^ vsak dan razen sobot. ned.lj in praznikov. jJJUed daily except Saturday!. Sunday! and Holiday« PROSVETA ____v. • _• GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE ' Uredniški in upravniiki prostori: 2687 South Lawndale A v«. Office of Publication: 1667 South Lawndale A v«. Telephone, Rockwell 4804 year xxxvni Cena llata Jo $640 TS^tSfSSZ iSTcM 3 SS^rtt!S CHICAGO "-u ČETRTEK. 2«. marca (MARCH 28). 1846 Subecriptlon $6.00 Yearly ŠTEV.—NUMBER 62 3= iharna debata na seji| lanov varnostnega sveta Acceptance for mailing at special rate of postage provided tor In section 1103, Act of Oct. 3, 1917, authorized on June 4, 1918. utki predlog za odložitev diskuzije o situaciji v Perziji poreden OSEBNI ODBOR USTANOVLJEN New York, 27. marca.—Sov-tska unija je doživela dva poza na seji članov varnostnega eta, ko je skušala preprečiti pravo o situaciji v. Perziji, rejetje kompromisa v zad-m momentu je rešilo organi-ijo Združenih narodov pi*ed zkolom. Francija v osebi po-ika Bonneta je prevzela vlo-posredovalca v konfliktu med sijo na eni strani ter Ameri-in Veliko Britanijo na drugi. Po šesturni debati, v kateri je drej Gromyko, ruski j>oslanik Washingtonu in član sveta, od-no zagovarjal sovjetsko stra-ijo v Perziji, je bil ustanov-posebni odbor, ki bo skušal avnati nesoglasja. Člani odra so Gromyko, ameriški dr-vni tajnik Byrnes in franco-i poslanik Bonnet. Ti so bili truirani, naj ugladijo nasprot-a in predlože poročilo svetu es popoldne. Svetovna organizacija je bila nevarnosti, ko se je devet iz>-enajstih članov varnostne-sveta strnilo v solidnem blo-in podprlo stališče Amerike Velike Britanije proti Rusiji, rejet je bil predlog z deveti-proti dvema glasovoma, da ) male državice na podlagi rja organisacije Združenih odov pravico priziva proti ii mogočnih sosedov. Proti logu sta glasovala Gromy-in Oscar Lange, poljski po-nik v Washingtonu.. Ruski edlog, da se spor zaradi Per-e vrže z dnevnega reda, je bil ražen. Kuska delegacija je trikrat pretila, da se ne bo udeležila pkuzij o sporu glede Perzije, ^lirala je tudi za odložitev, a naletela na gluha ušesa. De-Kaci'e Amerike, Velike Brita-!je, Francije, Holandije, Brazi-Mehike, Kitajske, Egipta in '»tralije so skupno nastopale [oti Rusiji. Državni tajnik Byrnes je trajal pri zahtevi, da se mo-Jvršiti razprava o sporu med Njo in Rusijo. V svojem go-ru je udrihal po Rusiji. On je Wl oporo pri Alexandru Cado-h". britskemu delegatu in UK'I» Byrnes je ostro obsodil I'sce Husije in naglasil, da je psprotju z načeli čarterja or-rnizacijc Združenih narodov, gromyko je v svojem govoru Byrnesa in Čadogana. Wu vt*J« Perzijca kot pa "jn " Ob drugi priliki jima očital. da se kregata s pamo-rum v ko je dejal, da akci-Ivarnostnega sveU ne bi bila jjjehns, čeprav bi bile perzlj-l^-doliitva utemeljene, ker gtovni mir in /aščita nista og-Hvrnes je takoj odgovo-| 'Vil jtf dl dejstva ne F'fjo trditve ruskega posla-■ h ' j»ka vlada je apeli-varnostni svet v eoglas-11 Provizijami čarterja in je 1 opravičena do zasltša- ika 1 Kotu f )» VI •t* d ko je postalo jaano, n* članov varnostnega ■t» "d loži t vi diskuzije, r "m v k^^^BMHH J.rT |, J jj '/gledalo, da " "rekel ultimat. Nebo |'R«nizacija razsula n« razloge, katere t P'»mu generalne. P'-'rom luJn«ku organized je Zdru-' "dov. in one, katere v teku debate dm- * r' ^em kot reprezen-nr'uni* "doleiiti na- ; ^^»J.-je dejal. * wiula dogovor s perztj- Razvoj industrij v Sovjetski uniji Vrhovni sovjet sprejel načrt Moskva, 27. marca.—Člani vrhovnega sovjeta (parlamenta) so soglasno sprejeli načrt nove petletke, da se pospeši razvoj industrij in poveča produkcija za 150 odstotkov v primeri s predvojno dobo. Načrt določa tudi intenzivne raziskave atomske energije. Načrt so odobrili člani sveta Sovjetske unije in člani sveta narodnosti na svojih sejah. Načrt je predložil N. A. Voznesen-ski, načelnik departmenta za načrtno gospodarstvo. Ta določa med drugim podvojitev produkcije težkih industrij. Te uklju-čujejo jeklarsko, avtno in druge industrije. '.a Produkcija jekla naj bi se zvišala na 25,000,000 ton letno, železa na 19,000,000 ton, premoga na 250,000,000 ton, olja na 35,-000,000 ton, električne sile pa na 85,000,000,000 kilovatnih ur. Za gradnjo in zboljšanje železnic je vrhovni sovjet določil $3,320,-000,000, za vzgojo pa $13,000,-000,000. Reprezentanti Ukrajine so predlagali potrošnjo $10.500,000 za gradnjo in opremo laboratory ,y yitfajm- Pr^ofie.dfc, bil oporo pri znanstvenikih. Sergej Vavilov, predsednik a-kademije znanosti, ki reprezen-Žra v vrhovnem sovjetu leningrajski distrikt, je dejal, da bo morala znanost še bolj razviti tehniko in reševati nove probleme. Ti se tičejo fizike in sprostitve atomske energije. Gradnja hii za vojne veterane Washington, J). C., 27. marca. —Vlada je z namenom, da pospeši gradnjo hiš za veterane, uveljavila drastične restrikcije glede popravljanja poslopij in gradnje tovarn, gledališč in slič-nih projektov. Administracija za civilno produkcijo je odločila, da morajo veterani imeti prednost v dostavljanju gradbenega materiala. Program določa zgradnjo 2,700,000 hiš za vojne veterane v tem in prihodnjem letu. Green proti vladni intervenciji Washington, D. C., 27. marca. — William Green, predsednik Ameriške delavske federacije, se je izrekel proti vladni Intervenciji v sporih med delavci in delodajalci, ko je nastopil pred člani kongresnega odseka za bančne zadeve. On je obsodil tudi predlog Bernarda M. Ba-rucha za odpravo stsvk in izpo-rov, zaeno pa je kritiziral novo politiko ekonomske stabilizacije. Domače vesti Is Clevelanda Cleveland.—V petek zvečer je naglo umrl Frank Močnik, star 47 let, doma iz Orehka na Tolminskem, kjer zapušča brata in štiri sestre. V Ameriki je živel 24 let in bil član društva 5 SNPJ. Tukaj zapušča ženo in hčerko. Pokopan je bil civilno. —Isti dan je v bolnišnici radi posledic operacije umrl Martin Skedel, star 64 let, doma iz Stare vasi pri Št. Jerneju, v Ameriki 34 let in bil član društva 120 SNPJ. V stari domovini zapušča ženo in dve hčeri, tukaj pa mnogo prijateljev. — Družini Charles in Frances Legerski je v bolnišnici po porodu umrl sinček—mati je hči Dolencove družine.—Družina John Zaic iz Col-linwooda je bila obveščena od Jackoba Okorna iz Milwaukee-ja, da je njen sin Joseph zdaj proglašen za mrtvega. On je bil pogrešan od 21. febr. 1045, ko se je udeležil bombnega napada na Nemčijo. (Jack Okorn je brat mrs. Zaic.)—Mary Rotar, žena Petra Rotarja iz Euclida, se nahaja v bolnišnici Glenville, kjer je prestala težko operacijo.—V bolnišnici St. Alexis se nahaja gostilničar Louis Medved. Nov grab na sapadu Pueblo, Colo.—Dne 15. marca je umrl Frank Boje (po domače Primožev), star 74 let, doma iz Prigorice, fara Dolenja vas pri frfonlel Tn^ Ameriki od 1880. V bližnjem Avondalu je imel lepo farmo in bil dober družabnik in druŠtvenik. Zapušča sorodnike. Nova grobova v Chicagu Chicago.—Dne 21. marca je u-mrla Theresa Peterson, fojqna Tomežin. Zapušča moža, sina, hčer, dva brata, Antona in Franka, sestro Agnes Neufeld in več drugih sorodnikov.—25adnji teden je umrl tudi John Kregulj, star 81 let in doma iz vasi Grsd-nje pri Kostanjevici. Bil je star naseljenec In živel pri nečaku Mattu Kregulj u. Ameriški opazovalci v Grči ji nesposobni Orodjt in podrepniki britakih politikov Atene. Gr&je, 27. marca. — Ameriški opazovalci, ki so prišli v Grčijo v svrho nadziranja splošnih volitev, ki se bodo vršile prihodnjo nedeljo, so sicer pošteni, toda nesposobni za poverjeno jim delb. To je splošno mnenje v Grčiji. Opazovalci, katere je Amerika poslala v Grčijo, sploh ne poznajo situacije. Očitno je, da bodo le orodje grških desničarskih e-lementov in podrepniki britskih politikov. Britska delavska vlada zasleduje isio politiko v Grčiji kot jo je biVši premier Winston Churchill.) Voditelji levjčarske grške o-svobodllne fronte (EAM) so se odločili za boj kotira nje volitev. Rojalistl in fašisti, ki imajo oporo pri britskih avtoritetah, terorizirajo vodice. Voditelji fronte so pozvali te avtoritete, naj razorože teroriste, toda dosegli niso ničesar. Jasno je že sedaj, da volitve ne bodo izraz ljudske volje. mednarodna^na um> | kontrola atom-zvišala članarino ske energije Civilna kontrola atomske energije Značilna izjava predsednika Trumana Washing! — Predsednik povedal, da I w atdrrfcka ako vlado glede odpoklice vojaških det iz Perzije in spor je bil s tem izravnan" Dj Quo Taiči, kitajski dele-gst in zsčasni predsednik ver-nostnegs svete, Je potem zaključil sejo Perzijski poalsnik Hussein Ala je izjavil, da bo predložil poročilo o rusk* intervenciji v Perziji člsnom varnostnega ■ vets. Dejsl je. da je dobil zadevne instrukcije od svoje v lede v Teheranu Svetu bo poročal o incidentih v severni Perziji, ki so kršenje njene suverenitete Als je v prejšnjih rszgovorih s časnikarji zanikal, ds je dobil navodila od svoje v lede. sinoči pa je priznal, da jo v stal-nth stikih f n)o. Indija bo dobila neodvisnost , Muslimani zahtevajo separatno državo New Delhi, Indljs, 27. marca. —Člani britske misije so ponovili Zsgotovilo delavske vlade v Londonu, da bo Indija dobila neodvisnost, ako jo hoče. Člani misije so Stafford Cripps, A. V. Alexsnder in lord Pethlck-Lsw-rence. Ns prvem sestsnku s čssnl-karji po prihodu v Indijo so izjavili. da se je delo glede formiranja ustroja, na čigar podlagi bo Indija dobila neodvisnost, pričelo. Cripps je opozoril čssniksrje na deklaracijo premi-erja Attleeja, da bo Indija dobila popolno neodvisnost. V tej je tudi izrazij upanje, da bo Indija ostala v okviru britskega imperija, kar bo v njeno lastno korist. Posvetovsnis med člsnl misije In voditelji indijskih grup se bodo pričels prihodnji teden. Med temi voditelji sts Mohsn-dss K Gsndhl od indijske kongresne strsnke in Mshomed Ali Jinnsh. predsednik Muslimanske lige. Razgovori se bodo vrlih v rezidenci podkralja Ws-vella. Ds i ms jo člani misije težko delo pred srbof, potrjujejo it Jave, katere kaše jo ra/kol med voditelji Indijskih grup. Jinnsh in njegovi pristaši so izjavili, "ds smo priprsvljeni prelivati našo kri če bo potrebno, v borbi u , Cm 2?. marca, uman Je odprto kontro izjava je značilna, ker je razkrl la, ds se ne strinja z odločitvijo članov poaebnega senatnega odseka za atomsko energijo, ki se je Izrekel za vojaško kontrolo atomske energije. Proti vojaški kontroli so tudi znanstveniki, ki so bili udeleženi v raziskavah, katere so rezul-tirale v iznajdbi atomske bombe. Izjavili so, da bi vojaška kontrola ovirala nadaljnje raziskave atomske energije. , Truman je na sestanku s časnikarji prečita! kopijo pisma, katerega je nedavno poslal se-nstorju McMahonu, demokratu iz Connecticuta in načelniku posebnega odseka za atomsko e-nergijo. Eden odstavek pisma se glasi: "Komisijo, katero uptavi kongres za kontrolo stomske energije, naj bi tvorili civilisti. To se ne sme tolmačiti, da ne sme biti* nobena vojaška osebnost uključens v komisiji." McMahon je proti vojaški kontroli atomske energije. On je Izjavil, da Je Truman s svojo deklaršcijo podprl njegovo stališče. Štirje ieleznikki strainiki obtoieni • Bloomiifgton Ul.. 27. marca.— Veleporota okraja' McLean je obtožila štiri Hrašnike v službi železnice Toledo, Peoria U Western Railroad umora dveh stavkarjev. Obtoženci so Rov D. Dally, Everett Psrks, Lewis A. Smith e ranjeni. uatsnovitev separatne muslimanske države" ^ land op. 27. msrea.