JUTRA!
Maribonsti
Poštnin« p?sfs»n* v gotovini
Cena 1 Din
Leto II. (IX.), štev. 35
Maribor, pondeljek 13. februarja 1928
Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem čok. zav. v Ljubljani št. 11.409 Velja mesečno, prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din
Telefon:
Uredn. 440 Uprava 455
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta it 13
Oglati po larifu
Oglase sprejema tudi oglasni oddelek ..Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica St. 4
7. MARCA 1928
7. MARCA 1928
SLABI IZGLEDI, DA SE MU AKCIJA POSREČI. — ODPOR DEMOKRATOV. — GROŽNJA Z GENERALSKO VLADO IN RAZPUSTOM NARODNE SKUPŠČINE.
HAYDN .STVARJENJE*
Bol za stanovanjski zakon na
Češkem
BEOGRAD, 13. februarja. Ker se Je vsled odpora radikalnega poslanskega kluba tudi dr. Periču ponesrečila sestavitev koncentracijske vlade in je s tem koncentracijska ideja končno propadla, je kralj na nasvet pred-| sednika narodne skupščine poveril Velji 'Vukičeviču sestavitev delovne koalicijske vlade.
Ministrski predsednik Vukčevič je pričel davi posvetovanja. Imel je najorej zaupen razgovor z dr. Korošcem, nakar je odšel v skupšino, kjer se je sestal radikala! klub h kratki seji. Vuklčevič je naznanil zbranim članom kluba, da je dobil mandat za sestavo koalicijske vlade In da bo v tem smislu danes nadalieval posvetovanja z ostalimi parlamentarnimi skupščinami. Ko so nekateri zahtevali, da naj pojasni klubu kot kraljevi mandatar svoje stališče na-pram ostalim strankam, Vukičevič tega ni hotel storiti, temveč je sejo takoj zaključil. Veliko pozornost Je vzbudilo dejstvo, da se je Vuk’čevič po kratkem razgovoru z dr. Korošcem, odnehal v spremstvu poslancev Vidiča ?n Trifunoviča z avtomobilom na Topčider. kter le ost*! dali časa v poslopju genera!*,0ga Štaba.
Med tem se le vršila v demokratskem klubu zaunn? sela de^okrat-sklh ministrov, k! so konferlralj z Da-vldovlčem v odsotnor*!	zu-
nanja ministra dr. Marinkoviča o nadfilhtem pcstopanJn In o notranjepolitičnem pologu. Davldovlč le prt te! prlHk! snoro?’! demokratskim članom vlade, da nikakor ne gre dr h? demokrati še nadalje podrla!’ Vu-klčevlčev mandat, češ da bi se no-tranje-polltlčn! položaj na ta način še poostri! In bi se vrh tega nasprofa med Srbijo in novimi provincam! še poglobila. Nato *e odšel minister za Javna dela dr. Šumenkovlč k bolnemu zunanjemu ministru dr. Marinkoviču. dočlm !e minister dr. AngJeH-novlč poselil ministrskega Predsednika Vuklčevlča, da mu pojasni stališče demokratov.
Ob 11.30 dop. se le vrših kratka sela »Združene demokracije«, da določi smernice zn nadallna pogajanja z Vukičcvlčem.
Kakor Je zvedel Vaš poročevalec Iz zelo zanesljivega vira. da Je Združena demokracij sklenMa, de Imenom Kmečko-demokrntske koal!c!!e In demokratske frakcije odkloni VukiČevi-4evo ponudbo za sodelovanje v njegovi koalicijski vladi.
Ožji pristaši dcsignlranega mlnl-strfikegr. predsednika VukičcvLča se
slino trudijo, da bi spravili skupr? poslovni kabinet. Radikali obdel>f'e?o posamezne derro*'ratske poslance v tem smislu, da Ima Vukičevič ?e tudi i mandat za vodilno vlado \ rokah.
Da bi podkrepi-i *a preračunjena namigavanja, opozarjajo tudi na včerajšnji poset gospoda Vukičevlča v Topčiderju pri glavnem generalnem štabu. Ustrašiti hočejo demokrate torej tudi z grožnjami- da ni izključena tudi generalska vlada.
Vukičevič je ostal v Topčiderju do 12.30, nakar se je vrnil v vladno pred-sedništvo In odšel potem na dvor. Ob 2. pop. se še ni vrni!.
Opoldne se Je vršila seja Kmečko-demokrafske koalicijo, na kateri je poročal Pribičevič o položaju. Nato j Je sprejel novinarje in jim izjavil, da' ne veruje v Vukičevičev uspeh, ker demokrati ne morejo ž njim. Kmečko-demokratska koalicija pa noče.
Demokratski ministri nikakor ne nameravalo razcepiti demokratskega kluba, temveč hoče’o ostati z Davl-dovlčem v vladi ali pa v opo JciM. Minister dr. An, ?e!lnovič je jasno izjavil, da rad! V;?!>Vv<č3 demokratski ministri ne bodo cepili kluba.
Kakor se noroč-v le V^ičevlč dopoldne roso*’! t'!d? dr. ffrasnlco. ki mu le imenom muslimanov izlavll. da je sicer pripravlicn stopit! v nlcpovo koalicijsko vlado, toda le nod pogojem, če hi sodelovali v njej tudi demokrati: V nasprotnem slučaju bi bila vlada tako nesposobna za delo in bi pomenilo to samo odlaganle krize, ki jo !e treba temeljito rešiti.
Pred razpustom nem5h?^a parlamenta
BERLIN, 13. februarja. Danes se je sestal medparlamentarni odbor večinskih Strank nemškega parlamenta, da se posve tuje o notranjc-političnem položaju. Pričakuje se, da bo pri tej priliki šolska reforma definitivno propadia. s čemur postane tudi položaj vlade nevzdržen. Ni izključeno, da bo v zadnjem trenutku posredoval še predsednik maršal Hindsn-burg. Ako pa ostane tudi njegovo posredovanje brez uspeha, potem je edini izhod razpust državnega zbora. Vprašanie državnega proračuna bo rešeno s posebnim zakonom, nakar bi bil državni zbor razpuščen najkasneje do 15. t. m. in bi bile istočasno razpisane nove volitve.
Komunistični izgredi v Rtenah
ATENE, 13. februarja. Včeraj so priredili komunisti velike poulične demonstracije. Policija je morala na več krajih navaliti na demonstrante z golimi sabljami, da je mogla Izprazniti ulice. Izvršenih je bilo nad !(*> aretacij.
V	Češkoslovaški vlada sedaj nekaka češkonemška fronta, sestavljena j iz osmih strank in strančic. Kljub temu pa morajo te'meščanske stranke pod pritiskom socialistične in komunistične opozicije skrajno previdno ; reševati socijalna vprašanja. Deset-i letnico osvobojen ja hočejo celo slaviti v znamenju socijalncga dela. Ker j je treba povrh tega za vsak sklep v | parlamentu poprej sporazuma osmih ! različnih frakcij, ki zastopajo najraz-j ličnejše interese, nosijo vsi taki za-1 koni pečat kompromisa, notranjega . in onega napratn mnenju širokih slo-1 jev opozicije.
Takšno sliko ima na Češkem tudi reševanje stanovanjskega vprašanja, ki je pravkar na dnevnem redu. Vladne stranke so se te dni zedinile v sledečih glavnih principih: Stanovanjski zakon in zakon o stavbenem gibanju se podaljšata za eno leto z nekaterimi spremembami.
Zaščita najemnikov v starih hišah ostane v veljavi. Samo pri spremembi najemnika preneha zaščita za novega najemnika tudi v stari hiši. j Pri izselitvi ali smrti starega najemnika postanejo stanovanja prosta. V j slučaju smrti pač pride zaščita na zakonitega dediča tedaj če je ob smrti dosedanjega najemnika stanoval v njegovem stanovanju. Sicer se lahko stanovanje odoove samo tedai. č'' Oskrbi lastnik hiše naiemniku drugo stanovanje, katero prizna sodišče za enakovredno in č^ plača lastnik se-
5u. Križ koč Rohiča . . .
