^»r1 uto ix im. 123.
V Ljubljani, v sredo L MM 192J.
Cena Din r
Izhaja vsak (lan popoldne, IzvzemŠI nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit a Z— Din, do 100 vrst 2.50 Din, večji inserati petit vrsta 4.— Din; notice, poslano, izjave,
Popust po dotovoru, Inseratnl davek posebej. »Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 240.— Din. za inozemstvo 420.— Din.
reklame," preklici   besecia   2.— Din,
Upravnišrvo: Knaflova tiOca Št 5, pritličje. — Telefon 2304.
Uredništvo: Knailova ulica št 5, L nadstropje, — Telefon 2034.
Politično zatišje v Beogradu
Odkritje spomenika v Nisu. — Kralj se vrne v Beograd šele sredi junija. — Do njegovega povratka ostane v notranji politiki vse pri starem.
— Beograd, 31. maja. Danes dopoldne so odpotovali ministrski predsednik Vukičević, predsednik Narodne skupščine Marko Trifković, vojni minister general Hadžic predsednik radikalne stranke Aca Stanojević nadalje češkoslovaški poslanik Seba, Številni poslanci in drugi odlični predstavniki javnega življenja v Niš, da prisostvujejo jutrišnjemu odkritju spomenika junaškemu vojvodi Sindjeliću. Odkritju spomenika bo prisostvoval tudi kralj. Kakor doznava beograjska »Pravda«, odpotuje kralj pojutrišnjem v Južno Srbijo, kjer ostane po vsej priliki okoli 10 dni in se bo vrnil šele okrog 12. jun. v Beograd.
V Beogradu vlada danes popolno politično zatišje. Pred 15. junijem sploh ni pričakovati kakih važnejših dogodkov ali sprememb. Splošno se sodi, da bo šele s kraljevim povratkom v Beograd pričel definitivni razplet političnega položaja.
Precejšnjo pozornost je vzbudila včerajšnja avdijeaica dr. Korošca, ki je že predvčerajšnjim odpotoval v Vrmjač-ko banjo. Splošno se naglasa, da si dr. Korošec zelo prizadeva, da bi prepričal vladne kroge o potrebi svojega sodelovanja v volilni vladi. V zvezi s tem je imel ponovne konference z ministrskim predsednikom, zunanjim ministrom in Ljubo Davidovićem. D očim se je prvotno oklepal Pašdčeve struje v radikalni stranki, se skuša sedaj po informacijah v vladnih krogih približati vladni sku-
pini radikalne in demokratske stranke. Vsa njegova prizadevanja pa so ostala doslej brezuspešna. V političnih krogih' se sodi, da je tudi njegova včerajšnja avdijenca v zvezi s to njegovo akcijo. Napram novinarjem je g. Korošec zelo rezerviran in noče dati nikakih izjav.
Težišče položaja je slej ko prej v radikalni stranki. Vprašanje vstopa Bože Maksimoviča v vlado je stopilo v odločilni stadij. Njegov vstop v vlado bi pomenil definitivni prelom med Vu-kičevičein in pašićevci. Vukičević bi s tem pridobil zase radikalni centrum, kar pa bi na drugi strani imelo za posledico razkol v radikalni stranki. Ma-ksimovičevo vprašanje pa ne povzroča težkoč samo v radikalni, marveč v nič manjši meri tudi v demokratski stranka. Dočim so po zatrdilu vladnih krogov ministri že pristali na aranžma z Maksimovičem, ki naj bi prevzel resor prosvete ali pravde, vlada v demokratski stranki sami proti Maksimoviču najhujši odpor. Njegovemu vstopu v vlado najbolj nasprotuje Davidovič sam, ki preti celo z razcepom stranke in proklamacijo na volilce.
Definitivna odločitev mora pasti že v najbližnjih dneh. Kakor je izjavil vašemu dopisniku aktivni član vlade, bo ukaz o razpustu Narodne skupščine in razpisu novih volitev objavljen najbrže že 14. junija. Priprave za volitve so v notranjem ministrstvu v polnem teku.
Nevarnost nove svetovne vojne
Egipt se hoče osamosvojiti. — Rumunija mobilizirala še pet letnikov. — Anglija snuje protisovjetski blok. — Tudi Rusija
se pripravlja.
— London, 31. maja. V vladnih krogih povzroča gibanje, ki se po prelomu diplomatskih odnosa je v med sovjetsko Rusijo in Anglijo pojavlja v Egiptu in v Indiji, veliko vznemirjenje. Egiptovski ekstremni elementi so tekom zadnjih dni pojačili svojo akcijo za popolno osvoboditev in samostojnost Egipta izpod angleške nadvlade, ld je navidez sicer ukinjena, ki pa faktično stvarno še vedno obstoja. Zadnje dni se vrši po vsem Egiptu močna agitacija, ki zlasti zahteva takojšnji ddhod angleških čet, odstavitev angleškega vrhovnega poveljnika in odstranitev vseh angleških oficirjev iz egiptovske armade. Angleška vlada je odposlala z Malte v Aleksandrijo tri bojne ladje. V angleških vladnih krogih se domneva, da vodijo vso akcijo agenti iz Moskve.
Tudi v Indiji postaja agitacija proti angleški nadvladi vedno bolj živahna- Zlasti v obmejnih pokrajinah je opažati živahno gibanje nacijonalisučnih struj, ki prirejajo javne »hode, na katerih zahtevajo popolno samostojnost.
— Bukarešta, 31. maja. Včeraj se je vršil v dvoru kronsk svet. Posvetovanja so bila v neposredni zvezi z naraščajočo napetostjo med Anglijo in Rusijo. Na seji je bil med drugim sprejet sklep, da se že pred par dnevi odrejena delna mobilizacija razširi in pozove pod orožje še pet letnikov. V vladnih krogih se utemeljuje ta ukrep  s pojačeno
agitacijo v Besarabiji. Kljub vsej pozornosti rum unskih oblasti se je v zadnjem času vtihotapilo v Besarabijo mnogo komunističnih agitatorjev, ki so razvili nenavadno živo akcijo. V rumunskih vladnih krogih vlada prepričanje, da bi v slučaju kakega oboroženega konflikta med AngUjo in Rusijo ruske čete že prvi dan vdrle na rum unsko ozem-lje.
— London, 31. maja. Zastopstvo angleških interesov v sovjetski Rusiji je po medsebojnem dogovoru prevzela Norveška, dasi se je splošno domnevalo, da bo Anglija poverila svoje zastopstvo Franciji ali Italiji. V angleških diplomatskih krogih se poudarja, da bi nikakor ne kazalo poveriti zastopstva kateri izmed velesil, ker pričakuje angleška vlada, da bosta tako Francija kakor Italija v
najkrajšem času sledili zgledu Anglije in prekinili diplomatske odnošaje s sovjetsko Rusijo. Na usluge Nemčije Anglija ne more računati, najmanj pa še v Času, ko se mudi v Berlinu sovjetski komisar za zunanje zadeve Čičerin. V krogih angleškega zunanjega ministrstva se poudarja, da bo Anglija sprožila vprašanje odnosajev do sovjetske Rusije na jesenskem zasedanju Društva narodov. V angleških krogih še vedno vlada upanje, da se bo posrečilo ustvariti protiruaki blok, pri katerem bi poleg Francije in Italije sodelovala tudi Nemčija.
— Mo.-kva, 31. maja. Sovjetska vlada je proglasila v Kronstadtu vojno atanje. Ta ukrep sovjetske vlade je oŠ vidno posledica
vesti, glasom katerih namerava angleška vlada odposlati v Helsingfors večji oddelek angleške vojne mornarice, ki bi ostal tam preko celega poletja do pozne jeseni. Sovjetski krogi smatrajo, da gre v tem slučaju za izzivalno angleško demonstracijo. Glavna naloga te angleške flotilje je po mnenju moskovskih krogov opazovanje premikanja ruskih čet. Moskovska >Pravda* naglasa, da se Anglija resno pripravlja na vojno in da vojna nevarnost izza poljske vojske nikdar ni bila v taki neposredni bližini Rusije kakor tokrat.
— London, 31. maja. Ruski odpravnik poslov Rosenholz je poslal angleškemu zunanjemu ministru pismo, v katerem prosi, naj bi angleška vlada dovolila vodilnim osebam sovjetske trgovske misije daljše bivanje v Londonu v svrho likvidacije trgovinskih poslov. V pismu naglasa, da odklanja Rusija vso odgovornost za eventualno škodo, ki bi nastala, ako bi se morala likvidacija izvršiti na brzo roko. Kako stališče bo k temu zavzela angleška vlada, še ni znano.
Japonska miri Kitajce
Japonci bi radi prevzeli vodilno vlogo na vzhodu.
— Tokio, 31. maja. Japonska vlada je sklenila, da prevzame posredovalno akcijo na Kitajskem. Zatrjuje se, da je bila tozadevno odposlana vsem trem kitajskim vladam posebna nota, v kateri predlaca japonska vlada, naj bi se vse sovražnosti takoj ustavile in pričela pogajanja. Mirovno konferenco naj bi sklical v smislu tesa predloga general Cangcolin, ki naj bi s svojo vojsko umaknil se v Mukdcii. Vrhovna oblast v ostalih delih Kitajske naj bi se poverila maršalu Fengu in generalu Cang-kajčeku. Na ta predlog so pristale tudi Anglija. Amerika, Francija in Italija. Japonski listi naglasa jo, da bi Japonska v primeru, da se ta akcija posreči, prevzela vodilno vlogo na Daljnem vzhodu.
— London, 31. maja. CangkajČek je poslal vladi v Nankingu manifest, v katerem zahteva, naj vse tuje vojne ladje nemudoma zapuste kitajsko vodovje. Vse inozemske Čete se morajo tekom osmih dni odstraniti s kitajskega ozemlja, obenem pa zahteva ukinitev vseh koncesij in priznanje samoodločbe kitajskega naroda v vseh vprašanjih, ki se tičejo Kitajske same.
PROTIRADIĆEVSKI KLUB
— Split, 31. maja. Snoči se je vršil sestanek disidentov HSS, na katerem se je razpravljalo o osnovanju protiradičevske-ga hrvatske&a bloka. Za četrteik je sklicana v Split ponovna konferenca disidentov HSS m zastopnikov fed era listov iz cele Dalmacije. Po zatrdilu dr. Zaci ca bi imel ta blok aaaao značag v*>lilnc ioiniacajc.
Izid bolgarskih volitev
Vladna koalicija ima absolutno večino. — Napredovanje zemljoradnikom — Točni rezultati še niso znani. — Politika vlade
ostane neizpremenjena.
— Sofija, 31. maja. Notranje ministrstvo je danes objavilo komunike oi doslej znanih rezultatih nedeljskih volitev v sobranje. Radi slabih komunikacij točni rezul-tati še vedno niso znani. Jasno pa je, da Je vladna koalicija dobila absolutno večino. Glasom doslej znanih rezultatov so dobile:
1. Vladni blok (Demokratičeski zgovor, ki ga tvorijo Burov, Ljapčev, Najdanov in Cankov) 172 mandatov.
2. S t amb ulov Is t i (liberalno - nacijonal-ne stranke) 6 mandatov.
3. Opozicijonalni blok (Gvozdenov, glavni del zemljedelskega saveza, z Radulom in Muravjevom, socijalno - demokratska stranka Sakazova in Pastuhova in nova stranka malih obrtnikovi 67 mandatov. Od tega dobe zemljedelcj 55, socijalni demo-kratje S in obrtniki 4. Največji napredek beležijo zemljedelci, ki so napredovali za nad 100 odstotkov. Pri zadnjih volitvah so dobili le 23 mandatov.
4. Drugi opozicijonalni blok (večji del demokratske stranke Stojanova, del nacijo-naino - liberalne stranke Radoslavova z Jončevom na čelu) 11 mandatov.
5. Desno krilo zemljoradniškesa saveza (Tomov)  in del liberalcev) 6 mandatov;
Odmevi predsedniške volitve v češkoslovaškem časopisju
— Praga, dne 31. maja. Vsi listi se ba< vljo z volitvijo predsednika republike. Dočim levičarski listi prisrčno pozdravljajo ponovno izvolitev Masaryka piše klerikalno in narodno-demokratsko časopisje iz-vzemši »Narodno Politiko« zelo Tczervira-no »Naredni Listja pravijo: Brez glasov nemških socijalnih demokratov Masarvk ne bi bil dobil tripetinske večine, brez glasov štirih nemških strank Masarvk splch ne bi bil izvoljen. Kakorkoli se smatra včerajšnji izid, se mora izjaviti, da so tla. na katerih stoji Masa-ryk, dobila razpoke, da se pričenjajo podirati. — Klerikami vLidove List}*« pišejo: Danes se mora reči. da je ljudska stranka dala svoje glasove možu, ki ni nikoli pokazal ljubezni napram katolicizmu napram ljudski stranki in njenim voditeljem Stranka je dala svoje glasove Masaryku iz političnega razuma, da vsled neprenagljene izpremembe ne bi v notranjepolitičnem živ ljenju nastali novi boji, ker potrebuje država iz notranjih in zunanjih vzrokov bolj kot kedai miru. Ako ne bi bil izvoljen Ma-saryk za predsednika, bi mogle to gotove stranke smatrati kot bojni klic ter izzvati notranjepolitične boje, kar ne bi škodovalo samo delu sedanje večine, temveč tudi republiki sami«.
