DrugI Uliti«, ker je bila zadnja številka konfiscira na. Štev. 21. V Mariboru 25. maja 1883. Tečaj XVII. List ljudstvu ~v poduk. t »kij* vsak četrtek In velja s poštnino vred in v Maribora s pošiljanjem na dem za cel» let« 8 gI4., » pol leta 1 gld. 6» kr„ m četrt leta (8 kr. — Naročnina se ooiilja opravalitvu v dljaAkem lumenijfic (Knabnnsflminar). — Deleintki tiskovnega drnitva dobivajo list bre* posebne naročnine. Pesaaiesae liste prodaja knjlgar Novak na velikem trgu po & kr. — Rekeplul se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat 8 kr. dvakrat 12 kr., trikrat IS kr. Dvoje novih društev. V nedeljo 20. maja stopilo je dvoje društev v javnost, ki Slovence štajerske posebno zanimata. Prvo nam je od naših uajboljih mož osnovano z najiskrenejšo željo, naj bi služilo zlasti kmetskemu ljudstvu v pomoč in blagoslov. To je cesarjevič Rudoltovo sadjerejsko društvo za spodnji Štajer s sedežem pri sv. Juriji na južnej železnici. Pretečeno nedeljo obhajalo je svoj prvi občni zbor. O njem poročamo drobneje. To pa opomnimo dnes, da se tega društva slobodno vsi veselimo. Ustanovljeno je prav na sredi slovenskega Štajerja, ob železnici. Predsednik mu je kot izvrsten sadje-rejec daleč znani preblagi g. dr. 6. Ipavic. Drevesnica je tudi uže pripravljena, mnogovrstne podpore je pričakovati. Želeti še je, da pristopi obilno število udov in se kmetovalci potem marljivo oglašajo za mlada drevesca, za cepiče itd. Kar to društvo počinja, utegne spodnji Štajer kedaj spremeniti v sadovni paradiž, iz katerega bodo kmetovalci na stotisoče in milijone goldinarjev zajemali. Bog plati vrlim slovenskim domoljubom, ki so se blagega dela lotili. Bog blagoslovi hvale vredno podjetje 1 Drugo društvo pa ni naše gore list. Ne snujejo ga naši slovenski domoljubi, ne obeta Slovencem nič dobrega. To je v Celji 20. t. m. osnovano nemško-liberalno društvo, zvano: „Un-tersteirische-Fortschritts-Verein." Snujejo pa društvo zvečinoma nemški tujci v zvezi s slovenskimi odpadniki ali renegati. Namen jim je širiti nemški liberalizem, ki uže povsod propada, med slovenske kmete spodnje-štajerske in utvrditi nemško-liberalno gospodstvo na slovenskem Štajerskem ter zabraniti napredovanje Slovencev na narodnej podlagi. Splob ovo „fort-šritlarsko" društvo je Slovencem sovražno v gospodarskem obziru (liberalizem je namreč le denarstvenim mogotcem ugoden, kmetom in obrtnikom pa nevaren, kakor nam propad kme- tijstva in obrtnijstva spričuje z rastočim ubošt-vom ljudstva v liberalnej dobi), dalje sovražno nam je v političnem in narodnem obziru. Ono začne pri nas zopet tisto vojsko, katero je nemški liberalizem pod vodstvom Seidl-Brandstet-terjevcev bil enkrat uže dovolj sramotno zgubil Pristopilo je društvu baje 700 (?) udov, med temi je veliko Nemcev srednje- in goraje-šta-jerskih in čez 100 samo iz nemškega Gradca. Zraven so vsi liberalni kričači spodnje-štajer-ski, tudi baron Moškon se je pridružil. Glavni namen pa je Slovence zmotiti in jim pri volitvah za deželni in državni zbor namesto slovenskih vrinoti nemško-liberalnih, fortšritlar-skih poslancev, kakoršni so bili Seidl, Brand-stetter itd. V odboru so: znani celjski dr. Glantschnigg (slovenski odpadnik) predsednik, odborniki pa: dr. Äusserer (tujec, nemec iz Tirolskega) v Sevnici, profesor Marek (čeho-slo-vanski odpadnik) v Celji, Franz Zangger (nemec) v Celji, Deutschmann (nemec) v Ptuji, Lariš (privandranec) v Laškem, dr. Tomschegg (slovenski odpadnik) v Slov. Gradci, dr. Schmi-derer (nemški Hammer-Amboss) v Mariboru, A. Stiger (nemec) v Slov. Bistrici, Zecliner (nemec privandranec) v Brežicah. Stojimo toraj pred novo borbo za svoje narodne pravice, za svoj gmotni in duševni napredek. Ne bojimo se nje čisto nič. Pravica in resnica mora zmagati, laž in krivica propasti. Desterniški. Nova brambovska postava. Sosedi Magjari na Ogerskem imajo precejšnje število deželnih brambovcev. Pravijo jim honvedi. Tirolci in Predarličanje so tudi uže od davna preskrbljeni z vojaštvom za obrambo domače dežele. Za vse ostale dežele pa se ima sedaj osnovati posebna armada ali vojska, ki bode imela deželo braniti in se njenim vojakom zaradi tega pravi: deželni brambovci — Land-wehristen. Godilo in izvrševalo bode se pa vse po postavi, katero je državni zbor sprejel. Proti njej glasovali bo nekateri nemški libeialci, posebno krofasti vodja štajerskih liberalcev je kaj hrapasto kresal zoper njo pa nič ni pomagalo. S tem so se nemški liberalci precej zamerili ue samo pri vseh avstrijskih domoljubih, ampak tudi pri samem cesarji, kateremu niso hoteli pustiti prve besede pri načinu, kako se ima deželna hramba urediti.