—Kralj Jurij, bo po poročilu v listu Evening Stsndsrd izgubil titel "cesar Indije " I rsdni krogi sodi-pjo, ds bo titel zavržen, s ko ae bo Indljs odločila sa neodvisnost kot članirs britskega imperija sli za ločitev od imperija. Tite! Izvira iz dobe krsljlee Viktorije. Tskratni premier Disraeli je pridobil Viktorijo za i- de jo. naj ae pr"*laef za cesarico Indija. . ' Driavni department etavil načrt USTAVITEV PRO- • DUKCIJE BOMB Wsahingion, D. C., 27. marca. —Državni department je sestavil načrt glede mednarodne kontrole atomske energije, ki predvideva tajni proces in metode "denaturnosti" osnovnih kovin in materiala,, ki se uporabljajo v produkciji atomskih bomb. Novi proces bi omogočil uporabljanje kovin in materiala za razvoj atomske energije, ne pa za produkcijo atomskih bomb. Razkritje, da je bil iznajden tak proces, je naznanil pomožni državni tajnik Acheson, ki je nastopil pred člani posebnegs senatnega odseka za atomsko energijo, ko so se zbrali na tajni seji. Člani odseka so izjavili, da proces sličl onemu, ki se uporablja v produkciji industrijske-gs alkohola. Glavne kovine in rudnine, ki se ^uporabljajo v produkciji atomske bombe, so uranij, torl-jum In plutonij. Acheson je de jal, da bi proces ustavil produk cijo atomskih bomb v vseh dr žavah na podlagi načrta držav nega departmenta. Zadevna pri poročila bo predložil komisiji za atomalfo energijo organizacije Združenih narodov Bernard M. Baruch. reprezentant Amerika v komisiji, ^ačrt sestavili čla ni |>oaebnega odbora, čigar na čelnik je David E. Lilienthal. Ta med drugim dolota ustanovitev posebne agenture v območju 2£druženih narodov. A gen tura naj bi dobila kon trolo nad svetovno produkcijo uranija in drugega materiala v svrho razvoja atomske energije. Razpečevanje materiala naj bi slonilo na sistemu licanzirsnjs. Podjetja zs procesiranje materiala naj bi sa ustanovlls v vodilnih državah na podlagi, katero je treba zgraditi. Predsednik Truman je Imenovali civilno komisijo, katera ga bo reprezentirala pri preizkušnji atomskega bombardlranjs bojnih ladij na Pacifiku, ki je bila odložene do 1. julija. Komisijo tvori devet članov. Plenitve trgovin v Hamburgu uetavljene Hamburg, Nemčija, 27. msres. —Enote civilne in vojaške policije so ustavile plenitve trgovin v tem mestu, ki je v britski o-kupecijski coni. Plenitve so se pričele, ko so avtoritete znižale odmerke živil. Vojaške straže ob ameriški okupacijski coni so bile ojačane, da ustavijo ootok Nemcev v to cono. General Joseph McNsrncy, poveljnik ameriške okupacijske sile, je nszna-nil, da bodo odmerki živil znižani tudi v ameriški coni I. aprila. Britake vojaške avtoritete so zanikale porntila o stradanju Nemcev v Hamburgu. Švica se odpovedala plačilu za material Washington. D. C.. 27. msres. Svics je Informirala smeriške, britake in frsneoske svtoritete, ds ne bo zshtevsls plačila od Nemlije zs material, ksterega JI je dostsvlls v teku vojne Vrednost materials se ceni ns $250.-000.000 Zmaga levičarskih grup v Italiji Rjm. 27. marca,—Kosliclja levičarskih grup Je rmsgsla pri volltvsh, k? an se vi file zsdnjo nedeljo. KoaTMJe sorl»'itUjv in kor*on<**' Hnfetl' 2??l sedežev v r>#*tr>lh in "bllnskih odborih To Je rszvidno is prvih poroči'ih o izidu volitev. Konvencija bo izvolila uradnike Atlsntlc City. N. J.. 27. marca.—Delegati na konvenciji av-tne unije CIO so odglasovali za zvišanje članarine za 50 centov na mesec. Sedanja članarina je dolar na mesec. Zvišanje bo stopilo v veljavo 1, maja. Dohodki unije kot posledica zvišanja članarine se bodo povečali za okrog $300,000 mesečno. Krajevne unije bodo obdržale 85 centov od članarine, 60 bo šlo v blagajno mednarodne unije, pet centov pa v posebni stavkovni sklad. Predlog, da se Članarina zviša za 75 centov na mesec, je bil poražen. Danes bodo volitve kandidatov za uradnike unije. R. J. Thomas je ponovni kandidat sa predsednika. Proti njemu kandidira Walter P. Reuther, podpredsednik . Reuther je bil vodja stavke proti korporacijl General Motors. Thomas Je predsednik unije ie sedem let. Gotovo Je, da bo George F. Addes ponovno Izvoljen za taj-nika-blagajnlka unije. On podpira Thomasa kot kandidata za predsednike. Richard T. Fran-kensteen je naznanil, ds ne bo ponovno kandidiral za podpredsednika unije. Njegovo pozicijo bo najbrže dobil Richard T. Leonard. Ruski častnik areti ran v Portlandu v prilog Rusiji Waehiagton. D. C.. 27, marca, —J. Edgar Hoover, načelnik federalnega detektivskega biroja, je naznanil, da je bil ruski mor-narični častnik Nikolaj O. Redin aretiran v Portlandu, Ore„ na obtožbo šplonaše v prilog Rusiji, Častnika ja aretiral detektiv J, A. Bernard, ko se ja skušal ukresti ns sovjetski parnlk Alms Ata v portlandskl lukl. Hoover je razkril, da je bil Redin pod nedzorstvom več mesecev, Čsstnik je bil obtožen, ds Je dobil Informacije o ameriškem rušilcu Yellowstone In ds je pridobil druge za Izročitev nsčrtov in dokumentov. Poob-lastllo zs sretacijo Redins je bilo Izdsno v Seattlu, Wash., 22 marca. Redin je bil rojen v Rusiji In je absolvent sovjetske mornartč-ne skademije. V Ameriko je prišel 1. 1042 in bival je v Se-sttlu s svojo ženo In hčerko. Po aretaciji ga je zaslišal federalni komissr Robert A. Leedv. Redin nI hotel govoriti; dejsl je le. ds hoče videti ruskegs konzula. Častnik je bil postsvljen pod poroštvo $25,000. Hoover nI rszkrll, ksko Je Redin dobil dokumente, nsčrte in drugONinformscije. V Ssn Fran-clacu je bilo objsvljeno na/na ni|o, ds je bil rušllec določen kot tsrčs stomske bombe, ko se bo vršils preizkušnja etomskega bombsrdirsnjs bojnih ladij pri otoku Bikinu na Pacifiku. Aretacija Redina Je povezana t razkritjem aktivnosti ruskih IpiMiV. v K* nad i, Kongnsanl odsek, ki vodi preiakavo nesme rlških aktivnosti, je nsznsnil, ds ao agenti In ftpioni v službi tuje držsve sktlvnl v Ameriki. Sovjetsko poslaništvo v Wash Ingtonu je Izjsvilo, da nima nobenih informacij o Redlnovih aktivnostih v Ameriki. Spopadi med muslimani m HinJuti Hombsj. Indija, 27 marca —V novih spopadih med muslimani In Hmdutl v AmriUsru In Nsg-poru, provinca Punjab, Je bilo več o«eb ubitih in ranjenih. V akcijo J« bils pozvana policijs in sretirsls Je čez sto oaeb. Več trgovin Je bilo potganlh in oro-j preprečen Ja novth lewis zapretu z oklicem rudarske stavke Cez 400,000 rudarjev bo odloiilo orodje v pondeljek M02N0ST VLADNE INTERVENCIJE Waahlngton, D. C., 27. mares. —John L. Lewis, predsednjk rudarske unije UMWA, je zapretil z oklicem stavke prihodnji pondeljek', ko poteče veljavnost sedanje pgooidbe, Če se bodo pogajanja s operatorji glede sklenitve nove pogodbe izjalovila. Čez 400,000 rudarjev na polju mehkega premoga bo zastavkalo. Lewis je dobil ponudbo operatorjev glede zvišanja plače rudarjem za 18 in pol centa na uro. SUčno zvišanje so dobili jeklarski in avtni delavci, Operatorji se upirajo zahtevi, da morajo prispevati vsoto denarja od vsake tone produciranega premoga v zdravstveni in blaginjskl sklad unije. Upanja je ša, da bo prišlo do sporazuma med rudarsko unijo In oj>eratorji ta teden. Pogajanja se nadaljujejo. Možnost ja, da bo federalna vlada posegla v konflikt, da prepreči izbruh stavke, če se bodo pogsjanja izjalovila. Ako bo stavka oklicana, bodo prizadeta jeklarska, avtna in druge Industrija. Moimft vlad« na intervencija sa očituja v naznanilu Howards T. Colvina, po-motnega direktorja spravnega biroja delavskegs departmenta, da se zanima sa kontrovtrso in jo zssleduja. Rudarji so isvojevali zvišanja plače lansko leto, Lewis Je po zavrnitvi ponudba operatorjev dejal, da bo stavka oklicana v pondeljek, če ne bodo vsa zahteve sprejete. "Rudarji so bili opeharjeni za velika vsota da-nsrja v teku vojna/1 ja dajal. "Dobili niso plača za storjeno delo, Skrbeli bomo, da ne bodo ponovno opeharjeni." Charles O'Neill, besednik operatorjev, ja dejal, da ne bo apeliral na federalno vlado za intervencijo, da sa stavka odvrne, Naglasil je, da sa operatorji raja pogajajo z rudarji kot pa z vlado, ali katero koli drugo zunanjo agenturo. To jo odredil eksekucijo ameriških letalcev ftanghaj, Kitajska, 27. marca. —Japonski general .Sigeru Sa-wade je izjavil pred ameriškim vojaškim sodiščem, da je general Tojo odredil eksekucijo treh ameriških letalcev, ki so bili u-jeti po prvem bombnem nepadu na Tokio. Tojo Ja bil takrat predsednik japonske vlade. 8a-wada Je bil povtljnik trinajste japonske armede, Dejal Je, da je bil odstevljen kot poveljnik te armade teden dni pred eksekucijo ameriških letalcev. O ek-aekucijl Je zvedel, kn je čltel poročilo v toklJsktffTiatlh. Sewada je zsniksl obdollitev, de Ja on odgovoren za eksekucijo letsl-cev. Podaljšanje zakona o vojaški slulbi Washington, D. C, 27, marca. —Kongresnih May, demokrat is Kentuckvjs in načelnik odseka /a vojaško zadeve, Ja nsznsnil, ds lxi predložil kongresu osnu-ti k (ia ae veljavnost zakona obvezne vojaške sluibe podaljša za šest moaeeev. Unije Kongrese industrijskih organizacij in Ameriške delevske federacija ao se Izrekle proti obvezni vojaški službi v mirnem česu. psnih v teku spopadov. Britska avtoriteto sa storila koraka aa lov. —— ---- Zanimivo pismo mladeniča iz prerojene domovine Wwt Allis. Wis.-Moj nečak Milan Adamič, star 17 let. ki ti vi v Ljubljani«, mi je pisal sledeče pismu, datirano 18. dec 1945: Draga teta!—V začetku svoje ga pisma Te prav lepo pozdra vim in se Ti v imenu vseh pra\ lepa zahvaljujem za pismo, k> smo rs prejeli. Ravno tisti dan ko smo prejeli pismo, sem šel m Dolenjsko in sem k« nesel s se b#j. Očeta ni bilo doma, reke pa je, naj Ti kar jaz pišem, or pa bo pisal pozneje. Tudi stan mama so rekli, da Ti bodo li odpisali. Stric Lojze nam ni pi sal že od smrti stare«* očeta ir ne vemo, ali je živ ali ne. 7 Lojzetom Adamičem, znanim pi sateljem, ki se udejstvuje i Ameriki, smo toliko v sorodu da je on sin od sestrlčne stare rs očeta, drugo pa ne vem. C tem Ti bo več pisal oče. Pri nas smo vsi zdravi, tak< tudi naši na Dolonjskem. Star; mama Te pustijo prav lepo po zdraviti, tako tudi vse ostale Naj Ti povem, da so našo zgo dpvino v zadnjih štirih letih pi sal i s puško junaki, ki so se bo rtlj za svobodo vse Evrope in u enakopravnost vseh ljudi. V na it državi je dovolj prostora zi vse poštene ljudi, ki hočejo 21 veti po načelih, katere je spre jela naša ustavodajna skupščina kdor pa s tem nI zadovoljen, i ma pa še drugje v svetu dovol; prostora. Po štirih letih vojne In.trplje nja se je življenje pri nas,za čelo počasi normalno razvijati namreč povsem novo življenje katerega doslej nismo poznali Vse se vrača v lep red. Želez nlške proge se obnavljajo in mo stovi so te skoro vsi popravljeni, četudi je malo kateri most ostal cel po begu okupatorja Tovarne tudi že skoro vse delajo in v marsikateri je produkcija že dosegla predvojno produkcijo. Morala delavstva je za naše razmere zelo visoka in ma-lokje je Še slišati nezadovoljstvo. Pred vojno je bilo v na šib tovarnah vodstvo sestavljeno Iz samih tujcev, zato nam danes primanjkuje Inženirjev in raznih Izvežbanlh delavcev, am pak vse se bo v par letih normaliziralo, ko se bodo Izurile nove moči za obrat. Mladina se uči in vcžba, da čim prej prevzame obrat v svoje roke. Naj omenim, da se naša mladina sedaj trudi na vse načine, da se domovina obnovi v naj* Krajšem času. Cilj vseh je, da ae naša država dvigne v vseh ozirih. Pri nas je bila izvršena agrarna reforma In razlaščena so bila vsa privatna in cerkvena veleposestva, ki so bila do danes v rokah ljudi, kateri jih sami niso obdelovali. Ta poaes-tvs bodo razdeljena med ljudi, ki imajo voljo do dela, pa nleo mogli delati, ker niso imeli zemlje niti toliko, da bi preživeli sebe in svoje družine. Razdeljena bodo posestvs tudi onih, ki so pobegnili Iz domovine, ker so Imeli na sebi toliko zločinov da ae danes ne upajo stopiti pred svoj narod. Ljudjem, ki bodo dobili kose zemlje, bo treba dati orodja, predvsem poljedelske stroje, da bodo lahko obdelovali avojo zemljo boljše in hitreje kot prej. In baS tega orodja nam danes manjka, ker je bilo all u-ničeno alt pa ga radi prejšnjih razmer sploh ni bilo. Pri nas sedaj ne bo več velikih privatnih trgovin, temveč se bodo o-snovale zadruge, ki bodo blago kupovale in prodajale