Socialnodemokratski list »Pravo Lidu<c izjavlja, da je izvolitev Masaryka važno politično dejstvo, zlasti radi tega, ker je bil Masaryk tokrat izvoljen tudi z glasovi narodnostnih manjšin. Znano je, kaj pomeni to dejstvo za notranjo konsolidacijo in za prestiž države v inozemstvu. Tudi ofici-jozna »Republika« opozarja na to, da pomenijo nemški glasovi, ki so bili oddani za Masarvka, napredek na potu mirnega sporazuma med narodi.
UREDBE OBLASTNIH SKUPŠČIN RAZVELJAVLJENE
— Beograd, 31 maja Včeraj se je vršila seja Državnega sveta, na kateri se je razpravljalo o prjzivih velikih županov zagrebške, splitske, osiješke, bamjaluške in travniške oblasti proti uredbam, ki so jih sprejele oblastne skupščine teh oblasti. U-redbe, ki so v glavnem delo radičevcev in ki so jih po zgledu zagrebške oblastne skupščine sprejele vse ostale, se nanašajo na zaščito delavcev, o odpiranju in zapiranju trgovin ob nedeljah in praznikih, o zdravniškem pregledu vojakov pri vrnitvi iz vojaške službe, o obveznem lečenju sipolnih in drugih bolezni, o prisilnem zdravniškem pregledu ženinov in o umetnem splavu. Državni svet je vse te uredbe razveljavil kot Ttezakonite.
PREDRZNOST ITALIJANSKIH MORNARJEV
— Šibenik, 31. maja. Včeraa zvečer je prišlo do pretepa med italbanskimi mornarji in skupino nacijonalistov. Italijanski mornarji so se vedli zelo izzivalno, na kar so razdraženi nacijonalisti reagirali in jih prisilil da se nemudoma vrnili na svojo ladjo. Italijanski konzul je vložil zaradi tega protest in zahteva kaznovanje krivcev. Italijanski listi prinašajo popolnoma Iažnjiva poročila in naglašajo, da so bili popolnoma indroi mornarji napadeni od Orjunaiev. Ofcfesti so irvedle preiskavo,
l
od tega dobe liberalci 4.
6. Komunisti 5 mandatov.
7. Makedonci 11 mandatov. S. SmilovcI 1 mandat.
Dasi ima vladna koalicija absolutno večino in je popolnoma neodvisna od vseh ostalih strank, je velik napredek in ojača-nje levičarske opozicije zelo značilno. Opozicija bo imela v sobranju, ki šteje 273 mandatov, 101 poslanca. Ce bi prišlo do razpada sedanje vladne koalicije, ni izključeno, da bi zavladal v Bolgariji popolnoma nov režim.
Volitve so potekale razmeroma precej mirno. Le v južnih delih države je prišlo radi postopanja makedonstvuiočih na več krajih do spopadov, vendar pa je orož-ništvu uspelo, da je takoj zopet vzpostavilo red in mir. Več oseb je bilo aretiranih. Opozicijonaine stranke se pritožujejo nad terorjem oblasti, ki so ga vršile po navodilih vladnih krogov. Ministrski predsednik Ljapčev je v razgovoru z novinarji izjavil, da si vlada niti ni želela take večine, ker se dobro zaveda nevarnosti režima, ki je popolnoma neodvisen. NaglasH je, da bo ostala politika vlade neizpremenjena. Vlada poda ob sestanku novoizvoljenega sobranja formalno demisijo.
SOLIDARNOST NARODNIH MANJŠIN
— Berlin, 31. maja. Včeraj zvečer se je vršil v hotelu Esplanade banket na čast udeležencem kongresa Zveze Lig Društva narodov. Na banketu je med drugim govoril tudi voditelj slovenske narodne manjšine v Italiji dr. WHfan, ki ie v svojem govoru naglasil potrebo solidarnosti voditeljev vseh narodnih manjšin v boju za osiguranje nacijonalnega in kulturnega razvoja narodnih manjšin. Njegov govor so udeleženci sprejeli z velikim odobravanjem.
PRVI MILIJONSKI DOBITEK RAZREDNE LOTERIJE
— Beograd, 31. maja. Danes je bil izžreban prvi milijonski dobitek državne razredne loterije. Srečka št. 24.650 je zadela 1,204.000 Din. Srečka ie bila prodana v osmih četrtinkah, od katerih je polovica v Srbiji, polovica pa v prečanskih krajih. Drugi večji dobitek v znesku 502.000 Din je zadela srečka št. 11.313. Kdo je srečni dobitnik, še ni znano.
Odhod francoskega konzula iz Ljubljane
Prisrčno slovo na kolodvoru.
V vseh ljubljanskih inteligenčnih krogi h priljubljeni francoski konzul g. Flache je danes opoldne zapustil Ljubljano ter se odpeljal na svoje novo mesto v Lvov, kjer bo imel priliko spoznavati drugi slovanski narod. Odhod konzula je bil iskrena manifestacija francosko - jugoslovenskega pobratimstva ter je pokazal, kako globoke simpatije uživa g. konzul med ljubljanskim pi ebivalstvom.
Pred odhodom dunajskega brzovlaka se je zbrala na peronu glavnega kolodvora mnogoštevilna družba znancev, prijateljev in predstavnikov naših kulturnih in dTugih korporacij, da se iskreno poslove od odhajajočega g. konzula. Med drugimi so bili navzoči veliki župan dr. Fran V odopi -v e c komandant dravske diviziie general Danilo Kalafatovvć. vladni komisar mestne občine ljubljanske Anton Mencinger, celokupni konzularni zbor, tako italijanski generalni konzul g. Gavotti, čehoslovaški konzul dr. Resi in drugi, dalje za francoski institut prof. dr. D e -t e 1 a, dr. Anton De*beliak in dr. Pretnar, kakor tudi zastopniki vseh uglednih gospodarskih korporacij in institucij. Navzoče so bile tudi ljubljanske odlične dame, ki so poklonile gospej konzulovi in konzulu samemu lepe šopke svežega cvetja. Pred odhodom vlaka se je g. konzul prisrčno poslovil in razgovarial z vsemi, poudarjajoč, kako je težko slovo iz kraja, kjer je našel toliko iskrenih (prijateljev in kultur, pijonirjev. Ob 12.0S je brzo-vlak odpeljal g. konzula proti Dunaju. Ko je vlak zažvižgal, je g. konzul v slovo vzkliknil: »Vive Ljubljana! Vive Yougosla-vie! Živijo!« Navzoči so mu odzdravljali: »Vrve la France!«
Novi francoski konzul R i c h a r d je prisostvoval prisrčnemu slovesu in se sam poslovil od svojega tovariša. Novi konzul je že prevzel vodstvo francoskega konzulata v Ljubljani
Iz pisane ljubljanske kronike
Skesan grešnik. — Bilanca samomorov v maju. — Nesreča pri delu. — Pogrešana dijaka.
K stražniku pred glavno pošto jc danes okoli 1. ure stopil 30letni mož. Močno :>e je zibal in peljal pod vplivom \inskih hlapov:
Gospod stražnik! Aretirajte me in odpe« ljite na stražnico! Tam povem velik in stra« šen greh! Hitro, hitro!
Na stražnici je začel nejasno in zine deno pripovedovati svojo težko in bedno usodo. Venomer jc ponavljal:
— Ha! Ha! Poneveril sem jim 2OO0 Din. Pri raznih strankah na deželi ->em za nje inkasira! denar. Bila ga je 2000 Din. l'a kam je šel denar? Ne vem! Ukradli s>o mi ga v vlaku... Prosim, zaprite me!
Spravili so skesanega in obupanega mla» deniča, doma tam nekje v kamniškem okra. ju, v zapor, da se je prespal. Danes je imel jasno glavo ter je priznal, da je res neki ljubljanski tvrdki poneveril 3000 Dm, izjjo« varja pa se, da je imel od tvrdke slabo pro» vizijo in da včasih ni zaslužil niti 200 Pni na mesec. Segel je po tujem denarju. Pri* pomnil je:
— Saj vso stvar lepo uredim. Bo moja teta plačala. Ta ima denar!
Dobra in bogata teta pa nt hotela prav ničesar vedeti o poravnavi velikega gacMUi in mladenič je odjadral v zapor . ..
*
Bilanca samomorov meseca maja v Ljub* Ijani ni kdovekaj razveseljiva. Bilo je kar šest slučajev poskušenega samomora in tri« je samomori. Pet oseb se je poslušdo pri tem — lizola, od teh sta dve pozneje v bol. niči umrli. Neka oseba se ie hotela obesiti, kar so pravočasno preprečili, neki delavec se je obesil. Dve mladi osebi sta se hoteli utopiti.
koncem maja, danes zjutraj, je napra« vila konec svojemu življenju 301etna mla* denka Marija D., doma iz Radohove vasi pri   Litiji.   Izpila   ie   večjo  količino lizola.
Mladenič Vladimir je okoli 4. zjutraj prisopihal na policijsko stražnico na D<>* lenjski cesti ter ve* prestrašen javil, da se jc tam na Prulah zastrupilo mlado dekle z lizolom. Policijski nadzornik jc takoj od» redil, da je bila z rešilnim avtom prepelja* na v javno bolnico, kjer so ji zdravniki sicer izprali želodec, toda bilo jc prepozno; okoli 5. zjutraj je umrla.
Mladenka je bila še do 3.30 zjutraj ve* sela in ni kazala nikake otožnosti. Nato ie odSIa v svoio sobico ter izpila večji kozarec lizola. Kaj ie vzrok samomoru, ni ugotovljeno, ker dekle ni pustilo nikakih pisem. Baje cjrc za nesrečno ljubezen.
*
V tovarni .Saturnus- v Mostah za posle -no delavko, 221etno Slavko Flander, je d.i-nes okoli pol S. prijel stroj za roko ter ji odrezal dva pr*ta na desni roki. Z domaČ i :n avtomobilom so jo takoj odpeljali v javno bolnico, kjer so ji roko obvezali.
*
Proti koncu šolskega leta se je med di-jaštvom pojavila čudna bolezen, ki jo drugače nazivamo s strah pred slabimi redi* in ki žene mladino v tujino, da se »krije pi e i roditelji. Druge mladeniče pa žene v svet hrepenenje po velikih doživljajih in činili. Dijaka loletni Fedor M. in 141etni Borivoi S. sta se pretekli teden domenila, da odjadrata v daljni svet proti morju. Nabasala sta vsak svoj nahrbtnik, vzela več perila in nekaj obleke. Roditeljem sta 27. t. m. kratko povedala: »fireva na planine!«
Mladeniča se do danes Še nista povrnila in so roditelji v velikem strahu, da >e dijakoma ne bi kaj neprijetnega zgodilo. Pravijo, da sta odšla proti morju, zapustila pa *ta dom pred zaključkom šolskega leta. ker nimata baš izgledov v povoljni uspeh.
Borzna poročila
LJUBLJANSKA BOttZA. Efekti. Investicijsko posojilo 84.."SO. Vojna Škoda 306, 345, Zadolžili ce Kranjske deželne banke 20, 22, Zastavni listi Kranjske deželne banke 20, 22, Celjska posojilnica 195, 197, Ljubljanska kreditna 150, Merkan-tilna Kočevje 98. 100, OS, Praštediona 858, Kreditni zavod 160, 170, Trbovlje —. 4*t, Vevče 130, Stavbna družba 35, 65, šešir 104*.
ZAGRFBSkA KORZA
Efekt ie: 7% invest. pos. 19>1 84.5— 85, 2%cc> drž. rente za ratnu štetu ML50 —343, 342.50—344.5, Ljubljajnska kreditna 150, Hrv. eskompt. banka 95—96. Kreditna banka Zgb. 93—95, Hipetekarna banka 60— 61, Ju-sobanka 92.50—93, Praštediona 850— S60, Drava dd. Osijek 580—610. Šećerana Osijek 515—520, Isis 48—50. Gurman 280 —285, Slaveks 110—125, Slavonija 28— 23.50, Trboveljska 465—475, Union paromlin 300-^310, Vevče 130, Agraria 51—51.50.
Devize. Dunaj 800.— — 803.—. Berlin 13.4760 — 13.5060, Italija 311.94 — 313.91. London 276.10 — 276.90, Xewyork ček 56.70
— 56.90, Praga 168.20 — 169—, Curih 10.9S5
— 10.965.
Valute. Dolar 56.05 — 56.25,
INOZEMSKE BORZE.
— Curih: Beograd 9.13. Pariz 30.36, Lon* don 25.2475, \Tewyork 519.70. Praga 15.395. Milan 28.60, Praga 15J95, Dunaj 73.15.
— Trst: Beograd 31.92, toodon 8&25,
Deda kronskih vpokojencev
106 Din mesečne pokojnine* — Vse nasledstvene države so že poskrbele za stare vpokojence, samo Jugoslavija se za te reveže ne zmeni.
Beda kronskih vpokojencev, ki so jih spravile takozvane kronske po« kojnine na rob gmotnega propada, je najsramotnejši madež na naši držav* ni upravi. Neštetokrat so se ti ne« sTcdneži osebno in potom tiska obra« dali na merodajne kroge, da bi jim s prevedbo pokojnin v dinarje omogo* čili na stara leta vsaj skromno živ« ljenje, toda vsaka beseda je bila bob ob steno. Iz krogov kronskih vpoko* jencev smo prejeli zopet dopis, ki
naj bi opozoril vlado, da je vsako odlašanje tega perečega socijalnega problema nedopustna Rade volje Vstrezamo želji kronskih vpoko j en« oev, saj so to najbednejši med bed* nimi, dasi bi bila sveta dolžnost drža« ve, da se za nje zavzame.
