Zgodnja
Eatoliák cerkven list.
Danica izhaja vsak petek na celi poli, in veljá po pošti za celo leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld. 40 kr., za eetert leta 1, gld. 30 kr. V tiakarnici sprejemana za leto 4 gold., za pol leta 2 gld., za eetert leta 1 gl; ako /atiene na ta dan praznik, izide Danica-'dan poprej.
Tečaj XXXXL
V Ljubljani 28. listopada 1879.
List 48.
Tri himne v slavo brez madeža Spočete.
(Po brevirju poslovenil J. Bile.)
L
Praeclara custos virginum.
Devic mogočna varhinja. Božanstva Mati čista vbs, Ti vhod v nebeške slave dom, Nas up, ponos nebeščanom.
Med ternjem bela lilija, Prezala golobičica; Devica, s ktere zeleni Zdravilo ranam vsih ljudi.
Prot zmaju stolp močdn vsikdär; Luč, v ktero v sili zrč mornar, Zvijač sovražnih nas varaj, Nad nami s svojo lučjo čuj.
Krivic te mote resi nas, Golj'fivih stez obvari nas; Pokaži nam zmed toljko zmöt V nebesa varno, pravo pčt.
Naj, Jezus, slava Ti doni, Ki se rodil iz Deve si, Z Očetom, z Duhom blaženim Na večne čase slävljenim!
II.
Quem terra, pontus, sidera.
Glej, zemlja, morje, avezdice Častijo, molijo, slavč Vladarja trojnega sveti: Marije tempelj ga obdä.
On, komur luna, solnce vse Na vekomaj pokorno je: Oblite z milostjo z višin Poslane Deve čiste sin.
O, Mati blažena vsikdär, Prejela si nebeški dar. On, ki premodro vlada svčt, V zaveze skrinji je objčt.
Po angelu pozdravljena, Po svetem Duhu obsenčens, Po Tebi, Deva izvoljena, Je žeja ljudstvom spolnjena.
Naj, Jezus, slava Ti doni, Ki se rodil iz Deve si, Z Očetom, s Duhom blaženim Na večne čase slatljenim.
III.
0 gloriosa virginum
O Deva Ti preslAvljena, Nad zvčzdice postavljena, Glej, Njega, ki je Stvarnik Tvoj Zavijaš Detice v povčj. —
Kar vzela Eva nam nekdaj, Nam vračaš Ti po Sinu zdaj. Da pridemo v presrečni kraj, Objokanim odpiraš raj.
O vrata kralja blagega, Dvorana solnca svitlega: Življenje dala Deva vsim, Zapojmo z glasom radostnim.
Naj, Jezus, slava Ti doni, Ki se rodil iz Deve si; Z Očetom, z Duhom blaženim Na večne čase slavljenim. Amen.
Za osmi tian grudna.
(Petindvajsetletnica po razglašenji neomadtžanegaSpočetja.)
(Konec.)
So li sv. očetje in cerkveni pisatelji na krivi poti, ako o grehu tako ostro govorijo? Sv. pismo poteijuje njihove izreke. Prerok Izaija zdihuje nad grešnim ljudstvom izraelskim ter jim predstavlja v podobi revnega telesa, kako gerda postane duša s grehom. „Gorjč grešnemu ljudstvu — govori on — ljudstvu, pogreznjenemu vkrivičnosti, semenu hudobnemu, pokvarjenim otrokom! Zapustili so Gospoda." Kakovi pa so? „Od pete do
glave nič ni sdravega na njih; nič kakor rane, gerbi in tvorovi, ne obvesani, ne s oljem oblaieni." (Ja. 1,
4. 5.)
Res, tako je! Kaj bi videli, ko bi svojo dušo mogli gledati s telesnimi očmi, dokler je s težkim grehom omadežana. Vidili bi jo povsem ogojušeno; vidili bi, da sama sebi ni podobna, — pravi eden cerkvenih pisateljev.
Ko je bilo israelsko ljudstvo vsled svojih pregrčh in opačin odpravljeno v sužništvo, tožil je in jokal prerok Jeremija osiraje se na puste in sapuščene sidove jerusalem*ke ter je med drugim isrekel besede: „Kako je otemnelo zlato; premenilo se je čisto slatd!" (Jer. Thren. 4, 1.) „Lice jim je černeje od ogija." (4, 8.)
Istimi besedami mogli bi tožiti tudi na duši s smert-nim grehom omadežam. Kje je ono ziatč božje milosti, ki nas je delala toliko dragocene pred očmi Božjimi? Kje je lepota tiste milosti, s ktero nas je Bog ogernil v belo obleko nedolžnosti? Z grehom smo jo zapravili! Grešnik zgubil je vso duhovno lepoto; duhovni žarki so mu otemneli; postal je gojjs pred Bogom. Ko bi grešnik s telesnimi očmi vidii svojo duhovno gnjusobo, kako li bi mu bilo pri sercu? Brez dvoma bi s spo-kornim kraljem ves prežaljen in solzen klical: „Operi me dobro brezpravičnosti moje in greha mojega očisti me. — Umi} me, in bodem beleji oa snega." (Ps. 50, 4. 9.)
Kaj nam pripoveduje sv. pismo o dveh pervih grešnikih, Adamu in Evi? Kadar sta jedla^>repovedani sad in storili» greh, odperle so se jima oči. Začela sta se sramovati. Skrijeta se in oe dersneta se na beli dan. Bog kiiče Adama. Ali Ad«m se boji, se skriva; neče na svetlo. In Bog mu očita, sakaj da je jedel od prepovedanega sadu. — Bog jima je odperl oči, da sta sraven telesne vidila tudi veliko svojo dušno nagost; spoznala, kako je njihova duša onesnažena. V tej gnju-sobi nista si upala stopiti Bogu pred oči.
Prav tako gol, gerdoben, gnjusoben, oduren, ostu-deu na duši je grešnik. S kako neverjetno zaslepljenostjo, terdokornostjo, predersnostjo Še se prederzne hoditi prea očmi povsod pričujočega Boga, pred kterim je gnjusoba, ogavnost, ostudnost. Kristjan-grešnik zapira svoje oči pred lučjo vere, ki mu pravi, kar je nekdaj sporočil Bog mlačnemu episkopu Laodicejskemu, namreč, da je v stanju (smertnega) greha, reven, siromak, ep»i in gol pred Bogom. (Apoc. 3, 17.)
Bog na svetu ničesar ne sovraži, ne naj strupeneje živalice, ne naj ogavnejega červiča, — nič vsega tega, kar mi ljudje čertimo, studimo. Sv. pismo govori (Sap. 11, 25.): „Ti ne mersiš ničesar, kar si storil." Ne, ne ene stvsrice ne čerti Bog. Edinega grešnika sovraži. „Sovražiš vse, ki delajo brezpostavnosti". (Ps. 5, 7.)
Kolika ostudoost mora toraj biti greh pred očmi Božjimi! Bodi bogat, bodi mogočen, bodi učen, bodi lep, bodi naj popolnejši človek na zemlji, imej vse mogoče prednosti narave in sreče; — ako si v grehu: te sovraži Bog. Bog te morsi večno, sko ne prenehaš biti grešnik.
Ako človek vč Božjo voljo in sapoved, pa jo kljubu temu prestopa: resno pokasuje, da sadovoljenje njegovih strasti mu je vse, a nič Božja volja in sapovedi; on tako samenja sebe s Bogom; božjo krono, božjo čast isdaja svojim grešnim željam. Skasuje meržnjo soper Bogs, tepti njegovo neismčrno veličastvo. To je pa ravno ono, kar pravi sv. Avguštin, da je greh opor soper Boga v mislih v besedah in v djanju.
