Učiteljski tovariš
IfannujnUn nolžtično alasilo J. U. V. — sekci/e ¿za dre*..	iiol J£/uftI/anl
Stanovsko politično glasilo J- U. lf. — selccije sza dra. II Mesečna priloga »Pr os ve ta«
Uredništvo in uprava: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisov ne vračamo, Nefrankiranih pisem ne sprejemamo. Izhaja vsak četrtek. Naročnina letno 60 din za inozemstvo 80 din. Člani sekcije J, U, U. plačajo list s članarino. Oglasi po ceniku in dogovorit, davek posebe. PoŠt. ček, rač. 11,153, Telefon 45-86
POTEK JUBILEJNE BANOVINSKE SKUPŠČINE
SLAVNOSTNI DEL
Na letošnji banovinski skupščini je naša sekcija proslavila 50 letni jubilej skupne učiteljske organizacije za Slovenijo. Proslavi je bil posvečen prvi skupščinski dan, t. j. 11. julij.
V dvorani Delavske zbornice se je poleg velikega števila delegatov in ostalega učitelj-stva zbralo precejšnje število zastopnikov. Nj. Vel. kralja Petra II. je zastopal g. polkovnik Masič Milan, komandant 40. p. p.; ministra prosvete in g. bana je zastopal g. dr. Lovro Sušnik, načelnik prosvetnega oddelka; komandanta divizije podpolkovnik Pavlic Jernej, mestno občino podžupan dr. Ravni-har; kmetijski oddelek nadsvetnik Jože Kro-šelj. Nadalje so prisostvovali naši jubilejni skupščini banski šolski nadzornik g. Milko Jeglič, urednik ponedeljskega »Jutra« g. Lud-vrik Mrzel za Novinarsko udruženje, gdč. Pavla Hočevar za Jugoslovansko žensko zvezo, g. Anton Fakin za Združenje učiteljstva meščanskih šol, g. Franc Trost za Združenje telovadnih učiteljev, g. Andrej Skulj za Društvo upokojenega učiteljstva, g. Jože Kumer za Združenje uradnikov p. t. t. stroke, g. Leopold Zabukovec in g. Feliks Rant za Združenje zvaničnikov fin. kontrole, g. Jožko Zi-herl za Združenje zemljoknjižnih uradnikov, g. Ante Gnidovec za Združenje rač. uradnikov fin. direkcije, g. Matej Žgajnar za Društvo državnih in samoupravnih upokojencev, g. Anton Alič za Združenje strojevodij, g. Danilo Delkin za Združenje nacionalnih železničarjev in brodarjev, g. Franc Mašič za Društvo sodnih izvrševalcev, g. Jug za Društvo sodnih pisarniških uradnikov.
Poleg teh zastopnikov raznih organizacij so prihiteli na našo skupščino tudi g. prof. Ivan Prijatelj, ravnatelj učiteljišča v Ljubljani, univ. profesor g. dr. Fran Ilešič, sreska šol. nadzornika g. Fran Ločniškar in g. Fran Drnovšek.
Izvršni odbor JUU v Beogradu je zastopal podpredsednik tov. Stjepan Kranjčevič, a tudi vse naše gospodarske in socialne ustanove so bile zastopane: Učiteljska tiskarna po tov. Ivanu Michlerju, Učiteljska samopomoč po tov. Jakobu Novaku, Samopomoč! učiteljskih otrok po tov. Pavlu Lavriču, Hranilnica in posojilnica učiteljskega konvikta po tov. Andreju Sežunu, Učiteljska gosp. in kredit, zadruga v Celju po tov. Franu Voglar-ju, Učiteljski dom v Ljubljani po tov. Alojziju Kržišniku, Učiteljski dom v Mariboru po tov. Mirku Lešniku in tov. Milošu Ledi-neku, ki je zastopal tudi Pedagoško centralo v Mariboru, Dom učiteljic v Ljubljani po tov. Mariji Sodnikovi, Zdraviliški učit. dom v Rogaški Slatini po tov. Antonu Gnusu, ki je tudi kot eden najmarkantnejših organizačnih delavcev prejšnjih desetletij sam pomagal pri graditvi učiteljskega združenja.
Slavnostni del skupščine se je začel z nastopom »Učiteljskega pevskega zbora Emil Adamič«, ki je zapel državno himno, nakar je predsednik tov. Metod Kumelj nozdravil imenoma vse prisotne zastopnike in nato v krasno zasnovanem govoru podal zgodovinski pregled dela in ustvarjanja, prizadevanj in uspehov, nanašajočih se na petdesetletno dobo učiteljske organizacije. Svoj govor je nato zaključil s sledečimi ugotovitvami:
»Za vse, kar smo učitelji z dolgoletnim organiziranim delom dosegli in kar danes imamo, gre v prvi vrsti zasluga tistim že pokojnim in živečim tovarišem, ki so nam kazali pravo pot za naše delo. Snovalcem prvih učiteljskih društev, buditeljem učiteljske zavesti, tvorcem skupne učiteljske organizacije, našim voditeljem in vsem tistim številnim neimenovanim in neznanim učiteljem in učiteljicam, ki so kakorkoli pomagali pri izgraditvi organizacije in pri njenem delu za dosego zastavljenih smotrov, bo naša hvaležnost in hvaležnost bodočih učiteljskih generacij trajen spomin.
Imena Andrej Praprotnik, Mihael Nerat, Franc Kocbek, Armin Gradišnik, Anton Bre-zovnik, dr. Tomaž Romih, Vojteh Ribnikar, Anton Germek in vseh drugih številnih učiteljskih organizatorjev in borcev bodo trajno blestela v zgodovini slovenske učiteljske organizacije. Slava njihovemu spominu!
Čutim se pa dolžnega, da izrečem iskreno zahvalo tudi vsem Vam, tovariši in tova-rišice, ki ste doprinašali in ki donrinašate žrtve za našo skupno stvar. Vam. ki ste s svojim delom pripravljali boljšo usodo sedanji učiteljski generaciji, pa tudi Vam. ki stojite danes sredi borbe in gradite ter ustvarjate pogoje za še lepšo usodo bodočih učiteljskih rodov. Vsem in vsakomur iskrena hvala.
Slovenska učiteljska organizacija in slovensko učiteljstvo sta vedno zavzemala v slovenskem in jugoslovanskem narodnem po-kretu častno mesto in tako kot važen činitelj uspešno pripravljala pot osvobojenju in zgraditvi Jugoslavije.
Svobodno življenje svobodnega naroda v svobodni narodni državi je bil najsvetlejši smoter njunega prizadevanja. Za ohranitev te dragocene, na 100 letnih žrtvah sloneče pridobitve je učiteljstvo pripravljeno doprina-šati tudi najtežje žrtve. Na dan proslave 50-letnice ustanovitve skupne slovenske učiteljske organizacije podajamo zato slovenski učitelji svečano izjavo, da smo pripravljeni braniti svobodo naroda in vsak kos svete zemlje naše narodne države do poslednje kaplje krvi. Živel kralj Peter II., živel visoki kraljevski dom, živela naša velika, močna in svobodna Jugoslavija.«
S skupščine so bile poslane tudi sledeče brzojavke: Vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju Petru II. in Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu, nadalje pozdravni brzojavki prosvetnemu ministru Čiriču, izvršnemu odboru JUU v Beogradu in predsedniku Ivanu Dimniku v Topusko.
POZDRAVI IN ČESTITKE
Prvi se je oglasil k besedi načelnik prosvetnega oddelka kraljevske bamske uprave dravske banovine g. dr. Lovro Sušnik, ki je pozdravil skupščino kot zastopnik g. ministra prosvete in kot zastopnik g. bana. Čestital je k jubileju in izjavil, da mu je to v prijetno dolžnost posebno zaradi tega, ker je vršilo učiteljstvo v teku 50 let svoje delo tako no-žrtvovalno ter s tolikim trudom v dobrobit učiteljstva in za napredek na šolskem in prosvetnem polju. Če se je medtem položaj učiteljstva v marsičem zboljšal, potem je to sad naporov njegove organizacije in znak. da se je v javnosti in odločilnih krogih začel bolj upoštevati pomen tega stanu.
Prav tako vidni so uspehi dolgoletnega dela v šoli sami. Da je danes naše ljudsko šolstvo izgrajeno do tega obsega in te višine, gre hvala udejstvovanju celote kot mnogih poedincev, ki so dajali nasvete in pobude in se sami prizadevali za zboljšanje zunanjih in notranjih pogojev za povzdigo šolstva.
Pa tudi sicer ima slovenski učitelj poleg duhovnika največ zaslug, da je danes naš narod tako izobražen. Saj učitelji že od nekdaj veliko delajo na vseh poljih ljudske prosvete. Izjavil je, da so lahko učitelji z uspehom zadovoljni in nanj ponosni. Prosvetna unrava se zaveda naporov učiteljstva in jih ceni, zato izreka ob 50 letnem jubileju polno priznanje tako za delo na šolskem kakor tudi na izven-šolskem polju.
H koncu je g. načelnik izrazil željo, da tudi v bodoče vršimo delo za mladino in pro-sveto uspešno in z vnemo, ker ga ni "oli na katerem naj bi se učitelj ne udejstvoval za blagor naroda in države.
Podžupan Ljubljane g. dr. Ravnihar je čestital v imenu mesta Ljubljane. Ugotovil ie, da je učiteljska organizacija vršila častno delo pred prevratom ravno na narodnem polju, ker je s svojim delom pripravljala pot osamosvojitvi. Nadalje je navedel, da Slovenija prednjači, ker skoraj nima analfabetov in to je tudi zasluga slovenskega učiteljstva in njegove organizacije. Ob koncu je bodril k nadaljnjemu delu v čast in ponos naroda in države.
Skupščino so nadalje pozdravili in čestitali k 50 letnemu jubileju organizacije še sledeči: prof. Ivan Prijatelj, Pavla Hočevarjeva, Anton Fakin, Jože Kumer, Leopold Zabukovec, Ante Gnidovec, Matej Žgajnar, Anton Alič, Danilo Delkin, Jug, Miloš Ledinek, Ivan Michler, Jakob Novak, Andrej Sežun in Marija Sodnikova — vsi zastopniki že gori označenih društev in ustanov.
Daljši govor je imel tudi zastopnik izvršnega odbora tov. Stjepan Kranjčevič. Njegov govor priobčujemo zaradi njegove pomembnosti v celoti in v originalu:
GOVOR PODPREDSEDNIKA JUU STJEPANA KRANJČEVIČA
Više nego ikad pozdravljam s iskrenom radošču ovaj odlični zbor i donosim vam sr-dačne pozdrave od onih, koji su danas duhom s vama, jer s vama jednako osječaju i misle. Pozdravljam proslavu pedesetgodišnji-ce opstanka skupne slovenske učiteljske organizacije u ime sveukupnoga učiteljstva naše države, u ime učiteljstva hrvatskoga, u ime središnjice naše staleške organizacije kao i u ime svoje, te vam, slovenske drugarice i drugovi, najsrdačnije čestitam na to j izuzet-no važnoj i znamenitoj proslavi.
Čestitajuči vam ovom prigodom osječam dvostruki ponos, dvostruko sam radostan i to prvo radi toga, što se slavi rad organizacije učiteljskoga staleža, ko j emu i sam pripadam, a drugo zbog toga, što je djelovanje, koje stoji iza pedeset godina vašega rada, najpozitivnije djelovanje za bolju budučnost naroda i čovječanstva, koji samo možemo zamisliti.
Veličajuči značenje ovakve kulturne proslave — pedesetgodišnjicu opstanka i rada
skupne slovenske učiteljske organizacije — ne treba zaboraviti, da su prije spajanja op-stojale pojedinačne slovenske učiteljske organizacije, koje su slavile več i sedamdeset-godišne jubileje. A to je mnogo. Svima nam je poznato, da posao opčega narodnoga obra-zovanja i kod najnaprednijih evropskih naroda —■ da o drugima i ne govorimo — nije toliko star. Ta od velike franeuske revolucije, godišnjicu koje slavimo upravo ove godine, proteklo je 150 godina, a istom ona je proglasila načelo opče školske dužnosti.
No nije samo to — sedamdeset ili pedeset godina — što je pri tom od prve važnosti! Važni je od toga jest to, da danas slavimo godišnjicu kulturnoga rada. Ne slavimo spo-men na kakvu krvavu bitku, koja se makar svršila i pobjedom, nego slavimo težak, mu-kotrpan u uporan rad tisuča ljudi kroz de-cenije, rad na podizanju čovjeka, njegove svi-jesti i spoznaje, da je čovjek i da treba ulo-žiti sve svoje snage u to, da čovjekom i ostane.
Tu, kulturnu, stranu današnje proslave potrebno je u naše teško, a možda doskora i krvavo doba, istaknuto osobito živo, jer nas več dulje vreme zaglučuju glasovi, da je upravo rat najdivnije projavljivanje svih čovje-kovih snaga i da tobože tek u ratu mogu do-či do izražaja sve njegove sposobnosti.
A slavitelji rata ne ostaju, kako znate, kod teorije. Zato odasvuda dopire do nas to-pot koraka uniformiranih ljudi, koje spre-maju, da što vještije i okretnije uzmognu klati i ubijati sebi jednake, tutnjava teških bornih kola, zlokobno brujanje ubojnih rao-tora po modrom nebu, zato sve više čitamo
0	gradenju novih morskih grdosija i čujemo sve češče o astronomskim brojevima utroše-noga narodnoga novca za naoružanje.
Recite, nije li onda upravo u ovom času, više nego ikad, potrebno naglasiti potrebu kulturnoga djelovanja. Nemarno li pravo, mi učitelji, kulturni radnici, kad vidimo, kako jedno bučno bubnjanje, jedan giromoglasni marš, može — ako ne upravo uništiti, a ono svakako u pozadinu potisnuti — rezultate našega mukotrpnoga rada od mnogo godina, da dignemo svoj glas, da s ovakvih proslava gromko viknemo svomu narodu i čovječan-stvu, kako bubanj vodi u propast, a spasenje
1	sreča za čovjeka da se nalazi u kulturnom nastojanju i radu.
Ipak ne smijemo svako naoružanje trpati pod jednu kapu. Svi znademo i svi smo svje-sni toga, da ima naroda, a medu njih ¡spada i naš, koji žele u miru nastaviti svoj stvara-lački kulturni i ekonomski rad, svoje nastajanje oko napretka, oko progresa. Pa ako se i oni moraju naoružavati, da tako zaustave osvajalačke apetite i ratničko bjesnilo na su-protnoj strani, onda je dužnost i nas, najizra-zitijih kulturnih radnika, da takvo obrambe-no naoružavanje podupremo i tako doprine-semo svoj dio za uništavanje največega zla, koje je do sad snašlo čovječanstvo. Time če-mo pomoči, da se stvore mogučnosti za dalj-nji nesmetani napredak.
Mi, učitelji, ne možemo ni časak biti u sumnji o tom, što je napredak. Za nas je jasno, da čovječanstvo ne može napredovati ondje, gdje se tude ne poštuje, gde se guši svaka sloboda: pisanja, govora, pa čak i mi- > sli, gde se čovjeku niječe pravo na to, da sam sobom, svojim dobrom i svojom zajednicom upravlja samostalno, u slobodnom dogovoru sa svojima drugovima, ukratko, mi ne možemo zamisliti napredak roda ljudskoga bez — demokracije.
Mi kao učitelji vjerujemo u čovjeka. Ta nam vjera — i jedino ona — daje snage, da — uzgajamo. Kad u čovjeka, u dobro, koje je u njemu založeno, ne bismo vjerovali, ne bismo mogli uzgajati, nego bismo morali dre-sirati mladež, koja nam je povjerena. Vjeru-juči u čovjeka mi ga uzgajamo i radimo oko toga, da podignemo njegovu snagu samostal-noga mišljenja i nezavisnoga zaključivanja, da uzmogne formirati svoju svi jest, ojačati svoj duh. Ratni huškači smatraju tu svijest o čovječjim pravima, taj slobodni duh štet-nim za ratničku vrlinu. Njima je od razumne misli miliji bubanj, jer on zaglušuje, zaglup-ljuje, nivelira. A svi silnici, tlačitelji, zavod-nici i zaglupljivači idu za tim, da od naroda načine ratni stroj bez misli. Oni preziru Iju-de i računaj u s njihovim slabostima. Zato se služe i nasiljem, jer je jedna od teških po-grešaka čovjekovih, da se nasilju rado pokorava. Ali mi kao uzgajatelji znademo dobro, da teror kvari čovjeka: on koleba njegov značaj, raspojasava u njemu zlo. čini od njega kukavna licemjera i bestidna doušnika, čini ga vrijednim prezira.
Uzgajatelj mora nasuprot sav svoj rad osnivati na dobru, koje je u čovjeku, na vrlinama, koje se mogu razviti i usavršiti. Upravo radi toga nova škola toliko traži, da uče-nik radi sam, da razmišlja i da na pitanja, koja sam postavlja, traži odgovore. To je i uzrok, te mi uvodimo što veču samoupravu u učeničke kolektive, jer samo u zbiljskom ra-
du može mladi čovjek razvijati svoje dobre sklonosti, društveni osječaj i odgovornost za zajednicu, kao što čovjek samo u vodi može da nauči plivati.
