ta. st. - 5. Poštnina pavšalirana. Posasnesne Številke 1 Dl??. ¥ Liub^lani, v soboto 22. aprila 1922. Naročnina za kraljevino SHS Mesečno 15 D Letno ISO D Inozemstvo: Mesečno 20 D. Letno 240 D. Oglasi: enostolpna mm vrsta za enkrat 50 para, večkrat popust ^»iio J':.' ... ljM h 1J*q9 Uredništvo: VVolfova ulica 1/1. Telefon 360, Uprava: ijin trg S. Telefon 44. Rokopisi se rie vračajo, jrašanjem je priložiti znamk® za odgovor. cmvsmmr-Msrss genovska i Odsot Mi. ^ ^rr^i-vMwaaa?2L«2y.’ #El€L 'isO m SBOEESBar*'* NEMČIJA ZA SPLOŠNO REŠITEV RUSKEGA VPRAŠANJA. — PREDLAGA SPRAVLJIVOST MED VZHODOM IN ZAPADOA1. Genova, 21. aprila. (Izv.) Odgovor nemške delegacije, ki je naslovljen na predsednika italijanske delegacije, je bil izdan danes ob enajstih in opozarja na to, da Nemčija že več let priznava rusko sovjetsko republiko. Dalje poudarja odgovor, da je bil sporazum z Rusijo za Nemčijo zato posebno važen, ker je bila tu možnost, doseči z veliko državo, ki se je udeležila vojne, mirovno stanje in omogočiti prijateljske od-nošaje, na katerih ne temelje grehi Preteklosti. Predlogi londonskega programa so prezrli nemške interese. Ako bi jih Nemčija podpisala, bi to povzročilo težke reparacijske zahteve v škodo Nemčije in cela vrsta določb bi privedla do tega, da bi posledica carskih dolgov nosila sama Nemčija. Že ponovno je nemška delegacija v obsežnih razgovorih opozarjala . države, ki so Podpisale, vabilo h genovski konferenci. na svoje težke pomisleke. Pa vse to le ostalo brez uspeha. Nasprcv > je nemška delegacija zaznala, da » se države, ki so podpisale povabilo, jele svojo roko pogajati v Rusijo. Iz poročil o teh pogajanjih bi se dalo sklepali. da bo sledil sporazum v kratkem Času, da pa pri tem ne bodo uvaževane Pravične nemške želje. Nemška delegacija spričo tega ni dvomila, da je Prisiljena, svoje interese neposredno zastopati, ker bi sicer prišla v položaj, da zadene v komisiji ob načrt, ki bi bil zanjo nespremljiv, ki pa ga je večina članov komisije že sprejela. Dogovor z Rusijo je bil torej v nedeljo zvečer v j popolnem soglasju z načrtom, ki je bil sestavljen že pred tedni, podpisan in proglašen. To postopanje kaže popolnoma jasno, da nemška delegacija te poti, ki so jo vodile do pogajanj z Rusijo, ni nastopila radi pomanjkanja zmisla skupnosti, nego iz nujnih razlogov. Kaže prav tako jasno, da je nemška delegacija stremela za tem, da svojih potov ne zakriva. Željam nemške delegacije bUpovsem ustrezalo, ako bi se na konferenci dosegla splošna rešitev ruskega vprašanja in ako bi se splošni rešitvi mogel vključiti nemško-ruski.dogovor. Možnost za to je podana. Kar - tiče nadaljnjega obravnavanja ru:. ,a vprašanja na genovski konferenci, meni tudi nemška delegacija, da je pravilno, da se ne udeležuje posvetovanj prve komisije glede onih vprašanj, ki se tičejo med Nemčijo in Rusijo že urejenih zadev, ako bi bilo njeno sodelovanje posebno zaželjeno. Nasprotno, nemška delegacija ni inte-resirana pri vseh onih vprašanjih, ki so izročena komisiji in ki se ne nanašajo na že rešene točke nemško-ruske-ga dogovora. Nemčija se nikakor ne mara odtegovati sodelovanju v svrho evropske obnove, zato je nemška delegacija pripravljena delati skupno z drugimi državami v zmislu pomirijivo-sti med vzhodom in zap Tom, kar si je nadela ža nalogo genov gospodarska konferenca. Naredba o tapraval sras-država gotova« Beograd, 21. aprila. (Izv.) Vlada je izgotovila naredbo o upravni razdelitvi države. Odločitev pa bo šele objavljena, ko se zopet sestane parlament in ko sc končajo konference vlade s klubi. Ciierinova. izjava. RUSIJA ZAHTEVA ZNIŽANJE DOLGOV. — BREZ INGSTRANSKE FINANČNE POMOČI OBNOVA RUSKEGA GOSPODARSTVA NEMOGOČA, — PRIZNANJE SOVJETSKE VLADE PREDPOGOJ SODELO- Y.‘ rA Z EVROPO. Genova, 21. aprila. (Izv.) Odgovor ruske delegacije na predloge londonske spomenice se glasi: Gospod ministrski predsednik! Ruska delegacija je z naj-večjo pažnjo proučevala predloge zavezniških vlad, ki so bili izraženi v dopolnitvi protokola od 15. aprila t. i. in Je hkrati vprašala za avet svojo vlado, kaj misli o tem. Ruska delegacija je še ^edno mnenja, da sočasni gospodarski p°ložaJ Rusije in okoliščine, ki so dovedle do tega, Rusijo popolnoma opravičujejo, da zahteva spričo obveznosti, ki se ji stavljajo, priznanje svojih Protizahtev. Vendar je ruska delegacija pripravljena iskati nova pota, ki bi dovedla do rešitve in da bi se na ta Uačin odstranila sporna vprašanja, ter bi Rusija priznala člene 1, 2 in 3 omenjenega dopolnila in sicer pod pogojem, da se prvič znižajo vojni dolgovi in zaostale obresti in da se drugič Rusiji dovoli primerna finančna pomoč. Le na ta način bi bilo Rusiji mogoče, da se Čimprej dvigne iz sedanjega gospodarskega položaja. Kar se tiče člena 3b, bi bila ruska vlada s pridržkom gorenjih določb pripravljena, dovoliti bivšim lastnikom uporabo nacionaliziranih ali pridržanih posestev, ali pa ako bi to ne bilo mogoče, odškodovati bivše lastnike, bodisi potem neposrednega dogovora, bodisi na podlagi določil, katerih podrobnosti naj se ugotove na tej konferenci. Pomoč iz inozemstva je za obnovo Rusije absolutno in neob-hodno potrebna. Ruska delegacija želi tudi pojasniti vsem zborovalcem, dasi je to samoposebi razumljivo, da ruska vlada ne more prevzeti nikakih obveznosti za dolgove svojih prednic, dokler se interesirane države oficialno in de iure ne priznavajo. Upam, da najdejo omenjene države v teh predlogih zadostno podlago za vzpostavitev pogajanj. Podpis: Čičerin. e'dsovoru Razprava o ruskem POLITIČNA KOMISIJA PROTI POGOJNEMU PRIZNANJU DOI.GOV. — BARTHOUJEV NASTOP. — ČIČERIN ZATRJUJE ODKRITOSRČNOST RUSI(E DELEGACIJE. Genova, 21. aprila. (Izv.) Danes dopoldne so se zbrali delegati petih sklicujočih držav, nadalje Branting, Motta in Skirmunt k oficiozni seji politične Podkomisije za ruske zadeve, da proučijo ruski odgovor: Lloyd George je sporočil, da mu je ruska delegacija včeraj predložila drugo noto, ki pa nikakor ni mogla zadovoljiti in ki ne more tvoriti podlage za nadaljnje razprave. Lloyd George je dejal, da vsebuje nova nota nekaj točk, ki so sprejemljive, o drugih bi se dalo razpravljati; so pa tudi točke, o katerih se ne da razpravljati. Vsekakor pa je nota pripravna podlaga za nadaljnja posvetovanja. Končno se je podkomisija zedinila, da se nikakor ne more dopustiti, da Rusi priznajo predvojne dolgove le Rdaj, ako se sovjetska Rusija de jure Prizna. Genova, 21. aprila. (Izv.) Popoldne Je bila oficielna seja politične podkomisije, katere so se pač udeležili Rusi, ne Pa Nemci. Italijanski zunanji minister Schanzer je obvestil ruske delegate, o Čem so dopoldne razpravljali in jim je Naznanil, da o vsebini njihove note ne debate, dokler sedem članski komi-ie strokovnjakov ne predloži svojega Mnenja. Barthou je izjavil, da želi od Vsega početka razpršiti vsako neza-PJanje. Primerjal je rusko noto točko točko s sklepi carneske konference 10 ie poudarjal, da Francija ne more ®it©8!$k?3 katastrof m. Beograd, 21. aprila. (Izv.) Po zadnjih vesteh iz Bitolja se je posrečilo preprečiti največjo katastrofo, ki bi utegnila doleteti mesto in ki bi nastala, ako bi se vnele velike množine nakopičenih granat težkega kalibra. Bolnišnica v Bitolju je popolnoma porušena. Tudi vladno poslopje je zelo trpelo. En del mesta je še vedno v plamenih, vendar pa napreduje delo za omejitev požara. ER. RATHENAU O RUSKO-NEMŠKI POGODBI. Genova, 21. aprila. (Izv.) Nemški minister zunanjih poslov dr. Rathenau jc dopoldne ob pol dvanajstih sprejel zastopnike mednarodnega časopisja in jim podal nastopno izjavo: Nemčija ne zasleduje pri sklepu rusko-nemške pogodbe ničesar drugega, kakor da pospešuje vprašanja medsebojnih mirovnih odnošajev in da sodeluje pri vprašanjih, ki se tičejo skupnosti obeh držav. Govornik je izrekel iskreno zahvalo italijanski delegaciji, ne le za to, ker je priredila impozantno in tako važno konferenco, temveč tudi za kon-eiliantnost in politično dalekovidnost. Mem nemško vlado in nemško delegacijo vlada popolna složnost. Nemška delegacija se smatra navdahnjeno z evropskim duhom. Nemčija bo storila vse, kar je v njeni moči, da se novi zgodovinski čin dovrši na italijanskih tleh. UREDITEV VALUTNEGA VRAŠANJA. Genova, 21. aprila. (Izv.) Finančna j komisija je včeraj v svoji plenarni seji sprejela predloge podkomisije, ki se tičejo valutnih vprašanj, nadalje zlate veljave, stabilizacije vrednosti zlata na temelju državne individualne realizacije, ukinjenja izdajanja novih bankovcev in vzpostavitve ravnotežja v državnem gospodarstvu, toda z gotovimi pridržki. Sklenilo se je tudi, omogočiti vzpostavitev terminske kupčije devizami. ITALIJA PREDLAGA ZLOGLASNI KONDOMINIJ. Genova, 21. aprila. (Izv.) Italijanska delegacija je predlagala naši, naj se povrne na prejšnji načrt italijansko-rcško-jugoslovanskega kondomija na Reki. Italija bi financirala to državo, bi pa kot jamstvo dobila kontrolo nad pristaniščem, železnicami, tobačno tovarno i. t. d. GENERAL SEMENOV NA SVOBODI. Pariz, 21. aprila. (Izv.) Newyorške oblasti so izpustile generala Semeno-va, ker so njegovi prijatelji zanj položili kavcijo 25.000 dolarjev. neposredno in takoj priznati sovjetov. Lloyd George je opozarjal na to, da se je sklenilo, da se za enkrat ne bodo ba-vili z rusko noto. Barthou je odgovoril: Polagam le važnost na to, da takoj ugotovim stališče Francije. Najener-gičneje moram protestirati proti zadnjemu odstavku ruskega odgovora. V Cannesu je bilo izrečeno, da je priznanje sovjetske Rusije odvisno od gotovih še neizpolnjenih predpogojev. Razen tega je vsaka država dobila pravico, da prizna sovjetsko Rusijo ali ne. čičerin jc obžaloval, da po vseh znakih gospodje dvomijo o lojalnosti sovjetskih delegatov. Odgovor dokazuje, da sovjetska Rusija sprejema canneske sklepe v polnem obsegu, čičerin je skušal dokazati, da vsebujejo ti sklepi priznanje sovjetske Rusije, kakor se je tudi mislilo na pomoč Rusiji. Schanzer je zaključil debato z opozorilom, da je pridržano izvedencem, da razsodijo, ali odgovarja ruska nota canneskim sklepom ali ne. 120S.45, New York 273.275. Praga, 21. aprila. NESOGLASJE NA KONFERENCI ZAČASNO ODSTRANJENO. London, 21. aprila. (Izv.) Izjave, ki jih je podal angleški ministrski predsednik L!oyd George zastopnikom časopisja, so položaj razjasnile. »Daily Chronicle« piše, da so se ob’aki, ki so ogrožali konferenco, razpršili. C u r i h , 21. aprila. (Izv.) Berlin 1.83, New York 534, London 22.72, Pariz 47.825, Milan 27.825, Praga 10.15, Budimpešta 0 65, Zagreb 1.75, Varšava 0.14, Dunaj 0.0675, avstrijske krone 0.06875. Berlin, 21. apriia. (Izv.) Dunaj 3.555, Budimpešta 34.95. Milan 1473.15, Praga 543.30, Pariz 2544.30, London Curih 5300.85. 