po!tn'n4 plačana v gofovM
Maribor, četrtek 16 mala 1935
St.. 111
t©fo !X XV
MARIBORSKI
Cena Din
VECERNIK
Uredništvo In uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Telaton uredništva 2440, uprava 248S lahaja razen nedelja In praznikov vsak dan ®b 10- uri / Valja mesečno prejeman * upravi ali po poiti 10 Oin, dostavljen ne dom 12 Din / Oglasi pe ceniku / Oglasa sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra" v LJ ubljanl $ Poltnl čekovni račun St. 1141»
JUTRA
Konflikt v Afriki
Velik; evropski politični dogodki zadnjega časa so potisnili v stran zanimanje za italijansko-abesinski spor v Afriki, pa ie kljub temu te dni tudi ta oddaljenejša z^leva udarila z vso svojo silo v osredje. Nešteti znaki so namreč pokazali, da postaja vojna med Italijo in Abesinijo vsak dan neizogibnejša in je začetek krvavega spopada morda samo še vprašanje kratkega časa. Italija pošilja v svoji koloniji Eritrejo in Somalijo, ki °be mejita na abesinsko cesarstvo, dan za dnem nove transporte vojakov, delavcev, orožja in streljiva. V Rimu trdijo sicer, da je nasproti Abesiniji zbrana sedaj le vojska okoli 160.CO0 mož, toda k temu moramo prišteti tudi še razne spe-cielne čete in pa polke kolonialne vojske, t. j. vojaško izvežbanih in mobiliziranih eritrejskih in somalijskih domačinov. Po tem prištevanju in po zatrdilih objektivnih angleških in francoskih poročevalcev dobimo tam vojsko do 400 tisoč mož, ki se pa stalno množi in bi utegnila doseči že pol milijona.
Da bi Italija spravljala v daljnjo Afriko tako ogromno vojsko in toliko topov, strojnic, tankov, letaj ter gradila tako 'mrzlično naglo velike, drage, gospodarsko skoraj docela nepotrebne ceste in železnice samo zato. da bi zagotovila varnost meja svojih kolonij pred napadi s strani abesinskih »band« in pritisnila s tem na Adis Abebo, da postane popustljivejši in sprejme italijanske zahteve za ureditev konflikta, ne veruje nihče več. l Tudi Abesinija ne veruje in pošilja zaradi tega Društvu narodov v Ženevo vedno nove note. v katerih zahteva intervencijo m uvedbo arbitražnega postopanja. Istočasno pa seveda tudi or.a ne drži rok križem. Vlada v Adis Abebi je Proglasila te dni splošno vojaško obveznost za vse moške Abesince in cesar Hajle Selasje I. je nekatere letnike tudi že mobiliziral. Obenem se vrši naglo vežbanje stare in nove abesinske vojske za moderno vojskovanje, naročajo se tz Evrope in iz Japonske velike množine Pušk, strojnic, topov, tankov, letal, plinskih mask, streljiva in grade se nove ceste, radiofonske postaje itd. Skratka, Abesinija se pripravlja na obrambo. Dvanajst milijonov Abesincev prisega, da se bodo borili za svobodo svoje domovine do zadnjega moža.
Ta nagli razvoj vojnih priprav v Afriki je pa pričel sedaj resno vznemirjati Evropo, posebno Francijo in A n-klijo. Prvo pred vsem iz strahu, da bi vojna z Abesinijo oslabila Italijo v Evropi, kar bi utegnili izkoristiti Nemci za osvojitev Avstrije, drugi pa zaradi svojih posebnih afriških interesov, med katere spada tudi samostojnost Abe-sinije. Tz teh dveh političnih momentov se je zato porodih misel energične skupne francosko-angleške intervencije v Rimu in Adis Abebi v smislu mirne poravnave spora. Ta akcija Rima ni samo nresenetila, ampak ga je tudi ogorčila. ^ Rimu so namreč pričakovali, da bosta Anglija in zlasti Francija italijansko ak-cjio proti Abesinijj celo podpirali. Od Francije so to pričakovali zaradi najno-Ve!šega zavezništva in so posebno zrecitirani še zato. ker Francija Italije proti Abesiniji ne le ne podpira, ampak dodeljuje celo Abesincem, da si preskrbujejo orožje in streljivo preko francoske luke Džibuti in po edini abesinski želez-niškj zvezi z morjem, ki poteka sprva 170 ozemlju francoske Somalije, nato je pa tudi v celoti pod francoskim vrhov-nirn vodstvom. Ra še več, Abesinijo nlrorožujejo mimo nemških, češkoslova-
Pred krvavim spopadom v Afriki
Volna med Italijo in Abesinijo izbruhne lahko vsak trenutek — Stalila se ie že odločila - Pariška sodba: dokaz, ki se bo težko posrečil
RIM, 16. maja. Položaj v Afriki postaja od trenutka do trenutka bolj napet in se lahko vsak čas pričakuje prekinitev diplomatskih zvez med Italijo in Abesinijo. V tukajšnjih diplomatskih krogih se po Mussolinijevem govoru v senatu splošno sodi, da je sklep o vojni akciji Italije proti Abesiniji že definitivno storjen in bi prišla sedaj vsaka intervencija Francije in Anglije prekesno. Vojaške priprave so že tako napredovale in potrošenega je bilo toliko denarja, da Italija ne more več nazaj. Gotovo je, da Pariz in London ne bi hotela niti slišati
o	kakšni odškodnini za stroške, ki jih je Italiji povzročila dosedanja akcija v vzhodni Afriki. Mimo tega pa je treba računati tudi s prestižem fašističnega režima, ki gre cesto prav zaradi tega čez drn in stm, neoziraje se na posledice.
Italija je preko svojih poslanikov v Londonu in Parizu obvestila vladi Francije in Anglije, da ni pripravljena sprejeti nobene, tudi ne prijateljske intervencije glede svojega spora z Abesinijo. Kljub temu pa izgleda, da se bo intervencija vendarle izvršila, če ne zaradi drugega vsaj zaradi tega, da se obrazlože Rimu interesi Francije in Anglije v Angliji in vzhodni Afriki. Zelo kritično se presoja tudi položaj v Adis Abebi, kjer se vrše mrzlične priprave za obrambo Abesinije. Vojna se vsak čas lahko prične. Tujci, ki žive v Adis Abebi in drugod v Abesiniji, se že pripravljajo na odpotovanje.
PARIZ, 16. maja. Pariški listi se ukvarjajo izčrpno s težavnim položajem Italije v Afriki, kjer hoče Mussolini, da dvigne na znotraj svoj prestiž, dokazati
nekaj, kar mu bo težko usi>elo. Ugotovilo se je namreč, da prihaja v Abesinijo orožje z vseh strani sveta, tudi preko francoske luke Džibuti, Egipta in angleškega Sudana. Italija je svoj čas sama onemogočila konvencijo o prepovedi zasebne trgovine z orožjem in je sama tajno oboroževala Avstrijo, Madžarsko in makedonstvujoče, zato so sedaj njeni protesti zaradi dobavljanja orožja Abesiniji zaman. Položaj Italije je pa toliko težji, ker Abesinija lahko opazuje vse italijanske vojaške transporte, dočint Ita-lia ne ve, kakšna je vojaška moč Ahe-sinije. Temu se pa pridružuje še podnebje in silna razsežnost bojnega ozemlja. Toda Mussolini hoče vojno, da zakrije im tranje težave fašističnega režima.
Rezultat? Lavaloveaia obiska
DOLGA POSVETOVANJA IN POGAJANJA Z VODITELJI RUSIJE. KOMUNISTIČNA PROPAGANDA. TRGOVANJE.