ljudem. Pri nas sedsj ne bodo več izše-mali ljudstva razni trgovci, ki ao prej delali milijonske dobičke ns račun ubogega ljudstva. Sedaj se strogo postopa s vsemi, ki ao ves čas vojne vodili črno borzo ali ki bi u poeel le hoteli voditi. Ljudje niso imeli niti toliko, da bi si kupili hrane, kaj Še, da bi mlalill na novo obleko, vojni dobičkarji pa so živeli boljše nego v mirnih časih. V bivši Jugoslaviji delavec ni mogel dati svojih sinov v šolo. ker je preveč stalo; če le lel prosit sa zvišanje plače ali mez-de, ker šole preveč stanejo, so mu odgovorili, da ni treba, da bi vsak študiral, čel, da je že tako preveč komunistov. Oni so ml-allH. da se bo s tem zatrlo vse itvu naklonjenega, ampak oni jo ae zelo zmotili, ker niso računali na to, da je delavstvo že iito suženjskega dela in da noče več biti slepo orodje v rokah tovarnarjev in raznih koristolov-:ev. Delavstvo se sedaj pri nas >rganizira v sindikate, kateri ioločajo, kakšna je lahka najnižja plača. Ti sindikati tudi oklepajo o vsem delu, ki se bo mršilo jutri. • Delavci delajo skoro vsako ne-ieljo prostovoljno in zastonj za »bnovo porušene domovine. Taco je popravljena že marsikatera zgradba. Tovarniški delavci ielajo ves teden v svoji stroki. >b nedeljah pa čistijo ruševine, ti so ostale od časa, ko je tukaj gospodaril okupator. Učenci n dijaki osnovnih in srednjih 4>1 sami obnavljajo porušene 'ole, le da se bi čimprej lahko ačeli učiti. Skratka, pri nas se iela vse za obnovo porušene do-novine in to kljub primanjko-anju orodja in raznega materi-tla. Primanjkuje pa nam tudi trane In raznega blaga za oble-to In perilo. Iz pošiljatev, ka-ere smo dobili od vas in od o-talih Amerikancev, smo oblekli najbolj potrebne ljudi, toda v tratkem bo tudi tega zmanjka-'o za ostale. Naše tovarne, četudi izdelajo 'Jt precej blaga, vseeno ne mo-ejo zadostiti vsem potrebam, sto smo navezani na pomoč Iruglh ljudi, ki -imajo na razpolago to, čeaar pri nas najbolj Mtrebujemo. Zahvala gre vsem •meriškim Slovencem za to, kar v. Mesec pozneje je bil zopet odpeljan v Trst, ob razpadu fašizma v TU-lijl »e ie spet srečno vrnil domov v Srpenim Takoj po kapitulaciji Italije so nas zasedli Nemci, pod kate- rimi je bilo še bolj strogo, kljub temu pa smo še nadalje pomagali našim borcem za svobodo. Končno so 25. maja 1944 prišli SS-ovci in so našega očeta z drugimi tovariši vred .odpeljali daleč v Nemčijo v zloglaani Dachau, kjer je po sedmih mesecih grozovitega trpljenja dokončal svoje življenje in bil vržen v krematorij, Uko da je bil živ sežgan. Za to veliko nesrečo se imamo zahvaliti srpenlškemu vaškemu duhovniku in nekaterim drugim izdajalcem, ki ao se prodali fašizmu in izdajali svoje lsstne rodne brate. • Tu vidite na • kratko opiaano delo, življenje in strašno smrt našega ljubega očeU in Vašega brata. Vidite, da v Uj krvavi borbi jugoelovanskega naroda In med milijon in pol žrtvami je tudi naš ljubi oče. ki je dal svoje življenje za svobodo jugoslovanskih narodov. Dragica je umrla junija meeeca v bolnišnici v Vidmu od hude bolezni in velike taloetl očetove am rti. Radko pa je bil bolan že par let vsled vojnih grozot In pokledic ter žalosti. "On je umrl oeem dni po smrti Dragice Jaz se nahajam v Tolminu v Dijaškem domu. ker hodim v gimnazijo, brat Milan pa je v jugoelovanaki armadi, dočim je mama sama doma v Srpenici žalostna ln potrta. Upam. da bo prišel Milan kmalu domoy. da bo vsaj on z njo Jaz grem vsak mesec domov, Uko da je mami vsaj malo lažje. Naj dodam, da smo kljub pre- ČETRTEK 28 Vojne novice z Dolenjskega um smo nosili kamenje za povečanje taborišča. Kamnolom je bil v jarku. Potem so nas poslali v Gusen, ki je bil pravi pekel. Garali ima v leUlski tovarni 12 ur na dan in tudi ob nedeljah. Nemci so nam pobrali obleke in lase ostrigli. Po sredini glave so nas obrlli, da smo zgledali kot divjaki. Naša hrana je bila pol litra črne ln grenke kave, nekaj juhe iz korenja brez masti in soli. Za večerjo je dobilo osem ljudi kilo kruha. Bil je mešanica vsega/ samo moke ne. V Uborišču je bilo 12,000 lju di. Vsak dan so jih sežgali 200 do 600, toda novi so vedno prihajali V enem letu sem videl toliko gorja in grozot, da jih ne morem opisati. V najhujši zimi v januarju 1945 smo morali popolnoma goli stati na prostem eno uro vsak dan. Moja moč je bila izčrpana, ko so prišli ameriški vojaki 5. maja in nas osvobodili. Dva dni prej nas je nameraval upravitelj Uborišča u-moriti s plinom, toda oficirji so se sprli, nakar je upravitelj izvršil samomor. . Po osvoboditvi smo šli v Line. Tam smo se nekoliko oddahnili, ker nismo več videli zidov U-borišča. Na transport smo čakali en mesec. Jaz sem se poslovil od prijaznih ameriikih vojakov la odpotoval peš Votl domu. Nemci so povzročili mnogo gorja naši ljubi domovini. Nekateri ljudje pri nas še godrnjajo, ker se jim ne zdi prav to in ono. Resnica je sicer, da so naša skladišča prazna, toda Uga nI kriva sedanja obUst, temveč Nemci, ki so vse pobrali in odnesli Lepo vas pozdravlja vaš nečak." Mislim, da bo to pismo zanimalo čUaUlje Prosvete. zlasti one. ki so doma iz Cerkljan. Milwaukee, Wis.—Od mojega bratranca Alojzija Ovnička, trgovca v Žabji vasi pri Novem mestu, sem pred kratkim prejel obsežno pismo, ki se v izčrpku glasi: ' "Dragi sorodnik Louis Ambro-zich!—Vzemi na znanje, da sem po dolgih in bridkih petih letih končno zopet enkrat čital Tvoje pismo, namreč ono, ki si ga pisal in poslal mojemu očetu meseca avgusta. Pismo je potovalo pet mesecev in dospelo ravno za novo leto 1946. Iz Tvojega pisma je razvidno, da si zelo radoveden, kdo je med naiirru preživel grozno bratomorno vojno in kje smo bili. Lojz, bili smo na pravi strani, na strani maršala TiU! To pismo Ti pišem po naročilu Tvoje bolne sestre Lojzke, ki se že dalj č$sa zdravi v bolnišnici v Novem mestu; boleha na pljučni vodenici. Upanje imamo, da bo ozdravela, vzelo bo pa dolgo časa. Predno pa nadaljujem, Te prosim, da mi oprostiš in se pripraviš na veliko iznenadenje. Vedi, da Tvoj oče ni prejel in čital Tvojega pisma, ker je v teku vojne borbe dne 8. avgusta 1942 umrl v veliki revščini. Prav tako je umrl tudi moj oče in najin stric Anton Ovniček. Tvoja sestra Mici je izgubila dva sina v partizanskih vrstah, mož pa ji je umrl že pred vojno. Sestra Franca pa je bila ves čas vojne v službi pri gospodu Per-lesu v Ljubljani. Po osvoboditvi Ljubljane je prišla domov v Žabjo vas, ker jo je njen večletni gospodar g. Perles zapustil in jo popihal z drugimi izdajalci vred neznano kam. Vlada je zaplenila vso njegovo bogatijo in ga želi dobiti v roke, da ga postavi na odgovorno mesto in mu odloči plačilo. I Hiša Tvoje sestre Francke je ostala nepoškodovana, dočim je moja vsa razbita, ker ima pa svojo hiflp v najemu, stanuje pri Ely, Mlmv—Dobila sem pismo od mojega nečaka JožeU Dro-buna iz Cerkljsin na Gorenjskem. Prosim vas, da ga objavite v Prosveti. Pismo se glasi: "Draga teU! ' Rad bi vam o-pisal vse, kar sem doživel, odkar so me odpeljali toda bila bi cela knjiga. Prijeli so me 8. januarja 1944 in me držali v Kranju deset dni, od 13. januarja pa do 29. marca pa v Begunjah, kjer so nas dvakrat na teden prebirali in vsakikrat streljali take. Ustrelili so jih od 2.0 dp Lojzka je zelo nesrečna, kajti nekaj dni zopet odrinil t J jance k partizanom. Do J?' Se ni vrnil ne javil dornTil tega sklepamo, da je svobodo. 1 * Tvoja mati še živi in se n^ha bedi: potrebuje živeža, obutve. Lepo Te prosi ji pomagal, če Ti je mog(T.J vsa prestrašena in boleha bi ji radi pomagali, a ji remo, ker sami potrebujemo^ moči. Vsi smo bolehni, bogi m li in razcapani, da nas je £9 Sorodnika Jožefa Ambroifc iz Gaberjev so domobranci zW rinsko mučili in umorili. Zapu stil je ženo in otroke v najvS bedi in tugi. Vsi moj štirje bril tje so bili pri partizanih: tritf so se srečno vrnili, brat Janez je pa med vojno zbolel na želod, cu in prišel domov tedaj, ko M polentarji najbolj morili in vajali nedolžne ljudi v sužno* Naši izdajalci so ga takoj ov*. dili pri okupatorju in bil je inter, niran že prvi dan. Po kapituls. ciji Italije je še prilezel donw» in Čez nekaj dni umtf. Pokojni, smo ga 21, oktobra 1944. Nje-gova žena pa je bila ubiti od bombe v lastni hiši Zapuščala-stero otrok, starejši star 17 let, mlajši pa tri. Iz teh podatkov boš spozn^ da smo v teku petih let brato-morne borbe izgubili 12 najblii. njih sorodnikov in pretočili v* liko solza in krvi ter dopolnil vrč trpljenja. Dragi Lojze! Gotovo Ti je k nekoliko znano, kako silno smg trpeli v tem Času, ko so na od vseh strani preganjali in tepld naši okupatorji s pomočjo r» ših rodnih izdajalcev, radi tep. Ti ne bom opisoval podrobnod, temveč le najvažnejše dogodki Vedi, ko so nas okupirali iS lijani, so začeli graditi takoj b^ tonske utrdbe in plesti železu omrežje. V dobrih 14 dnevih i se seznanili z domačimi izdajal DOPISNIKOM O« ČLANOM JEDNOTE Kadar pišete Preevs glavni urad SNPJ. m V villse Te bo olajšale dele P* po- ena hči je utonila v vodnjaku dru5a pa je umrla za jetiko dne 28. oktobra 1945. Le njenega pogreba" smo se lahko udeležili vsi sorodniki, kajti tedaj smo bili že svobodni. Njen sin Alojz je bi! pri partizanih in je padel 17. novembra 1944. Dal je življenje za svobodo na Javorici pri Št. Jerneju na Dolenjskem. Istočasno je na Javorici padlo 120 partizanov, ker so bili izdani. Počivajo vsi skupaj v enem grobu. Slava svoboda naj jim rahlja in venča njih veliki grob! Tvoja sestra Nežka je presU-la veliko grozot: moža so ji od peljali v internacijo in ga mu čili na vse peklenske nftčine, zdaj pa se je vrnil iz Nemčije ves izmučen, bolan in telesno pohabljen; vrhu tega pa je izgu bila tudi sina. Ta sin pa je bil precej navihan—bil je sovražnik in prijatelj na obeh straneh. Ko mu je bilo 18 let, se je pridružil partizanom v Gorjancih, toda mraz in glad sU ga premagala ln nekega dne jo je popihal Ljubljano ln stopil v domobransko službo. Poslan je bil v kočevske hribe in dobil nalogo, da se bije za okupatorja in vero. Svojo domobransko prisego j kmalu prelomil in jo popihal skozi nemško omrežje v Žabjo vas, Pri meni je bil nekaj dni in zatrjeval, da Ima za kratek čas dopust. Ko je pripovedoval o svojih bridkih doživljajih, so domobranci in Svabi obkolili mojo hišo, ga ujeli, zvezali in odpeljali v zapore ter mu na pragu moje hiše obljubili kro-glo v glavo. Radi njega sem imel velUco sitnosti in mi niso ničesar dobrega obetali, ker sem skrival dezerterja. Zatrjeval sem jim in ■e opravičeval, da sem mislil, da je Imel res vojaški dopust, nakar sem bil oproščen in posvar-jen, naj pazim v bodoče. Čez nekaj dni po tem dogodku so zopet obkolili mojo hišo in preiskali vse temne in svetle kote, ter mi povedali da jim je ušel, iz zapora in da ga želijo dobiti živega ali mrtvega. Toda on Je pozne 1 vsa skrivna poU, preplaval Krko, se pretihoUpU čez nemško bojno linijo in ae pojavU doma v Gaberjth ia čez so vse, kar se jim je zdelo ki vredno, zraven pa so morili požigali. Mladi možje, fantje in deti* ta so pričeli bežati in iskati» vetja v naših gozdovih. Gorja-ski hribi so bili naši največji^ jatelji in tolažniki užalošče V nekaj letih so naši slavni' janci postali veliko mesto a mogočna trdnjava Osvobodil« fronte. V tem času pa je fašistovš^ podrepnik general Rupnik s pomočjo domačih izdajalcev orp-nlziral in skupaj spravil 30,011 mož smrtne legije, pozneje so n pa prelevili v domobrance. Sive, mi pa smo jih imeli za pod-repnike in švabobrance. Naša Osvobodilna fronta K postajala od dne do dne rnočmj-ša, le križ je bil, ker ni imela fr veža ne vojnega orožja, da b stopila v akcijo. Po italijanski kapitulaciji pa so partizani dobili velik vojni plen in «a hiW spravili na varno, kar pa m > potrebovali, so na mestu unrfflj. ker so vedeli, da Svabi drve<* vseh strani. In res so Svabi pri-: drveli s tako naglico in v tab množini, da je bila vsa okoli* zasedena. Kdor je bil ns P<* ali cesti, je Wl tskoj mrtev; «• ga ali ustrelili ali pa podrli is tla s svojo vojno mašinerijo » naglico ao pregledali okolico ■ ; Ukoj začeli po svoji metodi P^ sti mreže in postavljati bunkjr je; delo jim je šlo hitreje od r* kot Iulijanom. Nekega jutra zapazim. « ■ K.av za mojo hifr> P0®^'1^ bunker in sem Ukoj spoznaj sem ujet. Prepričan sem btf. • ne bom preživel te vojf*>"^ čakal svobodo Sam pr» **» * si mislil in toUžil ženo. i* ■ Svabi ne pobijejo, morajo^, pobiti partizani, ker b>do r vo merili na bunker t* P* j slučajno ne pobijejo, mi bo^r uničili hišo, kar »e j« res zgodilo. ^ Domobranci, domači i^PJ so me Ukoj ovadil. da je vsa moja družina p^ ska. da so štirje bratje inJ^J partizanih. Svabi *> šli in me porfavili ns f^J stol; brez strahu sem min* govarjal in pripovedm SM^ tj« žive čisto ločeno od^-J (Dalj* as 1 * MARCA \m PROSVETA "ja sostrt! — Z ra-prejetl Tvojo pismo, srčno zahvaljujemo l**tih nepopisnih i**t dobili od vas ki smo ga tako ^»vali. Tvoje pismo 1 ""'Neca in tri dni > T' prnala takoj po j*/stne zveze. Pi-. vem pa. da se rr' /Kubi. m jaz smo o-ait*li urno straine ne more op«> tem poslala v PROSVETA četrtek, »ma^ r PROSVETA THE - ENLIGHTENMENT GLASILO IN LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE OW§m ot and published by Slovan« National Benefit Society Naročnina ca Združene driava (isvan Chicsga) in ■a lato. $3.00 sa pol lata. $1.50 sa četrt lata; m Chicago in Cicaro $7.50 sa celo lato. $3 7$ sa pol lata« sa laesemstvo $1.00. Subscription rates: for the United States (except Chicago) and Canada M.00 par year, Chicago and Cicero $7.50 per year, foreign countries $1.00 par year. Cans oglasov po dogovoru.