39. številka. Ljubljana, v petek 18. febrnvarja 1898. XXXI. leto. lahaja vuk dan Bv«*>r, iiimftl nedelje ia praznike, ter Teli« po polti prejeman ta a v s t ro-oge rsk e detel« ca ne leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden 1 gld. 40 kr. — 7a Lj uhlja so Hre« pošiljanja na dom za in leto 13 gld., ia Četrt leta 8 gld. 30 kr. za jeden mesec 1 gld 10 kr Za poftilianje Da dom računa ae po 10 Lr. na njesec, po 30 kr. ia Četrt leta. — Za taje de le le toliko več, kolikor poštnina »nafta. — Na naroči.e, brez istodobne vpoailjutve naročnine, se no Orni**. Za oznanila plačr e m oo fttirmtopne petit-vrate po 6 kr., Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr , to te dvakrat, in po 4 kr., ce ae trikrat ali večkrat trnka. Dopiai naj ce iavol« frankovati. — Rokopisi ae ne vraču jo. — Uredništvo in npravniltvojena Kongresnem trga ftt. 13. U pravo tfttvu saj ae blagovolijo pofiiljati naročnine, reklamacije, oenaniln, t. ). van administrativne stvari. Telelon At. « a. Izstop slovanskih poslancev iz istrskega deželnega zbora ll Istr«, 15. febrnvarja. Poroča se, da so se zdaj tudi slovanski poslanci istrskega deželnega zbora umaknili nečuve-nema laškemu tercrizmu, in da so izstopili iz de-ielnega zbora. Slovanski poslanci so dolgo rrenašali divjaško počenjanje laških nasprotnikov, o katerem počenjanji je c. kr. korespondenčni urad poročal tako prav idno, kakor da hoče za vsako ceno prikriti resnico in preslepiti javno mnenje. Galerija je slovanske de želne poslance insultirala, ne da bi se bili poklicani krogi temu količkaj resno oprli, laški deželni po* slanci so kar očitno simpa'izovati z galerijo in de* mon strovali proti slovanskim poslancem in svoje Slovanom toli sovražno poČenjanje kronali s sklepom, določujočim italijanščino za jedini in izključni raz pravni jezik isterskega deželnega zbora. Vsled tega sklepa se slovanski poslanci več ne udeležujejo sej deželnega zbora, in iz listov je posneti, da so iz deželnega zbora sploh izstopili, česar pa cficijalno, z izjavo, običajno v takih slu* čajih, še niso potrdili. Vzlic temu ne verujemo, da bi se hrvatski in slovenski poslanci vrnili v deželni zbor. To jim ni mogoče, to jim brani skrb za osebno varnost in v se večji meri čast slovenskega in hrvatskega naroda. "V Pulju so slovanski poslanci prav tako v nevarnosti, kakor v Poreču. Ako bi sedaj v deželnem zboru govorili v svojem jeziku in kljubovali reče-nemu sklepu o razpravnem jeziku, lahko bi se zgodilo, da bi tekla kri. A ne glede na osebno varnost — prav slovanski poslanci istrski so že opetovano dokazali, da so pripravljeni žrtvovati sami snbe, svojo kri in svoje življenje, da branijo pravice slovanskega prebivalstva — brani tudi čast istrskih Slovanov slovenskim in hrvatskim poslancem, udeleževati se še dalje sej in razprav dež. zbora. V parlamenta, v katerem zastopniki manjšine prebivalstva odrekajo zastopnikom večine prebivalstva vse pravice, celo pravico, posluževati se svojega jezika, tam ni več mesta za pcslance, kateri se zavedajo svojih narodnih dolžnost j. Kruto nasilstvo laških poslancev je pregnalo slovanske zastopnike iz vseh treh deželnih parlamentov na Primorskem. Gorički dež. zbor ni mogel imeti ne jedne seje, v tržaški deželni zbor slovenski poslanci sploh niso vstopil*, iz istrskega dež. zbora pa so morali izstopiti. Ali ni to predrastična ilustracija na Primorskem vladajočih razmer? Take razmere ne vladajo v nobeni drugi kronovini in kar je najžalostnej&e, je to, da je teh razmer kriva jedino in izključno samo vlada. Sad, kateri je sejal prejšnji namestnik Rinal-dini gre v cvetje, in Gautschevo ministerstvo rte stori ničesar, da zgolj ob njegovi milosti in podpori živeče italijanske stranke nauči „moresw. Lahov se boji Gautsch prav tako, kakor njegovi predniki, dasi ni morila nikjer tako labko, narediti mir in red, kakor v Istri. Vlada naj postavi Italijane pred alternativo: naj priznajo pravice slovanskih poslancev in naj spoštujejo njih osebno varnost ali pa razpusti dež. zbor in razpiše nove volitve, pri katerih pa naj ne podpira, kakor dcslej vedno, laških kandidatov, ampak naj z vso eneržijo in z vso strogostjo pazi, da se bodo vršile volitve pošteno in svobodno. Ako bi vlada tako nastopila, postMi bi zdaj toli preširni Labi kmalu ponižni, kajti to ve vsak ctrok na Primorskem, da se imajo Laki jedino vladi in njeni podpori na jedni strani, na drugi strani pa njoni in njenih organov vnebovpijoči prizanesljivosti zahvaliti, da imajo v dež zboru istrskem večino. Ako bi vlada hotela, bi tej slavi bilo kmalo konec, ali prav ker neče ničesar storiti, da bi zmagala pravica, da bi bilo konec nemoralnostira, krivicam in nasilstvom, zato so se razmere na Primorskem tako razvile, da večina prebivalstva ni več zastopana v nobenem primorskih dež. parlamentov. V ljubi Jani, 18. februvarja. K položaju. Nemškoliberalna opavska „Sile-8iaa je prinesla članek, v katerem trdi, da je nadaljevanje obstrukcije izključeno in da bo mogla viti! + — četudi ne bi imela trdoozvezane večine — predložiti nagodbene točke. I/.premembe jezikovnih naredb zadoščajo, da ne bodo n^mškoliberalne frakcije več odrekale vladi svoje podpor**, in upati je, da ne pojdejo tudi nemški naprednjaki več pod komando radikalnih elementov, t j. nemške ljudske stranke z Wolfovci na čelu. Nemci hočejo vlado podpirati po možnosti, » j so izprevideli pri vseh novih ministerstvib, da slede slabim vedno le še slabša. — „Grazer Trfgblattu rali te izjave kar besni. Češki veleposestniki, liberalci na Moravskem, zlasti pi h t '.n (J h mi m. cky so mu izdajice naroda, katere obapa z najini širni očitki. Tolaži se pa, da volilci ne bodo dovolili liberalcem in naprednjakom prej odnehati od obstrukcije, da se jezikovne naredbe po