Pogtnina plačana ▼ gotovini.
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
Cena posamezni številki Din 1-50.
TRGOVSKI LIST
Časopis z a trgovino« industrijo in obrt.
Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za V2 leta 90 Din, za % leta 45 Din,
mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani.	Dopisi	se	ne	vračajo.	—	Številka	pri	poštni	hranilnici	v	Ljubljani	11.963
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23.
LETO XI.	Telefon	št.	2552.	LJUBLJANA,	v	četrtek,	dne	8.	novembra	1928.	Telelon	§t.	2552.	 ŠTEV.	132.
.....  n	n	nrnr»iin 1 ini—mm——wi 1 mini 111111 manam m—
K oblastnim proračunom.
Oba slovenska oblastna odbora sta te dni predložila oblastnima skupščinama proračune za leto 1929. Proračun ljubljanske oblasti določa izdatke 1. 1929 na 74 milijonov dinarjev, mariborske oblasti pa na 62 milijonov. Izdaten del proračunskih potrebščin naj se po predlogu oblastnih odborov pokrije z davščinami in dokladami, ki pomenjajo za gospodarske kroge gotovo občutno obremenitev. Kot glasilo gospodarskih krogov smatramo za dolžnost, da glede te obremenitve zavzamemo svoje stališče.
V	ponovnih člankih smo že nagla-šali, da smatramo oblastne samouprave za izredno koristne naprave, ki se
v	okvirju svojega delokroga resno trudijo in prizadevajo, da izpolnjujejo v njihovo področje spadajoče naloge. Oblastne samouprave so pričole poslovati pravzaprav še le začetkom tekočega leta. V razmeroma kratkem razdobju so ustvarile mnogo koristnega, marsikaj popravile, kar je preje zanemarila državna uprava, in se resno brigale za krajevno kulturne in socialne potrebe.
Oblastne samouprave so pokazale dobro voljo, da koristijo prebivalstvu in splošnosti. V izpolnjevanju svojih nalog so naravnost goreče, da tako goreče odnosno nagle, da v svojih potrebščinah ne računijo v dovoljni meri z dejstvom, ki jih omejuje v njihovem poslovanju:	z gospodarsko
močjo prebivalstva, ki naj pokrije proračunske potrebščine z raznimi dokladami in davščinami.
Prebivalstvo, odnosno oni sloji prebivalstva, ki so določeni, da prispevajo k pokritju proračunske potrebščine, se dobro zavedajo, da plačujejo dajatve za domačo samoupravo, da se porablja pobrani denar izključno za koristi domačega prebivalstva in da ne gre v žrelo, iz katerega bi se le s težavo dobilo, kar potrebuje domače prebivalstvo v javne namene, na primer za ceste, bolnice in druge so-cijalne naprave krajevne blaginje in za kulturno, pridobitno in gospodarsko ojačenje oblasti. Kljub tej zavesti pa gospodarski krogi le kritično presojajo gospodarstvo oblasti, kajti denar je denar. Pri plačilih javnega značaja je za gospodarstvo končno vendarle merodajno samo vprašanje, koliko znaša plačilo in je li to v pravem skladu z gospodarsko močjo onega, ki naj plača. Ako gre plačilo preko njegove plačilne moči, gospodar ne le da pozabi, za kaj gre plačilo, temveč ga še bolj boli, da domači ljudje, zahtevajo od njega več nego zamore.
Gospodarski krogi so se do nedavno ramo ob rami z vso javnostjo v Sloveniji borili proti prevelikim davčnim bremenom. Razen izrazitih fiska-listov ni bilo v Sloveniji človeka, ki bi tega boja ne odobraval in bi z njim ne soglašal. Argument tega boja je bila davčna preobremenitev v Sloveniji. Od tega časa dalje se razmere v gospodarstvu niso izboljšale, nasprotno, še celo poostrile so se. To dejstvo bi moralo nalagati oblastni samoupravi podvojeno pozornost pri sestavljanju proračuna in potrojeno skrb, kako naj spravi svoje potrebščine v sklad z gospodarsko močjo prebivalstva, da mu ne naloži bremen, ki bi bila prevelika. Dobiti je morala naj-preje pregled, kje še zmore prebivalstvo kako dajatev in koliko zmore. Še le potem je mogla presojati, koliko sme porabiti. Pri tej presoji slovenske oblasti, dasi v gospodarskih raz-
merah med eno in drugo ni bistvene razlike, niso jednakomerno postopale. Ljubljanska oblast je brez dvoma uvidevnejša in je na vse direktne davke razen hišnega davka naložila samo 30%, mariborska oblast pa je izpustila zemljiški davek. To je povsem neutemeljeno, ker ravno kmetski stan, katerega obe oblasti res ne-gujeti, še najizdanejše profitira po no-
vi	davčni reformi, dočim naj bi trgovci in industrijci plačali še več. Tudi sicer ima mariborska oblast precej davščin, ki po svojem efektu niso izdatne, vendar pa dražijo prav po nepotrebnem, ker bi se brez škode mogle nadomestiti z dokladami na zemljiški davek, vsled katerih bi se mogle tudi doklade na ostale davke primerno znižati. Tudi industrija ima povod, da ni sporazumna z oblastnimi davščinami. Plača naj najpreje davščino na produkcijski proces (premog, elektrika), potem pa še doklade na posebno pridobnino. Najizdatnejši del obeh proračunov naj bi pokrile davščine na špirit, pivo, žganje in vino. So to pravzaprav davščine, katerim se more izmed konzumentov vsakdo ogniti, če se jih hoče, vendar pa nikdo ne more ugovarjati, da te davščine vplivajo na usodo številnih podjetij alkoholne stroke, ki zaposlujejo veliko ljudi in ki plačuje visoke davke ter imajo precejšen pomen v gospodarstvu.
Že te razlike v proračunih slovenskih oblasti nam dokazujejo, da se pri presoji gospodarske moči ni enakomerno postopalo. Gospodarski krogi se ne upirajo dajatvam za slovenski oblasti, saj vedo, da se te koristno porabljajo, smejo pa z vso pravico zahtevati, da se spravijo te dajatve v sklad s plačilno zmožnostjo. Plačilno zmožnost sta presojali slovenski oblasti sami brez sodelovanja gospodarskih krogov. Zato pa imajo gospodarji pravico, da vsaj naknadno povedo svoje mnenje o raznih dajatvah, ne da bi se jim mogla podtikati zlohotna namera, da hočejo ovirati oblasti v njihovih namenih. V sili se mora vsak braniti!
SOVJETSKORUSKI NAČIN OBDAVČENJA.
Revizija prakse obdavčenja v nekem sibirskem upravnem okraju je pokazala čudne pojave. Krajevne oblasti so uporabljale v posameznih slučajih upravna načela, ki jih doslej ni izvajala še nobena država. Nekemu kmetu so naložili dohodninski davek z utemeljitvijo, da ima slab značaj in da je škodljiv človek. Drugemu so naložili davek zato, ker ni podpisal poljedelskega posojila, tretjega so pa kaznovali z davkom zato, ker je imel predober pridelek.
* * *
NAZADOVANJE SVETOVNE TRGOVINE V DRUGEM ČETRTLETJU.
Kot vsako leto se je pojavilo tudi letos v drugem četrtletju nazadovanje svetovne trgovine. Po doslej objavljenih zaključnih številkah najvažnejših 21 evropskih in 12 izvenevropskih držav je znašal skupni promet v drugem četrtletju ca 745 milijard dinarjev, za par milijard več kot v istem četrtletju lanskega leta. V prvem letošnjem četrtletju je znašala vsa svetovna trgovina ca 777 milijard dinarjev, v četrtem lanskem četrtletju pa ca 810 milijard. Zanimivo pri tem jo dejstvo, da se je izvoz izvenevrop-skili dežel zmanjšal in prav tako uvoz evropskih dežel, s čimer se je bilanca evropskih držav nekoliko zboljšala. To je spričo neugodnega položaja zadnjih let vsekakor zelo razveseljivo znamenje.
Ali imamo izglede za izvoz naših vin na češko?
