10. številka. Ljubljana, v Četrtek 14. jannvarja 1904. XXXVII. leto. Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 60 h, za eden mesec 2 K BO h. Za LJubljano s pošiljanjem na dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 b, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuje deželo toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit vrste po 12 h, Če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlštvo je v Knaflovih ulicah St. 5, in sicer uredništvo v I. nadstropju, upravniStvo pa v pritličju. — UpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari. „Slovenski Narod1' telefon St. 34. Posamezne številke po 10 h. „Narodna tiskarna1' telefon št. 85. Rrošnjarske doklade. Dr. Šusteršič se v »Slovencu« trudi v potu obraza dokazati, da je deželni odbor zakrivil deželne in občinske doklade na krošnjarsko pri dobnino ter pravi, da je bilo v dopisu finančne direkcije z dne 14. sept. 1902. za vsakega razsodnega človeka, ki o tej stvari kaj razume, jasno povedano, da se bodo občinske doklade p o b i r a 1 e z a k o č e v s k o mestno občino. Ako je to resnica, potem Šusteršič tudi deželnega glavarja pl. Detelo in deželnega odbornika Povšeta ne prišteva tistim razsodnim ljudem, ki kaj razumejo. Ne bilo bi težko, na podlagi zakona o osebnih davkih (§§ 38. in 78.) in izvršilne naredbe (§ 6. odstavek 6), po kateri se glede doklad v dosedanjih določilih ni ničesar izpremenilo, dokazati, da je po finančnih oblastvih vpeljana nova praksa, katero sedaj tudi Šusteršič zagovarja, neutemeljena. Pa ne bomo mučili čitateljev s suhoparnim dokazovanjem na podlagi zakonskih do ločil, ker smo o tem povedali že dovolj in se ne bodemo trudili prepričati »Slovenčevih« privržencev, katerim je Šusteršičevo mnenje sveti evangelij. Samo eno stvar hočemo navesti, o kateri Šusteršič nalašč in dosledno molči. Znano je, da imamo dvojno vrsto krošnjarjev, prave krošnja rje (krošojarske trg.), kateri dobivajo krošnjarske liste in ki 80 bili do leta 1903. doklad prosti in krošnjarske obrtnike, ki dobivajo licence in so tudidosedaj plačevali deželne in vse okr-in občinske doklade, poslednje za občino svojega domicila. Tako se godi še danes. Leta 1902. je pa finančno ministrstvo odvezalo pravim krošnjarjem prejšnje ugodnosti rekoč, da hoče odpraviti velike neenakomernosti pri pobiranju avtonomnih doklad (zur Beseitigung der gegenwartig herrschenden gros- sen Ungleichmassigkeiten in der Frage der Erhebung autonomer Zu-schlage). Navadni človek in tudi pravnik, kateri ni dresiran na finance, bode gotovo mislil, da se bodo občinske doklade tudi od pravih krošnjarjev sicer pobirale na sedežu okrajnih glavarstev, da se bodo pa zaračunavale za tiste občine, kjer ima krošnjar svoj domicil, kakor se to še danes godi pri manjših kros njarjih z licencami. Toda zgodilo se je nasprotno, ustanovilo se je brez pravega vzroka različno postopanje. Ako bi bilo to prav, potem bi se moralo pri vseh drugih dokladah tako ravnati, ker velja za vse doklade brez razlike pravilo, da so predpisati »na kraju predpisa državnega davka". Kaj pa je provzročilo pritožbe krošnjarjev političnega okraja kočevskega? Mar deželne doklade? Ne, ampak samo to. da morajo nekater i krošnja rji od leta 1903. dalje plačevati občinske doklade za mestno občino kočevsko. To je gotovo krivično in so pritožbe umevne. Nasprotno se pa nobena občina ni odrekla pravici, od svojih krošnjarjev pobirati doklade, ali zahtevala, da plačujejo samo manjši krošnjarji, obrtniki z licencami, občinske doklade, boljši ali pravi krošnjarji, kramarji, pa naj bodo doklad prosti. V Kočevju se je do meseca decembra 1903. izdalo okroglo 900 krošnjarskih dovolil, licenc in krošnjarskih listov. Poslednjih za ribniški okraj samo 33 in za velikolaški 7, skupaj 40. Vsi drugi »pravi krošnjarji« stanujejo v kočevskem okraju, ki je pri tem najhuje prizadet. Klerikalci so tedaj zaradi 40 krošnjarjev, katerim se v resnici krivica godi, uprizorili toliko vika in krika ter obečajo popolno odpravo vseh doklad, mesto da bi bili omejili svojo akcijo na to, kar je res nujno potrebno in po našem mnenju tudi dosegljivo, b čim bodo občine pokrivale svoje velike potreb- ščine, to jih malo briga, da se le dobrikajo krošnjarjem in mečejo ljud Btvu pesek v oči. To ni delo za kmeta, ampak lov na kmeta. Ako sta Šusteršič in Jaklič stavila nujni predlog, da se krošnjarji oproste vseh doklad, o čemer bi se morale tudi občine vprašati, je to ravno tak ob-strukcijski predlog, kakor predlog, da se izplača po ognju in ujmah poško dovanim iz praznega deželnega Žepa 100.000 kron. Deželni odbor se ne more odpovedati niti deželnim, niti okrajnim in občinskim dokladam, ako tega ne sklenejo deželni zbor in drugi v to poklicani zastopi. Iz delegacij. Dunaj, 13. jannvarja. Nadaljevala se je debata o vojnem proračunu. Del. dr. Derschata je imenoval vče-rajšno izjavo vojnega ministra o službenem in poveljnem jeziku popolno zadovoljivo. Ne more pa biti zadovoljen z novo naredbo, da znanje nemščine ni več pogoj za podčastnike. Govornik mora tudi obžalovati, da je vojni minister opustil razložiti vsaj svoje stališče napram pripustitvi narodnih želj v kazenski pravdni red. Končno je stavil znano, za nemštvo skrajno sramotno resolucijo, v kateri se nemške stranke izrekajo, naj se vse odredbe glede vodstva in notranje o rganizacij e celokupne armade priznajo kot izključno oseb na vladarska pravica cesarju, ki jih izvršuje brez sodelovanja odgovorne vlade in glede katere pravice ne veljajo splošne določbe o sodelovanju zakonodajnih Činitelj e v. („Deutschnationale Korrespondenz" razlagajo ta hlapčevski pojav nemških strank, češ, da se gre Nemcem pri tem za njihovo stališče. Ako bi parla-parlameut odločeval o poveljnem in in službenem jeziku v armadi, bilo bi težko ohraniti nemščini vlado v armadi, dočim je v vladarjevih rokah za vedno — na varnem.) Del. grof Schonborn je tudi izjavil, da so včerajšna izvajanja vojnega ministra napravila nanj najugodnejši utis. Le glede vojaškega učnega jezika na Ogrskem mu ni Še jasno. Želeti in zahtevati pa bi bilo, da se v vojaških zavodih ne uči samo madjarščina, temuČ se naj poučuje po potrebi tudi v dragih na Ogrskem običajnih jezikih. Del. dr. Šusteršič je izjavil, da stoji pod vtisom vČerajšnih izbornih izvajanj vojnega ministra. Pripravljen je celo vojnemu ministru izreči zaupanje za njegove poštene namene glede skupnosti in enotnosti armade. Posebno priznanje pa izreka govornik vojnemu ministru za njegove odredbe glede pol-kovnega jezika. („Slovenec" pa prinaša kritike, kako malo je slovenščine veŠČih častnikov pri domačih polkih!) Potem je obžaloval, da so se Madjarom dovolile koncesije, ki groze omajati enotnost armade. Del. Popovski je izrekel soglasje (!) z izvajanji dr. Derschatte. V enakem smislu so govorili se grof Kottulin8ky, knez Schon-burg in grof Dzieduszickv. Vsi trije so se topili hvaležnosti napram vojnemu ministru in udanosti napram kroni v smislu Derschattove resolucije. Zadnji je še pristavil, da bodo Poljaki vedno glasovali za vojne zahteve. Del. dr. Kramar je izrekel željo, naj bi se tudi v podčastniških krogih zastopalo načelo vojnega ministra glede narodnih pravic in varovanja narodnega Čuvstva. Za dr. Derschattovo resolucijo ne more glasovati, ker pomeni taka resolucija stavljena v delegacijah zlorabo kompetence. Vojni minister vitez Pitreich se je zahvaljeval za simpatični sprejem njegovega ekspozeja ter med drugim obljubil, da se glede kontrolnih shodov pripravljajo odredbe, ki bodo preprečile spore. Proti „demonstrativnemu" nastopanju rezervistov pa se bo tudi v bodoče postopalo z vso strogostjo. Potem je bilaDerschattova resolucija sprejeta ter se je