilo, da je bil ta človek Tair Zegiraj. Na vprašanje odkod jih ima, je odgovoril, da jih je kupil na glavni železniški postaji. Policija mu je verjela saj je izgledalo kot, da je le eden od prevaranih kupcev. Kmalu pa se je pokazalo, da ni bilo tako.
Ko v Asajevi sobi niso našli niti enega ponarejenega bankovca, je ta spremenil svojo zgodbo in izjavil, da je dolarje dobil od nekega Ta-ira na železniški postaji. Z njim se je dogovoril, da jih bo prodal nato pa si bosta delila dinarsko protivrednost.
Vse policijske sile so se pognale v lov za Tairjem, ki so ga še pred kratkim imeli v rokah, a jih je prevaral z izmišljeno zgodbo. O Albancu in njegovem avtomobilu so takoj preko operativnega dežurstva obvestili vse policijske patrole. Tair Zegiraj ni prišel daleč. Zaustavili so ga na obvoznici pri Lučkem in seveda takoj aretirali. Sedaj je takoj priznal, da je Asaju dal ponarejene dolarje, ki jih
1
Že na prvi pogled je bilo očitno, da so stodolarski bankovci ponarejeni.
je policija našla pri njem, ko so ga legitimirali naglavni postaji. Ostanek od 362 sto-dolarskih bankovcev je Zegiraj skril v blazinico, ki je bila v njegovem avtomobilu. Ko je videl, da ga bo policija dohitela je blazinico odvrgel v jarek ob cesti. Pozneje je inšpektorjem pokazal blazinico, ki je bila še vedno na istem mestu. Pod bremenom dokazov sta oba priznala, da sta vedela, da so dolarji ponarejeni. Zegirja pa je povedal, da jih je kupil v eni od sosednjih zahodnih držav. Oba so odpeljali v preiskovalni center zagrebškega Okrožnega sodišča.
No s tem ta slučaj še ni zaključen. Dubravko Klarič, vodja oddelka za preprečevanje nedovoljene trgovine in narkomanije, zagrebške policijske uprave pravi takole: »Sedaj moramo ugotoviti odkod izvirajo ponarejeni dolarji, saj je sigurno, da so natisnjeni v neki ilegalni tiskarni v kateri od sesedanjih držav. No o tem zaenkrat ne moremo govoriti, saj bomo s sodelovanjem policije te države nadaljevali s preiskavo.«
O tem zakaj je ravno Zagreb in Flrvaška na udaru ponarejevalcev denarja pa meni naslednje: »Kriza v kateri je naša republika ustreza prekupčevalcem z devizami. Zato je ena od naših vsakodnevnih nalog preprečevanje poulične prodaje deviz saj se ravno z njo najbolj širi ponarejen denar. Policiji lahko pri tem pomagajo občani, ki so že kupili bankovce za katere sumijo, da so ponarejeni. Vsak tak sum je potrebno preveriti v banki ali menjalnici. Tem ljudem se ni treba bati, da bodo imeli pro-
Tair Zegiraj kaže mesto kjer je odvrgel blazinico s ponarejenimi dolarji, ko je videl, da ga bodo policisti ujeli.
bleme s policijo. Oni so le žrtve uličnih preprodajalcev in nam lahko le pomagajo odkriti odkod izvirajo lažni bankovci.«
Povsem možno je, da ima ta zagrebška zgodba svoje nadaljevanje v sosednji Sloveniji, kjer so ravno v teh dneh zabeležili večkratno pojavljanje lažnih dolarjev. Posebno zanimiv je tale slučaj. V torek 18. februarja je v banko »Bank Austria«,
v Wolfovi ulici v Ljubljani prišel 35-letni Šibenčan, ki je hotel na svojo hranilno knjižico položiti 5317 dolarjev. Uslužbenka v banki je ugotovila, da je bilo od te vsote kar 37 stodolarskih bankovcev ponarejenih. Na vprašanje kje jih je kupil je Šibenčan odgovoril: »Na Jelačičevem trgu v Zagrebu.«
Dušan MiljuŠ, Arena
SMRT ČASOPISNEGA MAGNATA MAXWELLA ŠE VEDNO ZAVITA V SKRIVNOST
ZARADI SAMOMORA 00 DEDIŠČINO
V RUSIJI PRIJELI MNOŽIČNEGA MORILCA
RAZMESARIL 55 OTROK
V	skrivnost zavita smrt časopisnega magnata Roberta Maxwella še do danes ni docela razjasnjena. Navajajo štiri možne razloge, nesrečo, srčno kap, umor ali samomor. Na osnovi poročila zavarovalniške družbe vse bolj prevladuje mnenje, da je milijonar vendarle napravil samomor, kar pa pomeni, da bo njegova družina ostala brez odškodnine 20 milijonov funtov.
V	sestavljanju poročila je sodeloval tudi dr. lan West, eden vodilnih britanskih patologov, ki je po obdukciji španskih patologov na Kanarskih otokih neposredno pred pokopom v Izraelu napravil še eno preiskavo, v kateri preverja štiri možne vzroke smrti.
Malo je verjetno, da bi Maxwella zadela srčna kap, čeprav je bila obdukcija zaradi posegov španskih zdravnikov in delnega balzamiranja otežkočena. V kolikor bi se to zgodilo, bi verjetno padel po palubi in ne v morje.
Kolikšna je možnost, da bi šlo za nesrečo ali umor? Strokovnjaki dvomijo tako v eno kot v drugo, kajti če bi
magnata umorili, bi morala pri tem sodelovati tudi posadka, ki je edina poznala položaj in smer gibanja ladje, a v natančni preiskavi ni na nikogar na palubu padel niti najmanjši sum.
Najverjetnejši je samomor. Zadnje dni se je Maxwell na svojem križarjenju okoli Kanarskih otokov čudno obnašal, okleval je pri vsakodnevnih odločitvah in si le malo pred smrtjo naročil svoj zasebni avion, ki je kot v poslednji pozdrav zaokrožil nad jahto. V zadnjih dneh življenja je bil nenavadno ljubezniv s člani posadke. Sklenil je poklicati iz Londona svoja sinova in si potlej premislil. Čudno je tudi dejstvo, da je bila njegova soba na ladji zaklenjena, ob odhodu na sprehod je ne bi zaklepal, ključa pa nikoli niso našli. V poročilu so na osnovi teh ugotovitev zapisali, da se je Maxwell očitno pripravil na odhod.
Patologi so pri obdukciji odkrili potrgane mišice na hrbtu in sklepali, da je pokoj-
ni založnik določen čas s celim telesom visel na levi roki in se držal, morebiti za zunanjo ograjo svoje jahte. Takšne poškodbe se pojavijo pri samomorilcih, ki nameravajo skočiti z visokih stavb, vendar se ne vržejo takoj v globino, temveč previdno splezajo preko roba, nekaj časa visijo in se potlej spustijo.
Na osnovi te najnovejše analize patologov še vedno ni stoodstotno jasno, kako je Robert Maxwell umrl in zavarovalnice so sedaj pred težko odločitvijo, morebiti pa bo potrebna tudi sodna razprava. Razplet budno spremljajo upokojenci novinarske skupine Mirror, ki jih zanima, kam so izginila sredstva upokojenskih fondov, kam jih je magnat pretakal. Doslej so odkrili le tretjino tega denarja. Najhuje pa je pri vsem tem milijonarjevima sinovoma, ki se spopadata s spektakularnimi dolgovi in neznosnimi finančnimi vijugami, ki jima jih je zapustil njun oče.
Po večletnih iskanjih so v Rusiji slednjič spravili za zapahe množičnega morilca, monstruma iz Rostova, ki je v dvanajstih letih umoril petinpetdeset deklet, fantov in otrok. Preiskovalni organi za zdaj njegovega imena ne izdajo, ker se bojijo, da bi se ljudje znesli nad njegovo družino, ženo in dvema odraslima otrokoma.
Monstrum iz Rostova je prvič udaril leta 1978, ko so v gozdu našli razmesarjeno truplo neke umsko prizadete deklice, zadnjikrat pa je moril, njegova žrtev je bil 16-letni učenec, novembra 1990. Samo v letu 1984 je pobil petnajst otrok, nekatere v razmaku le po teden dni.
Ravnal je vselej na enak način. Za njim so ostajala razmesarjena gola trupla otrok, fantov in deklet, ki jih je puščal v gozdovih v okolici Rostova ob Donu. Vsaka žrtev je imela več vbodljajev z nožem, na kraju zločina pa ni bilo prav nikakršnih sledi. Pozneje se je izkazalo, da je morilec nosil s seboj torbo, v kateri je imel dobro nabru-
šene nože, žice in druge pripomočke za sadistično izživljanje.
Množične umore je pričela raziskovati posebna preiskovalna skupina v sodelovanju s tisoči policistov. Po petih letih, novembra 1990 so odkrili prvo sled, ko sta dve učenki policistom povedali, da sta videli, kako je starejši moški s silo spravljal iz avtobusa nekega dečka in mu potlej sledil. Fant je bil zadnja morilčeva žrtev. Šolarki sta se več tednov vozili z javnimi prevoznimi sredstvi in bili posebej pozorni na končnih postajah, kjer naj bi po predvidevanjih morilec iskal svoje žrtve. Končno sta ga prepoznali. V njegovi torbi so preiskovalci našli več na-bruženih nožev. Po dvotedenskih naporih psihiatrov je moški spregovoril in podrobno opisal vseh petinpetdeset zločinov.
Gre za človeka s seksualnimi težavami, za impotentnega moža, vendar strokovnjaki pravijo, da je monstrum iz Rostova popolnoma priseben in odgovoren za svoja dejanja.
PREKINILI NIGERIJSKI TIHOTAPSKI KANAL PROSTITUCIJE V ITALIJI
Z LJUBEZNIJO IZ ZVODNIKOVIH KREMPLJEV
O tragičnih usodah mladih deklet, ki jih po ilegalnih ali legalnih poteh spravljajo iz Nigerije v Italijo, kjer želijo uresničiti svoje življenjske sanje, smo že pisali. V zadnjem letu so v najstarejšo obrt zvabili okoli tisoč temnopoltih deklet, ki so, mnoge med njimi, na surov način izgubile svojo nedolžnost. Sanje so ugasnile, a bilo je prepozno, da bi se izvile iz trdih krempljev svojih zvodnikov, zato so se morale sprijazniti z življenjem, na katerega so obsojene.
Tudi Lusy, črna ivanjščica iz Lagosa, je ob misli, da gre v Italijo, sanjala z odprtimi očmi, vendar ji je med potovanjem neka slutnja kvarila veselje. Po prihodu v obljubljeno deželo so se njeni dvomi uresničili. Namesto v tovarno je morala na ulico. Upirala se je, a zvodniki niso poznali milosti. A Lusy je za razliko od drugih deklet imela srečo.
»Pretty VVoman« je črna, ima dvajset let in bolj razoro-žujoč nasmešek kot Julia Roberts. Tudi ona mora pozabiti preteklost. Štiri mesece je bila v Italiji sužnja, njeni gospodarji pa neka nigerijska gospa in veliko moških vsako noč.
Njen Richard Gere, njen rešitelj je 30-letni delavec Antonio. Lusy je srečal slučajno in nikoli ji ni plačal za deset minut lažne ljubezni. Zaljubil se je, se boril zanjo in plačal deset milijonov lir, da bi jo odkupil.
Kmalu se bosta v majhni cerkvi v Lagosu poročila in v hiši njenega starega očeta bodo pripravili veliko poročno svečanost.
Pravljica o Pepelki in njenem princu je že pred nekaj meseci postala resničnost, a je prišla v javnost šele pred dobrim tednom, ko je policija iz Riminija objavila rezultate svoje zahtevne in dolge preiskave. Po več kot enoletnem raziskovanju so policisti odkrili žensko organizacijo, gre za 47 oseb, ki je pripeljala v Rimini okrog tisoč nige-
rijskih deklet in jih vrgla na pločnike jadranskega primorja od Benetk do Pescare. Lusy je že pred policaji rešil Antonio, s katerim sedaj živi v velikem središču med Pescaro in Ancono. Ne želita izdati priimkov, niti se fotografirati, preteklost naj bo mrtva in otroci naj ne izvedo ničesar o Lusyjinem prejšnjem življenju.
