Mbok. M- . k i» yuk raaos delj ü> pr»«iko* , j.,1. «xcept Ssturdsj«, ^--- „_.rn C«a lût» -YEAH XXVII* j. 16.00 PROSVETA CL\SlLO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniikl In upravnllkt proalorit M57 8. Lawndale Av«. Of fie« of Publication: MI7 South Uwndale Art. Talaphona, Rookwall 4P04 Komentarji «.umriša nehvaležno* v zgo-"£ii%fenxiva proti "rde- Ii levarnonti" Ameriki ultrareakcionarji, JJ katerimi je tudi katoliški Igi, Al Smith, so organizirali «vo \'W< American Liberty JLe _ kakor da ni takih lig .dovolj! - ki bo vodila boj Rooseveltovemu "new dea-f Ti nazadnjaki mislijo, da .«new deal" strašno radikalna t nekak boljševizem, impor-i i Moskve, ki ograža sve- >privatno last kapitala v Ame-fc Nova liga pravi, da bo učila jneričane, da morajo spošto-privatno lastnino, ameriško »dobo pa učila, da mora ščititi jntno lastnino in iniciativo. Med tem pa je Chicago Daily Ines objavil članek, v katerem itozuje s številkami, kako meveltova administracija po-iga privatnemu businessu — emu businessu, ki kriči, da je KKevelt nevaren businessu tega članka je razvidno, da je velikih ameriških korporacij prvi polovici tega leta naredi-$119,671,000 več čistega do-ika kakor v prvi polovici leta S3, Clankar s tem dokazuje, kako Roosevelt trudi, da spravi ivatni kapital Amerike nazaj nojre, burlionski kapitalisti tejra ne vidijo, temveč kriče, Roosevelt hoče poboljAevičiti leriko. Zgodovina še ni vide-vecje zaslepljenosti in nehva-Dosti! * , * --——■ »mm*. Ac< pf ÜW,,^ „g March , U7S Accoptanoo for mailing at special rati Chicago, 111., torek, 4. septembra (September 4). 1934. W(W &TEV.—NUMBER 172 WSSOUM VAB SOCIALIStE K SODELOVANJU Obljubil jim je važne vladne pozicije, ako prenehajo z opo žicijo V več mesecev se razvija v roženih državah silna kam-ija proti "rdeči nevarnosti". )ro vsak teden se pojavi kak-I nova patriotična organiza-i, ki naznani, da bo pobijala iunistično propagando in se la za ustavo in amerikani-i. 'red nekaj dnevi je neki 0'orški magazin poročal o Jih dognanjih glede komu-tične "nevarnosti". Poroči-«glasi, da ima komunistična uika v Združenih državah H 26.000 članov in pol mina ^impatičnikov, toda po-n 1,11 simpatičnikov živi v "u New Vorku. To vse sku- * k"nii'J « etrtina enega od-Prebivalstva ameriške re- dike. i * Pa čitamo dnevne vesti o ^ kampanja j»r<»ti tej stra6-"r,1«'|i nevarnosti", vidimo f0 *rst" organizacij z Ame- na čelu, za katero *V|TtiJ" faMtaMlična imena *fl križarskih divizij od ^klanovcn- v Oklahomi do ;iM'" v južnem lili- * k«'Htukijskih hribih. ^ l"s,na falanga šteje naj-j(hi> tueata organizacij, ki Qa'f-Magajo z več milijo- pristašev. Toda ir "' niso glavna , ' ' "" H* to, da imajo «rim .L • .. organizacije na n ,li icm f»jr:ah ra/., S* j ir«■f ■ t.ar • ' u > r H, 'i* h «'k--, •»♦•Mih dolarjev v h mogočnih ka-''' rir'i se tresejo '-i'»,0(H) komunisti. 1 J a k<> smešna, komunistična pretveza. Bur-/;"''J4' namreč ste-v ne one de-• i" |H-t ali deset 1 in trideset-'•dnu. Na ta na-'' i4"jo za milijone vsi organizi-zahti-vajo kr>-■"'.m* na temelju 'akonu NIHA, ho 1 naj ImkIo člani ' to, da i>0 v '"""bi tudi de-r;« "komunistič-''h m farmer-' pa U' pra-razJikujejo iHaUki noreči J. t — p^t obilo, ko je '♦talo trebilo 'du m**!.