prešlo v generalno debato o vojnem ordinariju. Del. Popovski je nastopil za odpravo tretjega službenega leta in drugega pri enoletnih prostovoljcih, za spremembo § 31 bramb. zak., za do« puste ob Žetvi, za opustitev zadnje orožne vaje itd. Del. dr. Kramar je vprašal vojnega ministra, kako daleč so priprave za uvedbo dveletne s 1 u ž b e. Vojni minister je odgovoril, da so dotični zakonski načrti že izdelani ter izročeni obema vladama. Izvedlo pa se dvoletno službovanje ne bo hipoma, ker je za to treba zvišati število rekrutov in stroške. Del. dr. Šusteršič in S y 1 v e-ster sta se pritoževala zaradi dvoboja v armadi. Odgovarjal jima je takoj vojni minister, češ, da po sedanjih družabnih razmerah se dvoboj ne more popolnoma opustiti. Nadškof dr. Kohn. Rim, 13 januvarja. V Vatikanu smatrajo nadškofovo stališče za nevzdriljivo. Papež bi imel sicer pravico dr. Kohna odstaviti, toda upa, da se bo dal Kobn z lepa pregovoriti, da prostovoljno odstopit V Vatikanu jih veseli le to, da ni bil dr. Kohn imenovan kardinalom, kar se je hotelo storiti pod Ls?om XIII. Dr. Kohn sili domov, dočim olomu-ški kapitelj ne želi ničesar bolj, kakor da se nadškof pred dovršenim procesom ne vrne domov. Hrvatski sabor. Zagreb, 13. januvarja. Posl. dr. Frank je stavil predlog, da se voli častni sod, ki naj preišče resničnost raznih podtikanj proti njegovi csebi. R u b e t i ć je interpeli-ral o prepovedi ljudskih shodov LISTEK. Pod novim orlom. Zgodovinska povest. Drugi del. L Minulo je dvanajst let, odkar so bili Francozi prvič v Ljubljani. V teh dvanajstih letih so se zgodile v Evropi velikanske premembe svetovnega pomena. Napoleon Bonaparte se je bil povzpel na vrhunec moči in slave. Po zmagoviti vojni v Egiptu je strmoglavil direktorij, ki je vladal francosko republiko, in bil izvoljen za prvega konzula. Vzlic temu, da je bil 1. 1797. sklenjen v Campo Formio »za večne Čase« mir med francosko republiko in med avstrijskim cesarjem, je prišlo že tri leta potem do nove vojne. Avstrija je bila pri Marengu popolnoma poražena in Napoleon je znova poklical v življenje cisalpinsko republiko — italijansko narodno državo. Po kratkem miru, ki ga je Napoleon porabil za važne reforme na Francoskem, se je pod vodstvom Angleške začela nova koalicijska vojna proti Franciji, a predno se je še prav razvila, je bil Napoleon izvoljen za francoskega cesarja in 2. decembra 1804 slovesno kronan. Tudi italijanska republika se je prelevila v kraljestvo in 26. maja 1805 se je Napoleon v Milanu kronal z železno krono. Nova koalicija evropskih držav je imela namen, vzeti Franciji vse, kar je pridobila od 1.1792. Angleška, Rusija, Avstrija in Pruska so bile združene proti Napoleonu. Meseca septembra 1805 je šel Napoleon s svojo armado čez Reno. Pri Ulmu se mu je velika avstrijska armada pod vodstvom generala Mačka prav nečastno udala. Dne 13. novembra je Napoleon zavzel Dunaj. Tu je izvedel, da so Angleži pri Trafalgarju uničili francosko armado. Nekaj dni je bila njegova krona v največji nevarnosti, a zmagal je v znameniti bitki pri Austerlitzu 2. decembra in koalirane države so se morale udati. Avstrija je izgubila zadnje dele svoje posesti v Italiji, izgubila je celo Ti rolsko, večji del današnje Bavarske in Dalmacije, kjer je postal dubrov-niški velikaš Dandolo preveditor ali generalni guverner. Napoleon je ustvaril celo vrsto novih kraljestev in razpustil staro nemško cesarstvo. Mirovna pogajanja z Rusijo in z Angleško niso imela uspeha, pač pa se je Pruska dvignila proti Napoleonu. Napoleon jo je ponižal. Zavzel je po uničujočih zmagah pri Jeni in Auerstadtu Berolin, in ko so prihiteli Rusi na pomoč Pruski je združeni armadi pri Friediandu porazil. Posledica tega je bil m»r v Tilsitu. Pruska je izgubila polovico svojih posestev, iz poljskih dežela pa je ustanovil Napoleon vojvodstvo varšavsko-pol JBko, narodno državo pod nemškim kraljem. Zdaj se je obrnil Napoleon na drugo stran ter se polastil Španske in Portugalske. Med tem se je Avstrija zopet ojačila in se je začela pripravljati na vojno proti Franciji. Napoleon je vsled tega zapustil Špansko in se vrnil v Pariz. V trt h mesecih je imel zbrano veliko armado in je napadel Avstrijo od nemške in italijanske strani. Avstrija se je za to vojno že celo leto pripravljala, tako na severu, kakor na jugu. Že meseca julija leta 1808 je prišel nadvojvoda Ivan v Ljubljano, da organizira črno vojsko. Poslal je zopet duhovščino v boj. Z vseh prižme se je agitiralo za vojno proti Francozom in raznetilo se je zlasti med kmetakim ljudstvom tako sovraštvo proti »brezbožnim francoskim tolovajem«, da so rudarji v Idriji in v Železnikih pometali naborne pozive proč in prostovoljno vstopili v armado. Valentin Vodnik, ki je bil korni kaplan ljubljanskih meščanskih greuadirjev, pa je zložil »Pesmi za brambovce«. Aprila meseca 1. 1809 se je začela vojna in zatrepetala je vsa kranjska dežela. Vsakdo je slutil, da postane ta vojna največjega pomena. Prebivalstvo je bilo razdeljeno na tri tabore: Velika večina sploh ni imela pojma za kaj se gre, marveč je slepo sledila avstrijski zastavi; druga skupina je želela, da bi zmagali Francozi, ker je od tega pričakovala, da se izvedejo tudi v Avstriji že davno in težko pričakovane reforme; najmanjša je bila tista skupina, ki je pričakovala od zmage Francozov narodnega prerojenja Slovencev. V dobi od prve invazije Francozov do leta 1809 se je bilo v Ljubljani marsikaj spremenilo in zlasti je bil precejšnji del prebivalstva prepojen narodnega duha. Dne 9. aprila je bil v Ljubljani uradoma nabit poziv nadvojvode Karola »na nemški narod«, naj gre v boj proti Francozom. Še tisto noč so bili vsi ti lepaki zamazani, poleg njih pa so bili nabiti listki, na katerih je bilo zapisano, naj gre nadvojvoda iskat pomoči na Nemško, ker Kranjci niso Nemci. Tudi vsakovrstni pamlleti so bili zdaj in zdaj skrivaj nabiti in kakor se je policija trudila, da bi storilce zasledila, se ji to vendar ni posrečilo. Policija je bila v velikem strahu pred prebivalstvom, ker je dobro vedela, koliko jih je, ki bo vnemajo za Francoze. Zaradi tega je postopala z neusmiljeno krutostjo. Neko deklo je obsodila na 25 udarcev s pa ico, ker je v prepiru z nekim policajem zaklicala: Le čakaj, kadar pridejo Francozi, ti bodo že dali. Bilo je dne 17. aprila, tisti dan, ko je Napoleon začel pri Donau worthu poditi Avstrijce tako, da so v petih dneh pritekli na Češko. Ta dan je došlo kranjskim stanovom pismo nadvojvode Ivana, v katerem pismu je bilo sporočeno, da Avstrijci v Italiji sijajno zmagtjejo. Kranjski stanovi so dali to pismo tiskati in so je nabili po vseh vogalih, S e k u 1 i ć o neki šolski zgradbi, Starčević pa o ureditvi poljskih potov. Nato je utemeljeval P 1 i v e -rić svoj nujni predlog glede na* godbe. V svojem govoru je naglaial, da Madjari niso protivni, da se med Madjarsko in Hrvatsko sklene pametna nagodba. Sedanja nagodba se je sklenila pred 15. leti, razmere so se od takrat spremenile, za to se mora spo po ln i ti tudi nagodba, kolikor je mogoče. Fin. samostalnost Hrvatske se pa sedaj še ne da doseči. Sicer pa je tudi narodna stranka zrn to samostalnost, vendar pa uva-žuje, da za to še sedaj razmere niso zrele. V nad al j nem govoru je branil člane hrvatske regnikol. deputacije, zlasti bivšega ministra T o m a š i 6 a trdeč, da so vsi vršili svojo rodoljubno dolžnost, ter polemizoval z dr. Frankom in dr. Derenčinom. Dr. Frank je rekel, da iz Plivericevih besedi sledi, da je tudi naredna stranka patriotična, in da ga veseli, da je Pliverić" naglašal, da se bo njegova stranka angaževals, da se nagodba zboljša. Nadaljuje svoj govor je trdi), da je sedaj pravi čas, da se izvojuje Gnan. samostalnost, ter