PARIZ, 16. maja. Lavalova misija v Moskvi je dokončana. Preko programa je Laval podaljšal svoje bivanje v Moskvi za 24 ur in se šele sinoči ob 22.45 odpeljal s kolodvora proti Varšavi. Predvčerajšnjim 3e Laval razpravljal 7 ur z Litvinovlm, vendar pa pogajanja niso prekoračila določenih mej. Nadalje se je sestal Laval z Molotovim ob prisotnosti Litvinova, sovjetskega poslanika v Parizu Potemkina, generalnega tajnika francoskega zunanjega ministrstva Le-gerja, šefa Lavalovega kabineta Ro-charda in moskovskega francoskega poslanika Alphanda. Iz poročil se more smatrati, da je pomenil predvčerajšnji dan prehod iz realnega sodelovanja v resnično prijateljstvo. To prijateljstvo je nastalo zlasti zaradi splošnega položaja v Evropi. Govorilo se je tudi o komunistični propagandi, ki se širi v Franciji, zlasti v protivojaškem smislu. O tem je Laval razpravljal tudi s Staljinoin in ga opozoril na dejstvo, da- ni v interesu vojaškega pakta med Francijo in sovjetsko Rusijo, ako komunistična propaganda, ki jo vodi moskovska tretja internacionala, slabi francosko vojsko in s tem sploh vojaško moč Francije. Glede medsebojne vojaške pomoči je bilo sklenjeno, da se v začetku letošnjega poletja snidejo zastopniki francoskega in sovjetskega generalnega štaba ter izdelajo podrobnosti načrta za sodelovanje. Sovjetska vlada je sklenila do podrobnosti informirati Francijo o svoji vojaški moči, zlasti tudi letalski. Včerajšnji 'xn je bil posvečen izključno gospodarskim vprašanjem, predvsem povečanju francoske-
ga izvoza v sovjetsko Rusijo in priznanji! predvojnih carskih dolgov. Ker je Rusija v glavnem naročala svoje potrebščine v Nemčiji, bo odslej to nakupovanje preusmerila in naročevala v Franciji, toda pod pogojem, da Francija, kakor nekoč Nemčija, kreditira sovjetska naročila z državno garancijo. Tako se je Lavalov obisk v Moskvi, ki je bil prvotno določen bolj kakor akt kurtoazije, spremenil v iskreno sodelovanje s konkretnimi in dragocenimi rezultati za obe državi.
Pogreb Pilsudskega
VARŠAVA, 16. maja. Uradno je določeno, da se izvrši pokop maršala Pilsud-skega v soboto popoldne v Krakovu v kraljevski grobnici na Wa\velu. Včeraj je bilo maršalovo truplo prepeljano iz gradu Belvedere v stolno cerkev v Varšavi, kjer je bilo postavljeno na mrtvaški oder, da se mu poklonijo tudi najširše množice. Pogrebne svečanosti se bodo pričele jutri dopoldne v Varšavi s svečano službo božjo na Mokotovskem polju, kjer bo prisotna vsa varšavska posadka, navzoče pa bodo tudi delegacije vseh poljskih polkov in drugih vojaških edinic. Službo božjo bo imel varšavski kardinal, nakar bo mimo mrtvaškega odra defilirala poljska vojska. Pogreba se bo udeležilo okoli 200(1 zastopnikov tujih držav. Poštno ministrstvo izda posebne znamke s črnini robom, ki ostanejo v prometu 6 tednov, to je ves čas narodnega žalovanja.
škili, švicarskih, angleških in japonskih tovarn za orožje in streljivo celo tudi znane francoske tovarne Schneider & Creusoot. Italija je sklenila zaradi tega protiakcijo v Parizu in Londonu in je pokazala napram Franciji svoje nezadovoljstvo tudi s tem, da je sklenila ta teden z njo le konvencijo o trgovinskem letalskem, ne pa, kakor se je pričakova-
lo,	vojaškem .sodelovanju.
Prav tako odklanja Italija tudi arbitražo Društva narodov. Sondirala je celo teren za docela nasprotno zahtevo, za mandat nad Abesinijo, ki naj bi ga ji pri-
znalo Društvo narodov. Naletela je pa na tak odpor, da tega predloga v Ženevi gotovo nikoli ne bodo videli. Pač pa je Italija namignila, da bi v primeru kakšnega sklepa s strani Ženeve zapustila Društvo narodov in uredila svoje zadeve z Abesinijo na lastno pest in brez ozira na levo ir. desno, kakor Japonska s Kitajsko v Mandžuriji. Zadnji Mussolinijev govor je bil zelo bojevit, dejal je, da ima Italija pod orožjem skoro milijon vojakov in se ne boji nikogar, tudi v Evropi ne. Po vsem tem je spopad v Afriki toliko kot sklenjena stvar. —r.
Oboroževanje Avstrre
DUNAJ, 16. maja. Avstrijska vlada je izdala uradno objavo, da se ustanovi vojaško letalstvo. Podrobnosti o ustanovitvi in organizaciji še niso znane, ker se najbrže čaka na to, kakšen utis bo on* iava napravila v sosedstvu. Nobenega dvoma ni, da je dobil kancelar doktor Schuschnigg za to potrebno dovoljenje na svojem sestanku z Mussolinijem v Fi* renči. Sicer je pa znano, da se je Avstrija pričela oboroževati v zraku že davno poprej in pomeni sedanja objava le uradno priznanje že obstoječe oboro žitve.
NEMŠKI DRŽAVNI ZBOR.
BERLIN, 16. maja. Včeraj je bil končno napravljen sklep o sklicanju državnega zbora. Snide se 21. t. m., torej prihodnji torek ob 20. uri zvečer. Na dnevnem redu je samo Hitlerjev govor. Nemška vlada je o tem obvestila tudi angleško zunanje ministrstvo, ker bo seja državnega zbora dan pred sejo angleške spodnje zbornice, na kateri se bo razpravljalo o oboroževanju Anglije. V svojem govoru bo Hitler razpravljal o vseh zunanjepolitičnih vprašanjih v zvezi z zadnjimi sklepi nemške vlade o povečanju oboroževanja in uvedbi splošne vojaške dolžnosti.
UTRDITEV DARDANEL.
LONDON, 16. maja. Tukajšnji listi poročajo, da je turška vlada sporočila preko svojih poslanikov evropskim '»elesi-lam, da bo Turčija v primeru, ako se revidirajo vojaške klavzule mirovnih pogodb, zahtevala tudi revizijo lozanske pogodbe, po kateri je prepovedano utrjevanje Dardanel.
REPUBLIKA ALI MONARHIJA?
ATENE, 16. maja. Grška vlada je ukinila obsedno stanje. Za normalizacijo razmer se pripravljajo tudi razni drugi ukrepi, ki bodo omogočili opoziciji nemoteno sodelovanje pri parlamentarnih volitvah, ki so razpisane za 9. junij, novi parlament se pa snide 1. julija. Volitve bodo odločile o ohranitvi republike ali obnovi monarhije.
PRODUKCIJA OROŽJA V ROMUNIJI.
BUKAREŠTA, 16. maja. Romunska vlada je sklenila spremeniti kovinsko industrijo v Rešicah, ki leže tik jugosle vanske meje pri Vršcu, v tovarno orožja. Po tej reorganizaciji tovarne v Rešicah bo Romunija lahko sama krila vse potrebe za svojo vojsko
Dnevne vesti
Zakopani ukradeni zakladi
SKRIVNOSTI DVEH MARIBORSKIH KAZNJENCEV.
V	mariborski jetnišniei je pred kratkim presedel nekajmesečno kazen delavec Josip Kolar iz ptujske okolice. Pokoril se je za svoje grehe, ker je bil silno nevaren tuji lastnini. V jetnišniei se je Kolar seznanil z nekim kaznjencem, ki je bil Avstrijec in je prav tako moral za zamrežena okna zaradi raznih vlomov in tatvin. Kolar in Avstrijec sta postala intimna prijatelja in sta zaupala marsikaj drug drugemu.
Ko so potekali Josiftu Kolarju v jet* nišnici zadnji dnevi, mu je Avstrijec zaupal svojo veliko skrivnost. Pripovedoval mu je, da je pred aretacijo zakopal na nekem gričku blizu Krotendorfa v Avstriji v. bližini neke cerkvice 200.000 ukradenih šilingov. Točno je Kolarju opisal kraj, kjer je bil zakopan ukradeni zaklad. Dogovorila sta se, da se bo Kolar, ko bo izpuščen na svobodo, podal
v	Avstrijo in izkopal zakopane šilinge, katere se bosta nato delila. Nestrpno je Kolar čakal trenutka, ko se bodo pred njim odprla težka vrata mariborske jet-nišnice in bo mogel pohiteti v naročje sreči, o kateri je zadnje čase pred izpustitvijo tolikokrat sanjal.
Čim je torej Kolar zapustil jetnišnico, ec je takoj podal v Avstrijo iskat sreče.