Zato, ako nam je doista do napretka, ne možemo a da ne osjetimo veliku vrijednost i izvanredno značenje ovakvih proslava. Pedeset godina upornoga i ustrajnoga rada oko toga, da čovjek pojedinac, da čovječanstvo uopče bude bolje. Tisuče marnih ljudi rade sa stotinama tisuča djece dane i dane, godine i godine, strpljivo i marno vjerujuči za-nosno u uspeh svoga rada. Pojedinci u tom radu stare i malakšu, ali na njihova mjesta dolaze novi istoga duha, obnavljaju plamen i jačaju vatru, koja nas bodri i drži, da ne klonemo. Osječujuči se slabi kao pojedinci udružismo u čvrste falange, da u zajednici, složnim snagama i dvostrukom vjerom vodimo borbu, da bijemo svoj nekrvavi, ali je-dini boj, koji mora donijeti konačnu pobjedu: bolje i sretnije dane našemu narodu i svemu čovječanstvu.
Pozdravljajuči velebnu vašu proslavu pozdravljam ujedno i vašu banovinsku skupšti-nu, koja je jedna karika u nizu, koji evo u ukupnoj slovenskoj učiteljskoj organizaciji broji več 50 godina. Ona nastavlja djelo zaslužnih predaka. koji kao pobjedonosni generali stoje na čelu kulturne vojske i pokazuju svijetao primjer onima, koji dolaze.
Ako je pedesetgodišnji kulturni rad vri-jedan hvale, kako sam rekao, važan je isto tako i rad, koji vrši današnje pokoljenje u toliko vise, sto u ovim teskim danima — i opčima i posebno našima — treba imati ne samo pravilan pogled po svijetu i nepogrešiv sud o suvremenim zbivanjima, nego i dovolj-no hrabrosti, da se brani svoje uvjerenje. Ne ču ovde iznositi poznate stvari, tek usput spominjem, da se učitelji i u svojoj zajedni-čkoj1, i slovenski učitelji u svojoj banovin-skoj organizaciji muški bore za ono, što smatraju, da je pravo i pošteno.
Sav naš rad — znadem — odvijat če se i na ovoj skupštini, kao i u buduče u tom pravcu, a to je za čovjeka, koji teško osječa sav teret stranputice, na koju se želi čovječanstvo zavesti, takva zadovoljština i utjeha, te se miri i vjeruje u bolju budučnost.
S tima mislima i s takvim uvjerenjem želim vam uspješan i plodan rad! Živjeli!
Brzojavne ali pismene pozdrave in čestitke so poslali:
Ivan Dimnik, Engelbert Gangl, prof. Franc Grafenauer, Priča, urednik Nar. Prosvete, Društvo banov, uslužbencev in upokojencev, Udruženje želez, uradnikov, tov. Co-tič, učitelj, Zagorje, tov. Rajšp, Maribor, Družba sv. Cirila in Metoda, Udruženje davčnih uradnikov, Ljubljana, JUU sekcija za zetsko banovino, JUU sekcija za vardarsko banovino. Združenje poštno hranilniških nameščencev sekcije Ljubljana; predsednik JUU sekcije za drinsko banovino Bilčar; predsednik JUU sekcije za primorsko banovino Stoja-nac; R. F. Magjer, predsednik kluba hrvatskih književnikov in umetnikov, Osjek.
Po končanih pozdravih je ponovno nastopil Učiteljski pevski zbor in zaključil slavnostni del s tremi precizno izvedenimi pevskimi točkami.
PRED SPOMENIKOM KRALJA PETRA I.
OSVOBODITELJA
Ob proslavi 50 letnega jubileja svoje skupne stanovske organizacije se je slovensko učiteljstvo iz globoko občutene notranje potrebe počastiti spomin prvega kralja Jugoslavije, blagopokojnega kralja Petra I. Osvoboditelja, zbralo pred njegovim spominskim likom. Predsednik Metod Kumelj je položil pred spomenik lep venec s sledečim nagovorom:
»Slovenski učitelji so upirali svoje oči v herojsko osebnost blagopokojnega kralja že takrat, ko se je kot princ boril v francoski dobrovoljski legiji. Njihove želje in srca so ga snremljala, ko je kot Peter Mrkonjič vodil svoj narod v Bosni in Hercegovini v borbi proti nasilju. V mislih smo bili slovenski učitelji ob njem, ko je leta 1903. sedel na prestol
Vsebina :
Potek jubilejne banovinske skupščine.
Vabilo na XIX. glavno skupščino Jugoslo-venskega učiteljskega udruženja.
Splošne vesti. — Osebne zadeve. — Učiteljski pravnik. — Naša gospodarska organizacija. — Stanovska organizacija JUU.
Zbirka pirhov.
Učiteljska tiskarna. — Književnost. — Mali oglasi.
srbskih kraljev. Njegove proroške besede ob nastopu vlade: »Kar je začel ded, to bo končal vnuk«, smo poslušali tudi mi.
V	naših dušah so vzbudile novo unanje in novo vero.	Naše misli in želje so spremljale kralja Petra in srbsko vojsko tudi v balkanski osvobodilni vojni. Zmage srbskega naroda smo občutili za naše zmage, povečanje teritorija srbske države za naše pridobitve, izguba s krvjo osvojene jadranske obale nas ni bolela manj kakor je bolela kralja Petra in srbski narod.
Vse trpljenje srbskega naroda v svetovni vojni je bilo tudi naše trpljenje in umik skozi Albanijo tudi naša Golgota. Ob vozu z volovsko vprego, na katerem je, odklan>aioč vsako, tudi najmanjšo udobnost, sedel bolni stari kralj Peter I., deleč usodo najstrašnejših dni s svojim narodom in svojo vojsko, so krvavela tudi naša srca. Z njim smo bili v izgnanstvu, z njim in njegovo vojsko v krvavih bitkah, ki so po tolikem trpljenju nri-nesle zmago srbskemu narodu in ustvarile Jugoslavijo.
Vse življenje blagopokojnega našega največjega kralja Petra I. Osvoboditelja je bila ena sama dolga, žrtev polna vrsta dela in borb za svobodo, izhajajočih iz globoke ljubezni do naroda in zakoreninjenih v neuklo-ljivi veri v zmago pravice in poštenja. Kot vladar in državnik je posvetil vse svoje sile notranji ureditvi in okrepitvi države. Z'a osnovne in najjačje stebre urejene države je smatral sodstvo, ki naj zaščiti pravico in poštenje in ustvarja zadovoljstvo in občutek sigurnosti, vojsko, ki naj skrbi za varnost države in obrambo njenih mej in prosveto, ki naj skrbi za kulturno osvoboditev naroda. Sodstvu, vojski in prosveti je zato posvečal vso svojo skrb. Prav posebno je cenil učiteljstvo in njegove vzgojne naloge. Njegovi pogledi na šolo in njeno osnovno nalogo, so vsebovani v zgodovinskih besedah, ki jih je izrekel po nastopu svoje vlade 6. avgusta 1903. srbskemu učiteljstvu: »Glejte, da vzgojite svojemu narodu poštene in značajne člane družbe. V naši zgodovini in med našim narodom je bilo mnogo nesreč zaradi pomanjkanja značaja in morale med ljudmi, ki so vplivali na narodno usodo«. Te besede je sprejelo kot njegovo naročilo tudi slovensko učitelj stvo.
Kralj Peter I.1 Osvoboditelj nam je vsem vzor Jugoslovana borca, ki nas ni vodil in bodril samo s svojim duhom, marveč še v večji meri s svojim požrtvovalnim vzgledom.
Ko polagam danes v imenu JUU — sekcije za dravsko banovino v znak globoke pietete in hvaležnosti slovenskega učiteljstva ta skromni venec pred spomenik velikega človeka in kralja, slovesno izjavljam, da hočemo slovenski učitelji plod njegovega dela in žrtev, svobodo naroda in Jugoslavije, za kar je dal tudi njegov veliki sin kralj Aleksander I. Zedinitelj svoje dragoceno življenje, nod vodstvom mladega kralja Petra II.. zvesto čuvati in da se za to ne strašimo nobenih žrtev.
Slovensko mladino hočemo tudi v bodoče vzgajati tako, da bo občutila svobodo naroda in države za najdražjo in najplemeni-tejšo svetinjo. Veliki kralj naj mirno nočiva. Plod njegovega dela ima zveste čuvarje.
Slava kralju Petru I. Osvoboditelju.«
Nato je zadoneia himna, ki so jo odpeli člani(-ice) UPZ.
NASTOP V RADIU
V	zvezi s proslavo 50 letnega jubileja je imel Učiteljski pevski zbor zvečer koncert v radiu. Med odmorom je predsednik sekcije v 10 minut trajajočem govoru prikazal širši javnosti razvoj organizacije in njeno delo od prvih začetkov do danes, ob koncu govora pa je v imenu organizacije in v svojem imenu naslovil pozdrave na vise one številne člane, ki niso mogli osebno prisostvovati proslavi jubileja.
DELOVNI DEL „ „
SKUPSCINE
Popoldne je predsednik sekcije Metod Kumelj otvoril delovni del IX. redne banovin-ske skupščine s sledečim nagovorom:
Spoštovana skupščina!
Po dovršeni lanski banovinski skupščini smo z optimizmom in polni volje do uspeha nadaljevali s svojim delom po sklepih in smernicah, ki ste nam jih odredili. Naš opti-mizem je slonel na globoki zavesti, da ne terjamo ničesar, kar ni v skladu z osnovnimi interesi šole in naroda in da se morajo ti interesi slednjič vendarle zaščititi, da se ohranita šola in narod trajne škode. Naš optimizem pa je izviral tudi iz spoznanja in prepričanja, da so naše vrste tesno povezane, da stojimo složni vsi kot eden odločno in pogumno v borbi za izvojevanje naših upravičenih zahtev. Ko pa po končanem letu pregledujemo naše delo, ki Vam ga točneje prikazuje tajniško poročilo, vidimo, da z daleka ni rodilo tistih in takih uspehov, kot smo jih pričakovali in želeli. Uspeli nismo ravno v svojih najbitnejših zahtevah.
Prepričani, da moremo pričakovati uspehov le tedaj, če smo med seboj složni in če uravnavamo svoje delo po svojih lastnih pogledih, smo tudi v preteklem letu posvečali vso skrb organizaciji sami. Skrbeli smo, da je ostala na znotraj močna in zdrava. Branili smo njeno nadstrankarsko osnovo in jo ohranili nezavisno na vse strani. Duh demokracije, ki je preveval vse naše delo, je ustvarjal občutek zadovoljstva med sreskimi društvi in v vrstah članstva.
litičnih formacij z učiteljsko stanovsko firmo. Organizacija se upira ustanavljanju takih ustanov, ker si zanje ne more predstavljati drugih nalog kot naloge osebnega obračunavanja. Take ustanove bi zanesle samo trenje in razdor v našo nadstrankarsko stanovsko organizacijo in jo ogrožale v njenem obstoju. To pa bi ne pomenilo samo škodo za nas, marveč tudi za vse naše delo, ki ga vršimo s stališča skupnih narodnih in državnih interesov. Najjačja protiutež vsem poizkusom razdvojiti in razkrojiti naše vrste je stanovsko zavedno članstvo, ki predpostavlja skupne interese stanu ozkim strankarskim interesom. Ta zavest se je odlično izkazala tudi v preteklem letu. Učiteljstvo za strankarski politični učiteljski klub, ki je bil ustanovljen v Ljubljani jeseni leta 1937., ni pokazalo razumevanja in ni vanj pristopilo. Stranka ga je zato razpustila. Ideja naše deklaracije je zato tudi to pot slavila svojo zmago.
Sreska društva so osnovne edinice naše organizacije, ki se zato pri svojem delu nujno nanje opira. Ne samo odbor centralne uprave in sekcije, tudi sreska društva so dolžna delati na vseh vprašanjih, ki jih obravnava učiteljska organizacija in na ostvaritvi sklepov in zahtev naših skupščin. Poleg tega je njihova naloga dajata organizaciji iniciativ za delo. Sreska društva morajo biti zato v interesu skupnega dela trajno najtesneje povezana s sekcijo, dolžna so obveščati jo o svojem delu, o željah in zahtevah članstva, njihova dolžnost pa je tudi, redno ji pošiljati vsa poročila, za katera se sekcija nanje obrača. Dočim je stala sekcija z njimi vse leto v najtesnejšem kontaktu in jih obveščala o svojem delu in o stanju poedinih vprašanj, žal niso vsa sreska društva izvrševala svojih dolžnosti do nje in s tem tudi ne do svojega članstva. Dolžnega se čutim to dejstvo v svojem nagovoru posebej poudariti in Vas opozoriti na škodo, ki bi nujno morala nastati za našo organizacijo, če naj bi nojav' nerednosti in nevestnosti postali praksa v poslovanju nekaterih sreskih učiteljskih društev. Navzoče predsednike in delegate nujno prosim, da storijo vse, da bodo vsa društva v bodočem letu redno poslovala.
Glavno delo sreskih učiteljskih društev se vrši ob neposrednem stiku s članstvom. Zato prehajajo na sreska društva same no sebi vse vzgojne naloge organizacije. Sekcija more storiti sama le toliko, v kolikor prihaja potom svojega tiska v oseben stik s člani. Mnogo važnejši kot tisk pa sta za vzgojo oseben vzgled in živa beseda. Predvsem so dolžna sreska društva posvečati vse svoje moči vzgoji tistih moralnih vrednot, ki tvorijo pri poedincu in pri skupnosti osnovo za delo v društvu, ki mora počivati na etičnih temeljih. Spoštovanje resnice, pravičnost v vsem, nesporno poštenje v vsakem pogledu in pravo tovarištvo, sloneče na zavesti, da se nihče ne sme okoriščati na škodo sotovariša in stanu kot celote, so osnove teh vzgojnih nalog.
V članih je treba vzbuditi zavest, da smo organizacija mi vsi in da smo vsi dolžni sodelovati na ostvaritvi naših zahtev, ki vse streme za dosego zboljšanja našega položaja. V vrstah članov je treba vzbuditi večjo aktivnost ne samo na vprašanjih, ki jih osebno zadevajo, marveč tudi na tistih, ki zadevajo njihove sotovariše. Le tako bo dobila vsaka konkretna potreba potreben poudarek. V članih je nujno razviti zavest skupnosti. Solidarnost je potem naravna in logična konse-kvenca, a neobhodno potrebna za uspešno delo v organizaciji.
Vse primere kršenja moralnih osnov in osnovnih 'načel organizacije so sreska društva dolžna obravnavati pred stanovskimi razsodišči. Razsodišča ne služijo zgolj uravnavanju medsebojnih sporov, marveč so istočasno važno vzgojno sredstvo organizacije. Pri obravnavanju težkih primerov kršenja stanovske morale in stanovske discipline naj se razsodišča ne strašijo tudi ostrih ukrepov. Če naj svojo težko in upravičeno borbo z uspehom vodimo, moramo ostati močni. Taki pa bomo le tedaj, če izločimo in odstranimo vse kar bi lahko trajno zastrupljalo naš orga-nizačni organizem. Naša moč ne izvira samo iz našega števila, marveč še bolj iz kvalitet poedincev v njem.
K vprašanju vzgoje našega članstva in večji njegovi aktivnosti pri delu v organizaciji moramo pristopiti z vso resnostjo. Ta skrb mora postati glavna naloga dela v organizaciji v nastopajočem in v bodočih upravnih letih.
Sreska učiteljska društva pa sio dolžna pobijati tudi materialistično miselnost, ki se je pričela kazati zlasti med mlajšim učitelj-stvom. V dobi borb smo, ki naj prinesejo učiteljstvu in šoli trajnih dobrin. Od zastavljenih zahtev ne moremo in ne smemo popuščati, ker so te zahteve osnova vsega našega prizadevanja za izboljšanje položaja vsemu stanu. Naše odločno vztrajanje na njih pa je ravno, kar usmerja situacijo proti nam, in kar spravlja često tudi poedinca v mučen položaj. Če bi od teh zahtev popustili, bi morda posamezni poedinci v svojih osebnih zadevah deloma uspeli, stan kot celota pa bi ne dobil ničesar. Postavljeni bi bili v položaj, v katerem smo bili pred pokrenitvijo naše borbe. Ponoviti bi se moralo, kar se je že tolikokrat. Začeti bi morali znova. Zato pa je potrebno, da vsi razumemo resnost in važnost našega skupnega dela in da na njem vztrajamo. Zavedati se moramo zgodovinske odgovornosti, ki smo jo pred narodom in bodočimi učiteljskimi rodovi prevzeli nase, čim smo se ( dk-cih za brezkompromisno borbo za izvojevanje tistih naših zahtev, na katerih slonita boljša bodočnost učiteljstva in slovenske šole. V taki borbi je nujno podrejati male osebne interese važnim interesom celote, potrpeti je treba in vztrajati v borbi, dokler ne uspemo. Takrat bomo dobili vsi kot celota, dobil pa bo s tem tudi vsak poedinec.
Neučakanost danes ni na mestu. Ona slabi odporno silo članov in s tem našo skupno moč. Zatirati moramo zato miselnost tistih članov, ki grozijo s izstopom iz organizacije, če kljub njenim naporom, da bi se vse prošnje za napredovanja rešile, še niso napredovali.
Škodujejo pa našemu skupnemu delu tudi vsi oni, ki neprestano prigovarjajo članarini in groze z izstopom, če se jim prispevek ne zniža. Ti ne upoštevajo, da brez sredstev ni mogoče voditi borbe in da so materialne dajatve, ki so same po sebi itak neznatne, najmanj, kar je vsakdo dolžan žrtvovati.