*. I/ondon. 1. sept. — Premiei Benito Mussolini je spet priče koketirati s socialisti z namenom, da utrdi svojo pozicijo v Italiji. Obljubil jim je važnt službe v vladi in fašistični stranki, ako prenehajo z opozicijo Tako se glasi poročilo reporter ja tukajšnjega lista Daily Telegraph, ki je prišlo iz Milana, Italija. To poročilo pomeni, da je pričel Mussolini ponovno snubiti voditelje socialistične stranke, katere član je nekdaj bil in katero je pozneje zatrl. To poročilo tudi potrjuje vesti, ki so krožile v Avstriji v juliju. Takrat je Ernst Winter, dunajski podžupan, javno izjavil, da M us solini išče prijateljstva pri so cialističnih voditeljih. Winter je podal to izjavo par tednov pred umorom kancelarja Doll-fussa. To je zanimivo z ozirom na dejstvo, ker je Italija prt vzela nekakšen protektorat nad Avstrijo. Po poročilu reporter ja londonskega lista se Mussolini skuša približati prominentnim italijanskim socialističnim vodite Ijem, katere je dosledno preganjal v Italiji in v drugih državah, v katere so se zatekli. On jih sedaj vabi, naj formirajo novo socialistično krilo v fašistični stranki in potem naj se proglasijo za njegove pristaše. Ako to store, jim je obljubil, da jih bo nagradil z važnimi službami v administracijskih de-partmentih korporacijske države, ki kontrolira delavstvo in produkcijo. Značilno s tem v zvezi je dejstvo, da je Mussolini pod vzel ta korak en mesec po obsodbi Iaj-andra Arpinata, bivšega notranjega ministra, v ječo na kaz-nilniškem otoku. Arpinati je bil pred leti važna osebnost v Bologni, italijanski socialistični trdnjavi. Poročila se dalje glase, da Mussolini išče podpore pri socialistih, ker se je pričel njegov režim nevarno majati. Ekonomski položaj Italije je silno resen in nezadovoljstvo ljudstva se lahko razvije v odprto revolto. Armada brezposelnih stalno narašča, zunanja trgovina Italije pa pada. Oči vidno je, da Mussolini upa, da bo lanko zatrl odpor, ki je pričel dvigati glavo, ako pridobi na svojo stran prominentia socialistične voditelje. of poaUgeprovidad far tn aecUon 1108, Act of Oct, 8. 1917, authoriaod on Juno 14, 1911. Unijski voditelj proti piketira-nju vlade (lani ho ga prijeli radi njegovega reakcionarnega atalttča Wa.shington. — (F,p) _ pj.j praznovanju "Donovanove zmage" so se člani unije federalnih uslužbencev postavili po robu predsedniku E. C. Babcocku, ki je rekel, da je piketiranje vladnih uradov po vladnih uslužbencih skoraj "podobno izdajstvu". Unija zveznih službencev je sklicala shod. da praznuje zmago v zvezi s slučajem Johna Do-novana, katerega je bil odalortl Hugh Johnson radi unijakih aktivnosti, narodni delavski odbor mu je po ukazal, da ga mora zopet sprejeti v službo radi diskriminacije. Na tem shodu je predsednik unije E. C. Babcock razvil svojo "filozofijo" o pravicah, odroma dolžnostih zveznih uslužbencev, "ki ne smejo rabiti sile proti vladi Združenih drŽav. Piketiranje ni