Skrivaj je prekoračil našo in avstrijsko mejo in srečno dospel na kraj, kjer je ležal zakopan zaklad. Našel je grič, našel je cerkvico in vse, kakor mu je bil opisal njegov tovariš. Toda silno je bil presenečen, ko je ugotovil, da so pričeli na opisanem kraju kopati kamenje in je bilo pri delu zaposlenih 6 delavcev. Velik nemir pa se ga je lotil, ko je ugotovil, da leži prav na kraju, kjer je zakopan denar, velik kup kamenja. Nekaj dni je opazoval delavce in se jim končno približal ter jim razkril svojo skrivnost. Obljubil je vsakemu delavcu bogat delež, če mu bodo pomagali dvigniti iz zemlje zakopane šilinge. Delavci pa o skrivnosti niso molčali in so za zadevo izvedeli orožniki, ki so Kolarja aretirali. Pridržali so ga v zaporu, kjer so ga na dolgo in široko zasliševali.
Kolar je bil najprej kaznovan, ker je brez dovoljenja prekoračil mejo, ko je pa prestal kazen, ga niso izpustili, ker sumijo, da je tudi on pomagal pri vlomih in tatvinah svojemu tovarišu. Avstrijske oblasti so javile zadevo našim oblastem, ki vodijo sedaj natančno preiskavo. Tudi so avstrijske oblasti pričele iskati zakopani denar in je pri iskanju zaposlenih več oseb.
zvečer točno ob 7. uri. Obrtniki kovinarskih strok in njihovi pomožni delavci imajo vstop prost. Predavanja trajajo 3 večere zaporedno, vsakokrat po 2 uri. Prvi večer se bo prikazoval dolg strokovni film, ki je izredno poučen. Podobna predavanja so se doslej vršila v Sarajevu, Ljubljani in Kranju.
Pomočniški izpiti krojaške in šiviljske stroke. Združenje krojačev v Mariboru sporoča, da se vrši v nedeljo 26. maja 1935 ob 8. url dopoldne v uradnih prostorih Okrožnega odbora obrtnih združenj v Mariboru, Vetrinjska ulica 11, pomočniški izpit krojaške in šiviljske strete. Kandidati, ki so dovršili svojo učno dobo, se vabijo, da čim prej predložijo zadružni pisarni, Slomškov trg 14, prijavo za pripustitev k pomočniškemu izpitu, nadalje potrdilo mojstra ali moj-strinje o trajanju učenja in spričevalo obrtne nadaljevalne šole.
= RUSKI VEČER =
KONCERT RUSKE GLASBE S PLESOM
v kazinski dvorani
v soboto 18. maja
Zadetek točno ob 20‘30. ur!
Vstop imajo vabljeni
Kdor pomotoma ni dobil vabila, naj sporoči svoj naslov v podr. Učiteljske knjigarne v Gosposki ul.
Jubilej zaslužnega šolnika
V' najožjem krogu svojih domačih praznuje danes 70. rojstni dan upokojeni nadučitelj g. Janko Koderman. Jubilant je služboval dolgih 39 let pri Sv. Andražu, v Leskovcu, Št. Janžu na Dravskem polju, Mariji Snežni, potem pa kot šolski upravitelj na Zgornji Ponikvi, kjer so po njegovi zaslugi postavili novo šolo. Od leta 1908. do 1925. je bil nadučitelj na Veliki Pirešici. Kjerkoli je pa bil, vsepovsod je bil delaven, vedno odločno naroden in napreden mož ter se je kot vzoren šolnik in kremenit značajnež priljubil vsem, ki so se z njim seznanili. Pri Št. Janžu na Dravskem polju se je leta 1S91. poročil z Marijo Lešnikovo, sestro tamkajšnjega veleposestnika in župana Frica in slovitega pomologa Josipa, ki biva na Dunaju. Njegov srečni zakon je bil blagoslovljen s petero otroci, a edini sin Stanko mu je padel tik pred prevratom na vojni ladji, dočim so vse štiri hčerke poročene in je Milka žena mariborskega sodnika g. dr. Adamiča, sodelavka našega in drugih listov. Po upokojitvi se je jubilant naselil v Mariboru, kjer v mirnem zatišju uživa jesen svojega plodonosnega in plemenitega življenja. Želimo mu tudi mi, da bi dočakal še mnogo zdravih in srečnih let!
Odlikovanje. Z redom jugoslovanske krone IV. razreda je bil odlikovan član uprave Narodne banke in odvetnik g. dr. igor Rosina v Mariboru. Čestitamo!
Smrt znanega odvetnika. Pri Sv. Lenartu v Slovenski!* goricah je umrl v najlepši moški dobi, star 41 let, znani tamošttji odvetnik Andrej Šali. Rajnki, ki ie bil dober človek in kot Dolenjec, rodom je bil iz Prečne pri Novem mestu, vedre narave, je šele peto leto izvrševal samostojni odvetniški poklic. Pogreb bo v soboto ob pol 17. uri pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah. Žalujočim naše toplo sočutje!
Češka sokolska mladina »a poti skozi Maribor. Jutri v petek bo prispela v Maribor s popoldanskim brzovlakom ob 1X38 uri večja skupina češkoslovaške sokolske mladine, ki je namenjena v Ljubljano, kjer bo izročila mladini Sokola I. na Taboru otroški prapor, ki bo pr-
vi	v Jugoslaviji. Tudi je obisk češke sokolske mladine prvi oficielni obisk v naši državi. Zato poziva meddruštveni sokolski odbor v Mariboru vsa društva, naj se njih sokolski dečki in deklice udeleže v krojih svečanega sprejema češke mladine ob najavljenem času na glavnem kolodvoru. Starši otrok in drugi udeleženci pa naj se udeleže sprejema v ci-vilu z znakom. Naj obmejni Maribor izkaže v dostojni obliki pozornost češkoslovaški sokolski mladini, ko prvič prihaja k nam na oficielni obisk.
Vsem damam,
ki uporabljajo preparate
HELENE PESSL
se bo njih praktična uporaba predvajala brezplačno v salonu za negovanje lepote Mareš, Gosposka ulica 15/1.
Popis prebivalstva. Zaradi poprave svojih članskih seznamov, seznamov stalno v Mariboru stanujočih prebivalcev in drugih seznamov, ki jih po zakonih mora voditi, bo mestna občina mariborska v času od 20. do 30. maja t. 1. oopisala svoje prebivalce. Popisani bodo vsi civilni prebivalci in častniki ter podčastniki redne vojske, ki bodo v četrtek 23. maja o polnoči stalno bivali v Ma riboru. Pri popisu se bodo popisovale družine. Posebni organi mestne občine bodo od ponedeljka 20. t. m. naprej razdeljevali po hišah in stanovanjih posebne popisnice. Popisnice bodo izpolnili dru žinski glavarji v državnem jeziku in čit ljivo po posebnih navodilih, ki bodo natiskana na popisnicah. Od 23. maja na prej bodo popisovalci izpolnjene popisnice zbrali in kontrolirali vpisane odgovore, oziroma sami vpisovali manjkajoče podatke. Prosimo prebivalstvo da popisovalce pri njihovem poslu v vsakem pogledu podpira.
Našemu učiteljstvu in profesorjem. V
soboto 18. tm. bo ob 'A\\. uri v Nar. domu v Mariboru predaval univ. prof. g. dr Ozvald ' Kako se da uspešno spoznavati duševna struktura otrok". Obveščamo c tem vse učitelje drž. ljudskih šol in profesorje naših srednjih in strokovnih šol ^ povabiom, da se udeležijo tega zanimivega predavanja. Člane in članice sres učit. društva Maribor levi breg pa ponovno vabimo, da pridejo člani uprav in nadz. odbora k seji že ob 8. uri, člani raznih društvenih odsekov pa k seji ob pol 9. uri, vsi ostali pa točno ob pol 10 uri, da dovršimo dei'o, stavljeno na spo red tega zborovanja. Torej točnost in di sciplina! Predsednik.
Po slani oškodovanim! V nedeljo, dne 19. maja ob 4. uri popoldan bo v krče vinski šoli predavanje gosp. ing. Flege < sadjarstvu. Istočasno bo popis škode na sadnem drevju in v vinogradih ter pro sim da pride vsak s podatki o površini vinograda oziroma sadonosnika zaradi skupne vloge za odpis davkov. Vsi sadjarji in vinogradniki naj se tega sestanka sigurno udeleže. — Kmetijska podružn' ca za Maribor in okoliš.