• Deželna bramba ima šteti najmenje 13š.0()0 vojakov. Cesarja gre prva beseda pri vredbi in le na cesarjevo povelje se sme pod orožje poklicati. Ob času vojske zamorejo se od redne vojske k deželnej hrambi prestavljeni vojaki zopet pozvati nazaj. Brambovci so dolžni le deželo braniti. Vendar v sili zamorejo jih eesar tudi čez meje poslati rednej vojski v podporo. Brambovei dobijo oficirjev, obleke, orožja itd., kakor redno vojaštvo. V deželno hrambo sprejeti rekrnti ali novinci morajo vežbati se ali „eksereirati" 8 tednov, če so pešaki, ."> me-seee, če so strelci na konjih ali konjeniki Pozneje pokličejo se samo k rednim vojaškim vajam in kontrolnim shodom. Ti kontrolni shodi bodo se vršili pri okrajno) političnej gosposki, kder bo tudi okrajni narednik (Bezirksfeldvvebel) stanoval, ki ima zapisnik vseh brambovccv urejati. Plače dobiva (¡(X) fl. na leto, čez pet let pa HH) il , čez deset let 200 in čez 15 let pa 8u0 fl. več, se vê tudi prosto stanovanje. Temu naredniku mora vsak brambovec naznaniti, če se iz domovja kam inam seli. Vojaške vaje brambovčev trajajo po 4 tedne, vendar nikoli ob času žetve. Kdor bi nepokoren bil zaukazom bram-bovske postave in brambovskih gosposk, bil bi kaznovan prvič in drugič z zaporom na teden do 3 meseneev ; tretjokrat in ob času vojske pa po ostrih postavah za redno vojaštvo veljavnih. Po se glavne točke nove brambovnke postave. Gospodarske stvari. Kaj ovira uapredek sadjereje na slov. Štajerskem. (Izr. dopis iz Brežiškega okraja ) Da se ta tako važna panoga kmetijstva bolje ne razvija, kaj temu največ zaprekuje, sem premišljeval, ter opomnim sledeče: Prvič, dokler ne bodo se semtertje učili umne sadje-reje in drugič, dokler ne bode kupčija s sadjem živahneja, ne bode sadjerejstvo napredovalo. Če si mislimo način sadjoreje, kakor ga naši nekteri kmetovalci izvršujejo, se moramo čuditi, da še toliko sadja pridelamo. — Da bi si kdo divjakov na gredah iz pešek izredii, temu bi se še nekteri posmehovali. Tu pa tam gré gdo v gojzd, izkoplje kakov starikav divjak ter ga brez obzira na lego in svet posadi do poldrugi čevelj globoko. To je čisto protiuaravno, ker tako ne more solnce ogreti zemlje pri koreninah niti zrak ne more zemlje prešiniti. Včasi se prime, vendar tako kasno raste, da le redko kedaj tisti sadu dočaka, ki posadi. Je pa divjak kje na mestu v kakšni meji izrastel, ga cepi v sklad, da potem vedno revno ostane drevo ter le malo časa trpi. Vzeti ozir na lego in svet pri saditvi sadunosnega drevja, je velike važnosti, sploh više, kakor si naši kmetje mislijo. Tako n pr. Ribstinov pepinek jabelko rado raste v suhem svetu, kjer bi n. pr. Muškatovi kosmač morebiti celo nerodoviten bil itd. Nasproti vzemimo, da je zemlja dobra, globoka in nekoliko vlažna, tukaj bodo slive posebno rodovitne, jabelke pa v nekaj plitvej zemlji dokaj dobre Je zemlja globoka pa revna, bodo nektere hruške kaj dobre. Tako tudi je lega proti jugu za hruške, proti severu za jabelka, proti vzhodu, kjer južni vetrovi ob času cvetja ne brijejo, za slive. Zopet kjer je na vrhu in vetrovom izpostavljeno, kaže za takove plemena, ktera trdo visé, kakor n. pr. pr. jabelko veliki Bob itd. Potem pa tudi ne moremo veliko zahtevati, če kupčija ni taka, kakor bi imela biti, ker ni zadosti takšnega sadja, ki je potrpeče in za daljno vožnjo sposobno. Če potem le v nekterih rodovitnih letih pridejo tisti „hausirerji", ki znajo smetano z mleka pobirati, in le malo ceno naredijo, se res sadjoreje veseliti ue moremo. Nasproti če bo dežela imela mnogo žlahtnega sadja, bodo prišli kupci, ki imajo um za kupčijo, pa tudi ne premalo kapita'a. Upajmo, da se ta reč zboljša. Kolikor še vem, dobile so se slive vagan za :.0 —33 kr. Lani so bili kupci, ki že neki tri leta zaporedoma pridejo, ter so jih pri Brežicah kupovali vagan po 2 fl. 30 kr. Isto bi bilo z jabelkami. Lani so bili kupci pri Brežicah tudi na jabelka in sicer iz