v h-m lin odstranijo Rohonczvjeva razkritja o sramotnih volilnih korupcijah so spravila ogersko vlado in liberalno večino v hude stinke. Budimpeštanski in dunajski židovski časopisi so hoteli najprej ves škandal z — molkom zatreti, potem pa so proglasili Rohon-czyja— b'azn«kom. Tod i ves napor je brezvspešt n. Opozicijonalno časopisje izrablja vso afero pošteno, in neki večerni list je prinesel tole perečo satiro: Baron Desider Banffj, kralj. oger. privil. trgovec z dragutioami v Budimpešti. Trdjava Sv. Jurija I trg 1., in v liberalnem bazarju, Dorotejina ulica 14 J (zvečer od G—8 ure). Z ozirom na bližajoče se splošne volitve izredno nizke osne. Priporoča se bogata zalogi raznovrstnih naslovov in redov, kakor nralov tajnega svetnika, grofi, barona, ple-monitnika in druz h manjših svetni kih naslevov itd. itd., veliki in majhni redi vseh razredov v bogatem izboru so vedno na skladišču, tako tudi zlati zaslužni križec in drugo tako b'ago . . . Svarimo pred inozemsko koncu rento! N. B. p. t. odjemalce vuovič opozarjam, da sem doslejšnemu svojemu pro-kuristu, baronu Samuelu J osi k i, vzel pravico, podpisovati tvrd ko, zato prosim častite kupce, naj se (.brinju v vs. h kupčijah odslej vedno le na-me. Za Žide vse 50% dražje. — ,Deut. Volksblatt" pa pripovtduje: V času, ko kvotnega vprašanja nikakor ni bdo možno rešiti, vprašal je Badeni Banffvja: „lvaj ko bi, dragi g. kolega, razpustila oba parla- LISTEK. Gledališko pismo. Na Danajn, 15. februvarja t. 1. Na dolgu sem že precej s poročilom, — mej tem pa se je dogodilo marsikaj znamenitega v dunajskem gledališkem Življenju. Dvorno gledališče je dobilo novega vodjo. Prišel je is Nemčije, — .nemo propheta in patria" ne velja nikjer toliko nego pri nas. Dr. Burckhardta so odslovili na vrat na nos. Njegova „Županova volitev", kjer riše z neusmiljeno roko korupcijo sodnikov, mu je spod nesla tla. Mož, ki je bil pozvan v ravnateljstvo dvornega gledališča kot jurist, ne imajoč pravega pojma o vodstvu te naprave, naj bi bil slepo orodje v rokah mnogih mogotcev in odločilcev. A Burckhardt je imel bistro glavo in v kratkem se je udomačil v novem poslu. Izjemoma se je uresničila prislovica; w Komur Bog da službo, temu da tudi v to potrebno paimf. Seveda jo je še včasih tu in tam zavozil, a večinoma je vender pogodil pravo. Uvedel je v dvorno gledališče doslej z nekim svetim strahom prezirane moderne dramatike. Iheen, Hauptmann, Sudermann so si pri orili mnoge, sicer ne šumne, a poštene uspehe. Stopil je v kolo mladih dunajskih pisateljev, ter Ebermanm, Schnitzlerja i. dr. prvič privedel na oder. Klasikov pa pri vsem tem ni zanemarjal; ustanovil je nedeljske popoludanske predstave za zelo znižane cene, in omogočil s tem obisk gledališča tudi malim uradniškim in delavskim krogom. Burckhardt je znal pridobiti novih, čilih, realističnih predstavljalcev, kar ni ugajalo tradicionalnim deklauiatorjem, in prav iz vrste teh se je pričelo rovati proti njemu. Zakulisne spletke so ga pokopale baft tedaj, ko si je kot pisatelj, kot pripovedovalec in dramat k pridobil priznanje. Moderne težnje Burckhardta niso bile po godu na nekaterih višjih mestih, in hlastno so porabili priliko, ko je pokazal, da ne pozna bizantinizma, ter ga pahnili iz ravnateljstva. Novi ravnatelj se je kot kritik mnogo bavil z gledališčem. Znan je kot navdušen pristaš Ibsenov ter kot zagovornik Huuptmanuov. Modernim torej tudi Schlenther ne bo sovražen ; vprašanje je le, ali jih bo mogel toliko upoštevati, kakor bi rad. Saj tudi on ne bo sam svoj gospodar! Skoraj istodobno z „Županovo volitvijo" jo uprizoril Burckhardt v Raimundovem gledališču svojo „Katricou. Ako je pri prvi igri — sluteč morda ugovore — zastavil svojo osebo ter šel pogumno v boj, je pri drugi skrbno čuval anonimnost, ne ho teč pred predstavo ali pri nji uplivati na občinstvo. Delo naj si samo pridobi uspeh, in sodba bodi izrečena brez vsakih czirov. Tako je mislil pisatelj. — In res si je pridobil lep uspeh. Naj sporočim o njem obširnejše. „Katrica* ima tale sujet: Sin bogatega trgovca se zaljubi v Katrico ter pridobi zanjo svoje roditelje. Katrica pa se je, komaj dorastla deklica, udala sinu fabrikanta, da 9 tein reši brata, ki bi bil sicer radi tatvine ovaden in kaznovan Z laj živi pri strijcu, ubogem pisarju, ter se živi s šivanjem. Ko jo hočejo baš prvič poseliti atariši zaročenčevi, pride tudi njen ves razcapani brat iz tujine, kjer je bil radi tatvine zaprt. V sosednji sobi skrit, zahteva po odhodu trgovčeve družine, da mu Katrica oskrbi pri teh službo, sicer žuga, da izda njeno sramotno ekrivnost. Katrica, ki kljub strijčevemu prigovarjanju ne zaupa zaročencu svoje prošlosti, tega ne stori, pač pa svari trgovcp, ko sprejme brata v službo. Zato se maščuje brat s tem, da izda Katričino sramoto; ženin jo zavrže v hipni jazi, ne da bi čul njenega opro-ščenja. Katrica odide; čez pol leta se vrne bulna — v bolnico. Ko to izvedo zaročt-nec in starini, pribite jo obiskat in tu se spravijo ž njo ob smrtui postelji. Dogodek ima mnoge realizmu prime^anu sen- menta?" Banffv se je prestrašil, rekoč: „K*j pa mislite! Zadnje volitve so n^s veljale 21/, mil. gld. Kje naj vzamemo vnovič denarja ?!u Gn»f Bideni je dejal svojim prijateljem katerim je to Binffyjevo opombo povedal: „Bržčas so veljale BinfTyia volitve de jedenkrat toliko!