Predavanje o avtogenem varenju .kinu »Apolo« se otvori danes v četrtek
Obrtna razstava. Združenje krojačev v Mariboru obvešča vse svoje člane in vse pomožno osobje krojaške in šiviljske stroke, da bo letos ob priliki Mariborskega tedna velika obrtniška razstava. Vsi interesenti: mojstri, mojstrinje, pomočniki in vajenci se vabijo, da čim prej sporočijo udeležbo na razstavi in raz-stavljalne izdelke pisarni Združenja krojačev, Slomškov trg 14. Skrbimo za to, da bodo krojaški in šiviljski izdelki na tej razstavi najmočnejši, kar bo v čast in ponos domači rokodelski stroki, zlasti pa v interes in povzdigp krojaškega in šiviljskega stanu!
OBČNI ZBOR DRUŠTVA ZASEBNIH IN AVTONOMNIH NAMEŠČENCEV v Mariboru bo v petek 17. maja ob 20. uri v dvorani hotela »Zamorec«. Vabimo vse naše člane in vse one nameščence, ki se zanimajo za stanovski pokret, da se našega občnega zbora polnoštevilno udeleže. — Odbor.
Občni zbor moške in ženske podružnice Družbe sv. Cirila in Metoda. Danes zvečer ob 8. uri bo v mali dvorani Narodnega doma občni zbor obeh mariborskih podružnic CMD. Mariborski rodoljubi naj s svojo obilno udeležbo pokažejo, da znajo ceniti požrtvovalno delo naše dične šolske družbe, ki obhaja letos 50-letnico svojega obstoja.
Kongres agronomov. Jugoslovanski agronomi bodo letos zborovali v času od 10. do 13. avgusta v Splitu. Razpravljali bodo tudi o organizaciji našo kmetijske službe, o zadružnem zakonu in o vprašanju kmetijskih zbornic.
Glasbena Matica Maribor. Orkestralni odsek ima danes ob S. uri vajo. Vsi polnoštevilno in točno!
»S. O. S.-klici v orkanu«. (Premiera za Maribor.) ZKD bo predvajala ta film v soboto in nedeljo v pOrajskem kinu«. Film prikazuje poleg ginljivega dejanja tudi krasne posnetke orkana na morju, brodolom in reševalna dela. Kot predfilm sc bodo predvajale »Matere v živalstvu«- in priporočamo obisk zlasti učeči se mladini.
Pogrebno društvo na Pobrežju priredi v soboto IS. maja ob 8. uri zvečer družabni večer brez vstopnine na Teznem, gostilna Pulko.
Danes nov variete-spored v »Veliki kavarn!«.
Velika gasilska vaja. Mariborska gasilska četa bo imela v nedeljo 19. t. m. velike gasilsko vajo. Na mariborskem gradu se bo improviziral ogenj in fingi-ral napad s plinskimi bombami. Pri vaji bo sodeloval tudi reševalni oddelek z vsemi svojimi pripravami.
Nočna lekarniška služba. Jutri v petek bosta imeli nočno lekarniško službo Albanežejeva lekarna »Pri sv. Antonu« v Frankopanovi ulici in Maverjeva lekarna »Pri zamorcu« v Gosposki ulici.
Radio Ljubljana. Spored za petek 17. t. m. Ob: 11: šolska ura; 12: plošče; 12.45: poročila; 13: čas, obvestila; 13,20:
Narodno giecnanisce
REPERTOAR.
Četrtek, 16. maja ob 20. uri: »Hoffmait-nove pripovedke«. Red B. Gostuje Jože Gostič, prvi tenor ljubljanske opere. Petek, 17. maja: Zaprto.
Sobota, 18. maja ob 20. uri: »Trafika«. — Premiera.
Nedelja, 19. maja ob 20. uri: »Trafika«* Zadnja letošnja dramska premiera 00 to soboto. Uprizore »Trafiko«, ki je ena najbolj igranih in učinkovitih veseloiger. Dejanje se godi v velemestu današnje dni ter je pisano z velikim poznavanjem odra in dramske tehnike. Vodeči vlogi igrata Kraljeva in Nakrst. Veliko vlogo igra tudi Dragutinovičeva ter bo ta vloga ena njenih zadnjih na mariborskem odru, ker bo to jesen stopila v zaslužen pokoj. Ponovno pribijemo, da ta veseloigra ne pride v abonma.
Rezervirajte nemudoma vstopnice z3 gostovanje ljubljanske drame! Po dogovoru med ljubljansko in mariborsko gledališko upravo se vršita prihodnji teden dve gostovanji ljubljanske drame v Mariboru ter mariborske drame v Ljubljani-Ljubljančani uprizore dve letošnji najbolj uspeli deli, in sicer v četrtek 23. t. m-komedijo »Matiček se ženi«, v petek 24. t. m. pa Zweigovo dramo »Siromakovo jagnje«. Če bo prodaja, ki se za tl dve predstavi zaključi v ponedeljek 20. t, m-povoljna, se gostovanji vršita definitivno, v nasprotnem primeru ju bo treba odpovedati. Zato rezervirajte mesta takoj! Predstavi bosta seveda izven abon-mana ter bloki ne veljajo.
KINO
QMJSKM(INO
Samo še' par dni velefilm
Žena ki ve kaj hoče"
z Lil Dagover, Adolfom Wohlbriickom m Kurtom Wespermannom. Kot dodatek prinašamo poleg najnovejšega žurnala dnevno pri zadnji predstavi ob pol 21. uri nas velikomestni barski spored.
II
Kino Union. Danes zadnjič »Poslednji valček«. Petek film odlične kvalitete »Knez Voroncov« z Brigito Helm.
plošče; 14: vreme, spored, borza; 18.20: predavanje; 18.40: čas, poročila, obvestila; 19: koncert; 19.30: nacionalna ura; 20: koncertni večer; 20.30: čas, poročila, program; 22: pastirske in planinske pesmi, radio-orkester, plošče.
Huda sodba. Pred malim kazenskim senatom sc je včeraj zagovarjal 31-letni šofer Martin Straka iz Maribora, ki je bil obtožen, da je letos v februarju na neki veselici ustrelil v Zimici delavca Konrada Polanca. Obtoženec se je v preiskovalnem zaporu in pri razpravi zagovarjal s silobranom. Zaslišane so oi' le številne priče in so ga nekatere silno obremenile. Senat na podlagi izpovedb prič ni mogel verjeti njegovemu zagovoru, da je hotel fanta samo ustrašiti n’ da se mu je samokres sprožil, ker ga ie nekdo od zadaj sunil v roko. Spoznal je krivega in ga obsodil na 4 leta ječe-Obenem bo moral obtoženec plačati stroške pogreba in vsak mesec po 300 dinarjev Polančevi vdovi in otrokom-Zasebnega tožitelja je zastopal odvetnik g. dr. Gorišek, obtoženca pa jc brani* odvetnik g. dr. Šnuderl.
Strel mi meji. Stroge odredbe in najstrožje kazni naših tihotapcev še niso izpametovale. Nešteto človeških žrtev, med njimi tudi nedolžnih, je žo zahtevalo tihotapstvo. Tak žalosten dogodek se je odigral te dni tudi v Koprivni. V temni noči je pred dnevi prekoračil našo mejo Karl Pop, ki je bil znan kot najdrznejši tihotapec saharina. S seboj 3C imel v nahrbtniku 8 kg saharina in P*" štolo, da bi se z njo v potrebi bram • Kljub njegovi spretnosti pa so ga zalotili naši obmejni stražniki. Ko jih je op3' zil, se je spustil v beg in ni hotel P°' slušati njihovih klicev. Ustrelili 1200 metrov od naše meje na našem ozemlju.
Naplavljeno truplo. V Vurmatu Pfl Selnici ob Dravi je Drava naplaV1 ‘l truplo 18 do 20 let starega kmečke#* dekleta srednje postave, močno ra^vl in okroglega obličja. Truplo je ležalo vodi najmanj 3 tedne. Pokopali so ga m pokopališču pri Sv. Ožboltu. . -
Generacije na pohodu
PO ZBOROVANJU
JUGOSLOVANSKIH NACIONALNIH AKADEMIKOV V LJUBLJANI.