Zagrebški »Jugoslovenski Lloyd« Ust za gospodarsko politiko in splošne narodne interese, piše o ustavitvi dela v steklarni Daruvar v osješki oblasti in pristavlja, da je bil ravnatelj te tovarne -'o.Ieijen brusilnici stekla »u Sv. Križu kod Rohiča«. Če človek ne bi vedel, da so skoro vse stek!«rne naše države last enega podjetja tako tudi vse slovenske v Zagorju, Hrastniku In drugod, sl ne bi nič mislil pri tem pogledu na ta »Sv.
1 Križ kod Rohiča«, ki mora pač biti kje doli ,v Slavoniji.,. Ker pa vemo. da ie steklarna tudi pri Sv. Križu pri Rogaški Slatini ali če se ravno hoče pri Rogatcu v mariborski oblasti In ker nam ;e znano, da so bili dali v dobi germanizirala naših prastarih krajevnih imen Rorcat-u ime »Rohitsch«, je čisto jasno, da gre za ta naš Sv. Križ, ki ga torej Hrvati Se I danes imenujejo »kod Rohica« Ako Citatno v beograjskih novinah dan na dan strašne in neznosne spakedranke in enostavno. fonetično prepisane nemške izraze, kakor n. pr. ro-zajde (surova svila), , ajs-hokej (hokej na ledu), magacin hozentregera (zaloga naramnic) Itd. itd. se temu že ne čudimo več, ker iina ,iač Beograd mnogo važnejšega posla kot paziti na čistočo narodnega jezika! Da pa najdemo tako grdo površnost tudi v listu, ki ga izdajajo Hrvatje, ki so se ko-likortoliko — čeprav ne v Isti meri kot Slovenci — trudili ohraniti a^ttkvarje-
koalicijo strank največje težave. Po zadnjem zakonu so dovolili zvišati najemnino za 30%, če so se v tej izmeri zvišali izdatki lastnika za vzdrževanje hiše. Povišanje doslej ni bilo podvrženo obdavčenju, pač pa je obdavčenje dosegel sedaj finančni minister. Nadaljnjemu 60% povišanju na-jemine se je uprlo ministrstvo soci-jalnega skrbstva, češ, da je s soci-jalnega vidika preuranjeno. Po daljšem pogajanju so se zedinili na 40% povišanje in sicer v dveh etapah po 20%, 1. julija in 1. januarja.
Zaščito obrtnih lokalov so hoteli prvotno ukiniti. Pa tudi ti lokali bodo ostali še to leto zaščiteni, dovoljeno pa bo delno zvišanje najemnine.
Zakon o stavbenem gibanju skuša dvigniti zidanje hiš s tem. da je nove stavbe z velikimi stanovanji oprostil plačevanja hišnega davka za 15 let, najemninska davka .za 30 let, rodbinske hiše z malimi stanovanji pa od hišnega davka za 20 let in najemninskega za 20 let,
O	tem predlogu bodo še sklepali posamezni klubi in predvidevajo, da bo povišanje najemnine v definitivnem predlogu še prej omejeno kot razširjeno.
Kakor razvidno, je toraj stanovanjska zaščita najemnikov na Češkoslovaškem. ki je vendar napredna in gospodarsko močna država, še znatno boliša kot pri nas in vendar tam mnogo več zidajo kot v Jugoslaviji, kjer stanovanjske zaščite pravzaprav
ni pismeni jezik, se nam zdi zelo zelo čudno, če že nimate v Zagrebu starih zemljevidov s pravimi imeni, pa sl naročite vsaj karto administrativne raz-delbe mariborske oblasti ln pripadajoč! seznam krajev, kjer najdete; da leži ta Sv. Križ s svojo steklarno pri Rogaški Slatini, oz. Rogatcu in ne pri nekem iz-mišljenju »Rohiču«... —-
Poincare u Strassburgu
PARIZ, 13. februarja. Včeraj je prispel ministrski predsednik Poincare v Strass-burg in imel tamkaj govor o razmerah v Alzaciji in Lotaringiji, v katerem je zelo vehementno napadal avtonomistično gonjo in hujskanje tamkajšnjega prebivalstva po raznih neodgovornih elementih, ki so se izognili aretaciji z begom v Nemčijo. Pred Polncarejevim povratkom v Pariz se je zbrala večja množica komunistov. ki je pod vodstvom poslanca Hue* herja demonstrirala proti Poincareju. Pri* šlo je do spopadov med policijo in demonstrirajočo množico. Vendar pa so bili pristaši Poincareja v večini. Situacija i* postala kmalu tako kritična, da je bil* celo nevarnost za življenje poslanca Hue* berja. ki se ima zahvaliti le policiji, dn je ostal nepoškodovan.
Prispevajte za »pomenili Kralju Petro v Maribor?
litvene stroške.
Zvlšanle najemnine je delalo
m?
niti ne poznamo več.
Dr. Avg. R—n.
mimm
Mariborski film
Maribor, dne 13. febr.
Ne mislimo onih sladkosnednih filmov, kftnam kažejo zadnje valčke iz grešne hiše, pa vsemogoče varijante habsburških, ljubezenskih limonad. V tem oziru imamo skoro isti program, kakor bližnji Gradec. Sicer ne vem, jeli mora biti to radi soseščine ali stare ljubezni, ki je nikdar bilo ni, ali pa radi blagajn. Maribor uma sam ob nedeljah in sobotah svoje amerikansko življenje, natrpano dogodkov, ki se vrste s filmsko brezglavostjo iiv tudi precej tako pestro.
In še z ene strani ima današnji nasiov svojo življensko upravičenost. V prostorih mestnega kina, ki sicer samevajo praznote, ker je mestni kino pred tedni neslavno splaniral, vrte že par dni najno-ve$>i Jadranski film. Ta pa pričenja baš z Mariborom, ki je saj v tem izhodišče za Jugoslavijo, celo za pot na Jadran. Razen Dravskega mostu in labuda v mestne mparku je ovekovečil Jadranski film tudi mariborske študente na potu iz biografa. Svojo kulturo torej vsekakor sijajno reprezentiramo pred svetom. Tujec, ki »e bo v tem filmu divil krasotam južnih krajev, bo imel tudi o Mariboru prav jasne pojme. Ako bi vedeli, bi v očigled zaslug ovekovečili še duševne inspiratorje filmskega operaterja.
Toda, če smo odkriti, danes pravzaprav nismo hoteli kramljati s te strani o Mariborskem filmu. Krivda leži v peresu, ki ima že od nekdaj to slabo lastnost, da ga takšnega le nedeljskega popoldne u-smeriš zopet v pravo pot in ostaneš samo pri nedeljskem filmu.
Kdor je hotel biti v soboto in nedeljo resničen rodoljub in zaslužen kulturen delavec, je moral imeti predvsem krepko spočite živce pa tudi dobro založeno blagajno. Komaj je v soboto končala ofi-cielna ura delavnika, že je pričel mariborski aparat: ob 18. guslar Vučič, ki je na. povratku iz Berlina in Prage kazal umetnost svojih gusli pred šolsko mladino v narodnem gledališču. Profesor dr. Sušnik je podal introdukcijo s svojim krepkim sonornim glasom in s svojo veliko iskreno ljubeznijo do srbskega na roda. Takoj nato je Jadranska straža predvajala svoj film za širšo publiko Toda ta širša javnost se je pripravljala tedaj za Jugoslovanski ples, ki je kmalu nato napolnil dvorano in šotore pri Unionu.
In še tretjo atrakcijo so nam dali isti večer v gledališču: Opera Manon, v katerih sta žela lavorike Franja Burjeva in njen mladi mož Peter. Pri tem so odkrili v dramskem igralcu Skrbinšku izbornega, opernega pevca. Tako dela naš kapelnik Mitrovič, iz koristk ustvarja primadone, ko mu odpustijo in zreducirajo operne soliste, najde tenorje in baritoniste med dramskim ansamblom. In gre.