ostro kritikoval sedanji državni pravni položaj. Franku je odgovarjal dr. T o m a š i ć. O Plivericevem predlogu se bo glasovalo v prihodnji seji. Nato se je odrekel dr. Frank besedi o predlogu glede častnega soda v sferi Frank-Kršnjavi-G a j. Tudi o tem predlogu se bo glasovalo v prihodnji seji, ki bo v petek dopoldne. Ogrski državni zbor. Budapešta, 13. januvarja. Zbornica je sprejela prvo r e -krutno predlogo v podrobni razpravi ter začela razpravljati o regulaciji uradniških plač. Vsi govorniki so se izrekli za regu lacijo, leKecskemetv je zahteval, naj se prej uvede progresivni dohodninski davek. Grof Batthv-anvi je obžaloval, da sedanja predloga daje uradnikom okoli 2 milijona kron manj kot prvotna. Ker bo imel zakon veljavo za nazaj od 1. januvarja 1903, predlagal je, naj se tudi pokojnine uradnikom, ki so bili v teku leta 1903 vpokojeni, urede po novem zakonu. Finančni minister L u k a c s je izjavil, da to ni mogoče. Zbornica je nato sprejela predlogo v splošnem in v podrobnosti. Budimpešta, 13. januvarja. Za jutršno sejo se pričakujejo zopet viharji. Na dnevnem redu je druga rekrutna predloga, t. j. dovolitev re krutov. Opozicija hoče predlogo najostreje obstruirati, posebno z ozirom na včerajšnji govor vojnega ministra v avstrijski delegaciji. Vseučilišče v Črnovicah C r n o v i c e , 13. januvarja. Po celi deželi se razvija agitacija, da se vseučilišče izpopolni z medicinsko fakulteto. V prihodnjem zasedanju državnega zbora store vsi buko vinski poslanoi v ta namen skupne korake pri vladi. Srbija nastopa samostojno. B e 1 g r a d , 13. januvarja. Včeraj se je vršil veliki vojni avet pod kraljevim predsedstvom. Navzoči se bili tudi srbski konzuli iz Mace-donije. Sklenilo se je, ugoditi aieer odredbam reformnih velesil, toda vočigled za spomlad predstojećim dogodkom ukrene Srbija samostojne vojne priprave. Srbskim zastopnikom se je naročilo, prizadetim vladam naznaniti, da si Srbija pridrži pravice, si sama določiti postopanjepotem, kako se bodo dogodki razvi j a 1 i. To je nekak odgovor velesilam, ki bo pretrgale diplomatične zveze s Srbijo. Splošno pomiloščenje v Ma-cedorvji. Carigrad, 13. jan. Turška vlada je obvestila poslanike velesil, da izda sultan splošno pomiloščenje za vse, ki so bili obsojeni hudodelstev provzročenih med zadnjimi nemiri; nadalje po milosti vse ki se nahajajo zaradi istih vzrokov v preiskovalnem zaporu, ali ki so zbežali iz dežele. Izvzete iz sultanove milosti so la osebe, ki so z dinamitom napadale železnice in ki so provzrc-čile znani atentat v Solunu. Sarafov. Rim, 13. januvarja. Uredniku »GiornaJe d1 Italia« je povedal Sarafov, da v Maoedoniji ne žele posredovanja Avstro-Ogrske in Rusije, ker ti dve državi stremita le za delitvijo dežele med seboj. Macedo-nija želi posredovanja Francoske, Angleške in Italije, pod kojih varstvom bi se naj imenoval guverner za Macedonijo, ki bi naj ostala pod vrhovnim varstvom Turške, le nekaka avtonomija se naj da deželi. Na izvedbo reform ne veruje, zato bo spomladi vstaja znova izbruhnila. Bolgarija ima dovolj moči, da zadrži prihod Avstro-Ogrske in Rusije v Solun. Napad na Stojanova. Sofija, 13. januvarja. Napadeni Jordan Stojanov ni častnik. Napad nanj je le pričetek cele vrste atentatov. Notranja organizacija je namreč sklenila, pomoriti vse voditelje Sarafovistov. Japonsko-ruski koflikt. London, 13. januvarja. Japonski poslanik Havaši dementuje vest, da bi bila japonska vlada naroČila kitajskemu poslaniku, da naj obvesti svojo vlado, da je vojna z Rusijo neizogibna; res je nasprotno, da se japonska vlada resno t udi ohraniti mir, in da tudi upa, d^\ se bode z Rusijo o vseh prepornih tc kah sporazumela. Berolin, 13. januvarja. Kitajskemu poslaniku se poroča, da je položaj na vztoku silno nevaren in da se as Kitajskem s gotovostjo računa s japonsko-rusko vojno. Kitajska vlada ni za vojsko, ker ve, da bo v vsakem slučaju bojno polje — Kitajska. Naj se ie zgodi karkoli, gotovo je to, da bo v event. vojski Kitajska popolnoma nevtralna. Berolin, 13. januvarja. List »Asien« piše, da je gotovo, da bo Rusija odnehala|in Japonski za sedaj prepustila južno Korejo, da dobi proste roke v Mandžuriji in v eentralni Aziji. Kakor hitro pa bo prebavila Mandžurijo, bodo ruski kozaki navalili na Korejo, isgnali Japonce ter zasedli topla gnezda, katera jim bodo sedaj pripravili Japonoi. London, 13. januvarja. Iz Pekinga se poroča, da sta se dve diviziji ruskega vojaštva odpravili po sibirski železnici proti vzhodu. Rusko vojaštvo je ie zasedlo Singmintun, ki je zadnja postaja pravkar zgrajene kitajske železnice proti Ninčvangu. Iz tega se sklepa, da se bo vojna začela v okolici Ninčvanga, vsled česar so se Evropejci v Ninčvangu obrnili na svoje konzule, da se to mesto preglasi za nevtralno. Moskva, 13. januvarja. Iz Soula se poroča, da se je korejski cesar v večjo varnost preselil v palačo francoskega poslanstva. Moskva, 13. jan. Uprava ruske mornarice je sklenila, da da nemudoma zgraditi več torpedovk in križark. — »Novoje Vremja« piše: Rusija ne želi vojne, toda njena želja po miru se lahko konča. Tudi Japonska ne želi vojne, zahteva pa od Rusije takih koncesij, ki jih Rusija kot velesila absolutno ne more dati. — »Petero. Vjedomcsti« pišejo: Ako bo nas Japonska še nadalje drzno izzivala, bo ae ruski narod dvignil kot eden mož, da kaznuje Japonsko. Rim, 13. januvarja. Dve ruski bojni oklopnici sta na potu v Port Said. Od tam odplujeta v Port Ar-tur. Tudi več ruskih torpedovk je že na potu na daljni vztok. London, 13. januvarja. Na korejskem dvoru se trudi Japoncem prijazna stranka, cesarja naščuvati proti Ruaiji. Cesar pa je odločno izjavil, da hoče biti z Rusijo v najožjem prijateljstvu. Dopisi. Iz Št. Jurja ob Taboru. Kakor po drugod tako se marsikaj tudi pri nas zgodi graje vrednega. Tukaj se dobro rejeni župnik in mladi smrkavi kaplan grozno šopirita proti naprednim listom. Kako ta dva maziljenca sovražita vsako napredno osebo, je razvidno iz tega, ta ničvredui človek norčeval iz pa-trijotičnih pesmi prof. Vodnika. Se dolgo je tako kričal ofioijal Siegl raz rotovŠke stopnice, tako dolgo, da je bil ves upehan. Areto vanje Kopitarja je bil zadnji vspeh njegovega vohunstva. Za nagrado, ki jo je preje), se je še tisti večer v Trnovem napi), a ko je hotel iti domov, so ga fantje napadli, ga kruto pretepli in vrgli v Gradaščico. Sicer so ga redarji še ponoči spravili do mov, a zavedel se ni več in je čez nekaj dni umrl. Aretovanje Kopitarja je vse pri jatelje Francozov silno potrlo. Vse mesto se je treslo pred policijo, ki je izvršila pri najuglednejših meščanih hišne preiskave in dobila dokaze, da je bil res Andrej Kopitar zložil različne po mestu nabite proti-avstrijske pamflete. Franoozi so medtem neprestano zmagovali. Dne 13. maja je prišel Napoleon na Dunaj, dne 15. maja je pribežal nadvojvoda Ivan v Ljubljano. Odšel je dne 18. maja, ker so bili Franoozi prekoračili kranjsko mejo. Obenem z nadvojvodo so zbežali tudi vsi višji državni uradniki in mnogo meščanov, dne 20. maja pa je general Maodonald s francosko armado primarširal v Ljubljano. kako sta si pri novo ustanovljeni polarni b ram bi na vso moč priza* d evala, da bi jo zatrla, ker je ona ▼ naprednih rokah, če faro vš k a gospoda priredi kakšno veselico v cerkvenem teatru, kar se pač ne spodobi, ker stoji na grobovih rajnih, to seveda je velikanski odpustek; če pa požarna bramba priredi veselico, to je neodpustljiv greh. Če Vas, gospod kaplan tukajšnje razmere tako pečejo preselite se rajši kam drugam; kakor smo o Vašem prihodu pričakovali s veseljem oznanitelja miru in sprave, tako Vam bodemo želeli srečno pot. Ne jezite se toliko nad nami, obžalujte svojo potuhnjeno