* Kako postopa ogsrska vlaJa proti agrarno socijalnomu gibanju V odrskem drž. zboru je interpeliral pasi. Sima ministri n >tranjih del, Perezela, ali mu je znano, da je ukazal mestni stotnik Toth, naj policisti zasedejo hišo meščana-posestnika Bark nyja ter njemu, soprogi in hčeri pobero ves denar, kateri najdejo pri njih; ali je ministru znano, da eo ta ukaz policisti res in z Velikim nasilstom izvršili tal pr-iskali Barkonvijevi drnžiai vse žepe, jim vzeli vse, tako d i nimajo ■e-laj ničesar? T> se je zgodilo baje radi tega, ker je Barkonji urednik socij ilističoeir t listi ,Fo dmi-ve!o". Ali je ministra znani, da s> s-i vršle take preiskave tudi pri drugih socij »listi čnih voditeljih, katerim eo tudi pobrali ve1* denar? Kako misli kaznovati minister take atentate na hišni m»r in privatno po-it«»t? Perczel j« prosto luAno priznal, da mu je vse to nečuveno p itopanjs policije znano, in da bo vladi še oadalje zasledovala hujskače kmetskih upornikov, ki nabirajo denar v revolucionarno svrhe. Ministru je liberalna stranka, kitjre členi so bili skoraj brezizjemno vsi izvoljeni z vladnimi nasilstvi in s korupcijami glasno ploskala. Tako js možno ogar-ki vladi. Opirajoči ai na ži-dovsko-Iitieralno večino, kateri nedostaje tudi poslednja iskrici političnega poštena, b ti v obraz osebni svobodi ter gaziti vuljo naroda. Bajoneti, puške, pol cija in denar so jedino sredstvo madjarske politike Protipapeske demonstracije v R mu 15 visokošolcev, ki ho členi nekega .katoliškega" aka-demičnega društva, je prisostvovalo posledoji, jubilejni maši papeža s svojimi dijaškimi znaki ter so klicali: Živel papež-kralj ! Radi tega so objavili drugi visokoioloi, na delu jim mnogo vseučiliščnih profesorjev, slovesno izjavo, s katero protestirajo proti vedenju on<» petnajstorice. Razen tega je šlo okoli 800 velikotoleev s svojo vseuoihščno zastavo k spomeniku Gordana B una, kit-ri so okrasili s cvetlicami. Dva govornika sta slavila svobodo misli, za katero se treba boriti z vsemi sredstvi proti vsakomur. Velikošolci so tuli navdušeno klicali: BŽivel Zola!1 Ka-oliško dijaško društvo je odgovorilo s tem, da je proglasilo svoje nasprotnike za — Žide in framaaoae. Lahko predstvo! Dopisi, Iz l.ukovce. Doba, v kateri živimo, zove se pač po pravici doba snovanja društev. Snujejo se nova društva, da je veselje Snujejo se nova društva, naj so že potrebna ali ne. /. > v našem malem brdikem okraja ti pririje na dan sknro vsak teden kaka nova posojilnica, nova hraniln ca ali novo konsumno društvo. Hranilnice seveda ponajveč v krajih, v katerih ni nikakega kapitala na razpo laganje, posojilnice ponajveč v krajih, v katerih ni nikakega vešča ka v kreditnih in zemljiškoknjižnih zadevah in konsumna društva ponajveč v krajih, koder ni nobenih tovarn, torej nikakega pravega delavskega stanu. Snujejo se nova društva ker to zahteva naša doba — ali pa je temu kriv kak poseben bacilus, krstimo ga „bacilus snovanja dru-S'evV Ljubeznjivi bralec se temu n »verna bacila ne bo le čndd, saj se je isti pred nedavnim časom v tem istem listu seznanil z jako redk m in radi tega mnogo bolj zanimivim bacilom, namreč z bacilom poslanstva, katerega js, seveda po mučnih preiskavanjih, pogruntal dr. Karol Slane. Kakor oaza sredi puščave, zdi se mi naša luko viška občina sredi teh od bacila snovanja društev okuženih krajec in časov. Dasi je baš Lukovica kot std-ž c. kr. uradov sredice brdskega okraja, nimamo tu niti bralnega društva in k tj šele posojilnice ali hranilnice ali kousuranega društva. Ni moj namsn razmišljavati o tem, je-li to dobra ali slaba straa naše ob in«, — ker bi me tako razmišljavanje preveč odstranilo od pravegt namena teh vrstic — upam pa da se mi ne bode štelo v greh, če kar tako mimogrede izpovem svoje mnenje, da bi imela vsaka posojilnica ali hranilnica tu v središči brdskega okraja mnogo večji pomen, pa tudi mnogo bolj solidno podlago in vsled tega mnogo večji upliv, kakor pa kje drugod v našem okraji. In di bi bito tudi hr dno društvo tu v Lukovici na mestu — mi bo marsikdo rad verjel. Vkljub temu se pri sednj h družabuh razmerah ne ogrevam za nobeno novo društvo, ker sera prišel tekom zadn,ili let do prepričanja, da se tukajšnji, če ž-i ne rečem mero-dajni, pa vsaj raz socijalno stališče boljši krogi bolj ogrevajo za „VVacht am Rhem", kakor za naŠH krasne) narodne pesmi iu bi bi tem istim krogom kak „Bund", bodisi že kateregakoli imena, b Ij pri srcu, kakor pa slovensko braluo društvo. Tistim, ki so mojega prepričanja, bodi v tolažbo, da se v krajih, v kater.h se, kakor pri nas, rekru-tira inteligenca večinoma Ia iz vsakovrstnih uradnikov, lice družabnega življenji kaj hitro spreminja. Si OSI pa nisem prišel proklinjat marveč blagoslavljat in zato preidem raje k pravemu predmetu svojega poročila, namreč k zadnji veselici tukajšnjega prostovoljnega gasilnega društva. Dae 6. februvarja t. 1 priredilo je tukajšnje gasilno društvo plesno veselico s d. Ijivim srečkanjem. Ta veselica je vkljub neugodnim družabnim razmeram sjajno vspela in zato gre zasluga v prvi vrsti prezaslužnemu načelniku tega društva g. Luki Mlakarju, tukajšnjemu trgovcu in županu. Njegova trdna volja in krepka roka pomogli sta ognjegas-neruu društvu na noge že v marsikaterem kritičnem položaju. In da je gmotni položaj našega gasilnega društva danes tako po vol jen, gre zahvala pač le njegovi res iskreni in požrtvovalni ljubezni do tega društva. Lepo številen izvršujočih ia podpornih članov se n -s je zbralo kritičnega dne v gorenj, li prostorih Mlakarjeve gostilne. Dobre volje smo prišli rano na večer in zidane volje smo odšli rano v jutro. Zabavat smo se prišli in zabavali smo se izvrstno. Pričel se je plesni večer z šaljivim srečkanjem. Pristna kava iz Cevlona, duhan, ka-koršnega puši le sultan maročanski, vina, kakoršna premore le klet vatikanska, skratka izbrani in izborni so bili dobitki, zato je bilo pa tudi poželenje po srečkah neutešljivo. In ta večer zgodilo se je čudo, da je celo osoda — ona ista csoda, katero pozna svet la pod primkom „šlepa" ali ,ne-usmiljena", da je vsa slepa osodi postala .