| A'lT Jk r^i %T A TPk A	^	TKfL^^W^^dS^^'
ill v Zedinjenih državah > lil fl ■ /m ^^ I^L I #1 B W M ; M ■ M M	ijl	< in the Umted States:- fj
ffl VeUazaTse" .$3^0 ffl JL i! JLVV^T jL^XJL	S	U»ed erep day except Suaday, |
S Za pol leta......$2.00 $	l|f	and Le*al Holiday*. Jjj>
^o^O^B^p^sl__List slovenskih delavcev v Ameriki.	_
TELEFOH; 187§ OOETLAJTPT. Ig «nttr»d ai Seoo»d-UU» MatUc, UpUmUm 11, 190S, ti ch« Port Ofk» al H«w York, H. Y„ ute tha Art of Ooagm« of MaioH I, 1179	TEUTON; U87 OOkTl-AUm
~ $TBV 50 ___NEW YORK, FRIDAY, MABOH 1, 191«. - PSTEK, 1. MARCA, 1918.	VOLOM* XXVL - LETNIK XXVI
Spor med Avstrijo in Nemčijo.
ooo
AVSTRIJA IN NEMCUA SE VEDNO BOLJ ODTTJ-JUJETA. — AVSTKUA NE ODOBRUJE NEMŽKE POLITIKE. — ZLASTI JE NASPROTNA NEMŠKE ftrtJ PRODIRANJU U RUSIJO. — PRI ZADNJEM SESTANKU STA BILA CESARJA ZELO HLADNA. — GROZUO RESNE POSLEDICE. — PIŠE GEORGE
RENWICK. -ooo
Trii.- I rat.- mlfc.ii ril«! with the pnst utUt-r at NVw York, X. V. oti Man h 1, IMh *•* r«|ulr»tt by tlj^ A«f of tVtot»»-r li»lT.
Rotterdam, februarja. — Xe ^h-d«- na to, kaj pišejo v tem ra«u avstrijski, ali pa iietii&ki listi, gotova stvar je. da zunanja v a v dvojni monarhiji narašča in da so se od-nošaji med A varijo in Nemčijo poslabšale.
V	dunajskem listu **Die Zeit" se berlinski poročevalec bridko pritožuje, da sta Avstro-Ogrska in Nemčija popolnoma zaprti ena dru^i, kakor da bi si bili sovražni, ne pa zavezniški sosedi. Nemška vlada stori vse, kar je v njeni moči, da bi povedala te ž k oče za potovanje in izmenjavanje vesti med obema državama.
Tež koče se z vsakim dnem večajo. Omejitve potnih list'»v >o tako stroge, da je potovanje iz Avstrije v Nemčijo in nazaj za \>ak praktičen namen nemogoče. Telefonska zveze so pretrgane in postavljena je stroga cenzura za vse poštne pošiljatve.
V	"Deutsche Politik", katero izdaja dr. P. Kohrbach, pi^r nek avstrijski državni poslanec, da se boji, da nameravajo socjalisti novo presenečenje. Pravi, da je zelo resna stvar, da večina avstrijskega državnega zbora obstoji iz prijateljev idealov, katere je razglasila ententa in so :-ovražni idealom, katere zastopajo centralne države. — A' At-triji se vedno bolj slišijo vznemirljivi uporni gla-M>vi. Orugi dan dunajskih demonstracij so delavci kazali zelo strasten značaj.
Podati mi je treba le majhno izjavo teh sej, da pokadi« in delovanje soejalistov. Dr. Elenbogen, ki je v avstrijski stavki iirral veliko ulogo in ki je sel v Berlin, da bi prodobil t a mošnje stavkarje, je izjavil, da je neino-KČe še nadalje prena&ati lMtpenjjunj« sedanjih razmer. — Rekel je, da se mora napraviti konec tej vojni politiki, katere ni več mogoče fizikalno in moralno prenašati. Po tej izjavi so več minut ploskali.
Wiener Arbeiter Zeitung" obsoja slabost nemške in avstrijske demokracije. Pravi, pred no se bodo pričela zopet pogajanja v Brest -Lit ovsku. bodo nemški vojaki imeli dvakrat toliko ruskega ozemlja kot februarja.
Kuehlmann dobro ve, zakaj je bilo dobro, da je tako hitel v Rumans k o in zaka^ ni imel časa zopet pričeti z Rusijo mirovnih pogajanj v trenutku, ko so generali korakali in je junkerstvo odločevalo o pluralnih volitvah.
Konečno toži 44Arbeiter Zeitung" nad slabostjo avstrijske demokracije, kajti Avstrija more skleniti mir samo, a ko to tudi Nemčija hoče, — zares vsepovsod žalostno stanje!
Waahington, D. C., 28. februarja. — Nadaljni dokaz napetosti v odnosa jih med Nemčijo in Avstrijo, ko je Av->trija odklonila, da bi se vdeležila novega napada na Kuni jo, vsebuje oticjelno poročilo, katero je danes prišlo iz Francije.
Poročilo se glasi;	*
— Karol I. j«* 22. februarja obiskal Viljema II. Pri jiogovoru jo bil navzoč Ludendorff. Ako sodimo po načinu razgovora, mora priznati, da ni imel nikake prisrčnost i. Vse kaže, tla j<- brez dvojbe tekom Jtedna nastal med dunajskim in ber!in<*kim dvorom resno nesoglasje, katero bo Nemčija odločno rešila, če treba, tudi z nasilnimi odredbami.	m * I « |f
Poloiaj v dvojni monarhiji j« tak, da mora dunajska ■ vlada v namenu. da cxivrne katastrofo, vsled javnih zah-1 t. v ltM-iti svojo politiko od nemške politike. Poročilo, da >ta 11. februarja Hertling in Ludendorff skleuila. da se lie bode t a brigala za rusko demobilized jo in da se bodeta j pripravila, da se sovražnosti na vzhodu zopet prično, je povzročilo po vsej Avstriji veliko presenečenje.
To m bilo samo pri nezadovoljnih narodih. Cehih, Slovencih in Poljakih, ki se nočejo več bojevati, temveč ma-m nemškega naroda se nočejo več žrtvovati za to, da bij zagotovile triumf pruskega militarizma.
Ofiejelna izjava 15. februarja naznanja, da Avstrija smatra vojno z Rusijo zn končano in se ne bo več vdeleže-vala operacij, katere na mera Trn nemšk poveljstvo.
Dmga izjava 19. februarja ponavlja isto izjavo.
Na zahtevo, da naj poda na seji državnega zbora 22. j februarja vee podrobnosti, je avstrijski ministrski pred-! sednik povedal sledeče:
Besede, katere so izgovorili nekateri poslanci, dokazujejo, da moje izjave, katere sem podal do danes, niso bil« dovol j jasne. Zato ponavljam, da se Avetro-Ogr-j ska na noben način ne wo vdeležila vojaških operacij, katere zdaj vodi Nemčija proti Rusiji.
Ponavljani, da ni vprašanja o tein, da bi. nase čete ^ Korakale v Ukrajino, s katero živimo v miru. Ponavljam, da obstoja premirje med Avstro-Ogrsko in Ruinunsko in da samo že luno pričeti a to deželo kar najhitreje inirov-M Dogajanja
! Roparska križarka.
ij _
I "i ue translation filed with t be poet muster at N>w York, X. Y. on March 1, 1918 a» required bj the Act of October !	6, 1917.
Kodanj, .Špansko, 27. febr. — ;	parnik "Ijrotx-Mtndl" z
litmško posadko na krovu iz Tihe-I g* oceana, je nasedel na uansko 1 obrežja pri svetilniku Ska\v. Med (ujetniki -,ta dva Am^rikanca. U-jetniki so bili zajeti šestih ladij, ki no bile potopljene. Nckaieri so bili s mesecev na pariiiku, ki j-k rila ril po Tihem oceanu.	I
Edeu re-ailni coin .svt-itluika Skaw je izkrcal 22	vključil.
9	dva otroka in dva Auion-
kaiica. U^jiske oblasti interui-mle afiuške*a poveljniki Popadka pa ni hotela zapustiti laiije. '
London, Anglija, 27. februarja. Kakor [>mvi j>oro^ilo ua Exchangt-TeJeirrapii. am^rišii in anjfleiki mornarji Ifrou Mendi zatrjujejV dsi so uiil ujeti 21. maja, ko je bil pa rn i k naioieji ^ premogom na potu v Avstralijo. Okoli poidnevt, se je pvikazal na horizontu 6000 ton velik trgovci parnik, orno pobarvan m je počasi plul. Nenadoma jc tuja ladja zapazila Igvtz-Mendla ter je plula z vso naglico proti njemu. Eaia t*rsni ladje se je odprla in pokazaii »o se topovi. Na Igotz-Meadl je bilo od-, danih ve^ strelov. naJtar je bil prisiljen vstaviti se-. Tuja ladja je bila nrmika kriiarka "Wolf", ki je razobesila nem&ko zastavo in je poslaia na krov svojo posadko, j Prihodnja žrtev je bil angleški ipamik Matun^a, ki je imel dra-1 vročen tovor. Angleške mornarje-»o vzeli na krov "Wolfa" in po. stopali so ž njimi dobro, j Vhe tri ladje so potem oiifcplule iz bliiine danskih otokov, kjer ae ie del tovora Mautunge preiožfto. Wolf je vzel na svoj krov najdražji tovor ter je potem z bombo potopil Mantungo.
Nekaj ni pozneje je iK^toprl awe r sko barko Balugal. Posadka je bila rešena. Naslednja žrtev je bi' japonski potniški parnik Hitachi ■ Maru. Ker je Wolf imel ie preveč stanovaieev, so neikaj potnikov prepeljali na Igotz-Mendl. Na krov Hitaehi Maru so postavili nemško posadko s poveljem, da naj vzame s p h mika premog. Ker pa tega niso mo*rli storiti, so se mornarji vrnili na Wolfa. Nato pa je bil par-uik Hitachi Maru potopljen .
Tedaj je bil Wttf že blizu Av-j stra'.ije in kapitan je sklenil vrniti se v Nemčijo. Pot se je pričela pred štirimi meseci in je vodila ob afrikanskem obrežju. Med porom je biLa s strelom potepi j ena neka jadrnica. Potem je Wolf s polne paro plul proti severu; Igotr-Mentil- mu je v»dno sledil.
Nau'rt j** bil pluti severno od Islairrijv. toda zaradi ledu to ni j bf.o mcirtni-e. Južno r>d Irske sta j* obe ladji lomili; Igotz-Mendl je plul severno, Wolf pa proti jugu
Mornarji pravijo, da m> Nemo« z i njimi dobro ravnali, da p* je u ;<iobnos.t totria mrčes in ker ni bilo dovolj obleke v mrzlem Atlantiku. Ko m; izkrcali japo>nskl kitajski in zamorski mornarji. j<-zavladalo veliko	zamorci
nrzpo«geuo plesali in peli.
Amaterdam, Nizozemsko, 27. februarja. — Kakor piie kielski poročevalec Gazele, je roparska kH-žarka Wolf f^risLa v nedeljo fx>-poldae v Kiel. Mesto je bilo ob tej priliki v zastavah. Oficijetoc nemško poročilo, se^ao pravi, da 9e ;je Wolf \rnO domov.. Berlinsko jporožflo. katero je obj&vik Diies-seMarf^r Zertunn:. pa nasprotno trdi, da j* parnik pristal v a v-strijskem pristanišču Pulju v Ja-jdi*ausketn morju, ker mu je za> i branila pot proti severu čujedoost
(sngiwtai ladij.
- I
Volkovi r Rimu.
Rim, Italija. 2S. februarja. — Thled irvatire*lxio mrzlega vremena in reJrkih snežnih lame tov v Abruških gorah je doopeio veliko volkov z gora v doline, kjor si iice-jo hrane. Volkovi eo raztrgali vev ovac v rimski kampanji ter *o se prioližali Rimu na razdaljo par mij. Pastirji in karabinerji jih ne-prmtano preganjajo ter »o jih Je
D^IK^rp.
fe..,	-	'A,..*--.:
W. Si Si
Krike o izdajstvu ter p ret nje je bil čuti in malo zatem se je o-betal izbruh kravala, ko se je pred nekaj dnevi sestal newyortki občinski svet k seji* Kraval je sledli resoluciji, k*fr je stavil alderman O'Kourke s Stateii Islanda predlog za ustvarjenje vojno-varče-1 va.ne druži>e. ki naj bi obsegala vse občinske aldermane. Resolucija je bJa stavljena potem, ko jc C. P. WiHey, čian komiteja vojno-(varčevalnih družb naroduega v>*j-no-varčevahiegm odbora nagovoru občinski svet. Nai'oJni vojno-var-čevalni odbor vr^i sedaj kampanjo po celem mestu za vstaJtu>vh»rv takih družb.	( j Komaj je stavil alderman O' Rourke svojo resolucijo, se je dvignil AlgeriHKm voditelj sedmih socijalističnih članov občin^-skega sveta ter napadel resolucijo z izjavo, da je vojno-varčevalna kampanja le obdačenje ubogih. <
"Kampanja je dejanski tndi-rektno obdačenje najbolj ubogega delu prebivalstva. Had bi se pridružil vsakemu gibanju, da se o-lajša težkoče trbogih vključno one družin ljudi, ki so odiii na fronto. Po mojem mnenju pa naj nosijo stroške te vojne oni bogatini, ki imajo iz vojne svoje dobičke,** | Aidtiman Arnold R- Squiers iz' Brrx>klyaa, re.f»#>likaiiski vodja občinskega sveta, je prekinil Iyee-a ter ca v ostrem govoru dolžil nelojalnosti. Izjavi je, da ni nikake srednje poti v tem času. , Alderman W. T. Collins je o značil pripombe Lee-a kot straho petne ki izdajalske.
Zatem se je dvigjiil alderman W. P. KenneaSy, zastopnik Murphvje-vepa okraja Tammany organizacije ter pretil, da Jk> iprisilil Lee-a, 3a poljubi ameraMco zastavo, če ne, ga pa vrže skozi okno.
— V tem mestu hočemo doth>-ljuben odbor, ki bo uporabil vrv za vsakega, nelojalnega človeka. Ne vrjamem, da bi mogei člov ek z rdečo krvjo sedeti v enem zastopstvu z izdajicamL Prav nič se ne bi obotavljal izvršiti umora nau izdajicami zastave. Z veseljem in poea&čeai bi bil s tem, če bi Sel na električni stol radi takega prestopka.
AMerman Lee se j« zatem dvigni! ter odgovarjal Kennealy-ju, a slednji je zaklicai: — Vzel bom ameriško zastavo v zadnjo sobo in poljubiti jo bo moral ali bo pa sel skozi okno.
Resolucija je bila sprejeta s 50 proti 7 glasovom.
Amerikanci v Franciji.
True translation filed with the post master at New York, N. Y, on March 1, 191S as required by the Act of October 19X7.
Z ameriško armado v Franciji,
23. februarja. — (Poročilo Ass. j Press). — Močan nemški napad,1 ki je sledil terkemu ra^tornemu obstreljevanju ameriških zalcopov v Chemin des Dames sektorju, je bil odbit. Amerikanci so pa ta na-J pad odbili z velikimi izgQbami za Nemce. Ameriške strojne puške,' ti to se nahajalo v dobrih pozicijah so pošiljale ee!e reke izstrelkov jjt-oii napadajočemu sovražniku.
Amerika ne i niso imeli nobenih izgub. V boju je bilo ranjenih samo pet francoskih vojakov.
Amerikanei so čaJcali v svojih zakopih ugodnega trenutka. Ko je ta trenutek napočil, so zgrabili z a mrtje orožje ter se boril kot ve-, teran i. Včeraj ta bila ubita en ameriški častnik in en navadni vo- j jak. Dva sta bila ranjena.
K-nega ameriškega vojaka je o | mamil plin.
Nemci so tudi v odseku vprizo-i rili plinov napad. Izstrelili so pet-' deset izstrelkov z mogočno vsebino plina ter vrgli kakih dvajset bomb. Kn ameriški vojak je bil mrtev osem jih je pa zastrupljenih od plina. Enak napad se je izvrši! tudi v poudeljek toda števila žrtev med ameriškimi vojaka, ki se nahajajo v tem odseku, tri bilo mogoče dognati.
Vsi ki so biH !pri teb operacijah mrtvi aH ranjeni, so doma iz New
r . - . 1 ' s •_________- -________ ______
| Ruski odpor.
■ ■
Nemci so k morali umakniti. — Slednjič so bili Kernel pognani u Pskova. — Kajni in Judeži.
True translation filed with tDe post master at New York. X. Y. on March 1, 1918 as required by the Act of October 6, 1917.
..London, Anglija, 25. februarja. Neko perograjsko poročilo na Exchange Telegraph z dne 27. febr. pravi, da * poroča iz Luce, da nemške čete, ki so zavzele to me sto. odhajajo. Ruske čete, ki prihajajo, da bi se ž njimi zgrabile ho se obrnile proti glavni Železniki pr^g: iu so zavzele tri majhne postaje 12 ml j od Pskova. Blizu Pskova se zbira velika ruska armada. Tudi železničarji zbirajo svoj oddelek ob železnici.
Iz Smolnega zavoda prihaja po j roe i 1 o. da so Nemci 16 vrst (10.7 milj) od Oiše naleteli na velik odpor in so se morali umakniti. — Nemci so poskušali prekoračiti Be rezino in ozemlje utrdili v namenu pričeti opera eije v smeri prot Orši in Gouielu. Rdeče garde, ki so zbrane pri Kroupih, so preprečile, da Nemci niso prodirali proti Orši.
Iz Novega Se!a prihaja .poročilo. <la so dobi.i Nemci povelje, da ne smejo več prodirati in nemška konjenica. ki se je približaia Novemu belu, sc je umaknila.
Kakor pravi neko poročilo iz Smolnega zavoda, ise je v sred-o zjutraj bila bitka za posest Psko va in poročilo iz Luge -pravi, da s« nahaja v ruskih rokah.
Otok Norgen, ki brani Reval z morja, jo v ruskih rokah in bate rij** so streljale na Reval, kjer Si nahajajo številni nemški oddelki
Rcuterjevo poročilo iz Petro erada pravi, da je sovjet narodnih komisarjev izdal nov poziv pod o rožje, med tem pa nemški vpadni ki zapirajo delavske in vojaške so vjete, streljajo ujete vojake rdeč« garde ter oborožujejo nemške ir avstrijske ujetnike v Ukrajini. — Proklamacija zatrjuje, da so se čete na fronti združile in zavstav-Ijajo vpad.
Proklamacija se končuje:
"Kri, ki je bila prelita v teta neenakem boju, naj se razlije na nemške socijaliste, ki dovoljujejo nemškim delavcem, da so uvršče ni med Kajne in Judeže".
Poročilo Exchange Telegraipha pravi, da se nabiranje armade u spešno vrši. Kozaške polke v Pe-trogradu pošiljajo proti Pskovu in drugi polki, sestavljeni iz mešaolh Oddelkov, korakajo proti fronti. Iz Finske je prišlo v glavno mesto več oddelkov mornarjev.
Ženske, otroci in invalidi so dobili dovoljenje, da smejo odpotovati iz mesta.
Berlin, Nemčija, februarja. Nemški generalni štab je objavil sledeče poročilo:
Vzhodno bojišče: Oj>eracije se normalno razvijajo. V Estoniji seje četrti estonski polk stavil pod naše poveljstvo, da očisti deželo tolp, ki so jo preplavile.