hi-navščino in premišljujte papeževe ukaze in ravnajte se po njih, da ne bodete eden tistih, ki jih papež imenuje krščansko socialne hudiče in smrad iz pekla. Mesto, da mečete noč in dan strupene pšioe na vsako napredno osebo in se zagaojate v požarno brambo, skrbite rajši za borno število umobolnih devic, da Vam katera ne uide iz Vašega jarma. Poboljšajte se! Mi smo Vaše neslanosti že do grla siti. župnik je pri zadnjem misijonu z gorečimi besedami obljubil odpuščanje vsem sovražnikom ali kmalu pokazalo se je njegovo odpuščanje. Začel je sejati prepir med ženami in možmi. Kako močno je bruhal valove svojega sovraštva pri novoustanovljeni požarni hrambi! Toda vrata farovška jo do sedaj še niso premagala. Dnevne vesti. V Ljubljani, 14. januvarja. — Katoliška ob struk ci ja žre naprej. Deželni odbor ni mogel dovoliti 4000 K, katere je dosedaj deželni zbor vsako leto dovoljeval komisiji za pogozdovanje Krasa. Bo pa LenaBsi iz Šent Mihela Krašovce malo debelejše žegnoval, pa bo dobro. — Papež je govoril. Že skoro je tri tedne tega, kar je izšel pape žev »Motu proprio«, to je ukaz, kateremu se morajo pokoriti vsi katoličani, posebno torej duhovniki, a vendar ni tega papeževega ukaza še noben slovenski duhovniški list priobčil. Vsi naši pozivi so bili brez vspeha. Iz tega se vidi, kako prav j& imel papež, ko je te duhovnike imenovalhu diče in smrad iz pekla. Ker nočejo duhovniški listi priobčiti tega papeževega ukaza, ga bomo pa priobčili mi. — Kurat Knific bi ral imel samostojno faro v Tomišlju. Kako je potrebna ta fara, izhaja iz tega, da jo najstrastneje pobija g. dr. Mav-ring sam. Knific je večino svojih dušnih ovčic napotil do tega, da so v Matenji in v Tomišlju občinski zaslepi v istini sklenili, v imenu bodoče fare najeti posojila 12.300 K. Deželni odbor pa temu posojilu ni mogel pritrditi, ker se je smatral v ti bogoslužni zadevi nekompetentnim. Zategadelj so katoliški obstruk-oijoniBti v Tomišlju še precej daleč od domače fare. Pa nič ne de: če nimajo fare, ostane jim vsaj katoliška obstrukcija! — Rudolf Vrab!9 sedaj učitelj nekje na Spodnjem Štajerskem, izgubil je zadnje ostanke svoje že itak skromne- pameti ter napisal pod naslovom »Izgubljena sreča« dolgo klobaso, ki je izšla v založbi g. Banovca v Ljubljani. Gena ni višja, nego pri druzih klobasah, ter znaša 40 h. Da je g. Vrabl s tem svojim delcem posebno veselje napravil g. Sttfetu v »Slo vence vi« redakoiji, je naravno. Spisek zasleduje svojo posebno tendenčioo, naperjeno proti narodno napredni stranki. Vse pa je pisano tako otročje, konfuzno in impotentno, da bi bilo res škoda časa in črnila, če bi ž njo kaj več časa zgubljali! — V okrajni šolski svet postojnski imenoval je deželni odbor g. L. Ditricha v Postojni. — Koroška Bela — v nemških rokah! Tako stoji debelo tiskano v včerajšnjem »Slovencu« (8. številka t. 1.) Dopisnik, (najbrže fajmošter Košir) pretaka uprav kolosalne solze, ker je tako sramotno pogorel. Če se v takem žalostnem duševnem stanu korenito laže, ni čuda in mu tega niti ne zamerimo, ker niti dopisnika, niti »Slovenca« nič več ne smatramo resnim. Da pa občinska volitev na Koroški Beli ne bode morebiti vsled tega lažnjivega dopisa provzročila toliko nepotrebnega hrupa, kakor n. pr. ona na Jesenicah ali v Tržiču, hočemo takoj podati kratko, pa popolnoma resnično poročilo. Torej »Koroška Bela je v nemških rokah! Tovarniška stranka ima veČino v občinskem odboru! in sram bodi liberalcev, ki so izdali svojo kri ter domačo zemljo tujcu in tako za vedno izkopali grob naši slovenski občini!« Kaj ne, gosp. urednik, to je hud poper za nas iz« dajalske liberalce? Kar poskriti bi se morali in od same sramote kar skop neti, kakor pomladanski sneg! Toda čujte ljudje božji, imena novoizvoljenih odbornikov — »nemškutarjev«, da se jih bodete vedeli varovati! Ti so: Baraga, Požene), Podpec, Hkavc, Lipovec, Noč, Vidic, Potočnik, Noč, Rožič, KrevljiČ in Verweger! Kaj ne to so pravi in pristni Cimbri in Tev-toni! Eden nadučitelj, eden tovarniški delavec, eden obrtnik in eden oskrb nik obrtne družbe — vseh drugih osem pa domači posestniki — kmetje Vsi pa so (Čeravno ima eden Blučajnn nemško ime) slovenskega pokoljenja in zvesti svoji narodnosti! Za vsakega nemškega odbornika napravimo Koširju novo cerkveno klop' Tovarna ima izmed teh odbornikov samo dva zastopnika. Ta dva sta: gg. Verweger, oskrbnik in PoŽenel, tovarniški delavec. Torej tovarniškemu delavcu ne privošči »Slovenec« mesta v občinskem odboru, dasiravno dan na dan tuli o splošni in enaki volilni pravici! Tovarniški delavci zapomnite si to! Dragoceno priznanje je zapisal »Slovenec«, trdeč, da je bil liberalni odbor ves navdušen za novo štirirazredno Šolo na Koroški Beli. Da, tako je bilo in šola že stoji in prav je tako, dasiravno trdi dopisnik v »Slovencu« v svoji neumnosti, da bi se bilo s šolo še lahko počakalo. Kaj ne zato, da bi bih Vi lahko prt; zidali kaplanijo, cerkev itd. Ne boš, Jaka! Iz vseh teh popolnoma res ničnih dejstev je jasno, kako smešno laže dopisnik v »Slovencu«, da bi se človek kar jokal nad njim in neprenehoma pel »Miserere«. Slišite, gospod fajmošter, potolažite se vendar ter premišljujte božjo pravičnost! Ali ne veste, da ste s »parlamentom v cerkvi« žalili Boga, ali ne veste, kako Vas je na dan volitve neka ženska milo prosila, da pojdite obhajat na smrt bolno mater, o kateri Vam je tudi tja poslani meŽnar poročal, da ne more preživeti dneva! Vi pa st.« bili trdosrčni in niste šli, ampak ste rajši na volišču počakali na svoj sramotni poraz! če torej niste bili iz voljeni, ali se Vam ne zdi, da j* bil to prst božji?! Da: Mane tekel fare-Tako je, Vi »pohlevna dušica«, ki znate pisati tako »pohlevna« pisma! Slovenska javnost pa naj bede b tenu vrsticami zopet uverjena o »temeljitosti« »Slovecčevega« kričanja glede zveze z Nemci! — Vljudno vpra&anje na postno ravnateljstvo v Trstu Poizvedeli smo, da naročniki »Slov Naroda« v Starem trgu pri Kočevju ne dobivajo redno našega lista. Ker se list iz Ljubljane redno odpošilja, smo poizvedovali na poštah in prišli do prepričanja, da je nerodnostim v dostavljenju najbrže kriva pošta v Starem trgu samem, kjer poštar zelo nerad vidi naš list in se skupno s kaplanom Jancem na vse načine trudi, da bi se »Slovenskemu Narodu« preprečila nadaljna pot v Stari trg. Zato vljudno vprašamo si poštno ravnateljstvo, ali je poštarju dovoljeno tako postopanje, in ah h. «• poskrbeti, da se bo v bodoče »Slov Narod« redno dostavljal naročnikom po vsaj čitanja veščim pismonoši, ne pa po šestletnem dečku, ki je šele letos pričel hoditi v šolo in še niti čitati ne zna? — Repertoir slovenskega gledališča. Jutri torej pride po temeljitem in napornem pripravljanj prvič na oder izvirna opera hrvatski. Josip Maiul ćev »Peter Svačić« Odbor je storil vse, da se opera v vsakem oziru uprizori dostojno. — V nedeljo sta dve predstavi: popoldne »V Ljubljano jo dajmo!