Kolika je to slobs! Ako rasžalimo človeka nesna-nega, ki nam ni storil ne sls ne dobrega, ne bi li to bila žalostna slobnost človeškegs serca? Pa ako ras-šalimo prijatelja, kteri nam je storil mnogo dobrega,
kdo bo smeril tsko černo nehvaležnost? Še več! če dobrote, ki nam jih je darovala milostivna roka, obračamo na slo, da njega serdimo; ni li to satanska hudobija? Sedaj pa, nesrečni grešnik, ki le samo na sebe misliš in svoje pregrešne želje paseš, naj večega svojegs Dobrotnika in prijatelja pa possbiš: sedaj poglej sam sebe od verba do tal, pa reci: kdo mi daje obleko, hrano, kdo semljo, ki me nosi; srak, ki ga dihsm; solnce, ki me ogreva?... Niso li vse to darovi, ki nam jih daje milostljiva roka Gospodova? Pa kako mi obračamo vse te neštevilne in vsvišene blagodare in dobrote?
Kaj bi mi rekli, ko bi berač sa miloščino, ki smo mu jo dsrovali, kupil strupa, da nam s njim ssvdi? A kaj da se nam reče, ki tako ravnamo z Bogom? Z živijenjem in zdravjem kupujemo grešne veselice; z razumom kupujemo goljufije, prevare, ovade, obrekovanje zoper bližnjega; s pametjo nespodobne misli; z jezikom preklinjanja in zaničevanja!... Taka je naša nehvaležnost do Boga, naj večega Dobrotnika, da mu za vse dobrote povračujemo slo!
Toliko neprijateljstvo grešnikovo soper Bogs sa-služuje, da se Bogu samerzi grešnik, da mu utegne svojo milost, pa da ga prepusti njegovim končnim strastim in poslednjič pogubi in saverženju.
Sv. adventni čas je nastopil. Po cerkvah naše katoliške domovine glasijo se iz tisočerih pobožnih sere prelepe pesmi Mariji v čast in slavo. Neštevilno kristjanov po pravovernem svetu ob tem času sprejema ss. sakramente, čisti svojo vest. Bodemo mar mi sastali? Ne bodimo med številom onih nesrečnih, ki božične prasnike obhajajo v starem dušnem kvasu. Vedimo, da Bog — ničesar ne sovraži; samo grešnika čerti, dokler se ne spreoberne „a viis suis pessimis" — od svojih prehudih potov. Obžaluj mo toraj iz globočine serca, ker smo žalili Boga, samo svetost. Poiščimo si in prisker-bimo zopet zgubljeno belo obleko milosti v čisti spovedi, ter svoj dobri sklep vresničujmo s pravo pokoro in poboljšanim življenjem. Vzemimo si za izgled ono, pri kteri ne najdeš ne lastnega ne izvirnega greha, — Marijo. Priporočajmo se ji, da naj ona za nas posreduje — „srednica naša" — da bi vredno prejeli sveto Obhajilo -— vendar zdaj o njeni 251etnici. Srednico vseh po Jezusu nam zasluženih milosti prosimo za njeno mogočno pomoč pri Bogu, da ostanemo stanovitni. Pozdrav-ljajmo jo radi in priserčno zangelovimi besedami: „Ave Maria! Gratia plena! — Češena Marija, milosti polna!"
M. K.
Hladnih pri otiar/i in rernihi pri Boif i sluibi.
(Dalje.)
Mašoik se globoko priklone, sklenjene roke dene na oltar tako, da ze s mesincems dotika prednje strani oltarja, drugi del rčk je med njim in med oltarjem. To sasnsmnuje, da mašnik je posredovalec, po kterem verniki svoje potrebe, molitve, prošnje na oltar pokladajo in po njem milosti vernikom iš nebčs prihajajo.
Večkrat so roke med molitvijo operte na oltar. Zakaj ? Zato, ker daritev na oltarji je podlaga uslišanja in moč naše molitve je operta na sedinjenje z visoko-sveto daritvijo in s zasluženjem Kristusovim.
Kadar ima ena sama roka mašnikova opraviti, takrat druga vselej na oltarji počiva. To je snamnje mirne, slovesne čaatitljivosti, s ktero se sv. dsritev obhaja, snamnje visokega spoštovsnja pred včliko skrivnostjo.
Pa ne le oči in roke mafinikove kažejo poboioost in spoštljivost, todi telesno obnašanje je primerno viso-
koalavni daritvi. Mašnik pri oltarji se derži po konci, pa spodobno. Po konci, ker je kakor namestnik Kristusa, vélikega Mašcika, s tako visoko častjo obdarovan; spodobno, ponižno, ker se savé svoje lastne ne-v rednosti.
Mašnik pri oltarji se velikrat s glavo priklone; ti prikloni so globoki, srednji in prosti ali mali. Globoko se priklone mašnik n. pr., kadar pride k oltarja, ker križ ga spominja na imenitno djanje, ki ga bo sdaj opravljal. Prosti priklon naredi, predenj gre od oltarja, ker takrat po prejetji najav. Zakramenta ima Gospoda in Boga v svojem sercu. *) Če pa je sv. Rešnje Telo v tabernakeliou, se priklone s koleni, in če je izpostavljeno, pa poklekne.
Telesno obnašanje pri oltarji tedaj, kakor je zapovedano, je vae akoai blago, spoštljivo, častitljivo, pri-mérno imenitnemu opravilu. Tako hoče sv. Cerkev, tako hoče Bog, kterega mašnik namestuje. Lepo, spoštljivo, častitljivo mora biti pri av. maši tudi obnašanje vernikov. Oči in roke naj bodo obernjene k Bogu, — na oltar. (Bog ne daj: rók v žepe vtikati, jih zadej na herbtu imeti, kar se pri nekterih v hudo spotikanje dobrih vernikov godi. To ni le gerdo in nespodobno, ampak popolnoma ne:ramno! Si mar zato prišel k najsvetejšemu opravilu, da ga boš tako nespodobno skranilV) „K tebi povzdigujem svoje oči, ki prebivaš v nebesih. Glej, kakor oči hlapcev na roke svojih gospodarjev, kakor oči dekle na roke svoje gospodinje: tako gledajo naše oči na Gospoda, našega Boga, dokler se nas ne usmili." (Ps. 122.) Naj se popraša vsak vernik pri sv. maši, kam so njegove oči obernjene ? Ali so obernjene na pričujočega Odrešenika in na vse sveto opravilo? Pa saj ne, da bi neoberzdano se ozirale zdaj na eno, zdaj na drugo stran, — zdaj na to, zdaj na uno osebo, — zdaj ne mara celó nazaj, na kor, kadar je kako posebno pevstvo, godba itd.! S kakošno zvestobo skerbimo za aveto spodobnost, za apodobnost posebej oči? Kdor po sunanje ni zbran, spodoben, tudi v znotranjem ni zbran in spodoben. Ali bo roke sklenjene k molitvi, ali pa je njih deržanje vnémarno, ali celó nespodobno? So li k Bogu povzdignjene; ali pa celó na tem svetem krsju služijo nečimurnosti? Oči in roke — tudi morajo v cerkvi biti orodje pobožnoBti.