V Minsku, katerega so Nemci 21. februarja za>>etili, so vplenili 2000 strojnih pušk iai 50 tisoč navadnih pušk.
Amsterdam, Nizozemsko, 28. februarja. — Po poročilih, ki priba^ hajajo iz Bukarešta preko Berlina, .ie avytrijsko-ogrskr zunanji mini-tfter grof Cenim vročil rumun&ke-mu kralju Ferdinandu pogoje, por' katerimi ©o centralne države pripravljene skleniti mir. Kralj je prosil za kratek odlog, da raano-trira o predlogih, kar bo mu jt-tudi ugodilo.
i
Vojna poročila.
Trne tr*n*latioo filed with the post master at New York, N. Y. on March 1, 1'J18 as required- by the Act of October 3, 1917.
Pariz, Fraucija, 25. februarja. Francoske patrole, ki operirajo v okofici Beaumonta na verduinki fronti v Lotaringiji 90 pripeljale ujetnike. Artilerijski ogenj je bH malo bolj živabern severne od hriba št. 304, rta desnem bregu Mozetc.
London, Anglija, 28. februarju. Sim>a so an«leike Sete ^Haonle
_____________________:__*___t_____ __iLt. j-____
Japonska in Sibirija.
-000-
MIKADO PRAVI, DA SE MORAJO VAROVATI RU SKA SKLADIŠČA V SIBIRIJI. — VELIKANSKA SKLADIŠČA V VLADIVOSTOKU IN OB SIBIRSKI ŽELEZNICL — BOJE SE, DA SE JIH NE POLASTI
NEMČIJA__ZDRUŽENE DRŽAVE ŽELIJO SKUP
NO POSTOPANJE.
000-
True translation filed with the poet master at New York, X. Y. on Mtir b 1, 1W1S as required L.y the Act of October 8. ll>17.
Washington, D. C., 28. februarja. — Japonska je v-prašala zavezniške sile in Združene države, kakega mnenja so, ako bi se v Sibiriji pričele skupne vojaške operacije, da se varujejo velikanske zaloge vojaških potrebščin, ki so nakopičene v Vladivostoku in ob sibirski železnici.
Govori se, da je prišlo do tega koraka vsled domače kritike, da Japonska ne igra dovolj velike uloge v vojni.
Tukajšnji uradniki ne marajo govoriti o tej zadevi, da bi se objavila, toda izvedelo se je, da ta predlog, kar se tiče Amerike, ko je bil prvič stavljen, ni bil pop .1-noma sprejemljiv; mogoče pa je, da bo vlada, po natančnejšem razmotrivanju modificirala svoje stališče.
V Vladivostokn je nakopičenega vojnega materjnla vsake vrste. Največ je ameriških izdelkov in mnogo japonskih. ki so bili odposlani že davno prej. predno so so boljševiki polastili ruske vlade.
Stevensova komisija ameriških inžinirjev je izvanre-dno mnogo delalo na to. da se je popravila sibirska želez niča, tako da je mogoče prepeljati te zaloge proti zapadli, da jih porabijo ruske armade na nemški in avstrijski fronti.
Velik del nakopičenega blaga je bil že odstranjen, toda velika množina ga je še ostala na pomolih in skladiščih in celo na prostem v Vladivostoku in na različnih za-padnih krajih ob železnici.
Ta materjal zelo trpi vsled vremena in drugih vzrokov, toda poglavitno skrb povzroča zaveznikom nevarnost, da vse te zaloge lahko padejo v roke Nemcev, ki prav lahko postavijo prevoz za pogoj pri sklepanju miru, katerega bodo boljševiki prisiljeni podpisati.
To situacijo smatra Japonska za zadosten vzrok, da se nekaj odredi, da se zavarujejo te zaloge, pa če treba tudi njihovega vojaškega posredovanja. Želijo tudi, da iim pri tem pomagajo zavezniške in ameriške čete in mornarji.
Vse vlade pa zdaj razmišljajo, ali bi kazalo, da se prepusti Japonski, da sama izvrši to kampanjo, ali pa naj bodo skupne operacije. Z ozirom na bodočnost se je zahtevalo skupno delo, da se izognejo vprašanju o kone-čnein stališču zavzetega ozemlja v Sibiriji.
Iz oficjelnega razpravljanja v Washingtonu se raz-yddi, da se zavezniške vlade zavzemajo za skupno postopanje. toda pri tem nastanejo zapreke, ker nobena država nima pripravljenih vojakov in ladij za azijsko kampanjo.
Toda to se ne tiče Amerike, ki nima samo nekaj močnih križark z velikimi posadkami in mornariškimi kontigenti v azijskih vodah, temveč ima tudi okoli 20 tisoč vojakov na Filipinih in dva polna bataljona z 900 možmi na Kitajskem in ob železnici, od koder se jih more naglo poslati v'Sibirijo.
Ako se vsa ta ameriška sila primerja z veliko japonsko vojaško in mornariško močjo, je to malenkost, vendar pa bi vdeležba od strani Amerike služila v to. da se obdrži mednarodni značaj.
Ruski zastopniki v Washingtonu so odločno proti temu, da bi se v Sibiriji vodila kaka kampanja pod vodstvom Japonske, ako tudi bi bilo skupno delo, ka.iti prepričani so, da boljševiki. ki se bore za nadvlado v Vladivostoku in ob železnici, ne bodo nikdar dovolili, da bi vojaške zaloge prešle v nemško last in naj bi se omejili samo na to, da se nemški vojui ujetniki, katere so sibirske krajevne oblasti izpustile na svobodo, ne bi polastili železniških postaj.
London, 28. februarja. — Vzdržuje se vest, da bo Japonska sprejela nemško izzivanje v Rusiji in bo vrgla v Sibirijo brez odlašanja veliko vojaško moč.
Zadnje konference japonskega poslanika v zunanjem ministrstvu kažejo na prepričanje, ki je bilo izra-[ženo v pariških poročilih, da je za Japonsko odbila ura, da vdari in da bo to hitro in učinkovito storila.
mspeSen napad na tovi ažne zakepc na brib Greenland severno od re-j k<? Scarpe. Zajetih jc bilo 12 u-jetnikov in ena strojna puška. «Vn-i gleske in škotske eetc so tudi naskočile nemške postojanke v južnem delu gozda Houtholst in pripeljale 8 seboj 12 ujetnikov in tri strojne puške.
Rim, Italija, 28. februarja — Med Adižo in Brer.to je prišlo meti patrolami do spopadov. Naše »straže so jih vedno vrgle nazaj. Bili so se vroči boji med nasprotnimi si artalerijami eapadoo od.
doline Freuzela in ob obrežju. Na-| še baterije so streljale na zbrane .sovražne Čete zapadno od gor« Grappa in na premikajoče se železniške vozove ob dolenji Pijan.
Nabi letalci so pri Cismonu u-spešno zadeli sovražno municijsko skladišče. V torek ponoči so naši letalci učinkovito bombardirali železniško napravo v Bulzanu in Perjrine. Vec sovražnih letal je vprizarjalo polete nad planjavo. Metali so bombe na obljudene kraje med Trevisom in Benetkami in s posebno furijo na Benetke.
7" W '■'/.' I
—------------ --—H^—i^—
'4OLAS NARODA"
Owned and pobtlsbed by eft*
»LOVIHIO publishing company
'»AKXfK, Pr—Xlat "	' 1/)OTg MWDH. T^
Pl«* Bn—aaa of a* mrpontloo and uMiimm of »bore oOlsmj rprtlaadt Str—c Borough or Manhattan. New Tot* City. N T
■a mU> tat« valja Hat m Afrika	Za c«lo leto ca m«to Ne« Tort $0 00
bi Csnado----„------$3 00 ] Za pol leta m mesto Sew York.. 8 00
•a pni leta__________2.00 Za četrt let« ta meato New Tof* U50
Tm <Vtrt leta .................. 1.00 Tm tonamrtro — celo leto...,,. <00
_'»LAS NAM<U>A" isfcaja vati dan lmmfl nedelj Is premika
"6 L A 8 NARODA"
t«	("Vo4ca ot the People")
Imm every daj except Ktmdajs and Holiday«
BabwHptkia yearly <3J0_
__Adrertfewateal <t igrnnwU_
UtpW bret podptea In osebnosti te ne prlobCnJejo Ornar aaj at blagovotl poWljati po — Money Order JVt unsieM k raja MnWslko« jvmiUm, da ae nam tudl prejlaja MvatlUe Banani, da hitreje aajdfiao naslovnika.__
Ooplaraa In poUlJarvam uredite ta naslov:
%LA§ NARODA*
P <Wt«»H Hi__New Tort City
Telefon: 2H70 <>»rtlandt.
_
Kako je bila Rusija uničena.
ooo
Tru. tran*l*ti«*a fil*>1 with tiw» post master at Nnr York. N. Y on Mar^h 1, as r»Hjuire«l by th«* Act of Oi-tots-r rt. 1917.
Rudija nudi liov dokaz, da se ni izvršila noljona iz-preiiHontia v metodah in namenih nemškega imperializma in «la t h* 1k> nobene take izpremeutbe. dokler ne bo ta imperializem strt.
K»j je pričela marca leta 1917 ruska revolucija, je šla iit-niška «viokracija takoj na delo, da zaduši novo demokracijo, ki se je pojavila na svetu.
S posredovanjem Nenirije in nemških agentov se ie na stotine anarhistov in takozvanih intemaeionalistov vrnilo v Rusijo iz Združenih držav.
Ti ljudje so ostali ruski podaniki vsprieo postave in naj je bilo ozLovoljenje Washingtona še tako veliko, — vlada ni imela nobene moči, da bi vstavila to izseljevanje.
Med onimi, ki so se vrnili iz New Yorka, je bil Leon Troeki.
V	namenu, da spravi Lenina varno v Petro^rad, mu je dala nemška vlada — varnostno spremstvo od Švice
naprej.
V	trenutku, ko so dospeli ti agitatorji v rusko glavno mesto, ji' pričelo boljševiško gibanje stalno pridobivati na
moei.
Prva naloga Nemčije v revolucionarni Kusiji je bila. odtujiti ruski narod zaveznikom; temu delu so boljševiki posvetili vse svoje eneržije.
Demokracije Združenih držav, Anglije in Francije so ozn«ič< vali kot najbolj brezobzirne kapitalistične sovraž-nik»- pio]t tarj ita, in propaganda se je neposredno pričela >iriti med nevednim in lahkovernim prebivalstvom, ki je bilo sito vojne ter željno žeti materialne sadove revolucije. —
N .1 -i ln naloga je bila — strmoglavi jen je Keren-skijeve vlado, ki je ostala zvesta zaveznikom.
To j»* koiR-no doseglo, in k moei so prišli bolj.ševi-ki, ki nadaljevali z izvrševanjem svoje obljube, da bodo sklenili mir brez anoksij ali vojnih odškoduin.
NVim-i so sprejeli to formulo, in — pogajanja so se pričela. —
Ruske armade so razpustili ter prekinili nadaljno izdelovanje municije.	-
Nemcem so dovolili premestiti njih najboljše čete z iztočne na zapadno fronto.
[Rusija je padala vetlno globlje in globlje v — anarhijo. —
Boljscviki so bili vsi za mir m proti Nemčiji in vsi za vojno proti Rumunski. Finski. Poljski ter s svojim lastnim rojakom, ki so imeli kaj osebne lastnine.
Dočim sta Troeki in Lenin svojim zaslepljenim pristalem izjavljala, da je revolucija med delavci Nemčije m Avstroogrske neizogibna, se je pripravljala nemška avtok racija, da |»>žanje sadove svoje premetenosti in ko-rupcije.
Naenkrat je zavrela doktrino miru — brez aneksij in vojnih odškoduin...
Nemška vlada je objavila svoj namen, da bo nanovo uredila meje ter obdržala štiri ruske proviuce.
Voditelji boljševikov so proglasili konec vojne ter dovršili dcmobilizacijo ruskih armad na vzhodni fronti.
Zatem je pričela Nemčija nanovo s svojimi aktivnimi vojaškimi operacijami in poveljujoči častnik izjavlja sedaj, da se nahaja na — novi misiji, da namreč uniči anar hi jo v Rusiji, — ono anarhijo, katero je Nemčija zanetila in plačevala.
Bolj še vikom se ima zahvaliti Rusija, da je sedaj brez moei pred nemškimi vojaškimi silami in da ni sedaj nika-kili ovir pri katerikoli osvojevalni kampanji, katero bi vprizorila Nemčija.
Berlin zadržuje le svoj lastni čut zmernosti in vojake potrebe, ee ne slabosti na zapadni fronti glede čet, ki bi mogle držati zasedeno rusko ozemlje.
upajoč pogajanjem s prusaštvom jo izgubil ruski narod vse — tudi svojo čast.
Dejstvo, da je bil izdan od svojih lastnih voditeljev, je le eno izmed stranskih dogodkov.
Tudi če bi bili Lenini in Trockiji odkriti, bi bila Rusija uničena v trenutku, ko je pričela vero^ti nemškim obljubam in tako se bo zgodilo z vsako drugo ,3.ežela, ki bo postopala na slioen način,	' ^
Nobenega miru ni za nikogar, dokler vlada Nemčiji njena vttja-ka avtokracija in glede nobenega miru se ni liiogofc pogifctt tajo, _ ______-_
■
D opis i.
Rt. George, Kansas.
Tukaj imamo toplo vreme in Uobene^a vnega. Slovenee\ nas ni. pač pa. so večinoma sami Nemci. Pozdravljam vse rudarje, posebno pa svoje brate ua Ely, Minn.
Iuis Lesar.
Salt Lake City, Utah.
JSaJt Lake City ima krasno lego visoko iiied snežnikL Ponekod že ]K»grnnja trava, jrori iui Alta, kjer se koplje srebrmi rudu. pa je sne-od 10 do 15 čevljev."
Salt Lake Citv je znano niestfo po slanem jezeru. V mestu živi le par slovenskih družin, več pa jih je v predmestjih Murray hi 31 id-ville. Bliru Salt Lako Cky je naselbina Tooele, kjer ima vež r*.»ju-kov svoja do:uovja. Le žal. da v zadnjem času noben naših rojakov ne more dobiti dela. V rudo-topilniei dela nekaj Slovencev, če pa kdo nanovo pridt. pa mu kar povedo, da je Austrian in da mu /uradi tesra ne dajo dela.
Večkrat sem Že opisal Salt Lake Citv, .zato naj za danes zadostuje, da pevetm da šteje mesto 92,777 prebivale»-v_ Ima krasne palače in hiše. Najlepši je Church block, kjer stoji mormonski t«niL]>el, kamor je baje sam Krist vrgel z nebes zlato pismo, v katerem je ilka, zal. da se mora graditi mormonski tempel. o katerem so mormon-ci prepričani, da ni lep5e stavbe na ^v«tu, kot je njihov tempeL.
V	Salt I^ake City pogosto prihajajo nasi rojaki, posebno ob času porok, ki-sto v itd. Tu-sem pripeljejo tudi mzne bolnike. ker je v mestu mnogo bolnišnic.
V	bolnišnico sv. kriza je bila poslana tudi hčerka rojaka Palčiča iz Tooele. V bolnišnici se že tudi nahaja 4 in pol leta rojak Anton Kosec. V Sunnvside mu jo strlo križ in od onega časa leži sedaj v postelji. Pred letom, ko sem
obiskal, mi je tožil, da mora ■sam plačevati bolnišnico, letos,pa je bdi že bolj potolaien. ker so mu prijatelji preskrbeli," da bo umi vse svoje ži\ ljenje prosrtu oskrbo, bo. Pohvalno f-e je izrazil o XHZ., ki mu je za Božič poslala $50.00. Kosec je doma iz Bučke na Do-Wijs-kean, kjer ima tri otroke in ženo. >>ieer je res z vsem preskrbljen, toda kak priboajšek si vedno želi in ako mu kak rojak pošlje kak dar, bo hvaležno sprejet- Njegov naslov je: Anton Ko^ee, St. Luke's Hospital, Salt Lake- City. Itah. Rojaki, ne poka-bite- nanj!
Matija Pogorele.
Humboldt, Ariz.
Čitaii dopise iz raznih slovenskih naselbin, kako rojaki tožijo o hudi zimi. draginji, delu itd. Jaz pa ne bom tožil o zimi, ker »ploii to zimo ne vem. kaj je zima. Ziuiaj greje toplo spoanLadansko sokic". pod katerega žarke izltk-nem svojega rojstva kosti, zažgem cigareta in premišljujem usodo amerikansliih Sloveneev, oziroma peelarjev. V problem predpuslu sem ^zanimivo eital dopise našUi dovcuskih pečlarjev, kateri se raxtresli širom dežele Strica Sama ki med katerimi je nekaj mojih znancev in prijateljev, izmed katerih sem pričakoval, da bo ta ali oni pretečeni predpust asagoto-vo stopil v zakonski kurnik. toda pustni eat» je |»otekcl in ostali so 4e dalje peč kurji. Zaradi tega, pre-mUljujom, kak vzmk mora biti. da se ti * škriei" tako bojijo zakonskega jarma, poeebuo v teh krajih, kjer je tako huda zima. Ker je pa sedaj postni -č**. ne lom dalje o pečlarjih razpravljal; prizadeval pa si boai skozi' dolge postne dneve najri vzrok teh po-lentarjm-. zakaj da s** bojijo ženske družbe v hiši, oeiroma ku-hiujL
Kakor sem že ^»rej omenil, premišljujem usodo amerikanskih Slovencev iti onih rojakov, kateri so ločeni od svojih dragih, katere tore beda in uboštvo po žalostni ■4o\ i«iski zemiji. Mislim, da ga ni rojaka, kateri ne bi imel euega ali drugega od i*vojih dragih na oni uaedepoim rodni grudi. Večina naših rojakov je, kateri so pošiljali zaslužek krvavih žnljev svojih rok v rodno domovino ženam, očetom, materam itd., misleč se enkrat povrnki v lioljšem stanju. kakor so ga .pred nekaj leti pustili }>od rodno streho. Težko in žalostno je stanje teli rodoljubov, pa te težje je njih vprašanje, ka terega ni mogoče še danes rešiti. Ali bo mogoče še kdaj iti tja ali ne* Dokler se je moglo dobiti se kako pismo, smo bili vsaj malo potolaieoi, vedo6, da so nam nekateri še med ftvimi, čeravno v
AA KARGfrf rl. MARCA, y18
rbr. B. R. MULLIIN 1
1 ^
Zdrovnlk-Specijatlst s« Slovence. !
411-4th Ave., Pittsburgh, Pa. I
(nasproti pobte.t	!
fel	Najstarejši špeeijalL<t v Pitts- (J
liurjrhu. ki deluje že .18 let kot ; S zdravnik. Ozilrnvil je dosedaj.ua J
more tudi vas. Rabi najbolje y ^^PKji	zdravila iz Evrope. Amerike in J
■flj lf^^Csn^^ ostalih delov sveta. Zdravi vtše 9
« ^^RlffiljJnF IhImBP	111 utro. Klektrieni pre^Td j
^^m IHBn Oi in ifffl	8 X-žarki. s katerimi vidi va^e
^	H^sHIi	1*3	telo kot na dlanu. Pridite k te- S
I v^^^BUg kCl	mu staremu izkušenemu zdrav- <
?	IIL	niku — on vas bo gotovo ozdra-
v I	viL NIZKE CENE. ZNANStTE- !