nič drugega kot le forma sile. In dokler bom jaz predsednik American Fede-ration of Government Em-ployes, se ne bo rabila nobena sila proti vladi ali njenim uradom s strani Članov naše organizacije." Navzoči člani so to deklaracijo sovražno sprejeli. NavduŠa-no so pa pritrjevali odvetniku Johnu Finertyju, ki je pred delavskim odborom zagovarjal Donovana in se na tem shobijala "American Liberty ligo," se je ustanovila v Washingtonu zadnje dni. Na čelu nove organizacije so demokratski politiki, ki so Koosrvel-tovi pristaši. Mučenje indijanskih otrok Washington, D. C. — Harold L. Ickes, tajnik zveznega notranjega departments, j«- t<' dni odstavil sedem učiteljev, ki ho kruto postopali z indijanskimi otroci v šolah na jugozapadu. Preiskava, ki jo je odredil Ickes, je namreč ugotovila, da so učitelji pretepali otroke in jih mučili prav na srednjeveški način. Hitler požene vne namske delavce na deželo Berlin, 2. sept,—Vsi mladi, samski delavci, ki šr ni*o izpolnili 26. leta, morajo pustiti svoje službe v mestih in oditi na deželo, kjer bodo delali na kmetijah in cestah. Tak je ukaz iz državnega urada za delo. ka- teremu načeluje dr. Hjalmar družine Odlok velja Schacht, ekonomski diktator, d«- k leta, kjerkoli Njihova dela v meaUh bodo pre ('hicago.—Delavci v tovarnah železniške družbe Illinois Central so si pri volitvah pod nadzorstvom NRA zadnji četrtek izbrali osem unij Ameriške de-avske federacije za predstavnike pri kolektivnem pogajanju. Volitev se je udeležilo 76M delavcev in velika večina se Je i/.-rekla za unije. London, 2. aept.—Tri velesile —Velika Britanija, Francija in Q . .. . ...» Italija—so se združile g name- Sedanji rekord je bil dosežen „om, da pridobe Sovjetako unijo lanskega novembra, ko je bilo zu Vatop v Ligo narodov. Tajni na relif ni l£«ti 822,000 družin, d.plomatlčnl razgovori med za-Za njih borno vzdrževanje je bi-1 Htopniki sovjetov in omenjenih velesil so zdaj v teku in vse večje ovire, ki so doslej branile Rusiji vstop v Ligo, so odstranjene. Ena glavnih ovir je bila Poljska, a tudi ta je umaknila svoje nasprotovanje. Sovjetom je zagotovljen stalni sedel v svetu Lige narodov. Zdaj, ko Nemčije in Japonske ni več zraven, so le Anglija, Francija in Italija stalno v svetu. Poljska, ki ae tudi smatra za velesilo, je dolgo čaaa zahtevala stalni sedet, toda zdaj se je dala pogovoriti z drugimi koncesijami. Rusija bo formalno povabljena v Ligo med skupščino, ki se začne 10, septembra v Ženevi. Dvotretjinska večina delegatov v skupščini je potrebna za Izvolitev novih Članic Lige. Opozicija proti Rusiji je danes toliko pomirjena, da Je dvetretjinska večina za njo zagotovljena. Domneva se, da le ftvica, Belgija, HoJandlja in Kanada bodo ir.orda nasprotovale. Sinclalrjev obisk predsednika Kismevelta San Francisco, ('al., L. sepl. — Upton Sinclair, ki je pri primarnih volitvah zmagal kot kandidat za governerja Californije na demokratski listi, je danes odpotoval proti vzhodu, kjer l»o v Hyde Parku, N. V., imel sestanek s predsednikom Rooh4 veltorn. Napram poročevalcem j*- pred odhodom izjavil, da