—R ohspial dopisov in ne naročenih člankov se ne vračajo. Rokopisi literarne vsebina (črtios, povešiL drena, paami itd.) se vrnejo pošiljatelju le v slučaju, te je priloftU poštnino. Advertiaing rates on agraemanl.—Manuscripts of communications and unsolicited articles will not be seturaed. Other manuscripts, as stories, plays, poems, etc., trill be returned to seadet onl^ panted by seli-addrassad and stamped envelope. Naslov na vse, kar Una stik s listom t PROSVETA $$$7-$$ Se. LawndaU Ave.. Chicago, Illinois Vojne še ne bo—V Ko smo pred tednom dni začeli pisati to serijo člankov, je bila napetost v tej deželi proti Sovjetski Rusiji na viiku. V Angliji je' bila ta histerija manjša, na kontinentu Evrope je pa sploh ni bilo. Tam, skoraj širom vse Evrope je glavno vprašanje — kruh ... kruh ,,. KRUH ... ne pa vojna ali hujskanje proti Rusiji. Ta nevarni luksus si lahko privošči le Amerika, kjer ne manjka fitih in povsem neodgovornih vojnih in antirusklh hujskačev. Ko pišemo ta vrstice, je živčna vojna in antiruska histerija že začela padati. Ob koncu zadnjega tedna so še govorili, kako bodo tirali in strogo nastopili proti Sovjetski uniji pred varnostnim svetom Združenih narodov, ki je pričel ta teden zborovati v New Yorku. Ampak čez noč je zapihal drugačen veter in nastali so Ugledi, da ne bo prišlo do kakšnega posebnega ropotanja glede perzijskega vprašanja, ki je v glavnem zapopadeno v—oljuJ (Položaj se ja potem zopet spremenil in v torek so ropotali na zborovanju varnostnega sveta, če«, da hočejo izvedeti, kakšna koncesije ja Rusija dobila v Perziji.) * Olje je res magij aH črno zlato, za katerega sc silno zanimajo vsa dežele, posebno pa industrijske sile. Zanj se zelo zanimajo v Washington u, Londonu, Parizu in Moskvi; zanj so se zanimali tudi v Tokiu ln Berlinu, kjer so v zadnji vojni izgubili bitko za olje 0 oseb iz borovniške fare, to-j skoraj vsakega desetega, nogo iih je padlo v partizanih vrstah, drugi so umrli v in-frnaciji, nekaj pa so jih pobili irtizani, ker so bili izdajalci, ed katerimi je bil tudi Minče->v Mile. Radi železniškega mostu čez jubljanico ie bilo justificiranih 1 oseb, med njimi tudi učitelj tklovič, ostali pa so bili povc-ni z Dqla in Bistre. Borovnica sedaj taka, da jo je težko spo-»ati, kaiti popolnoma podrtih ie i h š. Ob priliki Ti bonfi poslal 'ko sedanje Borovnice. Sedaj delajo novo železniško »Ogo, ki je že druga okrog Bo-Dvnice. Prvo so zgradili provi-orično Sva bi in ne odgovarja rometu. Nova proga bo tekla d nreserske postaje proti Borov-ici ob cest!, nato skozi Breg in >K pod hribom; kjer je stala iajaronova žaga, bo most, Ko "J< va žaga bo pa postaja. Od £ bo tekla naprej, pod hribom f Drašico bo pa pfedor in ovinek M Jurjevo hišo in Švlglevo ža N'Jto bo tekla skozi Gerko 'o. I1«'dkobilo, od Šviglevih do 1 rje vi h bo drugi predor, gradnje železnice bodo wyianiii sledeče hiše: Skalar-vo Vrhovcovo, Kobe-kovačljo, Debevčev hlev, [*g'o m hišo Požlebovega | nato bo železnica zavila E1 vr' Odstranili bodo tu-r-"vo hišo, k» je razbita od M. nkovo (tudi razbita) In " razbita). Sedaj si »>nd tavljaj Borovnico! ^^\<>jno smo imeli dva za-občinstvo, jaz pa nisem ker videlo se mi je, da nno v obcestnem jarku tu'J' v Gaberjih na Pri ^ »o bile bombardira-r ' «'V, kajti Um so imeli VV°J štab. Hiše .niso bU pa je ubit Kar-'Moje iskreno soža •ko boš člUI te vrsti-'"»mb je bila tudi sta-^♦•»t ri< ne Frances R# 'r ^ f)bčlnah. "hajava razmeroma nama ne poši '* ^aj It dobi, če ••»nice in trgovina po pa je ze obleko in 'lrnar ne oblačilne; ov< >. - einc Kr H VHP II >J ) 7. \7. 7 lli ki nam je povedalo o vas, da ste vsi ztJravf, a pri nas je drugače, Pisala sem vam že oktobra priporočeno pismo na stari naslov in ne vem, če ste ga dobili. v, Nikakor si ne moreš misliti, kaj vse smo mi prestali in skozi kakšne grozote smo šli v zadnjih štirih letih. Nemci so grozno mučili naše ljudi. Lojzek je šival pri Libarkovih, pa so prišli gestapovci po mojstra Anze-ta. On je videl, da prihajajo, pa se je skril, pa so Lojzku rekli, naj prideta oba v pondeljek v Celje. Anza ni h>tel iti niti ne Lojzek, namesto tega pa sta oba s Poldo vred odšla v partizane v hosto. Za njimi jc odšlo več drugih v partizane. To je bilo zelo nevafno. Naši fantje in dekleta so pomagali partizanom in so bili v stalni nevarnosti pred Nemci. Med njimi so se dobili tudi izdajalci. Nemci so našli partizanski bunker pod zemljo in enega Grilje-vega fanta v njem, ki je prej ob-državal sestanke in se navduševal za partizane, potem pa je vse izdal, tako da je trpela vsa vas. Gestapovci so zaprli Petrovo dekle in jo strašno mučili, \ ona ni hotela ničesar izdati, potem pa so jo ustrelili. Dne 17. julija 1942 so v naši vasi zaprli mntgo ljudi, tako tudi vse Mlinarjeve in našega Franceljna, potem pa jih grozno mučili. Micka je bila ustre Ijena 30. julija, Francelj pa 15 avg. Micka je pisala, da mora iti v smrt, a da ni treba zanjo žalovati, le molijo naj.. Kakor ona je več drugih umrlo mučeni škd sm rti Peter, ki so ga odgnali v Nemčijo in ga tam trpinčili, je sedaj prišel domov.. Njegov grunt ao Imeli Nemci, ki so pred begom vse pobrali. Ne more* si misliti, koliko strahu smo prestali Ivan je ie vedno v Škofji Loki » svojo družino. Lojzek je bil ranjen, potem je bil dalj časa v bolnišnici pod zemljo. Nekdo jih je izdal in Nemci so njega in druge odvlekli v Begunje v zrf-por, končno p« je ušel nazaj k partizanom Sedaj Ima dobro vojaško službo v Novem Sadu. Truplo pokojnega Franceljna. ki Je umrl mučeniške smrti v Lukove i pri Velikih Laščah, smo pripeljali 28 okt. 1945 v ftt Pa vel. P K" ba se Je udeležilo U^ liko ljudi, da kaj takega še nismo videli. Jaz še vedno delam v tovarni in si sama kuham. Dne 20. aprila bo 50 let, odkar tam delam. Nežka tudi tam dela Stanko je pri vojakih, Vladko pa pohaja meščansko šolo; on je zelo podoben Franceljnu. Otroci KI nipiajo očetov, so dobili pakete iz Amerike, tako tudi naš Vladko, namreč nekaj sladkorja in konserve, same dobre reči. Tukaj nimamo sladkorja. Upam, da mi boš kmalu odpisala. Kakor vidiš, Ti je Nežka tudi pisala in jaz sem pridjala moje njenemu. Mnogo pozdravov vsem!—Tvoja žalostna sestra Tončka. Nežkino pismo se glasi: Drugi sorodniki!—Vaše pismo nas je iznenadilo in obenem zelo razveselilo. Veseli nas, da ste vsi živi in zdravi. Na žalost so pri nas velike spremembe. Čudili se boste, ko Vam opišem, kako kruta usoda nas je zadela. Pjsmo, ki je bilo naslovljeno na Micko, je prejela Tončka, ker je samo ona ostals živa. Da Vas ne bo skrbelo kdo. Vam piše. Vam povem kdo sem. Pišem Vam namesto Tončke, moje si-nahe, ker sem žena Tončkincga sina Franceljna. Leta 1941. so pridrveli Nemci v naše kraje In ljudje so se začeli upirati njihovemu gospodstvu. Zapuščali so domove in šli v gozdove, med njimi tudi Lojzek, ki Je prišel večkrat domov hrane iskat. Vsaka mati podpira svoje otroke. To so zvedeli Nemci in so vse odpeljali* v zapor, Micko, dve hčeri in moža. Micko in hčerko Fanči so ustrelili v Celju leta 1942, moža In Rez I ko pa so odpeljali v zloglasno taborišče Dachau, kjer je ona umrla, on pa se je vrnil domov. Ostali so trije otroci in mož. Sin Lojze Je kapetan v jugoslovanski vojski, Mid in Ivan imata vsak svojo Leta pod bičem okupatorja Cleveland. O.- Prejel sem pismo od mojega brata Johnk Martinška is Vrhovega, Radeče pri Zidanem mostu. Prosim vas, da ga objavite v P ros veti. Pismo piše v bratovem imenu njegova hčerka Anica in se glasj: "Dragi brat in vsa tvoja družina! Boste Že oprostili, dragi stric, da vam jaz pišem namesto očeta. Oče slabo vidi, ker so mu oči opešale, kar pa ni čudno. Vi si sploh ne morete predstavljati, kaj vse *no mi prestali v vojnih letih, kako so nas Nemci preganjali in pobijali. Hočem vam na kratko opisati, kako je Na tej strani Save, katero je Nemec zasedel« je vse poštene kmete izselil s silo in jih odpc ljal nekam v Nemčijo, na njihove kmetije pa naselil Švabe. Kar je bilo železničarjev in delavcev v tovarnah, so ostali začasno, kei so bili Nemcem potrebni. Nred temi je bil tudi naš ata, ki se je še pravočasno vr nil v tovarno papirja. Moja brata Ivan in Jožo sta se vrnila na želcznico, France pa v Trbovlje. Moja starejša sestra Dragica se ie že prej poročila in ima Železničarja v Radečah. Doma smo ostali jaz. sta in mama. Pod bičem okupatorja smo se prebili do L 1943. , Pritisk na nas je bil vedno hujši. Mladi ljudje so se pričeli zbirati ih za čeli bežati brez vsega v gozdove k partizanom. Med temi so bili tudi naši. Ne morete si misliti. kaj so delali Nemci z nami. Ko so nas končno rešili naši partizani s pomočjo slavnih sil A merike in Sovjetske zveze, je manjkalo mnogo našib fantov— trinajst samo iz Vrhovega, med njimi moj starejši brat Ivan, ki je bil rojen 2Mecembra 1- 1®18 Ata ie našel njenov «rob v gozdu 40 kilometrov nad Zagoriem. Njegovo truplo je odkopal in nrepcljal na nuje pokopališče v Vrhovu 27. oktobra 1. 1945. Pogreb je zelo žalosten in udeležilo se gp je več sto liie govih borcev. , Takrat so preko pali tudi vuLpruglh grobov in WAPellaU .Ti Jih ro?wja ne poznaš z ujemo Zimška, Antona; brata Cunkojp, ki jc v A-meriki. (Nero'dl so ga ujeli, trpinčili in mu polomili vse ude, potem pa so ga vrgli v Savo. Njegovo truplo smo našli in ga skrivoma pokopali; : Brat Framje Je v Jugoslovan* ski vojski In služi nekje na meji. Bil je ves ozebljen, vendar je okreval. On noče priti domov in piše malo. LJubljana je bila pod italijansko okupacijo, ko ko bili Nemci pri nas, prav tako Dolenjska in Notranjska. Mi smo bili popolnoma od reze nI od Ljubljane In vedeli nismo ničesar drug od drugega. Sedaj lahko hodimo drug do drugoga. Stric Francel Je popolnoma opešal in izgleda, da ne bo dolgo živel Teta Mica še živi, toda njen mož je umrl 1. 