3	-JqJ NA PREISKAVA ZASTONJ.
^ GOVORI SE SLOVENSKO: Cradne ure so: od 9. zjutraj do 7. zvS^r. w Ob nedeljah samo od 10. do -. ure rn>pol<lne.
1'ri njeni se zdravi veliko število Slovencev in Slovenk, ozdravim J vsako bolezen, ki jo prevzamem za zdraviti.
» J W VI JI jls*!	J ^^ J * JŠT IL^^^U	M Jtžf^j- i^vVtf - r	.
bedi in ubošuu. Toda preteklo je skoraj dvuje dolgih let, odkar i kruta usoda ne prizanese* skrom-nemu pismu zene. oeeta m matere. Bog ni ustvaril še do danes1 roke, katere pero bi bilo v st.inu oprati tu go in gorje naših bratov, široiu mile slovenske zemlje. • j Vzemimo rojake, kateri so do' zadnjega centa poslali v domovi-!no, misleč si preskrbeti primerno življenje sredi slovenskega ^veta. i Sedaj pa ne vedo, ali bo kdaj mogoče iti tja; mogoče tudi ne radi velike draginje, velikih da v-' kov in vsega drugega. Vts svoj • prislužek so poslali tja. zdaj pa ni) i tam nič, tukaj nič. Mladili in' krepkih dnij pa tudi ni. v katera j bi še lahko zaupal, češ, bom pa še prislužil.
Dragi rojaki, teike so te misli, toda nc obupati kljub vsem teža-' vam. Še veseli moramo biti, da smo tu, kjer smo. kajti mnogi iz-! j med nas bi bil že pod zeleno trato,' |da ni nekdaj za nekaj časa zapu-| stil rodni dom W se podal za za-, si užkom v. t.Q obljubljeno deželo.J Slovenski rodoljubi, zora vstaja, obzorje se svita in upam, da bo lepše solnee ]H>sijalo tebi, zatiranij slovenski ro<^!	j
Pozdrav slovenskim rodoljubom.	J. Starešinič. !
Palliser, CaL
Namenil se^n se sporočiti rojakom, kako se nam godi tu v oddaljeni Californiji.
Pred nekaj dnevi sem brai v "Glasu Naroda'*, da nekdo ž«eli kupiti farmo ter vpraša, kje bi bilo najbolje. Zato bi mu jaz pri-poročal, da si kupi farmo v Californiji in to iz več vzrokov. V Californiji je zdrav zrak, ni snega, ne preveč d^žja. ne vročine. Tukaj je tudi mnogo starih ljudij in malokdo je boian. Zato pa bi rad j videl, da bi se tukaj naselili Slovene!, kajti tako prijaznega kraja, kakor se najde v Californiji, ni mogoče nikjer dobiti. Mnogo sveta je še na prodaj Ln je zelo- rodoviten. Vsakdo pa si mora za vodo skopati vodnjak, kajti na deij se človek ne sme zanašati, še manj pa na^sneg.J
Kavno sedaj, kaker berem, je povsodi mnogo snega in ljudje se morajo tiščati tople peei, tukaj pa vse?a tega ni, kajti toplomer kaže 80 do 85 stopinj toplote.
Rojakom bi priporočal, da bi se malo bolj zanimali za farme in naj ne silijo preveč v tovarne. Sedaj dokler imate še moči in zdravje, hodite na, fiurine, kjer bo-dete lahko srečno živeli.
Xa farmi je mnogo d^la in je zelo težavno za onega, ki jc peč-iar. llad bi malo pogledal za kako Slovenko, pa se bojim, da me nebi zavrnila. Bojim t*\ da bom moT ral še nadalje snažiti svoje ponve, da ne bodo rujave, ako me slučajno obišče kako slovensko dekle.
Pozdravljata vse Slovene© iu Slovenke, posebno pa pečlarje.
Faraner-pečlar.
Pittsburgh, Pa.
Nekaj Časa je že oteklo, odkar se .nisem oglasil iz našega črnega Pittsburgha. Res, človek mnogo rajše bere dotpise kot pa jiJi prše.
Prejšnji teden smo imeli zelo veJiko vodo. Reka Allegheny je stopila čez bregove in preplavila1 mesto. Po biieah smo se voaili s eolni. Voda je napravila veliko škodo na Baltimore & Ohio železnici. Posebno velika škoda je bila' na Progress ulici, ki je bila najbolj prizadeta. Tudi poulična železnica ni vozila, ker se je bilo bati, da ne bi voda odnesla voz. Tudt za mostove so se bali, kajti roda je segala Čisto do vrha. (
Dne 23. februarja so odrinili od j
tukaj zadnji rekruti v razna taborišča. Dne 16. iebmarja jih je odšlo samo iz Pittsburgha čez 600 zadnje število ud pa ni znano.
V zadnjem času pa je tudi mnogo Slovencev prišlo za stalno domov.
Naj preideni na drugo točko. Tam pri vos v New Yorku, oziroma v Brooklynu živi neka kuharica, ki se vedno prepira z mojimi pečlarskimi sobrati radi neke potice. Gotovo je zaljubljena v kakega peelarja. Saj ji nisem prav nič nevoščljiv. Želim vain vso najboljšo srečo in mislite še večkrat na nas pečlarje. Ako imate še kako pečlarsko t o variš i eo, pridite v Pittsburgh; tu nas je mnogo peč-larjev, vsakega kalibra: smo mladi in stari. Nas je toliko kot gob po dežju. Kar tepejo se za dekleta: vsak hoče biti prvi. Pri nas fantje čakajo na dekleta, pri vas v New Yorku pa dekleta na fante. Tako mi je pripovedovala neka gospodična, ki je pred kratkim prisia od tam v Pittsburgh.
Le kar nič se ne bojte priti v Pittsburgh, četudi je črn, toda črna barva je najbolj stanovitna, se vsaj ne izpreminja. Taki smo tudi mi pečlarji.
Nikar mi ne zamerite, 'ako som nekoliko podrezal newyorske lepotice. Dotieno kuharico pa prosim. da se podpiše s poluim imenom, kakor jaz:
Urb J. Jakobich, 1037 Peralto St., X. S.,
Pittsburgh, Pa.
(Vse bi bilo dobro, samo pri-
hodhjjč pišite s črnilom. Op. ur.)
Pismo slov. vojaka.
Camp Hancock, Ga.
Že več dopfeov sem čital iz raznih camp v Glasu Naroda", zatorej sem se tudi jaz namenil nekoliko popisati to okolico.
Slovencev tukaj ni razim mene. pač pa veliko Poljakov in Slovakov ter «ploh vseh drugih narodov vee kakor Slovencev.
Hrane ravno ne bom 'o£>isival, ker je po vseh campah enaka, pač pa, kako se nam je godilo na range, to je tam, kjer se učimo streljati.. Največkrat gremo iz eainpe ob pondeljkih in smo tam včasih po en teden, včasih pa tudi po dva ali tri tednu skupaj. Ko smo šli prvikrat, je bilo res lepo, tako da oi bilo treba lepšega, pa. «oo tudi dobro streljali, za kar smo bili tudi pohvaljeni. Ko sn;oj parkrat izstrelili naše tope, »mo vse šipe razbili, tako da nismo imeli nobenega cilja več; mora!* smo počakat do drugega dne, da so zopet popravili, kar smo razbili. Ali ko smo Šli drugič, se nam je pa slabše godilo, ker je skoro ves čas. kar smo bili tam, padal dež in sneg. Čakali in čakati smo ugodnega dnenra. da bi račeli streljati na cilj. ali, kakor tukaj pravimo, target, pa ni bilo mogoče pričakati ugodnega dneva. Zastonj smo zmrzovali štirinajst dni in še par fantov se je prav hudo prehladilo. I>va sta umrla v bolnišnici; oba sta bila Amerikatiea, doma iz Wilkesbarre, Pa.
Kakor govori, jutri zopet gremo na range; mislim, da bomo imeli lepe dneve, ker ie že dalje časa prav lepo vreme.
Tukaj v tej okolici je veliko farm in ne raste drugega kakor bombaž ter sladki krompir in koruza. To je vse. kar farmerji pridelajo v tej okolici; največ dobička jim prinese bombaž (eotton}. ker p največ pridelajo.	j
Tukaj ms je o»jve£ lntolISa-
i m	®
Jugoslovanske	KM dednota
Ustanovljena leta *898 - inkorporirana leta 1900,
Glavni urad v ELY, MIN1VJ
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: MIHAEL ROVAN&EK, Bx 251, Conemaugh, Pa. Podpredsednik: LOUIS BALANT, Box 106 Pearl Ave., Lorain Ohio.
Tajnik: JOSEPH PtSHLER, Ely Minn. Blagajnik: GEO. L. BROZICH. Ely, Minn. Blagajnik neizplačanih imrtnin: LOUIS COSTELLO Salida Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. JOS. V. GRAHEK. 843 E. Ohio St., N. E Pittsburgh, Pa
NADZORNIKI
JOHN GOUŽE. Ely. Minn.
ANTH0N7 MOTZ. 9641 Ave. "M" So. Chicago. Ill IVAN VAROGA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa
POROTNINI:
GREGOR J. PORENTA. Box 176, Black Diamond Wash LEONARD SLABODNTK, Ely, Minn., Box 480 JOHN RUPNIK, S. R. Box 24, Export, Pa
PRAVNI ODBOR:
JOSEPH PLAUTZ, Jr„ 432 — 7th St., Calumet, Mi.-h JOHN MOVERN, 624 — 2nd. Ave., W Dnlnth. Minn MATT. POGORELC, 7 W. Madison St., Room 60-', Chicago 111.
ZDRUŽEVALNI ODBOR.
RUDOLF PERDAN. 6024 St Clair Ave.. N. E. Cleveland, Ohio FRANK ŠKRABEC, Stk. Yds. Station RFD. Box 17. Denver. Colo.
Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi dunarne pofiiljatve. caj se pošljejo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode osiralo.
Društveno glasilo: "GLAS NARODA".
nov in so nam tudi postavili veliko dvorano Kolumbovih vitezov (Knights ot' Columbus), kjer imamo vsako nedeljo službo božjo, /a kar smo vsi zadovoljni, kar nas je zavednih katoličanov.
Ob sobotih najrajši gremo v mesto Augusta, da si malo ogledamo m^sto in se zabavamo. Črncev je dust, ki pa nas nič ne zaaii-m a jo.
Pozdrav vsem vojakom Strica Sama, Naj se. tudi krj oglasijo.
Louis Zagore.
Novosti iz znanosti.
Poskusi bidrografičnega urada Združenih držav so pokazali, da je globina, do katere povzroča morski val vznemirjenje v vodi, enaka 350kratni višini dot lenega vala.
* * *
Nek francoski znanstvenik j-*
iznašel, da povzročajo raznobarvne pege., ki se prikažejo na listih ' knjig, neke vrs^e mikroskopične gobice, katere je ta učenjak pre-i fsadil.
' * * * t
Nek iznajditelj v Philadelphiji, Pa., je izumil ogledalo za britje, katero se pritrdi potoni posebne priprave na rame človeka, ki se (hočc briti, in sicer tako, da se na haja ogledalo vedno v isti razdalji od obraza dotienega.
* * *
l'radii i k i na Filipinih raziskujejo možnost, da bi se dobilo velike množine izvrstnega mazilne-ffa olja iz neke vrste trte, ki ra.ste
.divja na vseh filipinskih otokih. * * *
j Izumili so dostavek k ročnemu ' plugu, kojega namen je prilagoditi ko telesu človeka ter mu omogočiti, da izrabi celo svojo težo csa silo. ki je potrebna, da povleče
plug skozi zemljo.
« •
*
I>a se omogoči piscu na bolj starinski pisalni stroj videti svoje delo, kot se ga vidi pri modernih i
OGLAS.
Cenjenim odjemalcem in ostalim rojakom naznanjam, da imam še vzorce spomladanskih oblek za
leto 1918 v zalogi, ki so zelo lepe kakovosti. Onim, ki so me že tozadevno poprašali, priporočam, da hitro izberejo in naj no odlašajo, ker radi preobilo naročil mi morda pozneje ne bo mogoče vsakemu tako toeno vstreči kot pa sedaj. Zato prosim, pridite in izberite sedaj.
Se priporočam vaš slovenski krojač
Vidoslav Rovanšek,
Coneitaugh, Pa.
•
pisalnih strojih, je pat en tiral nek iznajditelj par ogledsal, katera se Idu'.o pritrdi na pLsaini »troj. V teh ogledalih vidi nato pisec svojo
pisavo na stroj.
* * *
Deset mul ali mezgov vleče lahko dve toni materijala in ijili delo je omejeno na deset o*, dočim vleče traktor petindvajset ton ter premeri v istem času razdaljo 20 milj. To so prednosti modernega traktorja.
ZASTONJ FARME
NE DAJEMO, POCENI PRO-DAJAM0.
V slovenskih kolonijah v državah Ohio, Pennsylvania in Tennessee v 1 liani mest Cleveland, Youngstown, Erie in Pittsbnrgh. Zemlja neisčiičena po $4.00 za aker na desetletna odplačila. Imamo tudi farma z blagom v najem. Vožnje stroške vračamo knpeero. Pišite po novi katalog na:
R. T. Hurdle Land Co.,
8340 East 56th St, Cleveland, O.
Zelo koristne stvari, med istimi bodete našli več
takih' nnino potrebujete.
^ ^	v zalog imam, poskrbojem, ter raz-
^itVmfflli^" i«oSHjam Sirom Združenih držav zelo ^fflU^JH^MCii, koristna naravna sredstva in pri po-jf^lJSlm&jffVJESBSL. mofke, kakor: hladno je^menmo kavo. v"	arnika, ftrlnjevo olje, encijan, grfiko
seno, bvoSC, Upov cvet. lapub, tavženro««, vinska rata, ter druge enake stvari ki so obžir&o opi«aac v knjigi "Domači zdravnik'* in se v porabljajo zelo vepe^no po celem wreto.
Potem imam tndi raraovrstne dISare. ki m priporočajo v knjigah "Dobra kuharica"' in "Biovenaka kuharica", in ae potrebujejo za pripravo olrasnih jedil, na primer majaroo, Sat raj, muškatov cvet paprika (prafiek), lorbarjera peresen, iajbelj, žefran Ud,
Postrefi vam zamorem tndi z raznimi semeni, kakor: seme za salato, peterfilj, fliol, peso, korenje, »leno, Ltd. Plžite po cenik.'
MATH. P £ Z D IR
>. 0. Box Igli __lit Yo*. V. Y.
OLAS NABOPf, i, ffpffl 1»
Prostost na ruski način.
Spisal: William T. Ellis.
True trauklaLUxi filed vitli t be post master at New York. N. Y. uu Man± 1, IMS as required by t be Act of October U, 11*17.
All M U> Ivlila !ifuuikt*)(» 1" rica j
uir.'-iwa ler bo \ avojeiii d«> i Ltj J I"! a\il kais rja ia njefo {
w 1 HK ter» xviu a6pravi) k< we ]
vojm?	J i
To \ pričanje, ixp«»vi*rj«it> all
uajmirujieuo. <iri v duhu vekke * .
muoziee Anion kancev. To j*, od h rito rečeno, edina toiažba, katero •a dovoljujejo ueitevilni, ko /rejo na tuiko zra'-do, boljioviki pri-| znava jo to kot del njih programa. • Praškov »nje, da bo zma*ra radi 1 k&liinia v Rusiji inlietrala mase iwnu»kega naroda t»-r povzročila strmoglavi jen je kajzemtva potom jMKraaj* re\©iuciie. je bolj raz i airjHito. I nt upajo pi icuati voja ^ >k\ faktorji. Več ina ljudi, ki pri-raku j« akora.i%njega miru, temelji tvoja upanja na to domnevo.
Iv ar je pa m» bolj vjušiio, je ta pojem prevladujoč med dela vel; Za to propagando je odjpovoreti swijalizem Ideja ^like »oeijabie revolucije, v kateri bodo mdu atrijalni sloj i dvigini. v svoji moči ter »trmoglavili nam&h uulitari-it m in kftpitaiizcm, je eden njih največjih vplivov, ki so sedaj na delu po eeteoi s\KU. Veliko odkritih mor m zrna goji to prepričanje. pa. morajo prvaiati, tU so aedauje razmere »pravile to vj»rH*anj<* v oapre<dje. Če se revo luvija razširi iz Rusije v Nemčijo, te bo razširil ekstremni aoeijali-reui 1*0 celem avert, u. t>n t>o nova sila, nočnfjša kot amuul^. p<wu-vc, t™4i«*ije ali patriotizem.
Valeči tc^a ni na celem polju -ttovnih zadev bolj važne stvari. k»>( ;»• jasno, odkrito in brcistra-vt-y	i-a/titotri\vu<je resničnih raz-
mer v Rusiji. Demokracija ne mo-r»» uspevati. dokler se ne nahaja v posesti teh dejstev. Mi hočemo vedeti, it je ruski radikalnem tropHl ah ne; ve bo hVie, kot imenujejo zavezniki nemškega voja-
k a, pihllt wl earn ali ue.
*
Muto <iu bi razpravljal o pned-l metu na abstrakten način, hočem povodati, kaj sem videl v Rusiji.|
otl glavneea uieMta, skozi proviu-ee in prav do kavkaske Cronte; «nl krušne vrste v Petrojfradu p^ do velikih vlačilnih čolnov na Dnjepru. »aloienih «» infc-nieo. Vse kar vem jaz in gotovo ^e veliko vK', ve<io tudi Nemci. Rudija je pokrita s e»*lim omrežjem pruske i i>pijaaia/i' NajMj«! iimed nemških vojn'h jetnikov v Sibiriji s*, j« oprtulilo t napačnimi potnimi lian, da se juu omogoči povratek m opazovanje položaja na pota. Velik del nemških Židov na Ruskem se dol^i. da vzdržujejo zvezo » svojo domovina. Rusi, visokega aii nizkega stanu, reakcijo-narci ali radikalei, svoje v službi kajxerja. V Rusrji sc spl'*mo gla> si, da plačuje Semnja ^voje račune za nemško propagando z rublji, katere se je kovalo v Nemčiji, —- kar pa pomeni le lepši izraz za ponarejen denar. Kjerkoli H sem bil v Rusiji, je bila nirwe1 n«iat aovražnikovih agentov Imlj uJi manj prikrit škandal. Tako ni 'ha Nemčija mkakili lJuni vtled.* dejanskega ]K>4o2>ja zadev v veliki deželi na iztoku.
Nadaljna uvodna pripomba bo i i gladila p«»t /a moje pričevanje: Kot bo dokaz*! naslednji članek, se prav nič ne ravzemam Jh fc&ai i riuiki ream. Skoro \saki stvar., na kateri b<>let<a aeaaj Rusija, j*' mogoče sle-iiti nazaj do carixma. Moje simpatije z revolucijo so »ti m te in neomajne. Kmet ima pravico zahtevati od sveta strn-ljivo j»rou<>avui»je razmer. V naj-\f*'jih giubinalf »vojega bistva te .'.t\z> ina .i pm^tost m za člove&ke pravice. "*u |s4re/buje in tudi za-ttiuzi atrp!jivu»-1i in simpatij. Kur je napačnem na njem, je brez dvoma krivda ranoaer. v katerih s« nahaja Da je imel real o adi sploh nikiikt jxaaiooi od Mrarj izobraženega Rasa. Iti jo de.fesnski
anj wp»"jfn človek kot je možik (kmet), ji dejstvo velike važnosti. Vsled t'"za pišeiii to kot zagovornic demokracije, kot prijatelj ruskega 1 meta iti Uot človek, ki pričakuje da s« bo ta velika dežela, nekega <ine dvigniti iz teirn
f kaosa nesreče.