Kazen za lahkovernost
V slabi italijanščini in povešenega pogleda je Lusy razlagala, kaj se ji je zgodilo. Ko je ekonomska stiska zajela njen kraj, si je želela priskrbeti boljšo prihodnost. Nekega dne je v njihovo mesto prišla madame (tako mlade prostitutke kličejo svoje gospodarice) in povedala, da ima njena organizacija dobre zveze v Italiji, kjer skrbi za prišleke, jim pomaga najti delo in stanovanje. Lusyjin oče je moral zastaviti hišo, če je hotel gospe plačati za stroške več kot deset milijonov lir. »Ko bo našla delo, bo lahko mesečno vračala,« je dejala madame. Tako je Lusy prišla v Italijo.
»Na letališču Fiumicino mi je gospa odvzela potni list in ves denar. V Riminiju me je namestila v neko majhno sobo. Začela sem se upirati, tri dni nisem hotela jesti. Morala sem se prilagoditi, toda bilo je težko. Bežala sem iz avtomobilov, se kregala in neprenehoma bruhala. Pomagalo ni nič. Postala sem jet-nica. Če bi se hotela vrniti
domov, bi morala plačati svoj dolg,« pripoveduje Lusy.
»Neko noč sem se vračal iz diskoteke v Riminiju. Ustavil sem se pred semaforjem. Prestrašena črna deklica je potrkala na okno. Odprl sem ji vrata, vstopila je, se vrgla na sedež, hitro zaprla vrata in rekla: »Pojdi, pojdi, policija!« Takoj sem razumel, za kaj gre. Čeprav je bila jesen in je bilo hladno, je imela na sebi le staro majico. »Italija grda, hladno, vključi toplo«, mi je rekla v slabi italijanščini. Nisem vedel, kaj bi storil. Ustavil sem, ji prinesel čaj in sendvič,« je dejal Antonio.
Osvoboditev iz suženjstva
Ob slovesu je Antonio poljubil Lusy na lice. Potem je izstopila. Opazil je madame, ki se je kriče približevala. Zatem se je ustavil avto in se slišali moški glasovi, ki so Lusy govorili: »Kurba, koliko hočeš?«
Prihodnjo soboto je Antonio na istem mestu iskal Lu-sy. Deklica se mu je približala govoreč: »Darling, dar-ling!« Podaril ji je par čevljev, obljubil, da jo bo rešil iz suženjstva in ji našel pošteno delo.
Tedni so tekli. Antonio je razmišljal, kako bi dekletu pomagal. Obrnil se je na nekega odvetnika, vendar upanja ni bilo. Svetoval mu je, naj primera ne prijavi policiji, kajti dekle bi pregnali v Nigerijo. Preučil je zakon o emigrantih, ves ta čas pa ob sobotah obiskoval Lusy in ji med enim in drugim klientom govoril o bodočnosti. Lusy je jokala in sanjala o odkupu.
»Slabo mi je bilo, ko je izstopala iz avtomobilov raz-
nih moških. Kot moja zaročenka me je vsak dan klicala po telefonu, a nato so telefonski klici izostali in nisem je več našel v Riminiju. Nihče ni o njej nič vedel. A nek večer mi je njena kolegica zaupala, da so jo zvodniki od-podili v Modeno, kjer sem jo potlej našel popolnoma uničeno na velikem trgu. Madame jo je prisilila, da je spala po vlakih. Lusy me je prosila, naj ji pomagam, da se vrne v Nigerijo.
Ta večer sem ji sledil. Nek moški jo je vzel v avtomobil. Avto sem ustavil in zavrelo mi je. Doumel sem, da imam Lusy resnično rad. V denarnici je imela 50 tisoč lir v bankovcih po 10.000. Ta denar mi je bil odvraten. Dal sem ji vse, kar sem imel v listnici, a vedel, da s tem ne bom ničesar dosegel. Zato sem Lusy odpeljal domov,« pravi Antonio.
Antonio je dobro premislil, odšel na policijo in povedal Lusyjino zgodbo, zanjo je zahteval le bivalno dovoljenje, ki ga je dobil v zamenjavo za obvestila o zvodnikih. Nato je odšel k gospe in ji rekel: »Lusy ne bo več delala zate. Če bi nadaljevala, bi umrla. Na obroke bom plačal njen odkup.« S tem zgodba še ni bila končana. Lusy so ugrabili in Antonio jo je ponovno izgubil. Plačati je moral določeno vsoto, za katero je madame rekla, da je najemnina. Zatem je zagrozil s policijo.
Končno je bila mlada Nigerijka svobodna, še vedno pa je trepetala pred organizacijo, kajti, če ne bi plačala dolga, bi morala znova na pločnik. Madame je imela namreč v rokah hišo njene družine v Lagosu. Še večja pa je bila bojazen, da bi njen oče
Ženska organizacija je vpeljala v prostitucijo preko tisoč temnopoltih deklet
izvedel, s kakšnim umazanim poslom se je ukvarjala.
Antonio pa ni izgubil upanja. Prvi mesec si je denar izposodil, ob delu v tovarni je ponoči razkladal tovor v pristanišču in čez nekaj časa je tudi Lusy dobila zaposlitev. Dokler nista izplačala dolga, sta vse mesečne zaslužke nosila zvodnici.
A zgodba o Lusy in Antoni-
ju se je srečno končala. Zvodniki, dva moška in 45 žensk, so prijavljeni sodnim organom. In tako je pretrgan vsaj eden od tihotapskih kanalov prostitucije in sramotnega ravnanja s temnopoltimi deklicami s toliko in toliko osebnimi tragedijami.
Vukica Vlajič
Trgovsko podjetje in njihova trgovina
FORTUNA,
■	■ X*	na Mariborski 122
Telefon: (063) 35-619
Vam nudi ves gradbeni, vodovodni in toplovodni material ter barve.
POSEBNO UGODNE CENE:
-	cement	_	stiropor
-	salonitne ploi£e	—	strešno lepenko
-	novoterm	_	|n varilne trakove.
-	barve Jupol
Za gotovinsko plačilo nad 3.000,00 SLT nudimo za vso blago razen cementa 10% popust.
Nakup na 2 čeka - brez obresti.
INDUSTRIJSKA PRODAJALNA
Zidanškova 27, Celje
To je trgovina z najcenejšim ženskim in moškim perilom, največjo izbiro body-ev, pižam, spalnih srajc, halj, svilenih nogavic in v kratkem z novim programom otroškega perila.
Pridile in se prepričajte!
UVALA ZA ZAUPANJE
MALI OGLASI
NOVI TEDNIK RADIO CFI Ig
rac
063
POSEST
ZEMLJIŠČE 2700 m2, primerno za vikend, z novim vinogradom, prodam. Cena po dogovoru. Vlado Klavžar, Prebold 180 LOKAL na Ostrožnem, velikosti 80 m2, primeren za vse dejavnosti, prodam. Tel.: (0608) 81-443 ali ali (0608) 81-706
VINOGRAD s kletjo v Zibki, prodam. Trta stara 6 let in na žici. Tel.: (063) 823-158, po 18. uri VEČJO parcelo z gradbenim dovoljenjem ob asfaltni cesti pri Mestinju, prodam. Tel.: (062) 100-633, po 17. uri
PARCELE za vikend 30 km iz Celja, sončna lega, prodam. Tel.: 25-749, zvečer
NOVO hičo z vrtom v bližini Laškega, prodam, šifra: POSEST POLOVICO hiše z velikim vrtom ob Savinji na Otoku, prodam. Tel.: 29-340, popoldan ali zvečer DVOSTANOVANJSKO hišo ne popolnoma dokončano, pri Žalcu, prodam. Tel. (063) 711-304, po 16. uri	,
VIKEND s 1000 m2 zemlje na Dobrni, cesta, sončna lega, prodam. Tel.: 27-151, po 20. uri PARCELO v velikosti 11 a s 300 novo posajenih trsov in bivalno barako, ugodno prodam. Ana štrubej, Gubno 27, 63261 Lesično VIKEND 1600 m2, na sončni legi v Ločah-Poljčane, klet 9x5, brunarico 4x6, prodam. Voda, elektrika in dovoz urejen. Cena po dogovoru. Tel.: (063) 753-363
DVOSOBNO klasično stanovanje, ugodno prodam. Tel.: 38-010
STANOVANJSKO pravico za dvosobno stanovanje 63 m2 (450 DEM 1 m2), ugodno prodam. Šifra: UGODNO
DVO in polsobno stanovanje v Celju, prodam. Tel.: 35-129, zvečer
DVOSOBNO stanovanje s centralno, vseljivo takoj, prodam. Inf.: 29-340, popoldan ali zvečer
ENOSOBNO stanovanje v Celju, primerno tudi za poslovne prostore, prodam. Tel.: (061) 311-954
STANOVANJSKO pravico, prodam najboljšemu ponudniku. Pokličite na tel.: 25-392, četrtek in petek, od 8. do 12. ure
DVOINPOLSOBNO stanovanje, 68 m2, prodam. Tel.: 29-040. popoldne
TAKOJ vesljivo hšo 100 m2 stanovanjske površine in 130 m2 delavnice, v okolici Celja, ob glavni cesti, oddam. Tel.: 745-272, vsak dan.
TRISOBNO stanovanje podarim za odstop stanovanjske pravice v stanovanjski hiši. Te!.: 38-525.
DVOSOBNO stanovanje oddam v najem. Tel.: 37-698, po 17.uri.
NAJAMEM garsonjero ali enosobno stanovanje na realciji Cen-ter-Otok-Lava-Nova vas. Tel.: 762-290 int. 320, od ponedeljka do petka od 9. do 16. ure.
ODDAM novo dvosobno stanovanje v Štorah. Tel.: 21-873.
MIRNA uslužbenka srednjih let išče garsonjero v Celju ali bližnji okolici. Tel.: 28-746.
ZAMENJAM družbeno, dvosobno stanovanje za večje. Tel.: 21-502.
ENOINPOLSOBNO, lastniško stanovanje nudim kot nagrado v zameno za trisobno stanovanje z odkupno pravico. Tel.: 31-073.
OPREMA
KUHINJO marles, kompletno, ugodno prodam. Milan Pavlič, Koj-zanskega odreda 6, Štore Stroji
STRUŽNICO, rezkalni stroj, prodam. Inf. 39-051
FREZO za hondo 600, malo rabljeno. poceni prodam. Tel. 701-793 TRAKTOR IMT 533, prodam. Tel. 776-400
DEBELINSKO poravnalni skobel-ni stroj, dobro ohranjen, šir. 60 cm, prodam. Peter Hrastelj, Titova 30, Laško, tel. 731-587 SILOKOMBAJN SK 80, rabljen prodam. Martin Selič, Sp. Rečica 200, Laško, tel. 732-161 KOSILNICO za traktor štayer 18 KS in novo kosilnico za Goldoni, po ugodni ceni, prodam. Ernest Poteke, Škofja vas 62, a, tel. 35-596 ŽAGO za razrez hlodovine v dobrem stanju, prodam. Tel. 775-178 MOTOKULTIVATOR honda s priključki, prodam. Milan Perger, Breg 102, Polzela NAHRBTO motorno kosilnico tori in pomivalni stroj candy za rezervne dele, prodam. Tel. 776-554 TRAKTOR štore 504 in traktor Tomo Vinkovič 826, prodam. Tel. 770-309
TV 730, prodam ali zamenjam za nakladalko 17, staro do 3 leta. Alojz Kitak, Žahenberc 13
ZAMRZOVALNO omaro s 3 predali, novo in malo rabljen žameten kavč, prodam. Tel.: 31-564 PEČ za centralno ogrevanje
35.000	cal, rabljeno, prodam. Ivan Hrovat, Vrbo 49, Šentjur PRALNI stroj, star 5 let, ugodno prodam. Inf. na tel.: 37-797 ZAMRZOVALNO skrinjo 4001 termoakumulacijsko peč 2 kW, kotno sedežno, električni štedilnik in kuppersbusch štedilnik ter pisalno mizo, prodam. Tel.: 821-423 OTROŠKO posteljo z jogi vložkom, ugodno prodam. Tel.: 741-666
SPALNICO kristal, črno, novo, še zapakirano, ugodno prodam. Tel.: 731-129, po 16. uri.