Virtemberš-kega ter so jabelka, kakove so bile, kupovali po 1 fl. vagan. Se ve da to je malo, pa ko bi bil žlahten sad, bila bi tudi cena boljša. Tedaj tiçti kmetovalci slovenskega Stajerja, ki se dozdaj niste poprijeli umne sadjereje, pristopite društvu sadjerejskemu v Št Jurji ; od tam boste dobivali cepičev tistih plemen, ki bo za naše okolico od možev strokovnjakov kot dobra spoznana in tako boste dobrega vžitka pa tudi lep denar dobivali in sebi in potomcem k blagostanju pomagali. Leto na leto je več plačil od gruntov in med tem, ko vse napreduje, naše kmetijstvo le pri starem kopitu ostaja Noben kos zeiulje se ne sine pustisti zabadavo ali prazen in besede slovečega nemškega sadjerejea Metzgerja si zapomnite : Na vsako mestece posadi drevesce In oskrbuj ga, da dobiček ti da F Ogorevec, posestnik. Krompir bolezni braniti. Od leta do leta dela krompirjeva bolezen veliko škode, jcdno leto manj, drugo več, letos v tem, drugo leto v drugem kraji. Treba je toraj misliti, kako se mora temu sovražniku na rep stopiti, da se njegove škode od naših gospodarjev, kolikor mogoče odvrnejo. Stari akušeni kmetovalec nam o ti važni zadevi piše, kakor sledi: 1. Zemljišče za krompir se mora dobro predelati, da pride semenski krompir v zadosti rahlo zemljo. Taka zemlja daje posajenemu krompirju več varstva proti bolezni, kakor roda in gru-dasta prst. 2. Krompirjevi gomolji za seme se morajo rauo najboljše prav rano spomladi po 80 centimetrov vsaksebi po vrsti posajati. Bolj narazen ga saditi ne kaže. Zopet pa ne gre gomolje bliže sebe saditi, ker se potem tako imenovano varovalno ogrebanje ne da izpeljati. Semenski krompirji morajo, da se pridelek ne zmanjša, biti precej debeli ali pa se morajo vrste bolj tesno, druga poleg druge potegniti. H. Prvo ogrebanje mora biti plitvo, da je greben zgoraj širok pa le kakih 15 centimetrov visok. To ogrebanje se more, če potreba, dvakrat goditi. 4. Varovalno ogrebanje se mora pa brž takrat zgoditi, ko se bolene maroge na mete-nici krompirjevi pokažejo. Ko bi se to že pred pšenično žetvijo ne bilo zgodilo, se mora to ogrebanje že takrat zgoditi, ko se bolene maroge na metenici še pokazale niso. 5. Varova'no ogreban)e se le od ene strani godi. Nasnje se visok greben z močno strmo stranijo in spodnjo širokostjo po tisti strani, od ktere se ogreba in sicer tako strmo proti vrhu kolikor le mogoče. Prstena odeja, ki se tako nad najvišimi semenskimi krompirji naredi, mora najmanj 10 centimetrov debela biti, ker se pozneje vsede in posuje in tako slednjič ko m«j 15 centimetrov debela postane. Zajedno s tem ogrebanjem se krompirjevi metenici vršiči zmerno na nasprotno stran nagnejo, tako da je vsaj na pol vzdignjena. 6. Piitvo ogrebanje in varoval ho ogrebanje se more tam, kjer krompirjeva njiva ni prevelika, z motiko opravljati. 7. Da se zabraui, da krompir še le v kleti ne začne gnjiti in bolehati, kar včasih veliko zgubo in škodo napravi, zato se sme krompir še le tri tedne pozneje kopati, ko so itaduji listi metenice veli postali. (Dalje prih.) Sejmi. 25. maja Dobje, Ivnik. Ormož, Gradec, Berače, Rogatec, Slivnica pri Mariboru, sv. Urban nad Ptujem, Vitanje, 26 maja Jare nina, 28. maja Ruše, Nova cerkva, 29. maja Reichenburg, SI. maja Gradec, Loka Rečica, 1. junija Vojnik, 2. jun. Ptujska gora. Dopisi. Iz Sniarijskega okraja (Nemški šul-verein — volk v ovčji ob 1 ek i) hodi okoli ter lovi ude za nemški „šulferajn". Pred kratkim — na delavnik — je se Vouk, pisač ces. kralj. okr. sodnije Šmarijske, na Ponkvi kakor kaki agent grčaste omike okoli klatil, ter nevedne kmete na svoje limance za nemški „šulferajn" lovil. Vprašali bi, ali je temu Vouk-n, ki iz cesarsko-kraljeve kase svoj denar oziroma živež dobiva, dovoljeno, da ob delavnikih okoli hodi ter za društvo, ki je Slovencem sovražno, katoličanom Jpa nevarno, agitira ter pri nevednih kmetih goldinarje za omenjeno društvo nabira? Marsikateri kmet si misli, ako „gospod" od cesarsko-kraljeve sodnije pride, moram že pristopiti ter goldinar dati, da se „gospodom" ne zamerim. In zares je že marsikaterega tako na svoje limanice dobil. Na Ponkvi je še celo prvi občinski svetovalec in cerkveni ključar k temu društvu, — bodi si iz nevednosti ali iz baharije, — pristopil Mi le toliko vemo, da se rad marsikrat z