j<* uverjen, da Is» zmagal pri volitvah v novembru. Dalje je dejal, da n<* pričakuje, da bo Roo-eevelt direktno podprl njegovo kandidaturo ali katerega drugega demokratskega kandidata v državi Kaliforniji, izn-kel pa j«* upanje, da bo pri predsedniku izposloval federalno pumol na teden, ostalo pa ko do zdaj — "skrip". fttavkarjf so Zahtevali odpravo tega slsf<d-pore v gotovini, dosegli so pa le delno zmago. Avstrijski hitlerjevei od prli urad v Jugoslaviji Angleško delavstvo obsodilo fašizem in naoizem Oboje Je divjaš!vo, ae glasi poročilo odbora Kongreaa strokovnih unij Washington. D. C., L sept. — Stavka tekstilnih delsvcev, ki se je pričela širiti kot prerijakl požar, jo zajela tudi delavce, ki so uposleni v tovarnah avilnega, rajonskega in volnenega blaga. Vsa znamenja kažejo, da bo v generalno stavko zapletenih nad milijon delavcev. Frsncis J. Oorman, načelnik stavkovnega 1 komiteja United Textile Workers unije, je posval 800,000 članov avoje unije na stavko, ki se prične dsnes opolnoči, Vidna je tudi možnost stavke v tovarnah za izdelovanje bombažnih oblek. David Du-binsky, predsednik International Ladles' Garment Workers unije, jevčeraj odpotoval v Chicago, pri/j pa Je Še naročil M. Biallau, podpredsedniku u-nije, naj opozori člane, ds morajo biti pripravljeni, da ae pri-družijo stavki tekstilnih delavcev. Ustavitev dela v tej Industriji pomeni povečanje števila stavkujočih delavcev za 260,000. Zaeno a širjenjem stavke se je pojavila bojaien pred lagrs-di, do katerih je Že prišlo na Jugu. Gorman Je zaradi tega posvaril stavkarje, naj ss varujejo provokatorjav. Proti nam so nastopile razne sile In boriti ss bomo morali proti kompanlj-skim poboj nI kom, »vijačnim odvetnikom in drugim elementom, Je rekel Gorman. Medtem pa ao pričeli industrijski magnatje silno napadati federal no vlado, češ, da ae je odločila za financiranje stavke, ko Je načelnik relifne administracije Hopkins naznanil, da bo vlada naaičevala stavkarje, Henry L llarriman, predsednik Ameriške trgovske zbornice, je podal izjavo, v kateri biča federalno vlado, ki namerava (»odpirati stavkarje In delavske organizacije, ki hočejo dobiti popolno kontrolo nad tekstilno industrijo. Lloyd K. Garrison, načelnik vzeli starejši delavci, ki imajo (udi ta njihovo delo - lahko opravljajo moški. (•lavni Hlan Je v Mariboru Berlin, 2. sept,- Jugoslovanske oblasti so dovolile hitlerjev-cem, beguncem iz Avstrije, da so (siprli svoj glavni stan v Mariboru ob avstrijski meji. Urad vodijo trije nacijski agitatorji, ki sestavljajo seznam vaeh na-cijskih beguncev v Jugoslaviji in tiskajo pamflHe. Anglija pred veliko rudaroko stavko l/ondon, 2 aept.— 140,(KM) ru-darjev v premogovnikih v W'ale-su je zagrozilo s atavko, če ne dobe zvišanja mezde. Stavk« ae prične .'VO eepternbra. _____ m „ — , w •• Ameriški grtirral Izvršil Mimo mor Washington, D. C, I «pet. — General Harry G. Biahop, atsr Mi let, kateri bi moral iti danea v pokoj, ai je an«/! končal življenje a kroglo u revolverja. London, 2. sept.