šaljiva* in to s tem, da je naklonila posameznim igralcem njih stanu primerne dobitke. Omenjam le, da js naklonila društvenemu zdravniku pristen angleški operacijski nož — o katerem so posamezni nevoS-1 j i v c ■ trdili, d.i ima jako sumljivo podobnost z navadnim dvakrajcarskim „pipcem" in da js podelila starosti naših lovcev krasno dvocevko — o kateri so hudobneži, vkljub temu. d i so se videli na do-tičnem zaboju še pristni poštni znaki tovarne v Borovljah, govorili, da jo je delal domači mizar timcntalnosti. Zna'aji so narisani večinoma i'.borno. R-s da moški v obče, — ako izvzamemo Katriči-n^ga brata, — niso dovelj aktivni, da so vsi pre-dobrovoljni in prerahJoČutni, a kljub temu nam ubogi, a vedno veseli pisar, pod vlado svoje žene »t ječi, dobrodušni trgovec, njegov zaljubljeni, sa-njavi sin podajejo v svoji karakteristiki marsikaj izvrstno pogojenega. Najbolje je označun nepridiprav, Katričia brat. To je plastična podoba iz življenja. Poleg Katrice, ki kaže ? borbi mej ljubeznijo in strahom, mej srečo in pretečo nezgodo razdvojeno žensko srce, je jako dobro označena klepetava so-»edinja, in vedno zdihujoča in tarnajoča pisarjeva sestra. Trgovčeva žena pa ni risana jednotno. Malih nedostatkov ne bomo omenjali. Zanimivo zapleteno dejanje in živahni, mnogokrat duhoviti, dovtipni razgovori so pripomogli, da so ss pozabile tudi nekatere hibe pri značajih. Le v zadnjem dejanju je dolgi, cinični razgovor bolniških strežnic provzročil nekaterim skrajno neugoden utis. Da bi bila katera strežnica, kljub temu, da jo navade iu večletna služba morda stori nekoliko trdosrčno, tako podlega srca, tega ne verujem. V ob:e kaže „ Katrica* jako lep talent pisatelja, ki postane v krogu avstrijskih dramatikov Se odličnjak. O drugih dramatičnih proizvodih omenim naj le, da si je nemško-narodno gledališče pridobilo v , H a n s Huckebeinu* novo privlačnico. Ta vesela igra se nprizori v Zagrebu pod naslovom „Kinematograf. — Karlovo gledališče je doneBlo dve igri, ki sta vzbujali občo pozornost : „Novi ghetto", ki je duhovita Herzlova apologija židovstva, in je izzvala že velik gledališki škandal mej antisemiti in židi, ter Schnitzlerjeva „P r e i w i 1 d", ki se bori proti dvoboju. — V gledališču ob Du najščici pa se je ponesrečil poskus z igro .Leni* iz kmetskega življenja, podajajočo vse one nenarav-nosti in osladnosti, kakor slične, po romanih prikrojene, katerim je vedno le nmetniška dovršenost „Monakovcev" ali „Schlierseejcev" (sloviti potovalni gledališki družbi, ki imata v repertoarja zgolj igre iz kmetskega življenja), pripomogla do veljave. • Raimundovo gledališče pa uspeva z vsako igro, kjer nastopi Girardi; brez njega bi propadle vse igre, ki so se v zadnjem času uprizarjale z izredno marlji v ostjo druga za drugo. Vidite torej, gospod urednik, da se Dunaj tudi dramatično jako giblje, ter da ima še vedno prven- Istvo mej avstrijskimi mesti glede umetniškega življenja. _ Štefan. Jurce. S srečkanjem bili smo, kar sicer ni naval i, vsi zadovoljni, tisti, ki so dobili, pa tudi tisti, ki so odšli prazni. Po srečka nji so s* vrstile napitnica resne, pa tudi šaljive vsobine. 01 prvih omenjam Je iskreno napitnico načelnika g. Mlakarja ni pr> svitlega vladarja, kot zaščitnika vjeh dobrodelnih društev in kot našo nado v sedanjih, za avstrijska Slovane tolikanj vihirnih časih. Ol zadnjih pa omenjam govor govor g. Maksa Niča v eminentni važnosti vode za človeštvo sploh in za gasilne csvi posebej. In mej posameznimi govori se js glasilo brdsko pevsko društvo „Z»rja" pod spretnim vodstvom g. Marolta v ljubko-sentimentalnih in boje vito • krepkih akordih doma'ih pesmic. 0 plesu samem omenim, da je bila udeležba istega živahna in da je trajal brez vsikorsne katastrofe do ranega jutra. Skratka, naše gasilno društvo, katero je /.--. tol krat dokazalo, da hoče in sme u lušiti človeško imetje zadevajoči in raztezajoči plamen, pokazalo je dne 6. svečana t I., da zna udušiti tudi razstvar-jajoči plamen nesloge in priredilo nam je res lep in zabaven večer. „Na pomoč" je njih pozdrav, „na pomoč* je njih geslo. In da se tega gesla tudi drže, pokazali so na dan veselice s tem, da si po nasveta načelnika nabrali lepo svotico v podporo večletnemu, izbornomu, marljivemu in duhovitemu členu, g. Valentinu Stupici, katerega je dolgotrajni bolezen spravila v gmotne zadrege. Ia bai ta Čin hvaležnosti je bil zame najlepši moment celega večera. — Sklepam z željo, da bi nam gasilno dru fitvo s svojim vrlim načelnikom napravilo Ae več tako lepih večerov in da bi naklonil gasJnemu društvu svoje simpatije tudi oni del nadih soob čanov, kateri je blestel dne 6. sveč ina t. I. s svojo odsotnostjo. Dnevne vesti. V Ljubljani, IS. febrnvarja. — (Čedalje zanimivejše!) V popolnitev svoje znane brzojavke o zadnji seji ob3. sveta prijavlja „Grazer Tagblatt" danes dopis, iz katerega je jasno razvideti, da je bil pisatelj ali inspirator dopisa pri seji navzočen. V dopisu se navajajo reči, katerih iz listov absolutno ni posneti, in izražajo sa utisi, katere je bilo možno samo pri seji dobiti. A ven letni b Io pri seji nobenega poslušalca iz občinstva. Seveda se vse pretirava in zavija. Obč. svet. Plan-tauu se očita: „er erg ni? sich in den pobelhaftesten und nnwahrsten Angriffen* proti nemškim dijakom in pravi se, da je zahteval, „dass etwas gegen die „Burschen" gesehehe, die er Renegaten schimpftV O obč. svet. dr. PoŽarju pravi dopisnik „Kostlich wir das kindisehe Gethue des Rectos magnificm der slov. Universitiit in spe, dr. Požar, k. k. Gym-nasiallehrers, der seinen lieben Collegen laut, Beifall spendete und ihn durch allerhand Zurufe aufmnn-terte". 