TERMOAKUMULACIJSKO peč elind 3,5 kW, prodam. Tel.: 773-052, Kompan
SPALNICO ugodno prodam. Žo-her, Prežihova 5, Žalec
AKUSTIČNI APARATI-GLASBILA
RAČUNALNIK commodore 64, z dodatno opremo in CB postajo president Jackson, prodam. Franc Romih, Repuž 12, Dobje pri Planini TV črno-beli, prenosni, zaslon 36, prodam. Tel.: 772-297 VIDEOREKORDER gorenje z daljincem prodam za 450 DEM. Buzi-na. Na otoku 10, Celje ELEKTRIČNO kitaro framus, akustično in ojačevalec HH-IC, 100 W, profesional, z reverbom, prodam. Tel.: 29-693
ZAPOSLITEV
MEDNARODNO podjetje išče nove sodelavce za direktno prodajo. Za dobro delo zaslužek na evropskem nivoju. Inf. na tel. 857-575, 858-723, do srede, od 15. do 16. ure.
TRGOVSKEGA potnika, mlajšega, za prodajo avtoopreme na področju cele Slovenije, zaposlimo (v poštev pridejo tudi prodajalci s trgovsko izobrazbo) iz Celja ali bližnje okolice. Pisne vloge pošljite na naslov Grafoplast Kandorfer, Trnovec 2, Šentjur, tel.: 741-620.
ZAPOSLIM mlado dekle za strež-
bo, samo popoldan, lasten prevoz. Inf. bistro Justin, Dobrna 10, od 12. do 17. ure.
IŠČEM delo. Pospravljanje, čiščenje, šivanje. Šifra: ZANESLJIVOST PRI DELU.
IZKUŠENEMU strokovnjaku nudim začasno ali honorarno delo na
M.F. stroju. Tel. 741-112.
HONORARNEGA delavca za opravljanje fizičnega dela (kopanje, pospravljanje...) iščem. Inf. na tel.: (063) 779-295.
ŽIVALI
RABLJEN pralni stroj, BTV ma-rathon 66 In nov pretočni plinski bojler, prodam. Tel.: 31-119 OTROŠKO posteljo, hrastovo, z jogi vložkom dimenz. 140x80 cm, dobro ohranjeno, prodam. Tel.: 37-966, po 16. uri
KRAVO simentalko 3. teleta in prašiče od 50 do 70 kg, prodam. Ivan Povalej, Trnovlje 98 a TELIČKO 200 kg, frizijsko, za pleme, prodam. Branko Brecelj, Brdce 2 a, Dobrna
MLADO KRAVO, s teletom ali brez, prodam Martin Kopitar, Vrne 61, Teharje
TELICO simentalo 350 kg, prodam. Trobiš, Ljubečna, Poljska pot 1
KRAVO s teletom, dobro molznico, prodam. Tel.: 745-293 ČISTOKRVNE pritlikave srnine pinče, brez rodovnika, stare 7 tednov, ugodno prodam. Jure Ocvirk, Slomškova 15, Šentjur ČISTOKRVNE nemške ovčarje z rodovnikom, stare sedem tednov, prodam. Tel.: 731-650 TELICO 300 kg, prodam. Mirko Oset, Razgor 2 c, Vojnik
KUPIM
GOLF JXD ali JXB od letnika 87 naprej, kupim od najboljšega pon-dunika. Tel : 731-157.
MLADO kravo, s svežim mlekom, lahko s teletom, kupim. Zg. Hudinja 1, Celje. Tel.: 38-518.
HLODOVINO (smreko, bukev, hrast), kupim.Tel.: 27-528,845-279, od 16. do 20. ure.
STAREJŠO enostanovanjsko hišo kupim v Žalcu ali okolici. Ponudbe pod: Hišica.
OBVEZNICE PTT Celje odkupujemo. Tel.: 755-979, od 6. do 9. in po 19. uri.
BIDMAJER pohištvo, staro sliko, knjige in kozarce, kupim. Tel.: 882-468.
RAZNO
RADIATORJI jugoterm za kompletno hišo, peč za centralno in bojler, ugodno prodam. Tel.: 28-797
OKNA glin Nazarje, 600x600 mm, 4 kom., leseno barako 3x5 m, za garažo ali shrambo gradb. material, ugodno prodam. Jože Verdov, Bukovžlak 77
GRADBENO barako, 4,5x3,5 m, montažna, prodam. Tel.: 35-948 od 18. do 20. ure
BOROV les, količina 10-20 m2, kvaliteten, prodam. Franc Oštir, Sp. Rečica 66, Laško
ZEMLJIŠČE 2700 m2 primerno za vikend, z novim vinogradom, prodam. Cena po dogovoru. Vlado Klavžar, Prebold 180
LOKAL na Ostrožnem, velikosti 80 m2, primeren za vse dejavnosti, prodam. Tel.: (0608) 81-443 ali (0608) 81-706
NOVO manjšo hišo z vinogradom, vodo, elektriko, možnost stanovanja, v bližini Sevnice, prodam ali menjam za starejšo hišo ali stanovanje v okolici Celja. Cena
30.000	DEM. Tel.: 851-169, popoldan
KOTNO sedežno garnituro (2,5 x 2,5 m), prodam in golf JXD, 87, prodam ali menjam. Tel.: 36-667.
MATURANTSKO obleko, bolero št. 38 in belo poročno obleko s klobučkom, št. 38, ugodno prodam. Tel.: 38-232.
DOMAČO slanino (Špeh), prodam. Miha Gorjup, Zg. Vrh 159, Grobelno.
HARMONIKO 40 basno, moped tomos 14 M, multipraktik, foto aprat, stroj za rezanje mesa, prodam. Tel.: 27-411, int. 677, dopoldan
IZREDNO ugodno prodam žensko krzneno jakno (42) iz rjavo barvnega opusma. Tel.: (063) 36-526.
KROMPIR dezire semenski po 20 SLT in jedilnega po 15 SLT, prodam. Tel. 38-874.
GARAŽO na Hudinji, prodam. Je funkcionalno urejena, inf. in ogled vsak dan. Tel.: 35-326.
OB Mariborski (pri nebotičniku), prodam garažo. Tel.: (061)451-520.
SLADKO krmo ter pujske stare 7 tednov in bukova drva, ugodno prodam. Martin Ferme, Brezje 7 a, Vinski vrh.
OBRAČALNI plug - 2 brazdni, frezo in kiper prikolico za TV 732, prodam. Tel.: 731-133, popoldan.
NOV traktor 539, novo kuhinjo gorenje - lužen hrast (4 m) in suh smrekov žagan les, ugodno prodam. Tel.: 38-892, dopoldan.
BCS kosilnico 110, nizko, malo rabljeno in pujske, prodam. Peček, Završe 21, Grobelno.
SENO, prodam. Peter Pihler, Klanc 25, Dobrna.
PRIKOLICO za osebni avto, prodam. Tel. 721-288.
TROSILEC hlevskega gnoja, dvo-brazdni plug, mizarske stroje ter strešno kritino, prodam. Inf. na tel.: 39-986. popoldan.
RAČUNALNIK PC 286/16, prodam. Tel.: 33-956, popoldan.
AUDI 80 turbo diesel, le. 87 in traktor deutz 45 KS, prodam. Tel.: 736-013
KVALITETNO seno iz okolice Prebolda, prodam. Inf. na tel.: (063) 713-431 zvečer.
KOMBI 850 AK. italijanski šivalni stroj Singer 779, prodam. Tel.: 28-745.
MOŠKO in žensko uvoženo kolo, malo rabljena, ugodno prodam. Tel.: (0601) 42-277
MOŠKO črno maturantsko obleko, št. 50, kratek suknjič, 1-krat nošeno, prodam za 6000 tolarjev. Tel.: (063) 776-585
SEMENSKI krompir iz uvoza - bele in rumene sorte, prodam. Prislan, Poljče 2, Braslovče DOMAČE mleko, skuto pregreto smetano, prodam. Ivanka Cvibov-šek, Olešče 66. Laško COMMODORE (64 disketni, risalnik), prodam ali menjam za motor, videorekorder ali CD. Primož Goršek, Frankolovskih žrtev 30, Celje GARAŽO in telefonsko številko v Šentjurju, prodam. Inf. od ponedeljka. od 19. ure dalje, vsak večer na tel.: 742-275
SENO in hlevski gnoj, večjo količino. prodam. Tel.: 731-131, Anton
VIKEND zidanico 6 x 6 m, opremljen, na sončni legi, 3600 m2 zemlje v Lahovem Grabnu 39, 5 km od Lisce in starinsko stensko uro, prodam. Tel.: (063) 27-437 OTROŠKI voziček in hilti, prodam. Boris Koprivc, Drensko rebro 37, Lesično
KRAVO staro 4 leta in molzni stroj, prodam. Tel.: 39-986, popoldne
TRAKTORSKO prikolico domače izdelave, prodam. Vlado Teržan, Kranjčiča 41, Šentjur LOKAL - BIRO v centru Žalca, 25 m2, I. etaža, prodam. Tel. 711-397, popoldan
ODKUPIM telefonsko številko v Šentjurju. Tel.: 741-749, od 7. do 15. ure
TELICO friziko 250 kg, kravo sivko, jalovo, 500 kg. menjam za mlečno ter 60 m alkalen cevi L 200, prodam. Tel.: 714-861 JUGO 45, I. '89, prodam ali menjam za diesel, lahko karamboliran ter prodam žitni kombajn lanz. Telo.: 32-895
ČRPALKO za gnojevko z elektor-motorjem in dva aluminijasta soda po 1000 I, prodam. Jože Čelič, Repno 3, Šentjur, tel.: 741-659 LADO 1300 S, I. '84, hladilnik, el. številnik in 8 I bojler, prodam. Tel.: 831-644
BARVNI TV RIZ ter osebni ford 17 m, starejši letnik, registriran do avgusta '92, ugodno prodam ali menja za lažji avto. Lenart Krivonog, Podjavorškova 5, Celje
©©IMiSSMSEGLAS
POSESTI
Prodam novo BRUNARICO, 5 x 4 m. Torkar 75-320
V	Radovljici na mirnem sončnem predelu, prodamo visokopritlično HIŠO, s pomožnim objektom na 800 m2 za 165.000 DEM. Pokličite v ponedeljkih in sredah, od 17. do 19. ure na tel, 064/74-905
Dvostanovanjsko delno podkleteno HIŠO v Kraju v naselju čirče, prodam. Tel. 061/651-294
Poceni prodam starejšo HIŠO z vrtom, na Jesenicah. Tel. 81-638
Prodam PARCELO 382 m2 s starejšo hišo v Zalogu pri Cerkljah. Tel. 217-811
V	Kranju ZAMENJAM starejšo hišo s centralno, za podobno ali v 5. gradbeni fazi, od 5 do 15 km iz Kranja. Tel. 325-549
Prodam gozdno PARCELO v izmeri 800 m2 v Mojstrani. Cena
300.000	SLT. Informacije v petek po 19. uri. Tel. 871-531
Na sončni legi v Kranju prodam zazidljivo PARCELO, komunalno urejeno. Informacije na tel. 216-221, po 16. do 20. ure
Če bi radi ZAMENJALI večje STANOVANJE, na območju centra novega doma ali Planine 1, za večjo nedokončano HIŠO, v okolici Kranja, pokličite 323-906, v soboto od 10. do 14. ure