Kot rdeča nit se vije skozi vso dobo zadnjih let naša skrb za ureditev prosvetne personalne politike. Reševanje osebnih zadev je najneprijetnejše, najbolj občutljivo pa tudi najvažnejše vprašanje v izvajanju prosvetne politike sploh. Dobra personalna politika mora imeti pred očmi vedno dvojen cilj. Zadoščati mora stvarnim potrebam šole, pri tem pa skrbeti, da ohrani zadovoljstvo v učiteljskih vrstah. Obe nalogi sta enako važni in sta v nekakem ravnotežju. Na obe je zato dolžno prosvetno oblastvo polagati enako važnost. Čim se ravnotežje podere, nastanejo slabe posledice za šolo in šolsko delo. Šola brez zadostnega števila učiteljev ne more vršiti določene naloge, nezadovoljen učitelj se ne more tako predano posvetiti delu, kot bi bilo to potrebno. Iz tega nastane zopet škoda. V vsakem primeru neupoštevanje obeh nalog prosvetne personalne politike pa plača ceno ljudstvo s svojo izobrazbo in izobrazbo in vzgojo svojih otrok. Ta cena je največja takrat, kadar se obe negativni komponenti združita: da šoli učiteljev primanjkuje in da še med temi, ki na njej delujejo, konkretni ukrepi prosvetne uprave niso ustvarili zadovoljstva. Zal je bilo vse čase tudi takih primerov več in največ zlasti v naših obmejnih in narodno mešanih krajih.
Naloga šole je vzgajati značaje. Kdor pa hoče vzgajati značaje, mora biti sam znača-jen. Skrb za ohranitev značajev sploh je brez dvoma naloga družbe in države kot celote, skrb za ohranitev učiteljev značajev pa poleg tega posebna naloga vsega prosvetnega aparata, pa tudi učiteljskega stanu samega in njegove organizacije. Zato ravno gre vso dobo zadnjih let naše prizadevanje za tem, da se ustvarijo zakonske določbe, ki bodo uravnavale reševanje vseh učiteljskih osebnih vprašanj tako, da bodo izključeni iz nje vsi vplivi, ki jim šibkejši značaji med učitelj-stvom podlegajo in se zato lomijo.
V učiteljevo delo in na vsa vprašanja, ki zadevajo reševanje njegovih osebnih zadev, bi se ne smel vmešavati nihče. Presoja in odločanje mora biti prepuščeno zgolj prosvetnim instancam in njihovim organom.
Dokler ni ustreženo navedenim našim zahtevam, je vsako delo na načelnih šolskih in prosvetnih vprašanjih brezuspešno. Še tako dobra obča prosvetna politika ustvarja samo osnovne pogoje za rast našega šolstva. Razvijati se in rasti pa začne naše šolstvo šele tedaj, če ga oplaja osebno požrtvovalno delo učitelja. Zato je treba najprej ustvariti pogoje za to in tako delo, kar pa je mogoče le z izpremembo prosvetne personalne politike.
To vprašanje smo smatrali za najvažnejše in mu posvetili največ svojega dela. Pogoje za trajno izpremembo prosvetne personalne politike vidimo le v izpremembi zakonskih določb. Zato stremi vse naše delo za tem, da dosežemo stalnost na mestu in v službi, avtomatično napredovanje, uzakonitev upraviteljskega položaja in izpremembo določb o razpisih in oddaji službenih mest. Vse te naše zahteve so tako globoko utemeljene v interesih naše šole, da je nemogoče z njihovo uzakonitvijo še dalje odlašati.
Dokler pa ne dosežemo tega, ne moremo odstopiti od svojih zahtev po temeljni izpremembi današnje prakse.
Zahtevamo, da se razpisujejo prav vsa prosta učiteljska mesta.
Iz prosvetne personalne politike je treba izločiti prav vse nezdrave vplive, v prvi vrsti vplive politične stranke.
Učiteljstvo je treba zaščititi proti neprestano se ponavljajočimi ovadbami. Vse anonimne ovadbe naj se odklanjajo, za resničnost podpisanih pa naj nosijo podpisniki polno osebno odgovornost. Čim preiskava dokaže neresničnost v ovadbi navedenih očitkov, naj oblastvo uvede postopek pred sodiščem. Ta naša zahteva ne predstavlja le varnostnega ukrepa za učiteljstvo, marveč važen ukrep za dvig poštenja in morale, ki se je začela v vseh naših slojih tako opasno vtapljati v denunciantstvu.
Dokler se nam ne vrne avtomatično napredovanje je izvajati napredovanja strogo po rangni listi v duhu določb uradniškega zakona. Z zadovoljstvom ugotavljam, da so zadnja napredovanja učiteljstva, izvršena 26. maja t. 1., zadovoljila. Pri njihovi izvršitvi so bili izločeni vsi nezdravi vplivi, pri njih je odločal zgolj rang poedinca. S tem svojim aktom se je postavil minister prosvete na vzvišeno stališče državnika, ki splošne interese predpostavlja vsem drugim interesom. Dolžnega se čutim, gospodu ministru prosve-
Ali ste že član
Učiteljske tiskarne?
te izreči za to delo v svojem in Vašem imenu na tem mestu najprisrčnejšo zahvalo. Istočasno pa naslavljam nanj apel, da se zasigu-rajo potrebni krediti za rešitev prav vseh za napredovanje vloženih prošenj in da se obravnavajo prav vsa področja prosvetne personalne politike s širokega stališča občih interesov.
Preokrenitev prosvetne personalne politike naj vrne učiteljstvu občutek sigurnosti in zadovoljstva, ki sta zlasti danes v časih potrebe podvojenega dela za dviganje narodne zavesti in ponosa in čuta narodne in državne pripadnosti tako potrebna. Učiteljstvo je na tem področju storilo od vseh stanov največ, delalo in gradilo je kljub dostikrat najneugodnejšim pogojem brez vsake opore in pomoči, prepuščeno samemu sebi. Temu delu je treba priznati danes prvo mesto in za njegovo uspešnost ustvariti vsaj vse najosnovnejše pogoje, ki jih vidimo le v tem, da se ugodi gornji naši zahtevi.
Prehajam k vprašanju, ki ga najteže občutimo vsi in mu dajem zato prav poseben poudarek. To je naš gmotni položaj. Naši prejemki so že leta in leta daleč pod eksistenčnim minimom. Zaradi tega smo morali sebi in svojim družinam ves čas pritrgovati tudi pri najnujnejših življenjskih potrebščinah, celo pri hrani. Kljub temu pa smo se morali neprestano zadolževati. Zadolževali smo se za hrano, za obleko, ob bolezni in smrti v družini. Zadnji dve leti se je naš položaj spričo ogromnega porasta cen še posebno poslabšal in je danes naravnost brezupen. Nadaljnje zadolževanje je nemogoče. Ker nismo plačali niti starih dolgov, je usahnil naš kredit. Iz položaja ne vidimo več izhoda. Naše družine trpijo največje pomanjkanje in zdravstveno propadajo. Izobraževanje naših otrok in s tem njihova eksistenca sta težko ogrožani, ker ne moremo več vzdržati plačil za njihovo bivanje v mestih.
Pa ne samo položaj poročenih uslužbencev, tudi oni, samskih je nevzdržen. Tudi za samskega uslužbenca danes prejemki ne zadostujejo. V najtežjem položaju pa so učitelji pripravniki in učitelji v najnižjih skupinah. V nepopisnem pomanjkanju in bedi so poročeni učitelji pripravniki z družino.
Pomoč je tukaj nujna. Ne samo naši interesi in interesi naših družin, interesi družbe, naroda in države jo zahtevajo. Pri urejevanju naših plač, ki se morajo dvigniti na eksistenčni minimum, pa je nujno odpraviti vse razlike, ki jih je ustvaril zakon v teku let med prejemki poročenih in samskih učiteljic, pa tudi razlike v dokladah aktivnih in upokojenih učiteljev. Za te razlike ne vidimo nobene utemeljitve.
Z novim letom vstajajo za nas nove naloge pri delu na starih vprašanjih. Dosedanji neuspehi nas ne smejo motiti. Delati moramo, boriti se moramo z vsemi obstoječimi in novimi ovirami, do končne zmage.
S tem otvarjam delovni del IX. redne ba-novinske skupščine JUU — sekcije za dravsko banovino in Vas vse prisrčno pozdravljam z željo, da rodi Vaše delo čim več in čim lepših uspehov za učiteljski stan, za narod in državo.
PREDAVANJE
Po izvolitvi skupščinskih zapisnikarjev in overovateljev zapisnika je predsednik pozdravil urednika »Popotnika« g. Matijo Senkoviča, ki je nato imel zanimiv referat: »Kako je naša organizacija v zadnjih 50 letih vplivala na razvoj slovenskega ljudskega šolstva in česa manjka naši šoli za njen bodoči razvoj.« Za zanimiva in izčrpna izvajanja je skupščina izkazala referentu popolno priznanje in odobravanje z močnim aplavzom, a predsednik se mu je za referat še posebej zahvalil.
VOLITEV ODSEKOV
Glavno delo skupščine izvršijo vsako leto odseki. Prav vsi delegati so porazdeljeni na posamezne odseke, da s svojim aktivnim sodelovanjem začrtajo pota in smernice odboru v bodočem letu. Tudi na letošnji skupščini so bili kot vedno izvoljeni sledeči odseki: veri-fikacijski, gospodarski, šolsko upravni, nadalje odseki za tisk, za organizacijo in pravila, za učiteljske gospodarske in socialne ustanove, za strokovne, kmetske in gospodinjske nadaljevalne šole, za učiteljski pokret, odsek učiteljic, UPZ in odsek za obmejno in manjšinsko šolstvo in končno odsek za resolucijo.
VERIFIKACIJA
Prvi je podal svoje poročilo verifikacijski odsek, ki je na podlagi pooblastil sreskih društev in prijav ugotovil, da je bilo na ban. skupščini navzočih: 8 članov upravnega odbora, 5 članov nadzornega odbora, 32 predsednikov sreskih društev, 28 delegatov sreskih društev. Skupaj 73 polnopravnih članov skupščine. Osporjenih mandatov ni bilo. Zastopano ni bilo sresko društvo Novo mesto. Ker je bilo od 81 možnih članov navzočih 73, more skupščina polnopravno zasedati.
NAČELNA DEBATA O TAJNIŠKEM POROČILU
Takoj po sprejetju poročila verifikacij-skega odseka se je začela načelna debata o tajniškem poročilu. V tej razpravi je tovariš Mencej naglašal: Mislim, da sta naš stan in naša organizacija prišla na tako stopnjo, da se mora ob tajniškem poročilu govoriti o načelnih stvareh. V vrstah našega članstva se vedno bolj širijo vesti, češ da vodstvo organizacije ni več v stanu izvesti stvari v to smer, da bi bili uspehi vidnejši — da bi se doseglo več uspehov. Ti glasovi so za organizacijo destruktivni, ker so enostranski in onemogočajo uspehe. Pri tem se pa pozabi na veliko delo in stremljenje za uspehi. Iz tajniškega poročila je razvidno, in kdor sledi delu tekom let, mora priznati, da je vodstvo organizacije aktivno, mogoče bolj kot kdaj po-
prej. Ce pa primerjamo naše težnje, stremljenja in predloge z uspehi, vidimo veliko nesorazmernost in pokažejo se razmere, o katerih moramo misliti. Učitelji smo idealisti in ker smo idealisti, smo večkrat tudi naivni. Tako smo bili pred leti, ko se je začelo govoriti o solidarnosti in nekih prijateljskih od-nošajih med organizacijo in onimi, ki vodijo našo usodo. Bili smo razočarani. Kadar pride organizacija na tako stopnjo, mora misliti na izpremembo načina dela. Za spremembo metod in načina dela je potrebno članstvo, ki je stanovsko zavedno. In takega članstva nam manjka, na kar opozarjamo pri vsakem koraku. Vidimo, kako članstva za ceno osebnih koristi da najlepše povode za krivice vsemu stanu. Smatra za potrebno, da vodstvo organizacije pokrene vse in izvaja konisekvence. Če vodstvo ne more kontrolirati takih primerov, predlaga, da da skupščina pooblastilo, da izvaja represalije nad člani, ki brez vednosti vodstva hočejo pridobiti razne bonitete na račun ostalega članstva. Dejanja članov v škodo svojih tovarišev se bodo morala obravnavati pred stanovskim razsodiščem.
Tov. Hudales opozarja na to, da se je govorilo že lani, da se pomete v članskih vrstah, šele potem bo mogoče kaj doseči. Zato mora pristaviti k temu le, da se strogo izvaja načelo: čiščenje organizacije.
Predsednik Kumelj poudarja da skupščina ni naložila s tem nalogo samo vodstvu organizacije in sebi sami, temveč pade vzgojna naloga v prvi vrsti na sreska društva. Prosi predsednike in delegate, da to upoštevajo in da drugo leto ne pride s kakim očitkom pred upravni odbor, ker je to res prvo delo sreskih društev.
Tov. Hreščaku se zdi potrebno, da se govori o moralnem razčiščenju organizacije, da se načeta nagnilost in zastrupljanje ne razširja. To je važno, potrebni so pa še drugi predlogi. Ni dovolj, da ima organizacija moralno vredne člane, ampak tudi delovne, katerih največ manjka. Takih potrebuje dan za dnem, mesec za mesecem. Kaj pomaga to polovičarsko delo društev. Ni se še zgodilo, da bi sekcija dobila podatke, za katere je prosila, od vseh društev. Na ta način se od strani članstva sabotira delo sekcije in tako ne more dati obračuna. — Lep primer nudi Mladinska matica. Na njeno okrožnico se sploh po večini ni reagiralo, ali pa so odgovori prišli prekasno. Jasno je torej, da treba predvsem delovnih moči, ki bodo organizaciji ob strani in to naj bi bili predvsem tajniki sreskih društev. Predlaga, naj se uvede mlade ljudi v or-ganizačno delo in to morda s kakimi tečaji za tajnike.
Ta predlog da predsednik na glasovanje, ki se v načelu soglasno sprejme in odstopi upravnemu' odboru v obravnavo.
Debata se je še nadaljevala in je pokazala precej jasno sliko, zakaj mnoga sreska društva ne poslujejo tako kot bi morala. V debato so posegli še tov. Vauda, Kert, Grum in Kumelj.
Drugi
dan
Po rešenih formalnostih glede vlaganja kandidatne liste za volitve so podali odseki drug za drugim svoja poročila, ki jih je po krajši ali daljši debati skupščina dopolnjevala in končno sprejela.
ODSEK ZA UČITELJSKI PEVSKI ZBOR
je prvi poročal o svojem delu in sprejet je bil sledeči sklep.
Odsek ugotavlja, da so bili vsi važnejši sklepi lanske banovinske skupščine v kar največji meri izvršeni in ker je uvidel, da UPZ vrši v polni meri zadano si nalogo, prosi ba-novinsko iskuDŠčino in učiteljstvo, da to emi-nentno učiteljsko kulturno institucijo še nadalje gmotno in moralno podpira.
SKLEPI ODSEKA ZA STROKOVNE NADALJEVALNE ŠOLE
Po poročilu zapisnikarja so bili sprejeti sledeči sklepi:
1.	Letos poteče rok za vlaganje novih prošenj pri nastavitvi učiteljstva na strokovno nadaljevalnih šolah. Navodilo za razpis pravi, da se morajo krajevni šolski odbori strogo držati § 4. uredbe, t. j. vse prošnje je treba urediti po vrstnem redu v duhu tega člena, tedaj najprej fakulteta, potem šele osnovnošolsko učiteljstvo. Lahko bi se zgodilo, da bo iz vrst srednješolskih profesorjev dovolj prosilcev, zaradi česar ne bo za osnovnošolsko učiteljstvo dovolj mest na razpolago. Odsek priporoča sekciji za dravsko banovino v tem smislu posredovanje na VIII. oddelku ban-ske uprave.
2.	Plače učiteljstva na strokovno-nadalje-valnih šolah so še vedno po 18 din na uro kljub pravilniku ministrstva trgovine in industrije, ki predpisuje razmerje plač 13:15:18. Zahtevamo za enako delo enako plačilo; zato naj se plače nastavnikov obrtno-nadaljeval-nih šol izenačijo, oziroma zvišajo honorarji učiteljem ljudskih šol.
V Ljubljani in na deželi je čimdalje manj učiteljev izprašanih za pouk na strokovnih nadaljevalnih šolah, potrebni so ponovno novi tečaji. V te tečaje naj prosijo učitelji samo pod pogojem, ako bodo pri nastavitvah enako upoštevani kakor ostali prosilci.
3.	Vse stroške obrtno-nadaljevalnih šol naj prevzame banovina, ker mnoge občine ne zmorejo prevelikih dajatev, dalje je potrebna finančna pomoč države in zbornice za trgovino, industrijo in obrt.
4. Vse strokovne nadaljevalne šole naj se diferencirajo po strokah, kjer je le mogoče. Povsod naj se otvorijo specialni tečaji za vajence in vajenke.
SKLEPI ODSEKA ZA KMETIJSKO IN GOSPODINJSKO NADALJEVALNO ŠOLSTVO
Poročilu je sledila kratka debata, nakar so bili sprejeti sledeči sklepi:
1. Na učiteljiščih naj b* se vpeljalo več praktičnega pouka v kmetijskem in gospodinjskem smislu, da se na ta način bolj usposobi učiteljski naraščaj in da se vzbudi v njem že na učiteljiščih zanimanje za ta pouk.
V ta namen je nujno potrebno, da se nastavijo na učiteljiščih za to stroko usposobljene učne moči, kar naj se upošteva pri reformi učiteljišč.
Z ozirom na potrebe ugotavljamo, da je število kmetskih in gospodinjskih nadaljevalnih šol še vedno premajhno. Skupščina skleni, da se pri sekciji ustanovi poseben stalni odsek za kmetsko in gospodinjsko nadaljevalno šolo.