21. aprila. (Izv.) Dunaj 0.5675, Berlin 38.03, Rim 274.50, Budimpešta 6.50, Pariz 470.50. London 224, New York 50.70. Curih 988, avstrijske krone 0.61, italijanske lire 271.50. Dunaj, 21. aprila. (Izv.) Zagreb 2722—2728, Beograd 10.858—10.882, Berlin 2795—2805, Budimpešta 9S9.50—995.50, London 33.950—34.000, Milan 41.620 — 2I.680, Ne\v York 7681.50—7693.50, Pariz 71.450—71.550, Praga 15.190—35.210, Sofija 5320—5330. Curih 149.375—149.625. Valute. Dolarji 7633.50—7643.50, bolgarski levi 5220—5230, nemške marke 2830, angleški funti 33.825—33875, francoski franki 71.350—71.450, italijanske lire 43.420— 43.480, dinarji 30.788—10.832, rumunski leji 5624—5636, švicarski franki 349.325— 149-375, češkoslovaške krone 35.165 — 15.185, madžarske krone 994-50—1000.50. Zagreb, 23. aprila. (Izv.) Devize. Berlin 24—25, Milan 353—370, London 290—500, Ne\v York (ček) 65—66, Pariz 600—625, Praga 130—145, švica 1275— 1300, Dunaj 0.86—0.90, .Budimpešta 8.75— 9.25. Valute. Ameriški dolarji 64—65, na-polcondori 200—o, italijanske lire 345 — 355. Beograd, 21. aprila. (Izv.) Devize. London 335.85. Pariz 632, New York 70, Milan 387.30, Praga 339, Berlin 25.30. Dunaj 0.93. ISva na&na. Z narodnim ujedinjenjem je v jugoslovansko državo vkorakalo tudi strankarstvo, morebiti kot najbolj izrazit pojav našega javnega življenja. Govori se o ogromnem razmahu trgovstva, domače industrije, o porajajoči se vojaški sili, o podvojenem prosvetnem delovanju itd. Toda spričo teh in sličnih, vsekakor svetlih strani novega življenja, je pojav jugoslovanskega strankarstva, s temi borbenimi m delovnimi načini, kakor nastopa pri nas že četrto leto, naša naj* večja rana. Prav pojmovano strankarstvo kaže sicer na zdrav način javnega delovanja. Narodni deli, ki se čudjo vezane na enotne programe, se združujejo v politične tvorbe, imenovane stranke, in si poslavljajo voditelje. Ti se vojujejo v zakonodajnih inštitucijah za izvršitev narodove volje, izražene v njegovih strankarskih programih. To je vse lepo dotlej, dokler vlada med voditelji in strankinimi programi odkritosrčno razmerje, dokler brani strankino vodstvo postojanke svojega programa in dokler se v njeno sredino ne pritihotapijo oziri na moč stranke, na kratko, dokler vodstvo ne preloži težino svojega delovanja od programov k razširjevanju, k moči srankarske organizacije. Tedaj nastopi borba za strankino časopisje, za posamezne osebe strankinega vodstva. Programi in načela tonejo v megleno daljo. V ospredju vsega javnega delovanja potom časopisja, potom vladinega aparata, polom parlamenta, potom občinskih zastopov in ne-broj dingih javnih institucij, stoji strankarski organizem. Stranka je moloh, kateremu se žrtvuje vse. Vsuko pozitivno delo, vsak stvaren predlog kakoršne-gakoli področja narodnih in državnih potreb se sodi iz vidika učinka na moč» na uspeh stranke. Tako smo prišli do današnje ljute strankarske borbe, v kateri si pripadniki razr.ih strank medsebojno grenijo življenje in delovanje na neizmerno škodo naroda in države. V nobenem našem občinskem zastopu na primer ne morete prisosh ovati seji, kjer bi eno pičlo uro nastopilo kolegijalno, stvarno, odkritosrčno, dobrohotno in skupno delo vseh strank! Kakor da ne bi bilo vprašani zadosti, ki so nestrankarska, samo stvarna! Vse delo v občinskih zastopih bi moralo biti strokovno delo, delo komunalnih strokovnjakov in da bi pri tem delu morali delali skupno resni ljudje vseh strank. Ravnotako je v parlamentu. Imamo strahovito breme vseh mogočih vprašanj našega državnega življenja, prometa, uprave, prosvete, zdravstva, gospodarstva, denarstva itd. Ali nas je kdaj megel osrečili beogradski brzojav o kakih velikih stvarnih debatah v naše,n parlamentu, o kakih kompromisnih zaključkih v zakonodajnih odborih, kjer bi bili soglašali strokovnjaki posameznih strank. Vemo, da je to nemogoče. Kajti stare stranke predpisujejo svojim članom določene nastope in določene nazore in določeno taktiko in od tega zavisi vse delo v zakonodajnih odborih, nikdar pa ne od vidikov strokovne usposobljenosti ali pa od pravilne rešitve. Strankarstvo ubija ustvarjajoče sile v inteligenci in v narodu. In iz teh korupinih teles izhaja padec našega javnega časopisja, ker mora biti v suženjski službi tozadevne stranke in tijcnih s partizansko slepoto udarjenih voditeljev. Borba za stranko nadvlada vse nagone poštenosti, stvarnosti in strokovnosti napram dvigajočim se vprašanjem našega političnega življenja. Naše strankarstvo bo torej treba v tem oziru temeljito preroditi. Iz borbe za meglene, obče programe in za strankine pozicije bomo morali kreniti k stvarnim, podrobnim, manjšinskim načrtom na poljih kulture, gospodarstva in politike. Kje je vladna stranka, ki bi bila zagrabila zdravstvena vprašanja, ki nam jih je zapustila svetovna vojna in da bi se bila postavila na čelo podrobnega načrta zdravstvenega preroda? Ali pa stranka, ki bi bila vsaj enkrat konzultirala domače strokovnjake v administrativnih vprašanjih, da bi bila pograbila podrobne socijalne načrte, ali pa prosvetne, ali kulturne, ne da bi se pri tein ozirala na pozitivni ali negativni delež stranke same. Danes je vse javno prizadevanje pristašev starih strank v službi strankarske zaslepljenosti, v zavedni ali nezavedni službi zasebnih interesov. Stranka je moloh. Siianki in njenim programom se žrtvuje vse: moralno ozračje javnega mnenja, kričeče zevajoče rane državnega in narodnega edinstva, denar-stvo, kulturne padce, z eno besedo vse. Starini strankam ni ničesar več svetinja, niti narod, niti država, niti demokratizem, niti naprednost. V prenapetem dnevnem delu teh stvari sploh ne čutijo več, jih ne vidijo. Njih srca so zamrla za topla čustva idealnih stremljenj. Kadar pa bo prišla na površje skupina ljudi, ki hoče razmerje stranke di\ naroda in države temeljito izpreobrniti in postaviti za vrhovno načelo manj šiitsko delo, podrobno delo na vseh poljih človeškega življenja, ne dvomimo, de se bo tedaj rodila povsem nova, sveža v bistvu nerazlomljivo zdrava družba ljudi, ki bo organizirala v resnici ustvarjajoče energije inteligence in naroda. 1% finalnega cdbera. DVANAJSTINA ZA MAJ IN JUNIJ. — MANJŠINA REDUCIRA URAD-NlŠrVO SLOVENIJE PROTI VEČINI. — ŽELEZNIŠKA PROGA MED LIKO IN DALMACIJO ŠE LETOS KONČANA. Beograd, 21. aprila. (Izv.) Finančni odbor e imel danes popoldne sejo, na kateri je razpravljal o proračunskih dvanajstinah za maj in junij. — Pred prehodom na dnevni red poda socijalni demokrat dr. Korun izjavo, v kateri ugotavlja, da je manjšina odbora sprejela sklep v vprašanju redukcije uradništva v Sloveniji, dasi tega ne bi smela storiti in dasi je opozicija zapustila dvorano. Poslanec žigosa postopanje ostalih članov odbora in zahteva, da se v bodoče taki dogodki preprečijo, da se pred začetkom razprav vsem članom odbora razdelijo predlogi, ki so na dnevnem redu. — Protestira proti obnašanju poslancev v odboru in zahteva, da mora biti resortni minister vedno navzoč, kadar razpravlja odbor. — Odbor razpravlja potem o proračunu mini-, strstva za promet in sprejme predloge prometnega ministra Staniča, Poslanec dr. Dulibič zahteva 30 milijonov dinarjev za izgotovitev železniške zveze med Liko in Dalmacijo. Znesek 15 milijonov dinarjev, ki je bil za to votiran iz investicijskega posojila, je že porabljen. Minister Stanič obljubi, da bo deloval na to, da se dela na tej progi nadaljujejo. Upa, da bo proga končana še to leto. Nato govori o raznih kredi-, tih, ki jih ima na razpolago. — Za-, tem se izpremeni § 30 zakonskega načrta in se vsakdo, ki na denarnih pisnih navaja manjši znesek, kakon ga v resnici vsebuje pismo, kaznuje zaradi prestopka po kazenskem zakonu in mora poleg tega plačati še desetkratno pristojbino. Genova, 21. aprila. (Izv.) Agetica Havas javlja iz Pariza: Francoski ministrski predsednik Poincare je dal delegatu Barthouiu navodila, po katerih pada vsa odgovornost z* nemško-n ski dogovor za