Premisli mašnikovo priklanjanja s glavo, in vidil boš, Če ni vsak mašnikov priklon živ nauk, razumljiva beseda za pričujoče. Kdo se uklanja?... Glava! Kaj vse hudega se snuje v človeški glavi! Glava je sedež človeške prevzetnosti; le poglej, kako se marsiktera glava celó v cerkvi povzdiguje, kako je preokinčana, nališpana; kako ao lasje nenaravno preaukani; kaj vse vidiš na glavi, na obrasu, na vratu itd.! V glavi se zbirajo ošabne, prederzne, nečiste, prekanjene misli, v glavi se le-té redijo in poživljajo; tam se spočenjajo napihnjene osnove in premnoge Bogu in ljudém škodljive reči. Kristusova glava je bila svoje dni 8 ternjem kronana; Kristusova glava se je nagnila v smerti, da ae je njegova ponižnoat, njegova odpustljivost, njegova poterpežljivost in ljubezen, a ktero je vaim naproti prišel, tudi na križu očitno pokazala. Mašnik pri av. maši velikrat glavo nagne; a tem Kriatuaov izgled posnema, s tem vernike opominja, da naj njih misli bodo Kri-atusove misli, da v njihovi glavi mora sedež imeti Kristusova ponižnost. Kristus je na oltarji, kriatjani ao okrog Njega, — kristjani naj ae po Kriatusovo obnašajo. On je naša glava, mi Njegovi udje: ne smemo Mu nasproti delati. Marsikteri glavo tako visoko viaoko nosijo — v cerkvi celó; kaj še le zunaj cerkve; več ponižnosti, več
*) Gl. Betrachtungen über die heil. Messe. Platz weg, str. 148.
spodobnosti bi jih pred Bogom in pred ljudmi delalo bolj priljubljene. To-le milost nam Bog daj: vsim se tako obnašati, da se bede tudi o nas reklo: „Bil je uslišan sarad avoje apoštljivoati."
(Konec prih.)
Ogled po Slovenakem In dopl&l.
Iz Ljubljane. (Petindvajsetletnica po razglašen j i ne-omadežnega ¡Spočetja Marije Dedce) Visokočastitljivo knezoškofijstvo v škofijskem listu št. 13 naznanuje:
.,Po večstranski spodbudi, naj bi se na prav poseben način obhajal osmi grudna, kteri d«n je pred 25 leti za versko resnico bit razglašen nauk o neoma-dežanero Spočetji presv ete Marije Device iu Matere Bcžje, in na prošnjo več škofov za podtl;e. je odpustkov za ta dan, so sv. Oče Leon XIII podelili pop li.oaaa odpustek, ki se zamore obernti tudi za cuše v v.cah, in zadobiti se ne le na praznik sam (Č.^te^^ Spočoija), ampak vso osmino." — Na?leduje d"!cči\» Rim kov tem oziru za vesoljni svet.
Iz Ljubljane, (p. Franc in ..obrežje dobrega upanja11. Delavski .}azil1 v Banjalnki.) Pred 14 <:uevi šel is Bosne skoz Ljubljano preč. P. Franc, prior redovnikov Trapistov v Mariia-Zvezdi, in podal se je 11( v Augs-burg, kamor je prišel preč. gosp. škof iz j'ino-atrikan-skega obrežja, ter sta se imela ondi dogovoriti zarad prepeljave in naselbe redovnikov Trapistov v Zulusko deželo. Preč. P. prior če ne bode tako hitro tje popo-tcval; imel bode poprej zveršit: še mnog* opravila v Rimu, v Parizu, v Londonu. Čo optare paro v Afriki, ali se verne v Bosno, še sam ne vé. Na v«ak način bi bilo želeti, da bi tako silno delavni gospod in dobrotnik Bosne ne bil zgubljen za to deželo, posebno tudi ker on je mož, ki vé turčina in marsikterega druzega rogo-vileža v kozji rog vgnati, kakoršnim ni vaakdo kos.
Med drugim zdaj Trapisti vstanovljajo v Bosni silo važno novo napravo, namreč: pribežališč ali „azil" za delavce. V to napravo bo sprejét vsak delavec od 15. do 50. leta ataroati, kteri bo hotel z vaim pre-skerbljen biti, se tudi vaakterih koristnih reči izučiti in pošteno po keršanako živeti. Ti delavci ne bodo navezani na poste in terde trapiatovake pravila; imeli bodo oddih pri dela, svoje poštene rasvedrila, nauke, obleko, sploh vae potrebne reči, in vdeleževali ae bodo v nekem ozira tudi duhovakih dobrót tega reda. Kdor bo imel veaelje, ae bo lahko izučil in pripravil, da pojde kakor delavski misijonar v Afriko, ali tudi, da aam v red atopi, ako bi se poklicanega čutil. Plače, ae vé, da ne bodo druge dobivale, razun da bodo za vae teleane in dušne potrebe dobro oskerbljeni. Čez kaj časa zaupljivo dobimo pravila te naprave, ki bo za odrašene nekako to, kar ao znani „azili" za male.
Iz Ljubljane. (o Pariški bratovŠini za duše v vicah.) *) Pobožna devica Evgenija Smet ali kakor ae sploh imenuje Marija od Previdnosti (roj. 1825, t 1871) je vsta-novila na Francoskem posebno družbo devic dušam v vicah v pomoč. Ta družba je bila od av. očeta Pija IX poterjena in 1. 1859 v dohovni red povzdignjena pod imenom družba „pomočnic za duše v vicah" (Société des Religieuses Auxiliatrices des âmes du purgatoire), in se je kmalu ne le po Francoskem, ampak tudi na Angleško in v Belgijo in celó v daljno Kino razširila, da zdaj že 10 samostanov šteje. Nune tega reda
*) Naslednje sporočilo iz Pariza je sicer že drugej natisnjeno, pa na posebno željo naj ga prinese še „Danica". Vr.
#
•e posvete m ves čas svojega življenja reševanja abogih daš is vic. V ta namen se savežejo sa duše v vicah moliti, terpeti, delati, breaplačno streči naj bolj aapu-ieniss bolnikom in revežem, ktere na njih doma obiskujejo, jim donašajo živeža, jih tolažijo, na srečno smert pripravljajo in večkrat jim tudi primeren pogreb preekerbijo; — vse te tolike in druge dobre dela pa Boga darujejo sa duše v vicah.
V Kini, kjer že tudi dva samostana imsjo, delajo in se trudijo še posebno sa poduk in spreobernjenje nevernikov in lepo število otrok kakor tadi odrešenih pripeljejo vsako leto v naročje Jesusovo sv. Cerkve in v nebesa.
Blaga vstanoviteljica, želeča privabiti vse ljadi, da bi na pomoč prišli terpečim dušam v vicab, vstanovi zraven še „bratovšino častnih udov", kteri stojč v tesni avesi s prej omenjenimi redovnicami in se vseh njih dobrih del vdeležujejo. Sv. oče Pij IX so jo poterdili in ji podelili veliko odpustkov. Razširila se je kmala slasti po Francoskem in rasširuje se smirej dalje in že iteje veliko škofov in duhovnov, redovnikov in redovnic, kakor tudi svetovnih ljudi. Tudi na Kranjskem je že vpeljana ta bratovšina s dovoljenjem prečast Ljubljanskega škofi j stva od 11. pros. 1879, in pristopilo je k nji dosdaj že okolo 900 udov. Sej dolžnosti, ki jih bratov-šini udje prevzemč, so majhne in lahke, namreč vsak dan v kratkem obaditi tri božje čednosti s pristavkom: „Moj Jesus, usmiljenje!" križe in težave vsacega dneva darovati sa duše v vicah, in nekoliko grošev na leto dajati sa misijone v Kini. Nasproti pa samorejo sado-biti mnogo odpustkov, io njib rsnjki sorodniki se vdeležujejo vsak mesec nad 950 sv. msš, ki jih ndje duhovskega stanu sa duše v vicah na bratovski namen bresplačno opravljajo, in 38.000 sv. obhajil, ki jih redovnice io redovniki bratje vsak mesec v ta namen darujejo.
Res je tedaj posebnega priporočevenja vredna ta bratovšina, ker ž njo se dosega ta imenitni dvojni nsmen, da se pomaga ubogim dušam v vicah in podpirsjo se misijoni sa rasširjanje nsše sv. vere v Kini, kakor je alasti rasvidno is naslednjega preč. gosp. prošta dr. Jsrc-u od čast višji prednice gori imenovanih redovnic ia Parisa 11. sprila 1.1. pisanega lista. Glasi se tako-le:
Pariš, 11. sprila 1879.