V	zvezi s pogajanji, ki se vršijo v Pragi za sklenitev trgovinske pogodbe, zanima mnoge naše interesente zlasti vprašanje, dali bodemo imeli pri ugodni zaključitvi tarifne pogodbe več izgledov za izvoz našega vina v Češkoslovaško. Po informacijah, ki jih imamo od trgovca, kojemu so pogoji in razmere na čeških trgih dobro znane, so izgledi, kakor za uvoz naše zelenine, sadja in mesa, tako tudi za uvoz vina na Češko minimalni in to tudi če se bo dovolil uvoz prost carine. Vzrok za to so predvsem visoke cene za naše blago, ki na čeških trgih absolutno ne morejo konkurirati. Italijansko vino (navadno alkoholizirano in slajeno v skladiščih v Trstu) stane franco vagon postaja Praga, že zaca-rinjeno, Kč 5 20 po litru, in to računano brutto za netto. Španska navadna vina stanejo fco vagon Praga Kč 5-60. Ker je v tej vsoti vračunana tudi carina v iznosu Kč 210 in Kč 190 za ostale davščine, bi moralo naše vino stati brez prevoza na licu mesta liter Kč 1-20. Za ta denar se pri nas pač nikjer ne bo dobilo vina! V Pragi se prodaja danes n. pr. naš »Jeruzale-mec« v steklenicah po Kč 22-—, dočim se prodaja n. pr. francoski bordo, tudi v originalnih steklenicah, po 16 do 18 Kč liter.
rvMiri ■rrairmiTin i^ww.OTaBwniww
KONVENCIJE Z MADŽARSKO.
4. t. m. so stopile v veljavo uredbe o konvencijah med našo državo in Madžarsko in sicer o odpravi omejitve glede depozita, o ureditvi vprašanj, ki se nanašajo na popularne in skrbstvene blagajne ter izvestna tutorstva in skrbstva, o ureditvi prejšnjih pogodb o življenskem zavarovanju, sklenjenih v madžarskih ali avstrijskih kronah in o vzajemnem postopanju s privatnimi zavarovalnimi podjetji ter o ureditvi vprašanj, nanašajočih se na imetja župnij, mest in vasi, razdeljenih z mejo med obema državama .
UREDITEV KRONSKIH DOLGOV IN TERJATEV V ČSR.
Med 17. in 29. septembrom so se vršila v finančnem ministrstvu v Pragi pogajanja za ureditev starih kronskih goto-vin, ki so nastale med jugoslo venski mi in češkoslovaškimi dolžniki in upniki pred 26. februarjem 1919. Zastopniki obeh držav so takrat pristali na besedilo pogodbe, ki je bila dne 29. septembra parafirana. Dne 7. t. m. sta pooblaščena zastopnika obeh držav to pogodbo v finančnem ministrstvu definitivno podpisala. V imenu jugoslovenske vlade je podpisal pogodbo poslanik Branko Lazarevič, za češkoslovaško vlado pa pooblaščeni minister Bogumil Vlasak. Pogodba bo čimprej predložena obema zbornicama v ratifikacijo.
Ljubljanska borza.
Te6aj 7. novembra 1928.	Povpra- ševanje Din	Ponudbe Din
DBVIM:		
Amsterdam 1 h. gold. , . Bruselj 1 belga			13-5625	22-845 13-5825 7-9124
Budimpešta 1 pnfl . • ChirUj 100 ir		 Dunjiij 1 i|Hng	1094*10 7-9959	9-9303 1097-10 8-0259
Londom 1 fnnt	275-75	276-55
^ewyork 1 dolar > • < ■ >	56-85	67*05 222-43
Pari* 100 fr ...		
Praga 100 kron . > > . • rra! IM lir		16837 297-23	169-17 299-23
Prodaja vžjgalic v upravi Štaba.
Monopolska uprava naše kraljevine je sklenila z družbo Svenska TSnds-ticks Aktienbolaget (Stab) pogodbo glede posojila v znesku 22 milijonov dolarjev proti 6JA% obrestim in privilegiju za prodajo vžigalic.
V splošnem se pogoji posojila v gospodarskih krogih ugodno presojajo. Pred kratkim je tudi znani gospodarski publicist dr. Bajkič v razpravi o tem posojilu naglašal, da naša vlada do sedaj še ni nikdar dobila posojila pod tako ugodnimi pogoji nego ravno v tem primeru.
Pri tem posojilu nas kot glasilo trgovcev zlasti živahno zanima, kako se bo po določilih pogodbe uredila prodaja vžigalic in je li ureditev vstreza interesom trgovine. Iz predloga zakona o tem posojilu, katerega je te dni vlada predložila Narodni skupščini, posnemamo sledeče:
Po pogodbi prevzame Stab v naši državi organizacijo prodaje vžigalic sam ali v družbi z že obstoječimi tovarnami vžigalic. Vžigalice, katere prodaja izključno Stab, morajo biti izdelane v tuzemstvu, razen v primerih, ki so v pogodbi posebej navedeni. Današnja produkcija navadnih vžigalic se razdeli med obstoječe tovarne vžigalic po ključu, ki je že določen, odnosno se še določi sporazumno s tovarnami.
Vžigalice se bodo na debelo prodajale v zalogah Štaba, ki ima pooblastilo, da določi še nove zaloge, ako smatra, da je to v interesu lažjega oddajanja vžigalic v promet potrebno.
Od dne 1. januarja 1929 plačuje Stab monopolsko takso mesečno od množin, katere bodo šle iz tovarn v promet. Kontrola v tovarni se olajša. Izvrševala se bo samo pri izvozu blaga. Do dne 1. januarja 1929 plačuje Stab monopolsko takso na dosedanji način.
Ako bi katera obstoječih tovarn ne hotela stopiti v organizacijo Štaba, bo smela sicer še nadalje poslovati v okvirju sedanjega kontingenta, morala pa bo ves produkt prodati monopolni upravi na račun Štaba po ceni, katera se prizna tovarnam, ki stopijo v organizacijo.
Vlada se je zavezala, da stavi Štabu za razpečevanje vžigalic na razpolago dosedanje prodajalce na debelo in na drobno in naloži vsem prodajalcem dragih monopolskih predmetov, da prodajajo vžigalice po dosedanjih pogojih, ki za slučaj, da se pogodbenika ne sporazumeta, za Stab ne smejo biti neugodnejši nego so sedaj, ko znaša provizija za veleprodajalce 2% in za maloprodajalce 5%. Pogodbe, katere je monopolska uprava do sedaj sklenila glede prodaje vžigalic, ostanejo nadalje v veljavi do konca leta 1929.
Vlada se je obvezala, da ne bo niti sama izdelovala vžigalic, niti ne bo izdelovanje komu drugemu dovolila razen Štabu, ki sme ustanavljait nove tovarne, ako jih smatra v svojem interesu za potrebne.
V organizaciji izdelovanja in prodaje vžigalic mora Stab zaposliti samo domače ljudi. Tujih državljanov sme zaposlevati samo 15.
Stab mora skrbeti, da bo imel na razpolago zadosti vžigalic za potrebe prebivalstva. Izdelovati jih sme samo v tuzemstvu. Samo ako bi domače tovarne vsled višje sile (povodenj, požar, štrajk itd.) ne mogle izdelati zadostne množine, jih sme tudi uvoziti, vendar pa le toliko, kolikor jih potre-
buje za kritje konzuma v dobi treh mesecev. Uvažati sme nadalje proti plačilu carine in monopolske takse luksuzne vžigalice, ki so slične tipom 101 brs in 101 ter, ki se uvažajo na Francosko, pa tudi druge specialne vžigalice, ako se ne izdelujejo v tu-zemstvu. Sme pa tudi te vrste vžigalic izdelovati v naši državi.
Dokler traja pogodba, to je do dne 1. decembra 1958, monopolska taksa na škatljico vžigalic s 55—65 drvica-mi, ne sme biti višja nego 66 par. Škatljice se bodo na drobno prodajale po 1 Din. Ta cena se sme izpremeniti le, kolikor to dopuščajo spodaj navedena določila pogodbe. Cena za škatlico (1 Din) se po odbitku monopolske takse (66 par) razdeli med Stab in tovarne tako, da se 21 par prizna za tovarniško ceno franko vagon v tovarni. Kljub temu pa sme Stab skleniti s tovarnami tudi drugačen dogovor, vendar pa tovarnam pripadajoči del ne sme biti manjši nego 19 par. Razlika po 2 par pripada Štabu kot odškodnina za organizacijo in administracijo prodaje.