nemško delegacijo Genovi Sarajevska resolucija MusSimanov. S sarajevsko resolucijo je prišla Muslimanska organizacija v opozicija Pod silo sklepov sta podala muslimanska ministra ostavko. Nastal je nov politični položaj. Da hi imel ta dogodek neposredni upliv na notranjo politiko, je zelo malo verjetno, ker je opozicija v sedanjem parlamentu preslaba. Marsikatera izmed opozicijonalnih strank, zlasti pa zemljoradniki in Muslimani bodo sedaj spoznali, kako neprevidno so ravnali, ko so pomagali radikalcem in demokratom lansko poletje, da so se ti znebili najmogočnejše opozicije, 59 komunističnih poslancev, ki so bili trn v peti današnji koaliciji Do-čim so radikalci in demokrati natančno vedeli, kaj hočejo, so ostali podlegli psihozi in so s tem pokazali, da so slabi politiki. Demokrati in radikalci so v današnjem parlamentu obsolutni gospodarji in to tudi brez Muslimanov. Neposrednega upliva torej ni pričakovati od sarajevskega dogodka. Brez dvoma pa je preokrenitev muslimanske politike važna za bodoči politični razvoj. Vidovdanska psevdoustava je zgubila enega svojih zaščitnikov. Revizionisti in avtonomisti so pridobili novega bojevnika. Spahova skupina izrecno povdarja, da se vrača k staremu avtonomističnemu programu. Vprašanje je seveda, v koliko bo mogla uveljaviti to oovo politiko v parlamentu, ker v muslimanskemu klubu si držita obe skupini ravnotežje. Ker so se Karamehme-dovičevi pristaši postavili na stališče, da glavni odbor ni bil kompetenten, da rešuje o tako dalekosežnih sklepih, da more o tem sklepati samo zbor zaupnikov, je jasno, da obdrže ti še nadalje svoje mandate, vsled česar klub ne bo zmožen, da bi v bližnjem času pokazal večjo politično aktivnost. To bo seveda v korist vlade, ki bo skušala izrabiti ta položaj sebi v prid. Resolucija ugotavlja, da v J. M. O. ne obstoja nikak razcep in da organizacija vztraja na svojem programu. Poleg tega apelira resolucija na disciplino. Trenutno še ni prišlo do razcepa, to je res. AH to posebno povdarjanje, da ne obstoja razcep in zahteva po disciplini, kaže, da je nevarnost razcepa v neposredni bližini. Morda nastopi takoj po zboru zaupnikov. Zanimiva je tudi ona točka resolucije, ki govori o Radiču in hrvatskem bloku. Stilizirana je zelo previdno. V njej se ne odklanja Radičeva politika, marveč se samo izraža prepričanje, da politika Spahove struje ne vodi k Radiču, s čimer pa seveda ni rečeno, da se nova muslimanska politika ne bi smela približati Radiču. Muslimani hočejo torej kreniti na novo pot. 2e zgoraj smo povdarjali, da neposrednih posledic ne smemo pričakovati. Poleg tega pa še moramo upoštevati, da so Muslimani zelo previdni politiki, da so v bistvu konservativni eni kakor drugi in vsled tega od njih ne smemo pričakovati kakih radikalnih skokov. Njihova opozicija bo vedno silno lojalna in nikdar preostra. Vsekakor pa bo nova smer pospešila politični razvoj, v kolikor vnanje politični dogodki se bodo odločilno vplivali. Dragocenost vsake hiše je lje- karnarja Fellera prijetno dišeči »El-safluid«, najboljše sredstvo za drg-nenje hrbta, rok, nog, in celega telesa, kot kosmetikum za usta, kožo in glavo. Mnogo močnejši, Izdatnejši in delujoči kakor francosko žganje. 3 dvojnate steklenice ali 1 specijalno steklenico skup z zamo-tom in poštnino za 73 kron pošilja: Eugen V. Feller, Stubica donja Elza trg št. 357. Hrovaško. G. N. in A. M. Williamson: Cesaričini biseri. (Dalje.) XXI. POGLAVJE. »Kit!« Klo se je opotekla k telefonu; že ie trepetala roka na slušalu, ko se t i!a in spoznala, da zvoni ravznnrav v sosednji sobi. Zid je ei.:l biti tenak kakor lepenka, za-»;;j zvonec ji je trga! uho, dasi ni rilo vmes nikakih vrat. Za hip je v XI o ji prevladalo čuvstvo odrešenja; toda ko je bičal ta rezki glas njene živce mah na mah, so ponoreli. Možgani so se ji kar ustavili, dokler ni zdajci zavladal pravi mrtvaški molk. Spet se je začutila oteto. Osvetila »e je in zbrala svoje misli. Spomnila se je, da je hotela poiskati predmet, ki je padel Iz Pteresonove rutice ter izginil pod komodo. Iznova se je spustila na kolena, a le toliko, da je spet planila kvišku in obstala trepetaje kakor srna, ki začuje lajanje lovskih psov. Telefonski zvonec se je oglašal spet — topot v tej sobi! Nekdo je klical številko 658. Odgovorila je. »Halo!« je pozdravila neznanca. Stara sreinica. Trst, 30. aprila. Ko so dospele k nam vesti iz Italije, da so se pričele v Rapallu nanovo pogajanja med Jugosloveni in Italijani za medsebojni sporazum v jadranskem vprašanju, smo bili uverjeni, da se je Italija vendar enkrat spametovala in da bo popustila v svoji trmi ter da ima resne namene za pametno in trezno sporazumljenje med obema narodoma. Bili smo uverjeni, da se bo pri teh pogajanjih v Rapallu govorilo tudi o nas primorskih Slovencih, zakaj nikakor si ne moremo misliti takega sporazuma med Jugosloveni in Italijani, ki pojde preko nas, ki nas pusti še nadalje v topi zasužnjenosti, v stanju milosti in nemilosti, v staroveški brezpravnosti, v vnebovpijočih krivicah. Saj se ravna z nami, kakor s Hotentoti, ali slabše. Saj je vendar vsakemu znano, da se ne dogajajo nikjer na svetu taka barbarstva, kakor jih moramo prenašati mi, primorski Slovenci. Tepta se nam jezik, zažiga vasi in kulturne hrame, pretepava se in ubija nedolžne ljudi na cesti in v lastni hiši. Ni dneva, da bi ne gonili naših ljudi v ječe. Predvčerajšnjem so uklenili kakih petnajst Slovencev iz Sv. Križa pri Trstu, ker so se drznili braniti se pred fašisti, ki so jih prišli izzivat in pretepat v lastne hrame. Sramotno in žalostno bi bilo, ako bi jugoslovenski delegati v Rapallu ne imeli vseh teh krivic pred očmi. Zato, ponavljamo, ne sme priti do nikakega sporazuma preko nas. Mislili smo, da bo končno Italija vendar popustila v svojo lastno korist in nam dala pri pogajanjih vsaj »modus vivendi«. Saj se obeta od sporazuma v prvi vrsti Italiji sami korist. Ali zgodilo se je drugače. Italija je še vedno stara grešnica, ki se ni izpre-menila niti za las. V Rapallu je prišla na dan z novimi zahtevami, ki so naravnost nesramne. Zahteva k Zadru obširno zaledje, da se bo moglo mesto vzdržati; v luki Baroš zahteva tudi nekaj terena in pomol. Torej namestu popustitve prve rapallske pogodbe, zahteva še več, kakor se je bilo tam sklenilo. To je zares lep način iskanja prijateljstva in miru. Dajte ji luko Baroš, dajte ji vso Dalmacijo, dajte ji še Crno goro — ali mislite, da se nasiti? Kaj še! Potem bo hotela še Bosno, zakaj tam so rudokopi, tam so bogate šume. — Po gobcu! Zelo nas je razveselila vest, ki se je razširila med nami, da je načelstvo »Narodno - socijalistične stranke« v Ljubljani brzojavno opozorilo ministrskega predsednika Pašiča in zunanjega ministra dr. Ninčiča na odločno voljo slovenskega naroda, ki pod nobenim pogojem ne dopusti nikakega popuščanja v zadevi rapallske pogodbe. Taki odločni koraki nam krešejo iskre upanja, nam vlivajo moralne utehe in opore. To nam dokazuje, da nismo popolnoma zapuščeni in pozabljeni, nam dokazuje, da so še slovenska srca, ki čutijo z nami in za nas. Najhujše suženjstvo je tako, ki je brez upa, brez moralnega žarka. Da bi le pogo-stoma posijali taki topU žarki! * Današnje vesti poročajo, da je jugo-slovenska vlada sklenila zavrniti italijanske zahteve po zaledju za mesto Za-der in zahteve, ki se tičejo luke Baroš. Ravnotako so prispela danes semkaj poročila iz Rima, da so jugoslovensko-italijanska pogajanja začasno prekinjena ter da je odšel minister Kumanudi iz Genove v Beograd. Poročilo pravi tudi, da sta odpotovala tudi Italijanska delegata Contarini in Tosti, in sicer v Rim. Kot vzrok prekinjenju pogajanj se smatra odločna zavrnitev italijanskih 2ahtev. »Halo!« se je odzval moški glas. »Tukaj Chuff. Kdo tam? Peterson?« »Peterson je v sobi,« je rekla Klo z zastajajočim srcem. »Ne more k telefonu.« »Oh, Kit, marl s! tl?« je povprašal tujec. Dasi je bila Klo jedva še možna jasne misli, se ji je vendar zdelo, da govori ta človek s tujim naglasom. »Da,« se je osmelila. »Jaz sem, Kit.« »Lepa ptičica si mi! Celih deset minut sem se trapil, da bi te dokli-cal. Saj imaš menda sobo tik tu zraven. Ali iz Petejeve ne slišiš svojega telefona?« »Pravkar sem se vrnila domov.« »To sl mi zamudnica. Mari je kaj narobe? Glas ti zveni nekam čudno.« »Žvekalno gumo Imam v ustih,« je dejala Klo. »Kaj pa bi rad sporočil Pete.iu?« »Rad bi vedel, ali je dobil papirje.