Gospod proit!
PreČastita zala mati višji prednica mi je ukaaala odgovoriti na vaše drago pismo od 2. aprila, ter Vam sporočiti o tem, kar želite, da bi se pomočna dražba za daie v vicab ložej razširjala.
Maša čast. mati se Vam, g. prošt, močno sahvaljuje aa sporočilno pismo; popolnoma je aadovoljna a vsem, kar ji Vi pravite. Naša mati odobrava vse, kar se nahaja v pojasnilu in kar se Vam adi pripravno, da bi se sprejelo v oddelek „terpeti"; sama sa koristoo spozna, da daste natisniti tako, ker vi prav mislite. Gledč podpisa svojega, meni, da ga pridjati ni treba, posebno naj se omeni le pogodba, ktero Vi, g. prošt, ž njo sklmete; sato izbriše ona pristavek: „S posebnim dovoljenjem".
Ker vi g. prošt pravite, da se nekteri spotikajo nad tem, da bi se letni prineski častnih adov pošiljali na Francosko, jih pa pošiljajte našim redovnicam naravnost v Kino! Za sdsj se prineski ne morejo pustiti v Avstriji, kajti družniki bi se ne mogli vdeležiti dobrih del vstavov, ki jib nam dani milodarovi vaderžujejo, ako bi jim sami nobenih darov ne prinašali; sej vsa dela in opravila naia so bresplačna. Imamo enkrat v ljubi Avstriji kak samostan, čessr se vsakako sčasoma nad jamo, potlej ne bo nobenih saderžkov več prineske poiiljati tisti hiii.
Kar se tiče neposrednjega pošiljanja denarjev v Kino, imate g. prošt, kakor želite, ta napis (adreso): „Chine, Madame la Saperieure des Auxiliatrices des âmes da purgatoire — Rue Montauban — Concession Française. — Changhai."
Zdaj Vam g. proit, ako dovolite, v ti sadovi hočem to nasvetovati, ksr zvediti Vam bo gotovo ljubo. V Kini nimajo veljave nobeni bankovci in nobeni evropejski denarji, veliko se mora tam zgubiti, ako se tam denar zamenja. — Zamorem Vam naznaniti način, kako se dosdej navadno tje pošilja; kajti ravno sem doila is našega misijona is Kine, kjer sem bivala blizo 12 lét, kamor sem se bila podala precej pri pervem poslanstvu leta 1867 in sem v rokah imela vsa opravila, kterim se posvečujejo nsše sestre v Kini, ker bila sem prednica od leta 1871 do tega leta.
Pogodili smo se z glavnim samostanom v Parizu, kjer smo eno sestro bili postavili nalašč za pošiljanje reči v Kino: vsi nam namenjeni milodari se imajo shraniti v glavnem samostana, ki je prevsel nalogo, nam isročiti vse, kar ma je bilo dano sa nas. Kineška prednica bo Vam, g. prošt, potem kadar po enkrat na leto zanjo poslane stvari prejme, poterdilo prejetega poslala, tako bo vse v redu, bres kake škode, ako Vam dopado tako delati.
Ker Vi za več sporočil is Kine prosite, mi je naložila naša č. mati Vam vstreči, in skušala bom po moči na Vaša vprašanja odgovoriti.
Leta 1867 vsdigne se nas 6 pomočnih sester in sicer dvakrat na pot, ker zarad premajhnega prostora nismo mogle vse na enkrat v tisti ladiji odpeljati se. Prečastiti gosp. Languiilert, škof Changbaiski, ki je po spolnjenih 36 letih svoje apostolske službe v Kini ravno mesca decembra p. 1. umeri, odrine 19. oktobra ia Marseille s čast. materjo presv. Serca (sacré Coear) in a menoj služabnico Vašo. Naslednji mesec pridružijo se nam ie 4 drage v Kini. Leta 1871 poklicana je bila č. mati presv. Serca nazaj na Francosko po smerti naše vstanovnice in zvoljena za najviši prednico. Umerla je 4. januarja 1877. Od 1. 1867 poslanih je bilo 26 sester pomočnic is Francoskega v misijon, 2 ismed njib ste umerli v naj boljši mladosti sa nevarno merslico vsled škodljivega osračja, drage pa, kterim v tisti deželi živeti sdravje ni pripustilo, so se povernile v Evropo. Zdaj jih dela 27 iz Evrope in 13 iz Kine za rasširje-vanje naše sv. vere v 2 naših-hišah (stanovališčib, naselbinah) v Kini; novicijat šteje šest udov in jih bo kmalu osem.
Is pisma Vašega rasvidim, da menite gosp. proit, kakor da bi po več samostanih razširjene bile sestre pomočnice v Kini; to pa nikakor ni tako. Evropejcem je le v nekterih mestih dovoljeno stanovati, mi se smemo naseliti samo tam, kjer nsm pogodbe za to pravico dadó, drugej bi nikakor varno ue bilo. Tudi se vsa naša opravila sveršujejo v teh dveh hišah, ktere bi se oziroma njih raztege utegnile bolje imenovati naselbine. V kratkem Vam hočem povedati o rasnih vstavib, ki so tam adraženi, de bote imeli zapopadek o teh naselbinah, kterim na korist se obračajo prineski častnih udov.
Eden teh dveh je izkijučljivo namenjen za kineška dela. Ta obsega sirotišnico, odgojilnico, vereučilnico, vnanjo iolo, bresplačno lekarno, novicijat sa redovnice Marijnega darovanja in novicijat nsše družbe.
1. Sirotišnica iteje 27 otrok, ki se v nji vaderžujejo in odgojujejo, potem pa preskerbé in dobrim kristjanom v sakon dajejo.
Slepi (tacih je v Kini veliko), hromasti, slaboumni itd. ostanejo pri nas, ker jih nikamor pripraviti ne moremo; le-ti so vsi skopaj v nekem posebnem poslopja, kakor v nekaki bolnišnici, kjer jim v duhovnem osiru
nič ne manjka in se, kolikor le mogoče, zsnje skerbi. Do 300 otrok sprejmemo na leto, veliko jih pomerje, ker so slabotni in revni in večidel že prej bolehni, pre-denj jih k nam prinesó. Sirotišnica je semenižče pravih in dobrih kristjanov; ti otroci od mladega odtegnjeni poganskemu vpliva se navsemó keršanskega duha, ker le dobre zglede okrog zebe vidijo. Dober vspeh nam je že mnogo tolažbe prinesel, ter več oženjenih ali orno-¿enih naših sirotišnih gojencev jez besedo in dejanjem ie precej koristilo v okolici.
2.	Odgojilnica. Preteklo leto je bilo v nji 85 mladih hččr keršanskih rodbin. Tam dobivajo v kineškem jeziku odgojo in poduk keršanski, učč se ženskemu spolu potrebnih del, šivati, vesti, cvetiee delati itd. V odgo-jilnem zavodu razločujete se dve versti, prav sa prav tako imenovana gojilnica, in apostolska učilnica, kakor jo mi zovemo. Mlade dekleta, iz kterih obstoji ta vstav, ae v njem pripravljajo za učiteljice v pospeševanje mi-sijona. Iz teh odgojenk dobivamo domačih redovnic in tudi družbenice reda darovanja Marijnega, o kterih bo pozneje govorjenje, ishajajo iz tega vstava.