« in »Krojač Fips«; — zvečer p» policija pa je najela in nagnala ljudi, da eo kričali: Vivat cesar Fracc! Vivat nadvojvoda Ivan! Smrt Francozom. Bilo je opoldne, ko je Andrej Kopitar šel iz šole domov in pred rotovžem naletel na mnogoštevilno množico, ki je na vse grlo kričala. Prerinil se je skozi to množico in čital lepak s pismom nadvojvode Ivana. Bil je presenečen, kajti iz zasebnih poročil, ki jih je dobival Damjan od svojih trgovskih znan- | cev, je vedel, da niso zmagovali Avstrijci, nego Francozi. Ravno, ko je hotel oditi, ga je ogovoril ofioijal Siegl. — O, gospod Kopitar! Kaj ne, danes je vesel dan? O, kako veselje je napravil nadvojvoda s tem pismom vsem pravim Avstrijcem! — Če je le res, kar nadvojvoda piše, je menil Kopitar. Tedaj pa je ofioijal Siegl kakor jastreb planil na Kopitarja, ga zgrabil z obema rokama in kakor besen začel kričati: — Izdajalec! Jakobinec! Primite ga! Ta človek je rekel, da nadvojvoda ni pisal resnice. V ječo ž njim! Na vešala ž njim! In zaganjal se je v Kopitarja kar divje, tako da se napadenec še braniti ni mogel. Ljudje so bili tako presenečeni, da se ni nihče ganil. Siegl pa je v enomer kričal: — Ali te imam, Jakobinec? Ali sem te vjel? Policaji, semkaj! Že dolgo sem vedel, da si ti tisti izdajalec, ki punta ljudi. Policaji, primite ga! Policaji so bili res prihiteli in zgrabili Kopitarja. Dasi so različni očividci potrdili, da ni Kopitar prav nič slabega rekel, dasi je Kopitar odločno ugovarjal, da se ga aretira, ni vendar nič pomagalo. Policaji so Kopitarja šiloma odgnali v zapor, Siegl pa je triumfiral. — Verjemite, ljudje, je vpil na zbrano množico, ta človek je najnevarnejši revolucijonar, ta Človek je podkupljen od Francozov. Vedno se dela, kakor da bi bil pijanec, pa ni nikdar pijan; dela se tako, da bi veljal za nič nevarnega. O, jaz sem ga dobro opazoval! On je sestavljal tiste pamflete, ki so bili nabiti po vseh hišah, on je ponesnažil oklio nadvojvode Karla. In tudi danes ponoči je on nabil listke, na katerih je rečeno: »Ljubi Kranjoi! Čez nekaj dni izidejo komilioe za brambovce, ponočne vaje avstrijskega lakaja na neodsedlanem pogazu « Tako se je četrtič in bržčas zadnjič kot ve-gerna predstava »Pot okoli zemlje«. — Prihodnja opera bo »Afri-janka«, drama pa študira Tolstega »Vstaj en j e«. — Društvo sv« Marte in njegovi funkcijonarji. Poroča fle nam: To društvo ženskih poslov je zgubilo zdaj svojega predsednika, £i je za te uboge in nespametne posle bil to, kar je — pijavka za Jioveško telo. Njegov namestnik je zdaj sociolog dr. Janez Krek, kije svoj čas sestavil društvena pravila, na tako, da bo od teh ogoljufanih poslov največ požrla — farška bisaga. Zato mora biti predsednik vedno — far! Ti posli so kot člani plačali na hišo (v Streliških ulicah št. 2) že 17 000 K, 10.000 K pa je še plačati. V kratkem ima biti občni zbor, in zato opozarjamo danes te brezpravne članice, da zahtevajo premembo pravil, da se ne bo pometalo v tem društvu ž njimi kot dozdaj! Vikar J. Kalan je moral ■— iti, zdaj naj zapode še — Kreka; ta ni nič manjša pijavka. Vladi pa svetujemo, da ta pravila še enkrat preštudira, ker so pravi — unikum v Avstriji! — Podpirajmo napredno časopisje* Z dežele nam pišejo: »Klerikalci so, to treba priznati, požrtvovalni pcdpiratelji in razširjevalei svojih listov. Ako ti listi počenjajo še take neumnosti, da jih ne more zagovarjati često niti najbolj zagrizen pristaš, vendar ne boste čuli iz njihovih ust nikdar zabavljanja. Nasprotno pa naprednjaki ne nehajo z zabavljanjem nad vsako malenkostjo, ki se zdi njim hiba ali pomankljivost. Naj bi raje svoje pomisleke razodevali naravnost uredništvom! Nasproti javnosti pa je treba odločnega nastopa v prilog naprednemu časopisju. V vsako gostilno, kavarno, društvo je treba spraviti napredne liste. — Kranjskim naprednjakom^pa polagam se posebe na srce to-le: Od izven-kranjskih listov sta edinole »Soča« in »Primorec« v Gorici odločno napredna, ki gresta z občudovanja-vrednim pogumom v boj proti klerikalni 8vcjati na Slovenskem. »Soča« prinaša članke, ki so vredni, da bi ]ih uvaževal vsak naprednjak. — Ali soliko je na KranjBkem društev, go-stilen in kavaren, ki imajo »Sočo«? Vsi mogoči listi leže ondi, le vredne >Soče« ali »Primorca« ni. — Naj bi te moje besede ne ostale brez odmeva!« — Splošno slovensko žensko društvo. Prvi popoldanski Sr-stantrk tega društva bo v nedeljo ob peti uri popoldne v društvenih prostorih. Predavala bo gospodična Antonija K a d i v e c Naslov njenemu predavanju je: »Tri dni v triglavskem pogorju«. Članice 3e vabijo, naj se mnogoštevilno udeleže tega sestanka. — Trgovski ples priredi, kakor srno že poročal?, slovensko trgovsko društvo »Merkur« dne 6. februvarja v veliki dvorani »Narodnega doma«. Za to plesno priredilev, ki so bo vršila v velikem slogu, se delajo že sedaj najmarljivejše priprave. Odbor, na čelu mu gg. Al. Lilleg in Josip Perdan, hoče vse storiti, da se trgovski ples izvrši sijajno v vsakem oziru. Spričo dej stva, da že nekaj let pogrešamo v Ljubljani velikih plesnih zabav, je gotovo vse hvale vredno, da se je trgovsko društvo »Merkura odločilo za prireditev trgovskega plesu v velikem slogu. Zanimanje za letošnji trgovski ples je vsestransko in seje zategadelj nadejati, da se na trgovskemu plesu sestane najodličnejša diužba našega mesta, to pa tembolj, ker Blovensko trgovsko društvo ^Merkur« vživa po vsej pravici splošne simpatije. Kakor urno poiz-vedeii, prične odbor z osebnim vabljenjem dostojanstvenikov v kratkem, vabila se razpošljejo prihodnji teden. — Okrajno glavarstvo v Ljubljani se bo 14, 15. in 16. t. m. selilo v svoje nove prostore v Hrenovih ulicah št. 11, vsled česar bo moglo tiste dni občevati s strankami samo v zelo važnih in nujnih zadevah. — Uvedenje celonočne brzojavne in telefonske službe. Na c kr. poštnem uradu Ljubljana, uvedla se je dne 11. janu varja 1904 celonočna brzojavna in telefonska služba. — Tamburaški in pevski klub „Siska" priredi v nedeljo, dne 17. t. m. ob pol 8. uri zvečer pri Koslerju veselico s plesom, šaljivo pošto, korijandoli-korzo, srečolovom, šaljivo licitacijo itd. Vstopnina 40 vin. za osebo. — Redek slučaj. V občini Hudo v litijskem okraju ne pride letos nobeden mladenič na nabor. Hudo je najmanjša občina v litijskem okraju in šteje samo 158 prebivalcev. — Podružnica »Slovenskega planinskega društva*1 se je te dni ustanovila v Idriji. — Nesreča v Borovnici. V Borovnici je 11. t. m. padel z železniškega voza sprevodnik Ivan Dragar iz Ljubljane in je po nesreči vtaknil levo roko na tir. Zmečkalo mu je tri prste. — Prijet tat. Antoniji Zeli ▼ Hrastju je 4. t. m. ponoči ukradel neznan tat 330 kron. Orožnikom se je posrečilo tatu zaslediti v os»bi brezposelnega dninarja Antona Če pirla iz Malega Otoka in ga prijeti v hipu, ko se je mislil iz Postojne z brzovlakom odpeljati v Trst. Čepirlo ie še imel od ukradenega denarja 311 K 98 vin. — Nesreča. Z Dobračeve se nam poroča: Kakih 60 let stari posestnik Jožef Kavčič se je vračal 8. t. m. nekoliko vinjen domov. Bilo je nekako polnoči, ko so ga neki fantje zalotili. Zaceli so ga obsipati s snegom, eden fantov pa mu je vrgel kamen v Čelo. Mož se je zgrudil, fantje pa so zbežali. Kavčič je, ko se je zavedel, Šel sam domov. Živel je še dva dni, tretji dan pa umrl. Fant«, ki je na sumu, da je vrgel kamen, so že zaorli. — Narodna čitalnica v Kamniku priredi s prijaznim sodelovanjem pianista gospoda Josipa Prochazke, profesorja »Glasbene Matice« v Ljubljani, gospoda Ivana Spa-leka (gosi:) ter mešanega in ženskega zbora v nedeljo dne 17. prosinca t L v društveni dvorani koncert. Diri gent: gosp. Emil Adamič. Soored je lako raznovrsten. Po koncertu: Ples. Pri plesu svira mestna godba. Začetek točno ob polu osmih zvečer. — Iz Postojne. Zopet nam nudi »Postojnski salonski orkesttr« izvanreden užitek V nedeljo dne 17 januvarja t. 1. priredi predpustno veselico v veliki dvorani »Nar. hotela«. Spored je jako obširen ter ob sega razen petja, godbe in plesa tudi igro »Bucek v strahu«. Posrečilo se je tudi pridobiti svetovno-znano amerikansko damsko kapelo iz Čikage, katera je nastopila že v vseh večjh mestih. — Začetek točno ob 8. uri zvečer. Vstopnina za osebo 1 krono. — Obleka promenadna. — Konfeti koriandoli. — Prijatelji glasbe in plesa ne zamudite ugodne prilike! — Tamburaši v Starem trgu pri Rakeku prirede dne 2 svečana t. 1. v prostorih g. Bencina svojo veselico s tamburanjem, gledališko igro, presto zabavo in plesom. — Vipavsko pevsko društvo priredilo je preteklo nedeljo zabavni večer svojim podpornim članom. Obsežno dvorano hotela »Adrije« napolnil je do 8. ure zvečer cvet vipavske inteligence. Pevske točke pod vodstvom g. Bervarja proizvajal je društveni zbor v občno zadovoljstvo. K animirani zabavi pa so pripomogli tudi dobro izšolani šentvidski tamburaši pod vodstvom vrlega dirigenta g. Žvanuta. Dobro urejena šaljiva pošta in — »izleeti rane veržinke« (g. Maier) donesle so društvu tudi materijalen dobiček. — »Du mein Gierl« nas je povzdig nil in zaplesali smo našemu Kurentu na čast — liberalci in klerikalci. — Pevskemu društvu, ki je s svojini zabavnim večerom otvorilo letošnja pustne veselice — naše častitke. SvetovaU bi, naj se ogiblje vedno vsakršne politike, potem je bomo tudi liberaici vedno radi podpirali. — Vojaške ustanove. Razpisanih je več vojaških ustanov po umrlem feldcajgmajstru pl. Wel-den z* bivše vojake, ki so se udeležili bitk 1. 