nemškimi besedami pobaha, akoravno nemški ne zna. — Kmetje varujte se volka v ovčji obleki! Kajti „šulferajn" je društvo, katero hočejo Smarijski nemčurji proti Smarijski čitalnici skupaj zbobnati. Razven tega pa to društvo, — akoravno je nemško, — pri odličnih Nemcih nema podpore. Na Zgornje-Avstrijskem, — v čisto nemški deželi. — so še celo tamošnji premilostljivi nemški škof svojim duhovnikom zaukazali, da morajo ljudstvo podučiti, da temu društvu, ki nima pravi in tudi ta namen ne, ki je v društvenih pravilih pisan, — nikakor ne pristopi. In omenjeni premilostljivi škof so v svojem pastirskem pismu to društvo „volka v ovčji obleki" imenovali. Kmetje! ako hočete šolo podpirati, podpirajte jo v domačem kraji, kjer imate dovolj revnih šolarjev. Ne pluvajte v lastno skledo ter ne pošiljajte potem društvu krvavo si pridobljeni denar v tuje dežele. Pri toj priliki moram še omeniti, da je omenjeni Vouk tudi vrlega Ponkviškega župana Fr. Podgoršek a na svoje limance dobiti hotel. Toda ta mu je po vedal, kar mu gre in kar bi vsak pošten slovenski kmet storiti moral. — Kmetje! ki ste že na limance šli, izstopite iz tega društva ter naznanite to pismeno Vouku. Prilično Vam hočem vse kmete in tudi nekega učitelja v Šmarijskem okraji, ki so temu društvu pristopili naznaniti, da pridejo v (Srne bnkve. Enako se bo tudi z „lisjakovimi" pajdaši zgodilo.*) Od sv. Urbana nad Ptujem. (V črne bukve z glodovnjaki.) Ptujska klobasarija je srečno posnedena. Mi bi se za te demonstracije ne brigali, če bi potrebno ne bilo imena tistih lačenbergerjev naznaniti , ki so hodili Ptujskim purgarjem na bmkošt-ni pondeljek pet lizat. No! bodi v čast Urbančanom povedano, da je le mala pešica tistih šla, ki so povabila prejeli. Vendar so bili nekteri tako lačni in žejni, da so komaj dočakali binkoštnega pondelj-ka. Najbolje zastradan je bil naš nadučitelj in in organist Kocmut, ki je na ta den orglanje pustil, ter v eni sapi letel Ptujskih kostij glodat. Mi se le čudimo, kako je mogoče, da se v to dovoli, da je ta človek, ki je nasprotnik cerkve in duhovnikov, nemškutar, naročnik Celjskega lisjaka, še vedno organist 1 Proč ž njim. I)a je gospa Marinička v imenu Urbančanov venec položila z napisom: „Urbani", to je ru-java predrznost, kajti kteri Urbančani so ji k temu naročilo dali? Celo faro je s tem osramotila. Odločno mi katoliško - narodni Urban čani odbijamo tako sramoto od sebe. Da je poštar Mari nič zraven bil, se ne čudimo, ker pridno prebira Kmetskega prijatelja in ga tudi razširja. Med lačenbergerje so še šli: Kola-rič iz Jirsovec, Kramperger iz Desinjec, čeh Janez Benko, Repič, Bela lončar. Z vsemi temi tedaj v černe bukve. Pošten slovenski kmet se njih sramuje! Iz Ptuja. (Cesar-Jožefova svečanost). Naši nemškutarji. kateri pa hoté biti po vsej sili Nemci, so jednaki razposajenemu otroku. Nič druzega opravila nimajo, kakor dražiti ljudi, kateri ne trobijo v njihov rog. Grla imajo dobra in kričati znajo, da bi jih moral celi svet slišati. Tudi o binkoštih so kričali, kakor divjaki ali obsodenci in pri tem kričanji častili so, tako trdijo sami, spomenik cesarja Jožefa II. Mi tem razposajencem privoščimo divje veselje, naj častijo cesarja Jožefa kolikor hočejo, naj dajo revnim viničarjem jesti in piti, kolikor jim ljubo in drago, ali vsaka stvar ima svoje meje. Ni me volja drobno opisovati, popisovati, kaj se je vse godilo. Omeniti mi je najprvo, da je na čelu temu hujskanju prvi naših nemškutarjev znani Mihaliček po mišljenji Prus, drugače pa še . .us. Cepetal je okoli, kakor bi kršele imel. Za njim drugi kričač je privandrani Pisk. Nekateri ga ime-naje tudi ¿e Piskača. O tem možu se prav čudno pri nas govori, da še celo njegovi pristaši prav ne vedo, kaj je bil tam nekje na Morav-skem; to vemo pa vendar vsi, da je bil Jud, protestant, zdaj trdijo, da je katoličan (?) Ta dva moža sta tedaj o binkoštih priredila znano komedijo pri nas. In potem so ljudje po svetu brzojavili in pisarili kosmate laži. Cela svečanost je imela nemško lice! Mi pa pravimo še več, da je tota „svečanost", če jo smemo tako imenovati, imela prusko lice, kajti iz vseh govorov moramo razvideti, da naši kričači škilijo gori na Prusko in da bi bilo tem možem ljubo, če bi Avstrija postala čem prej mogoče, del nemškega raj