Metropola Slovenije, naša bela Ljub-tana, je doživela te dni (12., 13. in 14.
ni.) pomemben dogodek: Zbralo sc je y njej okrog 3000 jugoslovanskih visoko-solcev. da začrtajo smernice in položijo temelje za svoje bodoče delo za narod 'ji državo. Iz povojnega moralnega, duševnega in političnega kaosa se poraja "ova, zdravega nacionalnega in socialna duha prežeta generacija, ki jo čaka '"doga. da s‘konstruktivnim delom Jugoslavijo notranje zgradi in da iz vsakega pripadnika te države ustvari pravega Jugoslovana v državnem smislu.
Nehvaležni bi bili in zgodovini našega slovenskega in celokupnega naroda južnih Slovanov bi delali krivico, ako bi se °b tej priliki ne spomnili onih generacij jugoslovanske in zlasti še slovenske mladine, ki so prve dvignile prapor osvoboditve in zedinjenja vseh južnih Slovanov v veliko narodno in državno skupnost. Preteklo jc že nad 30 let. kar se je nted našo slovensko in nato med vso jugoslovansko mladino pojavil mogočni val narodno-radikalnega mladinskega gibanja. Na nedeljski manifestaciji nacionalne mladine v Ljubljani na mestnem trgu, !e predsednik kongresa gospod Uršič Podčrtal dejstvo, da je pred dobrim če-
1	rt stoletjem »na istem mestu imela svoj Prvi veliki zbor narodno-radikalna omla-dina, ki je tedaj prvič pozdravila v svoji sredi zastopnike mladine vsega jugo?,lajmskega naroda«, »čeprav je« — tako le nadaljeval — »med onim in današnjim zborom velika zgodovinska razlika, ju vendar veže tesna duhovna kontinuiteta. Kar je bilo tedaj že revolucionaren program, je danes ustvarjeno dejstvo, naloga današnje generacije pa je, da če treba tudi s krvjo ohrani priborjeno svobodo«. Značilno za gibanje na-rodno-radikalne mladine sta bila dva momenta: jugoslovanstvo in revolucionarni nacionalizem. Na neštetih zborovanjih (v Splitu, na Sušaku itd.) so omladinci z odprtim pogledom proti jugu, na Balkan, razpravljali in sklepali resolucije o jugoslovanskem problemu, sestavljali spomenice o stanju Jugoslovanov pod tujo obla s tip. jih pošiljali v tujino in stopali tako v zvezo z evropskim tiskom. Bajko o »madžarskem liberalizmu« so porušili v evropski javnosti, opozorili so Evropo na razmere v Avstriji. Jugoslovansko vprašanje je postalo evropsko vprašanje. Akcija mladine je bila ogromnega pomena jugoslovansko nacionalno borbo.
Tik pred izbruhom svetovne vojne, ko je narodno-radikalna generacija že stala v javnem življenju, a je obdržavala tes-zveze z mlajšimi generacijami na sred
val mladinskega nacionalnega gibanja med srednješolsko mladino, pred vsem v Sloveniji: preporodovci. Odločno so postavili program, da je svoboda Slovencev mogoča samo izven Avstrije in da je treba radi tega delati na razpad Avstrije. Postavili so program popolnega nacionalnega zedinjenja vseh Jugoslovanov v veliko jugoslovansko državo. Pre-porodovsko gibanje se je kmalu razširilo do skrajnih mej slovenskega ozemlja, do Maribora, Ptuja, Trsta in Gorice. Vzdrževane so bile zveze z jugoslovansko mladino na Sušaku, ta pa je zopet držala zveze z Dalmacijo, ta z Bosno in Hercegovino, Bosna pa s Srbijo. Gibanje jugoslovanskih dobrovolicev na strani Srbije in antante ie izšlo iz vrst preporodovcev.
Ta bežni pogled v preteklost napi kaže poprejšnje jugoslovanske mlade generacije na pohodu danes, ko stopa na plan na novo skristalizirana jugoslovanska na cionalna mladina. Pravilno ie poudaril v nedeljo g. Uršič, da veže te generacije tesna duhovna kontinuiteta. In vendar, kako velika razlika med narodno-radi-kalno in preporodovsko mladino in ono.
ki je te dni zborovala v Ljubljani. Kako velika razlika v njunih nalogah, v njunem delu! Prejšnji generaciji sta ustvarili Jugoslavijo in dali sedanji generaciji možnost popolnega razmaha v nacionalnem duhu v okviru lastne, svobodne države. Prejšnji generaciji sta ustvarili zedinjeno Jugoslavijo, sedanja generacija jo mora čuvati in braniti in se ne strašiti nobenih žrtev v boju za njen obstoj in njeno izpopolnitev. Prejšnji generaciji sta pač bili v kulturnem in gospodar-sko-socialnem pogledu konstruktivni, a v državnopolitičnem pogledu sta bili razdiralni, destruktivni, zlasti v revolucionarnem gibanju tik pred svetovno vojno. Nalogo, da stavbo Jugoslavije uspešno dogradi v nacionalno, socialno in gospodarsko popolno tvorbo, prevzema nova generacija. Prejšnji generaciji sta ustvarili zunanje pogoje za narodno državno življenje, sedanja mladina prevzema nalogo notranje zgraditve, ustvaritve konstruktivne nacionalne in državne zavesti. Nova generacija, ki je zdaj na pohodu, naj prinese v naše narodno in državno 'življenje nove sile in nov polet.
Pot do teh ciljev si bo mladina utrla sama. sama si določila program in smernice. Spremljajo jo simpatije vse jugoslovanske javnosti, ki je prežeta z iskrenim nacionalnim duhom.	V—S—
Ivan Knop osemdesetletnik
Kdo izmed Mariborčanov ne pozna markantne osebnosti upokojenega svetnika g. Ivana Knopa. Kdo bi mu prisodil, da proslavi denes 80-letnico svojega rojstva, ko je še tako mladostno čil, fizično in duševno pa tako krepak. Velik je krog njegovih iskrenih prijateljev in znancev, ki mu danes stiskajo desnico, mu iskreno čestitajo k častitljivemu življenjskemu jubileju in žele še mnogo, mnogo srečnih let.
Jubilantu Ivanu Knopu je tekla zibelka v Držkovu v Krkonoših na Češkem.
njih^iA visokih šokh7se je pojavil novi "Realko je absolviral v Pragi, nakar se
je posvetil državni službi. Služboval je kot mladostnik v Galiciji, potem na Gornjem Štajerskem, leta 1877. pa ga ie usoda zanesla med Slovence, ko je bil premeščen k davčnemu uradu v Celje. Kmalu pa je bil iz Celja premeščen v Ptuj, kier je stopil v stike s tamkajšnjimi narodnimi borci. Pomagal je v ptujski Čitalnici, pomagal je Slovenskemu pevskemu društvu in pomagal je voditeljem slovenstva pri njihovem podrobnem delu. Ko je leta 1883. zmagala v ptujskem okrajnem zastopu slovenska stranka, so mu zagrizeni renegati naprtili disciplinarno preiskavo, vendar mu niso mogli dokazati zlorabe uradne oblasti.
Deset let je služboval v Ptuiu in bil nato premeščen v Ormož. Njegovo premestitev so izposlovali ptujski renegati. Toda tudi v Ormožu se ni ogrel in je moral v Gradec, kjer je služboval dolgih 20 let, vse do prevrata. Bil je nadzornik davčnih uradov na slovenskem Štajerskem in je kot tak mnogo dobrega storil slovenskim uradnikom. Po prevratu je bil dodeljen finančnemu ravnateljstvu v Gradcu. Ko pa je spomladi leta 1919. zahtevala od njega avstrijska republika: izjavo, da je nemške narodnosti ter mu obljubljala nadaljnjo lepo kariero, je jubilant ponudbo odločno odklonil z motivacijo: »Če bi zatajil svojo rodno kri, ne bi bil vreden svoje matere,« Zaradi svojega prepričanja je bil odpuščen iz
službe z odpravnino 500 kron, ki jih je odklonil ter se odzval klicu naše narodne vlade in prevzel .vodstvo davčnega urada v Mariboru, kjer je leta 1928. stopil v pokoj.