1943. Stric Polde, ki Je tudi bil v Ljubljani, Je umrl L 1941. Za- Ceprav nismo ml dobili ničesar, smo vseeno hvaležni Ameriki za pomoč. Dva Zimškova fanta sta bila pri partizanih. Oba sta se srečno vrnila domov. Enega fanta so ftjeli Švabi, ga potisnili v nemško uniformo in poslali na francosko fronto. Tam so ga Američani ujeli in potem je bil poslan v Ameriko z drugimi u-jetniki vred. Enkrat je pisal domov iz Amerike, potem pa ni bilo več glasu od njega. Zdaj ne vemo, alt je živ ali mrtev. Zimškova družina te prosi, če kaj veš o Cepkotu, naj ji piše. Vaše pismo, dragi stric, katero ste pisali julija 1945, smO prejeli 23. januarja letos. Takrat niso bile razmere še tako ureje-družinsko življenje. Pisali ste nam, da sta vaša dva sinova na Japonskem. Končati moram to pismo danes. Drugič, ko bomo prejeli vaše pismo, vam bom bolj obširno pisala. Omenim naj Še, da sem jaz sama pri mami in oče tu. Stara sem 15 let. Ata vas pozdravlja in pravi, da ste srečni, ker ste v Ameriki. Tam niste prestali toliko gorja in stra hot kot smo jih mi pod švabski mi morilci. Pozdravljamo vso vušo družino, zlasti pa jaz, dragi stric, čeprav vas ne poznam. Ker zdaj živimo v svobodni državi, vas prosim, da nas obiščete, če je mogoče. Smrt fašizmu—svoboda narodu!—Anica Martlnšek.H Omenim naj, da je bil moj brat John v Ameriki. Živel je v New Vorku in Clevelandu, kjer je-imel veliko znancev. V staro domovino se Je vrnil pred prvo svetovno vojno in bil je pri vojakih ves čas vojne. Martin Marttnlek. Žrtve italijanskih fašistov I Sharon. Pa. — MoJ brat Louis mi je poslal pismo, katero je do bil od naše nečakinje Lucije KI kelj it Želimlja. Prosim vas, ds ga objavite v Prosveti. Pismo st glasi: "Dragi stric Lojze! Po dolgem času se jaz, vaša nečakinja, o-glašam. Niti ne vem, ali ste ie živi ali ne. Upam, da ste, kajti v Ameriki ni bilo strahot In u-morov kot so bili v Jugoslaviji. Pišem vam na novoletni dan in vam v duhu podajam rok3 ter lepo . pozdravljam. Želim Vim zdravja št mnogo Ipt. S solznimi oči vam pišem, da setu ostala vdova s tremi sirotami. Sinček je star šest let, ena hčerka tri leta, druga pa poldrugo leto. Oče so še živi in stari 7« let. Težko breme moram nositi na svojih ramah in včasih se mi zdi, da bom omagala. Tri leta je že, odkar nas je zapustil naš družinski oče. Bil je po nedolžnem ni na grozen način umorjen 7. avgusta 1943. Pridrveli so italijanski fsšisti z avtomobilom, pobrali mojega moža in druge vaščano ter jih odpeljali na Ig, kjer so Jih tri dni dižall zvezane kot živali, po- Pismo z Gorenjskega o mukah in prevratu pustil Je ženo in eno hčerko ki, lem pM umorm# pred namj m je stara 19 let. To smo zvedeli potem, ko so bili pregnani nemški morilci. Stric Jože iz Kresnice Je v pokoju. Njegovi trije sinovi so bili pri partizanih in vsi so se vrnili domov. Teta Ana. kakor ti je znano, ima železničarja za moža. Ona hodi na delo, ker nimata otrok. Naše družinske razmere sem se fašisti lagali, da »o jih odpeljali v Italijo. Salem. O.—Iz stare domovine sem prejela prvo pismo po za-kljueenju vojne. Pisala mi ga je moja sestra Ljudmila Tešur, •ojena Škei janc, po domače Vr-aičeva, vas Skerjance, pošta Radomlje pri Kamniku. Pismo je bilo datirano 25. nov. 1945: Dragi domači! — Vaše pismo smo prejeli z velikim veseljem n veseli nas, da ste vsi živi. Skozi te strašne čase smo um še kar nekako prerill, četudi je kilo nemških grozot toliko, da jih ne bomo nikdar pozabili. Nikakor si ne morete predstavljati grozot, ki so jih uganjale nemške zveri. Pobili so nam mnogo najboljših ljudi, v koncentracijo so odgnali tisoče in tisoče ljudi, ki so trpeli nepopisne muke, tako da so mnogi pomrli. Tisti, ki so ostali živi, so se vrnili Iz koncentracije. Največ so JLh pripeljali po Železnici, mnogo so jih pa tudi pripeljali ameriški vojaki v tovornih avtih. Ciril je enkrat Šel za tolmača v Kamnik, kamor so ameriški vo-iaki vozili naše izseljence iz Nemčije. Mnogi so bili tako o-slabljeni, da so lih morali nesti z avtov; izgledsll so kot mrliči, sama kost ln koža. Kliub zdravniški negi, jih je nekaj ie pomr lo po povratku. Glede hrane je bilo med vuj no dokaj v redu, ker smo pač na deželi. V mestih, slasti pa v Ljubljani, so imeli grenke čast, kajti Lahi so dsjsli največ It rlž, tako da so gu bili prebival cl siti do grla, na drugem maitu so pa bili makaroni, ampak bili so črni makaroni. Mleka skoraj niso videli. Bombe ro psdalt samo enkrat, ki so jih vrgli a merlškl letalci, ker so menda mislili, da lih mečejo na nemško gnezdo. Žrtev Je bilo okrpg petdeset. Od UNRRA stalno prihaja ti to in Mlinarjev! delajo noč ln dan; oni majo štiri sinove v starosti od 12 do dveh let. V naš hiši so pa tri deklice v starost od 7 do pet let. Ksko so bile vestle, ko ste vprašali, kaj b jim poslali. Seveda, čokolado b najrajši dobile. Pomanjkanja pa ni, četudi moramo biti skromni Stric Ciril, ki Je bil prej tajnik naše smbasade v Švici* se zelo zanima za knjige Lojzeta Ada mlča, ki jih je izšlo menda ža 12. V slovenščini smo Imeli ss-mo njegov "Smeh v ^žungll." Vss njegova dela so bila v Ljubljani po Lahih zaplenjena in so sedaj prava redkost. Veselilo .nas hI, če bi nam poslsli nekaj njegovih knjig, četudi ho pisane v angleščini. Glede sladkorja nam gre trda, ker ga dobimo zelo malo. Pomanjkanje se še marsikje občuti, kajti rszdejsnje je bilo veli-kunsko. Ml pomagamo onim, ki so .v stiski, med vojno pa smo pošiljali pakete Izgnanim roja* kom v Nemčijo. Stric Ciril je brez službe od 9. aprila 1941. Takrat je delal kot podkonzul v Celovcu, nakar so ga Nemci ln-terriiisll, tako tudi ves Jugoslovanski diplomatski Štab, četudi je bilo proti mednarodnem prs-vu, Stric Je šele let« 1943 smel VII, till IV JW Sest mesecev smo čskall, da prjBO-tvovati zapuščinski raz pravi pri notarju v Kamniku. Nato je ostal doma in Ima obilo dela, poleg tega pa se oči rusko dovlh. Tam smo nsšli 24 žrtev jn angleško, rsd pa dela tudi na se bo kateri oglasil, a vse za man, Mrtvi nt morejo pisati. Potem smo Jih šli iskat po goz- polju. Iz nale vasi Je padlo mnogo fantov, trije Mlekarjev!, dva Po-gačarjeva, tako tudi njihova m« Italijanskih divjakov v dveh grobovih. Bilo je enajst mož, ti opisala le površno. Živimo'in i ^ tMt4}V in trl >rn' čudimo se. ker nam naša oblast Zellmlje se lahko po pra- toliko pomepu, ker vemo, da so vicl Imenuje doline solz, vdov j ti, ko je nesla hrano nacisti in fašintl skoro vse unl- »n «*rot. čili In izropali ln polovico naših Orag! stric, vi ste bili srečni, domov poŽgsli. »Vestli smo vse- ker ste se vrnili v Ameriko Kda eno, ker smo svobodni In Ishko ve, kskšns usoda bi vas bila zagovorimo naš jezik. Vaša ame- dela! Zelo redki so pri nas rišks oblast nem tudi pomaga j ljudje, ki niso bili prizsdetl. družino, Mici tri in Ivsn enega Dobili smo Ža veliko zabojev za Človeku st sploh čudrio zdi, da otroka. Tončka še vedno dela v tovarni, a je že zelo slaba, kajti prestala Jejveliko, najbolj pa jo Je zadela izguba sins Franceljna. On je bil pri partizanih in Je padel 25 dec. 1944. Lansko jesen naše otroke starčke In reve- je še kateri ostal živ, kajti voj-že od pom- ?nt organizacije na Je bila strašna UNRRA in »kozi Rdeči .kri* Mislim, da veste, da je bila 1 sestra Ana po nedolžnem umor* Domobranci ln naša duhovščina so s! priborili venec Izdajstva Najhujše je bilo na Dolenjskem, v LJubljani pa so ti Izdajalci vodili najgršo propagando proti partizanom ftkof Rožrpan Je blagoslavljal domobrance v prisotnosti nemškeaa krvnika Ro-aenerjs. ki Je dsl pobiti ns tisoče naših fantov. V nemški coni (OorenJaka In Štajerska) Je bila najgrozovltej. hudo nas Je /adtla uaoda v tej J* na v gozdu nad Pijavo gorico vojni, pa ne samo nas, moji so- 14. aprila 1944 Ponoči so Jo iz-1 ____ r____ rodniki so rsvno tako prizadeti i trgali iz rok očeta in matere do- morett/ Mrtev je naA družinski smo našli njegov grob In njego- Tončka prosi da Ji pošljete kaj meči Izdajalci. Se tisto noč so po pozdravljamo rranrelovo Man. Zdaj vse tri lo«tno plamo Va! vta prlarčno Stanko J« star 17 let ir, je bil ludi Tončka. N« Aa Skok, tako tu-, počivajo na žallmtljakem poko po/dravl)tmo Lunja Kikelj v partitanih, Vladko pa 13 ln d! Stanko h) Vledko pallšču To pismo jssno kaže. ktj ao hodi v gimnazijo H Tončko žl-1 Tako pišejo svojci Iz stare do- In mati ata se *«-lo p**ta- d«>lall Italijar ski divjaki ln do- vimo akupaj v eni hiš! Ostala nam je le tieta obleka, k! smo Jo poskrili, drugo pa so nam vae Nemci ukradli. Na kratko sem opisala, kako movlne Preklali so veliko vsega slabega, take slabega, da človek ne bi nikdar mislil, da ao ljudjt take tvttp M so se izkazali Nemci Atlet Veha/. rala. Upam, da sta ž« dobtn mačl 1/dajalri, HMnj! ao Imeli kakšno pismo od doma Hmtra cela podporo pri škofu Rozmanu. Pavla vam Jt pisala ža dve pis- Rozmana Jt pohvalil celo papež, mL Ml smo potrebni ponviči In ko mu Je ptaal. "da Jt dobro prosim vas, da ml pomagate, če. delal." — Joseph Oar«. ša mučilnica v kaznilnici v Begunjah. Tam so jih mučili, stre-jali in pošiljali naprej v nemško sužnost. Nekaj časa so imena na smrt obsojenih objavljali na plakatih, da bi preplašili ljudi, ampak partizanov je bilo vedno več, Goreajsko progo so večkrat podminirali, zlasti pri Otočah, da je marsikateri nemški vlak ežal vznak. Se hujše je bila podmlnirana proga pri Zagorju ob Savi, pa tudi kamniška proga je bili večkrat Iz tira. Naj-3o 1 j nevarno je bilo lani, ko so letala Mosquito napadala lokomotive. V Domžalah so bombardirala staro fabrlko pri pošti, zadela mnogo hiš. Eno ameriško letalo je letos spomladi padla na Ua na Veliki planini in tam sta sedaj dva grobova pilotov, ki sta bila namenjena z bombami nad Avstrijo. Pri Jakelčevih so vsi Šivi in zdravi, edino France je umrl po dolgi živčni bolezni, Helena pa jt ostala sama s dvema otrokoma, kajti njen mož je umrl v Dachau tik pred prihodom ameriških vojakov. Pri Petriču so vsi šivi ln sdravi, on ln en sin pa sta bila nekaj časa zaprta v poraženi Italiji. Lahi so tudi brutalno postopali z našimi ljudmi. Imeli,so načh. da Slovence popolnoma lzt[ebijo, kakor Nemci, Na otokL Rabu Je na tisoče jetnikov ponlrlo in utonilo. Zloglasne so bile laške ječe v Gonarsu, Renlccl, v Sardiniji, Llparih itd. Nekateri so pričakovali, d« at bo sa naše rt-vtit vsaj s mtslnetm potegnil pa paš, pa Mh It grdo prevaral. V resnici )t papeškt Vatikan dr-šal a Mussollnljen. ln Hliltrjtm ln ga umiranje pobožnega slo-vtntktga naroda nI aaboltlo nt brigalo. ' Zalo pa nI prav niš čudno, da st naš narod potaal prahu J a v svojem odnosu do rlmake cerkva. Naši duhovniki, rimski slu* šabnlkl. so pa po vtčlnl očitno pokasall pravo barvo, česar |lm narod na bo nikdar odpustili U prav malo It naših duhovnikov, Id so bill tska pošteni, dt so sprevideli umaaano Igro balo. gardlatov, ki so brsnlll pred par-t lasni na vldta vero. v rtankl pa le velika prtmoštnla, svoj t denarna aavode ln udobno Šiv* liani« na račun ntproevltlitne masa ljudstva, Zdaj, ko so cerkvi vzeli vsa ta lepa zemljiika bogastva, pa je nastal Jok pri reakciji. Ponekod v fmuh se ljudje, ki so bolj za-vednl, malo zanimajo za .povra-tek župnikov, ker so po večini bili nu strani belih, pa jim tudi seduj več ne zaupajo. Politično življenje se bo širiloimed ljudstvom brez njih. Kirhee Je kle-rikalne stranke, ki Jč skupaj z Nemci klala naše partizane. Več stoletna zgradba klerikalnega režima se je razklala od vrha do tal. Njeni zastopniki ao pobegnili v inozemstvo, kjer zdaj va-rsjo tiste naše, ki so z njimi vred pobegnili. Tisti politični sabittš Krek jo /daj vodi« teh hrodolomcev ln jim obljubila "skorajšnji zmagovalni povratek" v domovino. TI izdajalci širijo neverjetne laži, ki pa skopne, ker Jim dogodki v državi pokajtajo, da nimajo nog ne obstanke. Ko bodo naši emigranti preslal! eno hudo zimo in gl«d v tujini, se Jim bodo odpiralo oči in bodo premišljevali o napakuh. ki so jih storili. Vedno bolj Jih bo z«čelo mučiti domotožjt, ki bo naraščalo proti njihovi želji! Upamo, da Vas to pismo nsj-de zdi u ve ln drugič Vam borno op)AII ostale podrobnosti 1» naše okolice. Do tedaj pa b so se pričeli