0 županovem odgovoru na Plantanovo interpelacijo pravi dopisnik, da je bil nwohleinstn* diert", in trdi da je dr. Požar nastopil kot denuncijant in zabaval .die ehrenvverthe Versammlung' z mejklicem .profesorji", ko je župan govoril o za-peljivcih nemških dijakov. Tako hudobno in lažnjivo poročanje se samo sodi. Obč. svet. Plantan je pač ostro, a povsem dostojno govoril, obč. svst. dr. Požar pa je, ko je župan govoril o hujskačih, vzkliknil „stariši* in ne »profesorji*, kar je za klical neki drugi obč. svetnik. Pisatelj ali inspirator dopisa js to bržkone nalašč zamenjal. Vsa ta natolcevanja in zasramovanja so gotovo jako zanimiva, in zaslužijo, da smo jih nekoliko nižje obesili in pribili. — (Repertoir slovenskega gledališča) Danes se bode prvič pela komično fantastična opera .Vesele ženske vindsorske", katera se uprizori na korist izbornomu opernemu kapelniku gosp. Benišku. Častna dolžnost je, da občinstvo g. Be-nišku dokaže ta večer svoje simpatije in svoje pri-snanje in to z obilnim obiskom. Dostavljamo, da j« g. Raškovič že popolnoma okreval. — (Glavna tobakarna v Ljubljani.) Pišejo nam: Žs večkrat sem poslal v glavno tobakarno po dopisnice ah po vozne liste, a sem dobil le nemška tiskovine. S-le kosem jih vrnil ter odločno zahteval dvojezičnih, so mi jih dali. Iz tega sklepam, da s« v ljubljanski glavni tabikaroi odjemalcem redno vsiljujejo le nemške tiskovine, čemur je odločno ogovarjati. — (Prenovljsnje mastno dvorane) napreduje dobro. Zdaj ss nekatera slikarska dela izvršujejo. Galerija dobila je okusno izdelano železno ograjo in vhodna vrata. Dvorana bode električno razsvetljena — (Nov« zgradbe ▼ Ljubljani.) Kakor čujemo, namerava g. Jos. Gorup, zgraditi na vrta stare bolnice ob Dunajski cesti letošnje leto dvoj« dvonadstropnih hiš obsegajočih več stanovanj. — (Letošnji glavni nab6r) za mesto Ljub* Ijano se bo vršil dne 14. in 15. marca t. I. * telovadnici II. mestne deške ljudski šole na Cojzovi cesti, in sicer prvi dan «• tuje, v Ljubljani bivajoče, drugi dan pa za domeće (v Ljubljano pristojne) fant«. Nabor se bode pričel ob 8. uri zjutraj, in je priti nanj snažno opravljen in očeden. — (Zdravstveno stenje v Ljubljani ) Te- j denski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine i ljubljanske od 6. do 12 februvarja kaže, da je bilo j novorojencev 25 (= 37-12 %<>) mrtvorojenci 4, ! umrlih 15 (■= 22 27 0/00), mej njimi jih je umrlo za jetiko 6, za vnetjem sopilnih organov 2, vsled j mrtvonda 1, za različnimi boleznimi 6. Mej njimi sta bil« tujca 2 (=—13 3 °/„), iz zavodov 6 (= 40 °/o)- ! Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer: za 1 za dušljivim kašljem 4, za vratico 2, za ošpicami 1 oseba. __ — (Slov. bralno društvo v Kranji) priredi v svojih prostorih v nedeljo dne 20. februvarja t. 1. maskarado. Zadetek ob polu 9. uri z.ečer. V* op nina: Članom 20 kr., nečlanom dO kr. za osebo; ' nekostumovani, izvzemši pardedame plačajo 20 kr. globe. Vstop dovoljen je le z vstopnico. Maskam priporoča se, da si vstopnice preskrbe že prej, če j se hočejo pri vstopu izogniti demaskovanju pred jednim odbornikom. — (Požar.) Iz Logatca se nam poroča : Dne t. m. ob 9. uri dopolndne se jo vnelo pod streho bleva posestnika in klobučarja Fr. Ur bas a v Zg. Logatcu št. 45. Škode je za 1800 gld., zavarovan pa je bil pogorelec le za 1200 gld. — (Ponesrečil) je dno 11. t vn. 31 letni Janez Bernik od Sv. Barbare v kranjskem okraju. Hotel je posekati bukev, katera je nanj padla in ga ubila. — (Ie deželnega zbora štajerskega.) V seji deželnega zbora štajerskega stavili so poslanci dr. Ivan Dečko in drugovi na c. kr. namestnika naslednjo interpelacijo: Občina Petrovce pri Celji, vložila je vsled sklepa odborove seje dne 25. maja 1896 na deželni šolski svet štajerski prošnjo, da ee ns šolah v Petrovčah in Libojah uvede v smislu •obstoječih zakonov sosebno čl. 19 zakona od 21. -decembra 1SG7 št 142 drž zak. slovenski jezik kot izključijo v učni jezik in da se uredi poduk nemškega jezika kot neobveznega podnčnega predmeta. To prošnjo odposlala je občina petrovška dne 27. maja 1896, tako da je dospela gotovo že 28. maja 1896 na deželni šolski svet, o I koder pa se do danes ni prišla nobena rešitev. Ker je vprašanje glede podučnega jezika na slovenskih šolah že v premnogih slučajih na postavni podlagi bilo rešeno, ni uvideti, kako da bi za rešitev te zakonite zahteve treba bilo leta trajajočega premišljevanja, in ker ima slovensko prebivalstvo občine v Petrovčah ▼ ustavi zajamčeno pravico, da se končno uredi podučni jezik na šolah v Petrovčah in Libojah na zakoniti podlagi, usojamo si podpisani staviti na njegovo ekscelenco gospoda c. kr. namestnika kot predsednika deželnemu šolskemu svetu vprašanje: 1. kaka zavira je, da se prošnja občine petrovške za ureditev podnčnega jezika v šolah v Petrovčah in Libojah, vložena Že meseca maja 1896 še do danes ni mogla rešiti? 2. ali hoče njegova eksce-lenca dati preiskati, kje je ta zadeva obtičalala, ter potrebno ukreniti, da pride rešitev v kratkem času? Interpelacija bila je stavljena v slovenskem jeziku, pa pročitala se je pri polnem miru, pravi čudež, po neznanskem razsajanju, pri prvih dveh slovenskih interpelacijah, s katerim so hoteli nekateri nemški kričači v zbornici sami in na galeriji rabo slovenske besede v deželnem zboru štajerskem preprečiti. Ker se poetavnim potom raba slovenskega jezika v tem deželnem zboru ne da prepovedati, surovemu razsajanju se pa slovenski poslanci nočejo in ne morejo umakniti, sprevideli so dotični nemško-nacijonalni tuleži, da se upirajo zastonj. Ko je začel toraj gospod dr. Ivan Dečko interpelacijo čitati, umaknili so se tisti Nemci, katerih nežna uhlja slovenske besede ne preneso, is dvorane, ter čakali zunaj, da je dr. Dečko Čitanje interpelacije dogotovi). — Na vsak način je to velik moralen uspeh, katerega so vsi slovenski deželni poslanci priborili s svojo odločnostjo in neustrašlji-vostjo v deželnem zboru štajerskem. — (Napad