Sobotni večer so proslavljali še v Narodnem domu s prleškim gostivanjem, pri Gambrinusu peki s tradicionalno krušno tombolo, v kavarni Elite pa z redu-to elitnih trgovin. Ko bi imeli še par dvoran, bi na koledarju kljub gospodarski krizi novinarju manjkalo prostora za evidenco onih velikih kulturnih in nacionalnih, pa dobrodelnih prireditev, ki iih ne smeš preiti z molkom, zlasti tedaj, kadar plešejo.
Posledica te hiperprodukcije sobotnega večera pa je ta, da je bila nedelja res posvečena oddihu, počitku in sp*anju. Po takšnih težkih bitkah še solnce, ki ga ta ko dolgo nismo videli in čutili, ni moglo izvabiti utrujene armade na mokre ceste. Še trg je bil skoro prazen in pust. Zenice, mlade viničarke, ki so prinesle polne košare svežih, dišečih zvončkov, belega teloha, žametnih vrhic in gozdnega zelenja, prav z vsem so slabo tržile. Na drugem koncu so se smejale v kupih pod šotori branjevcev zlate oranže. Tudi tam je še malo kupcev.
V	gledališču so napovedali za dopoldne kar dva nastopa guslarja. Šel sem samo mimo, pa sem vedel prav natanko, daje peval, če je sploh, praznim stolom. Kje neki, v nedeljo dopoldne in še predzadnjo pred pustom! Nič boljše niso kalku-lirali aranžerji protestnega shoda zasebnih ameščencev: po vesoljni plesni soboti ne bi prišli mladi fantje že ob 1»10. dopoldne protestirat. Da bi jim kri puščal — takšnim predpotopnim idejam: niti -— sicer velezaslužnega odbora — ni bilo blizu.
Pač pa je bila popoldne zopet polna opereta »V starih časih«, menda radi si-škarce, ki kaže nage noge in petja med pavzo. Na drugem koncu gledališča so navduševali mladino za Jadransko stražo s petjem in filmom in zvečer še opereta »Grofica Marica«, pa je bilo konec nedelje.
Mariborski	in
mariborsko gledališče
REPERTOAR:
Pondeljek, 13. februarja. Zaprto.
Torek, 14. februarja ob 30. uri »Polkovnik Jelič«, ab. A. Kuponi.
Sreda. 15. februarja ob 20. uri »Ples v maskah« ab. B. Kuponi. Gostovanje ge Mitrovičeve.
Četrtek, 16. februarja ob 20. uri »Manon« "Tlb. D. Kuponi.
Stare avstrijske vojaške uniforme. Za
predstavo vojaške komedije »Dobri vojak Svejka«, ki bo v najkrajšem času v marib. gledališču potrebujemo več avstrijskih vojaških uniform in sicer oficirskih in navadnih vojaških. V poštev pridejo kompletne uniforme ali pa tudi posamezni komadi. Prosimo vse, ki so pripravljeni proti eventuelni odškodnini posoditi vojaške uniforme, da jih prineso v gledališko pisarno (od 9.—pol 13. in od 15.—17. pop. najkasneje do torka 14. t. m. opoldne. — Gledališka uprava. —
massenet: manon
V	soboto smo videli prvič v tej sezoni to opero, katera se je proizvajala lani devetkrat. Dokaz, da se je močno priljubila. Zasedba je ostala v glavnih partijali lanska, v kvalitativni izvedbi pa konsta-tiramo upravičeno lep korak naprej. Solistični ansambl se izpopolnjuje stalno, in zbor je vedno prav agilen in že zadosti prožen. Prav posebno pa je omeniti topot izvedbo vloge Manon, ki je bila spet v rokah ge. Bur je ve, kakor tudi vlo-,ge njenega ljubimca, viteza des Grieuxa. katero je podal prav posrečeno gosp. Bur j a- Molitev v 3. sliki, v govorilnici v seminarju St. Sulpice, je pel g. Burja tako iskreno, da je žel buren aplavz pri odprti sceni. Skupno sceno, na cesti v Ha vre, kjer umira Manon v naročju des
Grieuxa, sta igrala oba z istotako močno in učinkujočo silo. Na tem lepem uspehu je umetnikoma iz srca čestitati. Gosp. N e r a 1 i č, kot gardist Lescaut je podal svojo vlogo spet s premišljenostjo in z efektom. Dar petja in igre mu ie dan po rojstvu. Je umetnik v vsakem pogledu. Nanovo sta nastopila topot g. Bratuž (zakupnik Morfontame) in g. Skrbinšek (Bretigny). Oba sta ostavila zelo u-goden utis, razpolagata z lepo tehniško rutino in ju vidimo prav radi na odru. O ostalih vlogah in o ansamblih ni poročati bistveno nič novega. Režijo je vodil spet operni ravnatelj g. Mitrovič. Orkester je bil pod njegovo spretno taktirko siguren in polnozvočen. Opera Je dosegla popolni uspeh, kar je dokazal živahni aplavz. Gledališče je bilo dobro zasedeno. — H. D.
Mariborski klopotec,
humoristični list, ki je izšel ob priliki Ju-goslovenskega plesa in je letos radi svoje vsebine in karikatur raznih znanih mariborskih osebnosti in omizij vzbudil splo šno zanimanje in veselost, se dobiva, kolikor ga je še v zalogi, po znižani ceni 6 Din v sledečih prodajalnah in trafikah: Knjigarna Weixl, obe Cirilovi, Tiskovna zadruga. Brišnik, dalje v trafikah Svetek v Slovenski ulici, Weiss na Grajskem trgu in v trafiki na Kralja Petra trgu. —
Premoženje železniških živilskih skladišč.
Imovina likvidiranih železniških živilskih skladišč se je — kakor znano — izročila sodišču. Na velikem železničarskem protestnem shodu v Mariboru se je sklenilo, da pristopijo odjemalci skladišč k lastni, novo ustanovljeni Zadrugi gospodarskih poslovalnic ter korporativno zahtevajo vrnitev premoženja likvidiranih skladišč. To se je tudi zgodilo. Vložila se je tožba in v torek je v Ljubljani že v tej zadevi sodna razprava. <—
Gradnja železnice Krapina—Rogatec
za enkrat še zadovoljivo napreduje. Te dni so prebili predor skozi Lupijak in tako odstranili največjo težkočo v gradnji proge. Če bodo prihajala podjetniku potrebna sredstva pravočasno, bo proga predana prometu dne 1. decembra t. 1.
Smrt narodne mučenice.
V	Rušah je umrla včeraj po dolgem trpljenju upokojena učiteljica gdč. Albina Lasbacher, hči nadučitelja v pok. g. Josipa Lasbacherja. Pokojna je bila z drugimi slovenskimi žrtvami zaprta ob izbruhu vojne in v*ječah je dobila kali bolezni, ki jo je 13 let mučila. Pogreb blagopokoj-ne bo jutri ob treh popoldne v Rušah. — Blag ji pokoj, starišem pa iskreno sožalje! —
Komanda I. pešadijske podoficirske šole »Kralja Aleksandra« v Beogradu
razglaša, da sprejme s 1. majem tekočega leta mladeniče kot gojence v podoficirsko šolo. Natančnejši sprejemni pogoji so razvidni iz konkurza, ki je interesentom na vpogled v mestnem vojaškem uradu, Slomškov trg 5 I. med urad nimi urami.—
Ugodna prilika za brivsko obrt. Borza dela išče dobrega in vestnega brivskega pomočnika, ki bi lahko takoj prevzel brivsko obrt v večjem kraju mariborske oblasti. — Zanesljiv reflektant naj se takoj javi pri Borzi dela. — Reklama nad ulico.