zbirati sku-naj partizani, so lulijani priče M z velikim nasiljem nad civilnim prebivalstvom. Dne 10. maj« 1942 so ae pri nas prikazali prvi partizani, zato so Italijani vsakega ubili ki *e je prikazal na cesto Take »ih je padlo II. maja sedem v Dolgi vasi ln šest v Livoldu Moji sinovi France. Jože ln Ludvik ao fe tisti dan pobegnili k os rt«/snom Ker smo bili radi njih v nevarnosti, smo tudi ostati pobegnili v Borovec, s seboj smo vzeli živino neks| hrane lr nekaj obleke. Nekaj mesecev smo ae potikali po goedu. potem na smo se nastanili v Gornjo Brleo t« je bliru Borovca Tam le Wlo dosti pravnih hiš. kajti val Kočrvst i i se se izselili Nemčijo. Da bi šel nazaj v Li-vold, ni bilo niti mialiti. Ko so Italijani meseca junija pričeli i ofenzivo proti partizanom, ao prišli tudi v Gornjo Bri» go. Tedaj sem jim srečno ušel samo vse so nam pobrali, tako da so nam ostale še samo dve kokoii. Pozneje so nas še večkrat obiskali, a k sreči me niso izdali civilisti. Okrog Borovca so se stalno vršile bitke, ker so se tam stalno držali partizani. Vsi trije sinovi so se razgubi-U in leto dni nisem vedel zanje, potem pa so se zopet javili. Franc se Je nahajal v zaledju kot intendant bolnice (nabavi-telj hrane). Imel je čin zastav-nika. Sedaj se še vedno nahaja ori vojakih in je okrajni mobilizacijski delegat v Ljutomeru Jože je bil v Cankarjevi brigadi in neprestano v borbah; povzpel se je na mesto komandirja čete In padel kot podporočnik 30. )u-nils 1944 Zakopan Je na Vinici v Belokrajlnl. Sin Ludvik je bil dolgo časa v ?OV. diviziji kot komandir obveščevalne čete. po osvobojen ju Belgrade pa je šel tla v avto-»ficirsko šolo. sedaj pa se nehata v Celju pri avtomobtlaki komandi. Najmlajši sin Tone pa le šel k partizanom IS. decembra 1944. seda) pa se nahaja v Kočevju kot narodni miličar. tako da nimam nikogar doma. ra «en dve hčeri JoŽefo in Frido dve. Micka ln Lena, sta pa v Relrrndu Sta btli fte doma. aa mo Micka ie izgubila moža. do-čim Je Lena še neporočena prestali v času vojn^, kajti bili amo lačni in v neprestanem strahu. Domobranci ao izpraševali za nas še malo pred kapitulacijo Nemčije. Toliko smo srečni, da amo ostali vsi živi, razen e-nega sina, za katerim zelo žalujemo. Dal je svojjt življenje za boljito bodočnost ngle nove federativne demokratične Jugoslavije. Domov smo se vrnili 10. maja 1945. Hišo smo našli vso razdejano, kakor tudi druga gospodarska poslopja, kar pa smo i mell robe, je vsa pokradena. Od vsega premoženja je "ostala le ena razbita omara brez vrat Prav tako ie ukradeno vse mizarsko ln drugo orodje, mi pa smo skoraj bosi in nagi. Malone vse vasi so razdejane in porušene, kajti fašistična drhal je divjala v vsaki še tako zakotn* vasi. Na Pungertzu stojijo še tri hiše. te so itev. 1. 3 ln 8 Kar je proti Osilnlci. Žurge, Papeži. Belce, Bezjfurji in še naprej. je vse požgsno, prav uko Okrlvje in Požarnlce. Mi sUnujemo sedaj v hiši, ki ie bila last nekega Kočevarja. Namreč hiše Ko&varjev niso bile Uko razbite kot naše Zaenkrat le* ne vem, kdaj bomo našo popravili, kajti sedaj Je teško dobiti material Komaj *em dobil eno kravo in redim tudi telico. od države pa sem dobil konte KočevgrJI bi radi sedaj prišli nazaj, toda kakor hitrr e kateri povrne, ga Ukoj poi Mejo nazaj v Nemčijo. Sedaj se v te krste zelo naasljujgjo in dr-lava ie tudi uvedla novo agrarno reformo . Naj yam tudi javim, da Je u Ni mogoče opisati, kaj vse smo mrla sesift VKarička meseca no- sestri, Ana Črnič na Krasincu, Neža Muc pa na Primostu. U mrli sta lansko leto in pred smrtjo prejeli svete zakramente. Tudi jaz sem bolehna in ne bom več dolgo živela, ker veliko gorja človeka za kopa. Naj Ti še povem, da od Dobravic do Dol lene za železniško progo, po njivah in vrtovih, so bile velike jame od t0f>0v. Potem smo motali zmeraj zagrinjati jame, kajti drugače ne bi mogli orati. Draga Franca, piši mi kaj kma lu. Solze mi zalivajo oči, zato zaključujem moje pisanje in pozdravljam vse skupaj. Tvoja svakinja KaUrina Martinkovič. Da bodo čiUtelji, ki so doma iz teh krajev, bolj na jaanem, naj še omenim, da oseba, ki je pisala zgornje ijMmo, je bila že na mojega pokojnega brata Janeza. Prej se je pisala Simec ?iamo je potovalo pet tednov. Kaj naj dodam k temu pismu? laš izmučen narod je šel skozi {rožno trpljenje, zato je naša velika dolžnost, da mu pomagamo celiti rane, ki mu jih je pripadel kruti sovražnik in domači izdajalci. Pomagajmo mu! Frances Krišak. vem bra 1945, njen mož pa je umrl meseca julija 1943. Do sedaj smo še bolj na slabem, ampak razmere se polagoma izboljšujejo. Maričkina Slava je pri Žurgah. Eno njenih deklet ps imamo mi, ker ji je mož umrl Ako prejmete to piamo. prosim. da javite o tem tudi bratu Antonu, ako imate kakftne vezi i nJim. Naj še omenim, da so se vršile kmalu potem, ko sem se vrnil domov, volitve, pri katerih tem bil izvoljen za predsednika občine, kar mi da dosti dela ir dosti mialiti. Moral sem iti tu di v šolo sa tri tedne in polo titi izpit Star aem 60 let. a sen Hodil v šolo. Bil aem med vsem •ičenci najstarejši Vaak odbor nik mora tU v šolo. naj bo sto' Ui mlad. ter položiti izpit. Na radostule in lep pozdrav vaeir skupajVal brat Jolef Knaus Rfeolt Pueblo. Colo.—Po dolgem čakanju sem tudi jaz prejela pismo od mojega brata iz Ljubljane. On je doma iz Kolovrata pri Zagorju ob Savi. Pismo je datirano h), januarja in se v izčrpku glasi: "Predraga Tončka! Tvoje pismo od 23. novembra sem danes prejel. Jokal sem, ker sem po dolgih letih prejel pismo od tebe. Mislil sem, da je tudi tebe zadela kakšna nesreča in da nisi več med živimi. I Pisal sem ti že meseca junije, pa nisem dobil odgovora. Pisma iz inozemstva gredo skozi cenzuro; možnost je, da je bilo tvoje zadržano ali pa se je izgubilo Sedaj, draga Tončka, ti bom povedal novice iz sUrega kraja in sicer žalostne novice. Mama so umrli 6. decembra 1944.- Živeli so osamljeni v vojnih letih v svoji hiši in tudi osamljeni umrli. Nobenega izmed nas domačih ni bilo, da bi im bil zatisnil trudne oči. Stari so bili 91 let in 10 mesecev. Pogreb je bil 8. decembra in vsa fara, kolikor je bilo ljudi doma, jih je spremila k zadnjemu počitku Pogrebne svečanosti je vodil cerkvenik, ker ni bilo duhovnika. Nemci so duhovnike razgna-li. Jaz se nisem udeležil pogreba, ker sem zvedel za smrt mame šele meseca marca. Druga žalostna novica je smrt moje Žene Mimke. Umrla je tri mesece po smrti mame. Zbolela je 3. marca zvečer in poklicani zdravnik je dejal, da je bolezen resna. Ako bi jo mogli pravočasno poslati v bolnišnico, bi jo bili morda rešili, toda ponoči nismo smeli iti na cesto. Umrla je ob dveh zjutraj naslednji dan, nc da bi se od koga poslovila. Bil sem navzoč in ji zatisnil oči. Pri nas je žalostno, odkar ni Mimke Rečenica, da žena podpira tri ogle pri hiši, se je pri nas uresničila. Doma je hči Anica, ki pa se na gospodinjstvo ne razume, kakor tudi sin Vladimir, ki je pred nekaj meseci prišel iz internacije v Nemčiji. Najmlajši sin Du- mlin. Požgali so Nemci ki Um divjali. V Kolovratu gorela šola in deloma tuj£ rovž. Rozanc je izgubil dv. I nova; oba »ta padla v boju Nemcem. Od strahu so Smkolov Jože, Mežnarjevi u\J! Pavle Podmiljšek & Borja; vse je zadela kap. yV Zelimljah je bilo ie huij V tej mali občini, ki šteje okro. 500 ljudi, so Nemci in Itali,am poMli 70 ljudi. Umrla je Kra. marjeva mama, mati Mimke brat Lojze in njegova žena. Sa^ mo v enem dnevu smo pokooali 25 ljudi, katere so ujjili okuna-torji. Mnogo smo, kakor vidii žrtvovali za svobodo. Vse je minilo in danes smo svobodni in samostojni. Zavez, niki so priznali Jugoslavijo, našo državo. Med vojno smo strada-Ii in bilo je hudo. Okupatorji so blokirali Ljubljano, da ni nihče mogel iti ven ali priti noter brez dovoljenja. Naša hiša je bila hlokirana in nismo mogli iti na deželo, kjer so se še dobila živi-la. Ako bi bili imeli stike z Že-limljani, bi nam bila Kramarje-va mama kaj poslala, Dovoljenja za odhod iz Ljubljane nisem mogel dobiti, ker sem bil osumljen, zato smo stradali. Sicer so se dobila živila Za drag denar na črni borzi pri špekulantih, toda pri nas ni bilo denarja. Z Mim-ko sva se ubijala in garala na njivi, katero sem dobil v najem. Pridelali smo le nekaj krompirja in zelja. Kruh in sicer vojni kruh je bil delikatesa. V septembru 1. 1942 sem bil aretiran. V zaporu sem bil šest tednov. Aretirali in zaprli so me Italijani in 24 dni sem dobival hrano samo enkrat na dan—malo riža in makaronov in 20 dkg kruha. V oktobru so iz sobe, v kateri je bilo 24 jetnikov, odvedli šest mož, jih postavili ob zid in ustre* lili kot talce. Lahko si mislil kako nam je bilo pri srcu. Kadar so se odprla vrata, smo pri čakovali, da nas pošljejo v sml ali pa v internacijo. Vse to je zelo vplivalo name. Leta 1941 sem bil še zdrav in krepak in šan tudi doma, Milan pa je tehtal 94 kil. V marcu 1944 sem pri vojakih. Stanko, najstarejši ■ tehtal 66 kil. V zaporu sem zbo-sin, je poročen v Ljubljani, po-1 lel in potem nisem mogel okre-ročena je bila tudi hčerka Ma- vati. rica, ki je učiteljica. I Zdaj životarim. Sem kot sta- Sina Mira so že 1. 1942 odved- ro in zlomljeno drevo na zapu-11 v Nemčijo in ne vem, če je še ščenem pašniku. Živim iz dne-živ ali ne, ker se še ni oglasil. Med vojno v mesecu januarju 1944 sem bil doma v Kolovratu. Po dolgi proinji sem dobil pet dni dopusta za obisk mame, ki je bila bolna. Obljubil sem ji, da jo bom še obiskal, pa ni bilo mogoče. Poleti in v jeseni so bile v teku hude bitke med Nemci in partizani v občini Kolovrat. V avgustu L 1944 je bil na dvorišču pred hišo ustreljen naš sosed Janko Strmljan. Ustrelili so ga Nemci v teku bitke s partizani. Poleg Strmljana so ' Nemci ustrelili Bohaca in Poverkovega Jakata na Strmi njivi, Jernca na Kalu in mnogo drugih. Pri Zganjarju so uničili vso družino. V Prevelah je vse požgano, isto pri Lemezu in Šolarjev va v dan, kakor pač morem. Živ-ljenske prilike pri nas so se ne koliko zboljšale, vendar nam se mnogo potrebnega nruinjka. To ni čudno, ker smo sk jzi vojni leta uničevali zemeljske dobrine. Poleg sladkorja in masti pogrešamo zlasti obleke in čevljev. Naj končam in nadaljujem prihodnjič. Pozdrav tebi in stri Lojzki.—Mat ko Močnik." Poslala sem vam pismo od mojega braU, ker mislim, da bo gotovo zanimalo sorodnike oseb, katere brat omenja v pismu. J« zelo rada čiUm pisma iz star eft kraja. Ker je mnogo rojakov, ki so prišli v Ameriko iz tistih krajev in še niso dobili pisem od svojcev, sem uverjena, da jih bo to pismo zanimalo. Anioni« Klun. Pismo iz Bereče vasi pri Metliki St. Loula. Mo. — Dobila sem pismo od moje sestre Nežke in svaka iz Suhorja. Bereča vas pri Metliki, datirano 7. jan. 1946. Pismo se glasi: Draga sestra! — Naprej Te orisrčno pozdravljam jaz in vsa moja družina. Mojih dveh sinov \e ni doma, ker sta v armadi France že četrto leto, Miha pa Ive leti. Mi smo veliko prestati / tej strašni vojni in Ie čudno je ia smo osUli živi vsaj nekateri mnogo ljudi pa je bilo ubitih. Podrobnosti bo opisal moj mo i 7rance, k njegovemu pismu pt *m dodala le par vrstic. Opro ti moje pisanje. Rada bi izv* lela. če nameravate priti n« »bisk Sprejmite najlepše po '■drave vsi od nas vseh! — Tvoji «stra Nežka Piamo njenega moža se glasi Dragi Martin! — Sprejmit laše najlepše pozdrave iz naš icsrečne domovine, ki Je seda po tej strašni vojni zelo pHza deU. Iskrena zahvala za piamo, ki smo ga prejeli od vas. Vedno sem premišljeval, kako .se e v Ameriki, sedaj pa naenktai vaše težko pričakovan« p>>nw Sedaj se počasi razmere šujejo in upamo, da bo v *r» kem še boljše. Mi sm« vsi tdr* vi in veseli, ker smo se I*** gih štirih letih »trained klanj' in trpljenja *ončno osv S skupnimi močmi smo prem«* •ali tujega in domačem nika. Na žalost pa moram P"^ lati, da je Janez v internati iUliji umrl, kar so zakrit » M duhovniki in belogardisti, nr >eža so trpinčili in " ia je od glada umrl. To«*" ireskrbeU naša \li smo imeli Uke duine£*\ ki so sami sodil«. « pošlje predčasno v ^ namreč a tem. da so *» r >elogardistom, kater, sol trabili ln mu potem ko*« i. Pa so rekli, da oprs% W verinsko delo za ver» ,w. i (Dalje ns t. |tnrJ^MAKCA VM _ esti iz nove, prerojene lovenije in Jugoslavije delimo UIICO Vasi Šmartno. Obrije, Sneber-Tzadobrova z ljubljanskega via so bile med vojno tesno vezane z našim bojem. Itali* ki in domači fašisti so vec-t znesli svoj bes nad temi j preko 40 partizanov so j ti kraji. Mnoge voditelje obodilnega boja so krili va--i v svojih domovih pred predujem fašističnih' osvajal-Preko Posavja so vodile vilne kurirske poti iz osvobo-ozemlja v zamreženo ubljano. V nedeljo 3. februarja so premici Posavja v svojih vaseh sničili stoletno pravdo kmeč-»a ljudstva. 