na slovenske okrajne zaetope B» Štajerskem) Iz Gradca se nam piše 16. t. m.: V današnji seji dež. zbora je nemška večina vsprejela zakonski načrt, s katerim si hoče prišle-pariti veČino v okrajnih zastopih na slov. Štajerskem. Po tem zakonu ne bodo v kuriji veleposestnikov volili samo posestniki, kateri plačujejo od svojih zemljišč določeno svoje davke, ampak volili bodo vsi zemljiščni in hišni posestniki, ki plačujejo 60 gl. davka. Na ta način dobi volilno pravico v kuriji veleposestnikov vse polno nemškutarskih hišnih posestnikov iz mest in trgov in utegnejo v raznih za- stopih dobiti nemškutarji večino. Debata je bila ostra. Proti predlogu so govorili slovenski poslanci S r n e c , Dečko, Rosina in Žičkar ter nekaj nemških klerikalcev. Slovenski poslanci so dokazali, da je načrt v nasprotji z državnim zakonom z dne 5. marca 1862. Srnec je rekel, da bodo Slovenci izvajali konsekvence, ako se načrt sprejme, in da bodo začeli premišljati, ali ne kaže zahtevati narodnih kurij. Jedini dr. Dvčko je nemški naklep primerno stigmatizoval. Rekel je, da je načrt „Gau-nerei". Nemci so seveda začeli na vse grlo krilati in glavar grof Attems je hitro poklical dr. D čka k redu, Stallnerja in druge nemške poslance, ki so psovali dr. Dsčkota z ,Se VVindischer" in z drugimi tai-mii primki, pa ni hotel poklicati k redu Dež. zbor je zakonski načrt VZprejel s 35 proti 13 glasom. Ako dobi ta načrt cesarjevo sankcijo, potem bomo slovenski volilci naše poslance pr silili, da opuste svoje, dos^drinje neplodno diplomatizovanje, in da začno odbijati klin s klinom. S štajerskimi nemškimi naoijonsloi se mora tako govoriti, kakor je začel danes dr. Dečko. — (Iz deželnega zbora koroške a.) Iz Celovca bt nam piše z dne 17. t m.: Dnželni zbor je vzpr-jel danes predlog juridičuo-političiega odseka naj se uvedba krščanskega nauka na višjih realčnih razredih odkloni. V debato, ki je trajala jako dolgo, so posegli tudi slovenski poslanci in knezr škof potem pa se je vršilo glasovanje po imenih, in sicjr je glasovalo 24 poslancev proti uvedbi in le 8 zanjo. — ( Freie Stimmen") javkajo včeraj in točijo krokodilove solze vsled tega, ker so se nemški dijaki v Ljubljani morali umakniti. Napadajo župana ljubljanskega Hribarja občinske svetnike, ter pravijo, da menda bar n Hein vendar ne bode Slovencem na ljubo prepovedal nositi pruske kulerje, kakor je to storil češki namestnik Coudenhove. Slednjič pozivljejo koroški deželni zbor, naj bi o tej stvari tudi izrekel svoje mnenje (!) po vzgledu štajerskega. — (.Goriški Sokol") priredi na pustni torek, dne 22. februvarja t. 1., v dvorani „Slovenske čitalnice" v Gorici veliki ples v maskah m ko «t trnih, pri katerem bo sviral vojaški orkester ces. in kr. pešpo'ka baron Bock št. 47 iz Gonce. — Začetek ob B*/f uri zvečer. Vstop bo dovoljen le v sokolski ali plesni opravi ter osebam v kostumu ali pa v čedni maski. * (Zola in dunajski klerikalci) Včeraj zvečer so priredili dunajski klerikalci pod patro-nanco Luegerjevih pobočnikov „vel krnski ženski shod" proti — Zoli. Par tisoč s pokorjeni h grešnic, brummh, v Luegerja zaljubljenih, predmestnih starih devic, nevednih župnijskih kuharic in dekel ter cela armada slavno znanih hišnic se je zbrala na rotovžu, da .slovesno" protestirajo, ker je poslalo 500 dunajskih odličnih dam in gospic Zoli priznalno pismo. Najprej sta jim klerikalna obč. svetnika Porzer in Pattai povedala, da je Drevfus obrezan — žid in da je Zola tudi obrezan — Žid, kar je seveda debela laž ter da je toli nesramen pisatelj, da morejo Čitati njegove romane samo — prostitutke. To je zadoščalo. Jednoglasna so obsodile strašno ogorčene hišnice in kuharice, ki obrezancev kratkomalo ne trpe, Zolo v pekel I Dobro bi bilo morda, če bi sklicali tudi Koblar, Kalan in Ušenicnik v Ljubljani tak „ velikanski ženski shod!" Zažgali bi hkratu „in eifigie" lahko tudi Z iline slovenske somišljenike I Torej na noge I * (Berlitzeva metoda za učenje živih jezikov) obstoji v tem, da navaja učitelj učence k temu, da mislijo v tujem jeziku. Prestavljanje odpade popolnoma. Od prve lekcije naprej čuje učenec samo oni jezik, katerega se hoče naučiti. Nauči se ga tako, kakor si je priučil svojega lastnega jezika. Učitelj in učenec se sporazumeta mei seboj, kakor moreta; nsjveč z gestami. Prve ure so jako neprijetne ter zahtevajo od učencev velike pozornosti. A potem postaja vedno boljše. Učenci začno razumevati posamezne fraze ter jih ponavljajo. Ko poznajo že precej izrazov, tedaj začno šele čitati. —— Ta metoda je že vpeljana skoro v vseh večjih mestih Amerike in tudi Evrope. Tako so na Dunaju, v Budimpešti ter v Pragi ustrojene jezikovne šole po Deri it zev i metodi. * (Nečloveška mati) Na Dunaji je v sredo služkinja Ana Zaticlova umorila svoje nezakonsko novorojeno dete na strašen način. S kuhinjskim nožem je je razsekala na kosce, katere je hotela baš vroči v stranišče, ko jo je opazila prijateljica. Tako se je izvedel, grozni zločin. ! (Realizem v glazbi) Mlad portugalski glasbenik je komponiral simfonijo, katero je imenoval ainstrumentalen deskriptiven realizem". Ko so nekega dne izvajali v Lisaboni njegovo delo poslušalo jo je občinstvo z velikim — presenečenjem. Mahoma pa je v orkestru počil samokres Ljudje seve niso vedeli, da je strel tudi del simfonije. Vse je prestrašeno hitelo proti izhodu, da se reSt. Mladi glasbenik je hitel na pozorišče, da raztolraači občinstvu oni strel, toda dvorana je bila že povsem — prazna. No, lehko je bil zadovoljen, saj je njegovo delo doseglo nenavaden efekt. Darila i Uredništvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila in Metoda: Po gosp. J Gorjancu 16 kron 40 vin.: Na debeli četrtek, v gostilni »pri Z-ijcn** na Rimski cesti, zbrani gradiški fantje ter