SKLEPI ODSEKA ZA OBMEJNO IN MANJŠINSKO ŠOLSTVO
Poročilu odseka je sledila živahna debata, nakar so bili sprejeti sledeči sklepi:
1.	Obmejno šolstvo in učiteljstvo ter ves obmejni živelj naj uživajo prvo in glavno pažnjo in skrb vsega šolstva, učiteljstva in narodnega živi j a v državi. V to svrho je osnovati pri kr. banski upravi in pri ministrstvu prosvete poseben oddelek za obmejno šolstvo ter voditi dosledno nacionalno stvarno obmejno šolsko politiko. Enako so potrebni posebni obmejni oddelki v vseh resorih, kakor: v kmetijskem, socialno-političnem, zdravstvenem, gradbenem, prometnem in drugih. V vse te oddelke spadajo prvenstveno funkcionarji, ki poznajo obmejne prilike in za njih zboljšanje zares tudi čustvujejo.
2.	Učiteljstvu v obmejnih in narodno ogroženih krajih naj se osigura znosnejše življenjske prilike s tem, da se vsemu učiteljstvu v obmejnih in narodno ogroženih krajih prizna splošna obmejna doklada.
3.	V obmejnih in narodno ogroženih krajih naj merodajni faktorji pospešijo otvoritev gospodarskih in gospodinjskih tečajev.
4.	Učencem obmejnih ali narodnostno ogroženih in gospodarsko slabo situiranih pokrajinah naj banovina odnosno država brezplačno oskrbi s samoučili. Tozadevne postavke šolskih proračunov naj se za obmejne šole zvišajo.
5.	Krajevni šolski odbori zlasti v obmejnih občinah nikakor ne zmorejo velikih zaostankov in preteklih proračunskih let ter je nujno potrebno, da prevzame te dolgove banovina ter jih likvidira čimprej.
6.	Otroški vrtci ob meji so velikega pomena posebno v narodno mešanih krajih, zato se naj ustanove.
7.	V obmejnem pasu je izvesti prepotreb-na javna dela, kjer naj se zaposlijo predvsem brezposelni iz obmejnega področja. Omejiti je izseljevanje obmejnega prebivalstva v tujino.
8.	Opozorijo naj se vsa ravnateljstva srednjih in sorodnih šol, da upoštevajo pri vpisu dijakov v srednje šole narodnost, katero ima učenec v svojem ljudskošolskem matičnem listu, ne pa ono narodnost, ki jo učenec, oziroma starši navedejo pri vpisu.
9.	Čimprej naj se ustanovi nižja realna gimnazija v Dravogradu in dvorazredna trg. šola v Murski Soboti.
10.	Posebna važnost naj se posveča šolskim zgradbam v obmejnih in narodnoogrože-nih krajih ter se naj nove grade po načrtnih akcijah.
11.	Opozarjamo na nevarne tuje gospodarske sile, ki v obmejnem ozemlju in narodno ogroženih krajih odtujujejo našo mladino. Pozvati je vso našo narodno javnost, da v velikih življenjskih vprašanjih našega naroda nastopa v skupni fronti in ne deljeno.
12.	Statistika o odtujitvi zemlje naj se dovrši.
13.	Srednje in meščanske šole naj strogo kontrolirajo obnašanje učencev, ki prihajajo iz obmejnega in narodno ogroženega področja.
14.	Meščanskošolski okoliš drž. meščanske šole v Slovenj Gradcu naj se poveča za občine Guštanj, Vuzenica in Paka zaradi pre-oddaljenosti v druge meščanske šole.
15.	Vsako učno mesto v obmejnem ozemlju je smatrati za častno, visokoodgovorno in zaupno, nikakor pa ne kazensko. Vse učiteljstvo, zlasti obmejno, bo tej visoki nalogi doraslo edinole, če se mu za jamči mir, stalnost in eksistenčna možnost ob vsestranski podpori merodajnih činiteljev. V to je potrebna združitev vseh narodnih delavcev in organizacij na meji.
16.	Banovinska skupščina ugotavlja, da je učiteljstvo v obmejnih in narodno ogroženih krajih vršilo šolsko in izvenšolsko delo popolnoma v službi narodne ideje, da zasluži pohvalno priznanje in splošno izboljšanje gmotnega položaja ter upoštevanje posebnih krajevnih ovir po merodajnih faktorjih.
SKLEPI ODSEKA UČITELJIC
Na predlog odseka je skupščina sprejela sledeče sklepe:
1.	Ponavljamo svojo zahtevo, da se izenačijo prejemki poročenih učiteljic z ostalimi, ker je krivično in nemoralno ter delu v škodo, da je del učiteljstva slabše plačan od ostalih, čeprav opravlja enako delo.
Po statistiki, ki jo je izdelal odsek učiteljic, je razvidno, da je število rojstev v družinah Doročenih učiteljic v zadnjih letih neznatno, kar je gotovo posledica nezadostnih prejemkov zaradi ukinitve draginjskih doklad, stanarine in kuriva.
2.	Pouk na učiteljiščih naj se reorganizira tako, da bi bili bodoči učitelji in učiteljice
Vabilo na
XIX. GLAVNO SKUPŠČINO
JUGOSLOVENSKEGA UČITELJSKEGA UDRUŽENJA
ki se bo vršila v dneh 19., 20. in 21. avgusta 1939. v Banji Luki
19.	avgusta:
Seja glavnega odbora JUU, ob 10. uri
v mali dvorani doma »Kralja Petra Osvoboditelja«. Dnevni red:
1. Priprave za skupščino. Popoldne :
Začetek skupščine ob 3. uri v veliki dvorani »Banskih dvora«. Dnevni red:
1.	Otvoritev glavne skupščine JUU.
2.	Predlog o izvolitvi skupščinskih tajnikov.
3.	Predložitev seznamov delegatov in polnomočij.
4.	Volitev verifikacijskega odbora.
5.	Učiteljsko kreditno zadružništvo — referat g. Lazara Bjeliča, učitelja v Užicah, člana glavnega odbora.
6.	Volitev skupščinskih odborov. Delegati morajo biti tega dne ob določenem času v dvorani in ostati tam do konca.
SVEČANI DEL SKUPŠČINE.
20.	avgusta:
Pričetek ob 9. uri. Velika dvorana »Banski dvori«. Dnevni red:
1.	Svečana otvoritev skupščine.
2.	Zaščita otroka v miru in vojni — predavanje.
3.	Zaključek svečane seje, povorka, delegacije za počastitev nacionalnih velikanov.
DELOVNA SKUPŠČINA.
4.	Nadaljevanje seje za volitev skupščinskih odborov, v kolikor ni bilo že prejšnji dan končano.
5.	Poročilo o delu Glavnega odbora JUU v letu 1938./39.
6.	Proračun in obračun.
Popoldne:
Začetek ob 3. uri. Dnevni red:
1.	Odhod poklonitvenih deputacij na odrejena mesta.
2.	Delo skupščinskih odborov.
3.	Skupščina lastnikov imovine nekdanjega poverjeništva UJU Beograd v »Banskih dvorih« z dnevnim redom:
a)	Pravilnik o upravljanju lastnine nekdanjega poverjeništva UJU Beograd.
b)	Sklepi, predlogi in nasveti lastnikov za bodoče delo.
21. avgusta:
Začetek ob 9. uri. Dnevni red:
1.	Razprava o poročilu.
2.	Vprašanje pravil, pravilnika.
3.	Resolucija XIX. glavne skupščine JUU.
4.	Volitev izvršnega, nadzornega in drugih odborov kakor tudi glavnega stanovskega razsodišča.
Seja glavnega odbora JUU — mala dvorana doma »Kralja Petra I. Osvoboditelja. Dnevni red:
1.	Konstituiranje.
2.	Volitev blagajnika, urednikov listov in časopisov in odbornikov JUU.
3.	Izvršitev skupščinskih sklepov.
4.	Delovni program do prve seje Glavnega odbora JUU.
dovolj poučeni o gospodarstvu in zadružništvu, učiteljice pa naj dobe še posebej praktičen pouk iz gospodinjstva in o negi dojenčka.
Razmere so namreč pokazale, da je omenjeno znanje učiteljstvu pri izvenšolskem delu najbolj potrebno.
3.	Pri razpisu upraviteljskih mest na mešanih šolah naj bo razvidno, da za ta mesta lahko prosijo tudi učiteljice, kakor jim je po zakonu dana možnost.
4.	Zahtevamo, da ponovno stopi v veljavo § 87. u. z., ki daje učiteljicam materam z nad 3 otroki po 20 letih službe pravico do upokojitve na lastno prošnjo.
5.	V interesu narodno ogroženih krajev je, da se na večrazredne šole v obmejnih sre-zih zopet nastavijo učiteljice ženskih ročnih del, ki bi vodile poleg zaposlitve v šoli tudi šivalne tečaje.
6.	Pri sekciji naj se formira odsek za obmejno in manjšinsko šolstvo in narodno obrambno delo iz sledečih razlogov:
a)	narodno obrambno delo je v tem času najvažnejše delo, ki ga propagira organizacija kot izvenšolsko delo učiteljev.
b)	Vsa iniciativa tega dela mora prihajati iz organizacije, ki na podlagi dobljenih no-ročil iz narodnostno ogroženih krajev uravnava to delo.
c)	Materialne podpore in delitev dela zahtevajo povezanost z drugimi društvi.
č) Odsek za to delo naj ima v Ljubljani glavnega referenta, za Kočevje in severno mejo pa po enega referenta. Referente imenuje sekcija.
Točka 4. lani sprejetega pravilnika naj se temu primerno spremeni.
SKLEPI ODSEKA ZA TISK
Zelo obsežna je bila razprava o poročilu odseka za tisk, posebno dolgo se je razpravljalo o »Popotniku« in o načinu njegovega urejevanja, ker je dosedanji urednik g. Matija Senkovič vztrajal pri svoji ostavki.
Končno so bili sprejeti sledeči predlogi:
A.	Stanovski tisk
1.	Tajniki sreskih društev morajo poslati tekom 8 dni poročila o zborovanjih, drugače ne bodo objavljeni v »Učiteljskem tovarišu«, kajti nemogoče je urejevati stanovski list, če društva pošiljajo poročila o zborovanjih en mesec ali še več po zborovanju^
2.	Predlog sreskega društva Črnomelj-Me-tlika: Sreska učiteljska društva naj imajo dolžnost, da vsako izpraznjeno mesto v svojem področju javijo takoj sekciji v svrho objave v stanovskem listu v posebni rubriki »Izpraznjena mesta«.
Sem spadajo: Vse spremembe na službenih mestih, upokojitve, premestitve, po lastni prošnji, po službeni potrebi, ostavke itd.
Objavljajo naj se tudi vse namestitve na izpraznjena mesta in to poimensko, da bo možna kontrola s strani zainteresiranega učiteljstva. Sem spadajo tudi namestitve šolskih upraviteljev.
Odsek predlog osvoji z dodatkom, da nosijo odgovornost za točnost podatkov društvene uprave.
4. Odbravamo jubilejno številko »Učiteljskega tovariša« ter želimo, da sekcija izda brošuro s potrebnimi korekturami v primerni nakladi.
B.	Pedagoški tisk
1. Ker je podal dosedanji urednik »Popotnika« prostovoljno ostavko, zaradi tega
predlaga odsek sledeče: Izvoli se naj več-članski uredniški odbor, ki bi mu predsedoval dosedanji urednik g. Senkovič, če na to pristane. V primeru, da vztraja pri odstopu, se mu naj izreče zahvala in priznanje.
2. Predlog glede smeri urejevanja in upoštevanja šolsko reformnega prizadevanja se odstopi novemu uredništvu.
C. Zadeva pedagoško literarnega značaja
1.	Učiteljsko udruženje naj s svojo avtoriteto nastopi s svojim pedagoško literarnim odsekom proti poplavi priročnikov in s tem reši našo mladino nevarnosti golega verba-lizma.
2.	Ker so na vidiku novi učni načrti, naj se priročniki za učence ljudskih šol ne izdajajo toliko časa, dokler ne izidejo novi učni načrti. Odsek apelira na učiteljstvo, da ne naseda raznim konjunkturnim izdajam najrazličnejših založb, ki ne upoštevajo teženj učiteljskega udruženja.
3.	»Roditeljski list« naj bi prinašal tudi vzgojne članke, ki se tičejo kmetske mladine, ki pa naj bodo pisani tako, da jih bo razumel vsak kmečki oče in vsaka kmečka mati. V tem primeru lahko računa na pomoč podeželskega učiteljstva.
Odsek priporoča učiteljstvu, da se za razširitev »Roditeljskega lista« zavzame, zlasti če bo pisan v zgornjem smislu in bo s prihodnjim šolskim letom-tiskan v Učiteljski tiskarni.
C. Mladinska matica
1.	Mladinska matica naj bi nadaljevala z izdajanjem zgodovinskih čitank realne vsebi-
'ne kot je letošnja Klemenčičeva ter knjig drugačne eralistične vsebine uporabne za šolo.
Misli naj tudi na to, če bi ne bilo primerno izdajati periodične brošure realne vsebine v obliki Ciciban čita za višjo narodno šolo.
2.	Predlog društva Celje:
Sekcija oziroma Mladinska matica naj sklepata o že lani stavljenem predlogu glede ustanovitve lista za mladino kmetskih, obrtnih in trgovskih nadaljevalnih šol ter vso ostalo mladino med 14. in 20. letom. — K temu predlogu dostavlja odsek:
Mladinska matica naj zadevo prouči in najde po možnosti sredstva za ugodno rešitev.
3.	Odsek z obžalovanjem ugotavlja, da je še 280 šol brez naročnikov MM. Zato je znižanje naročnine nemogoče. Če bi se pa število naročnikov zvišalo od 24.000 na 30.000, bi se mogla cena znižati od 25 na 22,50, ali pa bi izšla še četrta knjiga v obliki Kresnic.
Predlagamo društvom, da organizirajo agitacijo po šolah v okrajih s poverjeniki, kakor se je to ponekod dobro obneslo.
K poročilu in sklepom tiskovnega odseka je treba pripomniti, da je skupščina vzela z obžalovanjem na znanje poročilo predsednika, da dosedanji urednik »Popotnika« g. Matija Senkovič vztraja pri svoji izjavi, ki jo je podal pred leti, da želi urediti samo še jubilejni 60. letnik »Popotnika«, nakar poda ostavko. Svoje odločbe noče spremeniti in ostavke ne preklicati.
Devet let je dosedanji urednik g. Senkovič vestno in z vso širokogrudnostjo opravljal svoje delo. Mnogo je doprinesel za uveljavljanje raznih pedagoških stremljenj in s tem za učiteljski stan. Skupščina mu je iz-
rekla za njegovo požrtvovalno delo in za dolgoletno urejevanje »Popotnika« vse priznanje in naj prisrčne jšo zahvalo.
Za novega urednika »Popotnika« je bil izvoljen tov. Ernest Vrane, ki mu je prepuščeno, da si po lastni preudarnosti izbere sosvet in to predloži upravnemu odboru v odobritev.
SKLEPI ODSEKA ZA UČITELJSKE GOSPODARSKE IN SOCIALNE USTANOVE
Na vrsti je bilo poročilo odseka za učiteljske gospodarske in socialne ustanove. Po kratki debati so bili sprejeti po odseku predlagani sklepi:
1.	Vse organizirano članstvo naj v še večji meri kot doslej podpira vse naše gospodarske in socialne ustanove. Učiteljstvo naj pristopa v čim večjem številu kot zadružnik v naše ustanove da bo čimprej izveden sklep prejšnjih banovinskih skupščin: »Kdor član organizacije — ta tudi zadružnik naših ustanov«.
2.	Gospodarski svet apelira prav posebno na poverjenike U. t., da še pojačijo delo za njen procvit kot naše najjačje, najpomembnejše in najpotrebnejše gospodarske ustanove.
3.	Članstvo opozarjamo, naj se drži gesla »Svoji k svojim!«
SKLEPI ŠOLSKO UPRAVNEGA ODSEKA
O predlogih šolsko upravnega odseka se je razvila živahna razprava predvsem glede potrebe, da bi vse učiteljstvo prejemalo plače prvega plačilnega razreda in pa zaradi predloga glede priznanja pravic tudi nezakonskim otrokom. Po precej dolgi debati so bili sprejeti sledeči sklepi:
1.	Pripravniki naj se avtomatično prevedejo v IX. skupino, čim so izpolnili vse zakonite pogoje.
2.	Ugotavljamo, da dosedanjj prejemki učiteljstva in ostalega uradništva ne ustrezajo sedanjim življenjskim razmeram in potrebam, zato se naj prejemki aktivnega in upokojenega uradništva zvišajo za 500 din mesečno pri osnovni plači. Vrnejo naj se rodbinske do-klade za ženo in otroke na prvotno višino. Pri tem se naj izenačijo prejemki poročenih učiteljic z neporočenimi. Enako naj se zvišajo tudi prejemki upokojencev.
3.	Ker je v naši banovini mnogo prostih mest, naj se nastavijo vsi brezposelni abitu-rienti.
4.	Avtomatično napredovanje do vključno V. skupine brez omejitve § 258. u. z.
5.	Čim je učitelj dosegel V. skupino in polno službeno dobo, naj se avtomatično upokoji.