Te cene veljajo v veljavi, dokler se razmere, ki so obstojale v polletju, v katerem se je pogodba sklenila, bistveno ne izpremene. Za presojo iz-premembe razmer se upoštevajo mezde in plače ter cene surovin. V slučaju, da bi se te razmere poslabšale, bo monopolska uprava zvišala tovarniško ceno na račun monopolske takse, tako da ostane prodajna cena neizpremenjena, pridržuje si pa tudi pravico, da prodajno ceno primerno poviša. Nasprotno pa, ako bi se razmere izboljšale, gre izboljšanje v prid konsumentom in se prodajna cena primerno zniža. Poleg tega je monopolska uprava vsak čas upravičena, da zniža prodajno ceno za toliko, za kolikor zniža monopolsko takso.
Zanimivo je v pogodbi tudi določilo glede umetnih vžigalnikov. Monopolska uprava se je zavezala, da ne bo monopolske takse na umetne vžigalnike znižala. Ako bi pa konsum vžigalic ne bil v skladu s porastom prebivalstva, ima Stab pravico, da zahteva primerno povišanje takse na umetne vžigalnike.
To so, na kratko povedano, bistvena določila nove pogodbe, kolikor se nanašajo na prodajo vžigalic.
Sedanja določila o prodaji vžigalic ne vstrezajo potrebam trgovine. Kako namerava Stab urediti prodajo, še ni znano, jasno pa je, da vžigalice ne bodo prišle tudi v bodoče v roke veletrgovca ceneje nego po 93 par škat-Ijica in da se bo morala vele- in mala-prodaja zadovoljiti s zaslužkom 7 par pri škatljici, kar je odločno premalo. Kake izpremembe v tem oziru v doglednem času ni pričakovati, ker bo tuj kapital v okvirju pogodbe brezobzirno zahteval svoje pravice. S tega stališča posojilna pogodba za trgovino ni ugodna, ker ji jemlje za celo generacijo upanje na izboljšanje položaja pri prodaji vžigalic.
ODREDBE ZA UTRDITEV PESETE.
španski listi priobčujejo uradno izjavo, ki govori proti očitkom, naperjenim v zadnjem času napram odboru, ki je bil imenovan za ureditev valute; povod je dalo kolebanje v tečaju pesete. Izjava poudarja, da je izdelala vlada načrt za oporo pesete. Prva odredba je bila otvoritev kreditov, zlasti severoameri-škega kredita od katerega 90 odstotkov še ni izrabljenih. Dalje je pooblastila vlada finančnega ministra, da uporabi razpoložljivo zlato zalogo v obsegu, ki se mu zdi potreben, ter da odpošlje v inozemstvo zlate zneske za zaščito pesete. Dalje je sklenila vlada, da bo do 50 odstotkov zvišala oni del carin, ki se vplačuje v zlatu. — V smislu teh sklepov je odredila Španska banka nakazilo dveh milijonov funtov Angleški banki. To je prvi znesek one vsote, ki jo hočejo porabiti na mednarodnih trgih za oporo valute.
* * *
IZVOZ SLIV
iz Jugoslavije na Poljsko je dovoljen do 1. septembra 1929 v izmeri 4000 ton; tako poroča jugoslovansko poslaništvo v Varšavi.
Dr. M. D.
Pressa.
(Konec.)
V glavni razstavni' palači je razstavljeno moderno časopisje, poročevalstvo in grafika v splošnem. Krasno so opremili svoje oddelke založniki. Zanimivo je moderno uredništvo velikega dnevnika, ki je prikazano v vseh svojih detajlih. Organizacija takega uredništva je obsežna in šele tu vidi lajik, da je novinarsko delo težko in trudapolno, da je vsakodnevna izdaja lista dogodek in plod velikega števila pridnih delavcev. Na poljuden način so predočene vse niti, ki vodijo iz posameznih uredniških sob k šefu-uredniku, glavi tega kompliciranega aparata.
•Mene je zlasti zanimal inserat, kate-temu je bil posvečen velik prostor. Pri razsvetljenem diapozilu se z lahkoto študira razliko med dobrim in slabim inseratom, njega sestavo in sugestivni in psihološki upliv na čitatelje.
Tehnični oddelek obsega tisk časopisa, v vseh svojih fazah do rotacijskega stroja, ki meče ogromne množice ofici-jelnega razstavnega glasila »Presse des Westen« med obiskovalce.
V posebnih oddelkih so razstavile razne družbe kot Deutsche Fernkabel-gesellschaft, Deutsch-atlantische Tele-graphengesellschaft itd. ter prikazale svoje kabelske zveze med posameznimi kontinenti. Kabelske zveze na modelih so sestale iz vacum-cevi, v katerih se je svetlikala rdeča in zelena električna luč. Obiskovalcu se je nazorno podal pregled vseh obstoječih kabelskih zvez na zemeljski obli.
Zelo obsežen razstavni prostor je zavzelo polnoštevilno zastopano časopisje Nemčije.
Na Pressi je bila posvečena pozornost tudi poročevalski službi. Zaznal sem, da je najstarejši poročevalski biro Havas v Parizu, ki je star že čez 100 let, videl sem v funkciji telegraf in telefon, brezžični telefon in telegraf. Lep je, velik približno 100 m2 ploskve obsegajoči model, na katerem sta v velikih dimenzijah zarisana ameriški in evropski kontinent. Na tem modelu so položene vse obstoječe kabelske zveze z visoko frekvenčnimi vacumskimi cevmi, kontinentalne telegrafske in telefonske zveze in radio-oddajne in sprejemne postaje kot mali stolpički. Model prikazuje nazorno prenos poročila iz Amerike. Ljubeznjiv inženjer je na špecijalnem primeru razlagal prenos vesti iz Srednje Amerike v Evropo. Predpostavlja, da se je v Srednji Ameriki pripetila velika nesreča. Telefonskim potom se o tem obvesti Newyork (steklena cevka z modro barvo zažari med mestom nesreče in Newyorkom). Newyork poda to vest naprej Londonu po kablu (rudeča cevka zažari). London telegrafira Berlinu in berlinska radio-oddajna postaja odda brezžični brzojav naprej. (Na stol-pičku se zaiskre iskre in v tem trenutku že odgovarjajo z iskrami vse evropske sprejemne postaje.) Radio-sprejemne postaje so telefonično zvezane z časopisnimi redakcijami. Prenos tega poročila traja 14 minut, kar odgovarja resničnemu stanju.
Za tem je razstavila nemška pošta, železnica in telefonija. V prihodnjem oddelku so razstavljene revije in strokovno časopisje, razdeljeno v znanstveno časopisje, politika in gospodarstvo, promet, tehnika, industrija in trgovina, kmetijstvo, šolstvo itd.
V srednji, največji dvorani razstavljajo številne nemške tovarne raznovrstne tiskarske stroje, barve, papir, sploh vse, kar se potrebuje v tiskarstvu.
Poseben oddelek je posvečen grafičnemu delavstvu, ki sestoji večinoma iz statističnih podatkov članstva itd.
Pa tudi ostala evropska tiskarska umetnost je v širokih obrisih zastopana na tej razstavi.
Lepi so oddelki fotografije reprodukcije, knjigvežništva in statistike nemške papirne industrije. Nemčija producira dva milijona ton papirja, od katerega porabi 40% za časopisje. 50% surovin, to so lesovine, se uvaža iz inozemstva zlasti iz Poljske, Češkoslovaške, Finske, Rusi,j eitd.
Palača držav. Ta skupina, ki je nameščena v arhitektonsko zelo originalni stavbi v obliki loka, je morda najbolj zanimiva. Udeležile so se je skoro vse
evropske države, razim Jugoslavije, ugledno zastopan pa je tudi Egipt, Kitajska, Japonska, Palestina, Južno-ame-riške države, Turška, Združene države Severo-ameriške in Društvo narodov.