3.	V veroučilnico prejemajo ae poganske žene in dekleta, ktere želč podučene biti v naši sveti veri.
4.	Naše sestre vzderževajo tudi vnanjo šoto, ktera šteje 60 otrok iz vasi in okolice.
5.	Ena sestra domorodka, ki se je naučila kine-skega zdravilstva (kajti Kinezom se studijo naša evro-pejska zdravila), daje svéte celi dan, ker celó od daleč jo obiskujejo, da ogleduje in zdravi bolne. Msrsikteri-krat ima v enem mescu vpisanih nasvetovanj do 1100. Na ta način poslala je že nekoliko stotin otrok s po močjo sv. kersta v raj. O njenih obiskovanjih je omenjeno v letniku sv. detinstva v številki, ktero vam je poslala prečastita mati prednica.
(Konec sledi.)
Skofja Loki, 23. listopada. Mislil sem si danes: Ločani so res srečni ljudje, kdo bi to tajil? Imajo samostan kapucinski, kterega očetje se toliko trudijo v spovednici in so toliko postrežljivi pri druzih duhovnih opravilih; — imajo samostan uršulinski, kterega blage goepé se trudijo za lepo odgojo loške ženske mladine; — imajo goreče farne duhovnike, zlasti krepkega, za vse dobro in blago vnetega gosp. fajmoštra; — imajo službe Božje toliko, kakor na tako majhnem prostoru menda malokje pod milim nebom. Rekel bi morebiti kteri: So pa Ločani tudi pobožni, da malo kje tako! No, pregovor sicer pravi, da so ljudje toliko zanikarneji, kolikor bližje so cerkvi. Mi pa pozabiti nikakor ne smemo, kar sv. vera uči, da Bog bo toliko več terjal od ljudi, kolikor več jim gnád deli.
Da so Ločani res srečni, vidim tudi iz tega, ker iim je Bog poslal is sosednje dežele moža blasega in pobožnega serca, značaj nega g. Molinarija, kteri je že a dušo in s telesom tudi Ločan. Ta mož obrača svoje, a pridnim delom in z varčnostjo pridobljeno premoženje,
kakor malokteri, revežem v prid in Bogu na čast. _
Na svoje troške je napravil v farni cerkvi sv. Jakopa prelepo kapelico „Naše ljube Gospé" z gotiškim oltarjem iz cementa; napravil je lepoto kapucinski cerkvi, kapelico sv. Frančiška Seraf.j za prenovljenje podobe Marije brez madeža spočete na velikem tergu je on naj več pripomogel. In danes smo pri sv. Jakobu blagoslovili nov prelep križev pot, in večino stroškov bo poravnal zopet gosp. Molinari. — Molimo zanj, bodimo mu hvaležni!
Novi križev pot je naredil gosp. Plank na Dunaja po Führichovem. Delo Plankovo hvaliti zdi se mi nepotrebno; njegovo ime je že po Kranjskem predobro «nano. Le toliko nsj rečem, da isjemii Šenklaviko cer-
kev nobena na Kranjskem nima tako krasnega, umetniško doveršenega križevega pota, kakor loška cerkev sv. Jakoba. Malarije stane 1000 gl.; posebno lepo izdelani so tudi okviri v gotjškem slogu od podobaria Goslsrja, table po 60 gl. C. P. vikarij Plači d iz Ljubljane so ga blagoslovili, primčrno in podučno pridieo-vali, preč. gosp. dekan starološki pa so imeli veliko sv. mašo z obilno asistenco.
S to resnobno in častitljivo cerkveno slovesnostjo se je večerna veselica v čitalnici z obligatnim plesom slabo vjemala — wie die Faust aufs Aug*.
S Kerke. (Sacrarium.) Bistven del vsake farne cerkve je poleg kerstnega kamna „sakrarij". Nahajajo so ravno v ti reči rade mnoge nedostojnosti. Morebiti vstre-žem gospodom cerkvenim oskerbnikom, ako naznanim, kakošen je „sacrarium« na Kerki.
Navadna votlina v tla pod cerkveni tlak je pokrita s ploščo, ktera je ravna s tlakom. Ta ploščs je pre-doibljena, in v tej votlini stoji meter visok kamen, kteri je od verha do tal prevertan, ima lično podobo, in so na verhu v 37 centimetrov široko skledo rasširja. Ta skleda je s pokrovom pokrita in se zapre. Prednost takega sakrarija je: 1. Ni treba pri kerščevanji nika-korsne sklede, v ktero bi se kerstna voda pristregovala ; kerščuje se nad sakrarijem samem, in kerstna voda teče z glave kerščenika naravnost v sakrarij. 2. V taki sakrarij se ne more drusega devati, kakor voda, ali pa pepel, sicer bi se zamašila luknja, ki meri le 3 centimetre. Rado se namreč marsikaj druzega tudi noter meče, bombaž ali predivo od zbrisovanja, kar se ima pa sežgati, in le pepel v sakrarij devati. 3. Tudi jo častitemu namenu, kteremu služi, pristojniši, kakor navadne votline v tla. — Stane taki sakrarij tukaj okoli 12 gl., je praktičen in dostojen, primeroma ne drag.
V	Terstu visokočastito škofij stvo nasnanuje 2olet-nico neomadežanega Spočetja in pristavlja sa Terst posebej: „Da tedaj vsi verniki tega mesta samorejo na poseben način obhajati to obletnico, je škofijstvo Uko vravnslo, da se v posamesnih farnih cerkvah opravila veršijo, kakor je naznanjeno dalje spodej.
Vernike pa opominjamo, da naj se vdeležujejo teh opravil, v resnici skesani pristopajo k ss. zakramentom, da zadobivajo dobrotno dovoljeoe odpustke; naj molijo v namen sv. Očeta, da bi usmiljeni Bog na posredovaoje včlike Neomadežane Device milostno blagovolil rešiti družbinstvo vsega hudega, ki ga tare.
Red ss. opravil po posamesnih cerkvah (nekoliko razločen od tega, kar smo bili prej iz časniitva posneli) je ta le:	7
V	stolnici pri sv. Jastu bo 3dnevnica 5., 6., 7. grudna; ob 10 vsak dan slovesna sv. tn»ša io Mk« pridiga; popoldne o '/,5 pete litanije in blagoslov.
V	Jesuitovski cerkvi 8dnevnica od 7. do 15. grud., vsak dan ob 4 popoldne pridiga, pete litanije in blagoslov. (V nedeljo, 14. grudna, bo pa pridiga ob 11 dopoldne.)
V	novi cerkvi sv. Antona 3dnevnica 6., 7., 8. grudna. Te dni o '/«7 sjutraj slovenska pridiga in zv. masa med petjem; o »/«5 popoldne laika pridiga, pete litunije in blagoslov. (7. in 8. grudna ostane popoldne Božja služba slovenska, kakor druge krati.)
V	cerkvi S. M. D. Pomočnice 9dnevnica, ki ee prične 30. listop.; vsak dan ob 4 popoldne laika pridiga, pete litanije in blagoslov.
Pri sv. Jakopu se 9dnevnica prične 30. listopada; vsak dan zjutraj ob 5 je zv. maia, slovenska pridiga; popoldne ob 4 rožni venec, slovenska pridiga, litanije ia
V	kapucinski cerkvi pridelek 9dnevnice 29. listop.; v tak den popoldne ob 7 sv. maša • petjem, popoldne ob 4 pridige, pete litanije, blagoslov.