Prodam 1-sobno stanovanje, v okolici Kranja. Tel. 215-459 Odkupim STANOVANJSKO pravico, za garsonjero ali 1-sobno stanovanje. Tel. 327-340 Zamenjam konfortno 3-sobno STANOVANJE v Ljubljani za manjšo hišo ali mansardo v okolici Ljubljane. Tel. 064/51-023 Prodam 1-sobno STANOVANJE 42 m2. Frankovo naselje 68, 6/43, Škofja Loka, tel. 633-582 Oddam STANOVANJE v okolici Kranja. Tel. 41-808 Oddam hišniško STANOVANJE, v Kranjski gori, s koncem marca. Prednost ima mlajši upokojeni par. Ponudbe pošljite na naslov: Prusnik Jože, Visoko 7/d, 64212 Visoko Mlajše dekle lahko dobi STANOVANJE! Zainteresirana naj se javi na tel. 41-372
STANOVANJSKA
OPREMA
Prodam 100 let staro dvodelno KREDENCO, ostale informacije na tel. 323-864
Prodam kotno sedežno GARNITURO. tel. 327-429 Prodam rjavo visoko OMARO za obleke, raztegljiv kavč, dvema foteljema, beige barve, vse zelo dobro ohranjeno. Informacije od ponedeljka do četrka na tel. 46-122 int. 218
Prodam sedežno GARNITURO Delfin, trosed + fotelj. Tel. 65-847 Prodam OMARO z vgrajeno posteljo. Tel. 622-420
STANOVANJA
Prodam 1-sobno STANOVANJE s kabinetom, 53 m2, na Planini III, 1.350 DEM/m2. Kličite sob., - ned. od 12. do 15. ure na tel. 211-796
Za stanovanjsko pravico takoj vseljivo STANOVANJE, na relaciji Bled-Kranj-Ljubljana, nudim
10.000	do 20.000 DEM + odup. 74-462 od 17. do 18. ure. ure, vsak dan
Oddam 3-sobno STANOVANJE v okolici Žirovnice. Tel. 73-473
KUPIM 1-sobno STANOVANJE s kabinetom ali manjše dvosobno v Kranju. Tel. 47-662
V	Kranju oddam v opremljenem stanovanju, s telefonom, eno SOBO in kuhinjo, s pritiklinami, dvema študentkama do 1. julija 1993. Šifra: MOŽNOST PODALJŠANJA
GARSONJERO, 28,5 m2 konfortno, lepo, s telefonom in centralno, prodam najboljšemu ponudniku. Tel. 061/482-501 (odzivnik - pustite vaš priimek in telefon)
Zamenjam 1-sobno 42 m2 veliko lastniško stanovanje, v Preddvoru, za enako ali večje v Kranju. Tel. 45-669
Oddam STANOVANJE! Mesečno 4000 SLT, soba 2000 SLT. Tel. 78-572,zvečer
V	Kranju prodam 4-sobno STANOVANJE. V račun manjše stanovanje. Tel. 323-729
Oddam 4-sobno, opremljeno STANOVANJE. Tel. 212-309, popoldan
Najamem 1-sobno ali 2-sobno stanovanje v Kranju. Tel. 215-316
ZAPOSLITEV
Honorarno ZAPOSLIMO dve upokojenki iz Medvod, za čiščenje v popoldanskem času. Informacije tel. 064/331-431
ZAPOSLIM KV, zidarja in tesarja. Prestor Srečo, Zg,. Bela 70, Preddvor, tel., 45-248
Gostilna pri Tržiču išče samostojnega KUHARJA ali KUHARICO. Dober OD. Tel. 57-585
SLAŠČIČARNA Čebelica išče dve ženski s poznavanjem slovenskega jezika, eno za strežbo in eno za v kuhinjo. Informacije osebno ali na tel. 325-545
Iščem k sodelovanju osebe, ki imajo izkušnje s področja izdelovanja nahrbtnikov, šivanja kopalk in pletenja na pletilnem stroju. Kandidati naj navedejo nekaj delovnih izkušenj. Šifra: PLANINA
Za VODENJE del na objektih v Kranju nudimo delo moškemu srednjih let, komunikativnemu z organizacijskimi sposobnostmi in izkušnjami dela z ljudmi. Izpit B kategorije. Tel. 325-290
Iščem človeka za OBREZ drevja, v Bitnjah. Tel. 312-259 AVTOKLEPARJA, v Kranju ZAPOSLIM, redno ali honorano. Šifra: VESTEN
Iščem komunikativne osebe, za PRODAJO zanimivega artikla. Visoka provizija, izplačljiva takoj. Informacije popoldan. Tel. 66-678
Se ukvarjate s prodajo knjig, pa niste zadovoljni s časom in naročnino in izplačilom. Pokličite tel. 325-678, Valter, ob delavnikih od 8. do 14. ure
V športni trgovini honorarno ZAPOSLIM simpatično dekle v dopoldanskem času. TEI. 212-644
AKVIZITERJE in vodje skupin vabimo k prodaji otroškega programa. Visoka provizija, tedensko izplačilo, zaželen lasten prevoz. Tel. 325-712
Iščemo OSEBO organizacijskih komunikativnih sposobnosti za jeseniško območje. Tel. 063/24-455
Za pomoč na majhni kmetiji, IŠČEM zakonski par brez službe in stanovanja. Opremljeno stanovanje, z elektriko in ogrevanjem, brezplačno. Plačilo in ostalo po dogovoru. Šifra: NA KMETIH JE LEPO Iščem ŠIVILJO za šivanje puloverjev. Tel. 214-747 Honorarno DELO nudim pridnim in urejenim, za prodajo zeliščnih artiklov in kozmetike. Višino zaslužka si s pridnostjo določite sami. Tel. 58-154 zvečer po 20. uri
RAZNO
Prodam manjšo KOMBINIRKO 4 operacije in 7 parov nerabljenih POLKEN 100 X 90, 60 DEM/par. Tel. 57-930
Prodam PRST z vrta, in in 101 GT 55, letnik 84. Tel. 324-312 Prodam semenski KROMPIR, de-sire in eno leto stare KOKOŠI, za nadaljnjo rejo ali zakol. tel. 326-394 Prodam Z 850, letnik 1984 in dve plastični cisterni po 1000 I, na paleti, oblečene s pločevino. Tel. 325-666
Ugodno prodam okrog 1.000 kom. strešne opeke Kikinda 272. Virje 8, Tržič
Prodam rabljen ŠTEDILNIK, v dobrem stanju, 4 plin + 2 elektrika, za
6.000	SLT. Kutin, Kokrški breg 5, Kranj
Prodam ohranjen molzni STROJ Alfa - Laval in hladilnik, za mleko, za dva vrča. Tel. 65-915 Prodam ŠTEDILNIK na trda goriva, Gorenje - Tobi. Tel. 45-170 Prodam nov barvni TV, s teletex-tom, ekran 56. Tel. 621-765 Prodam termoakumulacijsko PEČ 4 KW za 1.500 SLT. Tel. 324-554
Prodamo skoraj novi termoakumulacijski PEČI AEG 3 KW in 6 KW Tel. 44-106
Prodam rabljen PRALNI STROJ Gorenje, brezhiben za 15.000 SLT. Tel. 68-650
Prodam ELEKTROMOTOR 2,2 KW, 1410 obratov. Tel. 70-114, pr, 15. uri
Prodam SKOBELNO GLAVO, delovna širina 40 cm. Tel. 64-354 ali 64-264
Prodam novejši TELEVIZOR, Sa nyo, 42 cm, daljinsko upravljanje. Tel. 242-768
Novo PEČ centralno standart uni E 30. prodam 20 odstotkov ceneje. Tel. 328-210
Prodam S - VHS KAMERO Panasonic NV - MS 50, z dodatno opremo. Trebušak, M. Pijade 7 AKUMULATORJE z dveletno garancijo, primer 12 V - 40 Ah, 2.300 SLT, 12V50 Ah.3.450 SLT,12V75, 3.950 SLT, nudi Agroizbira - Čirče. Tel. 324-802
Prodam pralni STROJ Gorenje in 27 komadov plastičnih rolet. Tel. 75-610
Prodam SLAMOREZNICO z verigo in puhalnikom. Sp. Lipnica 36 Ugodno prodam barvni TV Gorenje. Tel. 211-768
Prodam trofazni CIRKULAR 3 KW, 300 DEM. Tel. 217-452 Prodam 700 kom. posnetih VIDEOKASET, skupaj z regali in pultom. Cena 3.900 DEM. Tel. 46-552 Prodam poslikane kmečke SKRINJE. Tel. 45-327
Prodam 8 m bukovih DRV. Tel. 421-101
Iščem SOIGRALCE, za igro fair play. Tel. 81-441 int. 24-65 Prodam lesen SKEDENJ, les primeren za brunarico. Šifrer, Žabnica 10
Prodam ROMIČKE za AZ panje. Tel. 631-092
Prodam DEPILACIJSKO SMOLO ČUPKO! Ugodna cena. Tel. 213-716 VILIČAR Indos, baterijski 1.000 kg, v odličnem stanju, prodam. Tel. 061/821-253
Prodam TRAKTOR Pausali, 30 KS, v voznem stanju. Tel. 89-046
BREZ DLAKE NA JEZIKU
Minmmm Iam« imtmr
NOVf 190BA
_________
4. marca
STRAN 30
______i-M_
Prodam smrekove PLOHE, DESKE in avto ŠKODA 105, letnik 1988. Tel. 061/613-172 ČEBELARJI! Romičke sestavljene dobite v Tupaličah 59 Prodam LADO Nivo, letnik 1988, ter gradbeni KOMPRESOR in rabljena vratna KRILA. Tel. 241-469 x Prodam betonske STEBRE, za kozolec in semenski krompir desi-re, lanski uvoz. Tel. 49-324 Prodam ŠTEDILNIK (4 + 2), ter KUHINJO Gorenje, po zelo ugodni ceni. Tel. 78-971
Nov pralni STROJ v garanciji, Gorenje PS 350 BM, ugodno prodam, Za gotovino še dodatni popust, hkrati nudimo kilsko pakirane OREHE. Tel. 79-941 Prodam gorilec EKOFLAM, star 2 leti, 1.100 kom, opeke BH 6 in 180 m2 fabijon DESK - surovih. Roza-man, Skokova 11, Stražišče, Kranj Prodam suhe hrastove PLOHE. Prebačevo 42
Prodam 25 m2 IZOLACIJSKEGA STIROPORJA, debeline 5 cm, 10% ceneje. Pezdirnik Drago, Dovje 94/ e, Mojstrana
Zelo ugodno prodam 3200 kosov MODULARCA. Tel. 218-240 Prodam OPAŽ II. kvalitete. Tel. 47-587
Ugodno prodam 2 m3 bele MIVKE in P žico, 1,5 m2. Tel. 328-291 Smrekov OPAŽ neposušen z dostavo, cena 240 SLT/m2. Tel. 063/ 760-686, Roman
Oddam rabljeno SALONITKO, z vijaki. Tel. 45-036 Ugodno prodam bakrene PLOŠČE 1000 x 2000 x 0,50. Tel. 43-000 Kupim suhe jesenove PLOHE, debeline 5 cm. Tel. 691-676 Prodam PUNTE in BANKINE in DESKE za šolngo. Tel. 403-003 Prodam cementno STREŠNO OPEKO špičaka, dimenzije 42 x 32 cm, 16 SLT za komad. Tel. 061/627-027
Kupim GLAVO, za ročno motorno kosilnico Bemasi. Tel. 261-878 Prodam eno osno traktorsko PRIKOLICO. Tel. 725-247 Prodam 2 JEKLENKI, za plin. Tel. 46-661
Prodam bukova DRVA za polovično ceno. Tel. 64-313 Prodam SENO. Tel. 310-010 Prodam SENO. Zg. Branik 62
primorske
novice
STANOVANJA
IŠČEM podnajemniško stanovanje v Kopru ali Izoli, z okolico. Tel. 066/22-773, do 15. ure. Stanovanjska oprema
KOTNO sedežno garnituro, rjav pliš, prodam. Tel. 066/36-573
SEDEŽNO garnituro, po ugodni ceni, prodam. Tel. 066/36-573, popoldan.