1848.—1849. ali pa 1.1848 pred Dunajem in bili ondi ranjeni. Prošnje, ki so koleka proste, je vložiti do 10. februvarja 1904 pri mestnem magistratu, oziroma pri pri stojnem okr. glavarstvu. Priložiti jim je dokaze, da je bil prosilec kot vojak res v eni ali drugi teh bitk ranjen in za delo nesposoben. — V konkurz je zabredel trgovec Jos Krenn v Mariboru. — Karavanski predor. V predoru na severni strani Karavank so do vrtali te dni tretji kilometer, za katerega se je rabilo 200 delavnih dni. Na dan se je torej izvrtalo 5 metrov, dočim je na južnem delu tunela delo napredovalo na dan za 7*82 m. Dolgost vsega predora znaša 7970 m in ker je že dovrtanih 5000 m, še ostane 2940 m. Ako bo delo tudi vnaprej tako napredovalo, se je nadejati, da bo predor do konca januvarja 1905. dogotovljen. — Zgorela je v Tolminu 36-letna omožena Marija Hvala. Ku hala je kosilo pri odprtem ognjišču; pri tem se ji je vnela obleka. Domov prišedši domačini so jo našli na tleh strašno ožgano. — Volitve v ptujski občinski zastop so se vršile 11. t. m. Izvoljeni so vsi postavljeni kandidatje, med njimi tudi župan Orni g. Na novo je izvoljen »Nemec« Pir h. — Od pošte. Poštar Emil Schwisohay (Žviiaj) v Pristavi je dobil poštarsko službo v Rogaški Slatini. — Spomenik burskemu bojevniku. V Voitabergu so te dni odkrili na rojstni hiši spominsko ploščo Karolu Rumpiu, kije padel v burski vojni kot prostovoljec. — Izpred sodišča. Kazenske razprave pri tukajšnjem dež. sodišču. 1) Jože Woblbank, natakar iz Most, je bil zvečer 24. grudna m. 1. v Ljubljani ar eto van, ker je bil pod policijskim nadzorstvom in bi moral biti ob devetih zvečer doma. Aretovanju se je Wohlbank s silo uprl, bil okoli sebe, sunil je aretujočega stražnika v prsi, mu skušal izpodbiti noge, ter vrhtega še grdo psoval. Obtoženec je prišel ravno tisti dan iz ječe v Karlovu, kjer je presedel 15 mesecev. Obsojen je bil zopet na 8 mesecev težke ječe, po prestani kazni se pa odda v prisilno delavnico. 2) France Janežič, kajžar iz Zgor. Bele, je Marijani Rehperger dne 13. vinotoka m. 1. z nožem v roki zagrozil, da jo bo takoj zaklal, če mu ne prinese nazaj denarja, katerega je bila po naročilu njegove žene Neže vzela iz njegovega stanovanja o priliki, ko jo je mož pretepel. Ta denar je bil njena last. Tudi je Matevžu Valjavcu iz hudobije nasekal štiri orehe in mu napravil za 40 K Škode; obsojen je bil na 5 mesecev težke ječe. 3) Viktor Dolinar, 15 let stari pastir iz Sred. Kanomlje in 14 let stari Janez Remžgar, rudarja sin iz Idrije sta v tatinski družbi v Srnjaku 22. septembra m. L iz zaklenjene mlekarske zadruge vzela zabojček masla vreden 20 K; tudi po Idriji sta izvršila več malih tatvin. Ker sta oba zatoženca znana kot tujemu imetju zelo nevarna fanta, obsodilo je sodišče Dolinarja na 2 meseca ječe, Remšgarja pa na 3 tedne zapora. 4) Jurij Zavrl, mlinarski pomočnik v Sred. Bitnju je 18. vinotoka m. 1. v gostilni Luke Šmida na Gašteju z odprtim nožem mahal okoli sebe in ko se mu je bližal Janez Kalan, vrezal ga je v oba palca. Navzoči gostje so bili primorani ga potisniti iz gostilne. Kakih 10 minut kasneje je zapustil posestnice sin, Janez Kalan, omenjeno gostilno, in komaj je stopil na prag, že ga je sunil Zavrl z nožem v desni komolec. Zavrl se je nato pobotal s Kalanom, ki je pred sodiščem zaslišan izpovedal, da ne ve, kdo da mu je prizadel poškodbe. Sodišče je obsodilo Zavrla na 5 mesecev težke ječe, Kalana pa zaradi laž-njive izpovedbe na 2 meseca ječe. — Turski ,,vice-Iajtnant". Dne 8. t. m. tukaj prijeti pek Franc Werner, ki se je izdajal za turškega »vice lajtnanta« in nosil tursko mor narsko uniformo, dal si je poslati od nekod z Nemškega na naslov vratarja Si'hleya na južnem kolodvoru brez njegove vednosti 468 K, katere je Schlev dobil danen nakazane, a jih je izročil sodniji. Werner je oi pošiljatelja denar na goljufiv način izvabil. — Nezgoda na električna železnici. Včeraj dopoludne je na Dunajski cesti Rfinzingerjev hlapec Simon Oberthaler ravno v tem kipu zavil čez progo električne železnice na dvorišče, ko je privozil električni voz, in ker voznik ni mogel takoj voza ustaviti, zaletel se je električni voz v Ranziugerjev voz, da so padli zaboji z voza. Tudi desni konj je oil na zadnjih nogah poškodovan. Pri električnem vozu se je razbila ena šipa. — S sekiro in revolverjem. Delavca Franc Rastohar in Iv. Koreiec na Dovozni cesti št. 4, sta se včeraj zvečer doma na dvorišču sprla in stepla. Koreiec je vrgel Ra-stoharja na tla, nakar je ta stekel po sekiro, katero pa mu je hišnik iz* trgal iz rok, Koreiec pa je vzel vile, da bi se branil in je končno šel v sobo po revolver. Poklicali so policijskega stražnika, ki je oba delavca aretoval in odvedel na magistrat. — Tatvine. Prodajalki Mariji Sitarjevi v Prešernovih ulicah št. 10 je včeraj neznan tat ukradel izpred prodajalnice par moških nogavic — Hlapcu Antonu Kral,u na Dovozni oesti št. 4 je bila včeraj zvečer na Rimski cesti z voza ukradena konjska odeja. — Ponarejena krona. Včeraj zvečer je na dolenjskem kolodvoru pri blagajni ne*i kmet oddal ponarejeno krono. — V Ameriko se je odpeljalo včeraj ponoči z južnega kolodvora 6 izseljencev. — Iz Amerike se je pripeljalo včeraj zjutraj 25 oseb. — Izgubljene reci. Potnik Mat. Oernive, stanujoč na Radeckega cesti št. 2 je izgubil včeraj popoludae na poti iz Černuč do Ljubljane denarnico, v kateri je imel 26 kron denarja. — Ljubljanska društvena godba priredi danes zvečer dru stvem koncert v hotelu »Lleyd« na Sv. Petra cesti. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina t« člane prosta, nečlani plačajo 40 vin. — Zanimiva politična pravda. V soboto se prične pred sodiščem v Zagrebu proces proti vrlemu hrvatskemu rodoljubu, bivšemu poslancu dr. Potočnjaku zaradi raznih spisov, ki jih je obe lodanil proti bivšemu banu Khuenu Hedervariu. — Američke novice. — Božično darilo v znesku 75.000 dolarjev je razdelila unija stekleue obrti med svoje, sedaj brezposelne delavce. —• Slov. podporno društvo so ustanovili v Huntingtonu, Ark. za tamošnje rojake, ki delajo v premo-gokopin. — Plače je povišala za 8 centov na dan svojim kurilcem družba Wyoming Traction v Wilkesbarre. — Zadovoljni so z znižanjem plač za 10% delavci Steel Companv. To znižanje bo pa trajalo le dotlej, dokler se cene jeklu ne povišajo. — Umrl je v Bazelju v Švici rojak Mihael Ra-čič, ki se je vozil s parnikom „La Touraineu v staro domovino. — Št raj k v Castle Gate, Utah traja še. Med „skabiu (takimi ki kljub štrajku delajo) je tudi nekaj Slovencev, večina pa štrajka. — Slovensko delavsko unijo so ustanovili v Puebli. K uniji je takoj pristopilo 300 mož. — Slovenske narodne j e d note prvo glavno zborovanje Be je preložilo, dokler se ne prijavi še 200 članov. Sedaj jih je prijavljenih 400. — Najnovejče