Če H bili možje stat**« veda v
Rusiji jtsniC-nu luučni, — kar pa d a srečo niso, — bi ae že pred dol-, Čt im čimolli poe»luiili sedanjega po-^
de in ruskih /adev kot zadostne- (j; a vzroka, da ar aopet jwlastijo n ;ivH. česar ni prič*JvOvaxi ter je n ud. nuzaieijivo. Bil j^ .Vn^ rlka- p znan prijatelj Rusaje, ki mi -sj e na podlagi svojih opazovanj in k ta podlagi poznanja razmer pred si •evolucijo in tekom nje izjavili d wfckleilnje:	j b
— Sedanji renin boJjsesrikov j*!] *] točke do tot-ke slabejsi kot je h rilu stara avtokracija. Bolj titan-j b ■ kj je namreč iu bolj krivičen.'^ Frdnjava Petropavlovsk jo danes, Hjlnejva pokitienih jetnikov ko*; vi jo'bila kdaj poprej. Sovrsržniki l administnaeije se morajo skrivati 1 tli bežati za svoja življenja, kot! r v j' zgodilo to v slučaju Keren-j> ■•kc^a in zsnane Breškmrske, ma-|! teiv 1-us.ke revolucije. Moie in ir. ue. k: so večino svojega življenja \ preživeli v j^iah in prognanstvu \ radi njih ljubezni do prmJtosti, se preganja ssedaj od s-iruni te maitj- j 1 iin*)<e supine neodgovornih btdj-' ] v-vikov kot reakcijonarce. Prosti ] govtr in prosto ča.M»pis.jc sta i^gi-L
iiitu t»:r se ju je bolj sumarično , n ni« u to Kok pa pod avto kračijo.4 i Nov poMtavc, osnovnega in dale-! '.osežiM-ga značaja, kot bi si jth; prejšjiji ear nikdar ne upal izdati i azven po dolgem in skrbnem po-jtvvtovauju s svojimi zaupniki, »v pii« sedaj lahkomiselno v premo-i rih med zajtrkom in ubedoui od1 strani moža kot je Trocki. Zarota je bolj dozorHa kot- kdaj poprej.., Zatiranje pa k-žd dejatrski v zra-! ku. Na kratko rečeno: o eeli za J devi s« m resno ra^mkJjal ter iz-; javljam, da ni nobenega, ki bi sj npfrl trditi, da ni sedanji režam boij despotičen kot pa jo bit j stari. —
M oz, ki je iz~a«t il te besede, — . Withal, — je prijatelj rifske re-! volucije ter nikak reakcijonaree.J Njegova kritika se tiče sedanj v iktipme, ki kontrolira Peti ograd-' j ue pa i:aT»da kot celote.
IWenost sama sili k priznanju,' da je ruvKi nukkalum, v«aj za ->*<iaj. iijilov Ijenje. Od pričetka revolucije pa do sedanje ure so, }H/stajale razmere v dežeii slabej-ie in sJa'»»'jšc. Tako se mi iiiwni-mt r vzbuja spomin na prizor v neke. i ž^-iczniškt-ni vlaku v ouen» d-ai jožne Rusije, ki se imenuje sedaj Ukrajina. Voz prvega raz-nwid y bil tako pituapolnjen kot^ ni nikdar prenapolnjen kak ameriški železniški voz. Vsak oddeiek' je bil poln. Koridor je oil nabit z mrzlo, a kljub temu dišečo dni-z Rusov bogatih m revnih. Ste-' vilni izttK-d potnikov so plačali le listek tretiega razreda, doeim ni-j so vojaki, ki so biLi v pretežni ve , čini. sploh nič^ar plačali. Koridor je bi! mrzel in izpostavljen \etru. Se bolj :uit:la pa je biia štrena, na kat« :'i vj jsHovali dru-gL Isto velja glede stopnjk* ill ko-zJjev. kjer so možje in ženske za-v/.rmab* 7**lo kočljive postojanke. Nad skrivanje počasnega vlaka t»*.* govoranjc mnoznee pa se je dvigal	neke kmečke ženske.
»e improvizirala govor. Iiila je d*'!»eia in kratka ter velik jerbos, ! i iia. je nosila, je neprestano suval v njene sosede. Njen gla« pa je bii prav primeren, da kliče do-n;ov krave preko i»olja ali da u-i.ruti nemirno iit blobetavo j>o>lu-iakttvo. Ona, je navdala revolu-i cijo in večkrat je kak vojak sKu-šal prekiniti jo ali ji pa od^oro-r'i. To pa je bilo	kajt;
simpatije večine teh človeških ' sardin so bike na strani govornice. Moj tolh*a«. uii je pojasnil glavne točke govora, ki so ac glasile nekako naslednje:
— Kaj nam koristi prostost, če ne moremo dobiti kruha, čevelj iu oblek? Togliytc na ta vlak: f\ari niso bile pod earjem nikdar tako zle. Čakala sem cele ure na postaji ia boriti .sem ne morala kot volk. da pridem noter v ta mrsfc: protftor. Sedaj se nas ustavlja iu i imatija ter nihčt* nc ve, kdaj bo-i mo dospeli do svoje postaje. G tč v or it i o blagoslovih revolucije! Komiteji izdajajo več novih po-1 j stav kot pa so jih stari uradniki. Nihče ne ve. kaj bo jutri postav a. Mi pa vemo. da bomo morali stati
d vi>'.: >kozi cele ure za kruh ali'i četijt. shdfcor aii obleko, dočiin 3 v. otroke in delo duma zanemar- : I ja. hi eene! Kaj je vreden eedaj i rubelj : Ne more se kupiti i njim 1 niti desetine tega. kai se je ku- i pilo prej, če s«- dotično blago : sploh dobi. Vi lahko govorite vse, 1 kar se vam do pade glede Keren- : skega in komitejev, a mcaii se zdi, da bi bile stvari za reveže kaj j boljše. --	j
Tirada te ženske -se je končala,1 a grdimi blatenji. Urez dvoma |>« j bi b ia 011a ena prviu, ki bi vodili .'kako ljudsko množico na požig
•	donta kakega plemenitaa<a ali na 1 uličen je žitnih zalog, 5 čemur naj
i bi s< rreprečdlo, da oi padle te za-j i' loge v roke * '-buržuazije'" Na na-J :! ravnost izrazit način pa se je po
•	sluievala ruskega nagnenja do
-	kritiko samega sebe.
Ko sem stopi! z dotičnega vlaka 1 v Ro^ovu, sem našel, da so revo-1 I učijo tiare i prav posebno radi od-1 rajali otroke bogatih ljudi ter po-
-	lagati bombe v hiše " buržuazije*'.
avtoritete je tako tukaj kot ; po*-sod postala brv j: moCi in žar-] cev. Komiteji, v rokah volje ljud-] J ske množice, niso najbolj uspešna '•j rnjonoč pravice. Videl sem jetnika,' ki se je prepiral s svojim straini-1 kom - vojakom ter nagovarjal •i I ljudsko množico. Njegova usoda je bila očividno odvisna od ljud-^kega i-azpoloženja. '"i V ozadju vsega ru-skvga življe-^ Ki a je od pričet k a revolucije na-J prej vlada komitejev. Vsakemu ' Jm<«tu. Vhaki vasi, vsaki železniški j»rstaji in vsakemu industrijalne-1 j mu podjet ju vlada komitej. Vča-^tsik obvladuje močan in zmožen a čjovek tak komitej. Pogosteje pn r- j«« to le zastopstvo povprečnega lliduha. fcJ«jsta! s<*m se s komiteji, po-j ^ bno pa onim, ki je imel v roKaii
-	, žeh-zniško postajo v Tiflisu, ki je
predstavljal n?ijo stopnjo iivteH-' P-1 getu* in uspešnosti kot jo je opa-i'* žiti pri kauri .skupiiu ameriških i-' >oiarjev. Kako ti najvišji ko-j'
Imiteji delavoev in vojakov poni-lu'ievali uradnike starega režima, jo a jci-.no vsakemu. Generali in gover-, m nerji, superintendenti in ravnate->0 lji \"seh vrst so s*» morali naučiti j-'stopati mehko preil ljudmi, ki se -i-' }»i"eje niso smeli približati niti naj-| c- ki-asnejši sobi njih uradov Pove-u- ljujoči častniki bili podvrženi •<■ v4*to ;>raviei komitejev, sestavlje-z-1 niit iz prostakov. Mx>2e, ki niso' r»t bili zmo/ni čdtanja m pisanja, pa e ^ je dvigrnilo na visoka sodni j- 1 ;k'ska m administrativna mesta. »h1 * * * "-! Industrija v Knsiji je skoro po-<* plinoma paral i žira na vsled tega le ( s;stema komiteje-v. Načeknik najti--v.-'je predilnice v e<-li E\Topi mi e j j»- povedal, da se je produkcija ri-'; njegov« naprave zmanjšala za več tuj kot pt^tdeset odstotkov, odkar se hi. jc uveljavilo noat'-olo komitejo.t u- On sam pa je moral bežati iz Ru-o- sije. da resi svoje življenje. Ob .a- iatem času pa so «e stare cene po-:e- dvojilt^ ali pot rojile. Vsak dan so <a stavili delavci nove zahteve in ob jej gotovih dneh kar p*) trideset raz-j ie. J Učnih zahtev, ki so imele vse za; jcjpre<imet ustvarjenje novega soci-j is, jalne^ga reda. Kak^rhitrj čujejo u-1dclavci o kaki zahtevi, katero so: l*a j stavili delavci v kaki dnigi rci-lo-; pravi, jo slabijo takoj sami. in si-u- eor brez ozira če je zahteva pri-i m mvma al: ne. Tako sc je ua^rimer u- zahtevalo kompanijske «o!e za| u-i otroke delavcev, kjer so take «K>le' o-]pri dotionem podjetju že obtetaja-j* • ■ le. Deiav-i nočejo proste zdravil i-1 ihjike službe le sami zase, temveč •e. j tudi za svoje sorodnike.' Le ac j augi»«ka vestnost tvrdke je zadrte I zevala komitej, d-i ni vsled ne ved-_ jnosti imenoval v-laduim nadzorni-i če k^n produkcije naprave nekega' i~!j uslužbenea dotične tvorniee same. k: Isti načelnik tvrdke je zaman ar prosil komitej. naj ne pusti vladna nega blaga, ki je bilo kupljeno in ;ot plačano, ležati v velikih kupih na zfc j dvorišču vladnega poslopja, kjer In-se je hitro kvarilo, do--im je biia' >0- terdka vojna zastonj dobaviti So2j skiadisča. To bktgo pa je bilo na-k*!j: »enjeno za prezebajoče vojake na x>- frotiti.
ki- Večkrat se en je v Rusiji pove-■ a. sti o izdelovalcih in trgovcih, ki iti niso bili v «tamx plačati višjih
' mezd ter vsled tega izročili svoje 1 naprave komitejem. V gotovih i slučajih pa jim delavci tega niso j hoteli dovoliti ter vstrajaii pri I tem, da mora lastnik nositi vso < (nirančno odgovornost. Večkrat se 1 zgodi, da kak komitej, kateremu ? se da popolno kontrolo, vodi po- < sle, dokler nista kapital in kredit i?čip«na, nakar zahteva isti komi- 1 tej od izgnanega lastnika, da da ] I na razpolago nov kapital za na-| d al je v an je obrata. Tako skoro ne-1 vrjetno otročji so ti komiteji. Ti ljudje nimajo aiikake izkušnje ali . bistroumnosti za eksekutivno delo. Nikjer nisem mogel izvedeta le 'za en posamezen slučaj uspešno 'operacije od atrani kakega "so-Ivjeta" delavec in vojakov. Od Smolnega zavoda, ki je sed^ž j bol j še viške vlade v Petrogredu, pa do najmanjše delavnice je t imel vsitk poskus za posledico raz-organizacijo, neuspešnost in izja-lovljenje.	i
Provineijaiizem je najbolj odlični znak vlade komitejev. Ljud-^ je j liso zmotni \~idcti stvar v šir-
J še m obsegu. Kadi Vega pa je tudi .j vsaka skupina in \*&aka občina 1 s-ima za«* kot proti celoti. Vasi, ' province iu mesta, ki imajo žito, ] ga &roicadijo ter ga ne puste j preko svojih mejnikov. Potnikom a iz eiskavkaškega pšeoiicnega pasu l se pregk-duje prtljago, da ne bi nosili beie moke ali drugih živil v stradajoče Petrogra^L Ta protisoetja^zem niskepa ^o-Q eijalizma se ob ,a samega sebe. .j In-dividualno so ljudje dobrosrčni iu velikodušni. Kot občine pa so pokazali izza revolucije naprej se-u biCnost in nestrpnost, ki bi one-„ mogočUa vsako vzdržan je skupno vlade. To je najbolj-strašna oko-v liščhia, l;i spit-julja sedanje do-godke. Nova Rusija je propadla, H, ker ni socijalizem dosti močna i.{vez, ki bi jo držala skupaj. Ukaze t iz Petrogruda se jc v zadnje iu ^ času izpolnjevalo le v toliko, v ko-._>likor so jih mogli rajsilno izvosti
i.I vojaki Poljedelski okraji niso ^ hoteli »prejeti svojevoljno dolooe- t ,. nih cen za živila ali sprejemati pa-,J pirnati denar kot plačilo. Vrnili j >0 se k staremu običaju trgovine , potom izmenjave ter ponujali pše- h ^ nico ia druge provizije zn čevlje, , J obleke, usnje in olje. Pod socija- . ^ lizmom je prišla na površje rdeča, j e surova in brezobzirna sebičnost. ^ ^ 1" V si k človek zase in vrag uaj , >a vza;ne zadnjega", .ie postalo splo- ] j šdo pravilo. Vse kaže, da je izginil i ves smisel iza fpložuo blagwtanje.
Kdor more pojasniti aii oprav-i i (h t i uničenje celih žitnih polja.' potem ko i»e je zadostilo natančno ; krajevni potrebi, in sicer v narne-nu, da bi mestna buržuazija ne ; I11 profitirala od pridelka 1 Posestva ! ^. velikih lastnikov zemljišč so po-
gorela, ne radi individualnega so- 1 se) vraštva. temveč kot izraz razred-'°*!rega ogorčenja. Ko sem prihajal iz Kijeva, mi je sprevodnik kare, J \ kateri sem se vozil, pokazal o-stanke nekega električnega mo-^ toi ja. Vse drugo so razdejali vo-• jaku ki so v resnici hoteli iz ino-^"jlorja le usnjati par. Razdejanje . j železniškega materija-La se je pri-, V" j čelo šc predno sem odšel iz Ru-i sije. Strast za razrk-janje lastnine RO; sv je očividno lotila naroda^ ki je prišel v zadnjem času do zaveti svoje moč:, katera zavest pa prav ll"'nič ni slična tenrn, Icar imenuje cr I William Pena "ja\iiega duha". | Zi\ To točko učinkovanja ruskega radikalizma na ruske zekumice je treba prav posebno poudariti, kajti to je ena prvih posamezno-i C,J sti, ki se predstavlja očesu nem-j škega Frira. Frie pozna dobre že-, lr" lezi:ice. Njegove lastne železnice "^'•so čiste, dobro vzdržane, skrbno ( ^'"'obrato^'ane in ve<iiio točue. Ko zr** ^ na pokvarjeni ruski železniški si-; ie- ste:n, vidi. da so vozovi črv i vi. za!
smrajeni ter polni mrčesa. .Zelo! ^ pogosto ir» celo v vozovih prvega' na razreda manjka ix>polaoma luči jer m vod« za x*sc namene, r.e d« bi ila govorili o perilu. Noben viak nel iti.vozi po voznem redu. Vojaki sej pogosto polaste kakega vlaka, gaj 114 v odijo kot »e jim ljubi ter mečejo i re_ ven eivrlne potnike. VspiiČo na-j ti vala vojakov, ki hite domov z bo-j iilijjtsča, — brezglave in brezobzirne
možice, -t- se je trausportacijffki
iteiu Rnsije popolnoma sesedel. * * *
Kitajski vlaki so nemarni v za-•:-vi čistosti iu točnosti; turški laki na želtmiici, ki vodi v Meko,
0	se mi zdeli skrajna meja guje-c in nesanitainih l-azmer. V obeh eli stvareh pa se morata tako Ki-ajska kot Turčija umakniti pred tunijo.
Naj navedem le en tipičen slu-aj: J z Tabrisa v Perziji pa do Ti-lisj v Kavkazu vozijo železruiški laki. ki »e ne ustavijo nikjer. Ne-;a majhna družba je stopila v že-czniški voz, označen *' TilILs'na leki železniški postaji v bližini ;ore Ararat. Ker so bili Ameri-vanci, se jim je dalo poseben korn->artment, katerega so morali bra-liti proti neprestanim napadom >d strani množice na koridorju. Se kak o ob polnoči je dospel viak lo A1 eksamiropola, kjer se je i« ueznanega vzroka izpraznilo vse kare. Slične procese se je izvrševalo »udi na drugih vlakih, kajti dočiin .jc bila postaja sama prenapolnjena do zadnjega kota, so morali seveda ostala nastaniti ae na perouu, in sicer v najhujšem mrazu. Bilo jc videti moške, ženske in otroke, ki so nudiJi značilen prizor, ki pa kljub temu n; bil lep. Ceie skupine ljndi so tičale skupaj, da tsc medsebojno ogi*ejejo. Matere so držale svoje otroke v notranjosti svojih oblek. Perzijci, Armenci, Oeorjijei ter drutgi ori-jentalci so nudili slikovit prizor. Vsa fc-misel za radovednost pa je bila izgubljena vspričo pomilovanja teh prezebajočih ljudi v lem ostrem mrazu. Medtem pa so sc člani 4'so\'jeta". ki jc hncl v rokah transportaeijo na tem važnem železniškem križišču, greli aii pa spali v majhnem uradu. Pozno naslednjega jutra so je iste vozove zbralo skupaj za nadaljevanje]1 potovanja, in sicer po čakanju, ki je trajalo pozno v dan. Take so ' transportacijske ugodnosti, kjer 1 je zavladala ekstremiia oblika so-cijalizma.
Črte pouličnih železnic se naha jajo v istem stenju, s svojimi prenapolnjenimi platformami in ženskimi sprevodniki, k.L pošiljajo vozove naprej, ne da bi se iufor--tiirale, če so potniki stopili ven ali vstopili. Kino-s-lika z Net ske*ga prospekta v Pctrognadu bi bilo pomirjevalno razkritja za člove-j k a, ki -se vc _i po ameriških pouličnih železnicah.