Vsaka država se je potrudila, da v svojem oddelku razstavi svoja najlepša grafična dela, časopisje in njega statistiko razvoja. Prikazuje se splošno kulturno sliko posamezne države in z izbrano, samolastno notranjo arhitekturo se podaja celokupni razstavi lice poseb-, nosti in markantnosti, svoje dežele in naroda. Lepa je zbirka kitajskega mate-rijala, ki zbog meščanske vojske sicer ni popolna, kljub temu pa je podan točen pregled časopisne agitacije poedi-uih vojskujočih se kitajskih armad. Svojevrstna je kitajska grafična umetnost radi kompliciranosti črk. Velika Britanija se reprezentira zlasti s svojim številnim časopisjem in pa industrijo tiskarskih strojev. Japonska podaja verno sliko svoje visoke vzhodne kulture in gospodarskega razvoja. Lepa je japonska dekoracija in plastika v tem oddelku, ki izpuhteva vonj daljnjega orientalskega življenja. Avstrija se razlikuje od ostalih držav s svojo mirnostjo in skromnostjo, pri tem pa je morda njen statistični materijal najpopolnejši. Najbolj impozantno, da pompozno pa je priredila svojo razstavo Unija socialističnih sovjetskih republik Rusije. Številni naobraženi agitatorji in propaga-tarji boljševiških idej se stavljajo kot uslužbenci te razstave na razpolago obiskovalcem kot voditelji po razstavi. Sovjetska Unija se ne omejuje samo na razstavo svojega časopisja in grafične umetnosti, ona prikazuje v kubistični razstavni tehniki današnje celotno kul-
Uvozna carina na blago
V	Britanskem imperiju razločujemo poleg matične države, sestoječe iz Anglije, Škotske in Severne Irske, domi-nione, kolonije, protektorate in mandate.
Dominioni so bivše kolonije, ali deli matične države, ki imajo svojo lastno zakonodajo in tej zakonodaji odgovorno vlado. Dominionov je danes šest in sicer: Kanada, New Foundlaud, Južnoafriška zveza, Zveza avstralskih držav, New Zealand in Irska svobodna država.
Kolonije imenujemo .na splošne dele imperija, ki so neposredno odvisni od angleške vlade v Londonu.
Protektorati so dežele, katere upravljajo tudi privatne družbe pod nadzorstvom matične države.
Mandati so ozemlja, pripadajoča 'do mirovnih pogodb po svetovni vojni Nemčiji in Turčiji, kojih uprava je Društvo narodov poverilo Veliki Britaniji, njenim dominionom, Franciji, Belgiji in Japonski.
Posamezni deli Britanskega imperija so si v teku časa pridobili veliko samostojnost, zlasti kar se tiče pogodb. Že proti koncu 19. stoletja se je uveljavilo načelo, da veljajo splošne trgovske pogodbe le za tiste dežele Britanskega imperija, ki jih po svojih vladah izrečno pripoznajo. (Pitamic, Država str. 170.)
Čl. 30. in 31. trgovske pogodbe med našo državo in združeno kraljevino Veliko Britanijo in Irsko iz leta 1927 (Službene Novine br. 46. — XII. z dne 28. februarja 1928) se glasita:
»Odredbe pogodbe se ne uporabljajo na Indijo ali na drug samoupravni do-minij, druge kolonije, posestvo ali drugi protektorat Njegovega britanskega Veličanstva, razen če priobči predstavnik Njegovega britanskega Veličanstva v Beogradu želje, da bi se uporabljale omenjene odredbe tudi na ta ozemlja.
Toda z blagom proizvedenim ali izdelanim v Indiji ali drugem samoupravnim dominiju, drugi koloniji, drugem posestvu ali protektoratu Njegovega britanskega Veličanstva, je vendarle postopati v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev popolnoma in brezpogojno po načelu naroda, uživajočega največje ugodnosti, dokler se z blagom, proizvedenem ali izdelanim v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, postopa v Indiji ali drugem samoupravnem dominiju, .drugi koloniji, drugem posestvu ali protektoratu Njegovega britanskega Veličanstva prav tako ugodno kakor z blagom, proizvedenim ali izdelanim v katerikoli drugi tuji državi.
turno stanje Rusije. Ogromne vsote so se morale žrtvovati za prireditev te razstave. Razni markantni napisi kot 559 dnevnikov v nakladi 8,250.000 »400.000 delavskih in kmetijskih koresponden-lov«, »socijalni položaj ruskega proleta-rijata se neprestano boljša«, »Lenin«, »Proletarci vseh dežel združite se« itd. se utisnejo obiskovalcu v spomin.
Od špecijalnih razstav v lastnih paviljonih naj omenim katoliško razstavo, judovsko razstavo z najstarejšim svetim pismom v hebrejščini, gledališče, last Munchener-Ulustrierte Presse, in samostojne razstave 'velikih nemških dnevnikov in naklad.
Pressa kot svetovna kulturna razstava pa ni brez tingl-tangla. Na ogromnem zabavišču se vrsti vinska vas, tobogani, hipodromi, morske deklice, bavarska gorska vas s svojo originalno godbo in monakovskim pivom, menažerije itd. ter veliko število detajlnih prodajalcev raznih tehničnih in kemičnih novosti, mu-zičnih instrumentov itd.
Razstava ostane obiskovalcu v nepozabnem spominu tako po svojem obsegu, kot po krasnem in sistematično urejenem razstavnem materijalu. Presso so posetili milijoni in kljub temu je visoko pasivna. Kritje milijonskega primanjkljaja je prevzela mestna občina, država in razne ustanove.
Pressa je podala raznim odličnim obiskovalcem iz Slovenije pobudo za prireditev podobne razstave z jugosloven-skini materijalom v Ljubljani. Zelo si želim izvedbo te zamisli. S sodelovanjem vseh merodajnih strokovnjakov in znanstvenikov zamoremo tudi mi prirediti miniaturo Presse, na kateri žal kot razstavljalci nismo bili zastopani.
iz Britanskega imperija.
Vsi pogoji predhodnega člena, ki se tičejo Indije ali samoupravnih domini-jev, kolonij, posestev in protektoratov Njegovega britanskega Veličanstva, se uporabljajo tudi na vsa ona ozemlja, za katera je prejelo Njegovo britansko Veličanstvo mandat od Društva narodov.«
Slične odredbe so bile v čl. 13. trgovske pogodbe med kraljevino Srbijo in Veliko Britanijo iz leta 1907, ki je bila razširjena z rešenjem ministrskega sveta od 11. marca 1919 (Sl. Nov. br. 27 od 3. aprila 1919) na celo našo kraljevino.
Do danes sta pripoznala novo trgovsko pogodbo med našo državo in Veliko Britanijo samo dva dominiona, in sicer Kanada in Avstralija.
Štirje dominioni s svojimi protektorati in ipandati niso do sedaj pripoznali trgovske pogodbe. (New Foundlaud, Južnoafriška zveza, New Zealand in Irska svobodna država.)
Skoraj vse kronske in samoupravne kolonije Velike Britanije v Zapadni Indiji, Aziji in Afriki uporabljajo na bla-.go, proizvedeno ali izdelano v naši državi, minimalni carinski tarif ter moramo tudi mi blago iz teh dežel cariniti minimalno.
Ker so naši trgovci radi nejasnosti zadevnih odredb imeli po že izvršenem carinjenju in večinoma prodanem blagu, razne sitnosti in tudi občutno materi-jelno škodo, prinašamo v sledečem seznam angleških dominionov, kolonij, protektoratov in mandatov, ki se imajo tretirhti po načelu največje ugodnosti:
A. Evropa: 1. Malta, 2. Gibraltar.
B. Afrika: 3. Gambia Colony and Protectorate, 4. Sierra Leone Colony and Protectorate, 5. Gold Coast Colony (vvith Ashanti and the Northern Territoires of the Gold Coast), 6. British Togoland (ad-ministered by the Government of the Gold Coast (Brit. Togo, bivša nemška kolonija, sedaj pod upravo vlade Gold Coast), 7. Nigeria Colony and Protectorate, 8. British Cameroons (admini-stered by the Government of Nigeria) (Kamerun, bivša nemška kolonija, sedaj pod upravo nigerske vlade),
9. Saint Helena and Ascension Islands,
10. Tristan da Cunha, 11. Mauritius, 12. Seychelles, 13. South Rhodesia Protectorate, 14. Northern Rhodesia Protectorate, 15. Nyassaland, 16. Tangany-ka Territories (bivša nemška kolonija Deutschostafrika), 17. Zanzibar, 18. Ke-nya Colony and Protectorate, 19. Uganda Protectorate, 20. Somaliland Protectorate.