novice. — Za izseljevanje v Ameriko. Ministrstvo notranjih zadev je obvestilo vse deželne vlade, da je za izseljence v Zedinjene države glede industrijskih delavcev za celo leto 1904 zelo neugodno. Ker seje mnogo industrijskih podjetij vstavilo, dobe novi naseljenci le zelo težko dela. Na tisoče delavcev je že več mesecev brez dela ter se morajo vračati v domovino. — Diplomatične spremembe na Ruskem. Na mesto obolelega velikega kneza Mihaela Nikolaj eviča se imenuje vel. knez Vladimir za predsednika drž. sveta. Na mesto zadnjega pa stopi sedanji vrhovni guverner Moskve vel. knez S e r g e j. — VPoznanju se dani. Mnogo poznanjskih članov je izstopilo iz nemške „Schiitzengilde,A ter so pristopili „Sokolu". — Kmečki punti. V ogrski pokrajini Talpas se puntajo kmetje ter razdirajo brzojavne zveze. Iz Budimpešte sta odšli tja dve stotniji vojakov. — Organizacija nemških tovarnarjev. Zaradi delavskih štraj-kov so si napravili tovarnarji skupno zvezo, da bodo povsod, kjer se neutemeljeno štrajka, takoj preskrbeli novih delavcev. — Zagonetni umor vZadru. Nedavno so potegnili pri Zadru truplo okoli 451etnega moža iz morja. Zdravniki so dognali, da je bil mož umorjen. Sedaj je pojasnjeno, da je mrtvec nad-poročnik-račuuovouja Komlosy iz Sanoka v Galiciji, ki je zginil samovoljno z neko deklico iz Sanoka. — Rusotilska ustanova. Bivši blagajničar „Matice školske-* v Pragi, Fr. Mezeč, je zapustil 20.000 K, kojih obresti dobi vsako leto učenec trgovske akademije, ki izkaže najboljše vspehe v ruskem jeziku. — Madjarska policija. Policijski koncipist v Budapešti, Pavel Po-tocky, je odpuščen, ker je za novo leto poslal vratarjem raznih hotelov pismene čestitke, da so mu po 3, 5 in celo 10 gld. dajali. — Papež in vladarji. Papež pripravlja posebno izjavo na vse vladarje, v kateri jim razloži razmerje med državo in cerkvijo. — Legarje začel razsajati v glavni vojašnici v Dunajskem Novem mestu. Ker so zdravniki konstatirali, da je vzrok bolezni voda, zaprli so vse vodnjake ter dovažajo vodo od zunaj. — Četvorčki so se rodili v Dubruci pri Kraljevem gradcu vinskemu trgovcu Kruzaku. Vsi Štirje otroci so zdravi. — Princezinja MarijaReuss-Greiz se poreci z avstrijskim poročnikom Guagnonijem. Princezinja je evangelske vere, vendar ne mara poroke po protestantovskem obredu, temuč se poroči civilno doma, v Avstriji pa po katoliškem obredu. Najdražja delnica na svetu. Leta 1619 se je ustanovila v Londonu delniška družba za pre-skrbovanje mesta z vodo. Delnica je veljala 100 f štrl. Dandanes so te delnice v varnih rokah ter tvorijo bogataše. Nedavno pa je bila vendar ena na prodaj in prodala se je za 2,921412 K * Največji dobrotnik človeštva je vsekakor ameriški mili jonar Carnegie. Samo v preUče nem letu je napravil ustanov za 85 milijonov kron Skupno pa so dobile Zedinjene držav* od Cirnegteta 275 milijonov kron, Škotska nad 70 milijonov K, Angleška 7 milijonov K; potetn sledi|o Nizozemska, Kanada, Irska in Kuba s podobnimi zneski. Svoje dobrote pa deli Carnegie trgovsko premišljeno. Celo krdelo uradništva plačuje le zato, da izvršujejo in vknjilujejo njegove dobrote. 9 Celo mesto poderejo. Petrolejski industrijci v Bakuvu nameravajo celo mesto podreti ter ga prenesti drugam, da dobe svet za pridobivanje petroleja, katerega je mestni svet poln. Vsi hišni posestniki so navdušeni za načrt, ker jim bo hišni svet pri vrtanju na petrolej mnogo več nosil kakor pa sedanje hiše. Književnost. — yZvončekc. Vsebina 1. štev. je naslednja: 1. Najdenka. E Gangl. (Po narodnem motivu ) Legenda. 2. Novo leto. Borisov. Pesmi 3. Breze. E. Gangl. Pesem. 4 O avetli sab-Ijici in iskrem konjiču E Gangl. Povest s podobo. 5- Notranja gor-kota naše zemlje. M. Pire. Poučni spis. 6. Zimsko solnce. Osojski. Pesem. 7. Ivan Vajkard Valvazor. Makso Pir na t. Zivotopisna ćrtca i podobo. 8. Mlada stara mamica. Slika v barvotisku. 9 Palčki. Borisov. Pesem s sliko. 10. Iz La Fontainovih basni. Poslovenil D<4imir Glažar. Basni. 11 Srce me boli. L. Čer ne j. Pesem. 12. Mladi prirodoznanec. Dr. S. Bevk. Poučni spis. 13. Pouk ln zabava. Zastavica v podobah. Solo-vej. — Proti jetiki. — Čudak. — Kako se hrani ameriški milijonar? — Kuga med severnimi jeleni. — Strašna nesreča. — Ameriška jabolka. — Saharski cesar. — Jako prijetno. — Z volkom v j» mi. Dobrave c. — Narodni pregovori. 14. Otroško veselje pozimi. Podoba. 15 Prijateljem. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 14. januvarja. Danes dopoldne so člani avstrijske delegacije obiskali tukajšnji arzena 1. Z njima sta prišla vojni minister P i ttreich in ministrski predsednik Kurber. Generalni inspektor topničarstva fcm. Kro-paček in načelnik topničarskega oddelka v vojnem ministrstvu generalni major Krobatin sta delegatom pokazala in razložila način vlivanja novih topov in pa nove topove. Budimpešta 14. januvarja Parlament je v tretjem branju sprejel prvo rekrutno predlogo, odobril uradniški zakon in začel z razpravo o drugi rekrutni predlogi. To t je zahteval, naj domobranski minister pojasni, koliko cgrskih oticirjev je bilo že prestavljenih k ogrskim polkom, kateri predmeti se na vojaških šolah na Ogrskem poučujejo v madjar-skem jeziku in če so absoiventje teh šol popolnoma zmožni ma-djarskega jezika. Szenderkeny je zahteval, naj vlada desa^ouira izvajanja vojnega ministra Pit-reicha v avstrijski delegaciji. Pariz 14. januvarja Tukajšnji diplomatični krogi so trdno prepričani, da se posreči, preprečiti rusko-japonsko vojno. „Matin" javlja, da se je med Francijo in Angleško že doseglo porazuml j e nje v svrho skupnega posredovanja med Rusijo in Japonsko in je v tej stvari francoski minister zunanjih del imel sinoči daljše posvetovanje z ruskim poslanikom. Pariz 14 januvarja. V Tou-lonu se je neki častniški sluga strastno zaljubil v ženo svojega oficirja. Ker jo je nadlegoval, je bil poslan služit v vojašnico. Zaradi tfga se je vtihotapil v stanovanje tega oficirja, je napadel gospo, izvršil hudodelstvo in ženo vrgel z okna na cesto, kjer je obležala mrtva. Berolin 14. januvarja. Socijalni demokratje so v drž. zboru vložili ostro interpelacijo zastran postopanje ruskih detektivov v Nemčiji. Meteorologično poročilo. ViAln* nad motjtn &0e!nice. Južne železnice .... Državne železnice .... 100-50 10150 100-05; 101 — loo-- ior- 10050 101.50 98-5Tj| 99 50 100-50 304— 306 — 10065 10165 180- 190-184-60 186 60 ^57 — 261 — 163—' 16430 2i*3 — 297 — 285 - 289-265—! 269 — 91—; 94-50 134 25 135 25 1910 2010 463— 473 — 81 — 79 — 10 — 63-26-75 65-77-— 86 — 83 — 74 — 54 -27 75 68 — 82 — 506— 516 — 84*261 8525 67H-50 674-50 Avstr.-osrske bančne delnice 16*31-— 1611"— AvBtr. kreditne banke Odrske ,. „ Zivnostenske Premogokop v Mostu ^Briix) 677— 678 — 769'— 770"— 253-50 254 50 685*— 693-— Alpinske montan .... 432* 433 Praške žel indr. dr. Rima-Muranyi..... Trbovljske prem. družbe Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe . . Valute. C. kr. cekin...... 20 franki 20 rrarke....... Sovereigns....... Marke........ Laški bankovci..... Rublji........ Dolarji ........ 1930-— 194C-— 48650 487-50 385 — 390— 456—; 459 — 155— 156 — 11-33 1137 1905J 19 09 2344 23.52 2 J 95 24 v4 11717 117-3? 95-45 9565 25250 25325 4-84 5 — Žitne cene v Budimpešti. Dne 14. januarja 1904. Termin. Pšenica za april . . . . za 50 kg K 788 Koruza Oves okt. 1903 . maj 1904 . . maj .... Efekti t. Nižje. 