ha. — Mi vprašamo, zakaj vedno trdite, da je nemštvo v nevarnosti? In takoj za tem zopet upi jate, da se vam ni bati, ker je itak vse nemško! Ali ste nori ? (Konec prihodnjič.) Politični ogled. Avstrijske dežele. Cela 4 leta je mini-sterstvo čakalo, naj bi nemško-liberalna večina v češkem deželnem zboru Čehom-Slovanom bila prijazniša, pravičnejša. Bilo je zastonj. Lani se je celo deželni glavar Karlos knez Auersperg skuj al zoper c. k. namestnika. To je bilo preveč in namesto, da je letos češki deželni zbor zopet sklican, bil je iŽO. t. m. hipoma razpuščen. Pri novih volitvah zmagajo Čehi, pa nemški konservativci in nemški liberalci zgubijo češki deželni odbor, češki deželni šolski svet; sploh udarec jih zadene najsilnejši. — Drugi udarec jih čaka na Kranj, kem, kajti Slovenci bodo gotovo složno postopali v vseh skupinah in potem ni dvomiti, da zmagajo povsod. Prvi volilni shod je bil v Postojni, kder so dr. Vošnjaka in dr. Zamika postavili v kmetskih občinah za kandidata, velikega tržca z lesom F. Hrena pa za mesta in trge Lož, Vrhniko in Postojno. V Gorici se tudi Slovenci vrlo priprav^ajo na volitve. — Gosposka zbornica je sprejela Bulatov nasvet, kakor ga je uže zbornica poslancev odobrila, po tem takem morajo sodnije v Pri-morje s hrvatskimi strankami hrvatski urado-vati ne pa samo italijanski, kakor do sedaj. Iz srca privoščimo to priboritev bratom Hrvatom, v nekolikih desetletjih spodrinejo Italijana s slovanske zemlje ob izhodnih obalih morja Jadranskega. — Na Ogerskem so posebno Rumuni hudi na Magjare, ki so v državnem zboru ru-munskim gimnazijam vrinoli magjaraki jezik. Morivec Sponga je obstal, da je podpiran od Berecza in Pitelyja zadrgnil Majlatna in oropal. — Na Hrvatskem nameravajo sodnije ločiti od političnih uradov. Politične uprave prevzamejo toraj okrajni uradi, komitatui ali županijski uradi, podpirani od županijskih odbornikov, in naposled še deželna oblastnija za davkarstvo. No, to utegne tako zamotano uradovanje biti, da bodo Hrvati bržčas namesto pod dežem godrnjali pod kapom! Vnanje države. Ruski car in carica došla sta v Moskvo. Neizmerno veliko ljudstva ju je pričakovalo in navdušeno spremljalo v cesarski grad. H kronanju so vsi cesarji, kralji in republike celega sveta poslali sijajnih dvornikov čestitat. Takšnega kronanja carjevega še Ru sija do sedaj ni videla. — Turški sultan začel je Rusom vojno odškodnino plačevati, katero je uže 5 let dolžen. V Egiptu imajo uže več let Sueški kanal, po katerem ladije vozijo iz Srednjega v Rudeče morje pa sedaj hočejo še eden takšni kanal izkopati, samo prepirajo se kde ? Nekteri celo svetujejo skoz Sveto deželo in dalje od Mrtvega do Rudečega morja kanal napeljati. — Od papeža je kardinal Va-nutelli poslan v Moskvo, da ruskemu carju čestita; Italiani so zaradi Tunisa na Francoze tako jezni, da so se z Bismarkom nekako zvezali in Avstriji približali. — Francozi so zasedli deželo Loangho in segajo tudi po velikem otoku Madagaskar pa tukaj se jim prebivalstvo postavi v bran. — Angleži so na Irskem dali več mo-rivcev vicekralja obesiti ali na več let v težko ječo zapreti, to pa Irce še huje draži. Se na papeža nečejo poslušati, ki jih opominja, naj ostanejo na postavnej poti v borbi za narodnost! — Y Severni Ameriki prigodila se je zopet velika nesreča, vihar vrtinec oškodoval je mnogo mest in vasij, da je veliko ljudij mrtvih. Za poduk in kratek čas. Kuga na slovenskem Štajerskem. (Spisal M. Slekovec ) (Dalje.) II. Do XVII. stoletja. V štirnajstem stoletji se je prikazala kuga v Evropi prvikrat v svoji pravi strahoti, kajti v 6 letih je po-davila 25 milijonov ljudi. Na slov. Štajersko je sicer prišla žo 1. 1337, a takrat še ni morila tako strašno, kakor 1. 