—Glavni odbor Kongresa strokovnih unij v Angliji primerja v svojem poročilu fašizem in nacizem z divjaš! vom. Poročilo je namenje-1 vladnega delavskega odbora, Je no zborovanju Kongresa, ki ae -nočl ""«anll, da ao se poaku-odpre ;i, septembra v Wey- «I* prepreči konflikt, mouthu. izjalovili. Na konferenci, katere "V Italiji se imenuje fašizem J" udeležil med drugimi tudi in v Nemčiji nacizem, toda obo- U«>rge A Hloan, predsednik je je trna in ista slvar, ki jeK'ötton Tentlle Instituts, ao raz-bistveno divjaška diktatura," ««j pruvljull o raznih načrtih, kate-glasi poročilo j *"«* bi vladni odbor predložil Odbor našteva z živimi bese- tekstilnih delavcev in ns dann /lodejstva fašistične popla- ^steril» podlagi bi s«, dalo pre-ve v Ifnllji in nacistične v Nem- jl»r«iltl stavko, (oda odbor nI čijl obe poplavili izvirata iz im#l uspeha. Garrison je dejsl, enega in ¡«tega vzroka; povoj- Is» odbor k»' nadalj« vodil po- ne konfuzije in korenitega propada srednjega razreda in svari angleško delavstvo, naj ae dobro zavaruje, d a se tudi Anglije gajarija, ki naj bi prinesla hitro končanje konflikta Mac i m, La. I »ept. — V tem tekstilnem distriktu je le prišlo rie polasti to dlvjaAtvo. Odbor do večjih nemirov na predvečer se bavi isslrobno s strahovitimi velike stavke V vaeh tovarnsh zločini, Izvršenimi |s> fašističnih Je bil uaUvljcri obrat, ko Je aku-divjakih v Italiji, Nem/ i jI in pins tekstilnih delavcev pričela Avstriji, nato pa opisuje še de- a piketlranjem |>odjetlJ. I*st-tin*ka fašistična gibanja v dru-jnlkl ao pozvali okrajne avtorlt«. g»h deželah in nsposled v Arigll-.te, naj rszlenejo stavkarje, in jI, kjer Kir Oswskl Mosley sku-,ko ao dospeli deputljl in poll-mu posnemat! Musaoliriija in Hit- cija, ar je raivila bitka, v kateri lerja v viM'h ozirih, ampak do je bilo nekaj »hwIi ranjenih in CM- ,»,.) 1» Kar,.4» I« «I »« «K» » Ir." Il M r. UMX »ct. « ChlCM« >a CU.ro |7.M r^o " UU: " un »t»o I* ^ flfcî2*e •'•4 ciwrv »7 6« P«rr *«*». for^m» wwf.trl« »»00 P" Glasovi Tz naselbin Zan imite Mik« ft raxaΠkrajev Akcija za organiziranje brezpo-' aeinih v Clevelandu Clfveland, O. — Na redni seji Jugoslovanske sekcije za brezr poseinostno zavarovanje in sta- ........_ „ . rostno pokojnino, ki se je vrši- fur ^ |a dne 24. avgusta, je bila na *r«ut O.k.««) »"<1 »8 cr ™ . . .—II» ----dnevnem redu poleg drufih stvari razprava, na kakšen način bi se moglo izboljšati položaj brezposelnih delavcev in re akciji preprečiti njene fašistične nakane. Heakcionarji se združujejo v vseh državah in po jo eno in isto pesem, da št mora delavcem, ki On. I*, d.*«»«""' rraia J«. A')»< rtuiriif rat«« on »h »rripU will not l" rmOjri.td Rokcrv»! Mf n« nt. Imic Na« I" v »-* m, kar trn. *tik l I »»Urin : PK08VKTA 20I7-00 S. La««*»!» A».- <»!«»«•. »'»"*«' 138 Domač drobiž Nov grob v Indian! Clinton, Ind.—Tu je umrl Mutt Salcman, star 69 let. Bil ji* 24 let član društva At. 50 SNPJ. Končal hI je življenje Walsenburg, Colo.—-V tej naselbini si je končal življenje Ignac Tomatič, star H6 let in doma od Mrkopolja na lirvaškem. Tu je živtl 2!) let ln zapušča ženo. Za vžrok samomora smatrajo neki pretep, v katerega se je bil Tom nt tč zapletel teden dni prej. Poroka Chicago.