26 ha zemlje neto v, ljubljanskega veletr--ca Šarabona, gostilničarja in ^sarja Jakoba Dimnika, trgov-i lesom in blagom na drobno, gostilničarja Ivana Gartrože, turbundovca Mergenthalerja narodne izdajalke Cerarjeve razdelili 19 agrarnim intere-tom. Zemljo so dobili v last j, ki so jo vedno obdelovali, si, od delavcev, dninarjev do ih ter srednjih kmetov, so fiili dvorano v starem ga--Jcem poslopju, ki so ga pre-jili v Dom ljudske pros vete. 'or so se skupno borili za to letje tlačeno pravico do zem-tako so prišli tudi skupno litvi, ko se ta pravica ures-je. Nad vhod v dvorano so sili desko z napisom v rdečih ah: Zemljo tistemu, ki. jo eluje. Stene dvorane je va-mladina okrasila s smreko-venei, napisi in zastavica-Ob straneh odra pa so po-)Hli veliki okrašeni sliki mar-Tita in generalisima Stali- jgrarni interesenti so se zad-teden pred delitvijo štirikrat jli in se podrobno dogovo-; kdo bo dobil zemljo, kje jo dobil in koliko. Zdaj so po-" še na razgrnjenem načr-wnljemerca, kje je bila ko-odmerjena njiva ali travnik, sta še zamenjala parceli, da -*la zemljo bliže svoji doma- redsednik agrarne komisije ssto Ljubljano Tone Maček nato prebral imena agrarnih 'resentov, ki so bili predlagala dobe zemljo.' Vrtnic iz Obrij," je bral ime menom in se pri vsakem po- ustavil. Koliko ima zemlje?" je vprega 1 vašcan Zor ko. Malo več kot nič!" so se ogla-vascani po dvorani. "Ta je f*ben zemlje! Le dajmo mu vedno Je delal za OF." Za , f agrarnega interesenta !JJ"dje izpraševali, koliko ima He> ah ° je vreden in hkrati dajali odgovor, če v res-»služi, da prejme zemljo M ljudske oblasti. r*> koncu so je vmešal v be-* *e y ranče Ložar. "Nikoli Pr-«v da dobijo zemljo tudi kl Je sploh nikdar imeli ni-n® mesto da bi dobili zemljo ' ki jo imajo že takih malih posestev Jj«'1 nihče nobenih kori- /Ja.J J'' Vsa množica vzvalo "P"'! <»dra se je dvignil J' ,pu',Vlk Klopcič iz Sne- " "avno pravi se je ogla- S., /' ,rria tri hiše jn mi-r '' pomočnika in še rZ k" d«volj| On naj ^ nasvu,. delil! Najbrž b "1 k;,j /(.mlje da bj mu ^.. sl"-t nji dninarji obde- ima Klopčič. v' vzklikali ljudje vseskozi z duše roko potrdilno listino, da je odslej on edini lastnik dodeljene zemlje. Sekretar četrtnega odbora Polje je po izročitvi potrdil čestital agrarnim interesentom in jim želel, da bi jim zemlja, ki so jo zdaj dobili, dvakrat bolje rodila kot prej, ko so jo obdelovali za druge. Med vzklikanjem Osvobodilni fronti, ljudski oblasti, komunistični partiji in maršalu Titu, ob petju in godbi so se vaščani razvrstili v sprevod z zastavami in napisi. Najstarejši agrarni interesent Janez Mihelič je nosil zastavo. Vihrajoč z zastavo je vzklikal:« "Danes pravico delimo!" Na čelu sprevoda je vlekel harmoniko Jakob Zaje iz Šmartna. Pri Šarabonovem poslopju je zabil prvi mejni kol partizan Kotar. Ivan Bolta mu je podal težko kovaško kladivo, s katerim je zabil svoj brezov, z zastavico ovit mejni količ. Kotar je bil do sedaj brez zemlje. "Danes prvič zabijam kol v svojo zemljo," je dejal. "Trudil se bom, da bom kar najbolje obdelal to zemljo, ki mi jo je dala luidska oblast, da bom pokazal, aa sem je res vreden." Za njim je stopil k prvemu mejnemu količu najstarejši a-grarni interesent Janez Mihelič in postavil drog zastave na kol. "Da danes stoji tu ta mejni kol, je bilo treba mnogo žrtev in mnogo krvi. Brez osvobodilnega boja in brez komunistične partije, ki je vodila ta boj, ne bi bilo agrarne reforme. Živela agrarna reforma!" Vsa množica je burno vzklikala za njim. Drugi kol je zabil Tone Mihelič iz Hrastja na Dimnikovem posestvu. Na karti je zfemlje-merec razbral mejo in odmeril parcelo. Med igranjem harmonike jn vzklikanjem vseh, je zabil kraj žive meje svoj količ. "Zdaj je lesen," je dejal, "toda spomladi bom postavil zidanega in vanj bom vsekal peterokrako zvezdo, datum delitve zemlje in spodaj bom še vrezal napis: To zemljo je dala ljudska oblast a-grarnemu interesentu Tonetu' Miheliču!" ' Devetnajst agrarnih interesentov. dninarjev in malih kmetov iz Zadobrove, Snebrja, Obrij in Šmartna je prejelo zemljo. Njihov praznik ie bil praznik vseh vaščanov. Ko je bila končana delitev, so spet v sprevodu šli skozi vas. Mladina je vzklikala. pela, godec je igral partizanske pesmi, agrarni interesenti in drugi kmetje pa so se že menili med seboj, kakšna je nova zemlja, kako si bodo med seboj pomagali in kakrf jo bodo spomladi obdelali. —Po Slov. Poroč. rr.k„ J, z nun, ^voran kj m za *"tro izmuznil iz ' "i «a ni bilo več lr>, ,ri Tfck* ^ • ri*n * Mtodn * nato ih n. " frišlfdelat zdra- r" rabimo," je za-' '!«m^eršič. "Zdaj k auarne komisije " ^krat ligto prert- varyt. Vsi SO- v'Ua ao pomagali najhujšemu sovražniku slovenskega narodat Katarina Petrovič, Franco ima težave v Argentini Bur not Aires. — ONA. -» U-lije priataniščnlh delavcev Bue« ios Airesu In federacija pomor-čekov ao sklenile, da ne bodo -odpirali aklep unije prlstenilč-ilh delavcev In ne bodo prevesil tovorov is španakih ladij. 'sv.Miet v Argentini Je Jako ras-HirJene proti Freneovemu potopen ju. Zednie dni je MI ve-k shod, na katerem so zahte-sil, da Argentina pteklne dl-lomatične odnolaje s Francovo 'partij«., Ptič SVETA KAZAKI KAVKASKA POVEST ls rulčine prevel , * JOSIP KNAFL1Č «>' - ■■W """ -U* (Nadaljevanje) "No, kar pravijo duhovniki. Pri nas, očka moj, v Červlenaji, j« živel kazalki major, ki jc bil moj prijatelj. Korenjak je bit. kakor jaz, ravnoUk. Ubili so ga v Čečnji. Ta torej je dejal, da si duhovniki to vse iz svoja glave izmišljujejo. Če izdahnel, je rekel, zrase trava na grobu, in to je vse. Starec sa jc zasmejal. "Predrzen človek jc bil." "Koliko let pa ima*?" je vpraial Olenin. 'To ve Bog! Kakih sedemdeset jih bo. Ko ste imeli vi carico, jaz te nisem bil več majhen. Pa izračunaj, če bo veliko. Sedemdeset jih bor* "Bo. A ti si še korenjak," "No, hvala Bogu, zdrav sem, čisto zdrav; samo baba, ta čarovnica, me je pokvarila.*! "Kako to?" x "Da, ona me je tako pokvarila . . ." 'Torej, če človek umrje, zrase trava?" je ponovil Olenin. Jeroika očividno ni maral jasno izraziti svoje misli. PornolČal je nekoliko. "A ti, kako mislil o tem? Pij!" jc zaklical in smehljaje porinil predenj kupo. XV. 'Torej, o čem sem te govoril?" je nadaljeval in se domilljal. "A, to je btfo: kakien človek sem jaz! Lovec sem; takega lovca ga ni v vsej kazalki deželi. Jaz ti vsako $val, vsakega ptiča najdem in pokažem, kaj je in kje—vse vem. Imam tudi pse, in dve pulki imam in mrež^ in kobilko in jastreba, vse Imam', hvala Bogu. °Če ai pravi lovec in se ne bahal, ti pokažem vse. Takšen človek sem jaz! Če najdem sled, že jo poznam, žival; in vem, kje leži in kam hodi pit ali se valjat. Lopezik (preža na stebrih ali na drevesu) si naredim in tam sedim ponoči in prežim. Kaj bi sedel doma! Tu samo grdil in se opijanil. Potem pridejo Še babe in klepetajo, otroci'kriče; Še nor postaneš. Vse drugače je, če fant korenjak v mraku odrineš, prostorček poiščeš, trstje potlačiš, sedel in sedli in čakal. Vse ve, kaj se v hosti godi. Na nebo pogleda—zvezdice hodijo; ogleduješ jih, vidiš, če je še veliko časa. Okrog pogledaš—gozd se oglaša; zmeraj čakaš; zdaj-zdaj bo zašumelo In pride merjasec valjat se, Poslušaš, kako tam mladi orli piakajo, in če se v vasi petelini kličejo ali gosi. Če gosi—tedaj jc pred polnočjo, kajpak. In vce to vem jaz. In če kje daleč poči puška. U pridejo misli. Premišljuješ: kdo je ustrelil? Ali je kazak, kakor jaz. prežal na zver ln aH jo jc zadel aH samo tako obetrelil, in pojde ljuba živalca zdaj po trstju škropit ga s svojo krvjo, tako po nepotrebnem. Ne trpim tega, ah. ne trpim! Zakaj je pokvaril žival? Bedak, bedak! Ali pa si misliš: "Morda je Abrck kakega neumnega kaza-ka ubil?" Vedno ti hodi tako po slavi. Tsko sem sedel neko noč pri vodi ln videl: zibka je plavala po vrhu. Vsa jo bila cela, samo kraj je bil odlomljen. Koliko misli mi jc prišlo tedaj! Čigava je ta zibka? Gotovo, sem si mislil, so prišli vsši vragi vojaki v aul, pobrali Cečenkc, in otročiča je ubil kakšen vrag, prijel ga je za nožico in treščil ob vogal. Mar ne delajo tako? Ah, ljudje nimajo srca! Takšne misli ao mi prišle in hudo ml je bilo. Mislil sem: zibko so vrgli v vodo ln ženo odgnali, dom zažgali; a džigit je vzel puško ln prišel na našo strsn ropat. Tako sedi* in zmeraj misliš, kako se lomi po trstju svinja s pujski, takrat zatolče nekaj v tebi. Pridite no, ljubke živalce! Voha, si misliš; sediš in se ne ganeš; a srce dela: bum! bum! bum! kar privzdiguje te. Letošnjo pomlad je prišla velika čreda ,vse črno jih je bilo. "V imenu Očeta in Sina . . ." že sem hotel ustreliti. Kar je prhnila stara svojim pra-ličkom: "Joi, otročiči, človek sedi tukaj!" in buiili so vsi v goščavo—" Kako pa jc povedala to svinja praiičkom, da sedi Um človek?" je vprašal Olenin. "Kako pa misli* ti? Ali misliš, da je žival neumna? Ne, ona je umoejša od človeka, četudi se imenuje svinja. Vse razume. Tu vzemi na primer to: če gre človek po sledi, niti ne zapazi, a svinja, čim nsleti na tvojo sled, takoj puhne ln hajd proč; vidiš, razum ima. Ti svojega duha ne čutiš, a on« ga čuti. In tudi to moram še reči: ti jo hočeš ubiti, ona pa hoče živa tekati po hosti. Ti imaš tak zakon, in ona ima tak zakon. Ona je svinja, a vendar ni slabša od tebe; ravnotaka stvar božja je. Eh, da! Neumen je človek, neumen, neumen je človek!" je nekolikolurat ponovil starec, poveail glavo in se zsmislil. Olenin se jc takisto zatopil v misli, šel s stopnic in, roke sklenjene na hrbtu, molče hodil po dvorišču gor in dol. Jeroška se je zopet zdramil, vzdignil glavo in pazljivo začel opazovati nočne metulje, ki so krožili nad kolebajočim plamenom sveče in padali vanj. "Norec, norec!" je govoril. "Kam letiš? Norec, norec!" Vzdignil se je in s svojimi debelimi prsti jel odganjati metulje. "Zgoriš, ti norček! Lej no, tja leti, Um je dosti prostora!" je prigovarjal z nežnim glasom in se trudil s svojimi debelimi prsti rahlo prijeti žival za krilca in jo oprostiti. "Sam se-' be pogubiš, a se mi smiliš." Tako je sedel še dolgo, brbljal in praznil steklenico. Olenin pa je hodil gor in dol po dvorišču. Naenkrat je šepetanje za vratmi vzbudilo njegovo pozornost Nehote je zadržal dihanje in slišal je ženski smeh, moški glas ln zvok poljuba. Nalašč drsajc z nogami po travi, je odšel na drugo stran dvorišča. A čez nekoliko časa so zaškripala vrata plota. Kozak v temni čerkeski in s belo-obrobljeno kučmo (bil je Luka) je šel dol ob plotu, in visoka ženska v beli ruti je šla mimo Olenina. "Jaz nimam s Uboj in ti nimaš z menoj ničesar opraviti," se je zdelo, da mu je rekla Marjankina odjočna hoja. Sledil ji je s očmi do stopnic sobe gospodarjevih in opasoval celo akoz okno, kako je snela ruto in sedla na klop. In naenkrat se je polastilo duše mladega moža čuvstvo bridkosti, osa-melosti, nekakih nejasnih želj in upov in nekake savistl do nekoga. Poslednje luči so ugasnile po hišah; poalednji glasovi so utihnili v vasi. Plotovi, na dvoriščih se beleča živina, strehe hiš, vitki jagncdl, vse se je zdelo da spi v zdravem, tihem, trudnem spanju. Le zveneče, neprtrgano regij an jc žab je prodiralo nekje lz vlažne daljave na napeto prisluškujoče uho. Na vshodu jo se zvezde redčile in zdelo se je, kakor bi se razlivale v naraščajočem svitu; na vrhu neba pa so vsUja-le vedno više in šUvilneje. (Dalje prihodnjič) vaakifcrat. todaf se je za kaj navduševala* vedno potrdila "ja, fant, tako je!" Na poti k nam sU srečali precej koroških" "decel," s kaUrimi sU se takoj appry^teliili. Toliko sU imeli povedati, kako jih je U ali ona sprttjela, kaj so se zgo-vorlle in zpkaj bi prišle v organizaciji v poštev. Kar mimogrede so se dogovarjale za se-sUnke, čeprav nista vedeli za nas in ali b#sta mogli in znali priti k tistim hišam. Kasneje smo zvedeli, da so ljudje spraševali, kje sU tfrti dve partlzanki v hlačah, ki nosiU brzostrelke, pa znaU Uko lepo govoriti. Če jih vidite, jima reciU, naj prideta k nam. Zdelo se nam je, da bi lahko celo uspešno shajale med koroškimi Slovenci. Padal je sneg; čeprav smo se ga poprej tifro bali, se nam je zdelo, odkar*sta tu Lojzka in Ivica, da ni treba imeti nobenih posebnih strahov pred zimo. Čisto kratko sta nekaj rekli o zimi in sledovih, da bodo tudi IVabi morali gaziti ravno Uko po snegu, če bodo hoUli za nami lil to jim V vsi ČETRTEK. 