6.	Učiteljski otroci, ki študirajo na srednjih šolah in univerzah, naj se oprostijo šolnine.
7.	Odpravijo naj se draginjski razredi, ker živi učiteljstvo podeželja mnogo dražje ko v mestih.
8.	Uzakoni naj se zvanje šolskega upravitelja in naj se mu prizna posebna upravitelj ska doklada.
9.	Za odsluženje kadrskega roka v vojski, naj se da učiteljem potrebni dopust.
10.	K § 71. zak. o ljudskih šolah se doda nov odstavek, ki se glasi: »Stalnost v smislu odstavka tega § pomenja, da je yčitelj nepre-mestljiv s službenega mesta.
11.	Premestitve po službeni potrebi naj se izvajajo res samo v potrebi, sicer pa le po predhodni disciplinski preiskavi.
12.	Vsa izpraznjena učiteljska mesta naj se sproti razpišejo in oddajajo.
13.	Novi disciplinski postopek za učiteljstvo narodnih šol ne ustreza in naj se uveljavi za učiteljstvo docela drug disciplinski postopek, ki bo v celoti ustrezal organizaciji prosvetne stroke in bo prilagoden razmeram, v katerih učitelj živi in dela.
14.	Ukine naj se odlok kr. banske uprave, ki določa, da mora upravitelj oziroma učitelj vzdrževati naturalna stanovanja.
15.	Zbirke raznih prispevkov naj se na osnovnih šolah ukinejo.
16.	Naj se odmerijo prispevki za pokojninski fond od višine pokojnine.
17.	Državnim uradnikom naj se prizna dovoljenje za brezplačno zdravljenje v II. razredu v bolnicah.
18.	Način ocenjevanja učiteljstva naj se izenači z ocenjevanjem profesorjev, t. j. zadovoljuje — ne zadovoljuje.
19.	Čimprej naj se izda novela k zakonu o narodnih šolah, ki naj realizira vse naše zahteve.
20.	Otroci učiteljev (adoptirani) imajo nekaj pravic po svojem očetu učitelju, otroci učiteljic pa nimajo nikakih pravic. Naj bi se te pravice raztegnile tudi na nezakonske otroke učiteljic.
SKLEPI ODSEKA UČITELJSKEGA POKRETA
Po sprejetju sklepov šolsko upravnega odbora je prišlo v razpravo poročilo odseka Učiteljskega pokreta in po kratki razpravi so bili sprejeti sledeči predlogi:
1.	V bodočem poslovnem letu naj se dajo na razpolago sredstva za 5. tiskovno polo Prosvete, ker v preteklem letu nismo dobili podpore, ki jo je gospodarski odbor soglasno odobril in lanska banovinska skupščina potrdila.
2.	Pokretu je specialna študijska knjižnica prepotrebna, zato predlagamo skupščini, da nam odobri 2000 din za njeno ustanovitev in za toliko poviša naš proračun.
3.	V principu se sprejme predlog sreske-ga učiteljskega društva v Gornjem gradu, ki se glasi: »Zapisniki sej Učiteljskega pokreta naj se v bodoče sproti objavljajo v »Učit. tovarišu«, da bodo o delu in načrtih vedno obveščeni tudi oni člani odbora, ki se iz kakršnih koli vzrokov niso mogli udeležiti seje, pa tudi vsi ostali pokretaši« — vendar le v toliko, da bodo pokretaši obveščeni o pokre-tovih načrtih in o delu.
SKLEP GOSPODARSKEGA ODSEKA
Odsek je na svoji seji temeljito proučil račune sekcije za preteklo poslovno leto in tudi proračun, zato so bili po kratki razpravi sprejeti tile sklepi:
1.	Gospodarski odsek je proučil račun JUU za leto 1938./39. kakor tudi bilanco ter po pojasnilih blagajnika tov. Gruma in po poročilu nadzornega odbora predlaga skupščini, da ga brez debate odobri.
2.	Gospodarski odsek je obravnaval iz tajniškega poročila točke, ki se ga tičejo ter jih predlaga v odobritev.
3.	Prošnja črnomeljskega učiteljskega udruženja za delni odpis dolga se iz načelnega stališča odkloni.
b) Gospodarski odsek odklanja predlog sreskega društva Kozje glede znižanja članarine pripravnikom z ozirom na lanski načelni sklep skupščine.
4.	a) Zvišanje sotrudniškega prispevka za »Učiteljski tovariš« znaša 400 din.
b)	Oba predloga Učiteljskega pokreta glede »Prosvete« je gospodarski odsek sprejel in predlaga skupščini v odobritev.
c)	Predlogi tiskovnega odseka in sreskih društev v Šoštanju in Gornjem gradu glede »Popotnika« nas vetu je gospodarski odsek skupščini v odklonitev.
č) Predlogi sreskega društva Kozje glede znižanja raznih proračunskih postavk predlaga gospodarski odsek, da se odklonijo.
5.	Predlog gospodarskega odseka glede učiteljskih društev dolžnikov se priporoča v odobritev.
6.	Gospodarski odsek je podrobno razpravljal o proračunu za 1. 1939./40. in predlaga, da ga skupščina sprejme brez debate soglasno.
SKLEPI ODSEKA ZA ORGANIZACIJO IN PRAVILA
Poročilo odseka je bilo po kratkih pojasnilih vzela skupščina na znanje, nakar so bili sprejeti sledeči sklepi:
Uvodna beseda tovariša tajnika je umestna in odsek posebno podčrtava dejstvo, da mlajše učiteljstvo čuti živo potrebo po organizaciji, kar dokazuje s številnim pristopom, medtem ko starejše učiteljstvo, zlasti ko stopa v pokoj, zapušča organizačne vrste, največ iz vzrokov malenkostnega osebnega značaja.
Pravila JUU. Odsek nalaga bodočemu, upravnemu odboru, da vztraja pri sklepu lanske banovinske skupščine glede predloga sprememb pravil JUU, ga predloži glavnemu odboru ter vztraja na zahtevi, da se obravnava ta predlog na letošnjj glavpi skupščini v Banja Luki.
Udruženje šolskih nadzornikov. Odsek se popolnoma strinja s stališčem sekcijskega upravnega odbora glede udruženja šolskih nadzornikov za dravsko banovino. Skupščina pa izraža željo, da čimprej odpadejo ovire, ki motijo harmonično delovanje obeh organizacij v orocvit šolstva.
Seznam predavateljev. Ker je odziv predavateljev tako malenkosten, je prišel odsek do zaključka, predlagati društvenim predsednikom, da dobro uspela predavanja po predhodnem pristanku sporoče ime predavatelja in naslov predavanja sekciji, »Učiteljski tovariš« pa naj od časa do časa objavlja teme predavanj in imena predavateljev.
Odsek brezposelnih učiteljskih abiturientov. Odsek ugotavlja, da je odsek brezposelnih učiteljskih abiturientov tudi v bodoče nujno potreben, pripominja pa, da vodstvo sekcije, posebno pa ljubljansko in mariborsko učiteljsko društvo poglobi stike z bodočim učiteljskim naraščajem.
Ekskurzijski odsek. Organizacija naj obdrži ta odsek še nadalje, ga poživi in skuša dobiti primernih sodelavcev.
V vseh drugih odstavkih tajniškega poročila, ki zadevajo ta odsek, se ta povsem strinja. Istočasno izreka odsek vodstvu sekcije za njegovo res požrtvovalno delo v prid organiziranega učiteljstva, s katerim se pa okorišča tudi neorganizirano, svoje popolno priznanje.
Ker so vsi odseki razpravljali o tajniškem poročilu v kolikor se je to tikalo delokroga posameznih odsekov, je bilo s poročili in sklepi predelano in končno sprejeto tudi tajniško poročilo v celoti.
RAZREŠNICA
Precej obširno in nregledno poročilo nadzornega odbora je podal tov. Ljudevit Ivanj-šič. Iz tega poročila je bilo razvidno vse ogromno delo sekcije. Skupščina je vzela poročilo z zadovoljstvom na znanje in na predlog nadzornega odbora sprejela razrešnico odbora in mu izrekla pohvalo za požrtvovalno delo.
VOLITVE
Točno ob 11. uri je bila razprava prekinjena, da so se mogle v smislu pravil izvršiti volitve novega upravnega in nadzornega odbora sekcije. Ker je bila vložena le ena lista, je bila ta sprejeta soglasno z vzklikom.
Izvoljeni odbor se je konstituiral sledeče:
I. Upravni odbor:
Predsednik Kumelj Metod, I. podpredsednik Završan Francka, II. podpredsed. Verk Miloš, tajnik Supančič Drago. Odborniki: Ko-renčan Lovro, Zupančič Drago (Domova)., Ljubic Matko, Vudler Franja, Ledinek Miloš. Namestniki: Kocbek Jože, Tavčar Ivan, Stravs Karel, Urbančič Anton, Prešeren Štefka.
II. Nadzorni odbor:
Predsednik Ivanjšič Ljudevit, podpredsednik Hajnšek Franjo, tajnik Napokoj Josip. Odbornika: Serajnik Jožko in Černovšek Mara. Namestniki: Vollmayer Karel, Kopriva Ivan, Dežela Gabrijela.
III. a) Strokovni odbor:
Ostanek Franc, Gregorič Vinko, Ambro-žič Josip, Lukič Kristina, Michler Ivan, Bre-gant Zmago, čuček Julija, Širok Albert, En-gelman Mira. Namestniki: Štritof Antonija, Starman Franc, Petrovec Ciril, Likozar Anica, Kokot Ferdo.
b) Finančni odbor:
Oman Oton, Kocijančič Ivan. Sežun Andrej. Namestniki: Zor Miroslav, Puhar Karel.
Člani glavnega odbora:
Supančič Drago, Roš Franjo, Hočevar Ciril. Namestniki: Pogačnik Janko, Šegula Pavle, Vavda Mirko.
Stanovsko častno razsodišče:
Predsedniki: Kosin Mirko, Hrovat Ivo, Kos Leppoldina, Rant Franc, Debevec Boris. Člana: Mervar Franc, Šušterič Jože, Namestniki: Kržišnik Alojzij, Vode Angela. Delovodja: Zor Miroslav. Namestnik delovodje: Leveč Anka.
Pred zaključkom skupščine je bila sprejeta sledeča
RESOLUCIJA
Delegacija slovenskega učiteljstva, zbrana na jubilejni skupščini 50 letnice skupne učiteljske organizacije 11. in 12. julija 1939. v
GLAVNA SKUPŠČINA JUGOSLOVENSKEGA UČITELJSKEGA UDRUŽENJA.
V	dneh 19., 20. in 21. avgusta bo v Banja Luki glavna skupščina JUU. Vse delegate in udeležence prosimo, da takoj naročijo prenočišče. Dopise pošljite JUU — sekciji za dravsko banovino v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6. V prijavi navedite, kje želite stanovati (hotel, privatno, skupno prenočišče). Udeleženci iz dravske banovine bodo odpotovali iz Ljubljane z brzovlakom 19. avgusta ob 4,46 zjutraj. Vsi predsedniki sreskih društev in delegati morajo prinesti s seboj pooblastilo, da so polnopravni zastopniki sreskega društva.
Sresko društvo.......
Pooblastilo
za............. člana gornjega sreskega
društva JUU, ki ima....... reci:.....
članov JUU, da zastopa sresko društvo na glavni skupščini v Banja Luki 1939.1.
	V.........dne....... 1939.
Predsednik:	Tajnik:
Brez pooblastila ne bo mogel biti verificiran noben predsednik in delegat.
Za člane upravnega in nadzornega odbora sekcije ter člane glavnega odbora sekcije bo izdala pooblastilo sekcija.
Vzemite s seboj tudi uradniške legitimacije.
— Zahvala za poslane brzojavke. Predsednik sekcije Metod Kumelj je prejel od maršalata dvora zahvalo za vdanostne brzojavke Nj. Vel. kralju Petru II. in knezu na-
Ljubljani, ugotavlja ob pogledu na preteklost, da je slovensko učiteljstvo vedno in ob vsaki priliki tudi v najtežjih razmerah izvrševalo vse svoje dolžnosti do šole in naroda. Da je doseglo slovensko šolstvo današnjo visoko stopnjo, je predvsem zasluga slovenskega učiteljstva. Slovensko učiteljstvo je pa tudi požrtvovalno delalo za dviganje narodne zavesti in narodnega ponosa med našim ljudstvom in se borilo proti raznarodovanju in odtujevanju našega človeka kljub vsem težkočam in oviram, ki so se mu v preteklosti stavljale na pot. Ustvarjali smo kulturne dobrine, ki so nesporne in so nam jih prav na tej jubilejni skupščini priznali predstavniki najvišjih oblasti.
Da se bo to delo moglo čim uspešneje nadaljevati, je potrebno, da se ustvarijo vsaj najosnovnejši pogoji za učiteljevo delo v šoli in izven nje, na kar opozarjamo vse odločujoče kroge. Ob tej priliki ponavljamo naše opetovano izražene težnje in zahteve, posebej pa še opozarjamo na izredno težak položaj naših najmlajših tovarišev učiteljev pripravnikov ter apeliramo na merodajne kroge, da čimprej uredijo njihov težki gmotni položaj.
Predvsem opozarjamo vse merodajne či-nitelje in vso slovensko javnost, da se v teh težkih prilikah, v katerih se nahaja naš narod, zajamči učiteljstvu čut pravne sigurnosti in zadovoljstva.
mestniku Pavlu, poslane s slavnostne skupščine. Prav tako je prejel tudi zahvalo od prosvetnega ministra g. Čirica za pozdravno brzojavko.
—	Prihodnja številka »Učiteljskega tovariša« izide po glavni skupščini.
—	Uradne ure na sekciji so med počitnicami samo dopoldne.
—	Dom upokojencev. Mestna občina je postavila v svoj načrt za izpopolnitev socialnega skrbstva med drugim tudi ustanovitev doma za upokojence in rentnike. Ta dom naj bi nudil onim, ki na svoja stara leta nimajo svojcev, s katerimi bi mogli živeti v skupnem gospodinjstvu, prijeten, udoben, snažen in miren dom. V tem domu bi imeli stanovanje, hrano in vse drugo, kar spada k potrebam udobnega življenja. Vsak stanovalec bi plačeval primerno oskrbnino. Take ustanove Ljubljana še nima. Zaradi priprav za izvršitev tega načrta potrebuje mestno poglavarstvo čim točne j še podatke o tem, koliko je takih občanov obojega spola in vseh poklicev, ki bi želeli preživeti svoj pokoj v tem domu. Zato vabi one, ki bi v domu za upokojence hoteli prebivati, da se do 15. julija t. 1. neobvezno, samo zaradi statističnih podatkov, javijo v mestnem socialno političnem uradu v Mestnem domu, II. nadstropje, soba št. 4, kjer bodo izpolnili statistično polo.
—	Maribor 1909. — 30 letnica mature. Po došlih prijavah in predlogih se sestanemo v Mariboru v času »Mariborskega tedna«. Program določimo skupno. Predviden je krasen izlet na povabilo enega naših tovarišev. — Natančen datum in zbirališče bom objavil v »Učit. tov.«, »Jutru« — (mogoče tudi osebno). — Prijavite takoj udeležbo. (Poročajte tudi negativno!) — Šalda Leopold, Maribor — Košaki.
—i Prosvetni minister je podpisal odlok o premestitvi po prošnji naslednjih učiteljev in učiteljic v Sloveniji: Praprotnik Angela iz Sinjega vrha v Senovo; Šetina Helena iz Apač k Sv. Juriju ob juž. žel.; Burger Frančiška iz Kapele v Ribnico; Kalan Bogomila iz Cerkelj v Predoslje; Podnar Maksimilijana iz Pilšta-nja v Kostanjevico; Jugovic Marija iz Velenja v Trebnje; Splihal Judita iz Griž v Trbovlje: Čotar Marija iz Moravč v Višnjo goro; Asič Alojzija iz Koprivnice v Polhov Gradec; Rošter Justina iz Pišec v Ljutomer; Jaut Angela od Sv. Ruperta k Sv. Juriju v SI. gor.; Kotnik Viligoj od Sv. Marjete v Pobrežje; Kotnik Pavla od Sv. Marjete v Pobrežje; Čepe Otilija od Sv. Križa v Studence; Lebič Ivan iz Prevalj v Kurmo; Lebič Nežika iz Prevalj v Kurmo, Murska Sobota; Števančec Rudolf iz Šalovcev v Tišino; Jarc Vera iz Štrekljevca v Ženavlje, Murska Sobota; Pečarič Boris iz Št. Jerneja v Podgrad; Škedl Bogomila iz Sel v Zagradec; Lokaj Elza iz Puconcev v Šoštanj; Demšar Antonija od Sv. Ruperta v Železnike; Vajt Franc iz Vel. Dolenčev k Sveti Emi, Vajt Marija iz Vel. Dolenčev k Sv. Emi, Šmarje; Zidar Ana od Sv. Marjete v Lemberg; Bolha Roza iz Mokronoga v Žalno.
—i Premeščeni so: Meta Kačič iz Orašja v Rovte; Ivana Žmavec iz Cankove v Neken; Erker Eleonora iz Blance v Mirno; Ana Omahen iz Žusma v Sotesko; Emilija Gerbec iz Dolnjih Slaveč v Mežico; Elizabeta Petrič iz Črešnovcev k Sv. Urbanu; Emilija Pirnat iz Križevcev na Ptujsko goro; Nežika Kozo-derc iz Stare ceste na Ptujsko goro; Anton Smodič iz Hajdine v Ptuj; Mirko Gorjup iz Koprivnika na Zasip; Kristina Pap iz Sodra-žice v Kokro; Alojzija Česen iz Blance v Zidani most; Viktor Nivšek iz Kokre v Št. Jošt; Jožef Horvat iz Št. Jošta v Srednjo Bistrico; Štefan Pavšič iz Stare Kaniže v Turnišče; Olga Šlibar iz Lipoglave v Ihan; Vera Novak iz Svete gore na Rob; Ivanka Škrabec iz Pišec v Sodražico.