Vi zaslužite,
MAGGI
Razpečuje v kraljevini SHS Fran Ksav. Lešnik, Maribor, Cankarjeva 26
(e imate
ieve izdelke za juhe
stalno v zalogi!
C. Azija: 21. Cyprus (otok Ciper),
22. Palestina and Transjordan (mandat),
23. Aden, 24. Ceylon, 25. British India With Birma, 26. Federated Malay States (federirane malajske države):	Perak, Selanger, Negri Sembilan, Pahang, 27. Unfederated Malay States (nefederi-rane malajske države): Johore, Kedah, Kelantan, Perlis, Trengganu, 28. Straits Settlements (Singapore), 29. North Borneo, 30. Brunei, 31. Sara\vak, 32. Hong-Kong, 33. Weikaiwei.
Č. Avstralija: 34. Commonvvealth of Australia (Zveza avstralskih držav): New South Wales, Victoria, Queensland, Sout Australia, West Australia, Northern Territory, Tamasnia, Papua, Norfolk Island, 35. Fiji Islands (otoki Fidži), 36. Western Pacific High Com-mission (Pacifični otoki): British solo-mon Islands Protectorate, Gilbert and Ellice Islands Colony, New Hebrides (Anglo-French Condominium), Tonga.
D. Amerika: 37. Dominion of Canada (Kanada), 38. Bermuda Islands, 39. Ba-hamas Islands, 40. British Honduras,
41. Jamaica (including Turks and Cai-cos Islands an tlie Cayman Island) (otok Jamajka, Turks, Caicos in Cayman),
42. Leevvard Islands (Inseln unter dem Wind): Antigua, Dominica, Montserrat, St. Christopher and Newis, Virgin Islands, 43. Windward Islands (Inseln im Wind): Grenada, Saint Lucia, Saint Vincent, 44. Barbados, 45. Trinidad and Tobago, 46. British Guayana, 47. Falk-landislands, 48. Dependencies: South Georgia, South Orkneys, South Sand-wich Islands, South Shetlands Islands, Graham Land.
Dominioni, protektorati in mandati Britanskega imperija, ki ne uživajo največje ugodnosti:
A. Evropa: 1. Irish Free State (Irska svobodna država).
B. Afrika: 2. Južnoafriška zveza: Pro-vinoe of the Cape of Good Hope, Natal, Transvaal, Orange River Colony, 3. Ba-sutoland, 4. Betchuanaland, 5. Swasi-land, 6. South\vestafrika (bivša nemška kolonija Deutsch-Siidwestafrika, sedaj mandat južnoafriške zveze), 7. English-' aegypt. Sudan,
C. Azija: 8. Kamaran Islands, 9. So-kotra Island, 10. Iraq (Irak, Mesopota-niija, bivša turška provinca, od leta 1920 dalje angleški mandat), 11. Bahrain Islands.
Č. Avstralija: 12. New Zealand Dominion (Nova Zelandija), 13. North Eastern New Guinea (mandat), 14. Westsamoa (mandat).
D. Amerika: 16. Nevvfoundland z Labrador (dominion).
V. Sterle.
Trgovina.
Pasivnost ruske trgovske bilance. Bilanca zunanje trgovine Sovjetske zveze v gospodarskem letu 1927/28 preko evropskih mej izkazuje pasivnost 184 milijonov rubljev; prejšnje leto je izkazalo aktivnost 54 milijonov rubljev. Letošnji pridelek je po splošnih poročilih slab, in bo to dejstvo na bodočo bilanco seveda tudi zelo slabo vplivalo.
Zunanja trgovina Ogrske je v znamenju dvigajoče se pasivnosti; v septembru je znašala vrednost importiranega blaga 10M mil. pengo, vrednost eks-porta 71-9, pasivnost 29-2 mil. V prvih devetih mesecih je znašala pasivnost 281-1 mil. pengo, lani 269-2. Do konca leta računijo s pasivnostjo ca. 350 mil. pengtt.
Denarstvo.
Banka z glavnico 60 milijonov dolarjev. Svetovna banka Dillon, Read in Co oznanja ustanovitev novega bančnega trusta, United States and International Securities Corporation imenovanega. Med upravnimi svetniki beremo imena Dillon, Chrysler, Hayden. Delovno območje novega podjetja obsega v prvi vrsti domača in inozemska industrijska in vladna posojila. Glavnica banke znaša 60 milijonov dolaTjev.
Industrija.
Cvetoča papirna industrija v Avstriji.
Zaposlenost avstrijske papirne industrije je trajno zelo zadovoljiva. Avstrijske papirnice so spravile v zadnjih mesecih svojo produkcijo na rekordno višino mesečnih 2000 vagonov; z naročili za domači in še bolj za inozemski trg so založene za več mesecev naprej. Domače cene so vsled pomanjkanja vode poskočile za 2 do 5%.
Napredovanje Češkoslovaške na svetovnem trgu čevljev. Dvigu češkoslovaškega eksporta čevljev se uspešno upira samo najvažnejša eksportna dežela čevljev, Anglija, a tudi to deželo je Češkoslovaška glede eksportne vrednosti prekosila. V prvih letošnjih osmih mesecih je eksportirala Češkoslovaška za 639 milijonov Kč čevljev, Anglija pa za 569 milijonov. Amerika, ki je bila še pred kratkim šestkrat nad Češkoslovaško, je padla v prvih letošnjih osmih mesecih na 262 milijonov Kč, kar je komaj dobra tretjina češkoslovaškega izvoza. Nemčija je eksportirala leta 1924 še dvakrat toliko kot Češkoslovaška, a je dosegla letos samo četrtino češkoslovaškega izvoza. Enako Francija. Še jasnejša nam postane sprememba, če gledamo na saldo zunanje trgovine. Amerika je prodala v prvih osmih letošnjih mesecih za 118 milijonov Kč manj i kot lani, Nemčija za 80, Francija za 17 milijonov; nasprotno pa Anglija za 76 milijonov Kč več in Češkoslovaška za 258 milijonov Kč več!
Mednarodni dogovor o kablih pred zaključkom. Poročali srno že, da se vršijo že par tednov pogajanja o ustanovitvi mednarodnega kartela kablov. Pogajanja so sedaj pred zaključkom. Zlasti aktivno se udeležujeta pogajanj Nemčija in Anglija. Amerika se je zadovoljila doslej le z vlogo opazovalca. Poročila iz Berlina pravijo, da gre pri pogajanjih v prvi vrsti za tehniško poenotenje v mednarodni produkciji kablov. Pobudo za to ni dalo samo stremljenje po racionalni izdelavi, temveč tudi potrebe- modernega elektrifikacijskega gospodarstva z njegovim omrežjem, ki gre večkrat preko deželnih mej. Govorijo, da sta v načrtu dogovor o fiksnih cenah in o razdelitvi prodajnega trga. Z drugo besedo: podražitev tudi na tem polju.
llrsus-mlin
Ljubljana
priporoča vse vrste dišav (začimb) za jedila.
Garantirano čista roba.
Davki In takse.
Novi davčni načrt na Poljskem. Poljski ministrski svet je sklenil, da predloži sejmu (parlamentu) vrsto davčnih zakonskih načrtov. Med drugim se bo spremenil od bivšega finančnega ministra Grabskija vpeljani enkratni premoženjski davek v vsakoletni davek; gibal se bo med 0-3 in 0-5% in se bo uporabil pri premoženju nad 10.000 zlatov. Dalje bodo reformirali zemljiški davek in ga bodo zvišali za ca 100 odstotkov. Prometni davek bodo pa znižali od ‘2'A na 1%.
prvovrstnih svetovnih znamk prodaja na veliko
JOSIP MORAVEC
MARIBOR, Slovenska ulica 12
 '= Zahtevajte ponudbo. —...
RAZNO.
Zadolženje zaveznikov v Ameriki.
»Daily Telegraph« je sestavil seznam vseh obveznosti zaveznikov do Amerike in je naračunil, da bodo znašala letna odplačila leta 1930 43 milijonov funtov, da bodo dosegla leta 1984 s 83 milijoni višek ter da bodo padla do leta 1987 na 45 milijonov. Za Anglijo tedaj odplačila praktično prenehajo, za druge dežele se pa še nadaljujejo, in sicer zato, ker so pozneje začele.