Šest let je že poteklo od podpisa ta-■ko zvanega rimskega pakta, v katerem so se vse nasledstvene držav obvezale, da prevzamejo v varstvo in oskrbo vpokojence bivše avstro-ogrske monarhije ter da jim pravično urede njihove pokojninske prejemke, to se pravi, da jih izenačijo s svojimi lastnimi, t. j. novimi vpokojenci. Dočim so vse druge nasledstvene države, kakor Češkoslovaška, Rumunija, Italija in celo skrahirana Avstrija, ki prva leta niti ni smela razpolagati s svojimi sredstvi in je bila pod kontrolo Društva narodov, vprašanje svojih vpokojencev že davno uredila in tam ni nikake razlike več med starimi vpokojenci, in onimi, ki so stopili v pokoj še le v novi državi, se pri nas to vprašanje kljub neštevilnim prošnjam, urgencam, obljubam in protestom ni premaknilo z mrtve točke. Pri nas še danes, ko proslavljamo že 10-Ietnico osvobojenja, prejema starček, ki je pol svojega življenja prebil v državni službi in pomagal ustvarjati dobrine, ki jih uživa današnja generacija, mesečnih 106.25 Din pokojnine!
O tej do neba kričeči krivici se je že mnogo pisalo, a doslej vedno zaman. Javnost pač sočustvuje, tarna, kritizira, toda metodajni Činitelji ne kažejo
Pašieev sin Rade in zet Ljube Jo-vanovića. Dragiša Stojadinovič, ki sta se lani dolgo prekljala po beograjskih listih, sta se v pondeljek znašla pred beograjskim sodiščem. Eden kakor drugi kot tožitelj in toženec, ker sta se medsebojno obtožila radi klevet in žaljenja časti.
Prvi je Dragiša Stojadinovič nastopil proti mlademu Pašiču radi članka, kjer se je Rade poslužil izrazov: »Vsa vaša lajanja«, »tuljenje steklega psa« itd.
Nato je Rade Pašić nastopil proti Stojadinoviću. ker je javno zapisal: »Mkdi Pašić izigrava ustavo in vse kar se v tej državi ceni«, ter navajal, da Rade že Sest let ni plačal nobenih davkov.
Glavno obrambo je vodil sam Dragiša Stojadinovič, ki je nastopil z nekaterimi poraznimi dokazi o početju Ra-domirja Pašiča. Senat je po daljšem posvetovanju ugotovil, da je Rade Pašič zagrešil kleveto ter ga je obsodil na dva meseca in 15 dni zapora ter na plačilo 20.000 Din za oklevetano čast. na 5000 Din globe v prid državne blagajne in na 2000 Din sodnih stroškov.
Dragiša Stojadinovič pa je bil popolnoma oproščen, ker je v svoji obrambi navedel točne in istinite podatke o Radu Pašiču.
V Travniku je pred mesecem v bolnici umrl Ivan Vil, ki je dalje časa bolehal in je tudi zdravnikova pomoč bila zaman. Krsto so pokopali z vsemi cerkvenimi obredi. Te dni pa so nekatere ženske čistile klet v bolnici in naenkrat začutile strašanski smrad. Poklicale so prednico usmiljenk in nato skupno odprle sod v kotu, od koder se je širil
nikake volje, da bi to vprašanje, ki pomeni že sramoto za vso državo, končno pravično rešili in uredili. Kako hudo so zapostavljeni kronski vpokojenci, kaže nastopni primer: Kronski vpokojenec prejema letno 1.275 Din, njegov mnogo mlajši tovariš onkraj Drine ali pa pri nas, ki je bil vpokojen »po novem«, pa 5.100 Din. Ta razlika je pri današnjih draginjskih razmerah zelo občutna in postaja še od dne do dne občutnejša. Vsakdo mora pač priznati, da so zahteve starih vpokojencev po izenačenju popolnoma upravičene, zlasti še, če se upošteva, da so stari vpokojenci v zlati valuti prispevali v pokojninske fonde v dobri veri, da bodo na starost preskrbljeni. A mesto tega jih tare na stara leta beda in glad, ki sta jih že mnogo pokosila.
O priliki proračunske debate sta se obe vladni stranki, radikali in klerikalci na vse pretege hvalili, da sta končno uredili vprašanje kronskih vpokojencev in zasigurali potrebne kredite za njihovo prevedbo v dinarske. Toda danes imamo že skoraj 1. juni, a o kakem izenačenju še ni sluha ne duha. In tako so nas vlekli za nos vsa ta leta. Za vse drugo se je našel denar, razne komisije dobivajo mastne dijete, le za starega vpokojenca imajo pripravljen vedno isti odgovor: Nema pare!
Sedanja vlada si lasti zaslugo, da hoče državno gospodarstvo sanirati. Prav! Toda mi, ki spadamo med najstarejše upnike države, te sanacije doslej še nismo občutili. Država je sedaj dobila 30 milijonov dolarjev posojila. Ce od tega ogromnega zneska žrtvuje le neznaten del za starovpokojence, da odpravi sedanje krivice, bi ji bili res dolžni vse hvale in priznanja. Upravičeno pa lahko pričakujemo, da nas vlada ne bo pustila še dalje umirati od gladu, kajti bil bi že skrajni čas, da izpolni v mednarodnih pogodbah sprejete obveznosti tudi napram nam!
smrad. Na svoje velikansko zaprepašče-nje so v špiritu našle mrtvo truplo Ivana Vila.
Po dosedanjih ugotovitvah je dognano, da je zdravnik posadil mrtveca v sod s špiritom baje v znanstvene svrhe,
a krsto je dal napolniti s kamenjem in treskami. Duhovnik je seveda v najboljšem prepričanju, da se v krsti nahaja mrlič, opravil pokop in zadušnico.
Dogodek je v vsem Travniku povzročil senzacijo, med katoličani pa veliko gorčenje. Včeraj so poslali k velikemu županu posebno deputacijo, ki je vložila protest in zahtevala najstrožjo preiskavo.
*
V Velikem Bečkeretu že mesec dni
gostujejo diletanti novosadskega Društva za srbsko narodno gledališče. Nedavnega večera so dali predstavo »Rdečelaske«, kjer je igralec Savić glumil žensko vlogo. Občinstvo je s fantom v ženskem krilu bilo prav zadovoljno in nekatera dekleta so mu hotela na pozornici pokloniti cvetje. Toda vodja skupine, ki menda še mnogo vestneje kakor slavni Štrize pojmuje vzvišenost gledališke umetnosti, je zabranil, da bi se cvetje poklonilo na odprti pozornici, nego za kulisami. Igralca Savica je ta kaprica ujezila in je koncem II. dejanja izrekel naslednji kratki govor:
— Slavno občinstvo! Zahvaljujem se za cvetje in obžalujem, da mi je gospod ravnatelj zabranil sprejeti šopek na odprti pozornici...
To je bil halo! Ravnatelj je Savica kaznoval z odtegljajem honorarjev za deset dni ter mu prepovedal nadaljnji nastop v III. dejanju. Poklical je celo stražnike, ki so zadržali Savica, da ni
zopet stopil na oder. Tako se je predstava zaključila z II. dejanjem. Za zadevo se je zainteresiral tudi srezki načelnik, ki je takoj brzojavil novosadskemu Društvu, naj odstavi ravnatelja, da ne bo s sličnimi in drugimi incidenti rušil lepih uspehov gledališke trupe v Veli. kem Bečkereku.
O Prpiću Malem so se po Zagrebu in Karlovcu razširile senzacijonalne novice, da je pobegnil. Beg da mu je uspel, ko so ga orožniki ponoči vodili iz Kutine skozi neko šumico. Tu da so eskorto napadli Prpičevi pajdaši, ki se še potikajo v svobodi. Zatrjevalo se je, da so razbojniki vse orožnike pobili ter tako resrli Prpića.
Vesti so seveda popolnoma neosnovane, orožniško poveljstvo v Zagrebu
kakor tudi orožniška stanica v Sisku jih odločno demantirata. Ko so Čarugo vodili okrog, kakor zdaj Prpića. so brezvestni šaljivci širili enake vesti in ljudstvo, ki ima v strahu velike oči. se ni pomirilo, dokler se ni pričela razprava.
Prpič je nadalje v varnih rokah orožnikov. Pripoveduje, kako ga je njegov bratranec Prpič VelikK ki je bil skupno s Čarugo obešen) odvedel kot malega fanta po prevratu s seboj med drvarje v Slavonijo, kjer se je organizirala Ča-rugova banda. Prpič Mali je začel takoj sodelovati in kazal velike razbojniške »talente«, dokler se ni s Carugo spri radi plena ter se zaenkrat umaknil roki pravice. V Kutini je bil celo nekaj časa v službi pri tamošnjem župniku. Bil te cerkovnik in farovški hlapec, kazal je celo precej pobožnosti. Ker pa je le čutil, da v taki službi ni na varnem, je lepe noči pobegnil in se iz pobožnega cerkovnika zopet sprevrgel v krvoločnega razbojnika. _
Binkošti - dnevi kongresov
V Ljubljani III. balkanska konferenca transportnih delavcev. — V Zagrebu kongres bančnih uradnikov.
Za binkostoe praznike   so napovedane
po raznih velikih kulturnih in gospodarskih centrih naše države številne prireditve in kongresi. V Ljubljani se prične že pred prazniki III. balkanska konferenca transportnih in prometmih delavcev. Konferenca se prične v soboto 4. junija dopoldne v Narodnem domu. Na konferenco so vabljeni zastopniki vseh balkanskih držav in drugi vodvlni predstavniki amsterdamske interna-crjonaJe. Iz Amsterdama prispe v Ljubljano na 'konieermco glavni rtainik Internacionalne federacije transpormlih delavcev Fimrnen, ki bo poročal o splošnem potožaju transportnih in prometnih delavcev ter o položaju orzanizacdj. Iz Varšave prispe predsednik organizacije poljskih železničarjev Ma-ksamin. čehos;lovaki se ne morejo udeležiti konference, ker imajo za blnkoštne praznike rudi oni veUk železničar siti kon-sre-s.
Iz Avstrije prispe v Ljubliasio na kongres mnogo zastoipraikov železničar sikih organizacij iz Dunaja, Gradca, Celovca in bHižnjih krajev. Prijavljam so tudi zastopnic Delavnikih zbantic iz Celovca in Gradca.
Bolgarsko bo na konfeennci z-astepal predsednik argafiiizacije fo-oigarsldh železničarjev Izajev. iz Brajle (Rurmmska) prispe vodja nirrmnskih mornarjev Balineanu, iz Grške pa prideta voditelja grških mornarjev in železničarjev fladži Podromos in Sonavlnides iz A'tetn odnosno Soluna. Madžarska in Nemčija Še niste oficijelno prijavili svoje udeležbe na konferenci.
III. balkanska konferenca Transportni h" delavcev bo obravnavala: a) moralni in materijalni položaj transportnih delavcev rta BaOcatnu, b) koalicijsko pravo in koaKcijsko svobodo v posameznih balkamskih državah, c) iporočtlo amsterdamske iTrtennaciionale o splošnem položtaju, osobrto z ozirom na balkanske države.
Hkrabu z balkansko konferenco se vrši v L juhi jam kongres Ujedinjenja saveza že-lezničarjev Jugoslavije v dvorani Narodnega doma. Ta kongres bo razpravljal specijalne razmere železničarjev v naši državi, osebito o komerdjalizaciji železnic, stanovanjskem vprašanju, gmotnem položaju železničarjev in o sodjatni zakonodaji.
V Zagrebu se vrši za Binkošti kongres bančnih uradnikov. Kongres Zveze bančnih uradnikov in nameščencev se vrša v dvorani Delavske zbornice. Ta kongres je iz-
ključno posvečen notranjemu preostroju or-gactoacije privcraiin nameščencev In bančnih urldnjfcov.
Planinci!
Btudaao se biinteoštni prazniki. 13 bodo omogočili vsakemu izmed nas daljšo turo. V oliko jih je med nami, Id so do sedaj ab-sotvftrak že lepo število vtSiih tur: ti turisti so videli, kako se je zfena iimikala vedno višje in višje, za njo pa je prišla v gore pomlad, ki je pobočja posula z najlepšimi pomladanskim j cvetkami. Marsikatero nedeljo je odmevalo po planinah vrtafanje in veseli smeh turistov, ki so iskali razvedrila, zdravja in naravne lepote. Gorski potočki žubore nizdol in lahno poskakujejo preko skalovja; oni pripovedujejo podvojo-čemoi planincu o belih vrbovih in temnih stenah, pripovedujejo, kaiko je prišla pomlad, jih obudila in okrepčala, kafro jih Je poslala v 8vet. Ti potočki hite najprej, prepevajoč pesem o visokih in lepih planinah. Tudi po gozdovih ob pobočjih ie postalo £1« vo, razlega se petje ptičkov, ki pojedo pesem pomladi. Neme, blede skale, katere je pomladansko sokice osvobodilo debelih plasti snega, gledajo mirno v svet, čakajo nas — vabijo — tihe so in vendar toISco povedo nam planincem.