V	Mariboru si je kmalu pridobil najširše zaupanje nacionalne javnosti in postal reprezentant jugoslovansko-Če-škoslovaške vzajemnosti; uspešno se je udejstvoval pri JČ-ligi, mariborskemu Olepševalnemu društvu, Slovenski čitalnici, Sokolu in pri drugih nacionalnih organizacijah. Za svoje uspešno udejstvovanje v javnem življenju je bil tudi dvakrat odlikovan z redom sv. Save.
Po upokojitvi se jubilant ni preselil v svojo domovino, ostal ji ie zvest in vdan med nami, zato se številnim čestitkam priključujemo tudi mi in mu želimo, da bi ostal čil in zdrav še mnogo let!
Skrb Slovenskega trgovskega društva za izobrazbo pisarniškega naraščaja
Mariborsko Slovensko trgovsko dru-* štvo, ki je letos na pragu svojega lepega jubileja, je med drugim žo pred petimi leti pričelo skrbeti za izobrazbo pisarniškega naraščaja. Organiziralo je enoletni trgov, tečaj pod imenom »Hermes«, ki ga že od vsega početka vodi požrtvovalni profesor g. Lojze Struna, poučujejo pa mimo njega na tečaju tudi drugi priznani naši profesorji-strokovnjaki. Na zadnjem občnem zboru Slovenskega trgovskega društva je vod.ia tečaja gosp, profesor Struna poda! zanimivo poročila o delovanju in uspehih, ki so bili dose ženi tekom let, odkar obstoja tečaj.
Tz njegovega poročila posnemamo, da je bilo v prvem šolskem letu vpisanih v tečaju 38 učencev in učenk, v drugem 32,- v tretjem 18, v četrtem 22, v letošnjem petem šolskem letu pa jih je vpisanih 32. Izpitna spričevala Je prejelo doslej 75 absolventov. Obisk v letošnjem šolskem letu je prav dober; ker se učenci zavedajo, da morajo predelati v enem letu ogromno snov v zelo skrčeni obliki. Učna snov tečaja pa je tako spretno raz-podeljena. da ostane učencem vse najpotrebnejše za praktično življenje v stalnem spominu in lahko z velikim pridom uporabljajo pridobljeno znanje pri izvrševanju svojega poklica.
Ob zaključku letošnjega šolskega leti1 bo tečaj poslal petič svoje absolvente v svet, ki bodo širili njegov sloves in povzdigovali ime mariborskega Slovenskega trgovskega društva. Med absolventi ir absolventkami jih je mnogo nameščenih in so nekateri na prav dobrih mestih. Namen tečaja je, dati učencem izobrazbo, ki jo zahteva trgovec in obrtnik". Tud' prireja vodstvo tečaja vsako leto poučne ekskurzije, ob zaključku šolskega leta pa tekme iz stenografije in strojepisja, k? vzbujajo v javnosti veliko zanimanje.
Kulturne vesti Gostovanja naših gledališč
(Prihod Ljubljančanov v Maribor in Mariborčanov v Ljubljano.)
Po petnajstih letih obstoja Narodnega gledališča v Mariboru in šestnajstih letih obnovljenega slovenskega gledališča v Ljubljani, se je naposled sprožila iniciativa za tesnejši kontakt in gostovanja. Zgodilo se je torej tisto, kar smo si vsi že davno želeli in smo odločno zahteva-
li,	pa brez uspeha. Po sedanjih dogovorih, ki pa menda še niso dokončno veljavni, gostuje v četrtek in petek, t. j. 23. in 24. t. m. naše mariborsko Narodno gledališče v Ljubljani, kjer uprizori prvi Večer Wiideovega »Idealnega soproga« 'n Ratajeva »Kvadraturo kroga«, istočasno pa pride v Maribor ljubljansko Narodno gledališče z Linhartovo igro »Matiček se ženi« v Gavellovi režiji in Zwei-Sovim »Siromakovim jagnjetom« v Kreftovi režiji.
Dasi bi moralo postati to križno gostovanje velik kulturni dogodek prav Jako 7-a Maribor kakor za Ljubljano, opažamo v Ljubljani in deloma tudi v Mariboru ?cko skepso in bojazen, ki se izraža v vprašanju:	»Bo dovelj obiskovalcev?«
Zv. samo to vprašanje je za Maribor in se posebej za Ljubljano sramota. Ako je Lubliansko in mariborsko občinstvo na-
polnilo gledališča ob gostovanju raznih tujih gledaliških skupin, potem bi moralo sedaj, ko prihaja v Maribor ljubljanski in v Ljubljani mariborski ansambl, kar tekmovati, kako naj čim dostojnejše in prisrčnejŠe sprejme svoje lastne sloven ske goste. Kajti obe gledališči sta naši in morata postati zares naši, tako, da bo ljubljansko tudi mariborsko in mariborsko tudi ljubljansko. Prepričan sem, da
v Mariboru ni nevarnosti, da bi gledališče ob gostovanju ljubljanske drame ostalo nezasedeno in bi deficit v bodoče onemogočil nadaljevanje započetih stikov. Ako pa obstoja taka nevarnost v Ljubljani, potem je to dokaz, da se naša slovenska metropola ne zaveda dolžnosti, ki ji jih nalaga omenjeni primat.
Take sramote pač ne bosta hotela ne Maribor ne Ljubljana, zato smemo menda upati, da bosta obe gostovanji končno prebili led in zaključili žalostno dobo kampanilističnega ekskluzivizma in odprli vrata do uresničenja davnega ideala: stalnega najtesnejšega sodelovanja in vza jamnega podpiranja ter izpopolnjevanja obeh poklicnih slovenskih gledališč v svobodni Jugoslaviji. Zaenkrat sprejema uio ti dve gostovanji z veseljem, dasi še nista tisto, česar si želimo. V bodoče se bodo morala taka gostovanja pomnožiti in zlasti razširiti. Ne samo dva večera, vsaj teden ali dva tedna gostovanj, to mora biti program! In tudi ne le drama,
še opera naj obišče Maribor in priredi tu vrsto predstav najboljših del sezone. Ako prihaja ljubljanska opera lahko gostovat v Celje, ki je z okolico vred trikrat manjše ko Maribor, zakaj ne bi mogla priti k nam. Seveda se pa morajo taka gostovanja v bodoče pripravljati že zgodaj in temeljito. Skratka: gledališči naj sc ob koncu vsake sezone zamenjata.
Mimo tega pa želimo tudi, da bi ta gostovanja rodila sodelovanje med Mariborom in Ljubljano v vseh vprašanjih, posebno v materialnih. Kar Ljubljana lahko posodi Mariboru, naj stori v trdni zavesti svoje dolžnosti, ki jo ima do vse slovenske odrske umetnosti, ako pa Maribor v svojih skromnejših razmerah lahko s čimerkoli koristi Ljubljani, naj prav tako ne odtegne svoje roke. S takim sodelovanjem lahko koristimo slovenski gle dališki umetnosti in združimo v koopera cijo vse plodne gledališke sile.
V	tem znamenju pozdravljamo križni gostovanji z zadoščenjem in v upanju, da s te	poti ne	bo več vrnive	v	dose-
da s te	poti ne	bo več vrnitve	v	dose-
kvarna	in mučna, ampak celo	nekako
sramotna. Obenem apeliramo na Maribor, naj pokaže v polni meri svojo zrelost pred gosti iz Ljubljane, Ljubljana pa pred	gosti iz	Maribora!	—r.
Novi program založbe »Hram«. Ljub-
ljanska založba »Hram« si je izdelala za leto 1935/1936 sledeči program. V začetku letošnjega junija izda ilustrirano potopisno knjigo Mirka Javornika »Pomlad v Palestini«. Javornik je prepotoval 'a-ni spomiadi Palestino, kjer se po cioni-stičnem gibanju obnavlja domovina Izraelcev in napisal o tem knjigo, ki bo gotovo vzbudila veliko zanimanje. V letošnjem septembru izide v Javornikovem prevodu Mihaela Pravdina roman dejstev »Podrl se je svet«. Roman opisuje razpad svetovne moči nekdanjega ruskega carstva iti dinastije. V začetku novembra sledi Župančičev prevod romana Honoreja de Balzaca »Teta Liza«. Meseca januarja prihodnjega leta pride na vrsto Albrechtov prevod Zweigovega bio grafskega romana »Marija Stuart«. To bo že tretje delo Stefana Zweiga v slovenščini. Prvi sta »Fouche« in »Marija Antoinetta«. Meseca marca prihodnjega leta pa sledi zadnja knjiga programa Warwicka Deepinga roman »Dom usode« v prevodu Vladimirja Levstika. Warwick Deeping nam je znan že po dosedanjem prevodu romana »Sorell in njegov sin*. Naročniki romanov dobe tudi revijo založbe »Hramovi zapiski«. Mimo tega izdaja »Hram« tudi zbirko »Slovenski obra zi«. Doslej je Izšla knjiga: Josip Vidmar »Oton Župančič«, junija izide: Ruda Jur-čec »Krek«, oktobra pa: Božo Vodušek »Cankar«.