Razna športna društva, veselični odbori in kinopodjetja opozarjajo občinstvo na svoje prireditve z napisi in slikami,-katere razobešajo preko ulic. Ker ti napisi niso posebno v deževni dobi v noben okras ulicam, je mestni magistrat mariborski dne 11. novembra prepovedal vsako razobešanje podobnih napisov preko ulic. Tudi sicer se društva, obrtniki in trgovine opozarjajo na cestno-prometua določila, po katerih je treba prositi za dovoljenje postavitve vsakega napisa v kakršnikoli obliki, ako sega isti preko stavbne črte v prostor nad ulico. — Protestni shod privatnih nameščencev se je včeraj kakor po vseh krajih, kjer delujejo Krajevni odbor saveza privatnih uslužbencev, vršil tudi v Mariboru in sicer v Gambrinovi dvorani. O stanovskih zadevah in o položaju Članov velike organizacije je poročal predsednik ljubljanskega pododbora g. Lojze Jamnik, protestne resolucije je pa tolmačil in predlagal krajevni odbornik narodni poslanec g. Josip Petejan. Resolucije so bile soglasno sprejete. —
j Na občnem zboru Jadranske straže^
i včeraj popoldne je zastopal velikega župana vladni svetnik g. dr. Vrišer. Poro-
i	čila tajnika in blagajnika so ugotovila lep razmah organizacije in njeno zadovoljivo gmotho stanje. Imenik članov izkazuje^ v Mariboru 756 članov, v Ptuju 168, v Celju 150, v Mežici 69 in moško učiteljišče v Mariboru približno 150 članov. Skupno 1350 članov. Podružnica v Ptuju s pododborom v Rogatcu ter podružnica v Mežici delujejo zelo marljivo in so se tudi koj odzvale za priključitev k glavnemu odboru v Mariboru. V odbor so bili izvoljeni gg.: predsednik oblastni predsednik dr. Josip Leskovar, I. podpredsednik general Spasič, II. podpredsednik gospa Majstrova, tajnik nadsvetnik Keršovan II. tajnik prof. Ribarič, blagajnik bančni uradnik Lavrenčič, člani odboraj polkovnik Stojadinovič, prof. Šijanec, žel. uradnik Cijan, podpolkovnik Pogačar, polkovnik Božič, gospa dr. Lipoldova, ravnatelj Humek, prota Trbojevič, nadzorstvo: načelnik Štefin, vladni svetnik Poljanec višji finančni svetnik Sedlar, prof. Prijatelj, mag. uradnik Sedevčič, finančni svetnik dr. Volčič, dimnikarski mojster Pucelj. — Po filmski predstavi je sviral dijaški orkester, pel pa četveroglasni zbor dijakinj državnega ženskega učiteljišča. Oba sta odlično vršila svojo nalogo. Ustano vitev Pomladka se je odložila, ker po brzojavnem obvestilu še niso gotovi pravilniki. Ustanovitev bo združena z večjo pfifeditVno^iajbrž v Unionski dvorani.
Nesreča pri delu.
V	tovarni na Sladkem vrhu je delavcu Ivanu Sinickemu transmisijski jermen dvakrat zlomil desno roko, enkrat pa le vo nogo. — Žagar Ivan Medved v Mako lah si je pa močno poškodoval desno roko, —
Sprememba v mariborski industriji.
Te dni smo poročali, da je postal po smrti Edvarda Doctorja, družabnika mariborske mehanične tkalnice Doctor in drug, edini imetnik te tvrdke g. dr. Ar-nošt Zucker, tekstilni industrijec in da je postala ta tovarna s tem popolnoma nemška. Kakor se nam poroča iz dobro informiranega vira, je dr. Zucker podpredsednik tekstilne zveze na Češkoslovaškem in "tudi ekspert češkoslovaške republike v Ženevi. Po mišljenju pa je odločen češkoslovaški nacijonalist. —
Vodo zapira, liker pa razliva.
Pri gostilni »Pod mostom« je že precej pozno v noči opazil stražnik, kako iz dvorišča leze neki moški ves krvav po obrazu in tudi precej vinjen. Ko ga je u-stavil, se je izkazalo, da je možakar po sledečem čudnem naključju prišel do krvave glave: V gostilni se je pokvarila pipa pri vodovodu in mož se je ponudil, da bo v kleti zaprl vodovod ter tako u-stavil vodo. Gostilničarka mu je bila hvaležna za pomoč in ta je res odšei na delo. Za njim pa je šel v klet še F., s katerim sta se začela prepirati, nazadnje pa pretepati. Drugi je prvega močno nakre-sal po glavi, gostilničar ima pa za okroglo 900 Din škode, ker se je pri lomastenju po kleti razlilo okrog 10 litrov likerja. —
Nenavadna smrt.
Danes zjutraj so našli pri Sokolskem telovadišču v Samostanski ulici mrtvega Antona Kosiča, rojenega 1. 1853 pri Volo-ski. Pri sebi je imel hranilniško knjižico, katero so izročili njegovemu sinu, ki biva tu v Mariboru. Povod nagle smrti je srčna hiba. — Hlapca »Kovine« je pa danes zjutraj zadela kap, ko je s kočijo vozil gospodarjeve otroke v šolo. Po-tojni se je imenoval Aleksander Bozi in je bil tudi že precej v letih. — Nagla smrt ga je zadela pred pošto. —
Pogreb starega železničaria.
Te dni so položili v Limbušu k večnemu počitku bivšega bakrarja v delavnicah drž. železnic v Mariboru, g. Ivana Vehovca. Pokojni starček je bil splošno priljubljen, posebno pa so ga v spominu ohranili njegovi tovariši železničarji. —* Kljub slabemu vremenu je bila udeležba izredno velika. Ob odprtem grobu se je poslovil od pokojnika domači župnik, ki ga je slavil kot ljubečega očeta svoje o-bitelji. —
Vlomilca v Cverlinovo trgovino prijeta.
V soboto je orožniška postaja v Zgor. Cmureku zaprla nekega Alojza Lozinše-ka in ciganko Alojzijo Gartner, ki sta v noči od 5. do 6. t. m. vlomila v Gosposki ulici v Cverlinovo trgovino ter odnesla za par tisoč dinarjev obleke in razbila šipo vredno do 3000 Din. Po vlomu je policija izdala okrožnico s tako dobrimi podatki o zločincih, da je orožništvo lahko prijelo vlomilsko dvojico. Lozinšek je bil pred par leti izgnan iz Gradca, malo pred vlomom, dne 29. januarja je bil pa kot kaznjenec deležen — amnestije. Ko je prišel na prosto, se je spajdašil s ciganko Alojzijo Gartner, ki je po gostilnah igrala na citre. Oba so izročili sodišču.
Pustno slovo od naše mladine.
V sredo, dne 15. t. m. se poslovi princ Karneval z veselimi pustnimi nastopi od naše mladine. Privlekel bo iz svoje zakladnice marsikatero veselo in mično na dan, pripeljal bo pa tudi iz svoje mene-žarije par zvestih tovarišev, ki bodo s svojimi mičnimi nastopi zabavali naše male. Stariši, privoščite svoje deci to veselje in jih privedite ob 15. in pol v veliko Union dvorano. Cene nizke, vstopnice v predprodaji pri g. Brišnikovi. —
Društvo »Jadran«, priredi v soboto, dne 18. t. m. svojo običajno maškerado pri Kosiču, h kateri vabimo staro m mlado, ker bo lahko vsakdo prišel na svoj račun. — Odbor.	355
Zadnji dve posebnosti
pustne sezone ste: »Fetes des fleurs en hivers dne 18. in Revue des Carnevals 23. februarja v Veliki kaw3Hii. —	35i
Cercte fcancate.
Redni oMHizbor ftancodcega krožka e Mariboru bo 20. t. m. 'ob 18.30 v društveni čitalnici, z običajnim dnevnim redom.
35o
V Mariboru, dne 13. rt. 1928.