DVOSED Lucija + fotelj, potrebno preobleke, prodam za 200 DEM. Tel. 066/70-018
PETDELNO omaro, rabljeno, prodam. Tel.: (065) 24-028
OMARO za dnevno sobo, trosed, dva fotelja, prodam. Tel. (065) 61-602
V POSTOJNI oddam opremljeno, enoinpolsobno stanovanje s telefonom. Tel. (061) 304-514, dopoldan.
NAJAMEM, najmanj dvosobno stanovanje s telefonom, na Obali. Tel. (066) 34-266.
DVOSOBNO stanovanje, ogrevano, telefon, komplet opremljeno, v Luciji, oddam. Tel. (066) 76-159.
STANOVANJE najamem, v Kopru. Tel. (066) 38-363.
STANOVANJE v Postojni vzamem v najem. Tel. (067) 23-532.
STAREJŠA hiša v centru Lucije, s tremi etažami, svojo lastno etažo, s trisobnim stanovanjem, + klet, telefon, prodam. Tel. (066) 70-596.
DVOSOBNO stanovanje, delno opremljeno, oddam paru brez otrok. Tel. (066) 58-297.
ENOSOBNO lastniško stanovanje, 34 m2, v Ankaranu zamenjam za stanovanjsko pravico dvo ali tro-sobnega stanovanja. Tel. (066) 52-459.
DVOSOBNO stanovanje, na Markovcu, oddam. Tel. (066) 62-860, v soboto.
SOBO oddam z enoletnim predplačilom. Pisne ponudbe na ogl. oddelek Koper pod šifro Takoj.
ZAMENJAM sončno, lastniško, pritlično trisobno stanovanje v Luciji za enako v nadstropju ali za hišo z doplačilom. Tel. (066) 76-240.
NAJAMEM trisobno ali dvosobno stanovanje na območju Nove Gorice ali Šempetra za daljši čas. Pisne ponudbe pošljite na novogoriško uredništvo pod šifro: Predplačilo za dve leti.
GARSONJERO v Novi Gorici prodam ali zamenjam za večje stanovanje. Pisne ponudbe pošljite na novogoriško uredništvo pod šifro 1.500 DEM
TRISOBNO STANOVANJE v Novi Gorici kupim. Pisne ponudbe pošljite na novogoriško uredništvo pod šifro »Stanovanje«.
SAMSKI moški išče stanovanje na Obali, tel. (066) 37-043 ali (066) 34-761.
STANOVANJE, novo, 130 m2 z 42 m2 balkona, podstrešjem in nekaj vrta, na stanovanjski hiši v Izoli, prodam ali zamenjam za manjše v Kopru. Cena po dogovoru.
DVOSOBNO, komplet opremljeno in obnovljeno stanovanje v Piranu, 20 m od morja, oddam za daljši čas (možnost kasnejšega odkupa). Tel. na koprskem uredništvu.
TRISOBNO stanovanje -v Kopru, ob semedelskem mandraču, 71 m2, zasteklen balkon, telefon, prodam. Tel. (066) 22-700, popoldan.
STANOVANJE, 65 m2, v Izoli, pritličje, naselje Livade, centralno ogrevano, zamenjam za enakovredno v Kopru. Tel. (066) 62-261, dopoldne in (066) 64-226, popoldne.
APARTMA, štiriposteljni, oddam. Kosmačeva 19, Lucija, Portorož.
ENOSOBNO stanovanje s telefonom na Makrovcu, oddam urejeni osebi. Tel. (066) 23-226.
STANOVANJE, 65 m2, lastniško, v Izoli, pritličje, naselje Livade, centralno ogrevano zamenjam za en-kovredno v Kopru. Tel. (066) 62-261, dopoldne in (066) 64-226, popoldne.
APARTMA, štiriposteljni, oddam. Kosmačev 19, Lucija, Portorož.
ENOSOBNO stanovanje s telefonom na Markovcu, oddam urejeni osebi. Tel. (066) 23-226.
STANOVANJE, 65 m2, lastniško, v Izoli, pritličje, naselje Livade, centralno ogrevano zamenjam za enakopravno v Kopru. Tel. (066) 62-261, dopoldne in (066) 64-226, popoldne.
STANOVANJE na Markovcu - Koper, 64 m2, s centralno in telefonom. zelo poceni prodam. Tel. (066) 36-610, od 18. ure dalje.
ŠTIRISOBNO stanovanje, novo, na lepi lokacji, neopremljeno, oddam. Tel. (066) 31-475.
SOBO s posebnim vhodom in s souprabo kopalnice oddam. Pisne ponudbe pošljite na novogoriško uredništvo pod šifro Grčna.
GARSONJERO ali enosobno stanovanje v Novi Gorici kupim. Naslov in telefon na novogoriškem uredništvu.
HA<
d.o.o.
Mariborska 183 a, Celje tel., fax.: (063) 28-815
ELEKTROSTIMULATORJI
STYMO
Proizvodnja in prodaja
SISTEMI SELEKOM
Prodaja, montaža, servis
VABIMO VAS V NAŠO TRGOVINO Z GLASBILI IN POTREBŠČINAMI!
SALON PROMUSICA
Zidanškova 25, Celje
DVOSOBNO STANOVANJE v Novi Gorici najamem. Možnost predplačila. Tel. (065) 21-117, int. 5 ODDAM v najem enoinpolsobno stanovanje, podpritlično stanovanje. v centru Nove Gorice, primeren tudi za poslovne prostore. Pisne ponudbe pošljite na novogoriško uredništvo pod šifro oddam.
KAKRŠNOKOLI stanovanje na relaciji Nova Gorica-Slokan-Šem-peter vzame v najem mlada tričlanska družina. Tel. (065) 22-549, popoldan.
POSEST
KUPIM od Istre do Dalmacije, hišo, z apartmaji, pension ali manjši hotel, ponudbe s slikami ter podatke o ceni, pošljite na naslov: Mladenovič Miljana, Eberndorferstras-se 14/A, 9122 St. Kanzian, Avstrija KUPIM v slovenskem primorju stanovanjsko hišo, z garažo za tovorni kamion ter drugi parkirni prostor, z vso opremo. Dopise s slikami ter podatke o ceni. pošljite na naslov: Mladenovič Miljana, Erben-dorstrasse 14/A, 9122 St. Kanzian, Avstrija
V	BERZOKIH, prodam kmetijsko zemljišče, 5.300 m2. Potreben status kmeta. Tel. 066/35-515 ali 066/ 58-160
2 parceli mešanega gozda, v Novokračinah pri II. Bistrici, prodam ali zamenjam za avto ali kombi. Tel. 066/51-578
NEDOKONČANO, novo stanovanjsko hišo v Šaredu nad Izolo, prodam. Tel. 066/75-755 HIŠO. s 1.000 m2 vrta, v Prijedoru zamenjam za podobno ali za stanovanje kjerkoli na slovenski obali. Tel. 066/32-266
PARCELO s temelji, za vikend, na Sviščakih, prodam. Tel. 066/54-298 PARCELO, 1,5 ha, v Slavini, prodam. Inf po tel. 065/25-753, zvečer
V	okolici Sežane kupim ali vzamem v najem stanovanje ali starejšo hišo, možna manjša adaptacija. Ponudbe po tel. 067/79-110
DRUŽINSKO STANOVANJSKO HIŠO v Kanalu, 120 m2 prodam. Evgen Goljevšček, Gregorčičeva 12, Kanal
HIŠO in hlev v Kozani 35, Brda prodam. Tel. 065/45-126 PARCELO, 545 m2 v Lokavcu z lokacijsko dokumentacijo prodam. Inf. po tel. (065) 61-586 POSLOVNI PROSTOR, v izmeri 26 m2, 3 zaključna faza, v kare 8 - Nova Gorica prodam. Tel.: (065) 22-366, zjutraj od 8. do 12. ure ODDAMO POSLOVNI PROSTOR v centru Nove Gorice. Resni interesenti pošljite ponudbe na novogoriško uredništvo pod šifro resno BUKOV GOZD v bližini Laž, 3,65 ha, prodam. Interesenti javite se po tel. (063) 711-065, Žalec ZAZIDALNO PARCELO, 3.100 m2, na relaciji Postojna-Pivka prodam ali zamenjam za osebni avto do 7.000 DEM. Tel. (065) 65-231 POSLOVNI PROSTOR v obrtni coni v Ajdovščini, primeren za trgovsko dejavnost ali pisarne oddam v najem. Telo. (065) 61-188 ali 62-995
V	NAJEM ODDAM poslovni prostor, 30 m2, ob trgovini Euromarket v Bukovici, primeren za bife. Bukovica 49, Volčja Draga
PORTOROŽ-LUCIJA. Kupim polovico novejše hiše (samostojna enota). Tel. (061) 571-471, zvečer
OPREMA
SMREKOV OPAŽ, neposušen, z dostavo za 240 DEM/m2. Tel. 063/ 760-686, Roman
SOŠKO MIVKO prodajamo.Tel. 065/31-903
TRAKTOR Rakovica 60, prodam ali zamenjam za manjši in kosilnico Nertel 180 cm reza, z bočnim odvzemom moči in priključki za trak-torZetor, prodam. Tel. (067) 22-040 TRAKTOR Oldoni, mali, italijanski, 26 KS, 1100 obrat, ur, letnik 79, lomljiv na sredini, v izredno dobrem stanju, prodam za 8.500 DEM. Tel (066) 58-884, popoldne.
TRAKTOR IMT 539, s kabino, nov, 10% ceneje, prodam. Tel. (066) 62-860
FIAT traktor, goseničar 312, prodam. Tel. (065) 46-058 TRAKTOR TV 821, malo rabljen, prodam. Miha Kavčič, Ljubinj 42, Tolmin
IMT 539, kabina, kompresor, prodam. Čebron, Branik 93 TRAKTOR same hundor, 55, letnik 82, 2.600 ur, pogon na vse štiri, prodam. Jože Ciralc, Brezje 15, Dobrova pri Ljubljani TRAKTOR ursus z motorjem ze-tor kristal, 80 KM, 400 delovnih ur, prodam. Tel. (065) 61-188 ali 62-995 DVOFAZNI MLIN za mletje koruze prodam. Ivan Lutman, Vogrsko 53, tel. (065) 53-647 TRAKTOR TV 821, leto in pol star, prodam. Tel. (065) 25-835 TRAKTOR štore 404, s kabino, prodam. Tel. (065) 82-777 VOZIČEK peg, dobro ohranjen, prodam. Tel. (066) 76-262.
KOLESI BMX in pony, ugodno prodam. Tel. (066) 23-009.
TRUP JADRNICE, 8x3 m, ugodno prodam. Tel. (065) 32-282, v večernih urah
KARABINKO, 7x64 z daljnogledom 6x42 sul montaža prodam. Renato Srebrnič, Cankarjeva 13, Nova Gorica
PLETILNI STROJ prodam. Tel.
(065)	62-621
VARILNI APARAT isk^B 300 mig-mag in tračno žago za kovine prodam. Tel. (065) 53-249 ali 53-555. OVERLOOK, industrijski, enonitni, nov, industrijski union special, verižni šiv, prodam. Tel. (066) 76-707.
MULTITESTER hofman 8 za testiranje vseh vrst avtomobilskih motorjev, prodam. Tel. (066) 65-707. NOVO ekskluzivno! Hišna mini valilnica (inkubator), kapacitete okoli 90 fazanjih jajc, 70 kokošjih jajc, 60 račjih jajc, 35 gosjih jajc. Prospekte vam lahko pošljemo tudi po pošti. Vse ostale informacije dobite na tel. (061) 442-074, vsak dan od 9. do 19. ure, razen sobote in nedelje.