Strart 4.
Mariborski »Večerni k« jjutra
V	Mariboru, dne 16. IV. 1936.
Aalpfconse D«wdet
aUBH
ROMAN.
79
Rosina je zamahnila z glavo:
»Ne, hudobna nisem, sem pa ljubosumna ... Ah, ljubosumna ... In to je, da veste, gospa, strašno zlo . . ., to grize in hoče tudi druge grizti. Od ljubosumnosti se trpi in dobiva veselje, povzročati tudi drugim trpljenje.«
Njen robati obraz je oživel od strasti, zardel je in postal lepši; in Lydija je z grozo opazila na tem obrazu vaščanke kot neko grožnjo ali prerokbo tisti njej tako dobro znani bolestni izraz, ki jo je spominjal tolikih strašnih trenutkov.
XV.
Prinčev dnevnik.
Sedaj vem končno, zakaj me je moja rodbina za tako dolgo pregnala z Gros-bourga. Mož gospe Feniganove je spočetka čisto filozofsko sprejel beg svoje žene, ko pa se je kasneje domislil svojega slabičenstva, se je strašno razjezil. Grožnje g. Pum Puma so silno delovale na mojo mater; videla me je že utopljenega, obešenega, prestreljenega in sese-kanega in se je šele tedaj nekoliko pomirila, ko me je skrila pri mojem sorodniku de Boutignanu in pri nepremagljivem petdesetem polku. Kaj se je dogodilo pri
Prav na omenjenih tekmah so bili doseženi doslej že lepi uspehi.
Ko bo tečaj letos zaključen, bosta vod stvo in Slovensko trgovsko društvo
naših sosedih med tem, ko sem bil na velikih vojaških vajah? Izvedel sem, da se je gospa Feniganova vrnila in je gospod Pum Pum odbrzel v Alžir, dočim mi ni nihče mogel pojasniti te dvojne skrivnosti. Glavno je pri tem, da me je polkovnik spet vrnil moji rodbini, dovoleč mi dopust, ki se more podaljšati v neskončnost.
Ni posebno vesela ta moja družina. Vojvodinja neprenehoma potuje zaradi neskončne zapuščine; general postaja dan na dan bolj negibljiv in je podoben eni onih mitoloških oseb, ki nam jih opisujeta Virgil in Ovid in jih spreminja bog jeze v drevesa in skale. Polagoma postaja kamenita ali lesena skorja bolj in bolj trda in negibna, vedno bolj ga stiska in boli. Še malo. pa bo na njem živa samo še glava, potem pa na tej le oči. tiste temne, jezne oči, v katere se je uprla svetloba kakor žarki zahajajočega sobica v okna kakšne podstrešne sobice. Misel in beseda sta mu še pokorna; govori pa vendar samo tedaj, kadar hoče z obup nimi besedami opisati svojo bol. Vse, kar govori, je divje, sirovo, ostro, bode in reže kakor kirurški nož; in vendar, ako mu hočemo verjeti, njegove duhovne spo
lalrko s ponosom gledala na doprinešeno požrtvovalnost in skrb za izobrazbo našega pisarniškega naraščaja.
sobnosti vedno bolj otopevajo, tako, da violinčelo mojstra Jeana nič več ne drami njegovih živcev, kakor nekoč. Resnica je, da tudi mojster Jean že komaj diha; ko vam govori, se bojite, da ste oglu-šeli, ker se vam zdi, da govori tam nekje iz sosedne sobe. Morda postane še njegovo čelo tako brezglasno, kakor on sam.
Včeraj popoldne smo mi trije klepetali na terasi pri obrežju. »Napravi mi cigareto!« mi je dejal general s hripavim gla som. Med tem ko sem mu zvijal cigareto, sem opazoval njegove slabotne roke, ki so mu padale na kolena kakor mrtvo listje. Njegova slaba volja se je še povečala :
»Kaj je na mojih rokah? Gotovo niso tako bele kakor roke gospe F . ..« In čim je izgovoril to ime, ga je že prevzela jeza in pričel mi je očitati moje neplemenito postopanje s to žensko in dolžiti me, da hodim zopet k njej, naposled pa je z od ljubosumnosti spačenimi ustnicami zakričal: »To ti prepovedujem, slišiš? To ti prepovedujem!« je kričal s takim poveljniškim glasom, kakor da poveljuje četam v Longcbampu. ko defilirajo pred predsednikovo tribuno. Nato sem se pa jaz spravil nadenj:
»Vi mi prepovedujete? S kakšno pravico?«
»S svojo pravico očeta . . . pravico poglavarja rodbine . . .«
»Prav v svojem zadnjem pismu ste.
dragi moj Vallongue, razpravljali o pnn' cipu autoritete in o tem, kako se vedno bolj kruši. Spomnil sem se nekaterih vaših najsijajnejših in najmarkantnejših fraz, ter se' jih poslužil pred generalom, ko da izražajo moje prepričanje Ko sem mu rekel, da sledi rodbina k‘> rak za državo, da je bila najprej kakor ta absolutistična, nato liberalno-monar-histična, se je pa nazadnje obenem z državo demokratizirala! — o, ne more e si misliti razburjenja in presenečenja mojega slavnega očeta, kar se je vse najbolj odražalo na žalostnem obrazu mojstra Jeana.	,
Nu. nazadnje je pa za vsem tem m.
da misli general neprenenoma na
svojo
Radio osvaia svet
Iz statističnih podatkov, ki jih je objavil mednarodni urad za radiofonijo v Ženevi, posnemamo, da je na vsem svetu okrog 48,000.000 radioaparatov in da je Število radioposlušalcev precenjeno na okroglo 200,000.000. V Evropi sami je nad 23 milijonov radioaparatov, dočim so po številu radioposlušalcev na prvem mestu Zedinjene države, na drugem Anglija, na tretjem pa Nemčija. Z ozirom na število radioposlušalcev v
primeri s številom prebivalstva pa je na prvem mestu Danska. Po najnovejših podatkih je imela Nemčija na dan 1. maja t. !. 6,700.000 radioposlušalcev, od katerih pa ni okrog 400.000 plačalo popolne takse za prijavljeni radioaparat. Število radioaparatov naglo rase, tako da lahko mirno pričakujemo, da bo radio že v doglednem času popolnoma osvojil svet.
MOLITVE ZA NAPOLEONA.
V Parizu so bile v največji cerkvi svečane maše zadušnice za Napoleonom in njegovo veliko vojsko, s katero je potolkel Ruse, dospel v Moskvo in zmagal, pa mu je njegova zmaga prinesla popoln poraz in polom. Maše zadušnice so se udeležili številni generali, predstavniki vseh francoskih oblastev, vojaški atašeji zaveznic Francije in številne druge osebnosti.
Prihod irancoske vojne mornarice v našo luko.
Prva eskadra sredozemske flote bo pod vodstvom admirala Mogeta priplula v naše luke v času od 16. do 22. t. m. Obisk francoske mornarice v naših vodah je službenega značaja. V Split bodo priplule tri križarke in šest manjših vojnih ladij. Z vsako križarko bo priplulo 30 častnikov in 575 mornarjev, na vsaki torpedovki pa 10 častnikov in 210 mornarjev. Skupno bo obiskalo Split v teh dneh 150 francoskih častnikov in nad tri tisoč mornarjev.
Krvoločen tiger.
Pri Kalkuti v Indiji se je v neko vasico priklatit iz gozda tiger, ki je pričel krvoločno napadati tamkajšnje prebivalce. Prve dni je v teku 48. ur umoril tri ljudi. Po tem umoru ga nekaj dni ni bilo na spregled, a ko se je zopet pojavil, si ie Izbral za svojo žrtev neko nosečo žen sko in dvoje majhnih otrok. Varnostne oblasti divji zveri niso mogi*e do živega in se prebivalci ne smejo odaljevati od svojih domov, dokler kdo ne ubije krvoločnega tigra.