Mariborski V E C E R N 1 K Jutra
Stran &
tt
Mati svetega ognja*4
ČUDNA SEKTA V KAVKAŠKIH GORAH. - STARODAVNA SVETIŠČA
Rusija je že iz starih časov znana kot dežela čudnih sekt in'zagonetnih duševnih pokretov. V gorah Kavkaza in Krima ter v Sibiriji živijo odrezani od sveta ljudje z neverjetnimi običaji. Poročali smo že o plemenu, čigar člani — moški kakor ženske — po zapovedi svoje čudne in strašne vere ne smejo živeti dalje, ko do svojega 40. leta. Ko doseže človek 40. leto, mora živ v grob. To sekto je lani našla ena od mnogih znanstvenih ekspedicij, katere v zadnjem času moskovska vlada razpošilja po vseh delih svoje ogromne dežele.
Sedaj se je pa vrnila v Moskvo ekspedicija, ki je v kavkaških gorah, kakih 150 km od Tiflisa odkrila pleme častilcev ognja. V svojem poročilu »Akademiji znanosti« trdijo učenjaki, da so čudaški gorski prebivalci potomci starih Parsov, ki so bili nekdaj najvplivnejši v srednji Aziji. K njim :;o celo iz daljne Indije prinašali oboževalci ognia mrliče, da se slovesno sežgejo. Pieme ima svoja svetišča, ki izhajajo iz 11. in 12. stoletja. Svetišča so zgrajena iz rdeč,ega kamenja, in so v nepričakovano dobrem stanju. V njih gori dan in noč »sveti« ogenj. Najlepši in največji je tempelj »Matere ognja«, v katerega romajo nerodovite ženske, da bi od »Matere ognja« izprosile otroke. V svetišču je vse polno malih, lično izrezljanih zibelk z lutkami, menda za-
to, da bi ognjeno božanstvo videlo, kaj hočejo proseče ženske. Po starodavni zapovedi vere tega plemena mora žena, ki do dopolnjenega 20. leta ne rodi, izvršiti samomor. Baje se ta strašna vera še dandanes izpolnjuje.
Novoletni dan častijo ti ljudje kot največji praznik.. Cerkev častilcev ognja šteje okrog 15.000 duš. Na Novega leta dan se na neki planini zberejo verniki v velikem številu, izkopljejo mnogo precej globokih jam ter v njih zanetijo ogenj. V čudnih maskah in oblekah opravljajo okrog teh ognjenih jam svoje čudne verske obrede. V ta obred spadajo raznovrstni plesi in skakanje preko ognja. Opolnoči, to je ob začetku drugega dne novega leta, si pa vsak vernik prižge ob svetem ognju svojo bakljo ter prinese tako sveti ogenj v svojo hišo, kjer ne sme nikdar ugasniti.
V	poročilu znanstvenikov in raziskovalcev se priporoča sovjetski vladi, naj ne nastopa proti misticizmu in fanatizmu kavkaških gorjancev, ker so dobri in mirni ljudje. Samo s poukom naj se skrbi, da se ne bodo ponavljali slučaji samomorov med mladim ženstvom. Ker čudna sekta sploh ne more priti do stikov in sožitja z drugim prebivalstvom, bi bilo vsako spreobračanje brezuspešno in brezpomembno.
Razžaljenje časti potom romana
Angleški romani imajo često sledečo pripombo: Opozarja se, da so osebe izmišljene ter brez vsake zveze s komurkoli. S to pripombo se hočejo zavarovati pisci in založniki, ki so odgovorni po angleškem tiskovnem zakonu. Pred angleškimi sodišči so česti slučaji, da kdo sebe zagleda v osebi kakega romana ter potem toži radi razžaljenja časti. Posebno zanimiv je sledeči slučaj: Pisateljica Odetta Keun je bila leta 1921 v Carigradu od antantne policije obdolžena bo-Ijeviške agitacije ter izgnana. Prizadeta je pripisala to sumničenje z vsemi posledicami angleškemu polkovniku Max-\vel!u. Ta ve, da ga pisateljica sovraži in ko je sedaj izšel njen roman »Princ Tariel«, se je zagledal v vlogi majorja Cessela — skrajno brutalnega tipa, ki pretepa ženske, ter vložil tožbo radi razžaljenja časti. Pisateljica in založnik romana sta se sicer sklicevala na prej omenjeno pripombo, a sta bila kljub temu obsojena na globo.
Muka z angleškimi študenti.
Znano je, da prirejajo pri raznih svečanostih angleški študenti nekake mačje godbe, znane pod imenom »Rags«. Za časa teh prireditev pride Često do škandaloznih prizorov, dejanskih obračunavanj in vsakovrstnih neugodnosti za mirne potnike. Nobena redkost ni, da mora posredovati tudi policija. Da se napravi konec temu samopašnemu nastopanju angleških ^tudentov, jc izdalo notranje ministrstvo policiji nalog, da brez vsakega obzira takoj aretira vsakega razgrajajočega študenta in ga kaznuje, nato pa izroči rektorjem visokih šol v nadaljno postopanje. Vlada upa, da bo ta odredba pomagala in odpravila dosedanjo študentovsko objestnost. 5% skonto. Po 30 dne 3%. Pri poznejših
Gos s tremi nogami.
V	pariški tržnici jc zbudila^ te dni splošno pozornost neka gos. Šetala se je mirno s tremi nogami. Seveda je tudi ta nestvor doletela ista usoda kakor njene tovarišice. Neka gospodinja jo je kupila in zaklala.
Akademija gastronomov.
Trideset najodličnejših trgovcev s sladkarijami in 10 lastnikov prvorazrednih kuhinj v Parizu je imelo te dni sestanek in so osnovali akademijo gastronomov. Kakor francoska akademija nameravajo najprej izdati gastronomski leksikon, ki naj bi obvaroval Francijo Pred invazijo raznih barbarskih jedil.
Sokolstvo
Izrednja seja prednjaškega zbora se bo
vršila v torek 14. t. m. v društveni sobi ob 20. uri. Predmet: ureditev letnega telovadišča.
Louska birokracija
V	francoskem mestecu Cluzes se je ravno na sejmski dan pojavil odnekod divji merjasec, ki je napravit splošno zmešnjavo. Ljudje so panično bežali na vse strani. Merjasec je rodrl enega kolesarja in enega dečka, eno osebo je težko ranil na roki in bi napravil še bogvekaj, da ni prišel mimo neki lovec, ki ga je z dvema streloma takoj podrl na tla in ubil. Kot nagrado za svoj junaški čin pa je dobil nesrečnež naslednjega dne povabilo na sodišče, češ da je lovska sezona končana in da se je pregrešil proti lovskim zakonom.
Samomor z lakoto.
Originalen, a težek način življenskega konca si je izbral brezposelni privatni uradnik Ernest Kodik. V svojo sobo :;e je zaprl in stradal. Ko so deveti dan vlomili v njegovo stanovanje, je ležal kandidat smrti že ves oslabljen v postelji. Spravili so ga v bolnico, kjer ga sedaj hranijo umetnim potom. Ker je pa zelo oslabljen, bo svoj cilj bega iz življenja najbrž dosegel.
Dragulji Marije Antoniette.
V	Londonu so prodali na dražbi za 2150 funtov šterlingov z rubini in diamanti vezeni ovratnik, katerega je nosila nekdanja francoska kraljica Marija Antoinetta, ki je končala svoje življenje v veliki francoski revoluciji na morišču. Lišp nesrečne kraljice je bil v posesti potomcev nekdanjih kraljičnih dvorja-nikov, ki so se rešili z begom.
Nobile se odpravila na severni tečaj.
Laški letalec Nobile je prispel v torek v Oslo, da pripravi tam vse pottebno za polet na severni tečaj. Tudi to pot namerava startati na Spitzbergih, letalo pa bodo pripeljali iz Rima preko Nemčije, Vzhodnega morja in Finske na Spitzber-ge. Nobile starta najbrž že meseca aprila.
Tudi Sven Hedin sam se javila.