—i Premeščeni so: Clemente Edvin iz Železnikov v Polhov Gradec; Clemente Stanislava iz Železnikov v Polhov Gradec; Dja-kovič Gizela od Sv. Duha na Polenšak; Kon-cilja Jožefa iz Globodola v Dobrnič: Poček
Ana iz Strnišča k Sv. Vidu; Škulj Vladimira iz Metlike v Dob pri Kamniku; Štern Oskar iz Pirnič v Šafarsko; Winkler Josipina iz Blok na Krko.
—i V 5. položajno skupino so napredovali: Vodenik Frančiška, Kranj; Poljšak Albert, Naklo; Šušteršič Ernest, Domžale; Le-giša Henrik, Šmarje; Vrtovec Ciril, Loka; Preželj Ivan, Trbovlje.
—i V 6. položajno skupino na napredovali: Zdolšek Marija, Št. Jurij ob juž. žel.; Flego Marija, Ljubljana; Vikar Helena, Ljubljana; Erker Josipina, Livold pri Kočevju; Bertoncelj Elizabeta, Kovor pri Tržiču; Lasič Franc, Kranj; DoJinar Elvira, Velika dolina; Vuk Alojzij, Vrhnika; Cirman Marija, Preska; Ivančič Josipina, Marija Snežna; Pečnik Marija, Celje; Mazlu Alojz, Ptuj.
—i Napredovali so v 7. položajno skupino sledeči učitelji (-ce): Ivane Doroteja, So-dražica; Mrak Ferdinanda, Urška gora; Preveč Antonija, Gornji Logatec; Strauss Milan, Vransko; Novačan Josip, Laporje pri Mariboru; Vrhnjak Štefanija, Sele-Vrhe (okraj Slovenj Gradec); Binder Avgust, Vitanje; Prušniic Jože, Orehovica; Polh Hedvika, Sveti Venčeslav; Lah Blaž, Pragersko; Kosi Sofija, Šmarje; Dolenc Ana, Laze; Polak Marija, Celje.
—i V IX. skupino so prevedeni učitelji (učiteljice): Antonac Oda, Križevci: Auernik Leonida, Tržišče; Bajec Ivana, Vel. Podlog; Bajlec Ivan, Bogojina; Barbaric Ana, Peti-šovci; Bauman Ivan, Moravci Bezjak Ida, Odranci; Božič Amalija, Štrekljevec; Božič Anton, Sv. Duh; Cedilnik Marija, Radomlje; Cirk Zdenka, Štalcerji; Čeh Bogomila, Sveti Lovrenc; čič Ivana, Dokležovje; Čulk Leo-poldina, Št. Ilj; Čurman Ana, Seheborci; Do-lanc Ana, Sv. Katarina; Dolinšek Maksimi-ljan, Št. Janž; Duša Vekoslava. Št. Ilj; Erker Gabrijela, Ajdovec; Ferjan Danica, Črna; Golež Jadviga, Dolenja vas (Koč.): Grilc Ljudmila, Kopanj; Grobin Karolina. Dobrov-ci; Grum Bogomira, Dolenja vas (Koč.); Ha-ber Alojzij, Nova cerkev; Hamerščak Pavla, Št. Ilj; Heric Teja, Zitečka vas; Horvat Stanislav, Podgorje; Hosnar Marija, Sv. Bolfenk;
Splošne vesti
Hrabalek Marija, Frankolovo; lic Marija, So-dražica; Ivanec Ana, Dolenja vas; Jandl Danijela, Lehen; Jandl Milan, Lehen; Jezeršek Ana, Komenda; Jurko Zlata, Leskovec; Ju-vanc Rada. Koprivnik; Kaiser Stanislava, Žice; Kariž Olga, Bloke; Kastelic Alojzij, Bela cerkev; Kastelic Rozalija, Sodražica; Klemene Ljudmila, Podzemelj; Kmetec Grozdana, Po-dova; Kobal Pavla, Sv. Trojica; Končnik Alojzija. Sv. Lovrenc; Končnik Karel, Sveti Lovrenc; Kopič Marija, Sv. Križ; Kos Ana, Sodražica; Kosmatin Nada, Šenkov turn; Košir Frančiška, Sv. Lenart; Kovač Anton, Vrh pri Sv. Treh kraljih; Kovač Genovefa, Sveti Urban; Kovič Frančiška, Homec; Kožuh Al-ma, Naklo; Krajnc Jožef, Kobilje; Kramer Ema, Sv. Martin; Krašnja Ivan, Sv. Peter; Kulovec Franc, Sv. Marjeta; Kuštrin Stanislav, Sv. Jurij; Kuštrin Cecilija, Sv. Jurij; Lah Antonija, Vuzenica; Lampret Karolina, Mežica; Levičar Pavla, Kapele; Lisac Danica, Muta; Ljubic Angela, Dobrepolje; Luci Ivan, Sred. Bistrica; Majhen Vladislav, Sv. Ana; Matjan Matevž, Loke; Maučič Marija, Sela pri Šumberku; Mišič Danijela, Potok; Nahti-gal Marjeta, Št. Vid (Lit.); Nest Ljudmila, Sv. Jakob; Ouček Franc, Bodonci; Ozmec Marija, Selnica; Pachner Leopold, Lepa njiva; Pastirk Matilda, Št. Vid (Slov.Gr.); Pihler Herbert, Lokovica; Pire Marija, Radovica; Ploj Magdalena, Kostanjevica; Pokorn Elizabeta, Sovodenj; Porenta Stanislav, Sv. Jakob; Primec Marta, Št. Vid (Ptuj); Puhar Jožef, Šenčur; Ravnikar Marija, Svibno; Reber-nik Karel, Vojnik; Rek Elizabeta, Fokovci; Ročnik Angela, Šmartno (Celje); Rojic Jožef, Sv. Marko; Ruter Ivan, Št. Andraž; Sawicki Oton, Sv. Anton; Serajnik Beno, Sv. Andraž; Simončič Marija, Št. Rupert; Slapar Štefanija, Sv. Duh; Slapar Vera, Studenec; Slupnik Jožef, Kapca (Lend.); Štefan Rajnelda, Križev-ci; Stegu Josipina, Majšperk; Sterniša Josipi-na, Blanca; Straus Božidar, Sv. Jurij; Škerbinc Frančiška, Trnje; Šneidar Marija, Sv. Peter; Špirič Mihajlo, Bojanci; Šuman Emilija. Ma-kole; šušteršič Justina, Limbuš; Šušteršič Stanislava, Žiri; Tomažič Marija. Liboje; Tuirk Ida, Trata; Tušak Milena, Sveta Marjeta; Ukmar Silva, Rovte; Vipavec Viktor, Sveti Lenart; Vrbnjak Klara, Sv. Andraž; Zabov-nik Emilija, Sv. Vid (Šmarje); Zidarič Danica, Sv. Miklavž; Zornado Romana, Vel. Gaber; Zupane Leopoldina, Zibika; Žitnik Gabrijela, Cvikovci.
—i V X. skupino so prevedene sledeče otroške vrtnarice: Cirman Bogomila. Celje; Golčer Ana, Ruše; Petrič Marija, Senovo.
—i Napredovali so v VIII. položajno skupino: Debenak Andrej, Sv. Marjeta; Drofenik Elizabeta, Sv. Marjeta; Mokorel Viktor, Sveti Andraž; Povh Roza, Dramlje; Prevelj Viktor, Leše; Žitnik Maks, Železna gora.
Stanovska organizacija JUU
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
v Ljubljani
izplačuje
nov	e
vlog	e
dnevno	v
vsak	i
višini
Učitelfstei pravnih:
—§ Kontraktualni učitelji in dnevničarji,
ki nimate še nostrificiranih, v tujini opravljenih učiteljskih izpitov, vložite takoj s 30 din kolkovano nastopno prošnjo po uradni poti:
Zadeva: N. N., kontr. učit., nostrifikacija... izpita.
Ministrstvu prosvete, oddelek za pouk (IV),
Beograd.
Podpisani N. J. N., kontr. učitelj v.....
srez ..., prosim, naj mi izvoli ministrstvo prosvete v smislu § 44./8., odst. 2., in § 124., točka 51., finančnega zakona za 1. 1939./40. dovoliti polaganje dopolnilnega zrelostnega praktičnega izpita na drž. učiteljski šoli v Ljubljani meseca avgusta - septembra 1939.
V.......dne...... 1939.
Priloge:	N. J. N.
1.	Original diplome.
2.	Sodno overovljen prevod diplome.
3.	Original izkaznice o državljanstvu.
JWaša oospodarslca organissacifa
ZADRUŽNIKOM UČITELJSKE SAMOPOMOČI V LJUBLJANI
V juliju 1939. sta umrla:
498.	Kokl Jože — Studenice pri Poljčanah.
499.	Bensa Marija — Ljubljana.
Prispevek za ta-dva smrtna primera znaša:
za samske zadružnike din 11,—; za dva člana	„ 21,—;
za tri člane	„ 31,— itd.
Zamudniki naj prištejejo k temu znesku še zaostanke iz prejšnjih mesecev. V juniju so bili 3, v maju 4, v aprilu pa 6 smrtnih primerov. Vsak član plača za vsak smrtni primer din 5,—, poštnina za vsako poslano položnico pa znaša din 1,—.
Največ zaostankov je za 6 smrtnih primerov v aprilu.
Isz društev
— JUU — SRESKO DRUŠTVO LAŠKO.
Do danes so naročile zemljevid Laškega sre-za, ki ga izda U. T. za ceno 220 din, sledeče šole: Reka, Tur je, Trbovlje deška, Tfbovlje-Vode dekl., Laško, Zidani most, Hrastnik deš. in dekl., Dol pri H. Prosimo, da event. reflektanti sporočijo naročilo čimprej, ker ob priliki ban. skupščine oddamo v delo. — Vse, ki so v zaostanku s članarino, nujno prosimo, da store dolžnost do konca šol. leta.
Poročila
+ JUU — SRESKO DRUŠTVO V ŠOŠTANJU je zborovalo v torek, 7. junija t. L, v Št. Andražu pri Velenju.
V obširnem poročilu je predsednik obrazložil notranje življenje in delo organizacije, odnos organizacije do prosvetnih oblasti ter ostala aktualna vprašanja, ki zadevajo stan, šolo in prosveto. V poročilu o našem društvenem življenju je predvsem grajal iz-venstanovske vplive, ki vedno bolj odločajo o naši usodi, o naših stanovskih, pravnih in materialnih zadevah in tiste izvenstanovske ljudi, ki so najmanj upravičeni in najmanj kvalificirani razpolagati z učiteljevo usodo. Žal se pa to vedno pogostejše dogaja. Mnogo je temu krivde na nas samih, predvsem na tistih naših članih, ki za ceno svojih momen-tanih osebnih koristi dajejo podlago krivicam in nepravdam, katere mora nositi večina.
Pri predlogih za banovinsko skupščino je bilo predvsem obravnavano vprašanje »Popotnika« in sicer njegova idejna in materialna plat. Tozadevni predlogi so poslani sekciji v obravnavo na banovinski skupščini.
O hospitaciji na Poskusni ljudski šoli v L j ubij ani-Bežigrad so poročali tov. Mencej M., Trobej Cilka in Rainer Lucija. V poročilu so prikazali notranji ustroj dela in metodo, po kateri delajo razredni učitelji ter stavili svoje pripombe in opazke. Ostali tovariši, ki so bili navzoči pri hospitiranju, so v debati iznesli svoje poglede in svoja mnenja glede dela na tej šoli.
Lep sončni dan je pripomogel, da se je po uspelem zborovanju razvila intimna družabnost.
Mencej M., preds.	Robinščak S., tajnik.
+ JUU — SRESKO DRUŠTVO LITIJA
je zborovalo 20. maja t. 1. v Zagorju.
Zbor je otvoril predsednik tov. J. Župančič, ki je podal tudi situacijsko sliko. Zbora se je udeležilo 40 članov iz zasavske strani. Čestitali smo tov. Žagar-Shirzovi s Polšnika k poroki. Došle dopise je čital tajnik tov. Trošt Franc.
O Učiteljski tiskarni in občnem zboru UT je poročal tov. Lojze Kolenc. Priporočal je nekaterim šolskim upraviteljem več stanovske zavednosti.
Blagajnik tov. Kopriva I. je poročal o zaostankih na članarini in razdelil opomine.
Sledilo je zanimivo predavanje tov. Adamiča A. o zgodovini Zagorja. Tov. Kopriva in tov. Klun Franc sta pojasnjevala predavanje s skioptičnimi slikami.
Zatem smo si ogledali rudniške naprave v separaciji. Skupno kosilo smo imeli v rudniški restavraciji. Del zborovalcev je pohitel popoldne na ogled novega lesenega korita v Potoško vas. Tam se je vršil tudi prisrčen prijateljski sestanek. Zagorsko zborovanje je bilo zelo plodno za stan, prosveto in tovarištvo. Spoznali smo, da so zagorske tovarišice in tovariši med najvrlejšimi in vzglednimi v našem društvu.
Jože Župančič, preds. Trošt Franjo, taj.
+ JUU — SRESKO DRUŠTVO ZA OKRAJ SLOVENJ GRADEC je imelo svoje zborovanje v soboto, dne 17. junija t. 1., ob 10. uri to pot v Podgorju.
Navzočih je bilo komaj nekaj nad 50 %.
Ob napovedani uri je tov. predsednik otvoril zborovanje, pozdravil vse navzoče ter prešel takoj na dnevni red.
Sledilo je čitanje zapisnika zadnjega zborovanja in došlih dopisov, ki so jih navzoči vzeli na znanje.
Končno je imel tov. Žolnir Bogdan, učitelj iz Šmartna pri Slovenjem Gradcu, zelo obširen, izčrpen in zanimiv referat: »Osnove sodobnega risanja v ljudski šoli z razstavo risarskih izdelkov posameznih šolskih let.«
Sledila je tozadevna debata in ogled risarskih izdelkov.
Nato je tov. predsednik zaključil zborovanje.
Kopač Leopold, preds. Cilenšek Vinko, taj.
+ JUU — SRESKO DRUŠTVO LJUBLJANA - OKOLICA, vzhodni del, je zborovalo v soboto, 3. junija, v drž. ljud. šoli na Vrhniki.
Navzočih 28 članov, t. j. 36 %.
Tov. predsednik Kosin je povdaril, da je zborovanje na Vrhniki na splošno željo tovarišev, vendar jih je žal mnogo izostalo. Navzoče prosi, naj se polnoštevilno udeleže skupnega kosila, da se vsaj bolje spoznamo.
Reševale so se stanovske zadeve. Soglasno se odobri predloženi obračun sekcije.
Tov. Žnidaršič je imel zanimivo predavanje o morali. Visok odstotek prestopkov in zločinov mora zanimati tudi učitelja. Primerjal je število raznih kriminalnih prestopkov v dravski banovini z ozirom na ostale deie naše države in še posebej s savsko banovino. Statistično je dokazal, da je v splošnem število prestopkov in zločinov v naši banovini zelo visoko, kar nam Slovencem ni nikakor v ponos. Stvarnemu in zanimivemu predavanju smo pazno sledili.
Predlogi za banovinsko skupščino ostanejo isti kot so bili sklenjeni že na zadnjem zborovanju.
Kot delegata za banovinsko, kakor tudi za glavno skupščino sta poleg predsednika izvoljena še tov. Lulik in namestnica tov. J. Likar jeva.
Tov. Lulik kot poverjenik M. M. nujno prosi vse šole, ki prejemajo publikacije M. M., da mu takoj sporoče za vsak razred 1. število otrok, 2. število naročnikov in 3. ime razrednika. Zadeva je nujna!
Tov. predsednik se zahvali tov. Pavletiču, upravitelju šole na Vrhniki, za gostoljubnost.
Pri skupnem kosilu smo se pobliže spoznali in o marsičem pomenili. Popoldne smo si ogledali Vrhniko in njene zanimivosti. Postali smo tudi pred spomenikom duševnega velikana Cankarja in v duši se nam je porajal lik Martina Kačurja ...
Kosin, predsednik.	Franjo Čuk, tajnik.
+ JUU — SRESKO DRUŠTVO LJUBLJANA OKOLICA - ZAH. DEL je zborovalo dne 3. junija 1939. v Hrastniku ob navzočnosti 54 članov.
Po prihodu v Hrastnik smo si pod vodstvom tamkajšnjega domačina tov. Hofbauer-ja ogledali steklarno. Uslužni tovariš nam je opisal zgodovino kraja, razvoj industrije in nam je bil ves dan vodnik po kraju. Prav ta-življenje v kraju. Za njegov trud se mu je že na zborovanju zahvalil predsednik. Na tem mestu pa se mu še enkrat zahvaljujemo, ker nam je preskrbel dovoljenje za ogled steklarne in uredil vse zaradi skupnega obeda ter ko se zahvaljujemo ravnateljstvu steklarne, ki nam je dovolilo ogled.
Zborovanje je bilo v telovadnici sokol-skega doma. Predsednik Vrhovec je pozdravil novovstopivše člane, nato pa je prečital poslovilno pismo našega sreskega šol. nadzornika g. Drnovška, ki je izstopil iz društva, ker so si šolski nadzorniki osnovali svoje društvo. G. nadzornik je zelo poživljal naša zborovanja s predavanji in debatami in ga bo društvo gotovo zelo pogrešalo na svojih sestankih.