Prazniki se bližajo, hitite v iirugo, še lepšo pomlad, v pomlad, katera je samo za planince. Bodite pa oprezni in ne izpostavljajte se zavratnim strmim snežiščem, niti mokrim sporzkJm stenam.
Planinsko društvo je poskrbero za vas, otvorilo je svoje koče, kjer boste imeli lahko počitek in zavetišče in sicer v Bohinju: Hotel Sv. Janez in Zlatorog ob Bohinjskem jezeru: <>ožnovo ln Mabierjevo kočo pod Cmo prstjo; v Karavankah: Spodnjo kočo na Golici in Kadilnikovo kočo vrh Golice; v Kamniških planinah: Kočo v Kamniški Bistrici, Dom na Krvavcu, kočo na Kamniškem sedlu, Cojzovo kočo na Kdkrskem sedlu in kočo na Veliki planini. Tudi v romantični doKni Vrata bo otvori en Aljažev dom na bmkoštme praznike; slap Perlčnik Je ravno sedaj najbolj mogočen.
Prosveta
Repertoar Narodnega gledališča
Drama:
1. junija, ereda: Lumpaeij vagabund. B.
2. junija, četrtek: Pahljača ladv Windermere.
Globoko znižane enotne cene. Izv.
3. junija, petek: Zaprto.
Mariborsko gledališče
Torek, 31. maja ob 20. uri: rlgra v gradu<. ab. B. Kuponi. Zadnjikrat.
Sreda, 1. junija ob 20. uri: »Pri belem konjičku«, ab A. Kuponi. Zadnjikrat.
Četrtek, 2. junija ob 20. uri: >Rigolettor. ab. C. Kuponi.
*
Gostovanje  g.   Vladimirja SkrbiošVa.
G. V. Skrbinžek gostuje v komediji ^Pahljača !ady Vvindermerec v vlogi lorda Darling-
tona v četrtek, 2. junija. Za to predstavo veljajo globoko znižane enotne cene (10, 6 in
-I Din). Opozarjamo, da bo to zadnja uprizoritev t% duhovite Wildejeve komedije v tej
>ezonL
Gostovanje ljubljanske opere v Splitu je bilo tako uspešno, da so ga podaljšali za dve predstavi preko prvolnega repertoarja. Presinočnim se je uprizorila »Carmen«, sno-či >Trubadurc, vršili pa se bosta že predstavi oper >Boris Godunov« in >Cosi lan tutte«.
Sprememba mariborskega gledališkega
repertoarja. Radi nenadnih zaprek mariborski gledališki repertoar za te dni ne mote
ostati kakor je bil že objavljen. Predstave *e vrste sedaj na sledeči način: v torek 31. maja velezabavna Mornarjeva komedija >Igra v gradu (B), v 6redo veseloigra >Pri belem konjičku* (A, zadnjikrat), v četrtek >Rigo-letto< (C).
Cardaška kneginja na mariborskem odru. Na binkoltno soboto se uprizori prviS na novo naštudirana Kalmanova opereta »Čardaška kneginja<, ki je žela pred par leti ogromen uspeh v mariborskem gledališču.
Zbori. Mesečna revija za novo zborovo glasbo z glasben oknjiie v no prilogo. Urejuje Žorko Prelovec, izdaja pevsko društvo Ljubljanski Zvon. Tiska se 5. in 6. številka, ki ju uprava razpošlje naročnikom še pred bin-koStnimi prazniki Vsebina glasbenega dela: Emii Adamič: »Umirajoča«, peteroglasen mešan zbor v madrigalneni stilu, Saša Srm-tel: >Aganče Boži j«, peteroglasen mešan zbor z orglami (harmonijem) iz »tarosloven-ake maše, Vasilij Mirk: všumi, šumi;, moški zbor. — Vsebina književne priloge: Jakob Aljaž, Tri Golarjeve pesmi iz zbirke ^Njiva zoru. Dr. Jos. Mantuani: >0 jugoslo-venski glasbi«. Prot H. Druzovič »Slovenska,
hrvatska in srbska narodna pesem« (razprava z notnimi primeri). Dr. J. Mlinar-Cigak : »Razlika med vokalno in glasbo v iirlem snlaluc. E. Adamič: >Madncral<. Naši skladatelji. Dopisi. Pevska društva. Operna in koncertna kronika. Nove skladbe in izdaje. Glasbeni list L Razno. Listnica uredništva in uprave. — Letna naročnina na >Zbore< znala 1* 40 Din in se nanjo lahko še vsak prijatelj glasbe in petja naroči, dokler traja naklada. Podpirajte >Zbore<!
£Beiežmca
KOLEDAR.
Dana*: Torek, 31. maja 1927: katohčsni: Angela: pravoslavni 18. maja, Teodot.
Jutri Sreda, 1. junija 1927; katoličani; Pamfll; pravoslavni: 19. maja, Patrikije.
DANAŠNJE PRIREDITVE. Gled&Hščs:   Dram* Olnogo hrupa za nič*. C
Kino Matica: cCirkus Adolfy». DE2URNE LEKARNE.
Dan«*; Sufcik. Marijin trg; Kuralt, Go* sposvetska cesta.
Jutri: Ramo:, Miklošičevi cesta; Trii* koezv. Mestni trg.
Solne* zaide danes ob 19.38» vzide jutri ob 4.17 in zaide ob 19.39.
Izpred sodišča
ZABAVA. NA TRG L.
— V iS ja, keku ga zmerja! — je dej^l Čevljarski vajenec Repek svojemu tovariiu Cincari, in radovedna fantiča sta se smehljaje približala tisto aprilsko dopoldne gruti ljudi za vedo, kjer je vpila jezikovna gos(>a Spelca na slugo Fridolina: — Ja, ja, da vei, pa koetenino si kradel« ja j a, če ne vei, da vem, ti pa povem, da si jo, lam v trgovini si jo, kjer so ti dali službo. Pa tvoji mili tonici ni treba prenašati cekarja » trga, j*, ja, paj lahko živi, ker ti po strani nepošteno zaslužiš. Ja, da boš vedel!
Ko je Pridolin vse to izvedel, >o $pelco tožil in zdaj bo njen resnicoljubni jeziček miroval kar 8 dni, saj je zaslužila tridnevni zapor.
Sport
— Službeno iz LHP. (Iz seje dne 30. V.) Verificirajo sc s pravom takojšnega nastopa za SK Ilirijo: Trampui Sonja in Saplja oožena. Verificirajo se glasom sod. poro« čil pTv. tekmi Mura : Primorje 20 : 10 in Primorje : Maribor 7 : 14. — Sav. sodnik g. Sancin se poziva, da do 3. IV. pošlje sod. takso in dvojnika tekem Ljubljana : Za« greb in Ilirija : Atena. — Za rezervne dru* zine se določijo sledeči termini prv. tekem: 2. VI. igrišče Atene llirja — Primorje ob 18 JO; sodnik g. Vem čin a, rez. Dekleva: sluz« ba: g. Baltesar. 9. M. Primorje — Atena, sodnik g. Dekleva. 16. VI. Ilirija — Aten a; sodnik g. Vončina, redi tel j'Stvo običajno. — l*godi se prošnji SSK Maribora ter se mu dovoli za 5. in 6. VI. prijateljski tekmi z 5K Muro v Murski Soboti. Sodnik g. Ci»
zel, rez. Peterka in g. Peterka rez. Cizel. — Prv.  tekroa Maribor —  Ilirija  se vrši
!2. VI. v Mariboru; sodnik g. CizeL rez. Balteaar. — Ponovno so pozivajo vsi klubi, ca morajo vsako prijateljsko in mednarod* no tekmo prijaviti podsavezu in priložiti predpisano prijavnino, sicer se vsaka tekma zabrani. — Tajnik.
— Kfe se igra drugo kolo prvenst\'a? V nedeljo se odigra drugo kolo prvenstvenih tekem. V tem kolu se srečajo Saik — Hašk v Zagrebu, Ilirija — PSK v Beogradu,
Sand .— Hajduk (Split) v Subotici.
— Tekma Sand — Hajduk (Oaijek). ki se je včeraj ponovila, je končala z zmago Sanda v razmerju 3 : 1. Ssnd se je s to
icraago k-v-alificiral za drugo kolo.
— štirje protesti v treh tekmah. Jedva
so se odigrale prve tekme za državno prven« stvo, že je Savez prejel celo vrsto nrrotc« stov. Prva je protestirala Ilirija pred tek* mo proti Gradjanketnu radi premestitve tekme in zato, ker je igral Mantler. Ilirija je po tekmi umaknila protest, zato pa je vložil Gradjanski kar dva. Enega jc že umaknil, a drugega Še vzdržuje. Po tekmi Sask — Jugoslavija je protestirala Jugo. slavij a radi slabega sojenja Fabrisa, a osi« ješki Hajduk ic po porazu po Sandu vložil protest, češ, da je sodnik g. Babic slabo sodil.
— GAK v LJubljani. Ilirija se pogaja s štajerskim prvakom GAK iz Gradca za gostovanje o Binkoštih. Z ozirom na to, da igra Ilirija 5. t. m. v Beogradu, skuša od* dati nedeljsko tekmo. Kakor smo informi* rani, se zanima Primorje za to tekmo. Sre» čanje štajerskega prvaka z obema najmoč* nejšima kluboma v Ljubljani bi bilo samo pozdraviti, kajti napredek naseg nogometa je le mogoč v ostrem in rednem tekmov«. nju z dobrimi inozemskimi moštvi, kslcrsno brezdvomno predstavlja GAK.
Pisane zgodbe iz naših krajev
Nove vesti o razbojniku, ki je bil mežnar. — Rade Pašić ponovno obsojen na 2 in pol meseca zapora. — Kamenje v krsti, mrlič v špiritu. — Igralec brez nastopa v III. dejanju.
Frank Heller: 31
Novi Napoleon
Roman.
Mr. Graham je bil očividno ogorčen.
— Lahko je kritizirati, — je zamr-mral, — toda rad bi vedel, zakaj pišete plam, ne pa aeroplan.
— Da preveč ne razburim brzojava, dragi Graham. Sicer pa nisem bil zapleten v to tatvino. Mislim, da bi to lahko razumeli. Zdaj pa dovolj! Torej, jcospod Hegel, vi ne veste, kje je ta dom?
— Ne. Pač pa slutim, kdo je zvabil Lavertissa tja.
— Mlada dama v letalskem kostumu.
— Imam razlog misliti isto. Vse, kar vem, je, da je dom, kamor je zvabila Lavertissa, najčudovitejše človeško bivališče, .kar sem jih kdaj videl, kajti v norišnici še nikoli nisem bil. Najbolje bo, ako vam pokažem svojo bilanco tistega dne, ko sera od tam pobegmil.
— Vašo, kaj?
— Mojo pustolovsko bdlainco. Odkar sem prišel na Korziko, zapisujem namreč vse svoie doživljaje. Moji računi so
potrebni revizije in zdi se mi, da boljšega revizorja sploh ne morem najti.
Profesor se je priklonil. Pokazal sem mu svoje zapiske in mu po vrsti razložil vse, kar sem bil zabeležil. Poslušal je pazljivo ter spremljal moje pojasnilo s pritajenimi vzkliki. Naposled sem končal in profesor me je dolgo gledal.
— Izmišljena dedščina! Napoleonov sin! Napoleon in Tallevrand živa! Zelo dobra bilanca, gospod Hegel!
— Še le po najinem prihodu sem se je nekoliko poslabšala, — sem pripomnil. Recimo, da je naš novi prijatelj Poz-zo di Borgo morda istoveten z mojim prijateljem, ujetim majorjem. Kljub temu pomeni degradacijo stanovati pri njem. ako je bil človek poprej gost Napoleona Velikega. Kaj je Pozzo di Borg:o v primeri z Napoleonom Velikim?
— Motite se in sicer temeljito! — je vzkliknil profesor. — Zboljšali ste svojo bilanco Še za eno postavko in sicer za postavko, ki je nekaj vredna. Vsak drugi dom bi bil po hotelu Napoleona Velikega degradacija. Hotel Pozo di Borgo pa ni!
— Tako?— je godrnjal mr. Graham. Sedel je na robu postelje, očividno potrt in ozlovoljen radi brezuspešne zračne poti in njenih posledic. — Morali bi
se seznaniti s tukajšnjo kuhinjo, pa bi kaj hitro izpremenili svoje nazore.
— Gragam, vi ste nepoboljšljiv materija list, — je dejal profesor. — Veste, gospod Hegel, kdo je bil Pozzo di Borgo? Pozzo di Borgo je bil Korzičan ki je prisegel Napoleonu večno ven-detto. Smejete se, misleč, da venderta med navadnim Korzičanom in francoskim cesarjem ni bila baŠ enakovredna partija. Prav imate, toda baš zato je bila tem čudovitejša. Carlo Pozzo di Bor* go in Napoleon Bonaparte sta se borila za naklonjenost korsiškega bojevnika za svobodo Paolija. Pozzo di Borgo si jo je priboril in dasi je postal Napoleon sreneral, konzul in cesar, ni nikoli odpustil svojemu rivalu. Izgnal ga je s Korzike in dvajset let se je moral Pozzo di Borgo klatiti po Evropi kot brezpravni izgnanec. Povsod ga je preganjala dolga cesarjeva roka, povsod ji je ušel m povsod je bil duša vseh proti Napoleonu naperjenih kombinacij In zarot Ko je hotela Anglija kapitulirati, je bil Pozzo di Borgo tisti, k! jo je vzpodbujal k vztrajnosti. Ako je hotela popustiti Rusija, je poslala Anglija Pozzo di Borga v Petrograd, da vzpodbudi Rusijo k vztrajnosti. Pomislite, dvajset let se je boril proti možu, ki nikoli ni izgubil bitke. Ko je bil Napoleon končno po«
ražen in -»o £4 velesile poslale na ribo, jih je Pozzo dl B^ijo prosi b rotil, naj pošljejo njegovega smrtnega so# vražnika na Sv. Hck-nj. Sele ko je Na« poleon pobegnil z Elbe ;n so ga vele« sile res poslale na Sv. Helono, se je mož pomiril. Njegova vendetta je bila končana — po dvajsetih l.^tih Ne, go* spod Hegel, ako ste pobegnili od Na* poleona, da-postanete jetnik Pozzo di Borga, ne morete trditi, da ste poslab* šali svoj trgovski položaj. Pulil sem si lase.