BRUSILNI stroj za ravno brušenje, z vrtljivo magnetno mizo in skoraj novo orodjarsko stružnico, ugodno prodam. Tel, (066) 22-265.
RAČUNALNIK Victor, švedske proizvodnje AT kompatibilen, prodam za 1.000 DEM. Tel. (066) 73-418.
KOMPLET aparat za kavo, znamke San Marco. Tel. (066) 22-193.
TRAJNOŽAREČI štedilnik, kuha in peče odlično, prodam. Rener, Markova 21, Bertoki.
PEČ za centralno, 40.000 kal, brez boljerja, ugodno prodam. Tel.
(066)	51-337.
GORILEC na kurilno olje, nov, od 20 do 40.000 kcal, prodam za
20.000	STL. Tel. (066) 31-289.
KOMKORDERJE sony, najnovejše modele, popolnoma nove, z garancijo, poceni prodam. Tel. (064) 312-385.
HRASTOVE PLOHE, suhe, stare 8 let, 15 m3, nujno prodam. Tel. 066/73-838
2 KUB TOLMINSKE MIVKE prodam. Tel. (065) 25-465
OJAČEVALEC, 50-vatni Melodija Mengeš in električno kitaro kopia gibbson, prodam. Tel. (066) 31-695.
GLASBENI stolp crovvn-Japan, prodam za 15.000 SLT. Tel. (066) 21-796, petek, sobota, od 16. do 17.
Grafična priprava & grafični marketing & oblikovanje
Simona Vovk
, Cesta na Ostrešno uj, tjooo Celja, telefon & fes: 06J34-222
Izdelujemo filme za offset ■ sito tisk in štampiljke.
Na vašo željo vam naredimo tudi design • zaščitni znak m oblikujemo celostno podobo: vizitke, dopise, račune, naročilnice, dobavnice, nalepke, \ plakate, vabila, reklame za časopise, brošure in „ reklamne letake na barvni papir. «
Storitve izvajamo na "fotostavku" in računalniški opremi ^Macintosh" z laserskim izpisom (DeskTop Publishing ali "Namizno založništvo" z izhodom 2400 dpi).
DELO
IŠČEM sodelavke za prodajo izdelkov svetovno znane firme na območju Primorske. Delo po pogodbi z možnostjo lepega zaslužka. Za dodatne informacije pokličite po tel. 065/50-402
SLAŠČIČARJA zaposli pekarna Belingar, Črniče 71, tel, 065/66-061 ŽELITE delati? Ste zainteresirani osrečiti sebe in pomagati ljudem. Izdelek je tako dober, da se prodaja sam, vi mu le pomagate. Tel. 065/ 23-756
ZAPOSLIM fizioterapevtko z znanjem limfne drenaže. Tel. 065/26-380, ob delavnikih Imate voljo do dela? Ameriška firma vam nudi delo in plačilo v devizah. Izkušnje niso potrebne.
ŽIVALI
PRITLIKAVEGA sivega pudla z rodovnikom, prodam. Tel. 066/73-420
MAJHNEGA hišnega kužka, me-šančka, oddam. Tel. (066) 24-620 PRAŠIČE, težke od 20-80 kg, prodam. Te. 067/81-519, Pavel Jagodnik, Koseze 58 Ilirska Bistrica 10 panjev čebel, s prikolico, ugodno prodam. Tel. 066/51-337 BIKA 20 mesecev starega, za zakol prodam. Inf. po tel. 065/62-012
PRODAM
ČOLN pasara, z motorjem T 4 elektronik, prirejen za ulov sardel in drugih rib, rabljen 2 sezoni, prodam. Tel. 066/56-198. od 18. do 24. ure
PLASTIČNI čoln, 3,2 m, z motorjem tomos 4,5, prodam. Cena po dogovoru. Tel. 066/61773, po 15. uri
JADRNICO, angleško, 8 m, tovarniško opremljeno, disel, 5 ležišč, kuhinja, WC, prodam. Tel. 066/75-345
VESTNIK
POSEST
V DESNJAKU, 10 km od Ljutomera, prodam kmetijsko zemljišče, 1.4 ha, primerno za vinograd z gradbeno parcelo ali možnostjo nadomestne gradnje. Tel. (064) 324-249.
VINOGRAD, OKROG 11 AROV, in hlodovino (bor, hrast) prodam. Marija Elijaš.
PARCELO, 250 m,2, s staro kmečko hišo na Gornji Bistrici prodam za 3.000 DEM. Tel. (061) 331-204.
1 ha SADOVNJAKA v Bokračih ugodno prodam. Tel. 25-537.
HIŠO z zemljiščem ob asfaltni cesti, elektrika, voda v hiši, prodam. Kokoriči 2, p. Križevci pri Ljutomeru.
STAREJŠO STAVBO z 11-arsko parcelo ob asfaltni cesti prodam. Moščanci 5, tel. 51-016.
MLAD VINOGRAD, 6 arov, klet, 4 are gozda, prodam. Marjan Vnuk. Kidričeva 7, Lendava, po 20. uri
NJIVE, v k.o. Gorica in akacijeva drva ugodno prodam. Tel.: 45-373.
HIŠO ALI KOS ZEMLJE ALI GOZD na območju Murščaka-Ro-žički vrh kupim. Veberič, Selišči 10, p. Videm bo Ščavnici.
LOKAL, 70 m2, ob prometni cesti v Murski Soboti dam v najem. Tel.:
31 -328
STAREJŠO HIŠO v Zenkovcih prodam. Zenkovci 68 ali tel. 45-396.
V NAJEM VZAMEM manjši gostinski lokal ali bife. Plačilo v DEM. Tel.: 41-630
SOBO S KUHINJO IN KOPALNI-
CO, takoj vseljivo, oddam. Mladinska 20 a, M. S.
V ČRENŠOVCIH prodam dve njivi po 50 arov. Tel. (061) 221-284.
14 AROV MEŠANEGA GOZDA v Domajincih prodam. Radovci 46.
NAJBOLJŠEMU PONUDNIKU DAMO V NAJEM PISARNIŠKE PROSTORE (dve pisarni v zadružnem domu v Černelavcih z možnostjo uporabe telefona). Ponudbe poslati na naslov: KS Černelavci, 69000 M. Sobota. Tel. 24-284. zvečer
MONTAŽNO GARAŽO prodam. Marija Balažič, Cvetkova 23, nov blok.
PARCELO, 40-arsko, primerno za počitniško hišico ali vinograd, prodam. Adolf Mekiš, Večeslavci 124,
VEČ PARCEL za vinograd prodam. Tel. 45-061
MARIBOR - zamenjam garsonjero, 32 m2, novejšo, za enako v Murski Soboti. Tel. (069) 70-485 V NAJEM DAMO LOKAL v obratovanju in več prostorov za dodatno obrt-trgovina ali poslovne prostore, zaradi bolezni lastnika. Info-ramcije pri Obrtni zbornici M. Sobota.
DELO
BISTRO PIZZERIJA LJUTOMER zaposli natakarico in kuharja. Tel. 82-590
IZURJENA TAJNICA želi opravljati vse vrste tajniških poslov od dve do štiri ure dnevno dopoldne ali popoldne. Informacije pri odvetniku Danilu Hariju, tel. 23-122 S PRODAJO BOMBAŽNIH NOGAVIC do zelo dobrega zaslužka. Tel. (062) 28-621 ali 514-822, zvečer KV ALI PRIUČENO NATAKARICO sprejmem za nedoločen čas od 7. do 21. ure vsak drugi dan. Nedelja prosta. Bistro Klement, tel. 87-226 M. Sobota
ROMUN, živeč v Budimpešti, star 29 let, kuhar - specialist za mad-
žarske in romunske jedi, išče zaposlitev v boljši restavraciji. Octavian Domboyski, 1134 Budapest, Angy-alfudi utca 29, IV. 18, tel. 9936-1-140-0970
MLAD FANT, kovinar, išče kakršnokoli delo, tudi priložnostno, doma ali v tujini. Tel. 21-275
KMETIJSKA
MEHANIZACIJA
OBRAČALNIK PLUG in sadilnik za krompir ter hrastove plohe, 5 in 8 cm, prodam. Franc Kous, Ganča-ni 88 a, tel. 42-021.
KOSILNICO BCS, DIZEL ALI BENCIN, in motor Akme dizel, nov, prodam. Hribar, Zg. Konjišče, 69253 Apače.
slovenj gradeč
UKV 97,2 IN 88,9 MHz STEREO
TRAKTOR DEUTZ TX 75 in krožne brane ter silokombajn Zmaj prodam. Milan Mesarič, Lipovci 123.
ŠTIRIDELNE BRANE, skoraj nove, prodam. Bodonci 45
TROSILNIK ZA UMETNO GNOJILO IN ORIGINALNI LOK ZA URSUS 360 prodam. Kapca 134.
BOČNO KOSO za traktor IMT 549 in 558 prodam. Marjan Hari, Krašči 63.
PLUG OLT, 10-colni, visok kli-rens, ugodno prodam. Tel. 41-618 (ponedeljek, sreda in petek).
PLANIRNO DESKO, traktorsko, prodam. Mešuč, Dolnji Slaveči 69, p. Grad.
VALJE ZA ZETOR 2511, nove, prodam. Jože Horvat, Gančani 16.
TRAKTOR TORPERO 6006 prodam. Kovačevci 19, tel. 51-213.
KUPIM dobro ohranjene TRIDELNE TRAKTORSKE BRANE, Tel. 82-819
KOSILNICO IMT, staro tri leta, ugodno prodam. M. Špindler, Stara cesta 64, Ljutomer.
JERMENICO za traktor stayr, 15 KS, prodam. Tel. 46-302.
KORUZNO SEJALNICO OLT, 4-redno, prodam. Friderik Šramel, Vogričevci 7.
TRAKTOR IMT 539. Tel. 82-770.
ŽIVALI
MALE PUJSKE PRODAM. Murska 43, Krog.
KRAVO, staro 4 leta, 8 mesecev brejo, kontrola A, dobro mlekarico, prodam. Križevci v Prekmurju 197.
MALE PUJSKE prodam. Vanča vas 7, p. Tišina.
PEČ ZA CENTRALNO KURJAVO, novo, Emo central 24 L, za 300 m2 ogrevanja, prodam po polovični ceni. Stanko Horvat, Domjinci 67 b, Cankova
MAMICO BOM NADOMEŠČALA OTROKU, če bi le-ta rada šla na ples ali dopust. Pokličite po tel. 43-121
KOMBINIRANO PEČ ZA KOPALNICO in moped avtomatic 3 prodam. Avgust Lukač, Paričjak 45, Radenci
SENO IN OTAVO PRODAM. Tel. 48-726
VINO, 400 I, zelo kakovostno, prodam. Tel. 31-209 SENO, večje količine, prodam. Vili Vereš, Podrašinci 13 a TRDA DRVA (akacija, bukev) prodam. Pordašinci 16 LOVSKO PUŠKO, kaliber 243, vinčester, z daljnogledom - novo, prodam. Tel. 23-813, po 15. uri HLEVSKI GNOJ prodam. Petanjci 17
PRALNI STROJ, 16-programski, nov, na dvakratno odplačilo, prodam. Stara cesta 71, Kaučič LOVSKO PSIČKO s številko 44521, rjavo-bele barve, dolgimi ušesi in kratkim repkom lahko lastnik najde pri Keglu v Okoslavcih 63, p. Videm ob Ščavnici BALIRANO SENO prodam. Lipovci 212, tel. 42-460
PRIKOLICO za prevoz živine prodam. Tišina 56
TRISED in dva tabureja prodam. Tel. 31-170, dopoldan ali 24-171, popoldan
RAZNO
RAZNE TRAKTORSKE GUME za ursus prodam. Tel. 72-191.
ZVOČNIKE, 200 - ali večvatne, kupim. tel. 76-413.
ŠTEDILNIK, kombiniran, malo rabljen, prodam. Tel. 82-585.