* . *
*
1	Fiie vidi tudi, da je radikali-zem uuičil časopisje. Zgodovinske liste z narodno cirkulacijo, kot i-ta "Novoje Vremja" v Petro-j gradu in "Russkoje Slovo" v Mo-' rikvi, stj je sramarično zatrlo od. strani boljlevibov s puškami ter mesto njih izhajajo seda^ majlini lističi, ki so le buletini sovjetov ter polni p reklamacij mesto novic. Jštvar, ki jo zna l>oijsevištvo naj-Ijoljše izvrševati, jo izdajanje manifestov. Boljševiki so tudi zelo ročni v ponarejanju vesti, kot na-primer poroč-il o revolucijah in vsta jah v dniqih dežel ali, in sicer
' po vzgledu Rusije. Ker se nahajala seda i brzojav in ]>ošta v rokah petri* grajski h ekstremistov, se je zadušilo vso prostost časopisja ter tudi svobodno izmenjavo mnenja in naziranja. Niti car in [tudi ne kajzer bi se ue upala iti tako daleč. Oglaševanje v liste pa
je preko noči izpremenilo v državen monopol.
j Nadin, kako so se boljševiki polastili privatnega businessa. je I dobro razvidno iz dekretov, potom katerih se je uničilo mlado
, industrijo: I	..I——
Dekret jlede državnega monopola na oglaševanje.
1. Tipkan je oglasov v perijodič-ine listine, pannflete, letake in tn-' di izdajanje oglasov^za kioske, u-, rade itd. je odsedaj naprej držav-i ni monopol.
i! ti. l>e publikacije sedanje vlade ;j v Petrogi-adu ter one krajevnih^ t j sov jetov imajo pravice objavljati ;ogiase. Liste, ki bodo tiskali oglasi se. se bo tzatrlo.
"j 3. Ravnatelji oglaševalnih ura-jdov ter njih uslužbenci morajo, nadaljevati z delom, dokler se po-
-7SZ—5
Predno	'
neha vojna	Ij^T
Ik-Jete morati Šivati hitreje ia m
manjšo ceno, ako hofisto amanjšatl ^B EB&fK fr izdatke aa vojne kontrakta	" j/j / i
Električni motor, creaan s vaSUa / ^Tl™^ \ šiTatnim strojem, pomeni večjo bi- /r i M l A troFt. popolno kontrolo ln boJJše [m| ^(ifctL \ 1 delo.
Motor z eno osmino konjske moel zadostuje za en stroj. To se prati tla muren* obratovati stroj za en dolar na mesec, aU pa 6e ceneje. Vprašajte o vsem tem našepa zastopmka.
The N e\v \ or k Edison Company
Ar Your Service
<<lavui urad: Irving Place in 15. eesta. l'odruZnlcc in izložbena okna za udobnost obeiixsiva.
4?t Broadway	_ 124 West 42J Street ; 30? East 144»:n Strwi
Delancey Street f 151 East t^>th Street t AU Show Rooms 10 Irving riact-	15 kaU 125ih Street , open until midnight
Iz stare domovine.
V.
Nemški furor proti beguncem.
Begunec Martin Grakalie iz Ližnjana pri Pidi pripoveduje v "Hrv^tt^kem ListkiT' med drugim: Oitali smo zgodovino o mucenikih, ■ ali vedite, da njihove muke niso bile tako trajne, kakor so nam nedolžnim beguncem. Ti "patriot-je" nas psu jejo iz dneva v dan vedno bolj in dogaja se, da niti na poti nismo varni. Na božičaii dan se je dogodilo, da so nas sla-•botne mladiče obkolili na cesti in so nas hoteli pretepati. Na sreeo sem bdi ja". tam 111 sem. vprašal po vzroku. Odgovorili so mi: 4'Naš kruh jeste, a tujine a moramo pognati iz naših dežel!" (Dogodilo se je na Nižjo Avstrijskem.) Res jf? sicer, da smo njim tujln-ei, vendar smo isti državljani. Ko bi potrpeli z nami. bi jim bilo v ea.% I tako pa poneaemo s web o j neizbri-'sert spomin na Nižjo Avstrijo. — J Pred 14 dnev i sem bil v gostilni 'z dvojico na-šiit ljudi. Eden njiju je bil obleeen v narodno sukneno •nošajo iz južne Istre. Zato se je I približal k njima neki Nemec ka-Jk'»h 40 let in ju za£el izzvati. Pso-val ju je iu ju ornaial za izdiijiiei. Zakaj da se ne učite nemški, saj da znata jesti nemški krirb! Ta ranjenca sta ♦rstala mirna, ne vedo«, kaj brblja nasprotnik. Ogla-ail tem Mi jaz in mu odgovoril lepo. mirno, uaj ne napada teh lju-idi. ki trpe po nedolžnem. In radi jcesa? moramo vprašati pri ltogi 1, ker 011 edini ve to. Nato mi jc odgovoril oni zvesti patri jot: "Ali
• e tudi vi eden tistihJaz pri j nisem zatajil kakor nekdaj sveti 1 Peter, ampak pritrdil sem: '' D;i.'' I On- 'Ali res i4Da. sem!" Nato mi je odgovoril: "Ne bi bil mislil po vafei obleki, da ste tudi vi izdajalec. Kdor ue ljubi Nem-■ cev in njih jezika, ta je izdajalec, ' veste!" In udaril je iz roko po n>i-zi. Vprašal s»-m ga nato: "fch bit te, siud »ie ein Bau^r a trs U-unteit--Idorf?" Odgovor: "Ich bin ciu L Wiener. Ich beweine sie, dass si-3 * w kurz sind, und n,de nicht wei-I _1_
ter mit iLnen!" Kdo naj opiše našo bedo iu naše muko v Gmiiudu.' Kdo ne bi zaplakal nad krivicami, ki siiuo jih morali pretrpeti v tem easu polnih 31 meseeev? Vsakdo mora biti ganien, ako ima človeškega srca. Edino ljudje brez u-smiljonja nimajo srca. Tako pripoveduje bedni Ista*an. mucenik brez svoje krivde. Prav ima: ino-re-li L'iovek, ki je človek, drugače, nego da sočustvuje z muecnikom, ki trpi, ne da bi bil kaj zagruždl!! Zatt^-bi bc moralo zdoti, da je to, kar pripoveduje, neverjetno, u. ključeno. Kavno zato je tem stras-neie, da mu moramo verjeti, ke:* a»Ms v lo silijo izkušnje iz teh krvavih. Htrasniii cas^.v. Kake re-lioksije bi <tejalo izvajati u pi»po\:t'dovanja ubogega Istrana'. Pa ne le o dogodkih samih, nrar-vec tudi o krivcih, da furor tam gori se>ga ia tako dalee. Furar, ki se drastično izraža v sodbi, da, kdor ne ljubi Nemca in njegovega jezika, jo izrJajica. lzdajica — na državi seveda! S pelinom bi morali pisati in v žolč pomakati poro, ali — za nami str.ji slavna ccn-zura. Poizkusiti hočemo vendar o priliki da napišemo nekoliko komentarja k pripovedovanju Istnt-na. Za dane« Ve; Sonten^, da, kdor ni za Nemce, je sovražnik države, nam podaja genezo narodnih bojih v Avstriji — avstrijskega problema, radi katerega se država ne more konaobdirati, priti do miru in ozdraveli 1 Kdo jc torej izdajica na tej di j^tvi?! j —--
■
Imena časopisov.
____
' Oe. pregledujemo seznam ameriških časopisov, nam. pade v oko veliko ste vi! o astronomskih imam katera se rabi za naiw dnevne liste. "Sun" in "World" sta najbolj priljubljeni imeni za atneri ^ke iz»lajalee listov. Imamo tudi veliko «tevilo /vezd (Star) t^r nekaj Jupitrov, a imeu drugih pla
netov ni najti. I	_
sla ne izroči državi. Uni <m> odg-^ vorni za ohranjenje dela in za iz-m'itev v roke časnikov so* jet ov, iiifii privatnih oziasov ter vseli svot, katere se je plačalo zaaije obenem z natančnimi računi.
i. Vsi ravnatelji in uslužbenci! oglaševalnih uradov morajo neposredno organizirati mestne unije ter vsentske ttnije, da olajšajo ponatis privatnih o<rlasov v publikacijah sovjetov.
а.	Lastnino c-seb, katere ^e bo spoznalo krivini prikrivanja *• dossiers" ali fondov ali sabotaže, kot omenjeno v paragrafih e. in 4., se bo kontiseiralo ter lastnike obsodilo na ječo ne več kot treh let.	s
б.	Kaznjivo je tueli uvrščanje, oglasov v privatne publikacije in j buletine.	j
7. Vsi oglaševalni uradi bodo knnfiscirani od vlade in njih last-j niki bodo dobili začasno odškodnino. Delničarji in lastniki ton-] dov majhnih oglaševalnih ura-iov bodo dobili vrnjene viojje.
Vse tvrdke, ki objavljajo oglase, morajo vposlati popolne pms-meznosti ali naslov* na sovjet pod 'rizikom karai. kot ugotovljeno v j paragrafu 5.
Komisaiijat naroda ministrstva za vzgojo.
V. Uljanov (Len in'i. j '	A. Lunaliarski.
?	N. Gorbtmov. tajnik.
Zračni napad na avstrijBka mesta.
True tran^latiou fil<-d with the post Toaster at New York. X. Y. on March 1, IMS as required by tbe Act of October G, J917.
Dunaj, Avstrija, U7. februarja. Sinočao oficijelno av>trijsko poročilo pravi-
Laški letalci so bombardiral) Cle*, Messolombardo in Boeen . vfta ta mesta niso utrjena iu daleč za fronto.
Amsterdam, Nizozemsko, 27. februarja. — Vprizorjeni so bili trije ali štirje nočni napadi na barake v Bocenn na južnem Tirolskem! 8 vojnih ujetnikov je "bilo ubrtHi. 20 pa ranjenih.
Izgredi proti Židom. •
True translation filed with the pu*t master at New York, Y. on March 1, 1 MS as rajmred by the Act of October 3. 1917.
Stockholm, Švedska, 27. febr. — Židovski časnikarski urad pravi, tla so se pripetili protižidovaki 12» gredi v Krakovu, Lvovu, Bzestowu in <irugih mestih. Razbili so sii>e, Žide so napadau iu biti.
V Lvovu so razdajali letaike, ki so čuvali na nasilje proti £idoui.
Kajaki narefejte ae um mQkn Nav» da", ujteCJi davraki dutnlk v Un>
GLAS NARODA, 1. MABOA.
jj Doživljaji ženske na balkanski j
Trm* tr*u»ta(i««i li*-l with ti»- )*u*ima>t»-r at Stm York, N. Y. 00 March 1, li»ls xs rt^qulivd b> Um- Act of Uitober G, 1917.
NI K A RUTH FARMAN IZJAVLJA, DA JE IZSTRELILA PRVI STREL ZA AMERIKO NA FRONTI PRI BIT OLJU. — SLUŽILA JE V SRBSKI ARMADI TER SE NAHAJA SEDAJ V NEW YORKU, KJER VODI KAMPANJO ZA SRBSKI RDEČI KRIŽ. — ONA PRAVI, DA AMERIKANCI NE POTREBUJEJO "LEGUE SMRTI", KOT JE BILA USTANOVLJENA NA RU
SKEM.	j
Si-ržant Kuth Farinan izjavlja jkjiiosiio, ila jo izstrelila prvi >trvl za Ameriko v tej veliki vojni. Ona pa je tilth prepričana, da se nahaja zmaga v vojni, to je izstrelje-11 je zadnjih strelov, v rokah ameriških žensk.
—	Stala sem kot pribočnik srbskega vrhovnega i>o-veljnika ob nekem prepadu v i4Xo Man's" zemlji pred Hitoljem, — je rekla temnooka ženska, ki je bila rojena in vigojcna 11a Long Island ter nosi sedaj uniformo srb-fcketfa wrianta ter tudi tri vojaška odlikovanja. — To »»e j*« zgodilo v jeseni leta 191G. Rekli so mi, tla naj dam Mgnal za streljanje srbske artilerije proti sovražniku.
Tako sem dvignila svojo stisnjeno desnieo ter rekla:
—	V imenu ameriških žensk ter za vse trpinčene ženske v Evropi, ki so trpele radi vas!
Trenutek i>oziieje sem videla, kako se je razpoeila granata, izstreljena od moj roke, v bulgarskili zakupih.
Rada mislim na to, tla sem jaz. Amerikanka, izstrelila prvi _trel svoje dežele v tej vojni. — je dostavila seržantka Farman s prijaznim usmehoin. — In jaz sem tudi prepričana, da bodo odločile izid vojne — ameriške ženske, ( c bo potreba, morajo dati svoj zadnji drobiž ter zadnjega moža za poraz Nemčije,	;
Poročevalec je našel seržantko Farman pri nje pisalni mizi na št. 1 Iti na iztočni 57. cesti v New Yorku. — kjer vodi kamjwuijo za jsunoč Srbiji ter piše knjigo glede treh let vojne —namnr glede sedanje ter dveh balkanskih vojn, katerih se je vdeležila na strani ma^ga, a junaškega naroda, ki zavzema v njenem sreu isto mesto k« »t Amerika.
Za njeno junaško služlto jo je srbski prestolonaslednik Aleksander osebno odlikoval z redom sv. Save, a nosi tndi svetinjo Kosovo ter kraljevi red za srbski Rdeei križ. Obenem je ona seržant v srbski kavaleriji ter je bila prva ženska, ki je stopila na zopet osvojena srbska tla ter preživela sest ur sredi ene najbolj vročih bitk cele kampanje.
—	Jaz sem udova brez otrok, — je rekla priprosto. — Ko je izbruhnila vojna, sem sanjala svoje življenje v svojem lepem domu v bližini Winchester, Anglija. Jaz sem skušala storiti to, kar bi storil moj pokojni mož in kar bi storili moji sinovi, katerih nisem imela, če bi bili stopili v to vojno.
l*red nekaj dnevi sem izjavila odličnim newyorskim ženskam ter je to ol>enem moje sporočilo na vse ameriške ženske vspovsod, da namreč lahko izvojujejo zmago v vojni, <-e le hočejo. Zmaga ali poraz se nahajata v njih rokah, kajti Amerika bo odločila konflikt in ameriške ženske drže v svojih rokah usode Amerike in ameriških mož. —	1
Velika masa žensk ne spoznava še dejanski te vojne, dasiravuo nekoliko pripomorejo k temu spoznavanju dnevna poročila o kakem |>ol ducatu smrtnih slučajev v Franciji. Mi moramo dati svoje možke ter jih vedno zo-)»ct dati. Siliti jih moramo, da odidejo na fronto, če je treba siliti. Dočim se je vršilo v Srbiji rekrutiranje, so prihitele ženske iz svojih hiš ter metale v roke bojazljivih možkih svoje lastne presliee. — Vzemite to in predite. — so klicale ženske, — nii pa bomo šle ter se bomo borile. To je duh, ki mora navdajati tudi ameriške ženske. —
Seržantka pa ne veruje, da bi bilo treba ameriškega ženskega polka ali tako zv. "Legije smrti".
—	Ali nimamo dosti mož, da se bore za nas— je vprašala. —
Tudi ne vrjame, da bi bilo treba ameriškim ženskam odhajati v večjem številu na evropska bojišča. Njen 11a-Bvet, kako morejo ameriške ženske najboljše pomagati, da pri]>omorejo k zmagi, je tako zdrav in prepričevalen, da ga ne morem še nadalje skrivati pred Čitatelji.
—	Prva stvar, ki naj jo store ameriške ženske potem ko so dale svoje može deželi, je prekinjanje vsake kritike, — je pričela. — Ženske, ki kritizirajo način, kako se je vodilo vojno, ki si izberejo kakega uradnika v Washingtonu ter izjavljajo ob vsaki priliki: — Jaz ne morem trpeti tega in tega človeka, — take ženske le pomagajo sovražniku ter mu dajejo utehe. One govore c tem, česar sploh ne razumejo.
V Washingtonu je cela kopica informiranih kritikov, ki zasledujejo vojevanje vojne ter vedo, koga imajo dolžiti in kakšne konstruktivne nasvete dajati.
Za ženske je boljše, če — molče.
Če imajo kake vojaške informacije, potem pa šc prav posebno ne smejo razpravljati o načinu rojevanja in to tudi ue s svojimi najboljšimi prijateljicami ali pri jatelji Kako moremo vedeti, kakšne vrste špijon prisluš kuj« na "ferrvboatu", v podulični železnici ali pa v gle
(dijMhi?...	_ -	■ m m 1 1.—— ■■	— „ -M
t	COt*lfltKVMT_£LJHCJ>m»T-.l«f^f
C
MISS AGNES NESTOR.	r
članica novega narodaega delav&em ^ Jbora.	1
2
==================!=g=====5^======= F
Vsaka ženska naj bi si izbrala kako vrsto vojnega dela ter se mu posvetila z vso vnemo.	1
Jaz ne mislim zmerjati ali kritizirati, a dejstvo je, da skušajo številne ženske storiti obenem preveč stvari. V dveh letih, odkar sem se vrnila iz Srbije, se me je na- t prosilo, naj se pridružim tisočim stvarem. Ženske ne ' smejo begati od ene vrste vojnega pomožnega dela k — ' novejši vrsti ali kaki bolj slikoviti. Različne organizaei- ' je }>o mora jo vedeti, na katere ženske se lahko zanesejo \ in sicer glede časa in dela.	(
Tudi ne vrjamem, da bi bilo treba večjemu številu 1 ameriških žensk oditi v Evropo. Tam ni nikakega prost ra za lieizurjene ženske, kajti v vseh deželah, ki sena- 2 hajajo v vojni, jena tisoče žensk, kojih možje so bili u- ' biti ali postali nezmožni za nadaljno delo in katere žen- 1 ske morajo vsled tega vzdržati same sebe.
Naša neizurjena ženska, če bi se jih sploh dalo kako delo. bi jemala kruli iz ust vojnih žrtev. Celo izurjena ženska, — bolniška strežnica, delavka v kantini ali pomočnica pri rehabilitacijskem delu, — bi ne smela napet i vseh sil, da bi odšla na fronto. Dati bi morala le izraza svoji volji, da služi ter nato čakati, da s v jo vpokliče. —
Dejstvo, da so ženske navdušene za to, da bi prišle preko morja, nima nobenega opravka s celo zadevo. V tej vojni ne sme ameriška ženska misliti 11a to,, kaj si želi ona, temveč — kaj želi narod od nje. V večini slučajev pa se ji bo poverilo službo v domači deželi.
Ona lahko dela za Rdeči križ.
Če treba, prevzame možko delo v iiidustrijaluem svetu. dasiravuo bi storila nedomoljuben čili ter slabo služIli za svojo deželo, če bi sprejela mar. j so plačo kot jo dobivajo možki. — Piše tudi lahko pisma na svoje ljudi. Ki se nahajajo na fronti, — lepa, bodreča pisma, v katerih ne sme biti niksliili vzdihov.
1 Mislite si učinek na moralo dečka, ki je nekoliko bolan ter malodušen, če dobi pismo od svoje matere, v katerem se glasi:
—	Mislim nate vsako noč ter plakam. dokler ue zaspi m. ..
Delo ameriških deklic v vojnem času je to, ua se izkažejo vredne možkih, ki se bore zanje. Dečki, ki so pred kratkim korakali po New Yorku, preobraženi iz bolehnih in indolentnih mladičev, ki so bili preje, v može, si žele žensk za svoje žene ter matere svojih otrok, — ne pa — kratkokrilih, namazanih in visokopetnih metidjev, katere so oboževali predno so jih vzeli k vojakom.