— Kaj pa Bernadotte! Svojega po* bočnika naziva Bernadotte Povejte mi, kakšen zmisel ima to?
• Profesor se je nasmehnil.
— Lucifer se ni boril sam proti vse* mogočnemu, — je dejal. — Imel je za seboj trume padlih angelov. Eden teh padlih angelov se je imenoval svoj čas Bernadotte. Je torej povsem logično in pravilno, da naziva Pozzo di Borgo svojega pobočnika Bernadotte.
—Tristo vragov, v kakšno pusto* lovščmo me je zanesla usoda! — sem vzkliknil. Napoleonova senca. Napo* leon sam, Napoleonov smrtni sovraž* nik — niti Napoleonovega konjaka ne manjka tu! Ali ste čuli kaj o gospodu in gospej Delatour?
Profesor je odkimal z glavo. Pripo-
vedoval sem mu, kar sem vedel o izdr« lovalcu cesarskega konjaka in njegovi soprogi. Naenkrat sem se nečesa spom* nil.
— Pa to še ni vse! Cek> oglasi o Napoleonovemu konjaku se pojavljajo v verigi čudovitih dogodkov.
Pripovedaval sem o čudnem oglasu, ki sem ga videl v Antibcsu. Prvič, od* kar je stopil v sobo, se je profesor živo zanimal za pripovedovanje. Zabeležil si je vse, kar sem govoril, in ko sem končal, me je vprašal, sem*li videl več takih oglasov.
— Ne z Napoleonom, pač pa dru« ge, — sem odgovoril.
— Druge? Povejte hitro! To me ze* lo zanima.
Pokazal sem mu norico, ki sem jo prepisal iz novm, izhajajočih v Ajac* ciu. Profesorjevo zanimanje se je iz* premenilo v občudovanje.
— Dragi Hegel, dali ste mi ključ od cele zagonetke! Čutim to.
Prekinil sem ga.
— Kako to? — sem vprašal začu* deno. Prav nobenega ključa ne vidim v tem. Kaj ima Napoleon opraviti s Schrumperfovo mlečno čokolado? Ali kaj ima tatvina letal skupnega z odva« jalnim sredstvom St. Xavier?
yes zamišljen je zamahnil z roko.
Dnevne vesti
il£ Ljubljani, dne 32. maja 1927.
— Mezdno gibanje mostarskih   želea ni-
čarjer. Kakor smo že poročali, je radi redukcije in znižanja mezd zavladalo med železni-oarji v Mostarju veliko razburjenje. Železničarji se pripravljajo na energičen odpor. V Beograd je prispela posebna delegacija želez* ničarjev, ki je izročila prometnemu ministrstvu obširno spomenico o moralnem in materijalnom položaju Železničarjev. Spomenica končno opozarja na težke posledice, ako bi bili mostarski železničarji primorani pričeti s stav&o
— Direktna telelonska jveza Beograd —« Berlin. Te dni se v Berlinu sestanejo zastopniki našega in nemškega ministrstva pošte in brzojava. Razpravljali bodo o upostavitvi direktne telefonske zveze Beograd — Berlin. Zveza bo vodila preko Madžarske.
— Srečni loterijski dobitkarji. Danes je zadnji dan, ko se konča žrebanje državne loterije. V Sloveniji je precej oseb zadelo znatne dobitke. Tako je zadel neki delavec z Gorenjske četrtini o dobitka po 200.000 Din« neki Ljubljančan pa četrtinko dobitka po 300 tisoč Din. Znan ljubljanski trgovec je kupil samo štiri srečke, a je na vse zadel večje zneske. Z dobitki pa ni zadovoljen, ker pravil, da je špekuliral samo na milijon ... Jeziti pa se mora Ljubljančan, ki je začetkom leta kupil več srečk, igral na nje dva meseca, a potem pustil vse v nemar, tako da tfe srečke pozneje drugi kupil, ki je z njimi imel precejšnjo areeo.
— Zborovanje lorskih organizacij. 28. t. m. se je vršila v hotelu >Srpski kralj« v Beogradu skupščina središnje uprave Saveza lov-;vkin udruzeuj kraljevine SliS, ki so se je udeležili delegati vseh Savezov. Razpravljalo še je o aktualnih problemih lova in lovstva. Skupščina je poslala kralju Aleksandru kot svojemu pokrovitelju vdanostno brzojavko. Posebna delegacija bo pojasnila minisirske-mu predsedniku, prometnemu, vojnemu in ministru za šume in rudnike potrebne želje lovskih organizacij. Slovensko lovsko drštvo iz, Ljubljane so zastopali predsednik <r. dr. Lovrenčič, blagajnik ravnatelj g. Zupan in g. Stanko Erbartie.
— Škofovska konferenca   v Zagrebu.
Včeraj dopoldne je v Zagrebu v nadškof ov-5kem dvoru pričela redna letna konferenca škofov. Prisostvujejo vsi katoliški škofje iz Jugoslavije, minisitrstvo ver pa zastopa g. Lanovič. načefaiitk katoliškega oddelka v ministrstvu ver. Koaifennca se bo vršila par dni.
— Dijaški rok za absolvente trgovskih
šol. Absolvente državnih dvorazreduih trgovskih šol v Ljubljani, Mariboru in Celju cbvc^;;;., da imajo v sandslu odloka mšni-sAnstva voj-ske in (mornarice Dj. Br. 9303 z dne IS. marca 1927 pravico na dijaški rok vsi absolventi imenovanih zavodov, bodisi da so pred vstopom na trgovsko šolo dovršili IV. razred srednje šole aH pa IV. razred meščanske šole. Enako imajo v smislu rešenja komande dravske divizijske oblasli v Ljubljana Dj. Br. 2035 z dne 38. marca t. 1. pravico na dijaški rok tisti absolventi zgoraj naštetih trgovskih šol, ki pred vstopom na trgovsko šolo niso dovršili IV. razreda srednje ali imeščainske šole, pač pa so ab-solviraili pripravljali razred. — J. Gogala.
— Glavna skupščina rezervnih' oficirjev.
Kakor smo že poročali, se je vršila v nedeljo v Beogradu glavna skupščina rezervnih oficirjev in ratnikov, na kateri je bilo za-sLopainih 105 pododborov iz vseh krajev naše države. Prvič je bila zastopana na slavni skupščini tudi ženska pomožna sekcija Fidaka po predsednici ge. Agatonovicevi. Iz poročila središnje uprave je razvidno, da šteje udruženje 105 pododborov, v katerih je včlanjenih 12.000 rezervnih oficirjev in 4000 ramSkov. Premoženje udruženja ^naša nad 5 milijonov Din. Za RaDnički dom je dobilo Udruženje od beograjske občine brezplačno stavbišče, vredno okrog 9 milijonov Din. Predlog središnje uprave glede izpopolnitve in izpTemembe pravil je bil sprejet soglasno. V novo središnjo upravo je bila izvoljena večina dosedanjih Članov.
— DomaČi izum signalnega aparata proti vlomu v blagajne. Pod gornjim naslovom je Mla v naieon listu dne 28. maja t. 1. objavljena notica, v kateri se trdi, da je izu-'itelj predmetnega signalnega aparata g. I. Ravnihar in ne g. ViFfco Kukec. Z ozirom na to notico smo prejeli od g. Iv. Ravni ha r-ja, urarja v Ljubljani, naslednjo izjave: G. Vilko Kukec je soizumitelj predmetnega signalnega aparata proti vlomu v blagajne, ker sva na tem skupaj delala. Po pogodbi mi plača g. Vilko Kukec dogovorjeno odškodnino za idejo, ne pa za patent, kot se trdi v notic!; izum 5e namreč sele prijavil en za patentiranje. Vsakršno izkoriščani j e tega izuma je na podlagi zgoraj omenjene pogodbe izključno pravo g. Vilka Kukca. Aparat, ki ga je doslej demonstriral goap. VSBco Kukec, je vzkJjuono po njem izpopolnjen, odnosno rekonstruiran v taki meri, da :e šele s tem prvotna skupna misel realizirana. S temi ugotovi h-ami se naj smatralo vse druge trditve v citirani časnikarski notici kot neortemeljene.
— Letalec s Krasa. K naši norici o letal-sikem -rnMingu nas obveščajo prijatelji letalca Ernesta Turka: G. Turko ni Siškar, marveč je rojen v Trstu pri Sv. Ivami. Sinovi kraških skal smo nanj ponosni... Isto-tako uam o kapetami Umaku sporočajo, da ni Ljubljančan, marveč Tržačan.
— Slovensko planinsko društvo naznanja, da je otvori ena in oskrbovana Krekova koča na Ratitovcu in ostane odprta čez celo sezijo. Vsa pota do koče so dobro markirana; posebno priljubljena je pot iz Cešnjice čez Prtovč na Ratitovec. Tudi iz Železnikov in Zaloga je markirana pot do koče. Ratrtovec nudi turistu krasen razgled ter ima tudi jako lepo floro. Sestop iz Ratitovca je tudi čez Ribčevo plainJno-Nem-škj Rovt v Bohinjsko Bisrtrico; dalje Krekova koča-Mom en j ter Krekova koča-Draž-soše-pod Jelovco na Podatart.
— Proslava majska deklaracije v Višnji
gori. Tudi Višnja gora je dostojno praznovala desetletnico majsfce deklaracije. Zavedni občani so zanetili na bližnjem gričku velik kres, kojega visoko plapolajoči zublji so daleč v tiho noč dokazovali narodni čut zavednih Višnjegorcev. Ob zvokih godbe izobraževalnega društva je prepevala nitladina pozno v noč narodne pesmi. Jugoslavenska Matica ter Sokol pa sta žela zahvalo od visenj sikih meščanov za krasno uspelo prireditev.
— Na Žalostno goro (Preserje)t na to goro, kuer spodaj teče naša žila do vodnica v Primorje in kmaiu za Rakekom močno žalostna krvavi, kliče Zveza bivših vojnih trpinov vse tovariše iz Ižanskega, Barja, vse do Rakeka in Vrhnike ta sicer na bin-koStni ponedeljek. Bo tam prav prijeten bratski pokrajinski sestanek. Za službo božjo preskrbljeno. Pod Tnogočmmi ko§ati'rni Hjpami na gori se snidemo vsi okoli pol 10. dopoldne. Tovariši, o a svidenje! Podružnice pošljite zastopnike! Tudi Ljubljančani dobrodošli. — Glavni odbor ZSV.
— Delničarje Obrtne banke SHS ponovno opozarjamo, da zaipade rok za vpfečilo prvega roka danes 31. maja t. L Za vsako delnico je vplačati 10 Din- KdoT obroka ne bi vplačal, izgubi delničarske pravice in se mu že vplačani znesek vrne po odbitku 25 odstotkov, ki odpade rezervnemu fondu.
— Prijava za vstop v učiteljsko službo na srednjih šolah In učiteljiščih mariborske oblasti. rzipraSani absolventi filozofske fakultete, ki nameravalo v šolskem letu 1927/ 28 vst oprti v učiteljsko službo na srednjih šolah oziroma učiteljiščih mariborske oblasti, naj se prijavijo pismeno pri velikem županu mariborske oblasti (prosv. oddelku) v Mariboru najpozneje do 25. junija 1927. V prijavi naj navede kandidat stroko, iz katere je izprašam.
— Smrtna kosa. Danes je p-remtnula v L;ubijani v visoki starosti 70 let ga. Antonija Str nad. Pokojna je bila vzor narodno zavedne in napredne slovenske čene. Svoje stoove in hčerke je vzgojila strogo v narodnem duhu. Bila jim je skrbna, dobra marafica. ki jo bodo težko pogrešali. Po-sreb bo v Četrtek ob šestih popoldne s Cankarjevega nabrežja 7. Blag ji spomin. Težko prizadeti rodbini naše iskreno soža-ije!
— Senzacija z bigamistom v Osijeku.
Osiješka policija vodi senzacionalno preiskavo. Žena nekega odiačnega obrtnika je prijavila svojega moža. da živi z njo v bigamiji, ker je domala, da ni ločen od svoje prve žene, ki biva nekje v Sremu. Poleg tega navaja v prijavi, da je mož pred dvema letoma umoril dva Človeka. Policija je zares ugotovila bigatmdjo, zdaj pa v popolni tajnosti raziskuje omenjena dva umora.
— Veliko tihotapstvo s svilo. Zagrebški carinski uradniki so po daljšem obrezovanju aretirali 2akija Rosenberga, trgovca z delikatesama iz Koprivnice. Mož je skuša! z Dunaja vtihotapiti v Zagreb 60 kg svile, vredne okrog 600.000 Din
— Ali Vam je dnevno negovanje zob v breme? S Kalodontom gotovo ni, ampak nasprotno, zadovoljstvo in krepčanje, ki traja ves dan.