Tov. predsednik je nato obvestil člane o položaju v organizaciji in o stanju poedinih aktualnih vprašanj. Za njim je tajnica preči-tala nekaj dopisov.
K predlogu proračuna sekcije, po katerem bo ostala članarina za sreska društva nespremenjena, ni nihče nič pripomnil.
Za delegate za banovinsko skupščino so člani izvolili z vzklikom poleg predsednika tov. Vončinovo z namestnico Župančičevo, za državno skupščino pa tov. Deželovo z namestnico Gradišarjevo.
5.	Vrhovec, preds. Lenarčič Ana, tajnica.
+ JUU SRESKO DRUŠTVO CELJE je
zborovalo dne 3. junija 1.1. v Celju ob udeležbi 158 članstva. Tov. predsednik je uvodoma čestital tov. Antonu Petričku, nadučitelju v pok. v Žalcu, k osemdesetletnici, ki jo zdrav in čil obhaja. Navajal je velike zasluge jubilanta v dobro šolstva, naroda, stanu in njegove organizacije, saj je bil med iniciatorji ustanovitve Zaveze slovenskih učiteljskih društev, predsednik našega društva pred 40 leti, predavatelj in pisec, vzoren tovariš, gospodarski delavec zlasti v prospeh savinjskega hmeljarstva in je kot tak tudi izven doline spoštovana osebnost. V situacijskem poročilu je navajal uspehe in neuspehe vztrajnih naporov organizacije v poslednji dobi. Med dopisi je bil obravnavan tudi proračun sekcije za 1939./1940. O Učiteljski tiskarni in Mladinski matici je poročal tov. Pogačnik.
Tov. gdč. Mara Samsova iz Vojnika je predavala «O vplivih socialnih razmer na otroka«. Predavateljica je izhajala iz izkušenj in dognanj lastne vzgojne prakse ter je motrila dejstva realno in z veliko ljubeznijo do mladine ter je pri tem segla tudi v temeljne probleme življenja slovenskega ljudstva. Predavanje, ki je bilo tudi oblikovno zelo lepo podano, je doseglo močan uspeh.
Tov. Ivan Lovše, upravnik Učiteljskega doma v Mariboru, je referiral o tej pomembni stanovski ustanovi. Seznanil nas je z njegovimi izdanji učil in jih priporočal v naročilo v korist šolskemu pouku in Učiteljskemu domu. Zanimivo je prikazal ustroj in namen penzionata ter se pri tem dotikal tudi aktualnih vzgojnih vprašanj. Navzočna tov. gospa Karčičeva je kot mati dveh gojencev tega doma izrekla laskava priznanja smotrom in uspehom te ustanove.
Članstvo je stavilo vrsto predlogov za sekcijsko skupščino JUU, ki so bili sprejeti:
1. Glavni poudarek zahtev letošnjih skupščin bodi: zvišanje prejemkov in avtomatično napredovanje ter priznanje polnih doklad poročenim učiteljicam. 2. Sekcijska skupščina naj ugotovi delo. ki ga je izvršilo učiteljstvo zlasti na meji. To delo zasluži posebno priznanje in nagrado. Ugotove pa naj se tudi ovire, ki preprečujejo uspešnejše delo na dviganju narodnega čuta in državljanske zavesti. 3. Državni uradnik na orožni vaji, zlasti če ga ta loči od rodbine, naj v prejemkih ne bo zapostavljen za privatnim nameščencem. 4. Učiteljstvo ljudskih šol, ki poučuje na obrtnih nadaljevalnih šolah, naj za ta pouk prejema isti honorar kakor učiteljstvo višjih kategorij za isto delo. 5. Predčasni izstop iz šolske obveznosti naj se ne dovoljuje v vsakem primeru, ker ta mladini ni vedno v korist in je treba ohraniti osemletno šolsko obveznost.
6.	Učiteljstvo, ki je doslužilo polno službeno dobo in doseglo 5. skupino, naj se upokoji.
7.	Pospeši naj se reorganizacija JUU po že lani obravnavanih smernicah. 8. Sekcija oz. Mladinska matica naj sklepata o že lani stavljenem predlogu glede ustanovitve lista za mladino kmetskih, obrtnih in trgovskih nadaljevalnih šol (14. do 20. leta). 9. Zakon o pokojninskem fondu naj se izpremeni, da ne bo treba vplačevati vanj tudi upokojencem, in to celo isto vsoto, kakor od aktivne plače. 10. Državnim uradnikom naj se v bolnišnicah
II. razred daje brezplačno, ker pri daljših boleznih drž. uradnik s svojimi sedanjimi prejemki ne zmore plačevanja razlike med III. in II. razredom. Zlasti je to potrebno v bolnišnicah za duševno bolne.
Pri slučajnostih je bilo obžalovano dejstvo, da v odboru za obnovo Prešernovega doma ni bilo zastopano učiteljstvo, čeprav je to v največji meri pripomoglo akciji do uspeha.
Fran Roš, preds.	Ad. Jagrovič, tajnik.
+ JUU SRESKO DRUŠTVO MARIBOR DESNFBREG je zborovalo dne 20. maja 1939. v Mariboru. Navzočih 82 članov, t. j. 70 %. Uvodoma je tov. predsednik pozdravil predavatelja g. ravnatelja Finka in novega člana tov. Mihca Antona.
I.	Ravnatelj Fr. Fink je predaval o začetnem računskem pouku. V svojem referatu je pokazal nove vidike računskega pouka v elementarnem razredu, ki predvsem upoštevajo novejša izkustva in izsledke mladinske psihologije. Otrok ne gleda in misli tako kakor odrasli, zato je za otroka nesprejemljiva — ali vsaj zelo otežkočena — ona kulturna dobrina, ki je skicirana po neki logični poti. Za učitelja je nujnejše poznavanje psihologije kakor stro-kovnjaška snovna pripravljenost, za učitelja elementarca — posebej pa še za začetni računski pouk — je pa treba dvakratnih psiholoških osnov, t. j. poznavanja tajnih pojavov mlade duše in poti do te duše. Nanizal je vse težkoče sedanjega računskega pouka, ki se v velikih kopicah nagrmadijo v mladih glavicah. Nova pota računskega pouka je utrl Kuhnel s svojim epohalnim delom o metodi računskega pouka, a za prvi in drugi razred je podrobno izdelal in preizkusil dr. Koller. Izhodišče dela je strnjeni pouk. Bistvo je v tem, da se težkoče sorazmerno razdele na vse šolsko leto, da se pregleda številčna vrsta brez prehoda preko desetič, a v okviru te vrste se gradi številčno in računsko pojmovanje z uporabo prištevanja, odštevanja in pojmovanja množenja osnovnih števil. Številčna vrsta se ne omeji pri 20, temveč se razvija po potrebi tudi preko te meje. V živahnem razgovoru se je poudarila želja, da bi se našli učitelji, ki bi preizkusili te nove smeri v začetnem računskem pouku in da bi se zahteve iz računstva v učnem načrtu zmanjšale, ker je pojmovanje množenja in deljenja ter merjenja za I. razred neprimerno in neodgovarjajoče.
II.	Po razgovoru o resoluciji Kmetijske zbornice so bile iznešene naslednje pripombe:
I. Učiteljišče: Točki 1. in 2. c resolucije Kmetijske zbornice.
1.	Ni toliko važno, iz katerega stanu izhaja izobraženec, posebej učitelj, važno je mnogo bolj, da izobraženec čuti dolžnost in potrebo, da mu je dana in razume nujnost povezanosti z ljudstvom, je sam del ljudstva. Vprašanje bo treba osvetliti tudi z druge strani in ne le s formalne: Res je namreč, da je radi težkih prilik na kmetih dotok izobražen-stva iz vrst kmečkega sloja minimalen. Tu je treba nekaj ukreniti po načelu: sorazmerni izbor najboljših iz vseh slojev ljudstva in ne le priviligiranih. Danes imajo n. pr. priliko štu-diranja le otroci iz mesta in bližnje okolice ter bogatejši iz podeželja. Izbor je težji, ker manj zdravega dotoka iz kmetske grude, ki je dajala vsa leta pred in med vojno in prva leta po vojni jedro kadra zavednega slovenskega razumništva. Ni to le problem učiteljskega stanu, je problem vsega našega inteligenčnega naraščaja.
2.	S potrojitvijo števila ur kmetijskega pouka na učiteljskih šolah bomo mogoče dosegli boljše strokovnjake za kmetijski pouk. Pa to še ni vse. Za stik in razumevanje ljudstva in upoštevanje učitelja od strani ljudstva je treba še nekaj: treba onega pravega intimnega čuta za kmečko psiho. treba čuta in poznavanja načina dela in treba najti pravo pot.
3.	Ker učiteljska šola ni kmetijska šola, temveč zavod za izobraževanje učiteljev in vzgojiteljev narodnega naraščaja v ljudski šoli, ki tudi ni poklicna ali strokovna šola, mora učiteljišče nuditi ono, kar je v tem poklicu najvažnejše, to je predvsem pedagoško-didaktično pripravljenost za šolsko delo in psihološko pripravljenost za delo izven šole. Važnejša kakor strokovni kmetijski pouk se nam zdi potreba po spoznavanju naše slovenske kmečke duševnosti, življenja in potreb ljudstva. Idealno bi bilo, da bi dobil učitelj občo osnovno izobrazbo na srednji šoli, a poklicno izobrazbo bi mu naj nudil poseben zavod, kjer bi dobil temeljito pedagoško razgledanost. poleg tega pa še temeljito orientacijo v občih gospodarskih vprašanjih in narodni ekonomiji. Učiteljski poklic ni poklic kmetijskega strokovnjaka.
II. Organizacija ljudske šole: Točke 2. a, 2. b, 2. e, 4. c in 4. e res. K. Z.
1.	Decentralizacija, demokracija in depolitizacija šolstva je nujna. S prenosom nastavljanja učiteljstva na krajevne faktorje se temu ne približujemo.
2.	Pri reorganizaciji ljudskega šolstva in šolstva vobče naj bi imeli poleg gospodarskih činiteljev odločilno besedo predvsem peda-gogi-mladinoslovci, ker je ljudska šola obča narodna izobraževalnica in vzgojevalnica, ne pa poklicna ali strokovno gospodarska šola.
3.	Višja ljudska šola je potrebna reorganizacije. Želeti bi bilo, da se zbližata z meščansko šolo. Poudariti je pa treba, da ostane osemletna šolska obveznost neokrnjena za vso slovensko mladino.
4.	Prenos bremen nazaj na občine je toliko krivičen, ker je sedanja uredba zdrava predvsem za kmečke občine, ker močnejši gospodarski centri, kjer naš kmet troši in da zaslužiti. doprinašajo k vzdrževanju kmečkih ljudskih šol. Uredbo bi bilo treba še razširiti na vsa mesta. Nujno pa je, da se poslovanje v zvezi s proračunom B poenostavi, da se obrača posebna pažnja na naše obmejno kmečko šolstvo in da se obmejne potrebe in interesi ne ocenjujejo po kriteriju ki je mogoče zdrav in zadovoljiv v notranjščini.
55. Ljudska šola je obča izobraževalnica in je zato strokovni pouk na tej mladostni stopnji preuranjen. Mora pa ljudska šola temeljito upoštevati krajevne gospodarske in življenjske prilike in potrebe, v teh iskati izhodišče za občo izobrazbo in vraščanje v narodno občestvo (princip bližine in domorod-nosti), strokovna izobrazba pa se naj prenese na obvezno šolanje po osemletni šolski obvezi, to je po 14. oz. 15. letu starosti, ko je otrok že duševno dovzeten za poklicni in strokovni pouk. To strokovno in poklicno izbraz-bo naj nudijo stalne in obvezne kmečke in gospodinjske nadaljevalne šole ali tečaji, ki bi naj bili pri vsaki višje organizirani šoli za starost od 14. (15.) do 18. leta. Tu je od učiteljev zahtevana tudi strokovna izobrazba, kakor zahteva točka 4. e resolucij K. Z. Za uspešno delo na teh nadaljevalnih šolah so pa potrebna tudi posebna sredstva.
III. Učni načrt: Točke: 2. a, 2. d in 4.b res. K. Z.
1. Kakor naj imajo pri organizaciji ljudske šole odločilno besedo poznavalci mladino-slovja, je enako nujna ali še bolj potrebna njih odločilna beseda pri sestavi učnih načrtov. Težišče učnega načrta ljudske šole ne sme biti v materialno-gospodarski koristnosti, temveč v mladinoslovni zahtevi otrokovega razvoja in to ne le na osnovni šoli, temveč v enaki meri na v. lj. šoli, t. j. v dobi pubertete in predpubertete. V tej dobi otrok še ni zrel za strogo strokovno gledanje, je le željan prodreti v svet, ki ga obdaja, to skuša razumeti, predvsem pa skuša v okolici, svetu najti sebe. Kdor koli bo sestavljal obče smernice, ali okvirni ali podrobni načrt, bo moral imeti, če
noče mladini škoditi, to v vidu. Upoštevajoč kulturne in gospodarske prilike je nujno, da dobi dravska banovina svojim prilikam prila-goden načrt za ljudske šole, kar se pa brez sodelovanja poklicanih pedagoških delavcev ne bo smelo zgoditi.
2.	Podrobne učne načrte morajo izdelati le posamezne šole ali kvečjemu večji okoliši. Enotni okrajni podrobni učni načrti ne morejo ustrezati različnim predelom v okraju. Za okraj so mogoče le podrobne smernice za izdelavo področnega načrta v obsegu obveznega predpisa. Pa tudi za take smernice je potreben odločilen vpliv pedag.-didaktičnih krogov ob sodelovanju okrajnih predstavnikov. Podroben okrajni načrt, ki bi upošteval le snovne zahteve in ne otroka ter ped.-didaktičnih zahtev, bi napravil iz učitelja še večji avtomat kakor je sedaj, ker bi ga davila le snov in zopet snov.
3.	S strokovnim poukom ali z natrpanimi učnimi načrti in s trpanjem praktičnega znanja se gospodarsko življenje našega kmeta ne bo izboljšalo, če temu ne bodo dodani še drugi pogoji, ki so pa gospodarskega, organizatorič-nega in socialnega značaja. Tu je pa ljudska šola in učitelj v njej brez moči.
4.	Predvsem je pa nujno, da se niti obvezni (minimalni ali maksimalni) niti podrobni načrti ne oktroirajo, temveč postanejo stalni šele po preizkušnji na terenu.
III. O namenu in delovanju Učiteljskega doma v Mariboru ter o organizaciji penziona-ta U. D. je poročal upravnik U. D. tovariš Lovše.
Predsednik:	Tajnik:
Petrovič Šimon s. r.	Ledinek Miloš s. r.
Barbara v Slov. goricah, din 30,—, Kopanj, p. Grosuplje, din 38,—, Naklo, Kranj, din 80,—, Polje pri Muljavi, Krka, din 33,—, Cerknica, din 105,—, Reka nad Laškim, din 18,—, Banja Loka, Kočevje, din 5,—, Cerklje ob Krki, din 160,50, Svečina, Zgor. sv. Kun-gota, din 102,—, Kapela, p. Radenci, din 50,—. Skupno din 19.756,75.
Učiteljska tiskarna
—t Učiteljska tiskarna in knjigarna prosita vse gg. upraviteljice in upravitelje, da skrbno hranijo izstavljene račune. Cesto se dogaja, da gg. upravitelji račune založe ali pozgube in zaradi tega zahtevajo, da se jim izstvijo prepisi. To opravilo vzame knjigovodstvu Učiteljske tiskarne in gg. upravite-ljicam in upraviteljem mnogokrat neprimerno veliko brezpotrebnega dela, truda in pisa-rij. Vse to bi izostalo, če bi se računi skrbno shranjevali. Učiteljska tiskarna in knjigarna prosita, uvažujte to opozorilo! Na obeh straneh bo prav!
—t Zavedna tovarišica in tovariš nabavljata potrebščine pri Učiteljski knjigarni. Svoji k svojim!
Novosti na Knjižnem trgu
—k Hauffove pravljice. V svoji »Zbirki mladinskih spisov« je izdala Jugoslovanska knjigarna I. in II. zvezek Hauffovih pravljic, ki jih je prevedel Josip Osana. Cena posamezni, v platno vezani knjigi je din 45,—. Prvi zvezek e zbirke obisega na 241 straneh 12 pravljic, ki jim kot uvod služi »Pravljica kot almanah«. V drugem 185 strani obsegaj o-čem zvezku je 6 pravljic. Oba zvezka sta opremljena z okusnimi ilustracijami Slavka Pengova. Ti dve novi mladinski knjigi predstavljata obogatitev naše prevodne mladinske književnosti, toda čeprav spadajo Hauffove pravljice med svetovnoznano mladinsko literaturo in je za to slovensko izdajo oskrbljen dober prevod, vendar moramo naglasiti, da so naši mladini potrebne predvsem kniige, katerih vsebina je zajeta iz domačega, mladini znanega življenja.
—k Marija Hamsun: Otroci z dolgega
brega. Ljubljana 1939. Obseg 184 strani. Cena v platno vezanemu izvodu din 45,—-. Prevod je oskrbela Mara Puntarjeva. Tudi ta knjiga je izšla v Zbirki mladinskih spisov, ki jo izdaja Jugoslovanska knjigarna. Dejanje te mladinske povesti se vrši sicer daleč na severu, na Norveškem, vendar bo brez dvoma tudi v slovenski mladini vzbudilo zani-amnje, ker je vzeto iz vsakdanjega življenja.