—	Mi se sploh še nismo pričeli boriti, — je končala ! seržantka Farmau z resnim izrazom in povdarkotn. —
Čim bližje pridete vojni, tem bolj ste prepričani, da mora dolgo trajati Mi ne smemo misliti, da bo pokazala t Nemčija hrbet ali rep, ker imamo v Franciji par stoti-. sočev mož. Pa tudi če bodo vsi naši zavezniki poraženi, , se moramo mi boriti naprej.
V imenu samoohranjenja ter zdrave človeške pameti, — ue da bi se omenilo pri tem višje motive, — se mo-
. ramo boriti naprej, dokler ne bo Nemčija poražena.
-000-—
i	w. S. S.
J	-o-
-1 Vojno-varčevalne znamke pomenijo: dolarje — na j banki in preskrbo van j e ameriških vojakov v zakopih.
Ako kupiš vojno-varcevalno znamko, skrbiš za svojo bodočnost in braniš čast dežele.
• • •
Z denarjem, ki ga liajsigurnejše naložiš, delajo Zdr. ' države municijo, grade ladje in preskrbujejo ameriške
1 vojake.	. ,	- _ ^ * v s
-j - « , .
S tem, ako kupiš vojno-varcevalno znamko, zadaš - kajzerju udarec in si — kar tudi ni tako brezpomembno, J— celo plačan za to I
Iz zaldadniskega urada. 1
fw5£l
WAR SAVINGS STAMPS ISSUED BY THE.
UNITED STATES GOVERNMENT
HRANI IN POSOJAJ SVOJB PRIHRANKE
STRICU S AMU.
On jih potrebuje sedaj 1 Vi jih boste potrebovali po vojni
KUPUJTE VOJNO VARČEVALNI ZNAMKE OBVEZNICE VLADE ZDRUŽB NIH DRŽAV.
Nosijo štiri odstotne obresti, plač ljive na četrt leta. Lahko pričnete
S PETINDVAJSETIMI CENTI
če kupite varčevalno znamko Združenih držav. Vaš poštar, vaš bankir, vaš časopi* in številno drugih prodajaln ih a gentor vam bo povedalo vse gledt teh znamk. Oglejte si jih!
TO JE VAŠA DOLŽNOST.
TO BO OHRANILO ŽIVLJENJE
TO BO IZVOJEVALO VOJNO
Vojno-varčevalne znamke in Slovenci. |
Zelo ugodna in redka prilika se nam nudi ravno-sedaj z nakupovanjem vojno-vareevalnih znamk prihranjeni denar nadvse varno in z dobrimi obrest- n mi naložiti, zaeno pa tudi pokazati vladi in podani- n kom Združenih držav, da smo vredni zaupanja, ker p nas vsled napovedi vojne Avstroogrski ne smatrajo za sovražnike. S tem smo obvarovani ogromne škode S ter rešeni iz zadrege, katera bi bila prinesla nedržav. ljanoin mnogo skrbi, neprilik in razočaranj.
Za nas Slovence bo najpripravnejše, da kupujemo znamke, katere bo mogoče dobiti skozi mesec januar po $4.12, vsak prihodnji mesec do konca k decembral918, bodo stale po en cent več; iste bomo t prilepovali na takozvani vojno-varčevalni certifikat, ki je načrtan in ima prostora za 20 takih znamk. Po t: preteku pet let, to je dne 1. januarja 1923, bo izpla- 0 čala zakladnica v Vashingtonu, ali pa katerakoli pošta v Združenih državah znesek $5.00 za vsako, 11a certifikatu prilepljeno znamko, ali pa za ves polcpljo ni certifikat z 20 znamkami znesek $100.00.
Pri dvajset znamkah, katere stanejo tekom meseca januarja 1918 $82.40, bomo pridobili $17.60, ali pri eni znamki 88 centov. V slučaju, da bi bil kdo kdaj pozneje, ko bode kupil znamke v denarnih potrebah, ali pa bi jih hotel zamenjati v gotovi denar, ga bo zanje dobil lahko nazaj vsak čas, na odpoved. po preteku desetih dni s približno 3% obresti, naj&ibode na katerikoli pošti v Združenih državah.
Omenjene znamke prodajajo vse pošte in banke sirom Združenih držav. Priporočati bi pa bilo, da se jih Slovenci kolikor mogoče nabavijo pri naši tvrdki, da potem lahko pokažemo s skupnim zno-akom, kaj smo vsi skupaj storili za deželo, katera jxa& je sprejela v svoje naročje, nam dala kruha in zaslužka, kakor bi ga ne bili našli nikjer na svetu.
E	A Ita se bodo rojaki odzvali našemu kiicu v polni meri, v korist samim sebi,
[ in slovenskemu narodu za ugled, bfltoxo imeli obilo dela in skrbi brez zaslužka, toda [ t veseljem smo pripravljeni sa velevažno stvar storiti vse, kar je v naši moči.
I	Na eelem svetu se dandanes ne more denarja bolj varno in obrestonosno na-
I	loži ti, kakor v vojno-varčevalnih znamkah Združenih držav. Vsak jih zaiuore do-
I	biti v vrednosti en tisoč dolarjev, in ne več. Sezite po njih bres odloka, vsak po
I	svoji moč L
j	Kadar nam pošljete denar, priložite 16 centov v znamkah za poštnino registri-
J	ranega pisma, v katerem vam bomo podali znamke.
j	Pripravljeni smo tudi vojno-varčevalne znamke hraniti pri nas, in v takem
i	slučaju se nam naj pošlje poleg denarja za znamke le 3 cente za poštnino pisma,
E	v katerem bomo poslali potrdilo.
[	Vsako naročilo naj bode podpisano z lastnoročnim podpisom istega, ki bode
[	kupil mamka
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
TVRDKA FRANK SAKSER BI
I	9 ' "T
I 12 COBTUUTDT STRUT,	NEW YORK, N. 7,
--j	IZ urada
: Z, T- 3P- XX i;
JOHNSTOWN, PENNA.
_-
<t»	GLAVNI ODBORNIKI Z. J. P. D.
Predsednik: PRIMOŽ KOGOJ. "5904 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio Podpredsednik: J. A- MATIJAŠjC, e.[of Woodlawn Trust Co., Wood ! lawn, Pa.
GL tajnik: JOS- DUPIN, 815 Bradley Alley, Johnstown, Pa.	,
Tajnik za slov. oddelek: PETER SRNOVRSN1K, P. O. Box 27f . Forest City, Pa.
Blagajnik: ŠTEFAN HORVATIČ, c.Jof First National Bank AUiquip pa, Pa.
Vrhovni pevovodja in arhivar: IGN. HUDE, 82 Cortlandt St., New York, N. Y.
NADZORNI ODBOR:
za slovenski oddelek: >iR. AGNKŠ ZALOKAR, Cleveland, O.
JOSIP REAIS, New York, N. Y.	1
za hrvaški oddelek: JURAJ NOKŠIČ, Cleveland, 0. fURAJ BRAŠIC, Johnstown, Pa.
Pevskim društvom«
1'ifd tremi tedni sem v glasilu iporočil društvom nekatere pt«suii, katere sem določil za prihodnji koncert. Po-zval sem tudi društva, da mi kolikor mogoče naglo sporočijo, katerih izmed teh pesmi nimajo, da jim jih pošljem. Do zdaj sta se oglasila stuuo še dva pevovodji. Prosiia ostale, ker veni, la poaui nimajo, da mi hitro naznanijo, kajti pesmi morajo biti razposlane v najkrajšem času, da e jih morejo pevci navaditi.
Ker sem tudi zadnjic omenil, da bi bilo umestno, da se določi tudi -a mešani zbor za tkupni nastop več t..»čk, so mi nekateri nasveto-vaii nekaj skladb, izmed katerih *em do sedaj določil sledeči dve: Ljudmila, llrabroslav Volarič, in Oj, z Bogom, ti planinski svet, •Jakob Aljaž.
Ne pozabite tudi, .ia kar sem že zadnjic opozoril, da vsako dru-itvo že zdaj določi, kaj namerava peti. da se moremo razvistiti. Ka-
kor sem zadnjič naročil, se mi naj to naznani do 1. aprila.
Znano je vsakomur, da jo zaradi današnjih vojnih razmer nemogoče dobiti pevskega materija-la iz domovine. Pomagali «110 si edeu drugemu na ta način da smo posojevali in prepisa v al i razne pesmi. Več pevskih društev se, je ohmilo 11a mene, da bi jinij stalno pisal note; nekaterim sem vstregel, drugim zo^et nisem mo-gel, kajti č-asa mi ne dost-aja. Našel pa sem v osebi p. .T«><i. Kemsa rojaka, ki mi je priskočil na pomoč L; ni i je napisal 12 si ovens kili pesmi, ki so le malo znane med našim narodom, kajti nekatere se nah-aijajo v raznih pesmaricah, ki niso našit poti med naše pevce nekatere pa sploh še niso bile objavljene in se naluijv\« le v prepisu. Nekaj zadnjih 2>n. tudi jaz, zato mislim, da nodo te sklad-j be posebno dobrodošle in jih bodo pevci z veseljem pozdravili, ker
so večinoma popolnoma nove. Vsebina tega zvezka je:
1. V sladkih sanjah, Ant. llajd-rih. — 2. Večerna pesem, <ir. Vu-ton Schwab. — 3. Napitniea, Ivor. Oevirk. — 4. Naša žvepla L,ul- : vik Hudovemik. — o. Tihi veter od morja, Oskar Dev. — U. J«z b; rad rudečih rož, Zvonko Prelo-vee — Ignacij Hudč. — 7. Savska, dr. G. Ipavee. — 8. Planinska roža, dr. U. Ipavee. — V. Lahko 110 '. II. O. Vogrie. — 10. Pastirček, ^ Fr. Gerbič. — il. Vabilo, Fr. Ger-bič. — 12 Potrkali okno, Anton Foerster
En zvezek slane kur preu-stavlja tako majhno ceno, da jo more plačati vsakdo.	«
S pevskim pozdravom
Ignacij Hude.
Veliki zračni boji. True translation fiU.il w ith the ih»L master at New York, N. V. 011 March 1,
ll»18 us requirvU by the Act ot October 6, 191T.
London, Anglija. 27. februarja. Xa zapadni fornti so se pričeli 1 juti zračni boji, ki so navadno predhodniki velikih ofenzivnih operacij. — Nemško ofieijc-lno poročilo I pravi danes, da je bilo izvojevanih veliko zračnih dvobojev in da angleški napad na sovražne opazovalne ob Oisi in Aisni niso uspeli.
Neko berlinsko poročilo trdi, da je bilo včeraj uničenih 11 zavezniških aeroplanov in trije opazoval-ni baloni. Stotnik vitez Tuček je premagal svojega 24. nasprotnika : 1 prost a k Kaffher pa je razbil dva 1 sovražna opazovalna balona.
SLOVENEC i
Ima r zalori Columbia (ramo-i fooe. Slovenske, ITrvatske In , Fploh v vseh Jezikih Columbia plošče.
J Diamante, zlatnina, ure, gr©-
brnlna in splob knr želite v zlatnini ali gramofonih in ploščah.
Cenike pošiljamo Urnplarno.
IVAN PAJK,
1 Jeweler £ Columbia Grapbopho-ne Dept.
I 456 Chestnut St.. Conrmanrfi. Pa. '______' L
Nekaj o Bolgarih.
... - 3 . .
* - -
OUAS NAKOPALI- MARCA. '18
Z aiiti-ujK>k»^ičnega stališča ra2likuje najboljši bol- ; tfni-wki strokovnjak dr. S. Vatev posebne skupine v celem 1 bolgarskem narodu, toda ne moremo jih dosedaj spojiti' z jezikovnimi.	I I "	i
Wiridno pa je, da se tudi vzbod Bolgarski- razlikuje : od zahoda, {»osebno od sofijskega kraja in od Maccdoni-, j«- in da ima tudi jug svoje ]K>sebne znake.
CVlotno je prišel Vatev na temelju merjenja 320 ti- .
šolskih otrok, iki tisoč vojakov in 1.3o0 lobanj do sle-dcrepi zaključka o bolgarskem tipu:
— Tipični Bolgar je srednje visok in danes pretežno f bril net. Toda treba je uvaževau, da je stopnja temnejše I barve največja na vzhodu, v močno pomešanih krajih.1! do«'i m jt- na zahodu in v Macedoniji — v starem centru 1
•	b<dtfar>ikih Slovanov — temni tip že redek. Nos ima Bolgar raven, visok zgornji rob očesne votline in tudi glavo j ima visoko.	1
• . -
Slovani v Macedoniji in v stari Srbiji, to je v kraju * na zahodu od Ohridskega jezera, Drina, Šardagliom, na 1 severu od srbske meje, dalje od Osogovske in Kilske pla- J nine in na vzhodu od reke Mest«* (Karana) so ]K>stali predmet ostrili prepirov m«*d Srbi in Bolgari, zakaj obe 1 stranki menila, da imata dovolj dokazov, da bi jih mogli ! narodnostno prijx>jiti l>odisi Srbom, kakor hočejo prvi. Ixnlisi Bolgarom ]m> mnenju drugih.
V ta prepir, v katerem se niso mogli tudi najboljši znanstveni delavci otresti enostranskega stališča, so ]»- < segli |K>gusto in v celoti objektivne je tudi drugi slovanski < in neslovenski raziskovalci, glavno Rusi in iz kroga teh je nastala celo tretja teorija, po kateri niso macedonski < Slovani niti Srbi niti Bolgari, ampak posebno, samostoj- < no slovansko pleme — Macedoncev.
To je bilo naprimer stališče P. Dragauova leta 1887, h v tem smislu je izdalo 1. 1890 tudi petrograjsko Slov. bla- 1 gotvor. obAčestvo narodopisno karto Balkana, ki sta jo izdala K omaro v in Zarjanek, in ravno to stališče zavzema zjiamoniti srbski geograf-^tnograf Jovan Cvijic.
(Pojem Maeedon i je in Stare Srbije je negotov. Bol-^ari štejejo za Maecnlonijo tudi okolico Skopelj, Tetova, t tKumanova, Kratova (naprimer Brankov, Iširkov); nas-1 proti temu prištevajo Srbi H k opcijsko in Tetovsko k Sta-j" ri Srbiji (Cvijie, Belic1 in v novejšem času Iv. Ivanič tu-h di I*rilep, Bitolje, Ohrido in Veles tako, da gre* meja erezh Valvar pri I>emi Kaj« pod Velesom. Vse jnk! vplivom političnih ciljev).
Na |m »Iju znanstvene literatiuv so se pee ali predvsem j! zgodovinarji z razmerjem Macedonije napram srbski in i bolgarski državi v minulosti, etnografi so primerjali obi-j1 čaje maeedonskih Slovanov s sosednimi srbskimi in bol-j* ga rak i iui; največ |>a so delovali izmed vseh filologi, ki so iskali značilno karakteristiko jezika in dialektov mace-^ donskih in ki so izkučali, kateri strani je bolj soroden, —i* aL srbski ali bolgarski.
Ta prepir je rodil znatno znanstveno literaturo, pose- : bno v zadnjih 20 letih, toda kljub temu ni poravnan in še j f dolgo časa ne bo, ker v njem ne gre za znanstveno spoz-|« nanje, amj»ak predvsem za —politiko.
In tu se vedno zopet najdejo vzroki, da bi ostal pre- i pir neodločen.
Srbi potrebujejo morje, in ker ne morejo priti sedaj do A dri je, kjt*r jim je vzela Avstrija prehod črez Bosno in Hercegovino, upirajo proseče oko k Belemu moju, speci-jalno k ustju Vardaxja, k Solunu, in se iz teh vzrokov trudijo kar najbolj povdariti vse značaje stare in današnje.i Macedonije, ki spričujejo, da spada k Srbi j L
Bolgari pa nasproti temu nočejo opustiti tega, kar; danes faktično eksistira in kar tudi pretekle dobe izpri-; čujejo, to je ožjo zvezo Macedonije z Bolgarsko.
Poleg teh dveh glavnih pretendentov pa se oglašajo! s svojimi silno pretiranimi zahtevami za Macedonijo tudi druge politične države — Grško, Rumunsko in seveda tudi — Turško.	I
A tudi druge, oddaljene velesile ne pustijo Macedo- " nije iz sfer svoje koristi, glavno — Italija in Avstrija.
"m	* • #
lz te mešanice literarnih teženj in političnih in znanstvenih del slede danes za objektivnega opazovavea za sedaj ti-lc vidni zaključki:
1.	— Slovani v Macedoniji in Stari Srbiji predstavljajo ljudstvo, katerega narodna zavest ni do sedaj popolno in enakomerno razvita, ako jih primerjamo z obema slovanskimo sosedoma.
Pri tem pa ni dvoma, da se pretežni del teh Slovanov čuti in šteje za Bolgare, da priznava samostojno bolgarsko cerkev, katere glava je eksarh, ki prebiva v Ortakje-ju, in dalje, da je ime "Bolgar" tu zgodovinsko, da ui na-
*	stalo Sele vsled bolgarske cerkvne propagande zadnjih let. __f f:/'^	*
Dasi so bili ti kraji pripojeni tudi srbski državi, se ime Srbin ni obdržalo v ljudstvu. Zato je nova, politieno-eerkvena bolgarska propaganda našla v celi zemlji silen odziv, dočim najde srbska vspešno bodočnost in ugodna tla kvečjemu samo v severnem kraju, ki je v dotiki in v sferi neposrednjih koristi in vpliva srbskega kraljestva, torej v tako zv. Stari Srbiji in Skopeljskem.
2.	— Tudi s filologičnega stališča se jezik maeedonskih Slovanov, dasi tvori pravzaprav skupino lokalnih
f dialektov, ki se posamezno med seboj precej razlikujejo in ki tvorijo v celoti nekaj srednjega med stokavskim 'HH^B1 rn vshgdPjim, pravim bolgarskim je-
zikom, — vendar nagiba večinoma in po glavnih znakih bolj k bolgarskemu ko srbskemu govoru. ; Edino severni del se bliža dialektičnemu vranjsko-mško-timoškemu pasu, ki ga prišteva prof. A. Belič — srbskemu jeziku. Iz teh vzrokov sem pripojil tudi zgoraj v tekstu in na prideljeni mapi uiacedonske Slovane k - -j Bolgarom, ker sem spoznal, da je samo v Stari Srbiji večja množica rodbin, ki se glasijo k srbskemu narodu.
— Vrh tega je gotovo, da.v vprašanju, v koliko je Macedonija srbska ali bolgarska, danes ne odločaj«, niti sekundarni jezikovni kriteriji niti narodopisni (na pr. o-bičaj slaviti "slavo", — amj:ak drugi faktorji: zgodovinska tradicija, cerkvena in idejna prislušnost in politične težnje.
Toda niti po tej strani ni v Macedoniji miru. ampak krepko gibanje, ki ga vodi —agitacija. Deluje se s političnimi gesli, denarjem, šolo, cerkvijo od bolgarsko in od srbske strani, in to so činitelji, ki lahko tuintam, kjer se z vspelioin osredotočijo, napravijo iz nam j zavednega človeka — Srba aH Bolgara brez ozira na to, kako narečje govori.
In ti faktorji niso dokončali svojega dela in ne bodo dokončali, dokler ne bodeta Macedonija in Stara Srbija v rokah bodisi Srbije, bodisi Bolgarske.
Ona država, ki bo nad deželama dalje časa vladala, jima bo šele mogla dati tudi trajen naroden značaj.