50 50 50 7*70 6-ii6 5-51 Slovenci in Slovenka ! Ne zabite družbe sv. Cirila ir. Metoda! i Potrtega srca naznanjamo vsem znancem in prijateljem pretužno vest, da je Vsemogočni v svoji neskončni modrosti našo prelj ubijen o nepozabno mater 166 Ano Tomšič roj. Petkovšek vdovo posestnika in trgovca z lesom danes ob 10. uri popoldne po dolgi mučni bolezni, večkrat previđeno s sv. zakramenti za umirajoče, v 75. letu njene starosti poklical k Sebi v boljše življenje. Pogreb predrage ranjce bo v soboto ob 9. uri dopoldne po opravljeni sveti maši v farni cerkvi sv. Pavla na farno pokopališče. Druge sv. maše zadušnice se bodo brale v več cerkvah. Nepozabno ranjko priporočamo v molitev in prijazen spomin. Na Vrhniki, 14. januv. 1904. Ivan Toni Mir, posestnik in usnjar, 14 aro i ToniMl«, občinski tajnik, sinova. — Iflarija* Tom-Mit-, Ivana Javornik rojena Toni Mir » jElIzabrta Oicrlii roj. Tonišle> Antonija Tom-Mir. hčere. Lovski pes 4 leta star, zelo lep, z dolgo dlako, prav uporaben, dober aporter zlasti iz vode, je na prodaj. Vpraša naj se pri upravaištvu „Slov. Naroda". 117—2 Zenitna ponudba. Vdovec, 33 let star, brez otrok, trgovec in posestnik v bližini Ljubljane, poseduje čez 50 tisoč kron Čistega premoženja, želi si v kratkem času v zakon vzeti gospico ali vdovo brez otrok, od 20 do 30 let staro iu s premoženjem od 10 do 20 tisoč kron. Dotična oseba naj bi bila nekoliko zmožna v trgovini, kuhinji in pri poljedelstvu. Pismene ponudbe s sliko naj se pošiljajo pod ,,Srečna prihodnost št. 1747", poste restante, glavna poŠta, Ljubljana. Pisma se bodo do 1. svečana t. 1. prejemala. Za tajnost se jamči in se slika pri neugodnosti nazaj pošlje. 36-8 Učenec primerno izobražen, zdrav in iz poštene hiše, ie sprejme takoj v glavno trafiko in mešano trgovino v Mokronogu na Dolenjskem. Ponudbe se naj adresirajo: Strel, Mokronog. 42—6 Spomini na Prešerna Spisala Ernestina Jelovšek. Katerega Slovenca ne bi zanimala ta knjiga! Pesnik - Prešeren, človek-Prešern je gotovo najmarkantnejši pojav v našem narodu v XIX. stol. Pa dočim so nam prvi naSi kritiki-este-tiki ocenili in pojasnili ter končno pokazali pravo vrednost Prešernove poezije, nam je bila oseba in življenje pesnikovo zavito v nekak meglen mitus, ki nam je kazal Prešerna sedaj v skoro preveč svetlih, sedaj zopet v pretemnih slikah. In vendar je bil le človek! „Homo sum" velja tudi o pesnikih vseh narodov. S tu poudarjenega stališča je presojati to knjigo, ki nam je najbolj avtentičen dokument o Prešernu, saj jo je napisala — njegova hči. Dobiva se v založništvu Lav. Schwentnerja v Ljubljani. Cena broš. 2 K, po pošti 2 K 10 h, elegantno v platno vez. 3 K 40 h, po pošti 3 K 60 h. 2-6 l t Globoko užaljeni naznanjajo podpisanci vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest o smrti svojega iskreno ljubljenega, nepozabnega očeta, oziroma starega očeta, tasta in brata, gospoda Jakoba Naglas hišnega posestnika In tovarnarja uoiiištva ki je danes, dne 14. januvarja, ob 149. uri dopoldne po kratki bolezni, previden s sv. zakramenti v 86- letu svoje starosti mirno v Gospoda zaspal. Truplo dragega pokojnika se bo v soboto, dne 16. jannvarja, ob 4. uri popoldne v hiši žalosti, Turjaški trg št. 7, slovesno blagoslovilo in nato na pokopališču pri St. Krištofu položilo v lastni grob. Maše zadušnice se bodo brale v več cerkvah. Dragega pokojnika priporočamo v blag spomin. 167 V Ljubljani, dne 14. januvarja 1904. Viktor \aslan, tovarnar pohištva, sin — ISarlja Bervar, Jakoblna Ana Jlejer, Adela Kiibiii, Frlda tajclu*, hčere. — C-awpt-r \a*fla*, brat. — Helena Xaa;las roj l Irieli, sin ah a. — 3Iartln Bervar, Albin Mrjcr. tovarniški ravnatelj. «IonI» 14ul>ln, c. kr. nadporočnik, zetje. — Annj Mejer, Viki in Helena A'asrlaM. Pepl liubln, vnuki. i t .... ...... V- ■ ■ 7*3 Tovarna za kruh in pecivo KANTZ v Ljubljani pravi rženi kruh, mešan in črn. priporoča Sočnost in dobri okus pridobivata temu izdelku priznanje vsega občinstva. S23F~ Na mednarodni razstavi za živila v Bordeauxu je dosegel z drugimi izdelki te tovarne najvišjo odliko (častni križ in zlato svetinjo z diplomo). Prodaja se v hlebih in štrucah po 40 in 20 vin. Naročila z dežele se naj toč a ei? izvršujejo. Velika zaloga najfinejšega nasladnega peciva, biškotov in suhorja. 163-1 Vsak dan poslednja sveža peka ob 1 6. zvečer. Dvanajst podružnic in prodajalnic. Higieniski transportni vozovi za kruli in pecivo. ste rti tja - - HM ir m j škrat c3 edini slovenski humoristično-sati-rični tednik, ki prinaša okUučno originalne slike- Jžhaja v Trstu vsako soboto. — Naročnina $a vse leto 6 Jft $a pol teta 3 Jf. Posamezne številke Se prodajajo po tO stotink. Zahtevajte brezplačne številke na ogled! Poskusite rastlinski Varstvena znamka. Po okusu in zdravem učinku prvak likerjev. Ogreva In oživlja telo, Budi tok In prebavo, Daje dobro spanje. Lastnik 5—10 EDMUND KAVCIC, Ljubljana, Vzorci se radovoljno dajejo brezplačno. Mesečna soba meblovana ali pa tudi nemeblovani se odda mm februvar. 83-3 Kje? pove upravništvo »SI. Nar« Pride n mesarski pomočnik tudi oženjen, vešč slovenskega in nem Škega jezika, z malo kavcijo, dobi zagotovljeno ek3istenco na deželi, Kje? pove upravništvo „Slovenske^ Naroda**. 29 Slovenci! Spominjajte se na to, da stoji v Ljubljar^ Narodni dom m v njem restaravcija. Toči se vedno sveže plzensko pivo ir. pristna vina. Izvrstna kuhinja Nizke cene Točna postrežba Za gospode slovenske v.-eokoSolce priredil sem v kavarni posebr.. sobo z biljardom in dragimi igrami. lstotam se sprejme ie nekaj gospic ki se žele učiti kuhanja. Pouk se vrši j nadzorstvom kuhinjskega predstojnika. Z odličnim spoštovanjem IVAN KENDA 87-5 RESTAVRATER. Novo izboljšani graniof Oni (43) z zvočnim locnjem in varstveno skrinjico. (2133) Najvišja spopolnitev! Zelo priljubljen pri društvih in zase&mKili Gramofon-avtomat u"**' Igra samo, če se denar vrže notri. wm Prodaja na obroke!m Velika zaloga najnovejših plošč. ^ . Zamena starih plošč. fl Rudolf Ueber, urar [ Ljubljana« Stari trg št. 16. današnjemu plesnemu venčku otoslirničarekih in Imvarnaiskih u»luj5eocev ^> v ka;insfvcni slchlcnom salonu. n Godba c. in Ijr. pcšpollca št 27 Leopold IX kralj Belgijcev. J~ačc(ck: ob 9. uri. "Vsfopnino ;£ 120. 12avadna loalcla. "5*- Odbor. 161 »inimillltNIlMtll IIIIMMIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII MIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIMItlllllllllllMMIllllllllllllllllt Kdor hoče potovati ; v Ameriko. g parobrodi, naj so obrne edino § le na tvrdko: \ Kareš&Stocky Bremen, Bahnhofstrasse Nr. 29. Ta tvrdka se sporazumeva s potniki v njih materinskem jeziku, prevaža pot z najboljšimi in najhitrejšimi parobrodi, pozna temeljito zakone o izseljevanju in i tedaj potnike dobro poučiti, kako se imajo med potjo vesti, da pridejo srečno v Amerik Naj tedaj vsakdo, ki se je namenil podati v Ameriku, pi§e prej tvrdki KareŠ tc StOCky, Bremen, Bahnhofstrasse Nr. 29 ta mu odgovori takoj točno in brezplačno. (2Tw>o V Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejSih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti |je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjsujočimi se vplačili. Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende. 7T vzajemna zavarovalna banka v Prag*!. Rezervni fondi: 25,000.000 K. Izplačane odškodnine in kapitalije: 75,000.000 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z %m«*mI4os.1 nIo« ttiiMko- iiiti-oilno iipraio. 3-5 Vsa pojasnila daje. Generalni zastop v Ljubljani, čeu:ar pisarne so v lastnej bančnej hiši Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah Škode cenjuje takoj m najkulantneje Uživa najboljši sloves, koder posluje Dovoljuje iz čistega dobitka izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene. nakupovanje za morsko in živinsko sol, sol v briketih in rudninsko sol, franko na vsako železniško postajo, Je MIHAEL KASTNER-Ju v LJUBLJANI -*B£ komi^ij^ka trgovina za Nol 164-1 lldojatolj in odgovorni urednik; Dr« Ivan Taviar. Lastnina in tisk -Narodne tiskarne" E- 34