« Irki je navalila vsa kri v glavo. Nudila se ji je čudovita prilika, da zaloti skrivnost; le paziti je morala, da si je ne kvari z nerodnim odgovorom. Vsa Beverleyina sreča je za-visela od prihodnjih minut. »Ostani hipec pri telefonu,« je velela. Treba Je bilo pomisliti! »Ako porečem, da jih Ima,« te Zanimivosti z genovske konference. Pariz, 20. aprila. (Izv.) Agence Ha-vas javlja z Genove: Francoski zastopnik Barthou se protivi, oficiaino ali neoficialno sprejeti rusko ali nemško delegacijo, dokler vprašanje rusko-nemške pogodbe ni končnoveljavno rešeno. Angleški ministrski predsednik Lloyd George ni hotel sprejeti dr. Rathcnaua samega in je brezpogojno zahteval, da se sestanka udeleži tudi nemški upravni kancelar dr. VVirth. Lloyd George le od dr. Rathenaua predvsem zahteval pojasnila o izjavi, ki jo Je lansiral v časopisje, češ, da je bila angleška delegacija poučena o sklepu rusko-nemškega dogovora. Dr. Rathenau se Je skliceval na nemškega izvedenca Wissella. Tudi državni kancelar dr. Wirth je poizkušal opravičiti postopanje Nemcev. Vendar je iz vsega razvidno, da je za vse odgovoren dr. Rathenau in da je dr. Wlrth le po naključju udeležen. Zato je stališče dr. Rathenaua izredno težavno. Zavezniki se v temeljnih vprašanjih popolnoma strinjajo z L!oyd Georgem glede njegovega odgovora Nemčiji. Genova, 20, aprila. (Izv.) Angleški ministrski predsednik Lloyd George je pristal na to, da zvečer sprejme nemškega zastopnika dr. Rathenana v spremstvu državnega kancelarja dr. Wirtha. Lloyd George je prosil dr, Rathenaua za natančno pojasnilo glede njegove izjave, ki jo je podal zastopnikom časopisja, po kateri naj bi bila angleška delegacija poučena o načrtu rusko-nemškega dogovora. Dr. Rathenau je priznal, da je dal angleškim izvedencem zaupno izjavo, a pa jih ni oficielno pooblastil, da obveste o tem angleško vlado. Nemčija bo prejkone poslala genovski konferenci noto, v kateri bo opravičila svoje postopanje in ji predložila omenjeno pogodbo. Francoska delegacija pa ne bo pripustila, da bi se konferenca bavila s pogodbo, ker meni, da je edino zveza narodov poklicana, da priznava pogodbo. Berlin, 20. aprila. (Izv.) Kakor poroča »Vossiscbe Zeitung« iz Genove, je bila izročitev odgovora nemške delegacije zopet odgodena. Kakor se sodi, bo nota izročena šele jutri. Italijanski min. za zunanje posle Schanzer Je naprosil dopoldne nemško delegacijo, naj svojega odgovora ne odpošlje, dokler ni imel prilike, še enkrat govoriti z dr. Rathenauom. Dr. Rathenau je nato posetil Schanzerja. Genova, 20. aprila. (Izv.) Ruski odgovor na londodsko spomenico nava-vaja škodo, ki so jo povzročile ekspedicije zoper vstaše. Sovjetska vlada priznava ruske predvojne dolgove, toda s pridržkom, da se priznajo njene pravice do odškodnine za škodo, ki jo je utrpela Rusija. Sovjeti so izjavili svojo pripravljenost plačati, ako jim zavezniki dovolijo odlog in pa kredite. Branijo se pa priznati odškodnino tujim državljanom, čijih hnovina je bila socializirana. Genova, 20. aprila. (Izv.) Mala antanta se je pod vodstvom češkoslovaškega ministrskega predsednika dr. Beneša baje približala v vprašanju ru-sko-nemške pogodbe italijanskemu stališču. Ne samo italijanski zunanji minister Schanzer, ampak tudi dr. Beneš sta se zavzela za to, da bodi nota zavezniških držav nemški delegaciji sestavljena v milejši obliki. Genova, 20. aprila. (Izv.) Finančna komisija se je danes dopoldne sestala v Palazzo San Glorgio pod predsedstvom angleškega ministra Hornea. Razpravljali so o poročilih, ki so jih podali komiteji podkomisij za denar-stvo in menične tečaje. Debate so se udeležili skoraj vsi zastopniki posa- modrovala sama pri sebi, »ml utegne ta .Chuff zastaviti vprašanje, ki bi me spravflo v zadrego. Ako zinakam, je nevarnost, da prekine pogovor, prej, preden izvem toliko, kolikor je treba v Angelovo rešitev. Ubrati hočem srednjo pot,« se je odločila, ter obnovila pogovor z novim »Halo!« Izprva ni bilo odziva, in Klo se Je zbala, da ne bi bili medtem prekinili zveze. Toda sreča ji je bila mila. Čudni glas je vprašal kmalu nato: »Nu, ali Pete zdaj lahko govori?« »Ne,« je reklo dekle. »Pete si ureja kovčeg. Pravi, naj tl rečem, da ura ni dosti več ko deset. Nadeja se, da dobi papirje vsak hip.« »^Telefoniral mi Je, da bo določil rok do desetih. Ali ni povedal Olgi, da je Stephen Izgubljen, ako ne izroči pravih listin najkesneje nocoj ob desetih?« »Olga!... Stephen!« Klo je zaslutila, da sliši stvari, ki jih nima pravice vedeti. »Gospa je imela vse popoldne in ves večer neznanske skrbi,« je odgovorila previdno. »Saj menda veš, kaj se godi?« »Hudiča vem, odkar mi je Pete povedal, da mu je prinesla neka »mrklilca napačne papirje. P -nu, tneznib držav. Po triurni debati o raznih vprašanjih »o bila sprejeta poročila komitejev in je bilo sklenjeno, da se s priporočilom prediože plenarni seji konference. Genova, 20. aprila. (Izv.) Druga podkomisija gospodarske komisije je danes dopoldne imela sejo v Palazzo Reele. Po izmeni misli med delegacijami Nemčije, Avstrije, Španije, Francije, Italije, Japonske, Rumunije in Rusije je podkomisija sprejela predlog, naj se priporoča posameznim državam, da čimprej in v čim večjem obsegu sprejmejo splošna načela pariške konference glede potnih listov. Podkomisija smatra tudi za potrebno, priporočati vsem na konferenci zastopanim državam, naj uporabljajo gotove določbe, ki jih predlaga poročilo londonskih izvedencev državam glede potnih vizov in pristojbin za te vize. Genova, 20. aprila. (Izv.) Druga gospodarska podkomisija je nadaljevala razpravo o poročilu izvedencev glede člena 55, ki se tiče obdavčenja inozemskih oseb in družb. Rumunska delegacija je pri tem stavila izpreminjevalni predlog, naj bodo inozemske fizične osebe, ki jim je dopuščeno izvrševanje obrti in trgovine, kakor tudi inozemske družbe in njihova podjetja, katerim je dovoljeno ali dopuščeno trgovati, podvržene istim dajatvam, kakor domače fizične osebe in družbe. Podkomisija si je pridržala pravico, da ta predlog prouči. Nato Je podkomisija razpravljala o vprašanju potnih listov, katere določbe vsebuje isti člen. Razpravljanja so se udeležile Francija, Rumunija, Italija in Nemčija. Ruski delegat Krasiti v načelu ni nasprotoval, vendar si Je v vprašanju potnih listov pridržal pravico, opozarjati na posebni politični položaj na ruskih mejah. — Generalni tajnik tranzitne komisije zveze narodov je dal vsa pojasnila glede vprašanja potnih listov, katera so zahtevali navzoči delegati. Italijanski delegat Covazzoni si je pridržal pravico, da predloži člen 55 v novi obliki. Ta izprememba člena 55, ki jo je predlagal italijanski delegat, bo tvorila dnevni red seje, ki se bo vršila jutri. Genova, 20. aprila. (Izv.) Semkaj je dospela ameriška finančna skupina, Id ji načeluje Glasgosv od »Standard Oil Company«. Ta skupina se je včeraj dalje časa posvetovala z ruskimi delegati. SiHjle&i jraije? a položaju V dvorani palače San Giorgio v Genovi, kjer je bila otvoritev genovske konference, je v četrtek ob štirih popoldne sprejel angleški ministrski predsednik L!oyd George novinarje vseh držav, ki so akreditirani pri konferenci. Lloyd George je šel s svojimi tajniki skozi množico, ki je napolnila vso dvorano in ki ga je živahno pozdravljala. — Angleški primier je izjavil, da je vedno malce v zadregi, kadar mora govoriti pred novinarji. Zaradi tega prosi, naj raje stavijo nanj posamezna vprašanja. Veseli ga, da more ugotoviti, da obeta konferenca dober uspeh, dasi sta v Genovi zastopani dve vrsti ljudi: eni, ki žele uspeh dela miru in drugi, ki ga hočejo izjaloviti. LIoyd George je nato nadaljeval v šaljivem tonu: V zadnjem času sta bila morda dva ali trije incidenti; natanko ne ve, koliko jih je bilo. Zvedel je o njih šele iz listov Prvi incident je bila nemško-ruska pogodba. Po njegovem mnenju je ta odpravljen in upa, da ne bo oviral poteka konference. Drugi incident so povzročile težkoče zaveznikov z Rusi. Lloyd George pričakuje še danes odgovora ruskih delegatov in ga ne mara prehiteti. Je pa uverjen, da bo odgovor zadovoljiv. Jutri popoldne se naj pusti pospravljanje in se pokaže pri telefonu.« »Baš zdajle je šel iz sobe,« je rekla Klo. »Deček je prišel povedat, da je nekdo spodaj, ki želi govoriti ž njim. Nemara je tista gospa. Dolgo se itak ne bo zamudil. A dobro, da te lehko vprašam, dokler je zunaj. Čudno se mi zdi, da te ni nič obvestil o svojem doživljaju — saj veš, kje.« »V Parko vi Aveniji, misliš?« »Da, tam. Po telefonu ne morem govoriti tako, kakor bi, da je zid debelejši. Mari ti ni Pete ničesar povedal o biserih, ki jih je dobila gospa v dar od svojega soproga?« »O kakšnih biserih?« »Ne morem ti razložiti vse zgodbe; Peteja vprašaj — če bo hotel.« »Zakaj misliš tako? Ali sl res kaj zasledila, ali se ti sanja?« »Res. Nekdo je rešil gospo tistih biserov. Odtod komedije ves ta čas.« »Kaj praviš?! Pete da bi bil delal na lastno pest? ... Bisere namestu listin?« »Počakaj še malo pri telefonu. Pregledati hočem njegove stvari.« »Prav. Dobro poglej!« Klo je izpustila slušalo in pokleknila — že v tretje — ored kotr.cdfl. sestane- politična podkomisija. Lloyd Georga le zaključi! z besedami, da le prepričan, da bo konferenca pospešila pacifikacijo Evrope in da bo omogočila obnovo kontinenta, ki je tako zelo trpel vsled dogodkov zadnjih let. — Nato jo cela vrsta novinarjev predložila angleškemu premierju pismena vprašanja, ki jih je sprejemal smehljajo, ali pa je zmaja! z glavo. Na prvo vprašanje, kako je prišel dr. Rathenau do trditve, da je L!oyd George vedel za rusko-nemško pogodbo, je odgovoril Z velikim poudarkom: Meni ni dr. Rathenau nič takega trdil, ko me je včeraj posetil z dr. Wirthom. Ako pa bi to storil, bi jaz odgovoril, da sem zaznal za pogodbo šele tedaj, ko sem se na velikonočni ponedeljek popoldne podal k razpravi z ostalimi delegati zavezniških držav in da me je ta vest zelo neprijetno dirnila iz vzrokov, ki jih nočem natančneje razložiti. — Na drugo vprašanje, zakaj smatra incident za poravnan, je odgovoril Lloyd George: Upravičeno smatram, da se bo nemška delegacija s tem strinjala, da se ne udeleži več sej podkomisije, ki se bavi z ureditvijo odnošajev do Rusije, ker je Nemčija že sama uredila svoje razmerje do Rusije. Bili sta dve možnosti, da se reši kriza, ali naj se razveljavi pogodba z Rusijo, ali pa naj Nemčija opusti udeležbo na sejah politične komisije. Mislim, da je dala nemška delegacija prednost drugi rešitvi, in zaradi tega je jncident poravnan. — Na tretje vprašanje: »Ali ni nemško-ruska po- godba pravzaprav dogodek manjše vrednosti spričo velikih vprašanj, s katerimi se ima baviti konferenca?