Iz Stockholma javljajo preko Berlina, da se je sedaj tudi Sven Hedin sam, ki ni dal več mesecev glasu od sebe, javil svoji sestri z znanstvenega potovanja po notranjosti Azije. Sven Hedin je brzojavil, da je prišel s svojo ekspedicijo po mukcpolni poti v Hami, odkoder pojde v nekaj dneh dalje proti Urundži
Šport
Sankaška tekma na Pohorju
Včeraj je priredil ISSK Maribor oziroma marljivi predsednik njegove zimskošportne sekcije g. Vekoslav Golubovič s podporo SPD Maribor in SPD Ruše drugo sankaško tekmo na Pohorju. • O pripravah in raznih podrobnostih smo poročali že pretekli teden. Danes se omejimo v glavnem le na rezultate.
Zmagovalci so bili v 1. skupini (dame posameč): 1. Elica Robnik (11:10.6), 2. Rozika Dolinšek (12:23.2), 3. Vida Gla-ser (13:2), vse tri članice SPD Ruše; v 2. skupini (gospodje posamič)*. 1. Giber (gasilsko društvo Maribor, 10:45.8), 2. Pavel Dolinšek (SPD Ruše, 11) 3. Robnik (SPD Ruše, 11:37.8); v 3. skupini (mešane dvojice): 1. Joško in Anica Robnik (SPD Ruše, 11:43) 2. Tončka in Hubert Dolinšek (SPD Ruše, 11:50.6), 3. Julka in M. Gorišek (SPD Ruše, 12:7.S) in v 4. skupini (gospodje v dvoje): 1. Ga-la-Pristolič (Sokol Maribor, 13:6), 2. Ko-roša—Kovačič (SSK Maribor, 13-22.2), 3 Ferenc-Simončič (SSK Maribor, 13:29.6).
Tekma je bila po doseženih rezultatih kot tudi po udeležbi šibkčjša od lanske. Dobro markirana proga (6.5 km od Ruške koče do Repuluska nad Rušami) je bila v gornjem delu radi novega snega zelo dobra, v spodnjem pa slabša: na več krajih so morali tekmovalci s sanmi
v	rokah prehoditi pot, ki je bila domala brez snega (skupaj je bilo takega terena kakih 500 m).
V	gostilni Mulej v Rušah se je zbralo mnogo Mariborčanov in domačinov, ki so pričakovali tekmovalce. Po njihovem dospetku so imeli pozdravne govore za SSK Maribor njegov častni član gosp. Ivan Roglič, za SPD Ruše g. Davorin Lesjak, za SPD Maribor g. Kravos. G. Golubovič je razdelil zmagovalcem dragocena darila in lične diplome.
Na tekmi so bili v pripravljenosti za morebitno pomoč v nezgodah poleg zvestega planinskega zdravnika g. dr. Se-kule tudi primarija gg. dr. Černič in dr. Robič ter zdravnik g. dr. Stamol. Intervenirati jim k sreči ni bilo treba. Mariborsko gasilno društvo je dalo po ljubeznivosti načelnika g. Vollerja brazplačno na razpolago dva reševalna oddelka, ki sta bila pod vodstvom gg. Glabočnika in Benedičiča postavljena na raznih krajih tekmovalne proge. G. inž. Celestina je s svojim novim avtom prevažal žirijo.
Če bodo prireditelji zimskošportnih tekem na Pohorju upoštevali izkušnje, ki so si jih pridobili včeraj in prejšnjo nedeljo, smemo pričakovati za prihodnje leto večjih prireditev, o kojih se bo govorilo in pisalo ne le v vsej državi temveč tudi v inozemstvu.
Rapič:5uoboča 4:1 (3:1)
Ker je na igrišču »Maribora«, ki je trenutno edino igrišče v našem mestu, še precejšen sneg in je vrh tega v soboto zvečer neusmiljeno lilo, sta bili predvčerajšnjim sporazumno odgodeni obe prvenstveni tekmi, ki bi se imeli vršiti včeraj popoldne. Po našem mišljenju je bila odpoved tekem docela upravičena, ker je bil teren za prvenstveno borbo gotovo neuporaben. Saj vemo, koliko so vredne s čisto športnega stališča tekme na takih tleh! In nedvomno bi bilo v slučaju, da bi se tekme ne bile preložile, še mnogo več rekriminiranja na naslov MO, kakor pa ga je danes...
Vendar so skozi luknjo v plotu zlezli na igrišče tekmovalci SD Rapida in SK Svobode in nekaj občinstva ter je bila pod vodstvom g. Fišerja odigrana trening tekma. Obe moštvi sta se na plundra-stem terenu težko znašli. Tehnično boljši Rapid prevzame kmalu inicijativo. Kljub temu se posreči, da zabije svoboda radi nesporazumljenja Rapidove obrambe pr-
vi	gol. Jačje moštvo repostira in pošlje v kratkih presledkih žogo trikrat v Svo-bodino mrežo. V drugem polčasu se posreči Rapidu še en gol, nakar popusti tempo. Pri Svobodi se je izkazala zlasti obramba z vratarjem na čelu. Pri Rapidu se je odlikoval napad.
Občni zbor 5. K. Železničarja
V	soboto se je vršil pri »Zamorcu« ob lepi udeležbi članov občni zbor SK Železničarja. Zbor je otvoril predsednik ing. Senic3-. ki je v daljšem govoru poro-
čal o delovanju kluba v pretekli sezon!. O uspehih na zelenem polju seveda SK Železničar doslej še ne more govoriti. Pač pa se khib urejuje bolj notranje. Iz poročil ostalih funkcijonarjev je razvidno, da šteje klub lepo število 259 članov. Klub je dobil od občine nogometno igrišče, ki bo splanirano do maja meseca. Ravno tako bo do maja urejeno tenis igrišče. Zelo požrtvovalnega se je pokazal klubov član g. Kavčič, ki je prvemu moštvu kupil kompleten modro-rdeči dres. V zahvalo ga je občni zbor izvolil za ustanovnega člana in mu izročil lično diplomo. Občni zbor je potekel mirno in brez dolgih debat. Odbor je dobil za svoje agilno delovanje zasluženo pohvalo. Izvršene so bile tudi nekatere spremembe pravil, ki omogočajo aktivno udejstvovanje odslej tudi neželezničarjem. V novi odbor so bili izvoljeni sledeči gosp.: Ing. Senica predsednik, ing. Kudelka podpredsednik, Fišer tajnik, Ermenc blagajnik, Vauda načelnik nogometne sekcije, Rajh, za tenis sekcijo, Marinič za zimsko športni odsek in Golob za plavalni odsek.
Včeraišnji nogomet.
Zagreb: Na igrišču Haška v Maksim!-ru so bile včeraj odigrane semifinalne nogometne tekme za Balokovičev poka!. Concordija se je srečala z Viktorijo, Gradjanski pa s Haskom. 3000 glava publika je bila zlasti prijetno presenečena pri prvi tekmi, ki je bila i v lepoti i v tempu i v efektnosti posameznih akcij znatno boljša od pričakovane druge. Današnji zagrebški listi poročajo, da je bila tekma Concordija—Viktoria ena najjač-jih in najbolj napetih iger v zadnjem času. Nastop Gradjanski-Hašk je bila prava senca napram prvi dvojici. V regularnem času sta bili obe tekmi zaključeni z neodločnim rezultatom. Šele v podaljšku se je posrečilo, da je Viktorija prizadejala Concordiji odločilni gol. Tekma druge dvojice pa se radi teme ni mogla podaljšati. Viktorija je premagala Con-cordijo 3:2 (0:0) (2:2), Gradjanski pa je dosegel s Haskom neodločno 2-2 (1:2)..
Beograd: V tekmovanju za prvenstvo Beograda je Jugoslavija odpravila Slavijo 10:1 (3:1), Jedinstvo premalo Bsk 2:1' (1:1) in Bsk Sokola 3:1 (1:0).