—k Eurica von Handel Mazzetti: Jožef in Marija. Jugoslovanska knjigarna je izdala II. del tega romana, v katerem je pisateljica načela vprašanje versko kulturnih bojev med luteranstvom in katolicizmom. Dejanje romana se odigrava sredi 17. stoletja. Cena v platno vezani knjigi din 60,—.
—k II. letnik »Roditeljskega lista« je z
ravnokar izišlo vsebinsko zelo bogato dvojno — 9. in 10. številko — končan. Po zatrdilu resnih jugoslovanskih pedagogov in šolnikov, je slovenski »Roditeljski list«, ki ga je doslej izdajala Pedagoška centrala v Mariboru, eden najboljših tovrstnih listov, ne le pri nas, ampak tudi v primeri s sličnimi inozemskimi listi, kar je izdajateljici in nam Slovencem le v čast. Že vsebina skupne majske in junijske številke nam dokazuje resno poljudno - znanstveno smer tega lista, ki bi moral postati vzgojni list v vsaki slovenski družini in šoli. Članki, ki so tokrat po večini posvečeni naši družini, so sledeči: Dr. Anton Trstenjak: »Družina kot temelj za vzgojo k narodni zavednosti.« — Dr. Stanko Gogala: »Našim rodbinam manjka očeta.« — Vilko Kolar: »Kmečka družina in kmečki otrok.« —■ S. L.:
»Če je več otrok___« — Julij D. Kontler:
»Vrtnar, rejec, vzgojitelj.« — Gustav Šilih: »Otroške napake.« — Dr. Božo Škerlj: »Vzgoja za življenje v družbi.« — Milica Š. Ostrov-
ška: »Mladini časnik v roke?« — Dr. Franc Žgeč: »To bo pač imenitna šala...« — Pavle Šegula: »Moj očka.« — Tone Gaspari: »Strahovi.« — Ernest Vrane: »Zakaj smo ustanovili občinsko vzgojno svetovalnico?« — Milica Š. Ostrovška: »Naš otrok hoče igračo.« — Dr. Vlado Schmidt: »Presojanje otrok za vstop v srednjo šolo.« — Vzgojni nasveti. — Zdravstveni nasveti. — Roditeljski pokret. — Ne pustimo, da bi tak list, ki se trudi nesebično za izboljšanje vzgoje v družini, morda zaradi malodušja shiral, ampak zastavimo kot slovenski učitelji vse sile, da list obdržimo še naprej in mu pomagamo do vedno lepšega razvoja in razmaha, saj je to edini slovenski poljudno-vzgojeslovni list, ki posrečeno veže šolo in dom.
—k Dr. Aleksander Bilimovič: Agrarna struktura Jugoslavije in Slovenije v primeri z agrarno strukturo nekaterih drugih dežel.
Socialno ekonomski institut v Ljubljani je izdal 4. številko zbirke študij, ki ima gornji naslov in v kateri naš priznani strokovnjak na polju narodnega gospodarstva, univ. profesor dr. A. Bilimovič v neki meri nadaljuje svojo razpravo o »Agrarni strukturi Jugoslaviie« ki je že prej izšla v Zborniku znanstvenih razprav. Pričujoča študija je posebne važnosti zaradi tega, ker nam je možno na podlagi primerjave naše agrarne strukture z drugimi, kakor s strukturo Bolgarije, Nemčije, Italije, bivše ČSR, Poljske, Francije in USA poiskati praktične zaključke o reševanju našega agrarnega vprašanja. — Za učiteljstvo, ki vprav v Učiteljskem pokretu raziskuje pojave, ki vplivajo na okolje, v katerem živi naša mladina, bo tudi ta razprava koristna ne samo zaradi vsega zbranega statističnega materiala, kakor tudi zaradi metode dela samega. Vse do sedaj izišle številke Zbirke študij so s svojo vsebino na vsak način dosegle smoter, da v jasni luči prikažejo najbolj težavne probleme življenja našega ljudstva. Cena študiji je 10 din in je tako malenkostna, da jo bo zmogel vsak, ki se zanima za ta vprašanja.
„HERMES"
ENOLETNI TRGOVSKI TEČAJ V MARIBORU
Oni absolventi meščanskih šol in absolventi z nižjim tečajnim izpitom na kaki srednji šoli, ki ne nameravajo nadaljevati svojih študij in se hočejo posvetiti trgovini, naj prej še absolvirajo enoletni trgovski tečaj »Hermes« v Mariboru. Na tem tečaju dobijo solidno, temeljito in praktično trgovsko izobrazbo za svoj poznejši poklic.
Z ozirom na današnje težko gospodarsko stanje je znižana mesečna šolnina na minimum.
Zahtevajte prospekte, ki jih razpošilja ravnateljstvo »Hermesa« brezplačno. —
Obrnite se z dopisnico na ravnateljstvo ETT »Hermes«, Maribor, Zrinskega trg 1.
MALI OGLASI
Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene Občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5 —
A K O VPLAČUJETE PO 15 DIN
tedensko (lahko mesečno), Vam izplačamo po petih letih 4500 din. Pojasnila daje: Klančnik Lojze, zastopnik hranilnice, Stražišče 289.
ENOLETNI TRGOVSKI TEČAJ KOVAČ,
s pravico javnosti, Maribor, Tyrševa 14,
torej za državne nameščence draginjska doklada in za vse obiskovalce vozne olajšave na železnici. — Prospekt zastonj.
V KNJIGARNI UČITELJSKE TISKARNE v Ljubljani in njeni podružnici v Mariboru dobite vse pisarniške potrebščine za šolo in dom; knjige za šolanje svojih otrok; učila za vse šole; knjige znanstvene in leposlovne vsebine zase, za odraslo mladino, otroke, prijatelje in znance; merila in razne merilne instrumente za šolo in praktično uporabo; papir »Jasni t« za kopiranje načrtov in skic. — V tiskarni se izvršujejo vsa v to stroko spadajoča dela od najnavadnejše-ga pa vse do najbolj finega večbarvnega tiska. — V knjigoveznici se vežejo knjige, brošure in izdelujejo najfinejša in tudi preprosta knjigove-ška dela.
Zbirka pirhov
Vsakoletna velikonočna zbirka pirhov za „Branibor" po šolah je letos dosegla sledeči uspeh:
III. dekl. ljudska šola, Maribor, din 24,—, meščanska šola, Slovenska Bistrica, din 92,25, osnovna šola, Stara gora, p. Štrigova, din 13,—, Vuzenica, din 21,75, meščanska šola, Št. Vid n/Ljubljano, din 59,50, ljudska šola, Sv. Jošt na Kozjaku, p. Dobrna, din 18,50, II. meščanska šola, Ljubljana, din 141,—. narodna šola, Mohorje pri Vel. Laščah, Rob na Dol., din 25,— Gabrk, p. Škofja Loka, din 39,—, Ptuj na Bregu, p. Ptuj, din 190,— Brežice, din 44,50, II. dekl. šola, Maribor, din 100,—, dekl. narodna šola, Ribnica, din 160,—, ljudska šola, Lokavec, p. Rimske toplice, din 15,—, Zali log, p. Železniki, din 30,—, Zavrč, din 50,75, Trata, p. Gorenja vas, din 106,—, deška šola, Ribnica, din 80,—, ljudska šola, Braslovče, din 71,25, Velika Nedelja, din 86,75, Rogatec, din 40,—, Žvirče, p. Hinje, din 10,—, Breznica, p. Žirovnica, din 114,25, Pod-blica, Selca n/Škofjo Loko, din 57,—, I. deška ljudska šola, Celje, din 200,—, ljudska šola, Zasip, Bled, din 23,—, Orla vas. Gomilsko, din 40,—, Mačkovci, din 27,—, I. dekl. meščanska šola Sv. Jakob, Ljubljana, din 120,—, ljudska šola, Tomišelj, Ig pri Ljubljani, din 105,25, ljudska dekl. šola, Sv. Peter pri Mariboru, din 40,—, ljudska šola, Št. Rupert pri Mokronogu, din 213,25, Guštanj, din 110,—, Velike Lašče, din 117,25, Malenski vrh, Poljane n/Škofjo Loko, din 50,—, Sv. Marjeta niže Ptuja, din 73,—, Šmarje pri Lj., Šmarje-Sap, din 327,—, Reteče, Škofja Loka, din 70,—, Domžale, din 224,50, Bodonci, din 98,50, Št. Vid pri Brdu, Lukovica, din 70,—, dekl. ljudska šola, Studenci pri Mariboru, din 36,25, Slov. Konjice, din 61,—, ljudska šola, Rateče Planica, din 25,—, Hotiza, Lendava, din 106,—, dekl. ljudska šola, Repnje, Vodice, din 100,—, ljudska šola, Prosnjakovci, din 15,—.Ščavnica p. Gornja Radgona, din 40,—, Trdkova, p. Gornja Lendava, din 100,—, Sv. Tomaž pri Ormožu, din 245,—, Planina pri Rakeku, din 57,50, Kupšonci, p. Murska Sobota, din 25,25, deška ljudska šola. Sv. Jurij ob Juž. žel., din 66,—, ljudska šola. Krvava peč, Rob na Dol., din 11,50, Fram, din 61—, Dvor pri Žužemberku, din 25,—, Gorje pri Bledu, din 100,—, Šmarjeta pri Novem mestu, din 41,75, Šmarjeta pri Novem mestu, din 3,25, Velesovo, Cerklje pri Kranju, din 30—, deška I. ljudska šola, Ljubljana, din 140,—, II. realna gim., Ljubljana, din 951,25, ljudska šola, Primskovo, pri Kranju, din 65,—, deška ljudska šola Vit. kralja Zed., Škofja Loka, din 210,—, ljudska šola, Čatež, Brežice, din 37,—, Dolenjske toplice pri N. m., 79,50, Za-plana, Vrhnika, din 53,—, II. deška ljudska šola, Maribor, din 71,50, I. deška ljudska šola, Maribor, din 88,—, ljudska šola, Dobje, Slivnica pri Celju, din 24,—, Št. Jernej, din 63,—, Štore, pri Celju, din 51,—, Dobrava pri Ljubljani, din 134,— II. deška ljudska šola, Trbovlje II., din 79,—, ljudska šola. Rožni dol, Semič, din 14,75, Griblje, Gradac, din 19,50, dekl. ljudska šola Marijin dom, Kočevje, din 85,50, ljudska šola, Dražgoše, Železniki, din 35,—, Bled, din 273,25, Sv. Peter v Sav. dol., din 105,75, Mozirje, din 70,—, dekl. ljudska šola, Slov. Bistrica, din 227,50, ljudska šola, Vinica pri Črnomlju, din 88,75, Prager-sko, din 21,50, Loče pri Poljčanah. din 61,75, Sv. Lenart n/Škofjo Loko, din 27,—, dekl. ljudska šola, Kamnik, din 228,—, II. dekl. šola, ljudska, Celje, din 50,—, dvorazr. trgovska šola, Celje, din 215,—, III. deška ljudska šola, Maribor, dih 32,—, ljudska šola, Sv. Križ pri Kostanjevici, din 86,—, Tržič, din 94,—, IV. dekl. ljudska šola, Maribor, din 228,— ljudska šola Sv. Miklavž p. Ormožu, din 125,75, realna gimnazija, Kranj, din 745,50, ljudska šola, Vurberk pri Ptuju, din 49,—, Jarenina pri Ptuju, din 14,25, Jarenina pri Ptuju, din 39,—, Št. Janž na Drav. polju, din
111,—, II. dekl. meščanska šola, Ljubljana, din 101,50, dekl. meščanska šola, Celje, din 125,25, dekl. ljudska šola, Sv. Jurii ob Juž. žel., din 93,25, ljudska šola, Mežica, din 194,75, Grahovo pri Cerknici, din 75,—, Dol pri Litiji, din 32,75, Dolsko, Dol pri Ljubljani, din 55,—, Kraljice Marije, Dol pri Hrastniku, din 139,—, Davorina Jenka narodna šola, Cerklje pri Kranju, din 210,— ljudska šola, Črenšov-ci, din 22,—, Svetinje, Ivanjkovci, din 46.—, Brezovica pri Ljubljani, din 154,—, V. deška ljudska šola Kraljeviča Andreja, Ljubljana, din 132,50, III. dekl. ljudska šola. Kraljeviča Andreja, Ljubljana, din 107,25, II. dekl. ljudska šola, Mladika, Ljubljana, din 195,—, ljudska šola, Gornji grad, din 34,—, Dolnja Lendava, din 136,25, Sv. Barbara v Halozah, din 52,25, Dolnji Logatec, din 80,50, I. dekl. mešč. šola, Maribor, din 175,—, I. dekl. ljudska šola Vit. kralja Zedinitelja, Maribor, din 117,50, ljudska šola, Novo mesto, din 147,—. Ojstrica, Dravograd, din 15,—, Hinje, din 58,—, Vi-dem-Dobrepolje, din 53,50, Selnica ob Dravi, din 111,50, obe vadnici drž. učiteljišča, Ljubljana, din 640,—, ljudska šola, Hajdina, Ptuj, din 77,50, Svibno, Radeče pri Zid. mostu, din 30,—, Mavčiče, Smlednik, din 75,—, Jarše, Domžale, din 23,—, Kal, Št. Janž na Dolenjskem, din 10,—, Koroška Bela, Javornik na Gor., din 103,—•, Velika dolina. Jesenice na Dol., din 111,50, Rakek, din 115,—, Ormož, din 52,—, meščanska šola, Škofja Loka, din 30,75, dekl. ljudska šola Lichtenthurnov zav., Ljubljana, din 70,—, ljudska šola, Št. Vid nad Ljubljano, din 66,25, Št. Vid nad Ljubljano, din 53,25, Veržej, Križevci pri Ljutomeru, din 30,—, Turnišče, din 57,—, Sv. Andraž, Velenje, din 22,50, Bohinjska bistrica, din 104,25, deška ljudska šola, Hrastnik, din 133,50, II. deška mešč. šola, Ljubljana, din 91,50, ljudska šola, Sv. Benedikt v Slov. Goricah, din 64,—, Sv. Jurij ob Taboru, din 84,—, Trebnje, din 27,50, real, gimnazija kraljeviča Andreja, Ptuj, din 334,—, ljudska šola, Pobrežje pri Mariboru, din 93,—, I. mešana ljudska šola, Ljubljana, din 266,50, osnovna šola. Sv. Anton v Slov. goricah, din 52,25, ljudska šola, Krče-vina pri Mariboru, din 106,50, Vrhnika, din 340,—, Dolenja vas pri Ribnici, din 13,—, Kranjska gora, din 62,50, Kranjska gora, din 11,50, deška ljudska šola, Ptuj, okolica din 28,75, meščanska šola, Trbovlje, din 193,25, ljudska šola, Kamna gorica, din 46,25, dekl. mešč. šola, Marijin dom, Kočevje, din 36,75, ljudska šoia, Knežja vas, Dobrniče, din 30,—, dekl. ljudska šola, Ptuj, din 165,—, ljudska šola, Metlika, din 50,—, Gornja Rečica, Laško, din 30,—, dekl. ljudska šola, Celje, din 249,—, ljudska šola, Globoko, Brežice, din 32,75, Borovnica, din 55,25, Žclimlje, Ig pri Ljubljani, din 29,—, Sv. Križ, Rogaška Slatina, din 94,—, dekl. meščanska šola, Celje, din
10,—,	real, gimnazija Celje, din 232,—, ljudska šola, Ljubno ob Savinji Ljubno, din 30,25, deška ljudska šola, Kranj, din 238,25, ljudska šola, Žiri, din 70,—, III. real, girnn., Ljubljana, din 231,75, ljudska šola? Gomilsko, din 28,—, Preska, Medvode, din 115,— Mala Nedelja, din 33,—, Trnje, Črenšovci, din 22,—,
11.	deška ljudska šola. Žige Zoisa, Ljubljana, din 33,25, ljudska šola, Šoštanj, din 128,—, Makole, din 46,—, dekl. ljudska šola, Kranj, din 233,—, ljudska šola, Selca nad Škofjo Loko, din 54,—, Mokronog, din 44,25, Leskovec pri Krškem, din 121,—, Litija, din 145,25, III. deška ljudska šola (Vrtača), Ljubljana, din 161,25, ljudska šola, Križevci v Prekmurju, din 20,—, real. gimn. s klasič. vzporedn., Celje, din 32,—, I. dekl. ljudska šola, Maribor, din 100,—, IV. mešana ljudska šola pri Sv. Petru, Ljubljana, din 79,—, narodna šola, Sv. Duh na Stari gori, din 57,75, Grosuplje, din 34,—, Pečarovci p. Mačkovci, din 40,—, Sv.
Tudi za učiteljstvo je
Zadruga državnih uslužbencev
za nabavo potrebščin v Ljubljani, (Nabavljalna zadruga) Vodnikov trg št. 5
Stanovska dolžnost vsega zavednega ačiteljstva bi morala biti, da se včlani v to zadrugo in da kupuje v njej vse svoje potrebščine. Deleži po din 100"—, vpisnina din 5"—. Blago prvovrstno, postrežba točna, cene konkurenčne, ob koncu leta istorno. — Vpišite se takoj! — Telefon št. 44-21
Kreditna zadruga državnih uslužbencev
v Ljubljani, Gajeva ulica št. 9 — v lastni hiši
Najstarejša kreditna zadruga v Jugoslaviji, ustanovljena leta 1874. Poštni čekovni račun štev. 10.681. Telefon štev. 3413.
Posojila do Din 10.000'— vsem javnim nameščencem po 7 % proti zaznambi na plačo na prvem mestu in poroštvu.