1348. To leto je bilo za našo domovino zares osodepolno. Začelo se je z najhujšim potresom, kar ga je naša zemlja slovenska bila doživela. Od 25. prosinca se je zemlja 8 dni, po drugih poročilih celó 6 tednov tresla tako močno, da so ljudje omamljeni v nezavest padali od samega strahu in se je po Kranjskem, Koroškem in Štajerskem podrlo 40 gradov in mest. Velika gora Dobrač na Koroškem se je razpočila in zasula 10 vesnic s prebivalci vred. Hitro potem se je v naši domovini prikazala „črna smrt." Nftjprod je morila na Murskem polji, proti jeseni pa je prek Slovenskih goric prišla tudi na Dravsko polje. Prihodnje leto se je širila zmiraj dalje in je morila v nekterih vesnicah tako strašno, da je bila občna misel. da po potopu sveta še ni bilo tolike morije, kakor takrat. Brez pastirja je hodila živina klaverno po travnikih, kajti so pomrli tu in tam vsi prebivalci. Ko so ljudje videli, da vsa človeška pomoč nič ne pomaga, obrnili so se k Bogu in so delali očitno pokoro. Možki so se zbirali v velikih procesijah in so bosonogi in brez srajce hodili v cerkve. Peli so zelo genljive pesmi od trpljenja Kristusovega in Matere božje in klicali svetnike na pomoč. Pri nekterih kapelah in križih so postali in so z bodečimi šibami bičali eden druzega tako močno po golem hrbtu, da je kri iz ran le kar curljala. Žene so doma molile in se med seboj do krvavega bičale. Tako bičanje je trajalo od sv. Mihela do velike noči. Ko pa kuga pri vsem tem ni prenehala, ampak je morila še na dalje brez vsega vsmiljenja, se je polastil ljudi strašen obup. Nekteri so se vlegli živi v grobe in so čakali ondi smrti. V drugi polovici štirnajstega stoletja je bilo nekoliko boljše, dnsiravno še so imeli nek teri semtertje kugo, ker ni več morila tako strašno L. 1353 so jo imeli v Ptuji1), 1. 1358 v Podsredi in 1. 1385 pa v mariborski okolici*). Koliko jih je po teh krajih podavila, nam ne pove nobeno poročilo. Kakor se je to stoletje začelo slabo, tako se je tudi končalo slabo, kajti l. 1396 so prihruli Turki prvikrat na slovensko zemljo. Izropali in zapalili so mesto Ptuj in v sužnost gnali več tisoč Slovencev. V petnajstem stoletji imamo le od druge polovice gotova in razumljiva poročila o kugi. V tem stoletji je življenje bilo v obče žalostno. Premnogokrat so prišle v našo domovino kobilice, za njimi so nastopila slaba leta z lakoto, povrh je prišla še vojska in slednjič tudi kuga. Dasiravno je kuga po Koroškem, Kranjskem in tudi po Štajerskem morila že 1 1449, se je doba britkosti za našo domovino začela še le 1. 1472. V začetku tega leta se je prikazala zvezda repatica z rudečim ognjem ¡r dolgim repom, potem jo pa tri leta bila velika suša in huda lakota, za ktero je v malo tednih umrlo 1000 ljudi. Posebno 1. 1473 je solnce tako silno pripeka'o, da so se semtertje gozdi vžgali in so vsahnili vrelci, potoki in reke. Po nekterih krajih so morali vodo za drag denar kupovati; — toliko obilneje so pa tekle zato solze britkosti, kajti prirazbijali so Turki na Štajersko in napravili mnogo škode, pri odhodu pa še zapustili v spomin — kugo. Celje, slov. G-radee, Vitanje, Konjice, Velenje, Šalek in drugi kraji so imeli od obejih veliko trpeti. L. 1474 ali pa že 1. 1447 je morila kuga brž ko ne tudi v ^ornjegradski okolici, kajti on-dotni prebivalci so postavili na Stražah cerkev v čast sv. Barbari, ktero ljudje že od nekdaj kot priprošnico v smrtni nevarnosti in kugi zelo častijo.3) Najhujše je bilo l. 1480 za celo deželo. Turki in Madjari so ropali in požigali hiše. kobilice so žrle in pokončevale polja, kuž- ') Ferd, Raisp, Pcttau. s) Dr. Puff, Marburg II. 86. 8) Orožen, das Dekanat Oberbtirg, 84 ne bolezni so pa morile ljudi in živad. Tudi v letih 1481, 1486. I4sS, Mi»! in 1495 so se po nekterih krajih našo domovine prikazale zelo nalezljive bolezni. Kar zadeva šestnajsto stoletje, sme se reči, da ni bilo boljše od prejšnjih, kajti tudi ono je prineslo v naše kraje različne nadloge — med njimi kugo. Že leta 1519 se je prika la v Ptuj i, 1. 1521 in 1523 pa tudi v drugih krajih. Toda takrat še ni davila tako strašno, kakor 1. 1529. Kar takrat ni končal in v suž-nost tiral divji Turk, vzela je kuga. Prelepo slovenske gorice so postale tnžno mrtvišče, kajti so zgubile večino prebivalcev. Šc den de-nešnji nam kažejo kamenati spominki prostore, kamor so za kugo umrle pokopali. Take križe najdeš pri sv. Ilji, zgornji sv. Jungerti, okoli Jaronine in sv. Lenartu, pri sv. Jurji na (Tončkom, sv. Jakobu, sv. Benediktu, sv. Antonu itd. V tem letu so po Slovenskem bile vpeljane bratovščino sv. Boštjana, da bi po njegovi pri-prošnji kuga prenehala. Tudi češčenje sv. Roka in 14 pomočnikov se je širilo po naši domovini in kuga je za nekaj časa prenehala. L. 1542 se je pa ne le na Nemškem, ampak tudi na gornjem in spodnjem Štajerskem zopet prikazala. V celjski