Graz: S prijateljsko tekmo G. A. K. komb.—Hertha je bila včeraj otvorjena pomladanska sezona, izid je bil neodločen 3:3 (2:2).
Dunaj: Prva liga je odigrala pet tekem za točke, druga šest. Najbolj zani« miva je bila igra Rapid—Admira, ki ji je prisostvovalo nič manj kot 20.000 publike. Admira je premagala Rapida 3:1 in stopila precej višje od svojih konkurentov Vienna, Wacker in Rapid, tako da ima veliko upanja na samo prvenstvo. Wacker—Simmering 4:1, Hakoah—BAC 1:1, Hertha—WAC 3:0, Austria—F. A. C. 1:0. Druga liga: Weisse Elf—JAF 5:1, Sportreunde—Donau 1:0, Bewegung— Viktoria XXI 3:2, Bewegung—Meidlinger Sportreunde 1:2, Rudolfshttgel-Vonvarts 3:1.
Budimpešta: V dobri formi se nahajajoča Hungaria ‘ je premagala dunajsko Vienno v zanimivi borbi 4:3 (2:1).
Praga: V četrtem kolu za zlati pokal so bili doseženi včeraj naslednji rezuita-ti: Viktorija Žižkov—Vršovice 4:1 (1:1), Slavija—Čechie Karlin 7:2 (5:1) in Spar-ta—Teplitzer FC 3:1 (1:0).
Reka: SK Fiume je igral z graškim Sturmom 8:1 (2:1). Gradčani kljub svoji izvrstni tehniki niso mogli opraviti ničesar napram preciznosti in enotnosti igre Rečanov.
Ll&ge: V meddržavni tekmi Irska-Bel-gija je ostala zmagovalka Irska v razmerju 4:2 (2:2).
Subotica: Prvenstveni tekmi podsave-za: Subotiški ZAK—Senčanski HC 3:0 in MTK—Somborski 2AK 7:0.
Sombor: Subotiška Bačka je bila ponovno poražen. Igrala je s sombrorskim Šport klubom 5:6.
Sobotišče (Sombathely): Dunajski Slovan je bil tepen od Sabarije 2:6 (1:2).
Poraz Peltzerja.	x
Na mitingu Illinois Athletic Cluba v Oi-kagu je Amerikanec Ray Conger potolkel dr. Peltzerja v teku na 1000 jadrov v času 2 min. 37 sek. Peltzer je bil 10 jardov za prvakom, neki Ray Dodge pa 2 jarda z» Peltzerjem.
Hans Dominik:
Oblast treh
Inžiner se je vrnil k strojem. Pozabil je zapreti vrata za seboj. V kabino se je čulo ,kako premetava različno orodje. Medtem pa je letalo brez motorne sile trajno padalo. Samo še deset minut in moralo bo pristati.
Inžiner se je zopet vrnil v kabino.
»Gospod kapitan, napaka leži v užigalnikih. Stroji ne dobivajo nobenega užigalnega toka.«
Komandantu je udarila kri v lice, da je postal temnordeč.
»V hudičevem imenu, gospod, spravite stroje v tek. Ustreljeni boste, če bomo prisiljeni pristati.«
Z neprijetnim izgledom na smrt po kroglji je zapustil Wimblington kabino. Toda položaj se vsled tega ni nič spremenil. Strojna sila je izostala. Drsalni polet v globino se je nadaljeval. Že se je nahajalo R. F. c. 2 v gostejši atmosferi samo še kakih 3000 metrov nad zemljo. Še pred kratkim so padali solnčni žarki od zapada jasno in svetlo v kabino. Sedaj, ne več trideset temveč le še tri kilometre visoko, pa se je letalo nahajalo že v mračni senci zemeljske oble. Komandant je škripaje z zobmi pregle-daval tla pod seboj in iskal primerno mesto za pristanek. Videl je, da bo komaj še preletel neki gozd in mogel nato pristati na nevelikr travnati jasi.
Komandantovo razburjenje se je polastilo tudi dr. Glossina. S kratkimi koraki je tekal po kabini. Njegov pogled je obvisel na Silvestru. Ujetnik se je prevrgel, tako da je mogel videti Jano, ki je še vedno ležala v lahki omotici. Glossinov pogled se je srečal s Silvestrovim in strah je stisnil doktorjevo srce.
V	tem trenotku je čutil, da motorni defekt ni bil slučajen. Čutil je, da ga že zopet zasleduje tajinstvena, nepoznana sila. Prisegel bi nato, da ista sila, ki je svojčas razgnala stroj v Sing-Singu zavira sedaj turbine ra-pidnega letala pri njihovem delu. Mehanično je segel v žep, kjer je tičala majhna, pa učinkovita pištola.
R. F. c. 2 je pristalo v travi. Z dovršeno krmilno umetnostjo je spravil kapitan Boolton letalo še preko gozdnega roba. Takoj za zadnjimi drevesi pa je moralo pristati jn objel ga je hitro naraščajoči mrak.
Boolton je izpustil krmilo in se obr-' nil, ko je neki šum zbudil njegovo po-, zornost. Obstal je, ko da se je spre-; menil v kamen ter je buljil . skozi stransko okno.	i
Drugo letalo je padalo iz višin - in ( pristalo končno komaj sto metrov oddaljeno od R. F. c. 2. Od trenotka do trenotka naraščajoči mrak je komaj še dopuščal, da se je moglo videti njegovo obliko.
Kapitan Boolton je prvi prišel do sape.
»Hudičevo staro mati bom poročil, če ni letalo tamle R. F. c. 1. Nobeno drugo letalo te vrste sicer ne leta po svetu, R. F. c. 3 še ni končano.«
Kapitan je pozabil na svojo jezo. Radovednost, kako se je moglo tako nenadoma pojaviti letalo R. F. c. 1 je prevladala nad vsemi drugimi občutki. Dr. Glossin je stal s pištolo v roki in opazoval tuje letalo.
Tam preko se ni ničesar zganilo. Vse je ostalo tiho. Kapitan Boolton je prekinil tišino.
»Kaj gori tukaj? Ali je pri strojih izbruhnil ogenj?«
Na odgovor mu ni bilo treba dolgo čakati. Tesno ob njem se je odprla masivna kovinasta' stena letala. Kovina je za sekundo zažarela svetlo-rdeče, prihodnjo žareče belo in potem izpuhtela kot para v nič. Še predno bi se mogla staliti in odteči. Leseni deli so vzplameneli sicer za trenotek, toda tudi ti so izginili v nič, še predno je prišlo do pravega ognja. Samo po dimu je nekoliko zadišalo.
Že je proti novemu letalu obrnjena stena R. F. c. 2 izginila v obsegu ve-čih kvadratnih metrov.
Kapitan Boolton je videl, kako se njegovo lepo letalo pred njegovimi očmi spreminja v nič. S stisnjenimi pestmi je divje skočil proti nastali odprtini v steni.
... In je prišel v žgoči žarek tel-energetične koncentracije. V trenotku je vzplamenela obleka na njegovem telesu. Hotel je nazaj, pa je bil vendar že mrtev, sežgan, spremenjen v rdeče, žareče oglje in pepel, predno so njegovi možgani sploh mogli roditi misel, da je ogrožen.
Plamen žarila je nadaljeval svoje delo. Že je bila kabina odprta. Sedaj je izpuhtevala stena strojnega oddelka.
Inžiner Wimblington ni bil pri volji
Ne pozabite f
Hodna trgovina Jos« Karniinlk
se je preselila
na Glavni trg St. 11
ter kupite urno tu moderne ovratnik« najboljše vrsti trde ln poltrde za reklamno ceno 9 in 7 Din (poprej 13 Din), moderne samoveanlc« v najlepši izbiri, pravilne >r«jc« za frak in smoking ter vse druge modne predmete po posebno nizki reklamni ceni.	V.
POZOR!
POZOR!