Nova umetna gnojila. Član ruske akademije znanosti profesor Ipatjev je poročal vladi o njegovem leta 1924 odkritem in pozneje več let preskušenem načinu za oksidacijo fosfora po vodi pod visokim pritiskom. To odkritje omogoča zelo hitro fosforovo oksidacijo pri nizki temperaturi; dobi se tudi amo-niakova fosforova sol v kristalih, koje gnojilo je takoj lahko uporabljivo.
Največji jez sveta. Pri Kliatgaru v Indiji so izročili svojemu namenu največji jez sveta. Jez je visok 57 metrov in ima za 2,500.000 kubičnih čevljev več vzidane vsebine kot znani jez pri Asu-anu v Egiptu. Za jezom nastalo jezero je dolgo 17 milj in vsebuje 600 milijonov kubičnih metrov vode. Gradbeni stroški tega za namakalne svrhe zgrajenega jeza znašajo 1,250.000 funtov. 1 milja = 1609-3 m.
Vprašanje preskrbe Rusije z bombažem. Rastoča potreba ruske tekstilne industrije po bombažu je težka obremenitev za trgovsko bilanco. Zato posvečajo čimdalje večjo pozornost razvoju domače bombaževe kulture. Letos, 1928, je obdelanih z bombažem 911.000 hektarov zemlje, za 16% več kot v predvojnem času. Po petletnem načrtu hočejo dvigniti z bombažem obdelani svet do leta 1933 na 1,420.000 hektarov. Računijo z 10-7 stota surovega produkta na 1 ha. A tudi, če se ta program uresniči, tekstilna industrija Rusije še ne bo neodvisna od inozemstva. Glavne težkoče dela vprašanje namakanja v Srednji Aziji, kjer je večina za bombaževo kulturo pripravne zemlji. Za izvedbo velepoteznih namakalnih naprav potrebna glavnica se dobi potom posojila. Nameravana je združitev posameznih kmetijskih gospodarstev v Srednji Aziji v velike produkcijske zveze, katerim bo dala država na razpolago vse potrebne stroje in vse potrebno orodje. Da pritegnejo za bombaževo kulturo tudi one kmete, ki se doslej niso za to panogo zanimali, so jim za prvi čas obljubili velike olajšave in podpore.
Slaba letina na Kitajskem. Poročila o kitajskem pridelku iz vseh krajev so od dne do dne slabejša in se je bati, da bodo prehranjevalne razmere v bodoči zimi uprav grozne. Vsled suše je najbolj trpel riž, in pravijo trgovci z rižem, da znaša letošnji pridelek samo ca 50 odstotkov normalnega pridelka. Bojijo se, da bo zavladala lakota v okrajih, ki merijo 640.000 km2 in v katerih prebiva skoraj 200 milijonov ljudi.
- Borza dela v Maribora. Od 28. oktobra t. 1. je dela iskalo 111 moških in 72 ženk, t. j. 183 oseb. Službenih mest je bilo 102 prostih, delo je dobilo 93 oseb in sicer 42 moških in 51 žensk, odpotovalo jih je 13, odpadlo pa 58, koncem tedna je ostalo še 606 oseb v evidenci; od 1. januarja do 3. novembra pa je dela iskalo 7585 oseb, 4000 službenih mest je bilo prostih, 2745 oseb je dobilo delo, 1652 jih je odpotovalo, 2582 po odpadlo.
Pri Borzi dela v Mariboru dobijo delo:
6 viničarjev, 7 majarjev, 4 hlapci, 3 poljski delavci, 2 elektrikarja, 2 kolarja, 1 vrtnar, 1 pečar, 3 livarji, 2 čevljarja, 1 krojač, 2 žagarja, 1 črkoslikar, 9 pleskarjev, 1 tapetnik, več vajencev (mizarske, čevljarske, mlinarske, kolarske in ključavničarske obrti) in tudi 7 služkinj, 6 kuharic, 2 likarici, 1 kuharica v gostilno, 3 varuške, 2 vzgojiteljici, 2 sobarici, 4 dekle, 1 pletilka vajenka, 2 šiviljski vajenki.
PO SVETU.
Poljska Narodna banka je dobila od 14 .inozemskih emisijskih zavodov ob soudeležbi Feredal Reserve banice v Ne\vyorku kredit 20 milijonov dolarjev.
Nemška industrija čokolade, ki obsega najvažnejše tvrdke, kot Stolhverk, Sa-rotti, Suchard itd., se bo spojila v enotno družbo.
Konjunktura v Ameriki je po uradnih
ugotovitvah na vseh poljih prav zadovoljiva in v splošnem dosti boljša kot lani. Bistveno ugodnejši je zlasti položaj na delovnem trgu; posebno dobro zaposleni sta stavbna in električna industrija.
Avstrijska produkcija piva kaže v primeri z lanskim letom letos velik napredek; mesec avgust kaže celo rekordno višino, ki po voljski še ni bila dosežena, in sicer 600.000 ton napram lanskim
529.000 tonam.
Avstrijske zvezne železnice so izdale za elektrifikacijska dela v mesecih julij, avgust in september 13,700.000 šilingov.
United States Steli Corporation izkazuje za tretje četrtletje tekočega leta
52.148.000 dolarjev skupnih dohodkov. Čistih dohodkov je 34,373.000 dolarjev. Na vsako vrednostno in na osnovno delnico pride 1% dolarja dividende. Po izplačilu dividend ostane še zmeraj prebitek 11,128.000 dolarjev.
Plzenska pivovarna izkazuje za poslovno leto 1927/28 čisti dobiček 887.000 Kč, ki se dvigne z lanskim preostankom na
1.014.000 Kč. Dividenda bo 10% ali 40 Kč.
V Somboru bodo ustanovili novo sladkorno tovarno.
Od 224 na 60 odstotkov so padle delnice Braniborske lesne industirje d. d. na borzi v Berlinu v enem samem dnevu. To je vsekakor borzna senzacija posebne vrste.
Proti nameravanemu zvišanju delniške glavnice Severonemškega Llovda se je pojavila močna opozicija, ki ima za seboj zlasti banke iz Frankfurta, Berlina in Hamburga.
V liidroplanu je prevozil na uro Anglež Craig že nad 514 kilometrov; ti kilometri so indi
Bolgarsko posojilo v znesku 5 milijonov funtov je 7'5 odstotno, emisijski tečaj 96 do 98, realno obrestovanje 8‘4%. Osem držav je udeleženih. Uporabo posojila urejuje takozvani ženevski protokol in jo nadzira poseben strokovnjak.
V vprašanju pomorske voznine so nastale v Hamburgu diference na 'konferenci evropskih in ameriških plovbnih družb, ki prometujejo po Severnem Atlantiku.
Bolgarski lev hočejo stabilizirati po sedanjem tečaju: 138 levov = 1 dolar.
DOBAVA, PRODAJA.
Prodaje. Dne 19. novembra t. 1. se bo vršila pri Glavni carinarnici I. reda v Zagrebu ofertalna licitacija glede prodaje 650 različnih ur. — Dne 19. novembra t. 1. se bo vršila pri Središnjam Stovarištu Materijala Generalne Direkcije državnih železnic v Subotici ofertalna licitacija glede prodaje starega papirja. — (Pogoji so na vpogled pri omenjenem stovarištu.)
Dobavo. Saobračajno - komercijelno odelenje Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 8. novembra t. 1. ponudbe glede dobave 1200 kg žičnikov. Obče odelenje Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 10. novembra t. 1. ponudbe glede dobave 12.000 kg mehkih drv. — Dne 10. novembra t. 1. se bo vršila pri mašinskem odelenju Direkcije državnih železnic v Ljubljani ofertalna licitacija glede dobave 1000 komadov dermatin-obročkov, 4700 komadov kaučuk zagostk, 300 kg platna in 100 metrov kaučuk cevi. — (Predmetni pogoji so na vpogled pri posameznih ode-lenjih.)
Naročajte »Trgovski list!«
TRŽNA POROČILA.
TRŽNB CENE V LJUBU AiNI, dne Sl. oktobra 1928.
Govedina: V mesnicah po meslu J. vrele 17 Din kg, II. 15 'Din kg; na trgu: 1 kg go-vejevega mesa I. 17, II. 15, LLI. 12, jezika 17—20, vampov 8—10, pljuč 6—8, jeter 15 do 18, ledic 18—20, možganov 20—26, loja
5—ilO Dan.