okolici — pred vsem tik kranjske moje morala je hudo razsajati , ker jc večina grajščakov pobegnila. Tudi prihodnje leto je še morila okoli Maribora. Na potu, ki iz Maribora v Kamco pol ja, imel jo nek križ do naj novejših časov letno številko 1543 in ondi se jo kazala tudi jama, v ktero so za kugo umrle pokopali. (Dalje sledi.) Siuešnica '21. Baru^ast deda prištorklja k brivcu v sobo pa se začudi, ko zagleda ondi svinjče. „Za božjo voljo, mislite tukaj svinjče klati?" vpraša brivca Ta mu pa odgovori, da svinjeta ne misli klati, ampak da se na njem novi učeuec briti uči. Razne stvari. (Sviti i cesar) obiščejo tudi Slovensko Bistrico in takrat predstavi poslanec g. dr. Radaj deputacijo slovenskih županov, načelnikov krajnih šolskih svetov in cerkvenih ključarjev. Tako so kmetje zbrani v nedeljo 2<>. t. m. v Nendluovi gostilnici sklenoli. Ob onem predložijo slovensko-nomško adreso, v kterej se zahvalijo za vse darove cesarjeve in prosijo, naj so postavi kosama v Bistrici za 3 eška drotie. Gospod dr. Radaj je vse vže c. k. namestniku najavil, kar je potrebno, drugače se deputacije ne smejo predstavljati. Poslancu g. Radaju gre hvala, da je reč o pravem času sprožil. (Od cesarja) potrjeni so gospodje Jan. Kukovec kot načelnik, č. g. Šrol kot njegov namestnik, Fr. Koemut kot načelnik in grof d' Avernas kot njegov namestnik pri dotičnih okrajih, ljutomerskem in gornjo-radgouskem (Huda pasterka) Andrej Divjak in M Letonja v Zavrči sta baje očiha Andr. Vinšeka v kajšo zaprla in jo užgala, da je starec zgorel. Prvi se j« hotel davanja užitka znebiti, drugi pa bi rad bil vinograd podedoval. (V Cmu reškem okraji) je poštar Sclnveighofer načelnik, A. Werk, oskrbnik v grajščini Bruunsee, pa njegov namestnik, v Radgoni pa imata poštar Rother in notar Fuhr-mann ista dostojanstva. (G. Dan. Ramuta) pri sv. Martinu pod WuTmborgom daleč slovi kot izvrsten sadjerejeo. V Gradei je prejel v cvetliga je sum letel. (5. dopisnik iz Velenja je pročen 2 priči imenovati in p..;ein objavimo, kar piše o g. Kun«..... Leterijne številke: V Gradei 19. maja 1888: 86, «8, 49, 62, 72. Na Duuaji „ „ 20, 49, 57, S*, 72. Temesvar „ „ 39, 79 5, 21, 37. IMliodnje eiečkan)*: 2 junija 1883. Oznanilo. Mal vinograd Jožefa in Karoiine Lovec, malo uro od železniške postaje Poličanske v Zbelovskej gorci (od nekdaj sloveče vino Plan-kensteiner) blizu 2 orala, z žlahtuim trsovjem zasajen se proda. Sadunosnika je 8(K) oralov s košnjo. Hram je lesen, preša nova. Tudi se do-proda 12 oralov Gore, pod prosto roko, oboje vkup ali posebej, vkup za 1400 fl. Pogoji so lahki, plačuje se lehko v obrokih, nekaj pa vknjiženega ostane. Oglašajo se naj kupci do 15. junija t. 1. pri Franji Mohl na Z belove ni v Dravinjskej dolini, v Konjiškem okraji, pošta Heil. Geist, Loče. 2—3 Gozd za posekanje. Grajščina SchSnegg da svoj gozd — Commende-Wald imenovani — blizu Polzele v Saviujskej dolini, okolo 36 oralov, same smreko in bore, posekati. Posekanje ae oddaje ali za celi gozd ali v kosih ne pod 10 oralov. Več povč posestnik Jožef Kolar (Martinek) v Polzeli — Heilenstein, ter pokaže vsakemu meje gozda. Kdor hoče posekovanje prevzeti, naj •tvojo ponudbo dopošlje oskrbništvu grajščiue Schonegg, pošta sv, Peter pri Celji. St. Peter bei 0illi. 1- 3 Toplice radenske slatine pri Radgoni (Radkersburg) v dolnjej štajerskej, so po priliki štiri ure od postaj: Maribor, Ptuj, Ormož, Središče, v krasni Murski dolini na prav dobrem glasu radi izvrstne slatine, ktera presega vse poznane ogljeno kislino, ogljeno-kisli natrij, litij, hrom in jodnatrij, zadržava-joče slatine, ter delnjo vspešno po lanskej skuš nji v sledečih boleznih : v kroničnem protiuu, revmatizmu, kataru grla, pluč, želodca, črev, matrniee, mehurja, žolča in obisti, kakor tudi proti pesku in kamnu omenjenih udov; v kožnih boleznih, škrofelnih, angležkej bolezni dc-ce; v slabokrvnosti, v začetku jetike, zlatenici, zlatnej žili (haemorrhoidih), v samostalnih debelih jetrah, v kroničnih izvirih (exsudât), v nepravilnem ženskem krvotoki (dysmeuorihoe\ v oslabljenosti živcev, v histeriji, božjasti itd. Knjižiea o radenski slatini, dobivajoča se pri ravnateljstvu kopališča laz jasne na tenko blagodarno moč te izvrstne slatine, ktera se posebno čisla, kakor pijača ali sama ali z vinom