gostje, (pod vodstvom 7 2letnega, vedno mladega svojega župaoa-Kre-menjaka), pošiljajo s pustnega svojega vesel a slavni družbi ta prinos kot mali pomoček k zmagi naši v boji za vero in narodnost. — G. Hinko Vodnik, stud. phil, 3 1 kron, v domo'jubni namen nabral ob priliki svatbe g. Alojzija in An ce Pogačnik v gostilni „Pri združenji" v Spodnji Šiški. — G. Olga Je n k o v Litiji 9 kron 4 2 vin., nabrala na maskaradi slov. bralnegi društva. — Skupaj 56 kron 82 vin. Živeli rodoljubni darovalci in darovalce in njih nasledn.ki ! Slovenci in Slovenke 1 ne zabite družbe sv. Cirila in Metoda I I__r Književnost. — Matica Hrvatska začne svojim členom razpošiljati svoj književni dar za leto 1897. (trinajst knjig 20. t. m. Za letni prinos 3 gld. dobe členi: K u čer a: Vrieme. Črtic* iz meteorologije. Sa 113 slika i 6 karata. VIII. 352 str.; Klaič: Bribirski knezovi od plemena Šubič do god. 1347. VIII. 176 str.; Pinter: Njemačka književnost do smrti Goetheove. XVI 456 str.; Še no a: Sabrane pripoviesti. Svezak osmi. 380 str.; Turgenjev: Izabrane pripoviesti. Svezak treći. 416 str; Fiirst: Kraljević Radovan. Tragedija Osman-Aziz: Bez svrhe Slika iz života. 204 str.; Novak: Dvie pripoviesti. 160 str.; T res i o Pa-vičić: Simeon Veliki. Tragedija. 154 str.; —• Miler: Tri vesele igre. 156 str. Kot založne knjigo, katere dobe členi za zuižano ceno, pa izidejo : Cezar: Galski i gradjanski rat. Preveo, uvod i bilješke napisao Kol. Rac (Prievoda grčkih i rims-k h klasika sv. XIV.) XXXVI. 346 str. (ciena za članove l fr.); — Platon i Xenophon: Sym-posion. Preveo, uvod i bilježke napisao Fr. Pe-t račić (Prievoda grčkih i rimskih klasika sv. XV ) VIII. 118 str (ciena za članove 40 nč.) Hrvatske narodne pjesme. D.o prvi. Junačke pjesme. Knjiga druga. Uredio dr. Stjepan Bosanac (ciena za članove 1 fr. 50 nč. — Slovenski členi, ki so s svojimi prinosi še na dolgu, naj plačajo dotične svote (3 gld.) Čim najpreje! Telefonična in brzojavna poročila. Dunaj 18. februvarja. Današnji večerni listi javljajo, da je državni zbor sklican na dan 10. marca. S kompetentne strani ti vest še ni potrjena. Praga 18. februvarja. Vprašanje, pride li v dež. zboru do adresne debate ali ne pride, je postalo politično vprašanje prve vrste. Vest, katero so raznašali nemški listi, da je deželni maršal knez Lobkovic v tej stvari poklican na Dunaj, je neresnična, pač pa je bil poročevalec o adresi dr. Kramar včeraj poklican telegrafično sem in se je po daljšem posvetovanji z raznimi merodajnimi faktorji odpeljal na Dunaj, kjer bo danes popoludne konferiral z ministerskim predsednikom. Praga 18. februvarja. Češki poslanci so jako nejevoljni, da eo Gautsch vtika v vprašanje o adresi dež. zbora. „Narodni Listy" prijavljajo jako oster članek, v katerem pravijo mej drug'm, da so se Nemci sknli za Gautsch a, da preprečijo adreso, in da mu groze* z nadaljevanjem obstrukcije v drž. zboru, ako se ne uda njih zahtevi. BN. L." pravijo, da je to prezuačilen moment, da se mora češki dežela* zbor šele boriti za svojo pravico, skleniti adreso, in svarč ministerskega predsednika, češ, ni treba ga šele spominjati na konsekvence, katere bi imelo preprečenje adrese. Če se hoče Gsntsch dobro urezati, naj se uda ntmškemn pritisku. Gradec 18. februvarja. Po velikih vojaških vajah se premeste nekateri polki tretjega voja. Doslej se ve samo, da pride 6. dra-gonski polk na Koroško, v vojaških krogih pa se govori, da se premesti tukaj garnizujoči bosanski polk. Zader 18. febrnvarja. Dež. zbor je v včerajšnji seji vzprejel adreso, kakor jo je se- mtavU a narodna stranka, potem pa eo je zasedanje zaključilo. Beligrad 18. februarja. Metropolit Mih».el je včeraj v staiosti 72 let nenadoma umrl. Kir je bil Mihael glavna ovira nameravani ločitvi razkralja Milana cd Natalije, se splošni meni, da se sdaj ta ločitev izvrši. Pariz 18 februvarja. Vshd izjav pri včerajšnji obravnavi proti Zeli pretresajo vsi listi novic vprašanje, kateri dižau je Drevfuss izdal v< jaške tajnost, iti \si soglašajo, d i najbrž Rusiji, katera pa se j« zame zanimala iz dobrih namenov, da bi namreč na republiko npli\ala, naj pomnoži vojsko in jo pripravila za vse eventuvalncsti. Pariz 18. febrnvarja, .Journal" poroča, da namerava vojni minister Billot v jedni prihodnjih sej poslanske zborn ce celo sjffero Drrvfns pojasniti in zahtevati, naj se senat konstituira kot državno sodišče in naj stvar preišče. Narodno-gospodarsko stvari — Sprememba v prometa s tov mirni fosiljatvami za Levanto. Glasom odloka vis. c. r trgovinskega ministarstva doe 13. pros nca I. I. it 1418 morejo se pošiljati počeoši s 1. svečanom lt*9d tovorne pošiljatVS v Carigrad in preko Carigrada na ostale OSS, kr. poAte in LK vdove agencije v Levanti tudi preko Rumunije via Čonstanza pod istimi pogoji kakor preko Trsta. O Iposiljatelj mora označiti progo na pođtni spremnici na prm oru v to določenem. Oi gori omenjenega dne naprej velja za pošiljanje teh poš Ijatev po morji nov cenik s sledečimi cenami. I. Poštnina glede uteže za pošiljanje: a) mej Constanzo in Carigradom l2*/s dovč. (25 centimov), b) mej Trstom iu Car gradom oziroma mej tema dvema in ostalimi lukami v Levanti (z uračunanim potom preko Italije) 50 novč. (I frank) za vsacih 5 kilogramov II. Poštnina glede vred nosti za pošiljanje na progi pod I. a) 5 no č. (10 centimov) in ua progi pod b) 12'/a novč. (:'5 cea • timov) za vsacih 120 g'. (. 