V	god sam v stolnici sv. Jnsta po pontifikalni sv. masi pridiga in Te-Deum, ki se poje tndi v vsih drnsih cerkvsh po slovesni sv. maši.
iS Bukarešta. {Škofijske katoliške deške šole in škofijsko semeniše. [Konec.]) Kaj pa je naravni nasledek brez-verske izreje? Bres verska odgoja preganja katekizem iz šole, prepoša otroka, da naj skerbi aa svojo nravno odrejo. Jemlje mu tiste potrebne berzde, ki bi imele krotiti njegove srove strasti, in tako brea usmiljenja izroči otroka naj strabotnišim nevarnostim in skušnjavam, s čimur se njegov naj drajši zaklad, njegova nedolžnost, aa vselej zaverže in zapravi. Ako v šoli tako zanemarjenemu otroku ni pomsgano zunaj šole z versko izrejo, otrok odraša brez višjih občutkov in zavednosti in bode pogosto hudodelnik, bogoskrunec, izmeček človeškega družbinstva. In res, od kod. iavira, da je dandanašnji toliko samomorov, toliko zmešnjav v drnžbinstvu, od kod je rudečkarstvo, komunisem (grabljenje tujega blaga), nihiiisem in enake zakletve zoper očitni red? Ali mar take strahovitosti izhajajo od tod, da so ljudje globoko prepričani, da bodo svoj dan od naj višega Sodnika na oster odgovor poklicani sa vse svoje dela? da je On pri slehernem človeku gospod njegovega in druzih iivljenja, ne pa oni ssmi? da so svojim višjim dolžni pokoršino? O ne! Ne dá se utajiti, da sedanje rogo-vilstvo v družbinstvu je zgoli in edino sad pomanjkanja vere. Prav jasno in glasno pričajo to besede starega nemškega cesarja Viljema I. Ko so mu namreč po grozovitem napadu na njegovo življenje srenjski gospodje berolinskega mesta srečo vočili k njegovemu ozdravljenju, je cesar po besedi tole rekel: „Poglavitna reč je pa, kakor ste prav opomnili v adresi, izreja mladine. Tukaj je treba oči odperte imeti. To je Vaša naloga, serca mladine na dobro ravnati, da se taki naklepi zopet ne prikazujejo, in pri tem naj tehtniši reč je— vera; verska izreja se mora ie veliko globokeje in rosnobniše poprijeti. Vtem oairu tudi v našem mestu ni vse dobro vravnano."
Pa ne le samo mogočni cesar nemškega deržav-stva, ki se očitno skszuje prijatla verske odreje, se zlaga a našimi mislimi, ampak še celó njeni očitni sovrsžoiki zavračajo, če tudi nehoté, na proteče nevarnosti brez-vérskih naččl.
Sedel je neki dan pri mizi Voltér s svojima pri-jatloma d'Alembertom in Diderotom, in poslednja sta brez prideržka pričela čez vero zabavljati in jo paovati; Diderot pa jima je kar hitro ukazal molčati, rekoč: „Krotita svoj preglasni jezik in čakajta, da moji strežniki odidejo; zakai, ne maram od njih nocojšno noč omorjen biti, kar bi se svoj pot zgodilo, ako naše nauke slišijo in sprejmejo/1
Pač res; kak vspéh so smoine pokasati tiste šole, ia kterih je pregnana vera? Znamenitih čssnikov eden v tem oziru prav dobro piše to-lo: „Zoanstva in izurjenosti se dosežejo, toda izreja ni dosežeoa, in stari Welington je ni slabo sasolil, rekši: „Z vsim svojim šolskim olikavanjem brez pravil nravno-verske izreje pri mladini bodete zredili prekanjene hudiče." In dalje: „Smemo nategniti gotovo liberalno „Linzer Tagespost", ktera je pod št. 72 1. 1874 prinesla strahotne pritožbe o zmeraj veči srovosti in nepokoršini šolske m'adine, tudi v obnašanji do učiteljev. Smemo tu tudi postaviti, da na Dunaju je 1. 1877 pet mladih ljudi v šolski starosti s samomorom življenje si končalo, da se je nravnost grozno skazila med šolsko mladino; sej že letos naznanjajo časniki iz Linca, da linških otrók nekteri
so bili aarad nravnih hudobij ia ljudske fiole odpravljeni. .. Še več; v nekem zboru pruskih učiteljev se je od vsih strani hudo tožilo, kako je šolska mladina vedno bolj divjaška, in neki meščan je k temu pristavil: „Da mladina prihaja divjaška, tega so krivi učitelji, ki o veri nič nočejo vediti." (Salzb. K. BI. 19. ložn. 1879.)
Sklenimo te natezanja z besedami slovečega Bor ne j s, ki pravi:
;,Brez vere človek nikoli ni srečen, živi od danea in je v skerbi zarad jutri. Vero redi materna skerblji-vost božje previdnosti; nejevčrec je berač, ki živi od milošnje slučaja. Vera je korenina učenosti; odločena od vere, je včda le kos lee4, ki ne obrodi ne cvetja in ne sadja. Brez vere je človek brez serca, velike žive misli prihajajo iz serca. Utegne človek brez serca pač imeti zmožnosti, pa to so le ocukrani sadovi, ki žeje ne ugasijo..."
Taki je vvod v šolski program v katoliških šolah v Bukareštu. Kjer gospodajejo take načela, so zanesljivo tudi šole dobre.
€?vel in Mati zveste molitve.
Zahvale.
St. 1. Mati s 4 nepreskerbljenimi otroci, ki je bila v molitev priporočena, se je ozdravila; zato nsznanja serčno zahvalo Naši ljubi Gospej presv. Serca.
Z Zaliloga.	Duhovni pastir.
Št 2. N. A. z Gorenjskega naznanja serčno zahvalo Naši ljubi Gospej sa prejete mnoge milosti, dušne in telesne; — J. L. ravno tako, ker je vsled opravljane 9dnevnice skor popolnoma rešena nadležne bolezni, ki jo je več Ičt nadlegala.
Prošnje.
Na nogi prav nevarno bolna prav lepo prosi bratovske molitve. — Neki ljudje v vednem kregu, da bi se vmirili in spravili. — Neka oseba je priporočena N. lj. G. in sv. Jožefu za pravo„ modrost; po uslišanji se hoče naznaniti zahvala. — Cisto obupala sem nad svojim zdravjem; obernila sem se še s serčnimi prošnjami do N. lj. Gospč in sv. Jožefa; prosite za-me, preljubi brstje in sestre! — Neka bolna goreče priporočena. Usliš. se nazn. — Mati prav serčno v bratovsko molitev priporoča svojega bolnega sina, da bi po prošnji Marije Device, ako je volja Božja, dosegel še ljobo sdravje. — Enako dolgo že bolna v glavi, ki bi serčno rada šeza-dobila ljubo zdravje, ako je volja Božja. — Dalje za smert bolna oseba, da ako ni volja Božja, da bi se ozdravila, da bi srečno sklenila svoje življenje. — Bolan duhoven bodi prav živo priporočen v vse prošnje in molitve sa zdravje, če je Božja volja. — Bolnik za milost, da bi se z Bogom spravil, je prav posebno priporočen.
Bratovtki
e.
Nameni in
priporo&evanja pri tv. maši in sploh ta mesec listopad 1879.
v molitvi
I.	Glavni namen: Rszsvitljenje postavodajalcev in svetovalcev.
II.	Posebni nameni:
1. grudna. (Ta mesec, zadnji v letu, ima 31 dni; dan je dolg 8 ur in 52 min.; solnce vzhaja ob 7 in 34 min., zahaja pa ob 4 in 26 min.) Sv. Eligij, zlatar, pozneje škof, t I. 659. Priporoč.: Dobra adventna spoved in obhajilo vsim katoličanom, posebej Slovencem. Po-jenjanjo živinske kuge. Cerkev na Francoskem.
2.	Sv. Hromacij, škof v Ogleja okoli 1. 400, je serčno branil katoliško vero aoper takratne krivoverce. Priporoč.: Spreobernjenje laških framasonov. Več bolnikov. Zatrenje umazanih bakev in podobŠin.
3.	(Zapovedani post) Sv. Frančišk Ksav., indijanski apostelj, t 1552. Priporoč.: Spreobernjenje Kitajcev, Indijanov itd. Dobra iareja otrčk. Bolni na daši.