« le odgovoril Lloyd George: Bila je volja razpravlja# na konferenci na temelju popolne enakčfcti in skupnega delovanja. Nemčija je imela v komisijah enako število delegatov;-kakor "aveznlki Kljub temu pa je razpravljala Rusi za _ hrbtom iti brez vednosti Zavrnikov. Ako bi Italija, Francija ali .Anglija tako postopale, si vsakdo lahko misli, kaj bi Nemčija k temu rekla; Po verujem, da bi Nemčija to smatrala zavtna-lenlcost. Nočem rabiti trdih besed,r*mo-ram pa vseeno reči, da Je Nemčija postopala nelojalno napram kolegom in konferenci. Mislim, da bo njena zavrnitev zelo dobro vplivala na nadaljnji potek razprave. Časopisni glasovi« »Slov. Narod.« Kakor vse kaže, je prvotna konsternacija radi rusko - nemške pogodbe v zadnjih dneh znatno polegla. K temu je mnogo pripomoglo izvedeniško mnenje strokovnjakov, ki so izjavili, da dotična pogodba v nobenem oziru ne nasprotuje določbam versaillake pogodbe. Bomba, ki je vdarila v genovsko konferenco, se je torej izkazala za slepo. »Naprej.« Kakor bolj se bo kapitalizem nagibal k svojemu zatonu, toliko ostrejši bo boj za osvoboditev izpod politične in industrijske sužnjosti, in toliko , hujši bo odpor umirajočega kapitalizma. Prihaja čas, ko bo človeštvo živelo srečnejše, ko ne bo borba za obstanek tako ljuta, kakor je danes. Izginile bodo kapitalistične stranke, ki imajo svoje temelje na tatvinah, ropih in umorih. Namesto današnjega kapitalističnega zla, se razvije prava demokratična civilizacija in kultura, »Jutro.« Nemško - boljševiška pogod» ba je postavila malo antanto pred največjo državno preizkušnjo. Položaj je tak, da mala antanta diplomatično ne more in ne sme popolnoma na nobeno stran. Slovanska zavest nam brani, da se angažiramo za kakršnokoli ofenzivo proti slovanske« mu iztoku. Ekonomski boljševizem je do» gospodaril, politični se bo uduŠil v lastnem krvavem terorizmu. Demokratična slovanska Rusija bo vstala iz razvalin la poti do nje si ne smemo zapirati. Mala antanta je politično in ekonomsko silna navezana na zapadne države. »Novi Cas.« Antanta se bo morala * Rusijo in Nemčijo na nauljudnejši način pogajati. In to ne more privesti do ničesar drugega nego do temeljite revizij« mirovnih pogodb. Naša država bi mogla od tega samo profitirati, da je niso srbski centralisti zavozili popolnoma v vode antante, tako da zdaj v tem toku ne morejo več obrniti krmila, tudi če bi hoteli. Utegnila je roko pod njo In jela tipati po preprogi. Cisto ob steni, V: kotu, je ležalo nekaj trdega In okrog-* lega; po čutu bi bila sodila, da je majhen lešnik. Prijela ga je s palcem in kazalcem, obrisala ž njega prah ter zagledala v svoji roki ogro« men biser. »Stvar je jasna!« je vzkliknila sama pri sebi. »Peterson je v resnici tat! Ali pa je ukradel razen biserov tudi ovoj? Oh, da bi mogla oživiti mrliča vsaj za hip in mu vrniti besedo!« Tako ji ni preostajalo drugega, nego vrniti se k telefonu. Upala je, da Izve resnico tam, vsaj po drobtinicah, ki jih pozneje združi v celoto. Ko se je spravila na noge, jo J« zdajci prešinila svetla misel. »Kit,« to je ženska, ki jo je Klo zastopala in id je bila po vsem videzu postavljena Petersonu v nadzorstvo, je bila zasledila, da se je polastil biserov. Ali je sumila, da hoče goljufati »kampo« in utajiti svoj plen, ali pa jih je sama hotela imeti. Bodisi to ali ono — ubila ga je ter jih vzela; eden pa se je skril, da o pokazal pot, kam so šli ostali. (Dalje prih.) Csospodarstvo. Zopet nov monopol Nedavno se ]e upeljal nov monopol. o katerem se v trgovskih krosih zadnje čase precej razpravlja, kajti dosedanje izkušnje kažejo, da še nobeno monopoliziranje ni ugodno upli-Valo na zdrav razvoj trgovstva, temveč ga vedno oviralo ter se pri tem “kazalo še posebno škodljivo za kon-sumente. Ore za monopoliziranje deklarirala, oziroma carinskega posredovanja Pri tranzitnih uvoznih in izvoznih poši-Matvah, ki ga je uvedla Južna železnica. Ovire in potežkoče, ki so jih morali Vsi oni, ki so imeli na carinarnicah Opravka, prebresti, so se s tem občutno povečali. Mesto izboljšanja razmer, topet korak nazaj. Od prevrata sem je veljal običaj, da je trgovec vse tranzitne pošiljatve deklariral sam, ali pa potom carinskega posrednika, ki si ga je po lastni uvidevnosti izbral. Da si je izbral vedno carinskega posrednika, ki je stvar najhitreje, najbolje in seveda kolikor mogoče ceno opravil, je razumljivo. Carinskih posrednikov in špediterjev pa se Je po vseh mestih nabralo zadostno število in so se morali za stranke precej potegovati. Med njimi se je razvila sivahna konkurenca, ki je privedla carinsko posredovanje na tako nizko ce-£°> da se trgovcem sploh ni več Izplačalo izgubljati z letanjem po vseh carinskih instancah dragoceni čas in so Prepustili vse posle posrednikom. Južna železnica se temu načinu posedovanja ni nikdar protivila, pač pa W tudi sama izročala vse tranzitne vozne listke car. posrednikom. Nekako ob novem letu pa je Južna železnica nenadoma nastavila v Ljubljani, Mariboru in Rakeku lastne dekla-rante in odvzela strankam možnost, posluževati se dosedanjih posrednikov. Vse carinske posle pri tranzitnih poši-ljatvah morejo opravljati odslej edino od južne železnice priznani ^ il laranti, ki zato žel. upravi oddaj.') y Fabijani in Mariboru 40% vseh v, na Rakeku pa celo 75% vseli dohodkov. Pri tem se juž. žel. sklicuje na § 10. mednarodne železniške pogodbe, ki pa po njenem tolmačenju stoji v diametralnem nasprotju z pri nas veljavnim carinskim zakonom (čl. 35.) in z našo ustavo (prvenstvena pravica lastnika). Ne glede na ta nasprotja, o katerih so v Beogradu že ponovno razpravljali, da je s tem postopanjem onemogočena privatna konkurenca, ki Je predpogoj končni zajezitvi naraščanja cen. Pa tudi s socijalnega stališča to postopanje ni opravičeno. Številni car. posredniki — od države pripoznani — so prišli s tem ob edini zaslužek in je eksistenca številnih rodbin ogrožena. Zadeva je torej zelo važna za vse in jo bo treba na kak način rešiti. Čudimo se le, da »Trgovski list« v tem vprašanju, zavzema tako čudno stališče. -f Dobava parnega kotla. V Inten-dantskem slagalištu v Ljubljani (Moste) se bo sklenila dne 28. aprila t. L ob 10. uri dopoldne direktna pogodba za dobavo parnega kotla za električno centralo. Istočasno se bo prodal stari parni kotel. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. % i Dnevsia vesti. — RumunsRa kraljica v Srbiji. Te dni ** Je rumunska kjaljica Marija ^vrnila z ®oiska svoj* bolne hčere na Grškem ter Prispela v CupHjo, kamor ji je šel nasproti kralj Aleksander v spremstvu princa £j*vleta in generala Hadžiča. Kraljica ob- Se nekatere kraje po notranji Srbiji, Predvsem grob pokojnega kralja Petra Osvoboditelja, nakar se zopet povrne v Rumunijo. Najbrž jo bo spremljal v Bukarešta. saj kakor poročajo beograjski listi, bo porabil kralj Aleksander to priliko, da obišče svojo nevesto v gradu Sinaji. — Neizprosen boj proti »Jugoslaviji« demokrati neprestano nadaljujejo. Pač čutijo, da jim je »Jugoslavija* kot napreden dnevnik najbolj nevarna, poleg tega pa se X vsakim dnem bolj bližajo volitve. Zato Skušajo z vsemi mogočimi sredstvi škodovati našemu listu in terorizirajo na Vse načine naše čitatelje in naročnike, da bi “h t terorjem odvrnili od našega lista, ko v stvarni debati niso dorasli. Po svojo časopisih nam ne odgovarjajo na naše «anke stvarno, temveč g psovkami in j**bnjmi napadi ali pa s smešenjem, ka-»i drugače več pomagati ne znajo, j*nkov in poročil »Jugoslavije«, ki kriti-narodu in državi škodljivo demo-J^tsko delovanje, se boje kot hudič kri-**: in Iz uit demokratskega veljaka so 5n»le besede, da naj bi obstojala magari g* »Slovenca« in štirje »Novi časi« z ce-Jtopo »Domoljubov«, »Bogoljubov« in bnih listov, samo da bi »Jugoslavi- : £:* vrag vzel. Vkljub vsemu temu terorju *• »Jugoslavija« stalno razvija in Steni0 njenih naročnikov se množi. Mi pač ‘“•'Ho pri svojem pisanju primorani ozi-»e na vladna korita, kot so to gospod-*• okoli demokratskih časopisov. Gremo l^rito v boj za resnico in dobrobit na-,**» ljudstva in naše države pa naj bo to prav ali ne. In ljudstvo to uvideva. •dno bolj uvideva, zato ves zavraten boj n!?10*cratov Prot‘ našemu listu ne bo prav j.,c*sar pomagal. Naše prijatelje in State-Pa prosimo, da stalno pridobivajo no-* naročnike in redne čitatelje, da se bo-"° naši članki čitali v vedno širših vrstah nasega ljudstva in da bodo vsi sloji na-naroda spoznali, da vsi demokratski “»Padi na naš list ne dokazujejo ničesar kot to, da imajo demokrati silno, slabo vest ia velikanski strah pred P°doČimi volitvami — in pred pravično •ritiko »Jugoslavije«, ki pokaže našemu jindstvu delovanje naših političnih strank kakršno v resnici je. , — Ali je mogoče? Iz Beograda priha- vesti, da namerava uprava monopola rpvišati monopolsko takso za sladkor in "ker najbrž kar za ioo%. Ali je to mo-*Oc tf — Srečolovi, tombole ta razne lote-•Vsfce igr«. Ministrstvo poljoprivrede in 'j°da v Beogradu je se razpisom z dne 4. J: I923, It. 8387 odločilo, da izdaja v smi-*‘U Člena 13, zakona z dne 28. 