Danes je Macedonija bolgarska — toda prašanje me či in bodočnosti je. ali bo vedno bolgarska ostala ali se i delrnoa ]K>srbila.
Naravska rešitev bi nastala, ako bi prišlo Staro Srbsko v roke Srbom, Maeedonija Bolgarom. S tem bi se tudi narodnostne razmere najnaravneje razvile in utrdile.
Toda ali bo prišlo do te politične in s tem tudi narodnostne rešitve macedonskega prašanja, — to je zelo dvom!
Iji™. l j . _
Slovenske vesti, j
Cleveland, Ohio, j
Odškodnino v znesku $10,000 je pripoznalo solišče 12leUieiitu Jožefu Potok ar, ko jc tožil Jakoba Kat za, krVroga konji so deč-, ka ]w»v«»/i]i. ko so se bili splavili.
Nogo si je oparil rojak Mihael Vidic pri dolu v tovarni.
š-tin milje jc teke! s krtjgio v telesu Martin Ivanko vie v South Kuelidu, a nazadnje je omagal in pade! v roke zasledovale« m. Pri Hurt Hrteheoeku je l>ilo zmanjkalo namreč 10 kokoši. .Sled v snegu je vodila do doma Martina, ki si je hotel privoščiti nekaj kurje ]>e-j čenke. Ko so |>rLšli policaji v hišo.; se jim je postavil hrabro v bran, ■a j«- kmalu zbežal. Poslali so za njim celo točo krogelj in ena ga ,ie pog«xlila v levo strain. Sedaj l«ži v bolnišnici, ko pa ozdravi, bo •lajal odgovor za kurjo pečenko.
V	cerkvi sv. Vida so bili krščeni : Edvard Udovje, FVank Klavs. Marv Pavfcekin Helena Budie.
Umrla je Marv Renko, Mara Vi; leta.	"	j
Katarina Novak v Warreusviile' je ooLabela, zato «e je pripravila I .a večnost. Njen mož je tndi že I nekaj let gost uadotne bolnišnice.
Družina Frank Skrl v New-' ! burghu se veseli novega člana, ki
mu dali ime John. Tam na1 I naanuornasti eesti uc je 'Zglaail ! Ladislav Grozdanič ter na vsak j i način hoče ostati pri družini Ste-I i an Grozdanič. Ladislavu ^fta Jnoj iii Mary Lipogiavšek za botra.-dočim stn malemu Ski'lu stala naj struni pri krsftu Joim in Mary Uu-' tala.
V	CoWinwgoda «o bili ki>čeiu: Jotoet Jerman, katei-euai feUi bo trtnala Mr. in Mr*. Jo^epii Siska. Vjrovm. Frank Kalin, botra sta uiu bila Mr. Joseph Kartel in Mrs Mary Defceljak. Mar>- Kline, ka tero «ta	Mr. m Mrs. Igu. Vidmai-.
I'mrli so v Coliiavoodu: Novo rojetK-ek J. Skrabut. Alberta Br lan v 'A. letu svoje siarosti ter --letni Alojzij Rovtar.
V	Collinwoodn sta se na obiaku •uiudiia. radi materine bolezni bra-ta-vojaka Frank J. Skrobnt, Co. M, MS. Infiantr>-. Camp Pike. Ark., in Anton Skiobut, Co. 36. 7. Tr. Bat., Camp Sherman, Ohio. Ta dva brata sta splošno znana v naši naselbini kot j ako blaga mladeniča. Tudi Stric Sani ju ima
' rad, ker sta avetfta vojaškemu po klicu. Onadva sprejemata plače . za*, samo $8, drugo pa vlada direktno pošilja na. njuno mater.
Pokopana je bila 11. februarja Katarina Novak. Pokojna je biL stara okrog 35 let, dom« U va* * I Babna Gora, župnija PbBiov Gra > dcc. Droitvo Sm Marije (mmto) - jo je spremilo na cadsgi poti >
j cerkev ter na ]>okopališee in to v ! velikem iteviliu Njen mož Joiiu t»r!«ol ;t:i pogreb \i Wan>-iiv; bolnisiiie,-. k.j« r /e dolu«, hi-j ra. Ednia h'Vrka je pri družinij Doienr, kjer jo imajo kot svojoj otroke v dobri oskrbi.
Dne 1'. februarja je bil }>oko-pati Ji^et' Kaprol. ki je umrl v starosti 51 let. Doma je bil iz žup-| | :iije Cerklje iut Dolenjskem. | njim žalujejo žena, dvu sina. dve j omoženi hčeri in dva zeta. Dva društva sta pt spremila pri po-:
fjrebu: diuštvo sv. Janeza Krst-
. t
nika št. 37 JSKJ. in društvo Slovenec št. 1 SDZ.
!
Major Mitchell Innes,
Vodja -niirl. nabome komisije. #
1'repeljana je bila v Eddy Rd. hotnišnico gospa P. Ivec.
Precej naših fantov je že prišlo od vojakov, in sicer oni brez ali «amo s prvim držav, papirjem. V kratkem pridejo j»a V ostali.
______________Virginia, Minn.
lit. Rev. Josip Bull, ki jc sedaj škof v škofiji Dnluth, je blagoslovil novo italjarsko cerkev Sv. Srca Jezusovega. Pri slaMiosti je bilo uavzečih veliko število duhovnikov iz raznih naselbin, ka-kor tudi mnogo vernikov raznih narod nosi:.
Ely, Minn.
Ivi* je dosedanji slovenski žil pan Geo. L. liro/.:<*li sr otlpoveda.1 sv<.ji slu/bi. se je vršila posebiui volitev v mestnem, svetu, kateri je imenoval županom Olafa Knutso-ua. Novi župan lw> ostal v uradu do prihodnjega januarja, ki^ se lu.do vršile mestne volitve. Knut-sr.ii jt* stari meKtiii uradnik, ki je hii mestni odbornik že d^et let.
Calumet, Mich.
V slovenski eerkvi je bila kr-ščena Doroteja, hčerka Antona in Marije Selak iz Bhie Jaeketa.
I
ZfFpct je šel eden najstarejših sluvtjiskili naselnikov na Oahune-tu j Hi .-»voje večno plavilo. Dne 1*2. februarja večer ab pol osmih je umrla na svojem domu, TiOO Elm S^t.. Blue Jacket, Maniga Saitz. ro-jena Vertin. Pokojna je bila rojena 1. 183S v DobličaJi na Kranjskem. Leta 1874 je prišla v Ameriko. in sieer v l^ineoln. IU., k svojemu brata Matiji Se isto leto se je tam poročila z Nik. Saitzom. Čez štiri leta sta s« oba preselila na Calumet, kjer sta potem nepretrgano živela. Družina je bila vrlo dobro znana, ker je bila poleg Hrvatove edina, ki je držala boarderje. Vsak Slovcmee, ki je prišel oni čas na Calumet, se je ustanovil pri eni izmed teli dveh družin. Vzgojila je pet sinov, od kaicrih živijo še štirje: Nick. Fred iai Joe. živeči na Calunietu, m Peter, živeč v Butte. Moti*. John je bil pred par leti ubit v Coloradi. Poleg soproga Nikolaja in omenjenih štirih siinov zapušča pokoj:«a še eno s»estrtf gospo Ano Gcš<*l v Yellow Jacketu in brata Matijo Vertina v Lincolnu. Ill
Prihodnje mestne volitve za-različne mestne urade se bodo vršile 11. marca. Med kandidati zal :nestiioga blagajnika je *iaš dobro I znaaii rojak Math. F. Kobe. Vsak! •zna, da je bil rojak Kobe Irndo ob-! iskan v zadnjem letu. Zaradi za-strupljenja krvi na roki ni mogel delati skoro celo leto, pred kratkim mu je umrla mati, družina se je pomnožila za eno dote — na vse strani težave. Naša dolžnost je, da podpiramo svojega rojaka.
Iz starega kraja.
-
Dr. Korošec sestanku čeških drž. poslancev.
Dr. Korošec je pozdravil imenom Jugoslovanskega kluba shod čeških državnih p »sla ne-v. ki se j je vršil dne <J. januarja v Pragi, j s sledečo brzojavko: V borbi za j provedbt; sa-.noodloobe češko-slo-;vaš':ega naroda in češkoslovaško dižavo najde češko-«lovašld narod v jugoslovanskem narodu šestega zaveznika, ki se bo ž njim boril ramo ob rami. Tudi Jugoslovani s Cehi vred zanikajo, da bi imel grof Cernin legitimacijo, da covori \ imenu narodov te monarhije, ker f*n zastopa samo pri vile-prirano manjšino. Jugoslovani smo občutili na svr ji koži, k;iko Av-stro-Ograka razumeva '*usta"v"no samoodločbo" in koliko varujejo
---—-----— • "
v	■	■
temeljni zakoni i mete k in živi je-nje državljanov. Mi želimo trajen mir. kateri <se pa ne more graditi na medsebojnem vai-anju in, tla-čenju narodov, temveč Te na mo-ralniii temeljili, za katei-e se danes bojujejo mil join. Zato z zaupanjem zremo v bodočnost če-ško-slovaškega in jugoslovanskega naroda ter pozdravljamo bratski sestanek. — Jugoslovanski kluL. — Dr. Korošec.
Tako sodi zrel narod politična zločinstva
Tako vzklika list "Hrvatska Država", zabelcživši, da so občine Susteršičevega volilnega okraja izi-azile le-temu svoje popolno nezaupanje, zahtevajoč, naj položi svoj državnozboi-ski mandat.
Boris Mirana — srečen dan!
Genijalni naš Strilar pesnikujo še vedno kljub 83 letom, ki ga o-bremenjajo. Svojemu prijatelju, F. S. Šo?ulu, je j«xlal med drugimi ].>csniico, ki jc danes, kjub svoji skromnosti, veleaktuebio s\eto\nie znamenitosti. Glasi se:
Kar mladenič upal sem in pel,
sivolas doživel sem vesel:
Dan doživel som, oj. .srečm dan,
ko člo\eštvo rešil je Slovan!
i
Davna leta so. minula, ko jo Stritar pesnil, da je Slovanstvu usojeno poslanstvo, da prerodi Evropo. I*reroškitn duhom je zrl mož v bodočnost.
Milionarji v Osjeku.
Malo mesto Osijek v Slavoniji ima sedaj 15 miljonarjev. Med temi jih je le pnr z lienemškim iino-nom. Z imetjem od f»00 tisoč do l l miijona kron jih je a z imetjem od 50,000 do 100,000 245 meščanov.
Medicinsko fakulteto
so otvorili na bolgarskem vseučilišču v Sofiji. Ko slušatelji te fakultete polože stroge izpite, dobe čast doktorja.
Plen križanke "Wolf".
True translatiitn filed with the P'^t master at New York. N\ Y. on llim-h i, 1I>18 as rt^quin^l by the Act of October j	6. 1917.
i Berlin, Nemčija, 27. februarja. Nemška roparska križarka 'Wolf', ki se je potem, ko je napadala zavezniške ladje v Tihem oceanu, vrnfla v domače pristanišče, je po topila najmanj 35 ladij.
SLOVEN SK O-AMERIKANSKI	I
za leto 1918.	|
Baien koledarskega dela ima ie sledečo Tiebino:
PeeenL	I	Normalni potek ruske revolucije.
Vasen zgodovinski dokument.	!	Rusija.	||
Popolen pregled svetovne vojn?.	I	Nemški cilji in Rusija.	||
Praznik v Petelinji vast	|	Padec rodbine Romanovcev.
Prag.	t	Prednost brzojava.	§
Problem Alzacije-Lotarinike.	j	Pesem jetnikov.
Ukradeno pismo.	j	Kozaki in njih vojska.
Rad.	|	Litvinski kmetje.
Veliki dobitek.	i	Nevidna poslanica.
Rasno o otrocih.	t	Ruchara.
Doživljaj francoskega fturnalista.	f	Čudne pogrebne določbe.
Veniselos.	t	Album.
O postanku koledarja.	I	Srič&nska svatba pri Kafrik.
Nemški napadi s plinom.	j	Tečni koledar.
fivali in aeroplanL	|	Petelinji boji
Ruska revolucija.	f	Nekaj za gospodinje.
Program ruske socijalistične stranke.	]	Bala.	i
Aforizmi.	I	OtfasL
, Koledar krasi nad trideset sHk, Izmed katerih jih je skoraj polovica s sofke fronte.
Stane 35 centov. ______§
Naroča se pri:	<	^ v
Slovenic Publishing Company	i
n COSTUUfDT STREET,	*KW YOBS CITY, H. Y.
POPPORNAŽVEŽA
lnkorporirsaa 22. aprila 1909 ______^^^^	t drffivi P run
Sedež: Conemau^h, Pa.
GLAVNI URADNIKI:
Prsdsnlnik: IVAN PROSTOR. 100S Norwood HA, Cleveland. Ohio. Podpredsednik: JOSIP ZOltKO. R. F. D. 2. Box 113, Weat Newton, Pa. Glavni tajnik« BLAŽ NOVAK. 'JO Main Street Conemaugh, Pa.
1.	Pool tajaik: FRANK PAVLOVČIČ. --0 Main Street. Couemaugfa, Pa.
2.	Potu. tajnik: ANDREJ VIDItICn. 20 Main Street, Conemao*fa, Pa. Blagajnik: JOSIP ŽELE. »»ni St. flair Ave., Cleveland, Ohio.
Pom. blagajnik: ANTON HOČEVAR, R. P. V. 2. Box 27. Bridgeport Ohio.
NADZORNI ODBOR:
Predsednik nalsuor. <-Ubora: JOS IP PETURNLLL, Ik.x Wiiiock. Pa.
1.	mdioraik: NIKoLAJ POVSK, 3 <irab St., Nuinrey Hill, N. S. Pitta-
burgto. i*a.
2.	nadzornik: IVAN GROŠE1J, ^>5 E. llTtn St., Cleveland, Ohio-
POROTNI ODBOR:
**redeednik porot, odbora: MARTIN OBERŽAN, Box 72, East Mineral,
Kana
1.	porotnik: FRANC TERoPČIČ, R. F. ]>. 3, Box 14«. Fort Smith, Ark.
2.	porotnik: JOSIP GOLOB, 1'JlG Su. 14th St, Springfield. III."
TKIIOVM ZDRAVNIK:	,
Dr. JO^II' V. GRAnnK, SI3 K. Ohio St, Pittslmrgh, Pa.	i
IRADNO GLASILO:
**GLAH NARODA". KJ CortUinUt Street, Near York City.
Orjj«»na dniAtTa. ozfrutua njih uradniki, so uljudno profienl, pošiljati rs* df>|<lse naravnost na glaimeeo tajnika in nikogar drnsega. Denar naj m» ponij«* edino potom Petnih. Expresnih. all Bančnih denarnih nakaznic. nikakor pa ae potna: privatnih čekov. Nakaznice naj se ba«i«rljaJo: Bta2 Novak, Com-maugh Deport Bank. Cooemaugti. Pa., in tako tiaalorljfuo i«)^i!JaJo z mesečnim poročilom na naslov g), tajnika.
V slučaju, da oparijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nemudoma naznanijo uradu glavnega rajnika, da ae v prihodnje popravi.
|	Krosnjar	|
SOMAN TZ AMERIŠKEGA ŽIVLJENJA.	1
E	PRIREDIL J. T.	D
33	(Nadaljevanje).
—	Meni ^ /di, da Ellen ne Lo ta;:o hitio /a očetom, kot je hodila prej — je pripomnila Pavlina.
—	Kaj nuj pii >f«:ri ? - je povzel Morton. — Nail niludi prija-te j je it< more jt« j iun ti, dctler ne zasigura dobre bodočnosti in tJukn-r .»•• bo mogel brani.i pred p<xmau jkan jnn. — To fw seveda prav knmlo ilotsCgvL, k<-r jc dovolj odločen in dovolj pameten. — Prt lias j u -i more </>tati. — Elliot bi bil v tea« slučaju na nas je-z>'\', i»e >;\ -<aino nan j Sieer pa nazadnje, kaj nas to briga. — .Se bo . pomiril in po tola« 1. - Ci«j*p<j»;l Hemsedal, ali hočete sprejeti na moji f.i ni kako -V.ž o. doki- r se kaj primera-.-jšt^gs ne najde za
TI»- "v.iai v>t;tl ter za.V: razburjt lo in*liti bemtertja po aobL
N« uui;. > bi b; o <*| m*-tu\ če bi ne spn jvl od va» .vaše poino «i. t < »• t n gle lt /a hijena predi fga, ki ste mi ca dali, vam odkfčuo re i' in, 1h «a /ji ukr.tt ue morem sprejeti. - Jaz m boin sam poskuša1 d<»bt*i >h:»t>o in s svojo lastno močjo postati samostojenB
—	Kaj nameravate storiti?
Jutri .jutraj b<m ix>1 % Oukleo to-r v j>ogovoril -z Mr. Ellio t "m. — M» it ii • «1 p-1 ii H i*. služi"', pa.» mi je ;>a plačal za pol letr naprej. * Povedal nm l**m, da mu denarja zaenkrat ne morear \ iuii in ^.'h b'»." i>i • ti. j nekoliko jM>"-oka. — Kako se bova po govorite s*ve*ia ra^ukrat >•• ne
. \. v vi. •'■« 'm ta j »t po-»ebu«» pripravna ca. vat* — je odvrni >1« rtoa m >» |>":»IaJii jh:» vnokem čelu,, '
—	Ali ni ne (»omislite na Ellen f — je vprašala Pavlina. — 5>ta tee t lahko razjezi in je zieaicn mahoma nni&ti njeno srečo.
—	Jaz ii< po^uam tuka.i4nih ranuer m vsled te#a ne vem. ka.-n i bo pr.ae-.%1a hnlo«;n»»srt. — .faz bi parad šel spat. — Mogoče m bo '•»	i kaj pani tuepa r plavo. — Prisrčno vam zabva 1.PJiem ra globoko aočtitje.
- Lahko u ir<'>pod! — rek«-l Moarton ter mu podal rVjko. — Le pojdi t«" k. }K-'itku, toda dvomim, ee boete oi^Kvili.
d.ii •>•• je vrgrtd na po>	t *ta ivaspati r»*s iti otogel. —
t idue miiklvao mu blodil* p>» {davi.
—	Moi Boy - - je rekel -am pri * o,	znorel b cn. — To-ia k starcu moram na v^aa uačui.
Z«*pal > šele proti .hitru in nto . -/nate spanje o Ellen. v	TRINAJSTO l''H,LAVVE,
ODLOČITEV.
Bilo je že precej jm>/.uo, ko -e je prebudii. — MivJ je, d« bo Ž* krog ouat- ui• ^ Oakleji, toda bi;;i j«- devet proč, ko se je hotei od praviti. — »Tiie j<", da ne bo dol/il EUiota doma. kajti i na vadi j* 1«
pry.^j i^ud^j odhnjal uit svoje )K>Mstvo.	I
Mnogo ljudi je bolnih. S^wiL	'
Dr. S. P. MANSHIP
I k »ve resnico in zdravi tako. bolezen cahteva. I
m ni ioiuT	ji/ J
V1H0, AKO M jpl jlPiijj U m 4>m prU^mi srozn a no. fa h m >1 £ l-^S.	w*n*m-
D4 BOLEZEN yjy^l iWI	UtiminMin- |
LITVA.	mn-kblr«L S
^išr^PROF. DR. IWNSHIP^tMr 1
wM prof. 4r. SLOAN-A	K
m SIXTH AVENUE, socialist	F1TTSCURCH, PA. I
tllk	ad >, 4*3 I. »vefu.', t Mddjg od t «* do t po»ot	g"
.	i' riiTrrwfi'iMTrrn'ii'r-rriTrrrffrrwfir iririffiriirfrBwf
OLAS NARODA 1. MABCA, rlb
Ko je del po stopnica!^ je opoal v veii Pavlino. — Ko je zaslišala njegove korake, je obstala.