Zanimiva arheološka najdba.
V	bližin: Ptuja so te dni n a §1 i star grob. o katerem trde strokovnjaki, da je star nad 1.600 let. V grobu je sarkofag z mrtvaškimi kostmi. Poleg sarkofaga pa so našli kosti konja. Po tem zaključujejo, da je bil tu pokopan bogat rimski držav
lian. Tudi so našli v grobu dva bakrena kovanca iz časov Konstantina Velikega. Zanimivo arheološko najdbo je shranil ptujski muzej.
Ugrabljeni milijonar.
V državi Mehiki je na tajinstven način izginil pred tedni bogat 241etni kubanski milijonar Pa).ea. Ker je za njim izginila vsaka sled, so se morale oblasti prepričati, da so mladega milijonarja ugrabili neznani razbojniki. Aretiranj so bili trije ugledni tamkajšnji emigranti, vendar pa jim niso mogli ničesar dokazati in so jih zato izpustili.
Goreči gozd.
V gozdnem kompleksu NVindsorskega dvorca v Angliji je pred dnevi izbruhnil ogenj, ki je uničil že več tisoč hektarjev gozda. Ogenj se je z bliskovito naglico širil in ga je gasilo poleg tisoč gasilcev tudi 4000 vojakov, ki so bili opremljeni z maskami. Le z največjim trudom se jim je posrečilo ogenj lokalizirati in preprečiti pretečo nevarnost.
Konec berlinskega tingltangla.
Nemške varnostne oblasti so zaprle v Berlinu oba kabareta, takozvana »Tingltangla«. ker so v njih igrali program, ki je žalil in kritiziral politične smernice sodobne Nemčije. Ravnatelje obeh kabaretov so aretirali in jih temeljito zaslišali na policiji. Izvršene so bile tudi številne hišne preiskave. Ker so bile v afero zapletene tudi nekatere odlične osebnosti. so jih varnostne oblasti aretirale in spravile v koncentracijska taborišča.
dene vse doklade in davščine, ki jih sme občina pobirati.
Cepljenje proti osepnicam. Cepljenje dojenčkov proti osepnicam v Ptuju se je vršilo v sredo, dne 15. t. m. od 14. ure naprej na mestnem magistratu. — Pregled bo ob isti uri teden pozneje.
Nesreče in nezgode. Hudo se je ponesrečil SOletni Anton Kuhar, ki je zaposlen kot, delavec pri mestni občini. Po nesrečnem naključju je prišel z roko v stroj pri mestni žagi. ki mu je levo dlan popolnoma zmečkalo. Zdravi se v ptujski bolnišnici. — V Moravcih pri Ljutomeru je 18 mesecev stara Antonija Vrbnjakova, hčerka posestnika, dobila v roke steklenico, v kateri je bila oetova kislina, ter precejšnjo količino izpila. Strup je tako hudo učinkoval, da so morali otroka prepeljati v ptujsko bolnišnico. Kljub zdravniški pomoči je pa umrla.
Novi grobovi. V cvetju mladosti. 27 let. je po dolgi mučni bolezni umrla Etui ca Smodičeva, stud. phil., hčerka upoico-jenega poštnega upravnika v Ptuju. —
V	Sarajevu pa je umrl nagle smrti 221et;ii
lepo sosedo in umira od jeze na svojo bolezen, ko me vidi. da grem preko n10 sta, ker je prepričan, da se spet smukat11 okoli Uzellesa. Toda častna beseda, P° onem prelomu se z gospo F .. tiisem j' sešel, razen davi prvič in edinič pri draguljarju v Corbeilu. Zdela se mi je^neko-liko bolj mršava, pa vendar dražestna, nekoliko tudi bleda, kar pa prisojam sicer najinemu nepričakovanemu srečanju. Niti besedice ni spregovorila in koma: me je pogledala: glejte, to je vse. Lahko na vam zagotavljam, da bo tudi osta o vse tako. ker ako me krivijo? da se vračam v Uzelles, delajo to samo zaradi »ega, ker imam sestanke s svojo ma ° Sautecoeurjevo prav v tistem delu gozr-a. ki se širi ob parku Feniganovih
Hubert Tognio, ki je služil svoj dijaški rok. Truplo prepeljejo v Ptuj. kjer ga pokopljejo na domačem pokopališču. 3U-jima spomin!	 .
Sokolstvo
Sokolska čestitka jubilantu Ivanu Knopu. Številnim čestitkam jubilantu Ivanu Knopu, ki proslavi danes svoj 80. rojstni dan. se pridružuje tudi uprava sokolskega društva Maribor V rice ter mu sokolsko stiska roko in mu želi še mnogo . mnogo zdravih let.
Poziv deei Sokola Matice. Sokolsko društvo Maribor Matica poziva vso svo-io deco, naj se v čim večjem številu m v krojih udeleži slavnostnega sprejema češkoslovaške sokolske dece, ki bo prispela jutri v petek z brzovlakom ob 13.38 uri v Maribor. Starši naj zanesljivo pošljejo svoje otroke in naj pridejo tudi sami v civilu z znaki. Matica mora biti pri sprejemu, ko prihajajo k nam najmlajs' bratje s severa, častno zastopana! Deklice, prinesite s seboj cvetja in zelenja. Zdravo!
Razno
ČEVABČIČI. ražnjiči, bržole in morske ribe se pečejo na žari (gradele) vsaki dan in ob vsaki uri sveže v restavraciji -Novi svet« (prej Halbvvidl). 2011
KDO Ml POIŠČE STANOVANJE
proti primerni nagradi? Ponudbe na upravo »Vecernika« pod »Stanovanje«.	2161
Pfiii
Odobritev občinskega proračuna. Finančno ministrstvo je odobrilo proračun mestne občine ptujske za poslovno leto 1935/1936. Dohodki in razhodki so preračunani na 2,410.381 Din. V zadevnem razglasu mestnega poglavarstva so nave-
Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem o t v o r i 1 TRGOVINO z mešanim blagom na Radvanjski cesti 30. Za obilen obisk se priporoča Ivan Zamuda, trgovec.	2157
MILOSTIVA!
Vaš' krznen plašč črez poletje najskrbneje konzervira tvrdka P. Semko, Gosposka ulica 37. Obenem ga za polovično ceno popravi in modernizira. Plačljivo šele v jeseni pri prevzemu.	1824
Prodam
OTROŠKI ŠPORTNI VOZIČEK
poceni prodam. Vprašati Studenci, Zrinjskega ul. 36. 2158
PRODAM ZELO UGODNO
elegantno, temno jedilnico iz trdega lesa. Ogleda se in vpraša v Košakiii, Meljski hrib 71. preko železniškega mostu.	2153
ŽENSKO KOLO
na prodaj. Jančar, Ob brodu 7-	2152
Sobo
UPOKOJENKA
išče solnčno sobo s štedilnikom ali sobo in kuhinjo. Dušanova ul. 4.	2151
Kupujte svoje po* irebšeme pri našiin inserentih t
Darujte za Pomožno a ci|o
TRAJNI KODRI
že od Din 80,— naprej. Salon Mrakič. Cankarjeva ulica 1, Kralja Petra trg 4. Spec. barvanje las svetovno znanih tvrdk po najsolidnejših cenah. 1935
Lokal
KLETNE PROSTORE
svetle in suhe. pripravne za vsako podjetje, ceneno odda Adolf Bernhard, Maribor. Ale ksandrova cesta 51.	2131
Edini slovenski dnevnik na ozemlju bivše mariborske oblasti je „Večern!k“.
Ze to priprosto dejstvo nalaga našemu mestn in vsemu slovenskemu Podravju očito nalogo poskrbeti za to, da bo mo 7 el uspešno vršiti svoje nacionalno poslanstvo. To pa bo mogoče le tedaj, ako „Vcčernik“ izpopolni tudi svoje oglase, zlasti male oglase, ki so neverjetno poceni. Sedaj žal pogrešamo stotine Slovencev, trgovcev, obrtnikov, posestnikov, zasebnikov itd., ki bi, ko kaj prodajajo, kupujejo ali iščejo, morali oglaševati v »Ve-čemikovih“ malih oglasih. „Večernik“ dela za Vas, delajte Vi zanj
»—»■ ***"•v ’Marib0"1
Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavo' •