11. 1921, Ur. ‘*8t- Št. 13/26 z dne II. a. 1922 edino ie ?®enjeno ministrstvo dovoljenje za prire-j?pje srečolovov, tombol in raznih lote-io? h iger. Prošnje za dovoljenje takih Je torej nasloviti in odposlati mini-»trstvu za poljoprivredo in vode v Beo-»Tadu. i.,.— O administrativni razdelitvi države ••»de ukaz baje še ta teden. Zaradi eksplozije v kamniški smod-®**nici se je razpravljalo v ministrskem *vetu. Vojni minister in minister za no-jj?nJe zadeve sesavita komisijo, ki bo prečkala vzrok eksplozije. — Zakon o inšpekciji dela priobčuje •dnjl Uradni list št. 39. -7 Dopisi glede zadnjega državnega r*8ojila so prosti takse, in sicer velja ^Prostitev za vsa pisma, poročila in za .!£ »eznamke zavodov, ki javljajo o bo-kakor tudi za vloge zasebnikov, ki ‘"tevajo izplačilo bonov. — Ugodnosti za okupirane kraje, ki fapallski pogodbi pripadajo naši drža- I' *2šel je zakon, ki dopušča v omenje-iivi aIe izvoz življenjskih potrebščin in v brez plačila carine in brez zavaro- fin Valute. Istotako sme minister za Voh ce dopuš-čati carine prost uvoz proiz-inn jibarstva, kmetijstva in tvorniške l* BS*r',*e *z omenjenih krajev v ostale de-nase države. Proti Šušteršiču in prot! Radiču »o u*rekli zborovalci SLS na »hodih V — Razpuščena nemška družtva v Sloveniji inozemski nemški časopisi točno beležijo, kakor da bi se nastopalo proti nemškemu življu. Resnica pa je, da se razpuščajo društva — tako nemška, kakor slovenska, katera že več let ne delujejo in ker zaradi nezadostnega števila članov nimajo pogojev za pravni obstoj. Tega nemško časopisje svojim bralcem seve ne pove. — Slovenjgraški okraj za kraljevo poročno darilo. Zastopniki slovenjgraškega, soštanjskega in marenberškega okraja so na posebni enketi sklenili, da poklonijo kralju Aleksandru kot poročno darilo krasno vprego za 4 konje s srebrnimi Okovi. Vprego izdela tovarna za usnje v Šoštanju. — Usoden skok iz vlaka. V noči na Uubiiana. n Danes je prišel v Ljubljano prof. Sarolea iz idenburške univerze, priznan angleški in francoski publicist, ki se je med vojno opetovano zelo zavzel za našo stvar. G. prof. Sarolea je prišel, da se informira o naših prilikah in osebno informira o našem življenju. Obiskal je tudi »Jugoslovansko Matico« ter se je pohvalno izrekel o delu, ki ga vrši »Jugoslovanska Matica«, zlasti se je laskavo izrekel o šekspirjevih prevodih. Njegov sin je osebni tajnik predsednika Masaryka. Odličnega gosta in vrlega prijatelja Jugoslovanov pozdravljamo v naši sredini. =: Nov odvetnik v Ljubljani. G. dr. Stanko Lapajne, odvetnik v Krškem, preseli v treh mesecih svojo pisarno v Ljub-ljano. = Tovarna vozov Peter Keršič v Ljub-ljani (šiška) se imenuje odslej »Slograd«, slovenska gradbena iu industrijska delniška družba. a Otroško igrišče »Ženskega telovadnega društva v Ljubljani«. Ker se bo na športnem vežbališču v Tivoliju zgradil za pomladno sezono še en tenis prostor se ne more otvoriti otroško igrišče s prvimi lepimi pomladnimi dnevi v lanskem obsegu pod nadzorstvom vrtnaric. Da pa ne stoji prostor neizrabljen, da društvo igrišče na razpolago otrokom pod nadzorstvom starišev ali služkinj proti mesečni odškodnini 10 Din za rodbino do preklica. s* Javna dražba. Mestni magistrat razpisuje za ponedeljek dne 24. aprila 1922 ob devetih dopoldne v hiši Stari trg st. 17—II. javno dražbo raznega pohištva, posode, preprog itd. = Umrl je na Gosposvetski cesti št. 4 trgovec z barvami g. Ivan Premeri. P. v m-1 — Ko so balinale ... Na Karlovški cesti, v svečarni Rihter in Dolničar, so tam zaposlene dekleta balinale _ s kamenjem. Pri tem j® Marija Grošelj tako nesrečno vrgla kamen, da je zadel Marijo Zupanc na usta in ji izbil dva zoba, = Zaplemba vozičkov. Dne 15. t. m. je policija zaplenila en ročni voziček na Aleksandrovi cesti, drugega pa v Kopitarjevi ulici. Lastnika vozičkov naj se zglasita na policiji. Tatvine v Ljubljani, Hišnici Mariji ! Dereani iz Strossrnojerjeve ulice št. 3 je ; bilo ukradene obleke in perila v vrednosti ; tisoč kron. Osebo, ki je tatvine sumljiva, 1 policija zasluduje. — V času od 16. do 19. j je bilo ukradeno Josipu Dečmanu iz Cer-1 kvene ulice 21 šest bankovcev po 400 K ! iz zaklenjenega kovčka. — 'Dne 18. t. m. i zvečer je šel g. šimon skozi Zeleno jamo i na Selo domov, kjer mu je, kakor pnpo-j veduje, neki neenanec ukradel 1100 K. Primorje« Zaradi zapostavljanja slovenščine na primorskih sodiščih se vrši prihodnjo nedeljo v Sežani velik protestni shod. Poročal bo poslanec dr. Vilfan. Za avtonomijo Goriške so se iztekle skoraj vse furlanske občine. Koroške. Nasilen cigan. Velikonočni ponedeljek je obishal cigansko taborišče na Peravi pri Beljaku cigan Robert Held ter nadlegoval omoženo ciganko Elizabeto Jung-wirth, a ker se mu ni udala, je začel klofutati njo in njenega otroka. Na vpitje so prihiteli ostali cigani, nakar je začel Held z revolverjem streljati. Prvi strel je zadel nosečo krošnjarjevo ženo Lichtcnberger v trebuh, driigi pa nekega mladega cigana v stegno. Oba so prepeljali v bolnico, kjer so z operacijo vzeli noseči ženi iz trebuha dvojčka v 8. rnesecu. Eden otrok je dobil strel skozi glavo. Sokolstvo. Jagoslovenslri Sokolski Savez fm« y zalogi krasne barvaste razglednice. Poziv« Ijatno vsa društva In Sokolstvu naklonjen* trgovce, da jfh naročajo pri J. S. S, Narodni dom. Cena razglednici je 2 kronL —« Pri večjih naročilih 10 odstotni popust Garancijski fond v znesku 5 dinarje* od vsakega posameznega člana Je plačala že večina žup za vsa v njih včlanjena društva. 2upe, katere še niso plačale garancijskega fonda poživljamo, da to store brM odlašanja. Posamezni člani se obračalo že sed«! na stanovanjski odsek glede privatnih stanovanj. Opozarjamo pa vse članstvo, da naj se tozadevno obrača le na svoja društva in naj potom društva ozir. župe sporoča potrebno ker se bode posameznikom pri tako ogromnem številu udeležnikoig težko ustreglo. Maribor. Tegetthofova rojstna hiša z njegovo spominsko ploščo ua vogalu Slovenske in in Gosposke ulice izgine. Anglo-banka se podre in sezida tam veliko moderno palačo. Skoda le. da je celi kot skrpucali in da ga bo težko regulirati. Pametno bi bilo, da bi prisilili vse banke, da bi zidale, s tem bi v sredini mesta izginila marsika-ka bajta, dobili bi pa lepe, moderne hiše, in stanovanjski mizeriji bi bilo pomagano. Inipertinentna Nemka. Zena lesotržca P. misli, da so še zrnerom stari časi, ko je ,, . poljubno sramotila Srbe. Na koroškem ko-20. t. m. je na postaji Zagorje skočil iz | lodvoru je namreč nesramno žalila neke-vlaka 28 letni rudarski delavec Al. I-enard, ga narednika, ker jo je opozoril, da smo rojen pri Sv. Križu pri Litiji ter padel pod vlak, ki mu je zdrobil levo roko. Prvo pomoč je nudil ponesrečencu domači zdravnik g. dr. Zarnik, nakar so ga prepeljali v deželno bolnico. — Utonil je v Zagorju 8 letni rudarjev sinček Jernej Šalamun v naraslem potoku Mediji. Šele šesti dan so ga potegnili iz vode pri postaji. Kako je zabredel deček v vodo in kako da nihče ni zapazil potapljajočega, ker teče potok vendar skozi vas Zagorje, ostane zagonetno. — V delu ca Dečji in materinski dom se združimo vsi Slovenci in Slovenke 1 Narod, ki skrbi za svoj podmladek, je polnovreden in ima bodočnost. Slovenci, Slovenke, darujte za »Dom kraljice Ma-riole«! — Deželni muzej bo začenši s nedeljo dne 23. t. m. zopet splošno dostopen vsako nedeljo od 9. do 12. ure predpoldne. — Razne nesreče. Sedemletni Josip Simončič je med igro pogoltnil železen kolešček, ki mu je obtičal v grlu. — Stanko Tratnik, mizarjev sin v Idriji, je hotel spraviti v tek bencinov motor v očetovi delavnici. Navijalo pa je tako silno udarilo nazaj, da mu je zdrobilo desno roko. — Posestnik Ivan Potočar iz Ragovega pri Novem mestu je z dinamitom razstreljeval skalovje. Ker se patrona ni hotela razpočiti, je šel gledat. V tem hipu pa je nastal pok in drobci so odleteli Potočarju v oko in roko. Moral je v bolnico. — Živinska mati. V Zagrebu je policija aretirala neko služkinjo, ki je dva svoja otroka takoj po porodu umorila. Živinsko mater so oddali sodišč.u — Pod vlak je prišla pred nekaj dnevi na progi Niš — Beograd neka kmetica, ki je šla ha polje. Vlak je nesrečnici odtrgal obe nogi. — Radi koruze — dve smrti. V neki mali vasi blizu Bjelovara sta se dva kmeta sprla radi 50 kg koruze. V tem prepiru pa je kmet \Vagenhofer ustrelil kmeta Obajgora in njegovega sina. Po izvršenem umoru je Wagenhofer pobegnil in ga doslej še niso našli. ~ Tatvina. Janez Bergant iz Pod-smrečja je ukradel Rozaliji Florjančič v isti važi 2200 kron. Radi tega je bil obsojen na 3 tedne ječe. — Radi žaljenja kr. Veličanstva, Ker je govoril žaljivo o pokojnem kr. Vel. Petru, je bil v smislu I 91. b srbskega kaz. zakona obsojen Josip Podlipnik iz Polja na 1 leto zapoga. — Prošnja. Pred Vel. nočjo je pozabil v vlaku iz Ptuja v Maribor neki dijak knjigo 5. del »Grof Monte Kristo«. Za najditelja je knjiga brez vrednosti, dijak pa ima veliko škodo, ker knjiga ni bila njegova, temveč izposojena ter jo _ mora vrniti. Prosi torej najditelja, da bi jo proti vrnitvi stroškov oddal v upravi »Jugoslavije« v Ptuju ali v Mariboru ali pa poslal v Ljubljano. Repertolr ljubljanskega Narodnega gledališča. Drama. Nedelja, 23. aprila, Marija Stuart. Izven. , Ponedeljek, 24. aprila. Namišljeni bolnik. E. Torek, 2S. aprila. Zaprto. Nedelja, 23. aprila. Hoffmannove pripovedke. Gostovajn* gospe Vcsel-Pola iz Zagreb*. Izven. vsi enaki za čakanje liri blagajni. — Najbolj za take individuje bi bilo »silo za og-njilo« ali »zob za zob.