Kroiatl.šivi!ie.tBv!jarii,
ako Vam Vaši stroji nagajajo obrnite se na specijalno m e-Hanično delavnico Justin GustlnilC, Tattenbachova ulica Štev. 14, ker ima ista specijalni oddelek za popravila strojev vseh vrst.	937
pustiti si uničiti svoje stroje. Njegova desnica je segla v žep. In že je držal v njej precizijsko. pištolo. Votlo so udarjale krogle ob steno letala R. F.
C: 1.
Prvič . . . drugič . . . tretjič . . . četrti strel pa je zgrešil cilj, ker ognjeni žarek je zadel inžinerja, požrl njegovo orožje, požrl njegovo roko in požrl njega samega, še predno je mogel petič izprožiti.
Z vzdignjenimi rokami sta skočila monterja skozi odprtino na prosto.
Eden je zgorel in razpadel v trenot ku odskoka. Drugega je zadel žarek v desetini sekunde, ko se je nahajal v skoku. Nekaj belega pepela je padlo na travo.
Dr- Glossin katastrofe v strojnem oddelku ni videl. Z naporom vseh sil je v teh sekundah odvil zaporne vijake, ki so zapirali vrata na drugi strani letala.
Sunkoma je vzel Jano v naročje, sunkoma je zopet segel po orožju.
Strel je počil. Iz največje bližine je bilo orožje namerjeno na Silvestra.
Bolestno se je zadeti zganil. Krepak obrambni gib z zavezanimi rokami je spravil doktorja iz ravnovesja. Padel bi bil, da ni izpustil pištole in se oprijel vratnega priboja.
Sedaj se je pokazala moč, ki je tičala v tem pohabljencu.
Še vedno z nezavestno Jano v naročju je skočil dr. Glossin iz letala in pričel teči proti gozdu.
V	istem trenotku, ko je Atma skočil iz letala R. F. c. 1 in v dolgih skokih hitel proti R. F. c. 2. Ko jeGlossin pri letel na eni strani na tla, je skočil na drugi strani Atma na letalo.
Videl je Silvestra zvezanega in je bliskovito prerezal vrvi. Spustil je žarilo v Silvestrove roke ter se še isti trenotek pognal za bežečim Glos-sinom proti gozdu.
Bil je že zadnji čas. Samo še bledo se je svetlikala bela Janina obleka med debli. Dr. Glossin je bil že precej oddaljen in mračne sence so postajale vsak trenutek gostejše. Toda
dr. Glossin je bil star, Atma pa mlad. Dr. Glossin je nosil težko breme na svojih ramenih, Atma pa je bil neobremenjen.
Razdalja med bežečim in preganjalcem je postajala vsako minuto manjša. Vsled sunkov in tresljajev je prišla Jana zopet k zavesti in se je sedaj branila z vsemi silami. Tolkla je po zdravniku, se zvijala v njegovem naročju in ga tako pri teku zelo ovirala.
Že je čutil hropeče dihanje Indij-čevo tesno za seboj. Smrtni strah se ga je polastil. Usoda ga preganja. Samo da bi še enkrat ušel!
Majhna soteska se je odprla pred njim. Spustil je Jano na tla in skočil v globino. Tukaj je vladala že popolna tema. V njegovi temni obleki ga med gostim grmovjem ni bilo mogoče več videti. Previdno se je plazil od drevesa do drevesa ter skrbno pazil, da ne bi povzročil kakšnega šuma.
Atma je obstal pri Jani. Previdno jo je dvignil in jo odnesel iz gozda nazaj na jaso ter jo spravil na varno v kabino letala R. F. c. 1. Nato se je podal zopet k R. F. c. 2, da pogleda kaj je s Silvestrom.
Leta je ležal v globoki nezavesti. Žarilo je padlo iz njegovih rok. Iz rane je tekla kri.
Atma je prišel zadnji čas. Nož, ki je preje prerezal vezi, je sedaj preparal obleko. Zadeto mesto je bilo sedaj golo. V ritmu srčnega bitja je brizgal iz rane rdeči življenski sok.
Precej časa je poteklo, predno je Atma ustavil kri. Končno rana ni več krvavela.
Robovi rane so se sprijeli. Previdno je Atma odnesel svojega mladost-iega tovariša v drugo letalo in mu z neskončno skrbnostjo pripravil ležišče.
Sedaj je Atma vedel, da sta prijatelj in dekle na varnem. Njegova postava se je vskrčila in z žarilom v rokah se je obrnil proti gozdu. V zadnjem mraku ugašujočega dne so stali tamkaj preostanki R. F. c. 2.
Dalje prihodnjič.
MaHog4a«4: Matotliov po*r*-tfovaln« in tocijalnn nam m« cbCinitv«: «Mki besed* 30 p, najmanj ii znaask Din 5—
Mali oq lasi:
e J	•*
Žanih*, doptaoaaatja ki OfU-tfjovkwja aM raklnaann^ni značaja: vsaka baasda BO \ najmanj« znaaak Din
L BO p J
d
Knjigovodkinjo
išče kolodvorska restavracija. Nastop takoj Tomo Majer.	358
Pozor, krojači, šivilje in nešivilje v Mariboru in okolici!
S 15. februarjem prične v Mariboru veliki spomladanski krojni tečaj s praktičnim poukom o krojenju in modeliranju za krojače, Šivilje in nešivilje za domačo samouporabo pod vodstvom F. Potočnika, izprašanega in diplomiranega v inozemstvu. Poučujejo se najmodernejši sve tovni modeli za pomlad 1928. Preizkušen in lahko razumljiv kroj. Pouk v slovenskem, srbohrvatskem in nemškem jeziku. Informacije:	Zasebno	krojno učilišče.
Ljubljana, Stari trg 19, Tel. 2497 in od 13. t. m. dalje v Mariboru, Hotel Meran, restavracija, vpisovanje in razstava krojev in modelov.	310
Soliden gospod
se sprejeme na stanovanje in hrano. — Naslov pove uprava lista.	357
Velika zaloga kuhinjske posodo.
Vsaki gospodinji znano prvovrstiU) posodo znamke »Herkules«, la. aluminijevo, litoželezno; postekleno, tehtnice, ribeže. sita, deske za teeto, valarje, likalnike, razne oblike za pecivo, kuthe za špece« riio in dišave, kotličke ln šibe za sneg, solnike, mlečne kangle, cedila, vedrice, umivalnike, vrče, stiskalnice za ocvirke in krompir, samovare »Phobus« in druge vrste, škafe, lonce za kuhanJe perila in perilnice, Jedilno orodje in žlice vseh vrst, jedilne servise iz porcolana, krožnike iz porcelana in kamenine, umivalne garniture in vse vrste steklene robe. —■ Albert Vicel, Maribor, Glavni trg štev. 5. -	II.
Prvovrstno
\
V v
Inlet, gradi za žimnice, prešite odeje, volnene odeje, platno za rjube in drue,o perilo, pristno češko platno, kakor sploh vse manufakturno blago, kupite najboljše in najceneje le v trgovini
N. Šoštarič, Maribor
JUaksautdrova cesta 13.
Posebna parte aa na bodo Izdala
Naznanjamo vsem sorodnikom in znancem pretužno vest, da nas je zapustila naia zlata hčerka
Albina Lasbacher
,	uiltaljlca	v.	p.
po dolgoletnem, z največjo potrpežljivostjo in udanostjo prenaša-nem trpljenju, večkrat previdena s tolažili sv. vere.
Pogreb nad vse ljubljene nepozabne pokojnice se vrši v torek, dne 14. februarja ob 15. uri na domače pokopališče v Rušah.
Maša zadušnica se bo darovala v sredo, dne 15. tm. ob 8. uri v župnijski cerkvi.	353
RUŠE, dne 12. februarja 192‘F.
Žalujoči stariši Antonija In Josip Lasbacher, nadučitelj v. p.
Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavni^ Izdajatelja In urednik: Fran Brozovič v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
H t * xi k n D.» i « 1» «