4.	Sv. Barbara, dev. v Nikomediji, za av. vero od lastnega očeta ob glavo djana; po tej grozovitoati ga je neutegoma z jasnega strela nbila. Priporoč.: Stanovitnost deviških. Mirnost in pohlevnost mladine. Breavčrci sa spregledanje.
5.	(Zapovedani post.) Začetek 3dnevnice k čistemu Spočetju. Sv. Saba, vstanovnik več kloštrov v sv. Sveti deželi, f 1.531. Priporoč.: Dobro pripravljanje na praznik čistega Spočetja. Poravnava nekega raspors. Obvarovanje mladine pred pohujšanjem.
6.	(Zapovedani post.) Sv. Nikolaj, patron stolne cerkve ljubljanske; njegove svetinje se častč v Bari-u na Laškem; bil je škof v Miri (v mali Aziji), ves usmiljen do nedolžnih, posebno do deklic sa ohranjenje nedolžnosti; f proti 1.327. Priporoč.: Vsi nedolžni ss varstvo čednosti. Spreobernjenje jutrovih dežel. Več srenjskih zadev.
7.	Druga nedelja v Adventu. Evang.: Jesus hvali sv. Janeza Kerstn. (Mat. 11.) Sv. Ambrož, goreči škof v Milanu, je s svojo neprestrašenostjo spreobernil cesarja Teodosija in s svojimi pridigami Avguština. Priporoč.: Škofje in pridigarji. Vredno prejemanje ss. zakramentov. Več dušnih sadev.
Listek za raznoterosti.
?sa Ljubljana je bila preteklo sredo od 6 svečer do 8 na nogah, ko so slovenski sinovi domačega peš-polka Kuhna ia Bosne se vernili v Ljubljano. Bili so na kolodvoru slovesno sprejeti in so šli med godbo in obilnimi slavoklici v mesto skoa častitljivi slavolok ob Tavčarjevi hiši, kjer so društva po gospodičini Jamšekovi med slovenskim ogovorom iaročile srebern lovor-venec za hrabro armado. C. kr. gospod polkovnik ga je sprejel in sam pripčl na vojaško ssstavo. Prijasno pogostovan in opočit v kratkem gre polk na Dunaj aa posadko, in tadi tam ga boje slovesen sprejem čaka. Nekaj manjših oddelkov je bilo prišlo že poprej. — Veliko očetov in mater je veselih, ker sopet vidijo svoje sinove; gotovo so hvaležni sa toliko dobroto. Kterih pa ni več, daj usmiljeni Bog njih dušam večni mir.
Truplo gr. Barbota je 26. tac. kr. dvorni kaplan-dr. Jan. Kulavic med aaistencijo popoldne o '/t3 slovesno blagoslovih Bila je rakev na mertvaškem odru okinčana a mnogimi venci, kterih eden je bil od kluba desnega središča. Pričujočih je bilo veliko poslancev, nekaj ministrov. Slovansko pevsko društvo mu je sspelo mertvašnico; potem so merliča 8 4 konji odpeljali na ielesnioo, in 27. t. m. je bil neprecenljivi rojak in poštenjak položen v družinske rake v št. Eoperto.
Poterdilo. Prejel sem sopet s posebno hvaležnostjo
•L..g1, i? kr#' ,birk D*nice" »» pogorelo® na Verh-mki. Dobrotljivi Bog prav obilno plačaj vsim dobrotnikom.
Verhnika, 21. listopada 1879.
Mart. Šlibar, dekan.
Poterdilo. Za pogorelo« v Gorenjih Vremah sem prejel sledeče darila: Od neimenovanega dobrotnika
35 gl.; od si vredništva „Zg. Danice" a vesček obleke*); s Verbnike 2 gld.; č. g. Janes Jane, župoik v Solčavi na Štajerskem, 5 gL; č. g. Janez Čadež, duh. pastir v št. Ivanu, 5 gl.; č. g. dr. Juri Sterbenec, župnik v Hro-novicah, 10 gl.; neimen. dobrotnik 15 gl.; č. g. Jane« Sajovic, župnik v Slavini, 3 gl. 40 kr.; č. g. Janea Šafer, župnik na Selib, 2 gL; č. g. Leopold Albreht, župnik v Dobu, 9 gl.; č. g. France Žagar, farni oskerbnik na Javora, 3 gld.; neimen. dobrotnik iz Travnika 2 gld. 20 kr.; č. g. Jožef Lukanec, duh. pastir v Suhoriji, 7 gl.: č. g. Anton Zajdela, duh. pastir na Barki, 1 g|.; iz Senožeč 5 gl. 22 kr.; neimen. dobrotnik v Sežani 50 kr.; iz Železnikov po neimen. dobrotniku sodček žebljev; č. g. Valentin Klobus, farni oskerbnik na Vojskem! žakelj ječmena.
Vsem častitim dobrotnikom zakličem v imenu po-gorelcev: Bog poverni! Daj jim aaslišati vesele besede ia ust sodnika Jezusa Kristusa: „Resnično, vam pov*», kar ste storili kteremu teh mojih naj manjših bratov ste meni storili!"
Vreme, 22. listopada 1879.
Ant. Fetih-Frankhcim, župnik.
Brexboznost, ki kaj nese. Eden dnevnikov popiso-vaje Ammergauske predstave Kristusovega terpljenja, kijih imenuje,,gledališke igrokaze", pristavlja na zadnje* „to )e pobožnost, ki kaj nese." — Večkrat pa se v svetnih kasališih aa denar aasmehujejo cerkveni obredi, redovi cerkveni, cerkvene osebe itd.; zakaj pa takrat molči in ne reče n. pr.: „To je brezbožnost, ki kaj nese 1"
V	Sisku je umeri meščan Josip Novakovič; le-ti je v poslednji volji aapustil 3000 gold., ktenh obresti bode dobival mladeneč ia duhovnij: Sela, Žažina ali Farkašič, ki se želi posvetiti duhovskemo stanu in sa že ko gojenec uči v sagrebskem semenišu svetega bogoslovja.
Posvečuj praznik! Župan v Faldu na Švicarskem je dal ukas, v kterem spominja, kako je skrunjenje dneva Gospodovega skoai in skosi nasprotno časti njih dežele, ne le v katoliškem, ampak tudi v svetnem oziru, in aa-vrača na 7. člen srenjske postave od 13. rožn. 1854, čegar perva točka veleva: „V praznik je vsako očitno delo ostro prepovedano..." Dalje se posebej določuj«, kaj je prepovedano o času božje službe in kskošna kssen zadene keršivce te sspovedi.
V	Šakopee V Ameriki, kjer je nsš rojsk g. Plat duhovni pastir, je bil 9. okt nevaren požar; prišli so pa gasilci is mesta št. Pavla po želesnici na pomoč in 80 ogenj ukrotili. Gaailci o tej priliki močno hvalijo gostoljubnost gosp. dekana in župnika Pinta. (W.)
? katoliško Cerkev povernil se je v Woodstock« (Illinois, Amerika) protestanški pridigar J. A. Starke. Ravno tako soproga višega zveznega sodnika — gospa Fieldova — in gosp. Harry Engelhardt ia Ebensbarga.
Za vso iolsko mladino in splok za tako, ki itadi-
rajo ali ber6. Sv. Tomaž Akvinski je aložil kratko in prelepo molitvico, ki jo je vsak dan klečč molil. — Sv. Oče Leon XIII so jo 29. rožnika 1878 s 300 dni odpustka na dan obdarovali aa vsacega, ki jo saj s skesanim sercem moli pred študirsnjem (učenjem) ali bra-njem. Glasi se:
„Dodeli nam, prosim, usmiljeni Bog, da to, kar j« tebi dopadljivo, goreče želimo, umno išeato, prav s po-snamo, in popolnoma spolnujemo v hvalo in alavo tvojega Imena. Amen."