« Naši demokrati pridno udrihajo v svojem »Taboru« po županu Grčarju radi stanovanjski nepravilnosti. Ko je bil prof. Voglar predsednik stanovanjske komisije in urednik »Tabora«, je bilo vse v redu. zdaj je seveda vse slabo. Naše Pohorje je idealna izletna točka. Naši Mariborčani pa se tega ne zavedajo; zadnja njihova točka izletov je — Limbuš, odkoder se vračajo navadno »fajhtni« domov. Da so Pohorje res diven kraj, so ugotovili in povedali našim Mariborčanom Ljubljančani in Celjani, ki so posetili na velikonočne praznike Pohorje. Obljubili so, da še pridejo. Naj se zdramijo tudi naši Mariborčani, posebno naši uradniki in uslužbenci sploh ter naj raje obiskujejo in poseČajo naše Pohorje kakor pa za-duhle beznice. S tem si bodo krepili zdravje in prihranili denar. Delavnica južne železnice na Koroškem kolodvoru zopet obratuje. Delavci so uvideli, da se s silo ne da nič doseči. Poslali so deputacijo k obratnemu ravnateljstvu in upajo, da bo ravnateljstvo uvidelo, da so njihove zahteve upravičene. Obenem so brzojavno zaprosili pri ministrstvu saobračaja za nujno odpomoč. Brzojavko so podpisali posl. Golouh,^župan Grčar in predsednik Nachtigal. Čudno, da niso reflektirali na podpis narodnih socialsitov — najbrž so gotovi uspeha ter nočejo, da bi bila deležna istega tudi N. S. S. Transport ruskih ujetnikov je zopet dospel v sredo zjutraj. Je kakih 20 Hrvatov in Slovencev z ženami in otroci. Odvedeni so bili, kakor po navadi, v kvaran-teno v barake, odkodeT se povrnejo v par dneh v svoje domove. Večji ali manjši transporti prihajajo skoraj vsak dan. Čudno, da naša vlada ničesar ne ukrene za sprejem teh revčkov na kolodvoru. Tam jih sprejme policija kot zločince in jih žene v barake. Vsi utrujeni in izmozgani morajo nositi še svojo revščino, cunje in kovčke pol ure daleč, medtem ko ima vojaška uprava dovolj voz in konj ter bi jih lahko prepeljala v barake. Hotel »Wien« bo sedaj vendarle izginil. Te dni je postala kupna pogodba * brati Tavčarji definitivna. _BratJe_ Tavčarji bodo te starine podrli< in sezidali moderen hotel, ki je v Mariboru zelo, zelo potreben, posebno, ako bi hotel »Union« zaprl svoje prostore. Celie. Preskrba celjskega prebivalstva s mlekom. Ob minulih praznikih je bilo splošno pomanjkanje mleka pri nas. Kar so ga kmetje prinesli, je bilo najslabše kakovosti in vrhu tega so istemu navijali cene, kakor so hoteli. Da bi si mesto uredilo lastno mlekarno, na to ni misliti. Priporočljivo pa bi bilo, da bi se v bližnjih krajih celjske okolice osnovale mlekarske zadruge, kakor so bile nekdaj, ki bi oskrbovale naše mesto s ^tem važnim življenskim predmetom. Naše mesto je menda z mlekom izmed vseh mest v_ Sloveniji najslabše založeno. Bila bi dolžnost merodajnih krogov, v tem oziru nekaj ukreniti, da bi meščani ne bili na milost in nemilost prepuščeni izkoriščanju raznih ljudi. Pred prazniki je bilo v Celju zaplenjenega mnogo mleka, ki je vsebovalo do polovico vode. Taki »lučaji bi se V redni preskrbi at mogli dogajati. Kaj a ’ Iippi »se irajik Tržno nadzorstvo nam pošilja sledeči dopis: Dne 20. aprila se je vršila od atrani mestnega magistrata uradna komisija v trgovini in gostilniških prostorih Ane Brenčič v Sv. Florjana ulici št. 24. Komisija je dognala stvari, ki bi jih človek ne mogel pričakovati v Ljubljani in ki mečejo jasno luč v bedo nižjih slojev. Komisija si je ogledala vse obratne prostore gostilne in trgovine in pri tem ugotovila sledeče: V gostilniškem lokalu samem se občuti silen smrad po plesnivosti in vlažnosti, ker se najbrže prostori niso nikdar zračili; vse priprave, kot kozarci^ in jedilno orodje je umazano in neočiščeno. Slično izgleda tudi v kuhinji Oba prostora sta jako tesna in temna in brez vsake ventilacije, za izvrševanje gostilniškega obrata popolnoma neprimerna in zdravju škodljiva. Posode, ki se nahajajo v obeh lokalih, so polne prisuienih ostankov jedil izza več tednov nazaj. V kuhinji in gostilni je le nekaj kozarcev in skled, ki služijo vsem gostom in domačemu osobiu. V trgovini vlada naravnost kaotičen nered. V posameznih predalih se nahajajo gnile z gnojno plastjo pokrite klobase, poleg tega stare plesnjive potice, fige, moka, polna podganjih odpadkov itd. V drugih predalih zopet obrezane kosti, suho plesnjivo prašičje meso, odpadki piščancev. Vsa ta jedila so pokrita s podganjimi odpadki. Našlo se Je dva mala kozarca za žganje in več načetih steklenic ruma in brinjevca. V trgovini se je vršil žganjetoč na drobno. V predalih za moko se nahaja skrajno umazano perilo hišne gospodinje, cunje, obleka, čevlji itd. Istotako se nahajajo različne cunje in perilo po različnih predalih med živili. Vse steklenice kažejo znake, da niso bile sploh nikdar pomite, odkar so bile nove. Lokal sam na sebi ni bil nikdar riban in snažen in je po vseh kotih na kupe odpadkov od podgan. Utis trgovine in blaga, ki se nahaja v njej, je naravnost nepopisljiv. Ani Brenčič se pa vsži ta svinjarija ne zdi nič nepravilnega in osmrajene klobase označi kot zelo dobre. Po njeni izjavi jih prodaja v gostilni in trgovini. Kupuje jih, pa sama ne ve pri katerih ljudeh. (Pripomba: Klobase in meso, ki ga donašajo iz dežele različni sumljivi elementi, ki izdelujejo to blago iz poginjene živine in to blago po znižani ceni prodajajo.) Natakarica v go- j stilni se nahaja šele pet dni v službi in izpove, da ji gospodinja ne da gorke vode, da bi pomila posodo. Poleg kuhinje se nahaja spalna soba natakarice. Ta soba je v sredi predeljena z deskami polnimi špranj v dva dela. V prvem se nahaja samo nekak zaboj kot postelja. Blazine in odeja so skrajno umazane, raztrgane, tako da se sploh ne vidi nikake ppotne barve več, temveč samo umazana barva blata. V drugem delu te sobe stanujeta dva moška; v tem lokalu vlada ista svinjarija. Na nasprotni strani se nahaja soba, kjer stanujejo Štirje delavci: en mestni delavec, dva od firme Tonnies in eden od stavbne družbe. Delavci plačujejo za sobo 400 K na mesec. Soba izgleda sledeče: okna so zabita, tako, da se že leta niso odprla, stene In strop je popolnoma črn. V sobi se nahajajo štirje zaboji kot postelje. V teh zabojih se nahajajo kot blazine in odeje strašno zamazane, blatne, raztrgane cunje. Soba napravi utis najgnusnejšega brloga, kjer bi si človek ne mogel predstavljati, da stanujejo ljudje v takem prostoru. V prvem nadstropju se nahajajo sobe kot prenočišča. Te sobe zgledajo strašno. Po izpovedi natakarice in ostalih strank, ki stanujejo v tej hiši ter policije, uporablja hišna gospodinja te sobe kot bordel. Perilo po posteljah se brez dvoma že več let ni premenjalo. Najstrašnejše pa izgleda Soba, kjer stanuje hišna gospodinja sama. Po sobi so razmetane raztrgane cunje, umazano perilo gospodinje, kosi obleke, čevlji, potrti stoli, škatlje, steklenice, nočne posode itd. Nered in smrad po človeških odpadkih je nepopisen. V celi hiši se nahaja samo eno stranišče. To stranišče uporabljajo vse stranke v hili ter vsi sumljivi gostje te gostilne. Stranišče je skrajno zamazano. Po izjavah strank, ki stanujejo v hiši, zahteva Ana Brenčič, kot lastnica hiše, da morajo stranke v hiši pri njej kupovati. Po izjavah policije se vrše v gostilniških prostorih pogosto pretepi. Ana Brenčič je skrajno zamazana in se vidi že na njeni glavi, da redko v letn uporablja vodo. Po izjavah strank v hiši živi od tajnega bordela, ki ga vzdržuje v svojih prostorih. Gostom in drugim strankam prodaja tako blago, kot se je našlo y njeni trgovini. Predlaga se takojšno uradno zatvor-jenje trgovine in gostilne ter uvedbo postopanja za odvzetje gostilniške konce«* sije in koncesije za trgovino z mešanim blagom, istotako odvzetje koncesije za prenočišča ter odvzetje nepotrebnih sob, ker j« lastnica teh obrtov, Ana Brenčič, absolutno nesposobna, da vodi gostilniško in trgovinsko obrt ter je poleg tega osumljena, da se bavi z drugimi temnimi posli. Vsled prodaje skrajno pokvarjenih živil naj se ovadi državnemu pravdništvu. Spori in turlstika. Nogomet. V nedeljo 23. aprila se vrli ob 3. uri popoldne na glaziji v Celju nogometna tekma med S. K. Čejje in celjH skimi Atletiki. Nogomet v Kranju. V nedeljo igra rezerva S. K. Primorja s S. K. Triglav T Kranju. Ker je to prvi nastop Triglava po daljšem presledku in ker je v posledujeB* času preosnoval svoje delovanje, je priigk^ kovati zanimivo in napeto igro. Reprezentančna tekma med ZagrebooK in Ljubljano se bo vršila v Zagrebu to« 23. t. m. Kapetan Dubravčič je predlagal sledečo sestavo zagrebškega podsave^M* ga moštva: Friedrich; Ferderber — VVasserlauf — Rupec — Benkovič; Pia*« zeriano — Sinaja — Perška — Vinek Šojat. Za ljubljanski nogometni pod9av*l nastopi letos prvo moštvo S. K. Uirlj*i! ki je na področju LNF tozadevno na naj* višji tehnični formi, tako v poedincul* kakor t-udj v skupni igri: Pelan; Pretnar — Beltram; Hus — Zupančič II — Držaji Zupančič 1 — Oman — Učak — Pevaldl — Vidmajer. S. V. Rapid — S. K. Primorje igrati v nedeljo 