— Nordijska kraljica lepote Ana Liza Rvding vzbuja radi svojega kot alabaster lepega teinta občudovanje in zavist. — Mnogi
so hoteli uganiti, da je mogoče v vezi s posebnim načinom hrane, drugi so aopet hoteli imeti, da je to tajnost kosmetičnih sredstev. — Ana Liza Ryding pa je odkrila mnogim vpraševalcem tajnost svojega divnega teinta, rekoč: Ona uporablja za negovanje kože samo Elido.
1? Ljubljane
—Ij Pozabljen sklep obč. sveta ljubljanskega. Na javni sej5 Ijubljan. obč. sveta dne 15. februarja 1902 je bilo na predlog pri-luarija in podžupana dr. Karla Bleiweisa Trsteniskega sklenjeno: »Mestnemu magistratu se naroča, da vloži pn vladi prošnjo, naj bi dovolila in uredila zakonitim potom fakultativno sežiganje mrličev.« Predlog je bil sprejet soglasno. Od takrat je minilo že 25 let, siklep še ni izvršen in v Ljubljani še ni uvedeno sežiganje mrličev. Zdi se. da so bili Uubljančaraje pred 25 leti vendarle prav moderni ljudje! Treba bi bilo ustanoviti društvo ^Plamen«, ki Bi uresničilo sklep in bi postala Ljubljana pa vzgledu drugih končno tudi v tem oziru moderno mesto. — Hlstoricus.
—lj »Lepi pot« v Ljubljani, ljudski humor je nazval ulico, tki vodi s Tržaške ceste navpično na Manrnontovo cesto, z imenom, ki ji ne gre, ker je grda in ob deževju vedno poma luž n.i blata. Zove jo namreč ironično »Lepi pot«. Že od parmfcive-ka se drži to ime ulice ki bi se pravilno morala irnenovaiu le Gndi ali Blatni pot. Ljubijausficj obč. svet je leta 1903 poslovenil staro ime Schoner Weg v Lepi pot, a nič se nI še storilo, da bi ironija postala resnica, t. j., da bi bil Lepi pot zares lep in ne več grd. Baje je Lepi pot samo ob Mar-inontovi cesti mestna posest, večji del pota ob Tržaški cesti pa je še vedno v privatni posesti. Zato nasipa mestna občina le svoj del pod, večina poti pa ostaja neposuta, blatna in lužasta. Menda bi bil po 24 letih" že čas, da se Lepi pot v celoti prevzame v mesttaio posest in da se končno poskrbi, da se Lepi pot olepša in primerno razsvetljuje.
—lj NatečaJ. Ljubljanska borza za blago in vrednote razpisuje dve senzaJski mesti za vrednote (devize, valute in efekte), ki se popoinite po potrebi. Reflejtotantj morajo predložiti dokaze: o jugoslovenskem držav lian svu, o polnoletnosti, o dosedanji neoporečnosti, o svobodnem oskrbovanju lastne imovine, o dovršenih trgovskih Študijah in večletni bančno-novfiarski ali me-šetarski praksi, o mešetarskem izpitu, o-pravijenem z dobrim uspehom (izpit se lahko opravi tudi po eventualnem imenovanju v roku, ki ga določa pravilnik za borzne
seneale) ter o znanju slovenskega in drugih jezikov. Po eveotuaaoem imenovanju morajo položiti reflefctacti kavcijo 75.000 Din. Položena kavcia ostane vezana na naslov jamstva do preteka šesth mesecev po izstopu ali odslovi M iz tttSotarsfce službe. Prošnje, ki so bile vložene za že oddana tri seozaiska mesta za vrednote, se bodo vpo* šrevale tudi pri novem natečaju. Deta&ra-ne ponudbe z navedbo referenc naj se pošljejo do dne 9. junija 1927 tajništvu ljubljanske borze za blago in vrednote v Ljubljani (Kongresni trg št. 9/1. nad. (Filharmonija), kjer se dobivajo vse nadaljnje informacije.
—lj Občinstvo vabimo na obisk razstave pogrnjenih miz v Kazini (Zvezda), ki bo izvedena zanimivo in pestro. Otvoritev 1. junija t. L, trajala bo samo 3 dna. Razstava je odprta od 9.—13. in od 14—19. ure.
—lj USel je kanarček, če se ga slučajno ujame, naj se ga odda proti nagradi Gledališka ulica 2, II. 464-n
—lj Za birmo kupite najceneje: ure, verižice pri Fr. Zajec, UdNJana, Stari trg štev. 9. 455-n
—Ji Velika izbera raznega perila, modnih bluz, nogavic, vezenin se dobi ?o priznamo nizkih cenah pri Igu. 2 a r g i, Ljubljana, Sv. Petra cesta. 64-L
—H Šentjakobski gledališki oder v Ljubi lani vabi inteligentne dame in gospođe k sodelovanju. Prijave prosimo na naslov: Šentjakobski ctedaflsTd oder, Ljubljana, FIo-rijanska ulica 27/1.
—lj Popravek. Včerajšnje poročilo o proslavi majske deklaracije je Izpolniti v toliko, da je raz balkon Elbertove hiše na Kongresnem trgu govori] predsednik Jugoslovanske Matice prof. dr. Pretnar in ne tajnik, kakor je bilo pomotoma poročano, sprevoda pa se je udeležila tudi postrojena četa četeikov-izvidnifcov StreJjaike družine z uniforma ranim komandirjem čete, barjaktarom in čuvarjema barjaka.
—U Vreme. Sooči ob 21. je kazal barometer 761.3, terrnorneter + 18.2° C, danes ob 7. zjutraj barometer 763, tenmomertcT -fi 14* C. opoldne barometer 760.5, termometer rH 25^ C. Jasno.
—lj Tatvine. Postnemu uradniku Milju-timi Nagodetn je bilo snofl med 20. in 21. uro iz veže »Zvezde« odpeljano 1500 Din vredno kolo znarnke »Durkopp«. V veži so o(pazovalj ob tem času nekega sumljivega možakarja visoke postave. — Branjevild, 56-1 etni Katarini Knavs. je odnesel fe rrjene stojnice pred cerkvijo na Ralkovnifcu nek! naigajivec 10 malih žepnih nožev, vrednih 50 Din. Drugih tatvin v Ljubljani ni bilo. \TomiIca, ki je v nedeljo vlomil v trafiko
Josipine  Verbičeve, še niso izsledili.
—Ij Šiškenski pretepači in veseljaki. Dva ikolesarja, Janez in Gašpar. sta se včeraj ponoči vračala skozi Šiško domov proti Št Vidu. Na cesti ju je orijeJa vesela in raizposajena troperesna deteljica, ki ju je ustavila, vzklikajoč: »Ml smo detektivi! Legitfmirajta se! Od kod imata kolesa?« Fanta sta zahtevala, naj gredo vsi na stražnico, kjer se bodo poSteno zgovorili. Trojica tega ni hotela in začela je kolesarja pretepati po glavi. Ta dva sta klicala na ves glas: »Policaj! Polica! Na pomoč!« Stanovalci bližnjih hi§ so bftH zelo raziburje-nl, ker so jih razgrajači zbudili iz sladkega spanja. Vesela šišems/ka trojica bo imela opravka in sitnosti tia sodni ji.
—lj Drobiž policijske kronike. Aretiran je bil neki mlaidenEč radi poneverbe 2000 Din. Prijavljeni sta tatvini kolesa odn-osno žepnih nožev. Dalje je prijavljen siučaj težke po§kodbe javne najprave na Škodo drž. ielezmice, dejanski ulični napad na dve o-sebi od strani šišenskih veseljakov, dva slučaja kaljenja nočnega miru in pijanosti. Osem voznikov bo moralo plačati denarne globe radi prestopka cesmopolcijskega reda.
Iz Celja
—c Porota. V pondeljek 30. maja ^e je v Celju pričelo drugo porotno zasedanje. Kor prvi se je zagovarjal pred porotniki 27-letini delavec Soban Mesanovič, muslimanske vere, rojen v Donji Večerski v Bosni, obtožen hudodelstva uboja. — Na pustno nedeljo, dne 27. februarja t. 1. je prišlo v Medvedovo gostilno v PiSecah devet Bosancev, zaposlenih v oišeSki graj-Ščini. Bosanci so sedli v prvo sobo. dočim je bila večina domačinov v drugi soba. Med plesom je prišlo med Bosancem 9tipo To-palovičem ter Jožetom čemel Sem in Kocjanom zaradi nekega dekleta do prerekanja, med katerim je Bosanec sunil Čemelča od sebe in začel tepsti Kocjana. Ko je ta bežal, ga je Bosanec udaril z Iitersko steklenico, da se je razbila. Bosanci so nato vdrli v Icuhžnjo, da pridejo v drugo sobo. Domačega hlapca Ivana Makaroviča, ki jih le hotel v kuhinji nuTiu\ so pretepli s palicami in stoli do kr\i. Slednjič se je Makaroviču posrečilo poriniti tri izmed štirih napadalcev iz druge v prvo sobo. Ko je ostal Ma-Ikarovlč sam v drugi sobi. je prdhitel Soban Mešinovič z dolgim nožem v roki in zabodel Makaroviča, ki je stal brez orožja pri peči, dvakrat v prsa. Makarovič se je takoj zgrudil m kmalu nato izdihnil. Mešinovič priznava svoje dejanje, trdi pa, da je ravnal v sitobranu, češ, da ga je napadel Ma-•kajrovič z nožem v eni in zadnjim delom stola v drugi roki. Porotniki so potrdili glavno vprašanje glede Irudodelstva uboja. MeSinović je bil obsojen na 2 leti težke ječe.
—c Klavirski večer priredi Celjska Glasbena Matica v sredo, dne 1. junija zvečer v mestnem gdedaHšcu. Spored istega je tepo izbran, pričakovati je, da bo tudi obisk annogoštevilen.
—c Demokratski družabni večer s predavanjem g. prof. Kovačiča iz Maribora »O sarajevskem atentatu« se vrši danes v sredo zvečer v mali dvorana Celjskega doma. Po predavanju bo prosta zabava, pri kateri sodeluje Celjsko godbeno društvo. Člani SDS mesta Celja in celjske okolice se vabijo k obilnemu obisku
—c Startna kosa je zopet zamahnila po dobrem in naiodmi našem Cetiano. Po*
zperite pred spanjem
gobe, ker boste tako prestregli Škodljivo delovarife ostankov v ustih, ki so nevarni zdravju in fepoti VaSih zob
SARGOV
K A LiOiET6 N T
antiseptična zobna krema.
noči od sobote na nedeljo, dne 29. t. m. je umrl po daljši težki bolezni g. Franc Bučar, železnišlcl revident v pok. in urad-mlk mesta Celja. Rojen dne 13. avgusta 1877 v Postojni, je bil rajni povsod, kjer je služboval, izredno priljubljen ter zvest in odkrit stanovski tovariš. Vsled bolezni je bil prisiljen stopiti v predčasni pokoj. Ker pa s svojo pičlo pokojnino ni mogel shajati, je prevzel pred nekaj leti pri celjskem mestnem magistratu službo, ki jo Je vršil Mjub rahlemu zdravju z največjo vestnostjo. Ob raznih prilikah, zlasti pa pri volitvah, je c. Bučar vs&dar pokazal, da je o-stal v osvobojena Jugoslaviji zvest svojemu, narodnemu prepričanju, ker se je zavedal, da bo s tem najlepše služil tudi svojim Se neodrešenian bratom v Primorju. Zadnje <eto Je z veHfco vnemo sodeloval pri pover-gemStvu Vodnikove družbe, ki ga bo kot vnetega sodelovalca zelo težko pogrešala. Pokojnemu ohranimo trajno najlepši spo-imvn, preostalim pa naše isfcreno sožalje!
Iz Maribora
—m Potreba mestne zas^avljahuce. Maribor ie vseskozi industrijsko mesto, kjer živi na tisoče delavcev. Socijalne razmere pa so dandanes take, da delavstvo le težko izhaja s svojimi prejemkj in vsak nepričakovan izdatek, nesreča ali bolezen spravi delavsko družino, pa tudi uradnika iz ravnotežja. V takih slučajih mora večina iskati kratkoročna posojila v zastavljalnici, ker pri denarnih zavodih brez potrebne garancije Sfploh ne morejo dobiti posojil. Maribor ima sicer tako zastavljalnico, ki pa je v privatnih rokah in radi tega spekulativno podjetje, ki nima onega socijalnega obeležja, kakor bi ga tak zavod po svojem udej-stvovanju mora! imeti. Ze večkrat se je govorilo o tem. da bi mestna občina p o zgledu drugih občin ustanovila mestno zastavi jainlco, ki bi ne iskala dobička, marveč s kar najmanjšimi režijskimi stroški nudila potrebnim pomoč v sili. Sedaj se je ta ajkcija ponovno pokrenila in upamo, da bo občinski svet upošteval razmere v Mariboru ter storil primeren sklep.