Teletina: 1 kg telečjega mesa I. 20—22-50, II. 18—20, jeter 25-#7-50, pljuč 15-20 Din.
Svinjina: 1 kg prašičjega mesa I. 25, II. 20—22, pljuč 10, jeter 15, ledic 25, glave 8 do 10, parkljev 6, slanine trebušne 26—28, slanine ri.be in sala 28—29, slanine mešane 25—26, slanine na debelo 26—27, masti 32 do 34, šunke (gnjati) 30—35, prekajeuega mesa I. 30—32-50, II. 25—27-00, prekajenih parkljev 8—10, prekajene glave 10—12, jezika 35 Din.
Drobnica: 1 kg koštrunovega 13—14, jagnjetine 18—20, kozldčevine 20 Din.
Konjsko meso: 1 kg konjskega mesa I. 8,
II.	6 Din.
Klobase: 1 kg krakovskih 40, debreoin-skih 40, hrenovk 32, safalad 32, .posebnih 32, tlačenk 20, pol prekajenih kranjskih 32 do 35, suhih kranjskih 50, prekajene slanine 28-30 Din.
Perutnina: Piščanec majhen 10—15, večji 25—35, kokoš 30—35, petelin 25—30, raca 40—45, nepdtana go« 40—50, pitana go« 60 do 80, domač aajec, manjša 10, večji 15 do 20 Din.
Divjačina: Divji zajec do 3 kg težak 50,
nad 3 kg težak 60, poljska jerebica 20, gozdna jerebica 25, kljunač 25 Din.
Ribe: 1 kg karpa 25—30, 'linja 25, ščuke 30—35, klina 20, mrene 15—20, pečenke 10 Din.
Mleko, maslo, jajca, sir: 1 liter mleka 2-50 do 3, surovega masla 40, čajnega masla 47 do 56, masla 40—44, bohinjskega sira 28 do 32, sirčka 10, eno jajce 1-50—-1-75.
Pijače: 1 liter starega vina 16—22, vina dalmatinca 11—14, 1 čaša piva 3’50, 1 vrček piva 4-50—5, 1 steklenica piva 5-50—6 Din.
Kruh: 1 kg belega 5'50, črnega 4-50, rženega 4-50.
Sadje: 1 kg luksusnih jabolk 8, jabolk I. 6, jabolk II. 4, jabolk III. 3, luksiusnih hrušk
12,	hrušk I. 8, hrušk II. 6, hrušk III. 4, ena oranža 3—6, ena limona 1-50—2, 1 kg rožičev 8, fig 10—12, mandeljnov 52—70, navadnega kostnaja 4—6, orehov 10—12, luščenih orehov 36, suhih češpelj 8—12, grozdja
6—14 Din.
Špecerijsko blago: 1 kg kave Portoriko 72—76, Santos 46—48, Rio 32—40, pražene kave I. 90—100, II. 70—80, III. 50—60, kristalnega belega sladkorja 14, sladkorja v kockah 16, kavne primesi 18, riža I. 10, riža II. 8, 1 liter namiznega olja 19, jedilnega 17, vinskega kisa 4-50, navadnega kisa 2-50, 1 kg »oli morske 2 50, kamene, mlete 2-75, celega -popra 70, mletega popra 72, paprike
II.	vrste 32, sladke paprike, po kakovosti 52, 1 liter petroleja 7-50, 1 kg testenin I. 10, testenin II. 9, pralnega luga 3-75, čaja 80.
Mlevski izdelki: 1 kg moke št. »0« 4-30 do 4-35 na debelo, 4-75—5 na drobno, štev. >2« 4-10—4-15 na debelo, 4-50—4-75 na drob-
no, štev. >4« 4-25—4-50 na drobno, štev. »5«
3	90—395 na debelo, štev. >6< 3-10—3-25 na debelo, 4 Din na drobno, kaše 5-50—6, ješprenja 5—6, ješprenjčka 10—12, otrobov 2-50, koruzne moke 4-50, koruznega zdroba 4-50—5-50, pšeničnega zdroba 6—7, ajdove moke I. 8—9, II. 6—7, ržene moke 4-50 do 5 Din kg.
Žito: q pšenice 305, rži 300—325, ječmena 300—315, ovsa 390—320, prosa 300, nove, sušene koruze 325—330, ajde 290—300, fižola, rdbničana 860, prepeličarja 900 Din.
Kurivo: 50 kg premaga 30, tona premoga 446, m3 trdih drv 160, mehkih drv 60 do 75 Din.
Krma: q sladkega sena 130, pol sladkega sena 120, kislega sena 75—100, slame 60 do 75 Din.
Zelenjava in gobe: 1 kg ajserice 5—6, endivije 6—7, motovilca 20—25, radiča 2—3, poznega zelja 1—1-50, rdečega zelja 3—4, kislega zelja 5, ohrovta 2—2-50, karlijoJ 10 do
12,	kolerab 2—3, kolerab, podzemljic 1 do 1-50, špinače 5—6, paradižnikov 8—10, čebule 4, česna 12—14, krompirja 1-25—1-75, repe 1—1-50, kisle repe 3-50, korenja 1 do 3, peteršilja 5, zelenjave za juho 5, zelena paprika 8—10 Din.
Mariborske tržne cene z dne 1. novembra 1928. V dinarjih: iGovedina 10 do 18, telotina 15 do 30, svinjina: drob 5 do 20, slanina 22 do 32, mast 30 do 32, prekajeno meso 22 do 32, gnjat 32 do 36, ovčje meso 10 do 12, klobase 18 do 40, salame 70 do 80, meseni sir 20 do 24, konj.ina 5 do 8. — Kože: konjske 150 do 200 koimad, goveje 16 do 18, telečje 27 do 29, svinjske 15 do 16, gornje usnje
85 do 130, podplati 50 de 95 za kg. — Perutnina 15 do 100 domači zajci 5 do 30, divji zajci 50 do 60 komad. — Ribe 20 za k«- — 'Mleko maslo, sir, jajca: mleko 2-75 do 3, »metana 12 do 14, maslo 40 do 60, sir 26 do 80 kg, jajca 1-50 do 2 komad. — Pijača: vino novo 10 do 12, staro 16 do 25, piv* 9-50. sadjevec 4 do 5, žganje 30 do 40 liter. Kruh: beli 5-50, črn 5 za kg. — Sadje: grozdje 8 do 12, jabolka 4 do 7, hruške 8 do 10 aa kg.
— Špecerijsko blaga: kava I. 70 do 80, II. 50 do 65, pražena I. 80 do 110, II. 52 do 70, čaj 65 do 125 za kg, testenine 10 do 12, marmelada 25 do 35, med 20 do 25, sladkor 13-50 do 16, kvas 35, riž 6—10, milo 14 do 18 za kg.
— Žito: pšenica, ajda, ječmen, oves 3, rž, koruza, proso 3-50, fižol 7 do 7-50, leča 14 do 16 za kg. — Mlevski izdelki: moka 3-25 do 5, zdrob 4-50 do 5-50 za kg. — Krma: seno in otava 140 do 160, slama 60 do 70 za 100 kg.
— Kurivo: drva 105 do 150 za kub. meter, premog 24 do 50 za 100 kg, karbid 7, sveče 20 do 35 za kg, petrolej 7, bencin 10 za liter.
— Zelenjava: karfijol 3 do 16, koleraba 0-50 do 1 za komad, krompir 1-25 do 2, hren 16 do 20, kislo zelje 5, kisla repa 3, čebula
4	do 5, česen 16 do 18 za kg.
Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 2. novembra 1928 je bilo pripeljanih 336 svinj in 1 koza. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči, 5 do 6 tednov stari, 70 do 100 Din komad, 7 do 9 tednov »tari 225 do 250, 3 do 4 mesece 360 do 450, 5 do 7 mesecev 480 do 500, 8 do 10 mesecev 550 do 650. 1 leto 1000 do 1200 Diim, 1 kg žive teže 10 do 12-50, mrtve 16 do 18 Din. Prodanih je bilo 171 .svinj.
Ivan Hribar:
140
Moji spomini.