ŠTEDILNIK NA TRDA GORIVA (DESNI), dobro ohranjen, ugodno prodam. Ogled možen v soboto in nedeljo, Šantavec, G. Petrovci 35 a (blok).
VEČJO KOLIČINO SENA (OTAVO) prodam. Špilak, Nedelica 124, tel. 72-127.
DVE OMARI, HLADILNIK, PRALNI STROJ IN PREPROGO prodam. Tel. 21-078 ali Lešnik, Cankarjeva 64.
SPREDNJI BLATNIK, levi in desni, ter pokrov motorja za jugo, vse novo, prodam. Tel. 41-632, po 15. uri.
ŠTEDILNIK NA TRDA GORIVA ugodno prodam. Tel. 23-542.
TRANSPORTNI TRAK, dolžina 8 m, prodam. Partizanska 24.
BOROVO KREDENCO, 3-delno, mizo in stole, prodam. Tel. 23-795.
PRALNI STROJ KANDV, star dve leti, prodam. Drago Meolic, Dokle-žovje 192 b
DVA KAVČA, po zelo ugodni ceni prodam. Tel. 25-479, šarkanj, Št. Kovača 9, M. Sobota
DRVA za posek (jelša) prodam v Lemerju - Borovje, Rojko, tel. 23-436
POLAVTOMATSKI SITOTISKAR-SKI STROJ formata A-0 s tunelom, prodam. Tel. (063) 721-495 ali (063) 832-512
KOMBI PEČ, italijansko, prodam. Rogašovci 22
ULE
POSEST
STAREJŠO HIŠO - Breg pri Ribnici (12 a vrta, 21 a gozda) prodam. Tel. 061/781-013
VIKEND v Starih Žagah, 7 km od Dolenjskih Toplic, s potočkom na parceli, primeren za počitek, prodam. Informacije na tel. 061/317-418 ali 061/644-012
VINOGRAD v Dolu pri Podbočju, star 6 let, s 300 trtami in hramom, ob asfaltni cesti, prodam. Tel. 0608/ 60-352
STARO KMETIJO v okolici Brežic, v izmeri 1 ha, z vinogradom in sadovnjakom, ugodno prodam. Tel. 0608/61-556
PARCELO (2700 m2) pri Brežicah (Zg. Pohanca), zazidljivo, s hišno številko, dovoz urejen, prodam. Cena po dogovoru. Tel. (061/558-336 dopoldne od 8. do 10. ure
SMREKOV GOZD, v izmeri 8582 m2, v Beli krajini na Vahti, v bližini vasi Jugorje, ob asfaltni cesti, prodam. tel. 061/576-633, od 17. do 20.
OSEBO v trgovini z živili zaposlim. tel. 26-286
MALI 0GUS ZASTONJ Kypon|
MOJ NASLOV:
Kupon in čitljivo besedilo malega oglasa pošljite na naslov Nova doba, Aškerčeva 15, Celje, s pripisom »Za male oglase« in svojim polnim naslovom. Oglasov pod šifro in oglasov za podjetja in obrtnike ne objavljamo brezplačno.
DEKLE dobi delo v okrepčevalnici na Otočcu. Tel. 85-150, interna 23
DVE DEKLETI za delo v gostilni zaposlimo. Tel. 50-125 HONORARNO DELO nudim, lasten prevoz. Tel. 23-640 STE BREZ zaposlitve, želite dober zaslužek? Pokličite tel. 0608/ 75-553
RAZNO
V VARSTVU vzamem otroka. Tel. 21-972
PIANINO ali električni klavir za učenje najamem, pozneje lahko tudi odkupim. Tel. 068/20-374 TRGOVINSKE IN PISARNIŠKE PROSTORE, v skupni izmeri 400 m2, s telefonom v Krškem v Obrtniški ulici, oddam v najem ali prodam. Tel. 068/46-525
V	SREDIŠČU Brežic oddam lokal (2 prostora) najboljšemu ponudniku. Tel. 0608/61-292
KIOSK za pripravo hitre kuhinje, z opremo, ugodno prodam. Tel. 068/40-311
GROB na Šmihelskem pokopališču oddam. Tel. 064/323-872 OPREMLJEN LOKAL (20 m2) v Novem mestu na Cesti herojev in opremljen lokal (35 m2) v Sevnici oddam. Tel. 068/25-259
V	BLIŽINI Novega mesta oddam v najem celo ali polovico hiše z delavnico (40 m2). Naslov v oglasnem oddelku
KRAVO, brejo 8 mesecev, prodam. Udovč, Vrhovno 14, Mirna Peč
DIATONIČNO HARMONIKO (Alojz Prostor) poceni prodam. Tel. 068/42-827, zvečer ZAMRZOVALNO SKRINJO (2101), novo, prodam. Anica Pograjc, Poljane 2, Žužemberk PRODAM bukova in gabrova drva ter kostanjevo kolje. Tel. 78-113 STROJ za izdelavo cementne strešne opeke prodam. Tel. 061/81-545
MIZARSKO tračno žago (pant žago) prodam. Ciril Jakše, Uršna sela 118 a
PRODAM 2 strešni okni in 4 platišča z gumami za Zastavo. Tel. 25-000
KRAVO s teletom in vinogradniško kolje prodam. Tel. 26-726 CISTERNO 2200 I, rabljeno, prodam. Tel. 23-487 TRAKTOR ZETOR 5718, gumi voz - 16 col in kozolec topler prodam. Stane Pekolj, Zagorica 7, Dobrnič
KOLERABO, korenje, peso in par juncev (delovnih) prodam. Tel. 73-317
SENO in otavo prodam. Lesjak, Ragovska 5, Novo mesto OLJNI GORILEC Klokner KL 4 prodam. Tel. 27-646 TRAKTOR IMT 539, nov, prodam. Tel. 73-486
IMT 549, dobro ohranjen, 560 delovnih ur, prodam ali menjam za IMT 539. Tel. 78-288 TRAKTOR TV 826, NOV, zelo ugodno prodam. Bogdan Gramc, Vel. Podlog 13, Leskovec, tel. 0608/ 75-749, sobota ali nedelja 061/554-545
TRAKTOR IMT 560 prodam. Tel. 0608/89-137
TRAKTOR IMT 539, star 8 mesecev, 45 delovnih ur, prodam ali menjam za Tomo Vinkovič 432. Rudi Kreserič, Male Vodenice 6, Kostanjevica na Krki
TRAKTOR ZETOR 42, Ursus 35, trosilnik hlevskega gnoja in cisterno Creina prodam, tel. 47-390 ŽETVENI KOMBAJN, v zelo dobrem stanju, prodam. Cena ugodna, tel. 0608/88-195 FREZO za traktor IMT 539 in bočno kosilnico prodam. Mirko Verbič, K Roku 72, Novo mesto MOTOKULTIVATOR PSS Labin progres, s priključki, prodam. Tel. 068/64-253, po 15. uri.
Trgovina »SANSI«
kc/innh Aloj/
kiriričcti) 6, Slov. kniijivc
vam nudi
AUDIO-VIDEO OPREMO BELO TEHNIKO GOSPODINJSKE APARATE
BTV GORENJE 56 - 43.900 SLT PRALNI STROJI GORENJE 306 - 35.900 SLT
ZAMRZOVALNA SKRINJA GORENJE 350 I. - 32.800 SLT SEKUALNIK GORENJE - 7.750 SLT
Možnost obročnega odplačevanja s čeki na 6 mesecev.
Tel. 754-867
AVTOMOBILI
FIAT 850 Special, letnik 1975 ter VVARTBURG, letnik 1975, oba vozna, ugodno prodam. Tel.: (063) 714-418.
MOTOR Tomos APN 6 S, malo vožen, prodam, cena 800 DEM, letnik 1990. Tel.: (063) 25-961.
VIDEOREKORDER Fischer, 2 glave, nov, prodam, cena 650 DEM. Tel.: (063) 854-181 int. 239 ali 858-810.
OSTALO
DODATNI KUHINJSKI ŠTEDILNIK na trdo gorivo, širine 40 cm, prodam, štedilnik še ni bil rabljen. Cena po dogovoru. Tel.: (063) 736-366.
OTROŠKI VOZIČEK Chicco prodam ter vlečno kljuko za Z 101. Tel.: (063) 36-130, popoldan.
MAJHNO PARCELO na deželi kupim, za postavitev brunarice. Tel.: (061) 552-119
PARCELO 4500 m2 z zidanico in sadovnjakom na Malem vrhu v Šmartnem ob Paki, cena po dogovoru. Greta Jurkič, Pod Gonjami 57, 62391 Prevalje
ŽVICE GROBANICE, več
sort za brajde ali vinograd, žganje slivovo in rdeče vino, prodam. Lipuš Adolf, Zvodno 63, Celje, tel.: (061) 21-481
TROSOBNO STANOVANJE v prtličju indiv. hiše (centralna, telefon) zamenjam za enako v bloku s balkonom na južno stran, na Otoku ali Plavi laguni. Tel.: (063) 28-010
ZEMLJIŠČE ZA GRADNJO 1.000 arov v neposredni bližini Celja, ob cesti, z vodo in elektriko, prodam. Tel.: (063) 28-328.
RENAULT Traffic, letnik 1982, prodam ali menjam za osebni avto z doplačilom. Tel.: (063) 35-736, po 10. uri.
MOTOR PONY express, prodam, cena ugodna. Cvetka Leskovšek, Paridol 32, 63263 Gorica pri Slivnici.
- MESEC POPUSTOV!
POKLIČITE NAŠO SLUŽBO MARKETINGA, SVETOVALI VAM BODO IN VSAK MESEC PRIPRAVILI ZA VAS UGODNOST!
Tel.: (063) 441-215 ali 441- 606 Fax.: (063) 25-849
LEŽIŠČE s pogradom, prodam. Tel.: (062) 101-872.
APN 6, letnik 1985, dobro ohranjen, prodam, cena 400 DEM, TV Tatung z daljincem, ekran 34 cm, cena 400 DEM ter štedilnik, 4 plin, 2 elektrika, cena 5.000 tolarjev. Lipar Darko, Delavska 16, Celje.
PLETILNI STROJ Toyota, dvoredni na kartice, zelo ugodno prodam. Tel.: (063) 25-445, po 18. uri.
12 KASET s pripadajočimi učbeniki in kovčkom, programirani tečaj angleščine za srednje šole (2000 S), prodam, cena 2.500 SLT. Tel.: (063) 701-636.
4 ZIMSKE GUME s platišči 155/13 in posteljo-zakonsko. Tel.: (063) 28-659.
HIDRAVLIČNO krožno žago za železo, maximalni 0 reza 270 mm, horizontalni rez-kalni stroj delovne dolžine 800 mm, maximalni 0 rezkarja 400 mm, stroj za brušenje krožnih žag do_ 0 810 mm, prodam. Bojan Štrlekar, Kompole 101, Štore, tel.: (063) 770-306.
KRAVO, po izbiri v hlevu in strojeno govejo kožo, prodam. Franci Gajšek, Prožinska vas 48, Štore.
SKLOPILNI POSTELJI (2),
ugodno prodam. Tel.: (064) 73-273.
BIRMANSKO OBLEKO, dekliško, ter moško maturantsko obleko (višine 160 cm in 170 cm), zelo ugodno prodam. Tel.: (063) 850-226.
VEČ PARCEL za vikend, prodam. Kramar Irena, Hramše 4 Žalec.
MOTOR Tomos Avtomatik 3 MS, dobro ohranjen, prodam. Tel.: (063) 31-278.
OTROŠKO ZIBELKO in globok voziček ugodno prodam. Tel.: (063) 36-840.
SMUČI ELAN Comprek RC, Unlinie RC z vezmi Tyrolia. Tel.: (063) 732-104, Klemenc, popoldan.
KOMBINIRAN	OTROŠKI
VOZIČEK (avstrijski) prodam, cena 6.000 SLT. Tel.: (063) 33-843, od 15. ure dalje.
DVOREDNI	PLETILNI
STROJ Empisal na kartice, prodam. Tel.: (0601) 61-427.