—m Nazadovanje mestne klavnice. Statistični podatki iz lanskega leta hi letošnjega prvega četrtletja kažejo, da promet v mariborski mestni klavnici raipidno pada.. Klavnica, ki je moderno urejena in je bila baš v zadnjih letih z velikimi stroška povečana in preurejena, postaja vsled tega nerentabilna. To je pač deloma posledica napačne občinske politike, ki ni pravočasno zašči'tila mestnega podjetja pred konkurenco, deloma pa dejstvo, da so si razni iz-vozničairji, ki so prej klali v Mariboru, zgradili lastne klavnice v okolici mesta. Pa tudi splošno nazadovanje našega izvoza vpliva na bilanco mestne klavnice. Občina bo vsekakor morala misliti na to, kako bi se promet v klavnici zopet dvignil, da bo podana vsaj rentabilnost podjetja.
—m Pomilostitev. Včeraj je dospel akt, s katerim so pomiloščeni pri mariborskem sodišču na smrt obsojeni morilci in sicer J. Šerko, ki je umoril svojo ženo ter Janez Marcutrj in Ivan Žemljic, ki sta umorila v trojiSkem gozdu nekega trgovca. Vsi trije so pomitoščen! na dosmrtno ječo.
—m Mariborsko rešilno dru Št to, ki tvori oddelek prostovoljnega gasilnega društva, je ena najpomembnejših tovrstnih institucij v celi mariborski oblasti. Oddelek, kojega elani opravljajo službo prostovoljno in popolnoma brezplačno, razpolaga ie sedaj z dvema moderno urejenima reSilnima avtomobiloma in dvema vozovoma za infekcijske bolesni. Ker pa je delokrog društva razširjen ne le v vsem mariborskem okraju, marveč skoraj po vsej oblasti, se Često pripeti, da so vsa vozila na potu in v slučaju kake nove oeareee ni takoj na razpolago, namerava rešilni oddelek nabaviti še en reSilm avto.
L'pati je, da bo občinstvo to akcijo po svojih najboljših močeh podprlo. Društvo priredi v to svrho tekom prihodnjega meseca tombolo na Glavnem trgu.
—m Cvetlični paviljon bo zgradilo Olep sevalno društvo na Glavnem trgu, kjer bo prodajalo cvetlice iz lastne vrtnarije. Društvo upa, da bo s tem znatno povečalo svoje dohodke. Sliši pa se tudi mnenje, da bi društvo lahko tudi gojilo zelenjavo in jo prodajalo na trgu, kar bi obenem reguli-ialo cene.
Občni zbor „Jadranske Straže"
«Jadram»ka Straža», ki jc poleg Jugo* slovenske Matice ena naših največjih naci« jon&Ino»obrambnih organizacij, je podala na včerajšnjem občnem zboru v restavracij*
skih prostorih. «Zvezde» račun o svojem delovanju v preteklem poslovnem letu.
Vsled odsotnosti predsednika dr. Vilka Balriča je otvoril in vodil zborovanje pod« predsednik ur. Rudolf Mam. Pordravil je toolo vse oavsoče, nat pa je takoj pre* šel na dnevni red. Uvodoma je navajal, da 80 jo v preteklem letu premalo delalo in
da  kože naša   iavnost premalo zanimanja
za J. Sr Vzroki za to so različni, fakt pa je, da druga nacijonalna društva v veliki
meri o-rbir.i -> članstvo. V interesu jav» nostt je, da se eim zainteresira J.
S., ki ni samo nacijonalna, marveč turri dr* žavnotvorna   obrambna   organizacija. Go«
vornik je nato obžaloval, da je J. S. zapu*
stilo radi službene premestitve več agilnih in izredno delavnih članov, med njimi dok* tor Vilko Baltič, podpolkovnik Antonije* vic in Trnkopić in dr. V nadaljnem svojem govoru je omenil, da je podružnica J. S. v Ljubljani prispevala iz lastnih sredstev za podmornico J. S. 48.000 Din.
Izčrpno tajniško poročilo je podal dok* tor Fettich. Jadranska Straža šteje okoli 1500 članov, med temi 17 dobrotnikov, 55 ustanovnikov in 188 podpornikov. V pre* teklem letu je bila J. S. zelo agilna in ie imela serijo prireditev ter sodelovala pri raznih slavnostih. Udeležila se je odkritja spomenika kralja Petra v Kranju in se tako
oddolžila manom velikega pokojnika. Od prireditev je v materijelnem oziru krasno uspel «Petrov dan* v Rogaški Slatini, pa tudi predpustni ples J. S. je dosegel popo* len moralni uspeh. Želeti je, da ostane pPIes v narodnih nošah* tradicijonalna prireditev J. S. Omeniti je, da je zasluga žen« skega odbora, da so prireditve tako krasno uspele. Ženski odbor se jc afirmiral tudi pri dTugih, zlasti humanitarnih akcijah in jc nabral za poplavljence 6000 Din. za slepce 1500 Din itd.
Blagajniško poročilo je podal kapitan a Gasparovič, revizorsko pa ravnatelj ^osp. Rus. Odboru je bil podan absolutorij. SIe» dile so volitve in je bila soglasno izvoljena nastopna lista:
Dr. Vilko Baltič. dT. L. L. Bohm, Mari tin Colarič, ing. Milutin Debelak, dr. Oton Fettich, Fr. Gostiša, Anton Kos, dr. Rudolf Marn, dr. Karel Pirjevec, Joško Pogačnik, Filip Pristou, Ivan Rebek. dr. Val. Rožič, dr. Alojzij Rant, Fr. Stupica, dr. Niko Zu* panič, Milan Kasparovič, Marko Manigodic, Tilka dr. Zbašnikovs, Fernanda dr. Maja* ronova, Magda Sterletova. — V nadzorstvo so bili izvoljeni: Alojzij Tykač, Franc Rus, bančni ravnatelj, tovarnar Fr. Bonač. Ivan Slokar, ga. Mara Hedžetova.
Pri slučajnostih jo ravnatelj dr. Bohm ori* gosfll malomarnost našega naroda, ki im« morje, a se tega ne zaveda. Povdarjal je. da je treba med inteligenco, pa tudi med širšimi sloji vzbuditi zanimanje ze morje, treba je ljudstvo zdramiti iz letargije ter izvesti akcijo od mora do moža, od žem do žene. Uvesti je treba tudi sktoptičVia predavanja. Njegovim izvajanjem se je pri družil tudi major Colarič,
H koncu je bil sprejet sklep, da J. S. v svrho propagande priredi 12 junija na okra. šenih čomih izlet po Ljubljanici in I*ki dV Mokarj«. na Barju.
Darnimo za spomenik kralja Petra Osvoboditelja!
Tragična smrt generala Štefanika
Kaj pripoveduje očividec dr. Ivanka o tragediji 4. maja 1919. —
Usodna nedelja.
Zadnje dni so začeli objavljati vsi če* škoslovaški listi obširne članke, v katerih se pečajo s tragično bmrtjo generala Štefas rika, ki se je vračal 4. maja 1019. z aero* planom iz Italije ter se pri Bratislavi smrt« no ponesrečil. Nekateri listi, zlasti glasilo slovaških klerikalcev aSlovak«, pišejo na dolgo in široko, da jc general Štefanik pa« del kot žrtev tajne zarote in da bo treba poiskati krivce zavratnega umora. Baje so češki vojaki nalašč obstreljevali njegov aeroplan in ga zbili na tla. Drugi listi so previdnejši in nočejo verjeti govoricam, da je Štefanikovo tragedijo zakrivila neka brezvestna roka. Vprašanje Stcfanikove emrti jc prišlo v javnost in sc vleče žc več dni, ne da bi se moglo točno dognati, koliko je na eni in drugi strani resnice.
Končno se je oglasil dr. Milan Ivanka, ki je bil očividec usodnega padca Štefani* kovega letala. Dr. Ivanka priobčuje' v «SUm venski Politiki* članek, v katerem pravi:
— Kot očividec hočem povedati vse, kar vem o Štefanikovi tragediji. Svojo izjavo sem pripravljen pod prisego potrditi. Dne 3. maja zvečer se je vršil v bratislavskem vladnem poslopju koncert, kateremu je pri* sostvovala tudi Štefanikova mati, ki je ho? tela drugi dan pozdraviti svojega sina Mi* lana. Na koncertu sem govoril z generalom Piccionijem o Štefanikovem povratku, ki je bil določen za drugi dan v nedeljo. N"a ta dan se je Slovaška že več tednov priprav* Mala. Bratislavska vlada me jc pooblastila, da v njenem imenu pozdravim Stcfanika. ako prileti iz Italije dopoldne Ako bi pa priletel popoldne, bi tja pozdravil zastop« nik vlade dr. Žrobar.
V nedeljo zgodaj zjutraj sem bil že v vladni palači. Bil je jasen, a zelo vetroven dan. Prejšnje dni je neprestano lilo. Okrogli, dopoldne je pribite! k meni od vojaške; ga referata kapitan Bezdek s telefonogramom v roki. v katerem ie bik) rečeno, da je ge* neral Štefanik istega dne ob S. zjutraj star* tal na italijanskem letališču Campoformio. V Bratislavo bi moral torej prileteti ob 11. dopoldne. Takoj sern telefoniral zastopniku vlade in ga obvestil, da prispe Štefanik v Bratislavo dopoldne. Med telefoniranjem sem pogledal skozi okno in opazil, da leti nad dunavskim mostom ogromno letalo bledožolte barve, in sicer tako nizko, da je malone zadevalo ob strehe najvišjih hiš. I? letala so mahali trije letalei z rokami in robci. Hitro sem telefoniral, da je general Štefanik že priletel. Nato sem skočil v pris pravljeni avtomobil in se odpeljal iz mesta,
kjer sem točno videl vse podrobnosti manevriranja Štefanikovega letala do njegov vega usodnega padca.
V spremstvu tovarišev sem odšel mimo topničarske vojašnice in nihče izmed nas ni slišal, da bi vojaki ali civilisti streljali.
0 celih salvah, ki jih skušajo spraviti neka* teri listi v zvezo s Štefanikovo smrtjo, n© more biti niti govora. Ako bi bil kdo stre-
1 jal, bi se bila vest o tem še isti dan raz* nesla po Bratislavi. Ako bi bili vojaki iz tapničarske vojašnice obstreljevali Štefa» rtikovo letalo, bi isto ne moglo še deset minut mirno krožiti nad pokrajino med Vajnormi in Ivanko. — Nad topničarsko vojašnico je krožilo letalo kvečjemu pol* drugo minuto. Razdalja med topničarsko vojašnico in krajem, kjer je general Štefa* nik padel, znaša najmanj 8 km Jasno je torej, da nobena puška letala ni mogla do* seči.
Ko smo prispeli k tovarni dinamita, smo videli, kako se jc letalo navpično spustilo
na zemljo. Ugibali smo jc*li pristalo ali padlo. Navpična smer je nas presenetila. Takoj nato smo zagledali oblak dima, od' nosno prahu. Polastil se je nas strah. Ni* smo mogli razumeti, zakaj se letalo ni spu; stilo na vajnorskem letališču, ki je bilo označeno z belimi plahtami. Da se letalo v zraku ni vnelo, vem točno. Vrnili smo se hitro v avtomobil ter se odpeljali po vaj* norski cesti do železniškega nasipa. Pri pre* hodu čez železniško progo sta nam prihi* tela naproti dva francoska letalska častni* ka, ki sta skrbela za red na letališču. Že od daleč sta mahala z rokami in kričala: ftll est tombe. il est tombe» (padel je, pas del je!) Krenili smo z avtomobilom na ko* lovozno pot, da bi dospeli na kraj nesreče, loda avtomobil jc kmalu obtičal v blatu. Pot ^mo morali nadaljevati peš. Po sveže razorani in razmočeni zemlji smo hodili celo uro, predno smo prišli na kraj nesreče. Ta čas jc pihal tako močan veter, da smo se morali opetovano ustaviti in obrniti. Do* bro se spominjam, da je bil veter tako močan, da sem moral opetovano napeti vse sile, da me ni podrl na tla
Ko smo prihiteli na kraj nesreče, smo rasli tam kakih 30 domačinov iz bližnjih vasi. Med njimi je bilo tudi nekaj vojakov. Štefanik je ležal z glavo proti Bratislavi. Na drugi strani ceste je ležal v jarku italis janski vojak, kaka dva metra od generale« vih nog pa drugi italijanski vojak. Blizu generalove glave je ležal motor in prope« Icr. Pod motorjem je ležal tretji italijanski vojak. Motor in krila letala so se gorela. Ko sem prepričal, da so vsi štirje letalci mrtvi, sem odredil, da se najprej naloži na voz razbito letalo in truplo italijanskega pilota. To truplo jc bilo popolnoma ob* žgano. Trupel ostalih treh se ogenj ni do* taknil Trupla so potem pregledali brati* slavski zdravniki, ki niso našli na njih nos benega sledu obstreljevanja Po mojem mnenju je zakrivil Štefanikov smrt močan veter, ki je presenetil letalce tik predno so se spustili na letališče. Letalo je strmogla* vilo iz višine 50 do 80 m.
Iz tega je torej razvidno, da so vse go# voriee o zahrbtnem napadu na Štefanikovo letalo izmišljene Izjava dr. Ivanke potrju* je. da je posta! general Štefanik žrtev letal* ske nesreče.