Nevolja uradnega predstojnika stopnjevala se je tako, da je Haderlap kanalu sam izpre-videl, da mora izpreči, ker ga sicer poženo. V tej stiska in zadregi se leta 1878. obrne do mene. Ko mi razloži kaj in kako, poprosi me, naj bi mu našel kje kako zasebno službo. Domislim se, da bi ga mogel zaposliti sam za korespondenta. Naznanim mu to in on mi ves vesel odgovori, da ponujeno mu službo rad sprejme in da jo nastopi takoj, ko mu pošljem denarja za pot.
Brez odlašanja pošljem mu sto goldinarjev. Čez kakih teden dni se končno Lipe, potem ko sem po njem že brzojavno poizvedoval in izvedel, da je iz Bolcana že davno odšel, oglasi pri meni. Pove mi, da je prišel iz Bolcana peš in ko ga vprašam, če poslanih mu sto goldinarjev ni prejel, odgovori mi, da »jih je dro prejel,< a v družbi svojih prijateljev porabil. Ko vidi nevoljo na mojem obrazu, hiti pripovedovati, kako veliko omoralično zmago mu je mojih sto goldinarjev omogočilo«. Hodil je namreč v neko meščansko krčmo. fTu je nje goste pozival, naj trkajo z njim na zmago srbskega orožja. Zastonj: vsi so se mu smejali. Še več: klicali so »Hoch die Tiirkei!« Togotilo ga je to in ko je prejel moj denar, si je napravil prav poseben načrt. Šel je v ono gostilnico, naročil večjo količino vina in dejal je svojim vinskim bratcem, da ta večer plačuje on, da ga bo pa samo tisti pil, ki trči z njim in glasno ter razločno zakliče: »Hoch Serbienk
»Da si jih videl in slišal,« pripoveduje mi, »kako so vsi ti falotje, ki so se prej vnemali za zmago turškega orožja, navdušeno klicali »Hoch Serbien!« Vidiš, predno sem odšel, izbojeval sem si takšno moralično zmago.«
»Da si drugi dan imel hudega mačka, potem pa še teden dni kakor kak obrtni pomočnik capljal peš v Ljubljano —. Zares imenitna moralična zmaga,« pravim mu, spoznavši, da so se mu možganska kolesca nevarno zaprašila.
Lipe Haderlap.
A kaj sem imel storiti? Imel sem ga tu in treba se je bilo sprijazniti s položajem, ki mi ga je pomagala ustvariti prevelika simpatija do nekdanjega študijskega prijatelja.
Tolažil sem se, da utegnem vendar še napraviti dobrega uradnika iz njega. Pokazalo se je pa kaj kmalu kako sem se motil. Ko sem mu povedal, da mora točno ob predpisanih urah hoditi v pisarno, zajavkal je, da pojde to težko, češ, da je navajen včasih malo
dalje poležati, in ko sem ga hotel priučiti navadam trgovskega dopisovanja, odvrnil je, da je že dosti pisem pisal in da se ne bo šele učil, kako naj se pišejo. Res je delal po svoji glavi. — Prve dni je sicer prihajal ves zaspan ob osmih zjutraj v pisarno in je tudi spisal nekaj odgovorov na prispela pisma, katerih pa je polovica bilo napačnih; čez teden dni je pa lazil v pisarno že po desetih enkrat in delo njegovo je bilo čedalje manj vredno. Ker sem mu bil določil za takratne razmere, ker je bil še začetnik, dokaj visoko plačo letnih 1000— goldinarjev in sem se bal, da bi mi s takim svojim obnašanjem demo-ralizoval vso pisarno, moral sem mu naznaniti, da sem se v njem zmotil.
»Jaz pa v tebi,« bil je njegov odgovor in že dan na to ga ni bilo več v pisarno.
Začel je »privatizovati«. Stopil je v zvezo z I. Giontinijem in je pisal zanj poljudno praktične knjige, kakor voščila, ljubezenska pisma in podobne. Z večine je pa živel »na puf«. Kadar mu je v glavo padlo, poslal je k meni kakega postreščka, naj mu »posodim« kako vsotico, ki jo je vedno določil, ki je bila pa skromna. Nekajkrati sem mu ustregel; končno sem se mu pa uprl. Sedaj je bil ogenj v strehi. Ozlovoljeni Lipe zašel je bil v družbo upokojenega uradnika Ferdinanda
Suhadobnika, kateremu je njegovo zabavljanje name bilo jako všeč. Tudi Suhadobnik je bil namreč hud na ves svet, najbolj pa na svoje nekdanje uradne predstojnike. Ta sorodna čutila združila so oba tako, da sta postala prijatelja in da je Suhadobnik Hader-lapa celo iz pičlih svojih dohodkov podpiral. Po njegovem uplivu da leta 1882. oba malkontenta sklenila izdajati svoj list. Lipe kot pisatelj, Suhadobnik kol kapitalist«. Odločila sta se za tednik ter sta mu dala ime »Ljudski Glas«. Izhajal je, ako se prav spominjam, na osmih straneh velike četverke in je bil na Slovenskem prvi poizkus glasila užaljenih domišljav-cev. Na piko sta jemala zlasti mene in »oficirje« banke »Slavije«. Tako je namreč Lipe bil krstil uradnike »Slavije«.
Ker »gliha vkup štriha« našla sta se bila kmalu na to z A 1 e š o v c e m. Za Haderlapa je bilo to poznanstvo srečenosno. Prišel je bil namreč po njem v zvezo s »Slovencem«. S tem obenem do smotrenejšega dela in gotovejšega zaslužka. Za ta list, s katerim je več časa ostal v zvezi, spisal je marsikak dober članek. Naravno pa je, da je — po večno resnični posl ovici, da je »dobrota sirota« — « »Slovenčevega« tetiva prožil puščice tudi vame. Zameril mu tega nisem, kajti njegove napade sem smatral bolj za ubode komarjeve, ko za škorpijonske pike. Zato sem se mu često smejal, če se je, ko me je srečal na ulici, pobahal: »No, kaj pa praviš k temu? Ali te nisem dobro pičil ?£
Sploh se je Lipe Haderlap bil sčasoma razvil v original prve vrste. Bil je pač eno onih stvarjenj, v katerih nam mati narava predočuje jako nazorno, da ima tudi ona svoje muhe. Po svojih potrebah je bil silno skromen: pravi slovenski Diogen. če je prišel do denarja, se je pa ravnal po pregovoru: »Danes z betom, jutri s pesom.« V žepu se mu ni smel ogreti. In če se je njemu dobro godilo, se je moralo tudi njegovim tovarišem, ki jih je navadno iskal v predmestnih krčmah nižje vrste. Zato je bil seveda z obleko in s perilom jako nedostatno preskrbljen. Po Ljubljani je tiste dni krožila pripovedka, da ga je nekdo srečal v Blatni vasi (sedanji Kolodvorski ulici), ko je nese! v desnici debelo palico, v levici dve pipi z dolgima cevkama in mu je štrlelo iz suknjinega žepa nekaj ovratnikov.
RUDOLF OROSZV, UUBUANA
Zastopnik Prve hrvatske tvornice ulja d. d. Zagreb
priporoča prvovrstno namizno olje
»Rudeča zvezda"
R. RANZINGER, LJUBLJANA
eldcm MM (BAJKO KANZINOEK) Telefon 3000 I
špedlcljslco podjetje, skladišče, carinsko posredništvo, prevažanje pohištva
<
Bruno Belantic
strojno llčanje in tapeclranje avtomobilov
Ljubljana VII. - Šiška Jernejeva cesta 29 Telefon 2S2-4
Opozorile na tiskovno pomoto. — V zadnji številki priobčili smo sliko ravnatelja Ivana Šubica s pomotno označbo, da je to Jurij Šubic. Blagovoljni čitatelji naj nam to oproste. Besedilo o Ivanu Šubicu sledilo bo v poglavju 49.	_______________________________________________
Jirestone
pneumatike
Zastopstvo asa Kranjsko
Ivan Oblak
Celovška cesta 34
Telefon 2663
Veletrgovina
r kolonijalne in ipecerijske roba
Ivan Jelačin
Ljubljana
Zaloga svefe pražene kave, mletih diiav in rudninske vode
Tožna in solidna postreSbal
Zahtevajte ceniki
Ureja dr. IVAN PLBS8. — Za trgovsko - Industrijsko d. d. »MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: O. MIHALEK, Ljubljana.