Njen obraz je bil ravno tako sv tri in krasen -kot onega dne, (ko jo je videl vprvič v New*.Yorku.
Priiela pa je za roko ter ga odv.^Jla v zadnjo sobo rekoč ;
—	Pojdite z menoj, Peter!
In v zadnji soibi poleg kamina je opazil ritko postavo v jahaini obit.kri. — Herasedal se je ozrl v bled. toda smehljajoči iie obriiz ler v dvoje velikih, temnih oči ter vrkiikn il:
—"' Da, jaz sem — je odvrnila in ina podala obe roki. — Rekel pj. da me boi dobil, zdaj sem te morala pa jaz poiskati in dobiti. — Prisegam ti, da ne grem od tebe niti za minuto.
Zajokala je m naslonila glavo na njegovo ramu*. — Ko jo je p »ljubil na vrat, je dvignila svode scJzne oči ter ga začela giedarti. In tukn sta opazovala drug drugega molče več kot eno minuto. Ta minuta je bila minnta blaženosti in nebeškega veselja.
—	In praviš, praviš, — je začel jecati — da ne boš š-a več od lanoe f
-— Se, ne, ne bom sla.
—	Kaj pa oče, Ellen T
Njeno lice se je zmračilo. Povesila jo oči in ni vedela, kaj bi odgovorila.
—	Odgovori mif na to vprašanje. Ellen.
—	Nikar ne misliva na take stvari. — Nikar no govori o mo j trm očetu, Peter. — Ko sem izvedela, česa te dolie in ko sem si za čela šteti v svojo dolžnost, da t+' moram rešiti in pričati zate, sta mi preostajali dve poti: ti, ali pa inoji stariši. — Moji stariši se ne brigjijo veliko za čisto ljubezen. — Najboljši dokaz je to, ker so iu«* hoP?;i poročili z jnožem, kare:>'fra nisem ljubila, do katerega ni-sem čutila nobene naklonjenosti. Včeraj zvečer sem se po naročilu Pavline -.h!peljala s svojim očetom v vilo Oakleo. — Jaz in on sva w del a v kočiji, dočim je bila Sara poleg Dieka. Oee ni izpregovoril '•elo pot nobene beseiie. — Ko sva dospela domov, se je obnašal tako, kot da bi se bil sam pripeljal, jaz sem šla pa vseeno za njim v knjižnieo.
—	OiSe.^em mu rekla — ali uimaš zame nobene besede?
t>n me je debelo pogledal, rekoč -.
'Ali si morda imela danes zame kako besedo, ko si pričala pred sodiščem, ne da bi pom i si i! n ua svojo lastno čast, ne na čast svojih roditeljev?
—	Oče, ali so morda ielei, da bi pričala proti njemu, ki £a ljubim, da bi pričala proti onem«, k"v me je Cdini r:šil. da nisem posta ia Bakerjeva žema?
On ni odvrniL — - ti leda I je v ogenj in so .spioii obnašal tako, kot da bi mene ne bilo v sobi.
—	Oče, ali nočeš govoriti z menoj.'	'
Oie je molčal.
—	Oče, povej, ali me ne smatraš več za svojega otroka? — Povej, da se boni vedela ravnali.
Tedaj ee je pa oče obrnil. — Bil je tako bled, da je eelo mene pretreslo. — In z zamolklim glasom je izpregovoril:
—	Ti si moja kazen. — \jt pojdi po svojih poteh in bodi sama odgovorna za posledice. — J-kimo z menoj ne govori več.
Zatem je odšel skozi vrata.
—	Jokala nisem, kljub temu .da me je peklo v- duši kot tiaon ž K ogenj. V veži sem srečala Saro, ki je jokala. Še vedno je stala s svo .tini zavojem v roki, kajti nikdo nje ni bii pogledal, nikdo ji in bi" o d kazal prostora.
Vzela som jo seboj v svojo sobo, kjer spala na zot'i. — Ko sem ■ ianes zjutraj vstala, mi jtr povedal Dick, da je odjezdil moj oče po svojem posestvu. — Moj >klep j.- bil gotov. — Dala -sem osedlati konja in prijahaia sem sem. — ln sedaj sem tukaj, dragi moj, Peter.
Besede "sedaj sem tukaj" je izpregovorilo z nekim posebnim naglasom, kot da bi naprimer hotela reči: — Sedaj sem tukaj, sedaj >em tvoja z dnšom in telesom, razpolagaj z menoj kakor veš in znaš.
Objel jo je ter ji za^el poljubljati solze z Lie.
—	TofU Ellen, življenje moje, ali ne veš. da sein reven, Ua ni-»iam ničesar, popolnoma ničesar"
Prikimala je in mu pogledala globoko v oči.
—	t'e je to edini vzrok, da ne moreš ugoditi moji prošnji, potem je zadeva že rešena. — Saj ni trtba, da bi bil ravno farmer. Saj t :di ua drug način lahko zaslužiš veliko denarja. — Ti igraš klavir, ti govoriš francoski. Pomisli, koliko uglednih družin je v tukajšni »Koliei, ki bi strašno radi videle, da bi govorili njihovi otroci fran •osko. — Samo besedo fee i, pa b<tš imel najmanj dvajset ali trideset .ičeirk :z naj>>oljšili slojev. — Denarja boš >[>a toliko zaslužil kolikor ja boš hote!. — !>v»> višji dekliški šoli sta v mestu. Obe potrebujev * ičijela klavirja in francoščine
(Konec prihodnjič).
Prva ln eillna slovenska 9	|||> I [I lili 1 trgovina, ki ima v nalogi m-
^^K^V ^lumfimil j kovrstno bisno upravo, kakor: ife^^^J^^^^HJMjgti pe*», kuhinjske omare, dobre
vn?te linoleum, pralne stroj« ua vodno moO, brez trnda in Novi.jKjpoCentm pri-r«rotamo najnovejše postelje, ^ za novorojene pa najbolj?*? ^^^^^^^^^^^	vozifke. Nadalje imamo raz-
u»*\ ratne karpete, dreoarjo. mize, rakarje itd. Kadaj zapnst« Pueblo, fwodaj nam pohištva Kadar prideš v Pueblo, kupi pri nas svoje pohištvo. Slovencem in Hrvatom se toplo priporočamo. Imamo najnižje cene. Svoji k svojim!
TOMSICK & FRANZ, lastnika
B£D CUFF FURNITURE CO., 330 S» Union Ave, l*uebl«. Colo.
Oddaljeni in en block od Union De po.
K
1111	i	88BB.. 1> ..S
OTArifi AKTMKNi OJf
IiABOB BU&SAU OF INDU8TK1B8 AND IMMIGRATION *čiti naseljene« ln jim por«|» i sploinl nasveti, pojasnila In po aoft ssatonj. V vseh jezikih. Po , ranila kako postati državljan Id , • državljanskih pravieah.
Pridite sU pišite I -woriki nrad: 2S0 Slfth A,
Rojake v raznih ujetiuštvHi pi-o-sim. če kdo kaj ve o mojem sinu KAROLU ZAVOLOVŠEK. Doma je pri Novi Štifti pri Gornjem Gradu. On je bil v a v-1 strijski armadi. O njem bi kaj rada izvedela njegova mati. Naslov: Mrs. Frances Zavolovšek, Bos 20S. "Wenona, Illinois, U. S. America.	(27-2—1-3}
Kad bi izvedel za mojega prijatelja ANTONA VERTACNLK. Doma je iz Reči-ee na Štajerskem. Poprej se je nahajal v Subletu, Wyo., zdaj pa ne vem, kje se nahaja. Prosim cenjene lojake. če kdo ve za njegov naslov, da ga mi naznani, ali naj se pa sam oglam. — Jacob Kre-onenšek. Bex 282, Louisville, i I Colo.	(2S-2—2-3)1
NAZNANILO.
Tein potom se naznanja vsem članom društva sv. Barbare št. in članom društva Zvon štev, 18 SDPZ. v Braddocku, Pa„ da se bo vršila izvani-edna soja v soboto dne 2. marca v Rubenžtajnovi dvorani na Washington Ave., vogal 11. ceste. Pričetek točaio ob uri zvečer. Tajnik društva Zvon št. 18 je dobil iz glavnega urada opomin, da so se vsa društva, katera se nahajajo v eni naselbini, skupaj združila in da bi bila to ' ludi naša bratska dolžnost isto : storiti, ker v slogi je moč. Torej, so brat je m člani, pridite in skačite se, da tudi mi hočemo dedovati za boljši napredek in bodočnost Kaj več se bo uredilo na izvanred-ni seji. Torej vsi člani, kateremu količkaj čas dopušča, pridite, da ne bo potem kaj oporekanja.
S sobratskim pozdravom Jolin Zaman, predsednik društva sv. Barbare stev. 32.
•Takob Zalaznik,
tajnik društva Zvon štev. 18.
(28-2—1-3}
Rojaki naročajte se na "Glas Naro j da**, največji slovenski dnevnik v Zdru tenib drtavaV
CENIK KNJIG
katere ima v zalogi
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlazidt St,	New York, N. Y*
POUČNE KNJIGE:	j
Aiinor nemSko-angl. tolmač vezan —.30 ; Hitri računar (nemSko-angl.)
vezan "	—.501
Poljedelstvo	—.50 j
Sadjereja v pogovorh	s—^>5 j
Sehimpffov nemSko-slov. slovar	$1^5 '
ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE:
Hipootizem	>—JS5
Doli z orožjem	—.50
Mesija 2 zvezka	—.60
Pod Robom SL Ve Se mice	—.30
Postrežba bolnikom	—J50
Socijalna demokracija	1—.10
Trtna ns in trto reja	<—.60
t'mna živinoreja	—JJO Veliki slovensko-angleSki tolmač $2.00
Trojka	—.50
Vojna na Balkana IS zvez.	—UfO
Zgodovina c. kr. pešpolka «t 17	|
s slikami	f—J0 nana
Življenje ua avstrijskem dvom
ali srn rt cesarjeviča Rudolfa	—.75
RAZGLEDNICE:
NewyorSke, božiCne, velikonočne
in novoletne komad po	_.M
ducat	_.25
Album mesta New York a krasnimi slikami	_.25
ZEMLJEVIDI:
A vsrro-ItaliJauska vojna mapa	—.25
Arstro-ogrski, veliki vezan	—J)0
Celi svet mali	—.10
Celi svet veliki	^—.25
Evrope vezan	—.50
Vojna stenska mapa	fS.OO
Voji.i atlas	—.25 Zemljevidi: Ala^ Ariz^ Colo^
Cal. itd. po	—.23
Združenih drŽav mali	—.10
Združenih držav veliki	—.23
Združenih držav stenska mapa,
ca drugi struni pa celi svet	$3.00
Opomba: NaroČilom je priložiti denarno vrednost,, bodisi v gotovini, rmStni nakaznlH aH poStnib znamkah. P«M5tnIn.a j« nr» vs*»h r«nah. že vra?5!!-
"Dr.'j7V. GRAHEk" ' '"j ediai slovenski zdravnik v Pennsylvaniji I
943 K. Ohio 8t.	H. 8. PittitarKh, Pa. J
- 11 --___
SPODAJ OMENJENI ROJAKI IN ROJAKINJE,
kateri imajo t rokah naia potrdila za denarne pošiljatve, z Številka mi, kakor so označene pod imenom, naj blagovolijo naznaniti prej j komogoče roj natančen naslov radi važne zadeve. Pisma katera vmr jim poslali, ao ae nam povrnila.
Tvnfla Frank Bakatr.
Baehnik Frank	Grjpirič Blai
No. 329639	No. 260573	Hamide Frank
No. 330721
B^rtol J-	Gilbert Giuseppe	... _ .
No. 330738	No. 323085
Bear Dan.	jUrfelic John	No 3d0762	j
No. 260638	nT«706	Spsniček Bosi
Besen* Mary Mis*	"	No. 328894
No. 330062 _	V	Stsrfevi« Johans
BobiS Vajo	N°*260941	No. 331070
No. 260583	Mcriam Anton	Tehler Anns
Bofičkovi* Djnro	No. 331355	NOm $28896
No. 260581	Mikolfch John	Turk Charle.
BnTs60M	N°- 823252	No.330351
Doto Valentin	Tui* Ivan
No. taoosf	No. 280681	No. 2608i7
Vxooane PfRtar	Turk Jerned
N o. 208241 __/ No. S90MS . _ No. 39070 _ . .
Nemiri na Irskem.	|
Ti translation filed with the post I at New York N. Y. on March 1, I Mb as required by the Act of October 6, 1917.
London Anglija, 28. februarja.' časopisi poročajo, da Sinn Feiner-ji i») -tiijo zemljo in izvršujejo dm-»a uasilja na Irskem. Policija tega ie more preprečiti. Me<i drug-hm logodki ne tudi poroča, da &o Sinu j Feinerjei vgrabili ameriško zasta-1 /o, katero 8ta nosSa dva dečka po •esti v GalTvav ter »o jo raa;trg'ali iii zažgali.
Pomanjkanje živeža na Portugalskem.
True translation filed nitl> the post j master at »w York, X. Y. on March 1. j 1»1S as required by (he Act of October ' 6. 1017.
Washington, D. C., 28. febr. — Ofieajelna poročila iz Ltzbon«- pravijo, da Portugalska zelo trpi za •■adi pomanjkanja živeža, toda de žela prrTiaša vojno breme brez pritoževanja.	i
Xartxftie volitve se bodo vršile prihodnji mevn*.
[	Sv. mis j On.
Rev. Wen cel Šolar, O. S. B„ i profesor bogoslovja v Peru, I1L bo limel obnovljenje sv. misijona v siovenski župnijski cerkvi Sv. Cirila in Metoda, 62 St. Mark s Place (»d 3. do 10. marca, h kateremu se vljudno vabijo vsi rojaki v Xew I Vorku.
P. P»eiiigen Snoj. župnik, i«.	(Adr.)
Pozor, rojaki v ruskem in i t al j an-skem ujetništvu! Jaz bi i*ad izvedel, kje se nahajajo moji nekdanji moji prijatelji FRANCE in ANTON OGR.1S in FRANCE OSTERMAN*. v>i doma iz Su-ian, ter JOŽEF REBERNEK, dcmia iz Hotemai. v si pri Kranju na Gorenjskem. Torej vas prosim, če kdo ve. kje- se nahajajo, uaj mi sporoči, ali pa čc slučajno sami to opazite, da mi i odgovorite na na si ca- .- Jaeo6 Kunste'j, Dox 913, K Iv, Mjnn., Tj. S. America. (27-2—1-3)
Cena vojno-varčevilnili znamk za mesec februar in marc.
rmUAB: KABC:
92 OortfaukU Btraofti , _ " VfV Tocfc, H. Y.
---"ft," "	— T
Kada bi izvedela, kj« t»v ualiaja moja prijateljica go&pa F. KERŠINA. ^e leta 1912 se jc preselila u West jVllisa. Wis., nekam v British Columbijo. Canada. Potem nisem nič več sli- ( Sala o njej. Prosim, kdo m-, da ini poroča, ali naj se pa sama ogln«] na naslov: ~Steny CrivnU. Box 83. Lyndon, Wis. (27-2—1-3)
Isčeji svojega brata ALOJZIJA * PLtANTAN. Doma je iz Dolnje Težke Vode št. 23, fara Stopiče pri Novem mestu. Pred 7. leti je bil v Milwaukee, Wis., in so-daj ne vem, kje se nahaja. Prosim cenjene rojake, če kdo ve ' za njegov naslov, <!a mi ga naznani, ali naj se pa sam oglasi svojemu bratu: Frank Plantan, Box 751, Soudan, Minn. (27-2—1-3)
Iščem svojega brata MARK^ | KREŠIČA, ki je doma iz Mosta-^ ra v Hercegovini. Pred časom se je nahajal v Chicagi. Prosim cenjene brate Slovence, da ga opozore na ta oglsis, ali ako on sam čita, naj se im oglasi. Moj naslov je: Ivan Krešie, prigio-niero di gnera. Maglie Ostuni di Leece, Italia. (27-2—1-3)
I D,,LOP,EN/. | 1
Ja> Mm edlol alorusato cov» 1 nH Sperlatlat BoSklb Sotaca) * "
Pfttabarffba. Pa	9
^^ \
Oradaa art: Aaavao od S.	3
poldne do S. are sreter V pet	H
kito od B. dopoldne do 2. popoi.	J
V nedeljo od 10 dop do 2. popol	|
DR LORBNZ,	1 SpedaUat aioUdb koiend.
•44 Pens Ave. EL nadst. aa allaa.	|
fH|i j „	O*.
Piitafcnria. ra.
"
Dr. Koler
910V&N8KI 7PRAVNIK
833 Peso Ave.. PHtaKurgK. Pa
fDr Kol*r J« m.)-•t*rejil (ioTtoikl »OrmTnlK. tp*a!J&-v lin * Plttsbanrtoa, iV ki Ima SS-letno jj prakso ▼ adrarli*-\ njo to> atoSklk
fes	luainUnD*
" ta-ri adraTl ■ •orltlm «o«, ki p }t laumel 0t prof Brlick C« Imate mosolie mU otbir-čke po Ulieu. t grlu, ispadanj« Ua bolran. v kosteh, pridite lo t »Matu ram bom krt Ne tekajte, ker te bo-lesea ee uJm
Vee moike bolezni sdravlm po okraj-•eni metodi Kakor hitro opašite, Sa rem preaehuj« adraTje, ne tekajte, « temTe# pridite ta Jaa vam ga bom 1 ■opet povrnit
Hydrocele eli vodno kilo oadravtm v M srak ia sicer bres operacije
Boiesz.1 mehurja. Id porsrofijo bo ieilne v krit« tu hrbtu ia vtesfk tadt pri puStenju rode, oadrmTlm- a gotovostjo-
Kevmetlzem, trganja. So tetine, e tskltas, erbsClco. t krofi« m druge kotne boieznt, U nastanejo rsled ne-M«te krd osdrartsa v kratkem tes» in nI potrebne letetL
Uradne ure: vsakdan od I are efs traj do I. »veter; v petkih oa I. sja-traj do L popoldne; oh nedeljah eg I Sjutraj do S »opoidne
• poŠto ne dalam — Pridite sastae. — Ns ponaMte trne ln Številko I Wdravim samo moike ossbs.
■	■ t '	II..	■ I .M - —
kaehanHjO.
Cenjenim rojakom v državi IIii. nois naznanjamo, da jih bo v kr:> kem obiskal naš zastopnik
imKsS^^t^yi^^ y t -Ajjcf Ta tcMrnaCb^ i
Mr. /»ako Flefiko, !
Id je pooblgften sprejemali naro4-niao sa "Glam Naroda" Ia Isdsjatl tossdevaa potrdila. On j© pred leti ie večkrat prepotoval drisve, v katerih ao aai| rojaki naseljeni žn j« povsod dobeo postu. Upati je <U am bodo BI rojaki s yaefc est k A aa toke. mteo lew log btf*