—P o r o č i 1 a sta se l/ouis Hn n .Jr. in. Ana Turk. Nevesta je članica Pionirja št. 5Of) 8NPJ ln pr^jd leti je bila aktivna pri raznih naših prireditvah. Bilo srečno I Srebrna poroka Port Washington, Wis.—Danes CI. sept.) proslavita 25-let-nfco svoje poroke Frank in Mary Jnnešek, ki tu že 10 let vodita gostilno. PeruŠkova slika Milwaukee.—D r u A t v a JPZ Sloge so prispevala in nabrala $90 za nabavo PeruŠkoVe slike "Slovenska vas" in to sliko so društva poklonila Milwaukee Art Institutu, v katerem je bila zadnja razstava PeriiAkovih slik. Nov grob v Calumetu Calumet, Mich.—Zadnje dni Je umrl Paul Spehar, star 64 let in doma z Vrha pri V inici v Beli Krajini. Tu je živel 4.'J let sprva kot rudar, potem salunar in zadnjih 2K let je bil mestni nočni policaj. Podlegel je raku na bradi. Zapustil je ženo in Aest odraslih sinov in hčera, v De-troitu pa brata. Ohbtkl razstave ('hicago. — CikaAko razstavo In urad SNPJ so obiskali: A. K. Journey, Josephine Journey in trije otroci, Detroit, Mich. . . i 'i i*., 1,1 ivcuwuüu jniurniuci- ^BÄ H»* » bl dobiti kaj podpore, se mora po- V o Janka vlada v Ne* Orleansu New Orleansu, La., I. sept.— Zvezni senator Huey P. liong je snoči vkorakal v New Orleans v spremstvu državne milice, pod katero zaščito hoče nadaljevati preiskavo aktivnosti svojih političnih nasprotnikov, članov mestni' vlade. (ioverner O. K. Allen Je že prej razglasil obsed- nižati na stopnjo beračev. O tem se je na seji obširno razmotrivalo in končno so zastopniki soglasno zaključili, da se brezposelne organizira v smislu programa organizacije Workers Committee on Employment. Ta organizacija ima postojanke v vseh važnejših industrijskih centrih v Združenih državah. Njeni voditelji so zelo militantni in so že marsikaj izvojevali v korist brezposelnim delitcem. V tem času vodijo stavke relifnih delavcev, ki zahtevajo unijsko plačo in minimalni zaslužek $15 na teden za sMtlcp in $26 za oženjene. Če pomislimo na bogastvo, ki ga poseduje Amerika, je to malenkost, na drugi strani, ako vemo, koliko zaslužijo relifni delavci v Clevelandu, je pa omenjena vsota privlačna. V Clevelandu dajo brezposelnim samskim delavcem 5 ali 6 ur dela na teden, oženjenim pa 12 do 18 ur, kar zavisi od števila otrok. Plača je 60 centov na uro in s pičlim zaslužkom morajo delavci gledati, da plačajo stanarino, Živila, o-bleko in druge življenske potrebščine. Iz tega in več drugih razlogov se je podvzela akcija za organiziranje brezposelnih. V ta namen se bo vrAil prvi sestanek v petek, 7. septembra, ob 2. popoldne v SNI) na St. Clair ave. V SND je velika dvorana in a-peliram na brezposelne delavce, da se tega sestanka udeleže. Tiste, ki bodo čitali ta dopis, prosim, da opozore na ta važni sestanek vse brezposelne rojake in rojakinje. Na tem zborovanju bo odbor podal več infor- tukaj poleti 1. 1927, če jih imajo. 2a nje jim bom zelo hvaležen. Omenjeni rojak je bil mizar po poklicu, v državi Califor-niji od 1. 1904, star okrog 60 let, samec in rojen 1. 