*) Denarne nabirke pošljemo v kratkem; salo bi bil« prav, kdor ima ie k^j odmerjenega, da bi poslal. Vr.
V latinskem jeziku:
„Concede nobis, quaeso, misericors Deus, quae tibí •ant placite ardeater concupiscere, prudenter investigare, veraciter agnoscere, et perfecto implare ad laudem et gloriara Nominis toi. Amen."
Vsak učenec, učenka, si jo prepiii, deni v mašne bukvice, ali pa v pismovnjaček, pa jo skesano in zvesto moli vsaki dan, posebno pred učenjem.
Kakoina živina je vredna premij? V WhiteEarth-u (Beli zemlji) med Indijani amerikanskimi so letos od 21. kim. skoz 5 tednov imeli rasstavo poljskih reči, ii-vine itd. Bila je rasstavo napravile amerikanska vlada, ki je sa premije odločila 500 dolarjev. Eden sadevnih gospodov je nekemu indijanskemu glavarju pojasnoval, kako bodo naj lepši in debelši voli in krave dobili darove, premije. Ta pa je bil nejevoljen in je rekel, da je to po krivici. Moji voli, je pristavil, so mógli vse poletje terdo delati, drugi Indijani pa so s svojimi vdli mslo delali, in samo sato so njih vdli tako debeli; torej merševim volom gre darilo! — Res je bil ta poglavar tako priden in delaven, de si je bil s lastnimi rokami kmetijo napravil in vravnal.
Ta rasstava je bila smés od Indijanov in olikanih Amerikancev. Vidile so se silne raznoterosti od pridelkov, iivali in izdelkov — olikanih in divjaških. Vsaka indijanskih ién je botla imeti premijo sa svoje isdelke. Is šol katoliških redovnic so bile viditi prav mnogotere In koristne ročne dela; deršavna (brezverska) šola pa •e ni imela s ničimur skesati.
Prišlo je veliko tujih gostov od daleč, tudi par katoliških škofov, in Indijani so slišali o tej priliki pod-učnih govorov.
Indijanom je bila posebno všeč godba; rekel je eden: Renčanje mak ve (medveda) ni nič proti germenju „kitči pipigvan a" (velike baaove pišali).
Take raskasovanje vabijo Indijane k delo. Veliko
S s jih ie dela zavoljo vesti po pregovoru: „Moli in e 1 e j!"
Poslednje novice. Odsek za legaliziranje v deržav-nem sboru se je odločil sa popolnoma odpravo posilnega legalizirovanja; ako sbornica ta sklep sprejme, bode občinstvu veliko dobroto storila. Obeta se, da posihmal bode sbornica s svojimi opravili hitela in vsak dan seje imela. 25. t. m. je bilo rasglašeno poročilo vojaške postave in večina priporoča, da naj se vladina predloga sprejme; isreka pa upanje, da bode vlada v notranjem področji vojniškem prihranitve dosegla. Česko-moravski klub je priporočil, de pri glesovanji sa to postavo se nobeden ismed njih ne smé pogrešati. Ako vojaška posteva ne dobi potrebne večine dveh tretjin glasov, se misli, da bo vlada deršavni sbor razpustila in pri novih volitvah dobile obilniši večino, ker je tudi gotovo. — Novo-ita-lijaoi imajo sopet enkrat novo ministerstvo, kteremu predsednik je Cairoli. Kdo bo oštel, koliko jih je ie bilo! — Njih veličanstvo cesar in cesarovič Rudolf sta 25. t m. sapored obiskala Napolitanskega kralja in kraljico. Je-li to bres pomena? — Belgijanski framasoni ie nekaj čaaa avét slepijo, kakor bi bili ondotni škofje ▼ razponi s Rimom. Toda iz Belgije in iz Rima poter-jnjejo naznenila, da edinost in podložnost belgiškib škofov do svetega Stola nikoli ni nehala, kakor so nekteri natolcevali iz govora ministra Frere-Orbana.
MHšhovske
V Ljubljanski škofiji: Čč. gg. so dobili duhovnije: Jan. Lapajne (adm. v Dražgošah) Studenec; Andr. Ra-
movš (dnh. pom. in kat v Loki) Svibno; Jan. Golob (duh. pom. v Cerkljah) Motnik; Ant Jamnik (doted. edmin.) Sorico. C. g. Jan. Karlin (duh. pom. v Lašičah) gre se administr. v Doberniče, in č. g. Ant Mandelc (dnh. pom. v Preserjih) sa edmin. v Banjaloko. Prestavljena sta 66. gg.: Fr. Spendal is Mengša v Cerklje; Joi. Samide is Moslja v Lašiče. Cerkveno vmeščeni so čč. gg.: Jak. Poličar sa Podbrezje; Ant. Zore se Mokronog; Jan. Dolžan sa Ihan. — Razpisani ste du-hovniji: Sv. Magdalena v dekaniji Idrijski, in Drsžgoše v Loški dekeniji.
MMobrotni darovi.
Za katol. pogorelo cerkev v Sarajevu v Borni: Mer-jeta Vandrovec 10 gl. — Neimen. gospa 10 gl.
Za pogorelce v Sarajevu: Z Zalega Loga 3 gold. 50 sld.
Za opravo nove cerkve v GlamoČi v Bosni: G. P. Resman 60 sld.
Za cerkve v Bosni: Gdnjs. J. Kotnik 24 p£l in 5 rutic za kelib. — Fara sv. Rupert 3 gl.
Za misijon v Adrijanopolu: Gdnjs. J. Kotnik 4 gl.
Za afrikanski misijon: Fara sv. Rupert 5 gl.
Za sv. Detinstvo: Iz Mavčič 96 sld.
Bridkega serca tužno vest poročamo, da je po sklepu Božje Previdnosti blagorodni gospod
Jožef Eiannel ml Bariio-Waxonstain,
Baron Gutneški, PaŠki in Cobelberški, grajsČak na
Rakovniku in Dobu na Kranjskem, c. kr. kamernik, avstr. deržavni in kranjski deželni poslanec,
23. nov. 1879 o petih popoludne, v 55. letu svoje starosti in 24. srečnega zskona, previden s sv. zakramenti, po kratki bolezni, is tega sveta v boljo večnost se preselil.
Truplo ranjcega bo v torek, 25. nov. o %■3 pop. v cerkvi M. B. pri Sotih na Dunaju slovesno blagoslovljeno, potem v domovino prepeljano ter vče-tertek, 27. nov. ob 3 pop. na farnem mirodvoru pri sv. Rupertu v lastno rakev djano.
Svete maše za dušo ranjcega bodo 25. nov. ob 10. v c. dvorni kapelici, 26. nov. ob 10 v cerkvi M. B. pri Sotih na Dunaju, 28. nov. pa v Št. Rupertu na Kranjskem.
Predrazega rajnega goreče priporočamo v mo litev in pobožni spomin.
Valeska grofinja Barbo, roj. grof. Arko, sopruga.
Anton grof Barbo- Waxenstain, sin.
Marija grofica Barbo-Waxenstain, Angela Pija grofica Barbo-Wachsenstain, hčeri.
Adela grof Barbo-Waxenstain, roj. grof. Batthyáwy, mati.
Ida bar. Lazarini, roj. grof. Barbo-Waxenstain, Albina bar. Lang, roj. grof. Barbo-Waxenstain, Marija bar. ApfáUrern, roj. grof. Barbo- Waxenstain, sestre.
Maks Valerij grof Barbo- Waxenstain, e. k. stotnik konj. iz/s.,
brat.
Odgovorni vrednik: Laka Jeran. — Tiskarji in seloiniki: Jožef Blatnikov! nasledniki v Ljubljani.