ali z mlekom (se zvaro) ali se sladkimi dodatki. Poseben ozir se ima vzeti na kopeluo vodo, zadržavajočo mnogo železa, v prid slabokrvnim in dražijivim osebam. Cena je v radenskih toplicah eelč nizka stanovanju, jedi in pijači, da v nobenem kopališči nij nižja. Dr. Kiemenčič, 1—3 zdravnik kopališča. JPOBl U $B HK$ • Skušan organist, več let že v službi želi dobiti primerno službo, kjer bi tudi mogel po-dučevati v petji in godbi. Pisma naj se pošljejo uredništvu „Slov. Gosp.u 1—2 Kupčijsko posestvo. Zarad preselitve proda podpisani svojo kupčijsko posestvo pri sv. Miklavži blizo Ormoža obstoječe iz zidanega prostornega poslopja, njiv in travnikov. Na tona poslopji se uže več let izvršuje trgovina različnega blaga, krčma in žganjetočarija, vse z dobrim uspehom. — Po razmerah se da to posestvo tudi v najem. Kraj je ugoden tudi za trgovino z vinom in deželskimi pridelki. — Oglasi se sprejemajo do konca tega meseca. ?laks Kol» H; 2--2 pri sv. Miklavži (Frieduu). Oznanilo zastran vlaganja prošenj za štipendije, katere je deželni odbor štajerski rapisal za kmetijsko deželno šolo v Grotten hofn blizu Gradca za prihodnje šolsko leto od 1. okt. 18*3 naprej in ki znašajo deloma 120 fl. deloma 100 ti. se naj pogleda v štev. 17. „Slov. Gospodarja". Prošnje se vlagajo do 31. julija 1883 pri ravnateljstvu deželne kmetijske šole v Grot-tenhofu. 2—2 Hiša v Ljutomeru. G. Hüttner proda svojo hišo štev. 117 v Ljutomeru iz proste roke. Več pové last-niea sama. Adresa: J. Hüttner, Schillei-stras.se, Nr. 7. II. Stock, Graz. 3—3 Zahvala in priporočba. Dozvolujemo si p. n. občestvu naznaniti, da nadaljujemo rajnega našega očeta gospoda Henrika Schöna obrt z juvelami, ztatniuo in srebrnino ter se zahvaljujemo za rajnemu očetu skazano zaupanje in prosimo tudi nas počastiti z obilnimi naročili na blago iz bogate naše zaloge elatnine in srebrnine. Priporočujemo torej: Zlate in srebrne križce, srebrne verižice, gaspoške in gaspojinske zlate verižiee, zlate prstane, diamantne prstane, zlate uhane in nšeae kinče, granatne garniture, zlate in srebrne garniture, garni.ure z narokvicami, zlate in srebrne svetinjice in medaljoue, navratne sponice ali broše, mmie toke ali jédno pripravo, naprstke, ključne državnike, poebedu« jedilno pripravo, jedilne orodje za otroke, zajemnike za smetana in juhe, ëajeva eedilea, sladkorovne klješče, aerrietna obročke, jajčne kozarčke, šaleške, tasice za sadje in sladkor, gonišičue ali ženefeve posodice, tobačniee itd. Vse te reči imajo najmodernejšo podobo in so jako mnogovrstne. Ob enem dajemo slavnemu občinstvu na znanje, da prevzemamo vsakoršne poprave, ki se naše kupčije tičejo, vrezna dela, ognjevita pozlačenja it»l. Tudi kupujemo ali zamenjujemo žlahtno kamenje, staro zlatnino in srebrnino. Tujim prišlecem se brž postreže. "3Ç Henrik Schfmn-ovi dediči 2 3 žlabtnokamenarji, zlatninarji in srebrnlnarji v Mariboru. Oglas naročnine. ^ Moja „Književna zgodovina slovenskega Stajerja", posvečena o sedemdesetletnici dr. Miklošiču in obsegajoča str. IS1 in VII v osmini dotiskana je, ter se po 1 gld. dobiva tako, da kdor jo po denarni nakaznici naroči, naj v ime poštnine priloži 5 novčičev. Ako njih več pošlje denarje ob enem, pripošljejo se tudi knjige ob enem, neplačavši poštnine ter naročniki poštnino razdelč med seboj. — Pole za naročnike pripošljejo se po mogočnosti vsem čitalnicam in nirodnim društvom. — O novem letu se bo knjiga izročila knjigarnam, ter bo poskočila cena. Ivan Macuii, gimn. profesor, Leonhartgasse 18 v Gradci. olnatih flniežev in ban » lakov, trpentinovca, raznovrstnih barvil, zlato v listkih, srebro v listkih in novih čopičev ima na izbiro in prodaj v Mariboru H. Billerbeck, 3—3 v gosposkej ulici pri psovi. Harmonična zvonila jarmi vred proti poroštvu, da so dobro vglasbena in iz najfiniše robe. Zvončke za na steno, zvončke za službo v cerkvi, za 3, 4, 5 glasov po 6, 8, 10 fl. eden. Dalje: Cerkvene svetilnike lustre, svetilnice, svetilnike za na steno, kanontablice, masivne iz zmesi zlatu podobne po izvrstno okusnih modelih lite, ki se krasno svetijo, kakor bi zlate bile, in so trpežne za več, kakor 100 let, solidno delane in jih po nizkej ceni priporočaj e Albert Samassa c. k. dvorni zvonar in fabrlkant strojev in gasilnega orodja v I^jubljani. -