KROMPIR Dezire semenski in jedilni prodam. Tel.: (063) 38-874.
MEHANSKO ŠTANCO, industrijski šivalni stroj, nerabljen in ženski črn plašč (št. 42), ugodno prodam. Tel.: (063) 732-149.
V	NAJEM VZAMEM manjši vikend ali parcelo v bližini Velenja, možen odkup. Tel.: (063) 855-922.
ŠTIRIDELNO OMARO bele barve, še nesestavljeno otroško mizot garderobno omaro in posamezne sklope iz iveri-ce, ugodno prodam. Štefančič Judita, Polzela 36, 63313 Polzela.
V	VELENJU ODDAM OPREMLJENO SOBO z možnostjo kuhanja, telefona, samski ženski ali paru brez otrok. Tel.: (063) 853-432, zvečer.
LIPOV LES, kvaliteten, 3x2,5 m, 0 60 cm, prodam. Tel.: (063) 853-432, zvečer.
ŠKODO 110, Šport kupe, letnik 1981, registrirana do 9/ 92. Tel.: (063) 824-206, dopoldan ali (063) 821-557, Kunstek, Šmarje 168.
SP
MIERX
Trgovsko podjetje v družbeni lastnini
JIELŠA
Šmarje pri Jelšah
CENJENE POTROŠNIKE VABIMO V VSE NAŠE POSLOVNE ENOTE, KJER VAS ČAKA UGODNO PRESENEČENJE - AKCIJSKA PRODAJA VIN iz Goriških Brd in sicer po ugodnih, tudi do 20% nižjih cenah:
zlata rebula briška vina merlot briški rose namizno rdeče
93,10 SLT 74,40 SLT 80,70 SLT 80,70 SLT 68,20 SLT
IN TO ŠE Ni VSE!
V naših prodajalnah lahko dobite tudi toaletni papir iz uvoza, najboljše kvalitete, po cenah, ki so od 10 do 15% nižje od cen domačih proizvajalcev.
HOU
NAROČILNICA
Ime................................priimek ,
naslov......................................
naročam časopis-tednik Novo dobo na naslov
Na gornji naslov mi pošljite.................izvodov.
(število)
Obvezujem se, da bom redno plačeval naročnino.
podpis naročnika
SLOVENIJA DANES: NEKATERIM NI TREBA V EVROPO, KER JE EVROPA PRIŠLA K NJIM
ZAKAJ SE JE GOSPOD G. F.
WEYERER NAVDUŠIL NAD SLOVENCI
WETRON iz Rosenheima, svetovno znani proizvajalec elektronske in avtomatske transportne opreme vidi v podjetju VEDA iz Ljubljane svojega partnerja. Sodelovanje temelji na skupni proizvodnji in razvoju najzahtevnejše tehnologije ter prenosu znanja. Ko bodo skupni napori rodili sadove, bi oživeli črnuški UNIS-TOS.
Slovenci so sposoben in kreativen narod
Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani v paviljonu A, je na letošnjem sejmu »SVOBODA USTVARJANJA« dominiral razstavni prostor VVETRONA (Gesellschaft fur Elektronic und Automatisi-erugsstechnik mbH - Ro-senheim) in ljubljanskega podjetja VEDA ter UNIS-TOS. Domiselni postavljalec in opremljevalec njihovega razstavnega prostora je v nadstropje vgradil in obiskovalcu ponudil praktični prikaz njihove tehnologije tako, da je postavil kar računalniško vodeno avtomatično transportno linijo. Ta je bila v nadstropju speljana v elipsi zato, da je lahko vsak ugotovil, kako navzlic hitrosti, pospeševanju, zaviranju in ustavljanju pri vsaki mizi iz nobenega kozarca ali skodelice ne kane niti kaplja pijače.
»V Slovenijo sem prvič prišel šele po lanski vojni, vendar kljub temu ne gre za vljudnostno frazo ko povem, da sem nad vami navdušen,« nam je med opravičevanjem, ker smo morali čakati uvodoma namesto pozdrava povedal gospod GEORG F. WE-VERER, lastnik VVETRONA iz Rosenheima ter sestrskih tovarn v Dingolfingu ter Regensburgu. »Navdušen sem nad vašo pridnostjo, sposobnostjo in perfekcionizmom. Zato so gospodje iz VEDE postali ambasadorji prenosa našega znanja in tehnologije. Gre za partnerje, ki so vredni zaupanja in s katerimi je moč graditi tudi bodoče odnose. V Sarajevu zaključujemo z montažo nove linije
za proizvodnjo tretje generacije goltov, pravkar pa tečejo zaključni pogovori s predstavniki REVOZA iz Novega mesta za gradnjo naše linije pri proizvodji renaultov.«
Slovenci bi morali hitreje spreminjati zakonodajo
»Slovenija je z osamosvojitvijo nedvomno preskočila nekaj desetletij omrtvičeno-sti in v teh nekaj mesecih ogromno dosegla, vendar je v državi še vedno čutiti preveč okostenelosti in birokratske počasnosti. Mislim na tista področja vaše zakonodaje, ki bi gospodarstvu, razvoju in znanju dodajala krila.
Jaz nisem niti za trenutek podvomil v vaše napore, da se izvijete iz ledenega primeža planskega gospodarstva, vendar je to še premalo, ker so ti odnosi v Evropi in svetu že daleč naprej. Moji sodelavci iz Slovenije so vrhunski strokovnjaki, ki razmere v Evropi poznajo, zato bodo oni nosilci bodočega razvoja pri prenosu in izmenjavi tehnologije iz Nemčije v Slovenijo in obratno ter naprej v Evropo. Kot dobri poznavalci razmer v nekdanji Jugoslaviji in evropskega vzhoda bodo oni stebri naših odnosov z Vzhodom.
Zaupanje je tu. S tem vzpostavljamo enakovredne odnose in medsebojno sodelovanje pri skupnem razvoju visoke tehnologije na področju razvoja avtomatiziranih transportnih sistemov. Gre za razvojne programe, pri ka-
VEDA in WETRON na nedavni predstavitvi na sejmu Svo -bode ustvarjanja, na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani
terih bi strokovnjaki ene in druge hiše razvijali novosti pri avtomatiziranih transportih.«
Niti v Albaniji inovacije niso obdavčene
Ker so gospoda GEORGA F. VVEVERERJA spet potrebovali pri omizju, kjer je tekla beseda o oživitvi črnuškega Unistosa, smo navezali pogovor z gospodom inženirjem MARTINOM CVILAKOM, tehničnim direktorjem VEDE d. o. o., s strokovnjakom, ki se je dolga leta razdajal v Iskri, na Zavodu za avtomatizacijo kot vodja razvojnega oddelka.
»Mene je strah, da bomo Slovenci samozadovoljni s svojo osamosvojitvijo pozabili, da bomo močni le, če bomo gospodarsko močni, to smo pa lahko le, če bomo spodbujali razvoj in s tem seveda tudi gospodarstvo. Z obdavčevanjem razvoja na eni strani in s povečevanjem administriranja na drugi strani, tega cilja zagotovo ne bomo dosegli. Odpiranje neštetih lokalov in trgovinic nas tudi ne bo pripeljalo v Evro-
po. Nobena izmed tako rado poudarjenih majhnih tehnološko razvitih državic, ki naj bi nam bile vzor, niso postale to kar so, brez velikega oz. popolnega zmanjšanja obremenitev za tiste v gospodarstvu, ki ustvarjajo novitete in za tiste, ki so izvozno naravnani. Te iste državice so pa zelo obdavčile alkohol, cigarete in luksus.
Žalostno je to, da smo leta 1965 bili v ISKRI sposobni razviti in proizvajati radio-aparat SOČA, ki je bil vrhunske kvalitete, ki je bil skoraj v celoti izdelan iz domačih sestavnih delov in ki je bil za razred kvalitetnejši od podobnega PHILIPS-ovega sprejemnika. Takšnih primerov je kar nekaj.
Danes je razvoj upoštevan mačehovsko in to je po moje tudi eden od glavnih razlogov, da se gospodarstvo nahaja tam, kjer je. S prekladanjem papirjev z ene strani na drugo in transakcijskim me-nažerstvom ter papirnim pro-fitarstvom zagotovo ne bomo nikoli prišli na zahodna tržišča. Tudi vsesplošno obdavčevanje tistih, ki še komaj živijo, pa naj bodo to občani
ali pa obubožano gospodarstvo oz. razvojne organizacije ter šolstvo, ne bo prineslo blaginje.
Mislim, da je treba pospeševati in vzpodbujati vse tisto, kar lahko konkurenčno nastopa in zaživi na zahtevnem tujem tržišču. Evropo je treba prepričati z realizacijo skupnih projektov, da smo sposobni marsikaj konkurenčno ponuditi in izpeljati. To se je v malem že zgodilo s sodelovanjem med WE-TRONOM in VEDO.
Danes VVETRON nima več strahu, da ne bi dobil zaupanega materiala nazaj, ampak nam celo ponuja sodelavo na področju razvoja oz. pro-jektive. Cilj VEDE je, da čim več tovrstnega dela iz tujine prenesemo v Slovenijo, na ta način zmanjšamo stroške, postanemo konkurenčni in s takšnim delom vzpostavimo dolgoročno, enakovredno sodelovanje z Evropo. V ta namen združujemo tiste ljudi, za katere vemo, da so sposobni delati za tujega partnerja. Tako bi se dalo precej znižati število nezaposlenih, še zlasti mladih tehničnih in drugih izobražencev.«
Samo prepričanje o sposobnosti je lahko zavora
VEDA d. o. o. zaposluje nekaj deset naših strokovnjakov in delavcev od navadnega monterja do visoko kvalificiranega strokovnjaka elektronike ali ekonomije. Med njimi je tudi inženir JOŽE PRESKAR, doma iz Rogatca, ki v tem podjetju za inženiring in inovacije skrbi za zunanjo trgovino.
»Ce odmislimo dejstvo, ki ga je navedel kolega Cvilak, da namreč Slovence pesti zavidljivost in da smo znani po tem, kako takoj planemo
po vsakem, ki sili iz poprečja, obstoja objektivna bojazen, da bo naše prepričanje o lastni sposobnosti cokla razvoju.
Vojna je namreč Sloveniji pripomogla, da sta Evropa in svet spoznala Slovenijo z drugega zornega kota. Toda Slovencev je v resnici le za eno samo veliko - podjetje. Če smo res tako sposobni, kot smo se prikazovali ostalemu delu Jugoslavije, moramo dokazati zdaj. Gre za to, da smo po osamosvojitvi v enakem položaju v primerjavi z Evropo, kot je bilo Kosovo ali Makedonija v času skupnega življenja do Slovenije.
VEDA je konkreten primer s svojimi sodelavci, kako se da v Evropo priti in kako Evropo pritegniti v Slovenijo in ustvariti pogoje za dolgoročno sodelovanje. Ne gre za pritegovanje le in samo fizičnega dela, ki je pri nas pod ceno, temveč za delitev zahtevnih programov, za skupne napore pri razvoju bodočih tehnologij.
Žal je pri nas danes večina teh, ki samo kritizira. Spet so vse drugi krivi, enkrat vlade, drugič posamezni ministri. Toda kaj naredijo in kaj so naredili tisti tisoči vodstvenih delavcev, ki še danes sedijo v podjetjih in vidijo rešitev samo v pošiljanju delavcev na - cesto. Če se namreč mora delavec preusmeriti na evropski način dela, norme in kvaliteto, bi se morali tem prej vodstveni delavci. Žal s prerekanjem in nenehnim kritiziranjem vlade ljudem zamegljujemo prave krivce za stanje v kakršnem smo. S posameznimi primeri »uspešnega vstopa v Evropo« ne bomo rešili našega gospodarstva. Kot vidite, nekateri ubiramo drugo pot.«
Janez Sever
Foto: Lucas in Severin Marič
Gospod Georg F. Weyerer	Gospod Martin Cvilak	Gospod Jože Preskar