1868 pri Novem mestu na Dolenjskem. Tukaj sem že povsod iskal informacij, v mestih in okrajih in obrnil sem se celo na avtoritete v Sacramentu, ki pa so mi* odgovorile, da jim ime ni znano. On je rrienda stavkokazil, ko je bila stavka v podjetju, kjer je nazadnje delal. Cul sem, da je lastoval malo farmo v bližini Redwood Cityja. Informaci- njegova nečakinja, ki biva v PennsylvanijL Ako ima kdo kakšna pojasnila, naj piše na naslov: Frank Zaje, Oeneral Delivery, San Francisco, Cal. Socialistični radioprogram Milwaukee, Win. Tukajšnja radioopostaja WTMJ oddaja vsako»>iedeljo od 12:30 do 12:45 popoldne sopiallstičnl program, ki je važnega izobraževalnega pomena. V razumljivih besedah se tolmači socializem in daje odgovore na razna vprašanja glede socialne pre-uredbe. Iz pisem, ki Jih dobiva postaja, je razvidno, da vlada med ljudmi veliko zanimanje za program, ki se prične In zaključi z Internacionalo. — F. M. NRA nastopila proti po-boglemu podjetniki , - ' i _ J . Iz New Yorka je pobegnil pred unijo. Zadeva pred narodnim delavskim odborom New York. — (FP) — "New deal" še ni prodrl pod "patrio-tično" kožo nekaterih podjetnikov, ki imajo navado bežati iz kraja v kraj, samo da se umaknejo .uniji. Pred i'kodeksira-njem" industrij je bilo takih slučajev mnogo, od lanskega poletja in jeseni pa so nastale re-strikcije tudi v tem oziru, Enterprise Accessories, Ind., se je pa zazdelo, da so nastopili "stari časi" že toliko, da lahko zbeži pred Pocketbook Workers unijo, ker slednja ni hotela pristati na revizijo plač. Zbežala je iz New Yorka v Greenfield, .... .. « . . ^ Mass., kjer se namerava počuti »nalivnih poročil in priimročil ti yarno pred unijo glede Imdočega delovanja. Inouïs Zorko. (•las z zapada San Francisco, Cal. — Delavske razmere v tem mestu, v katerem bivam že Atiri leta, so pod ničlo. Odkar je bil končan ge-nerulni Atrajk, so uposlili nekaj več. delavcev, a to se le malo )h>-zna pri velikem številu brezposelnih. V to mesto sem prišel 1. 1929, ko je nastopila kriza, iz Clevelandu, kjer sem bival 2T> let ln delal \ raznih tovarnah. Izučil sem si' dela pri raznih strojih, no stanje in odredil vojaštvo \ mesto, da protektira člane Un-lto(l* krr *rm «»mec, ne morem gov-e preiskovalne komisije. K-»l<,ol,itl t« i tudi zastopniki kompanij-ke unije, s katerimi nočejo imeti reprezentantje ADF mkakega oprav-ka. S tem so |M»gaianja prišla v zastoj. Driotvorec *c |i» u t» it Waxahachie, T< \ James A. Bote je "delal" ih Zadnji četrtek Je i ločbe o mfhimalni plači ni volj," argumentlhi newyortki delavski odbor. "Minimalni plača čestokrat postane maksimalna. Treba je podvzeti korake, da se za brani delodajalcem izogniti se Obligacijam do narodnega okrevanja s preselitvijo v kraj, kjer lahko brez kazni plačujejo veliko nižje plače." »■«oW b JmoIm go- spodar tot Avstrijo OH In Vatikan vzdržujeta klero-fašistični Heimwehr, pravi bivši klerikalni podpredsednik Avstrije Franz Winkler Nikaj statistike e Kavki tekstilnih delamv Prizadetih je 1281 tovarn in čez dva milijona oseb * V —i_ Washington, D. C.