Tragedija v pariškem hotelu
V nekem pariškem hotelu na Rue Charenton sc je zdelo sosedom sumlji* vo, da iz treh sob, v katerih je stano* vala prodajalka Germaine Godet, že delj časa nihče ne prihaja in da se širi po hodniku neznosen smrad. Policija je bila na to opozorjena in je dala od* preti sobe. Nudil se ji je grozen pri* zor. Na postelji je ležalo truplo Ger* rnain Godetove s šopkom rdečih rož na prsih. Truplo se je že razkrajalo. Policija ni mogla najti na njem nobe* nih znakov nasilja, vendar je bilo pa jasno, da ne gre za nenadno smrt ali samomor, marveč za umor. Kot morilec ie bil takoj osumljen neki stari gospod, ki je Godetovo često posečal. Po opisu je policija ugotovila, da gre za 62Ietne* ga veletrgovca Georga Luseauta.
Policija je osumljenca dolgo zaman iskala. V petek ponoči je bila obvešče* na, da so našli na mostu čez reko Seino truplo nekega starega gospoda, s kate-rim se je opis veletrgovca docela uje* mal. Policija je odšla na most in ugo-
tovila, da je mrtvec res veletrgov*ec Luseaur. V njegovem žepu so našli pi* smo, v katerem priznava, da se je pred dvema letoma seznanil s prodajalko Godetovo, ki ga je pa gmotno popol* noma upropastila. V poldrugem letu je zapravila vse njegove prihranke v znesku 150.000 frankov in tako je ostal stari kavalir brez sredstev. Ko ni mo* gel več zalagati ljubice z denarjem, sta se začela prepirati, pa tudi pretepati. Usodnega dne sta se zopet sprla in stepla. Luseaut je zgrabil ljubico za vrat in jo v jezi zadavil, ne da bi sc zavedal, kaj počenja. Ko je izvedel, da je prišel njegov zločin na dan in da ga policija išče, se je zastrupil s ciankalU jem. Ker je popil premajhno dozo, je dobil samo krče v želodcu. Odšel je na most čez Seino, da bi skočil v vodo. Na mostu se je pa zgrudil na tla in umrl.
Opozarjamo na binkoštno prodalo
vseh modnih potrebščin peril?, kravat, sa-moveznic, nogavic itd., ki se vrši do sobote po neverjetno nizkih cenah pri tvrdki Drago SCHWAB, Ljubljana.
150 letnica sendviče v
Tudi sendviči imajo svoj jubilej. Letos bodo slavili ljubitelji dobre za* kuske 1501etnico te splošno priljublje* ne in po vsem svetu razširjene jedi. Zanimivo je, kako so sendviči nastali. Ime so dobili po angleškem grofu Sand* wichu, ki je bil znan kot velik gurman.
Grof Sandwich je bil tako strasten igralec, da je med igro često pozabil na obed ali večerjo. Nekoč, bilo je baš pred 150 leti, je igral nepretrgoma 12 ur in ves ta čas ni ničesar zavžil. Njegovi tovariši so bili že gladni in so predlagali, naj se igra prekine. Ker pa Sandvvich ni hotel izgubljati časa, je naročil, naj mu pripravijo košček krus ha z mrzlim mesnim narezkom. Nare* zali so mu šunke in grof jo je položil med dva koščka kruha ter se zadovoljil s to zakusko. Njegovemu zgledu so sle= dili tudi tovariši. Tako je nastal send= vič, ki se je kmalu razširil po Evropi in Ameriki. V jubilejnih člankih, ki jih priobčujejo inozemski listi, je rečeno, da se da sendvič pripraviti na 900 na* činov. V resnici je pa teh načinov še več, kajti kos kruha lahko obložimo z vsako mrzlo jestvino.
Zdravnik - morilec pacijenta
Mesto Kolin ob Renu v Nemčiji ima te dni senzacijo, ki popolnoma sli* či senzacionalnemu procesu proti Gra* yu in Snvderjevi v Nevvvorku. ki sta umorila moža Snyderjeve.
Na obtožni klopi sedi pred poroto ugledni zdravnik dr. Brocher. Obtož* niča ga dolži strašnega dejanja — za* hrbtnega umora arhitekta Oberreuter> ja. Ž njim vred pa je obtožena tudi vdova arhitekta radi nagovarjanja k umoru,
Dr. Brocher jc star 36 let. Pred štirimi leti je kot asistent v Marijini bol* niči v Kolinu lečil ženo arhitekta Ober« reuterja. Ko je žena okrevala, je bil dr. Brocher stalen gost pri Oberreu* terjevih. Med njim in mlado, lepo ženo se je kmalu razvilo intimno ljubavno razmerje, ki je imelo za posledico stras hoten zločin.
Arhitekt Oberrcuter je namreč ne* davno obolel in na nasvet dr. Brocher*
ja je odšel v Marijino bolnico v Koin, kjer ga je imel v oskrbi sam dr. Bro; cher. O Veliki noči sc jc arhitektu zdravje vidno zboljšalo in že je hotel oditi domov. Toda dr. Brocher je pre* križal njegove račune. Baš tiste dni ie dal arhitektu injekcijo živega srebra, ki je povzročila naglo smrt.
Po tem nečloveškem dejanju je dr. Brocher skupno z mlado vdovo pobeg* nil v Amsterdam z namenom, da jo popiha v Indijo. Policija pa ga je izšle* dila in epilog zločina se zdaj odigrava pred sodiščem v Kolnu. Dr. Brocher se zagovarja, da ni imel namena bolnika usmrtiti in da je arhitekt sam zahteval močno injekcijo živega srebra. Nato so se pojavili simptomi zastrupljenja, menda zato, ker pacijent radi svoje te* lesne konstitucije ni prenesel živega srebra.
Kakor dr. Brocher. tako taji tudi arhitektova vdova sokrivdo na umoru. Priznava pa, da sta zadnja leta z mo--žem živela v disharmoniji.
Razprava, ki vzbuja splošno senzacijo po vsej Nemčiji, bo trajala več dni. O njenem poteku ter o obsodbi bomo še poročali.
Sedem vojakov zgorelo v skednju
,V vasi Kunovo v Poznanju na Polj* skem se je dogodila v noči od nedelje na ponedeljek strašna nesreča, ki je zahtevala sedem človeških žrtev. Yce žrtev katastrofe se bori s smrtjo.
V Kunovo je prispela v nedeljo po; poldne vojaška patrulja, obstoječa iz 36 mož. Po dolgi in naporni hoji so bili vojaki zelo izmučeni in iskali so prenočišča. Župan je patrulji nakazal velik skedenj. Utrujeni vojaki so se zleknili po mehkem senu in kmalu za» spali. Nihče ni slutil katastrofe.
Ponoči je v skednju nenadoma iz* bruhnil velik požar, ki se je z blisko* vito naglico razširil in kmalu je bil ves skedenj v ognju. V skednju samem so se odigravali strahoviti prizori. Vojaki, ki so goreli liki žive baklje, so v smrt* nem strahu begali semtertja, nihče si ni znal pomagati, nihče ni vedel izs hoda.
Ko so gasilci ogenj pogasili, so po* tegnili izpod kadečih se ruševin in ostankov skednja ponesrečene vojake. Sedem nesrečnežev je zgorelo, 15 vo* jakov je zadobilo težke opekline, tako da ni upanja, da bi okrevali. VeČina ostalih je tudi težko poškodovana. Tri* je vojaki so od groze zblazneli.
Kako ie požar nastal, še ni ugotovljeno, sodi se pa, da ga j« zanetila ct* gareta, ki jo neprevidni vojak vrgel v seno.
Razvitje prapora, javna telovadba
binkoštni ponedeljek
6. junija - ob 4. uri popoludne -
* Visoko odlikovanje Lindbergha. Mtd
klavno »ejo jreografr^kecra društva v Parizu so sklenili podeliti letalcu Lindberghu za njegov polet iz ve\vyorka v Pariz veliko medaljo, ki je prvo znanstveno odlikovanje letalca. To je najvišje odlikovanje ki ga mor* društvo podeliti. Od ustanovitve društva L 1S21. do danes je bilo odlikovanih s tem rodom le 50 oseb, med njimi svetovno znano osebnosti, kakor Livimjstone, Franklin, Cail-lc itd.
* Proces pred porotniki, ki že 40 let ni-*>o »odili. V monakovski kneževini so se r»o 40 letih zopet zbrali porotniki, da bi aodili nekega Blaiunneja, ki je umoril svojo ženo in hčerko. Blangini je vodil z ženo malo gostilno; vedno sta >e prepirala, končno je tena zahtevala ločitev. V novembru pretekle^:; leta je gostilniški natakar začul neke noči grozno kričanje \l sobe, kjer &ta zakon ca spala. Vlomil je vrata in našel ženo vso razmesarjeno, hčerko pa z odrezano levo rok'v
Žrtvi gta drugi dan umrli v bolnici. Blanjji niju pa, ki je »prva tajil dejanje, je policija
dokazala, da je on morilec.
KLJUČ"
najbdjše%najtrpc2nq'šc zato najcenejše
Samo še danes!
Končno ie prispel v Ljubljano nestrpno pričakovani veliki švedski
Circus Adolfy
Spored samih senzacij! — Velike gralapredstave   se   v skd osromnesa prosrrama vrše danes v nedeljo ob:
4., pol 8. in četrt na 10.
Pri vseh predstavah izvrstni orkester. Vsled slabeča vremena se vrše predstave   v   naši veliki dvorani
-ELITNI KINO MATICA«, naj udobnejši kino v Ljubljani.
r
= Klišeje =
vseh vrst, črtne in avtotiplje, izdeluje po predloženih nsbab* peropisib ali slikah za navaden tisk ali za finejšo izvedbo v eni ali več barvah točno po naročilu in v najkrajšem času
Jugografika, tiskovna in založna družba z. o z.
v Ljubljani, Sv. Petra nasip 23
i
V.
J
Makulatumi papir
kg a Din 4*-
prodaja uprava »Slov. Naroda
Globoko potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša zlata soproga, mamica, ba» bica in prababica, gospa
ntonija Sternod
dne 31. maja po mukepolnem trpljenju, previđena s sv. zakramenti za umira* joče, v starosti 70 let, boguvdano pre* minula.
Pogreb drage pokojnice se vrši v četrtek dne 2. junija t. L ob 6. uri po poldne iz hiše žalosti, Cankarjevo nas brežje 7, na pokopališče k Sv. Križu
Sv. maša zadušnica se bo darovala v stolni cerkvi sv. Nikolaja.
Ljubljana, 31. maja 1927.
Anton, soprog; Antonija por. Pibernik. Franja, por. Rozman, Marija, por. Sc-c?ey. Angela, hčere; ^4nron, Ivan, Franc. Mirko, Vinko, Stanko, sinovi, in ostalo sorodstvo.
Krojaškega vajenca
sprejme Anton Preska r. Ljub* Ijana, Sv. Petra cesta 14. 1351
Kupujemo zlato,
srebro, platin, srebrne krone, tiovinaste odpatke. — Tovarna za ločen je iragih kovin, SpoJ» nja Siska. 1266
Lekarna dr. G. Piccoli,
Ljubljana, Dunajska cesta št 6 priporoča
želodčno tinkturo,
katera krepča želodec in učin* kuje odvajalno. — Naročila se točno izvršujejo 183/T
Prodam novo hišo
l opeko zidano in pokrito. K posestvu spada velik vrt, sa* dovnjak, vinograd in gozd. Le* ži ob glavni cesti, pol ure od Mokronoga. Cena Din 40.000. — Josipina Dolinšak. Gornji Laknec 35 pri Mokronogu. 1352
S!ajstarejša slovenska pleskar* ska in »carska delavnica
Ivan Bricelj, Ljubljana,
Dunajska cesta 15 in Go* s posvet ska cesta 2 (dvorišče kavarne -Evropa*).
"5c  priporoča. — izvršitev toč* na, cene zmerne. 78/T
Sobarica,
poltena, vajena vsakršnega dela, išče službo v večjem hote* lu. — Ponudbe pod »Sobarica 1355» na upravo «Slovenskog j. Naroda«.
Zložljivo posteljo
dobro hranjeno, kupim takoi. — Ponudbe pod Postelja/1351 na upravo «Slov. Naroda*.
Spalnica
iz mehkega lesa. dobro ohra> njena — radi selitve takoj na* prodaj. — Ponudbe pod «Spal* niča/1353» na upravo «Slovcn-* skega Naroda*.
Katera dama
želi znanja z boljšim gospo* dom, ki je v stalni službi in ima nekaj premoženja; star 30 let. Na premoŽenje in poklic se nc ozira, lahko tudi vdova ali ločena žena, starost od 20 do 28 let. — Ponudbe na upra» vo ttSlov. Naroda* s polnim naslovom pod «Tajnost strogo zajamčena: 1305*.
Trgovski pomočnik
vešč mešane stroke — išče službo v večji trgovini kot skladiščnik. — Ponudbe pod «Juli/1343» na upravo aSlovcn« skega Naroda*.
Kreditni zavod za trgovino in industrijo
LJUBLJANA, Prešernova ulica 50 (v lastnem poslopju).
ObreMuvanja vlog, nakup in prodaja vsako vrstnib vrednostnih papirjev, deviz In valut berzna naročila, predujmi fo krediti vsake vrste, eskompt In inkaso menic ter nakazila v ta- in Inozemstvo, safe-deooslts Itd. Itd
Brzojavke: Kredit Lhibllana. Telefon ft. 40. 457. S4S m 'n 806.
Urejuje; Josip Zujpeflfe — Z* cNazodno tiskarno*; J?ran Jczersek. mm Za msfitni del lista: Oton Chnstoi. — Vsi V Ljubljani.
YJ