23. t, m. ob 16. uri na ignšži Ilirije tekmo, ki obeta krasen šport. Rl pid, znan po svojih poslednjih zmagah Ljubljani in Mariboru (proti Iliriji-Zi grel,), najde v Primorju, ki nastopi v le tožni i sezoni v novi postavi, resnega tdc meca. Postava S. K. Primorja: Peterim« Petrič — Trnove; Slamič — Birsa —- Zim chiatti; Baline — Bregar, Ropaš — Z ar« — Bar. S. K. Primorje vabi vse svoje člaflj stvo, da se zanesljivo udeleži sestankj dne 22. t. m. ob 8. uri v restavraciji Prt Roži, Židovska ul. kjer predava novi štveni trener o nogometu. Prvenstvene tekme. V nedeljo 23. It m. ob 14. uri nastopita na igrišču Spart*< Primorje S. K. Jadran - S. K. IiermHlJ Jadran, ki je ua Velikonočni ponedeljeM porazil v lepi igri S. Is.. Slovana 2 s o nM stopi v nedeljo proti svojemu najmočneje šemu konkurentu Hermesu. Tekmo vod* g. Hus. Ob 14. uri na igrišču Svobod« Moste Jadran rez. Ilirija 3. Sodi gosp*' Klemenčič. Ob 15.30 istotam nastopi re«, zerva Ilirije proti Svobodi Moste. Iliru* 2. bo nastopila v letošnjih prvenstevniM tekmah 2. razr. izven konsurence. Soanu« g, Beneš. — Smrtna kosa. V Zagrebu je dne 19. t. m. po daljši bolezni umrl bivši zagrebški župan Rudolf Petrič. — V Trstu je umrl višji poštni oficijal v pokoju, gosp. Viktor Cegnar. Pokojnik je bil sin slovenskega pesnika in pisatelja Franceta Cegnarja. N. v m. p>l Gledališče in glasba. Marii Kogoj: Zbori. Barčica. Umetnt. ška založba »Treh labodov«. Ljubljana 1!«* Kogoj Je uglasbil Oton Zupančičevo pesem »Barčico«, torel isto besedilo, kot svoJcM dr. Gojmir Krek. čigar skladba Je bila priobčena v »Novih Akordih« In Jo Je na n*» kem koncertu Izvajaj pevski zbor »Glasb®« ne Matice«. — Kogojeva skladba Je žela zahimiva in muzikalno dobro pogodena, za izvajanje pa Izredno težka. Dokler ne do« bitno elitnega zbora, kot Je na pr. »Smeta« na« bo Kogojeva »Barčica« ostala le M papirju. Pevski zbor državnega učiteljišča *i Ljubljani, priredi v nedeljo, dne 23. t OL popoldanski Izlet na Vrhniko. Ob tej priliki se vrši koncert ob 5. uri popoldne v prid dijaškemu podpornemu skladu. Odhod tlaka na Vrhniko ob 1.18; v Ljubljano se Izletniki vrnejo z Verda ob 10. uri, Pevski zbor vabi vse prijatelje lepega petja In u«-teljskega naraščaja, da se udeleži Izleta to lepega koncerta. • Josip Pavčič: Narodna nagrobnlca. Pametno misel Je Imel Oskar Dev, ko Je priredil narodni pesmi »Vigred se povrne« U* »Gozdič Je 2e zelen« kot narodni nagrob-nici. Zlasti prvo pojo radi vsi zbori. Sedal mn je sledil Josip Pavčič in Je harmonlzi-ral narodno pesem »Na svetu vse se veseli«, primerna za petje pri pogrebih. Harmonizacija je lahka in ne dvomimo, da se bo pesem hitro priljubila. Posamezne lito-grafirane glasove prodaja »Glasbena Matica« v Ljubllani. Pevci ljubljanskih pevskih zborov! — Udeležite se pogreba narodnega mučenika Kromarja danes v soboto, dne 22. aprila popoldne. Zbirališče ob 4. uri pred vojaškim streliščem na Dolenjski cestL Pojo se nagrobnlcl »Vigred« In »Blagor mu«. Note naj vsako društvo za svoje pevce prinese s seboj! Sfrlbrny Dominik: Simon Gregorčič, V Ljubljani 1922. Izdala in založila Tiskovna zadruga. 152 strani. OPota in cilji 10. zv.) Knjiga je slovenski prevod češkega spisa malega, žalibog že pokojnega učenjaka. Po kratki biografiji Gregorčiča podaja podrobno, z vso znanstveno metodo, a vendar poljudno napisano analizo Gregorčičevega pesniškega dela. Iz vsega dela odseva ne samo temeljito znanje predmeta, ki ga je pisatelj vseskozi preštudiral, ampak tudi velika pisateljeva ljubezen do Gregorčiča In njegovega naroda Odkar je Čela-kovskl pred devetdesetimi leti pisal o Prešernu, nismo dobili Iz češkega peresa s takim znanjem in s takšno ljubeznijo pisane knjige o kakem slovenskem pisatelju. Sal se skoro lahko reče, da niti mi sami nimamo o nobenem našem pisatelju tako podrobno pisane razprave, kakor Je ta češka. Tako je knjiga znamenit pojav tudi na polju naše znanstvene književnost!, prekrasen spomenik češkoslovenske vzajemnosti, ljubiteljem Gregorčičeve pesmi, posebno njegovim ožjim rojakom, pa najlepši velikonočni dar. Cena broširanemu izvodu 10 dinarjev, mehko vezanemu 13 dinarjev. — Knjiga se naroča pri Tukovni ifrintgi s Ljubljani KUPIM I MALI 1 | oglasi j§ Ijeno Brežice Naprodaj je „VRTNflR“ v vseh večjih knjigarnah, luksuzna izdaja samo v »ZVEZNI KNJIGARNI1*, UUBLJANfl, Marijin trg št. 8. Podružnica v Murski Soboti. čistih brez odbitka rentnega 1HB ' davka. Neposredno pod državnim nadzorstvom, Marijin trg 8, ob obrestuje hranilne vloge in vlogo na tekoči račun po Ustanovljen septembra 1919. anici Cena 10 Din. — Dobi se v „Zvezni knji ::: garni“ v Ljubljani, Marijin trg štev. 8. : S»5i©3;». t>' ’ HIŠA 2 lepim »tanova-ijern in velikim vrtom 15 tiinutp od Celja ob veliki Sesti, pripravna tudi za obrtnika. Cena K 130,000. Dolarjem popust. Naslov: piane Tomažič, Ostrožno St. 30 pri Celju. 7 k KUPI s SODI hrastovi od petro— taja, olja in masti se kupi-io. Ponudube z ceno na: Ljubljana — Poštni predal Jtev. 151. 705 srebrne krone h dobro plačam. I. Ljubljana, Rožna na 106. do 100 m3 jamskega (od 2.5 m naprej, de-t 12 do 20 cm) in več krajnikov, postavna železn. postajo ali po Savi do Brežic. Ponudbe naj se pošljejo na naslov: Nova Nada, d. d. rudarsko podjetje v Globokem pri Brežicah. 694 PIANINO, dobro - ohranjen 2 dobrim glasom s<* takoj kupi ali pa vzame v najem proti dobremu mesečnemu plačilu. Shranjen bi bil v kolodvorski restavraciji Zidanimost in bi se rabil le dvakrat mesečno pri družabnih koncertih. Ponudbe z navedbo cene naj se pošljejo na ravnatelja Rozman, Zidanimost. SLUŽBE: STROJEPISKO izveSba-no, perfektno v nemškem jeziku in nemški stenografiji se sprejme takoj pri Mednarodnem odpremni-čtvu Emil Franki i dr. Zagreb, Ciglana 20 a. Ponudbe 7. zahtevo plačo na go-renjo firmo. 711 PROTI DOBRI PLAČI se sprejmeta takoj dva pe-čarska pomočnika. Istotam je v zalogi več peči. štedilnikov itd., ter se jih odda po najnižjih cenah. 709 sprejme takoj ali pozneje pri F.. Čuden, Prešernova ulica 5tev. 1. 707 “ GRADBENI poslovodja, akordant, želi premeniti mesto. Zmožen je več jezikov. Julius Poženelj, Barn-dorf No. 109- Bruck a. d. M. Deutsch-Oesterreich. 706 TRA2I SE akordanta za paljenje vapna v jednom večem poduzeču sa nastu-pom odmah. Ponude pod »Stručnjak* na upravu lista. 704 SPREJME SE prodajal ka, starejša moč r trgovino z mešanim blagom. Dobre manufakturistirije imajo prednost. Hrana in stanovanje v hiši, plača po dogovoru. Ponudbe na upravo »Jugoslavije« pod »Prodajalka... PRODAJALKA vešča v ženski in moški konfekciji se sprejme takoj za dobro mesto. Vprašanja in ponudbe na tvrdko O. Bernato-vič, Ljubljana. 714 PRIDNA, poštena, izurjena predajalka v trgovini z rn*Saoita blagom želi pre-mesiti meito za takoj. Naslov »i£;;ra«, poštno ležeče, Velenje. 716 MZNO: AMERIKANCI! Kdo vzame v najem ali zamenja za dolarje kompletno opekarno z drvami in nakopano zemljo, stanovanje s pohištvom v lepem kraiu. Zraven je 5 oralov zemlje, vodna moč, velika hiša kovačnica. Velike vrednosti za podjetnega moža! Mihael Zore, Bistrica j8, Bleiburg, Karaten. 713 POZOR TRGOVCI! Na razpolago imam vsakovrstne biče, jermena, za cepce in gož; v lastni delavnici. Razpošiljam na drobno in debelo po nizkih cenah. Franc Podboršek, tvornica bičev in jermen, Naklo pri Kranju. 699 ZAMENJA se stanovanje v Mariboru, obstoječe iz kuhinje, I sobe, kleti in drvarnice z primernim v Ljubljani. Naslov v upravi liste. 708 ZENITNE POROM. 2ENITNA PONUDBA. Strojni ključavničar, star 32 let se želi seznaniti v svrho ženitve z gospodično ali vdovo v starosti od 20 do 28 let. Samo resne ponudbe če mogoče s sliko na upravo lista pod »Tajnost.« 710 toEFjBtEO sa Ljubljana je trgovina Uranus (prej Iglič) Mestni trg 11. Pod tem naslovom je prinesel Vaš cenj. list dne 24. januarja t. 1. notico, ki je bila naperjena proti g. Uranu, lastniku trgovine v Ljubljani na Mestnem trgu št. II. Izjavljam s tem, da je bila vsebina gorenje notice, radi katere me je g. Uran tudi tožil, brez povoda in brez podlage in da se je delala ž njo gdu. Uranu in njegovi trgovini kri- vica. Zato vse »voje trditve te notice lojalno P klicu jem in se zah' > jem gdu. Uranu, da je od stopil od daljnega kaM£ skega postopanja. J*1 Mušič. Knjigo s slikami za zalisva in pouk našim malin izvod 20 K v Zvezni knjigarn! v Ljubljani. Marijin trg Jte*. *• :®KJB®*CTIS22S® 3SH ISžem sames o.nesa autofflonterja za Ljubljano, le prvorst-no moč. Nastop takoj! Ponudbe na pošt. r red. 18 ■B®rato? sa f ©sh: VRTNAR je izšel broširan z naslovno risbo akad, slikarja J. VAVPOTIČA po ceni........................ ... 16.— Din. navadno vezan .............................................20.— Din. Rabindranat Tagore — dr. llojz Gradnik VRTNAR To krasno pesniško zbirko, ki je preložena v vse svetovne jezike, vezan v satin (temnejša in svetlejša vezava) .... 25.— Din. 200 izvodov „Vrtnarja“ pa je natisnjenih na posebno finem papirju in so ti izvodi opremljeni s številkami ter razkošno vezani v usnje rjave, svetlo in temnordeče in svetle (drap) barve z zlato obrezo. Luksuzna izdala »Vrtnarja" je najprimernejše in najelegantnejše darilo, ki je v kras vsaki knjižnica Tiska »Zvezua tiskarna« Glavni in cdaovorni urednik Zorko Fakin. .7; Izdala konzorcij dnevnika »Jueoslavila« 50 — Din. Cena luksuzni izdaji in vsakemu salonu.