28. MAPr^ Razni mali oglati • ALTERATION LADIES & FINISHERS ON LADIES' COATS & SUITS Good Wages - Steady Work STAYSON SHOP 4722 Sheridan Road MEW SCREENS FURNISHED - OLD SCREENS REWIRED Copper - Galvanized and Plastic Screen Wire DAHLGUtEN'S INC. " Mil Lawrence . - Ave. SS71 S247 So. Halated - 'Vin. 4470 BRICKLAYERS and CARPENTERS CITY WORK yrt TOP WAGES Apply FRANK McGLADE Dearborn 8784 WINDOW WASHER EXPERIENCED All equipment furnished- Steady work. 00c per hour tp start. Lty blocks to Grand Ave. ear. X S NORTH PIER TERMINAL CO. 500 E. Illinois St. rivoščim, pa smo I. vzeli, da pač mora biti Uko til bilo nobenih mnenj več o Jem. da je tu pozimi nemogoče in n, da j za obstoj partizanov. Krenili smo na pot, da uredimo center vzhodno od Celovca. Obe sU bili slabo obuti in goU koža med gleinjgmi, ki jo je ribal sneg, je bila plavo-rdeča. Pa sta se smejali in norčevali, da bosU sedaj še same poskusile "ledeno ploščo" in kdaj so prav za prav ljudje odkrili in iznašli nogavice, saj so poprej gotovo kar bosi hodili po snegu in da se je človeški rod vendar izpopolnil, da danes ni treba, da bi še koga zeblo. Pa sta rekli, saj ima Hitler "zimsko pomoč" in bo najbrž nama kaj poslal ko zve. da sva tu. Na skalah . Md Voznico smo obsUli in gledali na Celovec, ki se je vUoljal y večerni megli. Videli sU ga prvič in mislim, da sta bili s^ni.koje bil njun cilj Uko blizu. Besno, mirno in stvarno sU se pogovarjali o pomenu Celovca,,?* osvobodilni borbo na Koroškem., Oovprili smo o gestapu,, kako drži v šahu vse, kar jc ,živqta tu doli. Tedaj se mi je #elo, kakor bi želele čimprej,,itykp kljubovati vsemu, kar je ty,,$matrano ga normalno v tem nemškem redu. V vsem razgovqjru si čutil zagrizenost do švabov, Razumeva- Za Celovec Jurca Branka Pozno jeseni 1M4. ko jc le odpadlo zadnje listje z "brezovega geja" na Turjl in so se zrcdčilc gošče ckoli Celovca, smo taborili v brežičku, ki doslej še ni bil znan Ivabom. Sedaj pa je razredčena gošča grozila, da naa bodo tudi kmalu izvohali. Nekaj krat je te padla slana, da sme puščali sledi v travi. Opozarja le so na nevarnost sledov pozi mi. Mrzle megle so se vlekle tem od Dobreca In ležale cel« dni nad Vrbsktm jezerom. Vča-uh je Že tako poaivelo, da smr kar vohali sneg. To pričakovanje zime je ž« leglo na naše razpoloženje ka kor bolezen, vsak je Imel skrl in slabe slutnje, čeprav smo ji) drug drugemu zakrivali s tistln prisiljenim upanjem, podobni* našemu govorjenju o koncu voj ne te leta 1MJ In od spomladi na jesen itd. Ljudje so nanr povsod pravili, da Ivabt zagoto vo računalo, da nas bodo le % prvem snegu pobili kakor div čtno. Bila nas je manjša skupi Ze več meaecev nismo im+ll zveze z našimi in smo bili prav za prav čisto samostojna pari i ganščina. ki te predrzno obato jala sredi ftvabov, Norčevali smo se sami Ig sebe da smo bro-dolemn na ledeni plošči. Zd») e * iia bo pa zima, nam ^>a nI misliti na kakšno zvezo, zato je bilo naše razpoloženje tako. Tedaj Sts prišli nepričskovano Lojzka ln lvica. Srečsnje z njima je bilo kskor odrešenje za naš položaj. Prinesli sta zvezo s svetom. kskor smo rekli, novice iz Jugoslevlje v domači besedi, katere smo bili že tako željni. Dali sta nam tistega čudniga poguma, da smo tudi mi paril-tanl, saj smo se že večkrat sami med seboj spraševali, ali smo le kal podobni partizanom v Ju-toslavlji, ko so sedaj gotovo že listo nekaj drugega, kakor U-ol. kajti imeli imo že Izkušnje (•J ae nravi biti partisan v Ce-'ovcu. Sat gre nekaj dni. poUm le pa treba hitro, hitro ven. ali *a bi bil izgubljen; In vsi poskusi so se tako končali. "Pa greva, jaz bom politično »rganizirala." ie rekla Lojzka, ivies pa mlaoino" ^Tako le." odgovarja Ivica, Xc smo ž« povsod Ivabe okrog prinašali, jih bomo pa tudi v Celovcu." Njune žive oči so kazale vnemo, kakor da hočeU pokončati vea Celovec. Skoraj smo že tu pa Um dvomili o našem prejšnjem delu in si že kar pomislil, saj bi pa res ml tudi že kaj več naredili, če bi bili bolj takile, kakor sta ti dve. Občudovali smo njuno zvesto zavest, da se hočeta boriti z gesta po vci tule v Celovcu, kjer je U zalega doma. Imel si vtis. kskor koliko sva jih že, doslej svs Še vedno zmagovali. zato se odločava sa večjega nasprotnika. Obe sU bili v Ljubljani 1. 1M1 v aktivni borbi s fašisti —"Italijane smo dobro okoli prenašali, i vabi si pa neka) več domišljajo, pa smo jim že dostikrat zamašili gobce Tu gor bo šla meja. pravi Ivica, to smo ml sklenili na zboru koroških aktivistov. Ja. ja, fant. je dejala, in brcnila v zavoj nemških časopisov, ki so bili tedaj edina naša literatura, kar smo imeli. Ne morem videti teh "cajtng" tu. Ko smo it rekli, da oač naših časopisov ne dobimo le pol leU. je rekla t zakaj pa sami ne pišete, saj bi tu morali tmeti lastno tehniko. To bomo organizirali takol! Pri nas bi Uko radi brali kal s Koroške vi pe ne pišete prav nič. kaj delate tu. Ja. fant, tehniko Ponavadi smo krstili vaakega do kakšni poeebnoeti. zato smo Ivtcl tudi rekli "fant.** ker je vnemalo nje, da so tu ^očni, je še bolj da bi čimprej zmešalf sirene gesUp*i>, .kjer jim Jih le ni nihče do, sedaj ni dosti mogel. (Konec prihodnjič.) Rasni muli oglasi PARKING LOT-ATTENDANTS ALSO USHERS , Full or Part Time Permanent MARSHALL SQUARE THEATRE 2875 W. Cermak Rd. EXPERIENCED COATMAKER fod good and reliable established firm. Highest pay. Good working* condlUons. Apply Room 1IS2 • 109 S. La Salle St STRESEN-REUTER WALTER A. CUTER • XK WE NEED R. E. SALESMEN Must have car 100% Cooperation - 00% Commission Apply—PETER MEDORA 7732 Cottage Grove » Stewart 1189 GENERAL OFFICE WORKER NEEDED AT ONCE Also do Typing and Filing Good Starting Salary Permanent Position ; I Phone: I*? $00 f Thompson HaywaFd Chemical Co. 1838 W. 93rd Street GIRLS General Binding Work ' WE WILL TRAIN YOU REVISED HIRING RATES Highest rates for experienced 7:15 A.M. to a:45 P.M. 3:45 P.M. to 12:15 A.M. 10:45 P.M. to 7:15 A.M. STEADY EMPLOYMENT W. F. Hall Printing Co. 4800 W. Divarsay Obnovitev odnošajev med Švico in Rusijo Bern. — ONA. — Po objavi obnovitve diplomatičnih odnošajev je zavladala v Švici precejšnja napetost navzlic temu, da jc očitno, da bodo gospodarske posledice brez dvoma ugodne. Navzlic temu se nekateri Švicarji boje navzočnosti ruskih emisarjev. Rami mali oglasi ASSEMBLERS Light, clean assembly work on lighting fixtures 8 a. m. to 4:30 p. m. 3032 W. Fulton St. Haymarket 6350 B-O-Y FOR INTER-OFFICE and FACTORY MESSAGES Excellent Opportunity M. BORN a CO. 1080 W. Adams St. a co. Has the'following permanent positions: Finisher, cabinet maker and repairer. Experience required. Pressors, experienced of* inexperienced. Apply Employment Office, 3rd floor. STATE-WASHINGTON *Eni ^sji ogli|j 3 ■REMEMBER ft Naročita si pri nai SLOVENSKE NOTE ZA PIANO HARMONIKE Pilite po cenik na našlo?: J. RUSS 1857 E. 85' St« Cleveland 3. Ohk GIRLS & YOUNG WOMElT For Light Factory Work ] Good Pay 4 Steady Job 20th CENTURY PLASTIC CO 4047 Roosevelt Rd. I JANITORS FOR OFFICE BUILDING Prefer one who had other janit« in charge U. S. STEEL SUPPLY CO. 1884 N. Throop Street MAN FOR CLEANING BUSINESS OFFICES Saturdays after 12 Noon WILSON SHEET METAL WORKS 31H-30 Els ton Ave. WOMAltf FOR CLEANING SMALL APARTMENT One Day a Week Call after 12 noon, ask for MRS. WILSON 3322 Elston Ave/ Key-7408 : 55c per Hour wnfei dift wttHotfij bicycles yk fulltime^' day or evening WORK WESTERN UNION TELEGRAPH CO. 411 S. La Satte Straet WOMEN Bakery Work DAY and EVENING HOURS NO EXPERIENCE NEEDED A & P BAKERY 4248 W. 47th Street (47th St. Bus to door) TeL Virginia 0606 PRESS GIRLS Dry Cleaning Plant Oriole Cleaners 735 N. Pulaski Van. 5060 MEN Experienced for CRATING « « WRAPPING a ORDER PICKING Steady work Thfe H over 40 hour* Very good wages Shelby Craft Co. >734 W. SUPERIOR Huiabatet Mil stenographers PERMANENT with progrs—Ive organisation GOOD SALARY 5 day week Bonus and other benefiU Minnesota Mining & Mfg. Co. 1500 S. Western Ave. Mr. Nelaon J Tel. Mon. 6126 NAROČNIKOM Datum v oklepaju, na primer (March ST. It*). poleg vašega imena na naaicvu foment da vam Ja a tam datumom potekla naročnina. Ponovita Jo pravo-čaano. da aa vam Hat ne naUvi. girls NO EXPERIENCE NECESSARY FOR WRAPPING and PACKING COMPANY GOOD PAY e Plenaant working eonditkma e MONTHLY BONUS Many other employee benefiu shotwell mfg. co. 3S01 W. Potomac Ar«.. PEKI ZA KRUH prve in druge *roke Delo na benču ' za krtih ln iemlje Pomoč za torte DOBRA PLAČA - STALNO DELO NEDELJI SE NE DELA Aš*btt>8 bAfcfckiž* 1216 E. 53 Street -- i Dictaphone Operaton TYPISTS I.B.M. KEY PUNCH OPERATOR CALCULATOR OPERATOR GENERAL OFFICE CLERKS Permanent positions 5 day week Pleasant working condition Western Adjustment and Inspection Co. Room 2037. 175 W. Jackson Bin CAR WANTED Please! Won't somebody sell me car? Any kind. Willing to pay good price. Call at once Aberdeen 1851 WE NEED AT ONCE LABORERS ■ i >11 -3— GIRLS AND rWpMEN NEEDED AT ONCE OPERATORS Experienced on POWER MACHINES ON UNDERWEAR HIGHEST WAGES PAID Very clean, light factory Steady positions American Maid Co. S47 W. Jackson HISA NA PRODAJ Proda se dve stanovanjska stuko hiša v odločenem okraju, prinaia $100.00 mesečno. Proda se radi odhoda iz Kalifornije. Cena je $14,000:00. Oglasita se osebno pri lastniku na 3S31 Waal 28th Street Los Angelas, California ' —(Adv.) POWER SEWING Machine Operators LIGHT. EASY WORK 5-DAY WEEK Opportunity for advancement BEST PAY w See Mr. Brown BENNETT LANDON WEB CO. 3430 W. Oakley Ave. Bra. 4710 Assembly and Kick Press Operators 100 Women Needed If you want a good permanent Job on Day or Night Shtfla. with comfortable working conditions— We can- furnish you with a Job that you will like, because of High Starting Wages and Frequent Raise«. ACT NOW 1621 Walnut Street Near Lake St Ashland HAYMARKET 4050 ___Exteaeion 10 54 J 10 h J J itionfl Top wages to top men. week. Time and half over 40 Automatic increase's Excellent working conditioi Every available chancs for advancement. Steady work APPLY NOW Consolidated Railwij Equipment Co. 8702 80UTH CJCERO AVEM0I RADIO delo DOBI 200 deklet IN M u nai produktivni projrtt SE NE ZAHTEVA IZKUŠENOSTI 1 71c takoj od začeti* 76c po 4 tednih Automatično povišanje do 94c Stalno delo Calvin Manufacturing Corporation 4545 Augusts Bh* GIRLS—WOMEN NO EXPERIENCE NECESSARY - l ight Factory Work in Pleasant Surrounding gg > ta tear, a trade fwI1 " ^ E. EDELMANN A CO. 3333 LOO AN SLVD