0 1 frankov) napovedane vrednosti. HI. Zavarovalnina proti nezgodam na morji in višji sili za pošiljanj'1 na progah pod I. a) in b) 15 novč (30 centimov;. za vsacih 120 gld. (300 frankov) napovedane vrednosti. Ta pristojbina se pobira glede proge Constanza-Carigrad za vsako vrednostno pcšiljatev, ^l<-de ostalih prog pa le za one vrednostne po^iljatve, koje želi odpošiljat elj zavarovati proti nezgodam na morji in višji sili. Za pošiljatve v Carigrad in Adrianopel pobira se pri pošiljanji preko Constanze poleg tega še 25 novč. (50 cent mov) ntežne poštnine za vsacih 5 kilogramov in 2' , novč o centitnov) vrednostne poštnine za vsacih 120 gld. (300 frankov) za slučaj, da je bila vrednost, napove lana. Povzetne poš Ijatve so preko Constanze pod istimi pogoji dovoljene kakor preko Trsta. Denarna p sma morejo se le preko Trsta poAiljat.i ; za ista velja glede uteže zmžana priHtO|bina 25 novč. (50 centimov). Državne železnice. Zičenši s 16. febru var em 181*8 vozil bode ia Beljaka drž. kolodvor v Podklošter naslednji osebni vlak s II. in III. razredom, kateri bo imel zvezo z vlakom št 2557 a Ziljske železnice. Odhod iz Beljaka drž. kolodvor on d 50 zvečer, iz kopal.šča Beljak ob 6 59 zvečer, iz Bratce tb 7 16 zvečer, prihod v Podklošter ob 7 44 zvečer. — Doslej samo ?a esebni in prtljažni promet urejfna pofttajica l'»h. Knbitzen - Vollman proge Plzen-Furth se je 1. t m. otvorila kot postaja za ven promet. Umrli no v I Julif j.tiil: Dne 14, februvarja: France Medja, delav> c, 48 let, Mestni trg 6t. 2, Alkoholi*, m. V deželni bolnici: Dne 14. februvarja: Ivana Samnik, delavka, 46 let, srčna hba. — Ivan Sitar, kajžar. 80 let, vnetje ledvic. Dne 15. februvarja: Melh:or Mali, posestnik, 60 let, srčna hib.*. Bratje »oholi t Vsi» brhte Sokole, ki na veliko društveno maskarado dne 22. t. m. ne pridejo m;i*krvan'. poživljava, da se iat-1 ndele e y društveni opravi. Na zdar! Dr. Ivan Tavčar Alojzij Vernik t. č. starosta. t. % tajnik. Meteorologično poročilo. ViSina nad morjem .'J »!•<* m. | Febravar Čas opa zovanja Stanje g y hHT 1- Vetrovi met- a H g v min. 5 Nebo g i -O M > 17 9. svečer 7i.1l b 8 2 sr. sever jasno 18. • 7. ajutrnj 2. sopoL "<29 4 —2 9 sr vzsvzh. 72/« 3 4 bi-, j/.ah oblačno oblačno 00 Srednja včeraj Snja temperatura 4 1, za 4 1" nad normaloiu. Dvma^slta borz- dn*- 18. februvarja 1898 Skupni državni dol;; v srebru .... Avstrijska zlata renta....... \vstnjska kronska renta 4° „..... Ouerska zlata renta 4°, (....... Ogerska kronska renta 4«/0..... \vstro-ogerske bančne delnice .... Kred'tne delalo*......... London v i sta........... Nemški dri. bankovci za 100 m ,rk . 20 mark............ W fi*ankov........... (talijanski bankovci........ C kr. cekini........... Dn«5 17 februvarja 18;V 4% drfavne srečke iz I. lMr>4 po 9A0 gld. Državne srečke u I. ia»i4 po 100 t;M. Dum v a reg. srečke B°/, po 100 gld. Zemlj obč. avstr. 41/,0L zlsti znat. listi akcije anglo-avstr. banke po 200 gld. . Ljubljanske srečke......... Rndolfove srečke po tO gld...... rrarnway-drust. velj. Papirnati rubelj . ton Kld. 4fi kr. 102 v 45 1*4 n «5 • lua 85 B 121 m 85 99 < 45 ■ 929 M3 • 25 ISO n 15 _ 58 n 75 t U n 74 • 9 bi*1 ■ - 45 it 35 5 ■ •7 ■ 1K3 gld. 00 kr 19«) • 75 181 n — m 98 n 90 n 161 m 75 a 9» m 75 r 27 ■ — s li)9 50 ■ 511 • — 1 * 27»/ 4 n I. zvezek letnika 1897 »ljubljanskega Zvona" se kupi. Upravništvo »Ljubljanskega Zvona'1. TTzpieJmem solicitatorja ali Izvežhaiicjca pomožnega uradnika z lepo pts.ivo raca j>. dogovora. V Ljubljani, dne 12. febrnvarja 18(J8. Ivan Flantan (241—3) c. kr. notar. •••• : a s m 8 a t (106) Ljudevit Borovnik (5) puškar v Borovljah (Fsrlach) na Knrošksm M priporoča v izdelovanje v<*«ko vr*ftniti piiftek za lovce in strele« po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. 1 udi pr«-liH. Ob 5. uri 52 in. zjutraj osobni vlak s Dunaja via Amatetten, ia Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solno* grada, Linca, Stevra, Auaaeea, Ljubim,Celovca, Beltaka, Fran-^ensfeste. Ob 11. nri 20 m. dopoludne oaobni vlak ■ Du-na a vm Amatetten. Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Liuca, Steyra, Pariza, Oeneve, Cm i bar Bregenca, Inomosta Zella ob jezeru, Ijend Oasteina, Ljubna, Celovca, Linca, Pontabla. Ob 4. nri ;»7 m. popoln, dne oaobni vlak i Dunaja, Ljub na, Selzthala, Beljaka. Celovca, Franzenafeste, Pontabla. — Ob 9. uri 6 m. avečet usohni v bik. a Dunaja via Amatetten, Ljubna, Beljaka, Celovca. Pontabla. — Prog-« Ia Noven« lucul« Iu I« Koee>v|t«. Ob 8. nri 19 m. zjutraj ueAani vlak. — Ob 2. uri 32 m. popoludne mefiani vlak — Ob 8. uri 35 m. zvečer mefiani vlak — Odbod ia l.|ublj«n« d. k. v Haiuulk. Ob 7. nri 23 m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 60 in. zvečer. — Prlli.nl v l,|ubl|»iBO d. k. Ia Kaiiiiilka. Ob 6. uri 56 m. zjutraj, ob 11. uri H m. dopoludne, ob 6. ari At m. zvečer. (17—31.^ sedmega ginuia/ujnk*ca razreda išče ItallC |irl- mrriic Instrukcije, ziauti v matematiki. — Ponadbe ko prosijo \ od .instrukcija4 posta restants Ljubljana. (871) V ver^jo trgovino špecerijskega in manufdk-turnega bl<*ga ua dežoh Isceta ae zmožen trgovski pomočnik: ter učenec iz peštene rodbine. (261-1') Vabilo. Unojatn se Ya£e blagorodje najuljudnejo vabiti na danes v petek 18. in jutri v soboto 19. t. m. se vrSeci V pri katerem nastopita najboljfie snana duetista Edi in Biedermann, daljo gdč na. Ploni P61zl in umetni žviž-galec V alti. Začetek ob v.8. uri. Vstopnina 40 kr. Z velespofitovanjem Oab. Fr6licli restavrator v hotelu „Pri slonu . Pr«»U kaliju in i.Hh«du, osobito dece, proti sM«lla«H|u9 bolecnlm v v«-»lu« ftelodea in iueliur|u pri rj, poroča se najbolje (1874—|1) li o* oš lil (269) rimski vrelec. Varstvena, znamka. najbolj*« aamtana vod«. Zdravilišč« in letovišče, postaja Prevali, pošta KotU« (K.itt llach) Koroško. TfcJU K»lo|C«a v I.|iiI>IJmiiI pri !M. K. Nii|»Hii-n. in I.nnm-nlbiii- v Hrwn|n pri W* Dvleaeu; v Itiadovljlel pr> O. IlouiHiiiiu; v iriliu pil Wr. Kelilaar«»k. (^26—4) Sokolova maskarada v ,,Narodnem domu". Izdajat.ij in cdj^cvorui uicdtuk: Jo si p Moli i. Lastnina in tiak .Narodne .iiskarne". U32