—Statistična slika letošnje največje stavke v. Združenih državah je sledeča: Skupno število delavcev bombažni tekstilni industriji in oseb, ki so odvisne od njih: čez dva milijona. Število prizadetih tovarn: 1281. Povprečna tedenska mezda tekstilnega delavca: $10.86. Voditelji stavke: Francis J. Gorman, glavni vodja v Wash-ingtonu, C. zneje pa sem bil nekaj časa na pasivni listi. V d\sjse-| tih letih, ko sem bil pri Jednoti.l nisem bil nolwnkrat bolan in j bombami, tako je precej lepa vsota, ki > /rak g le^serrt jo plačal Jed not I. .ostala v' talom in vrgel v<\ lH>mb, ki so njeni blagajni. Naročnik Pro-Imele rufftribati o'»,Wi. in stvo- svi^e sem tudi bil od pr\ega riti deževna ©Mak. F.ns teh dn<4 ko je začela izhajati. I omb je prrMtrft ekspiraga. — Bivši podpredsednik Avstrije Franz Winkler, ki je pobegnil v Cehoslovakijo pred klerofašističnim režimom po civilni vojni, je v intervjuvu s časnikarji zadnji četrtek rekel, da je "Avstrija danes popolnoma v Mussolinijevih rokah." I O knezu Starhembej^u je dejal, da je "na Mussolifiijevi plačilni listi že od 1929" in je od njega prejel za vzdrževanje svoje armade milijon dolarjev "za opravljanje umazanega dela v Avstriji za Italijo." Za vzdrževanje fašističnega Heimwehra prispeva tudi Vatikan, je rekel Winkler, voditelj katoliške agrarne stranke y Avstriji (sedaj razpuščena). "Prvi judežev denar, ki ga je Starhemberg prejel od Mussoli-nija, jezdil z notoričnim nemškim majorjem Pabstom (leta 1930 izgnan iz Avstrije in do tedaj voditelj Heimwehra). "Starhemberg je dve leti prejemal denar tudi od kancelärja Schoberja po pet tisoč dolarjev na mesec. Dobival ga je iz sklada, v katerega so prispevali podjetniki za boj proti komunizmu (proti socialistom). On je prejemal velike vsote tudi iz Doll-fussovega sklada, v katerega je prispeval Vatikan in dunajski židje za vzdrževanje Heimwehra. "Korak za korakom je Italija dobila kontrolo nad Avstrijo. Mussolini je dobil Dollfussa pod svoj hipnotični vpliv s pomočjo Starhemberga. "Vzemite na primer slučaj 50,000 vojaških pušk, katere je Italija 1933 poslala v Avstrijo. Tedanji obrambni ministe'r Vau-goin jih je mislil obdržati za armado, toda Mussolini je odločil, da jih mora dobiti Starhemberg (za klerofašistične hajmv^rov-ce). "Vaugoin je resigniral v ogor čenju. In ker sem bil tudi jaz proti taki tujezemski diktaturi, sem tudi jaz podal ostavko. "Mussoiini je preprečil in bo tudi preprečil vsako spravo med Avstrijo in Nemčijo. "Dollfuss ni videl nobenega izhoda iz te Starhemberg-Mus-solinijeve diktature, katere je bil on le orodje. Pred smrtjo je vsled tega prišel on večkrat do mene in mi izročil večje vsote, da mu pomagam rešiti deželo iz mizerije, v katero jo je pah nil Starhemberg-Fey-Mussolini-jev teror." Winkler, ki je v februarju posredoval mod socialisti in Doll-fussom za preprečenje civilne vojne, do sedaj še ni tako odprto govoril. Pred civilno vojno je Dollfucpa svaril pred posledi cami, toda slednji ga ni poslu šal, "ker je bil le orodje Star-hemberg-Mussolinijeve diktature." Iz te senzacionalne izjave bivšega avstrijskega podpredsednika in edinega klorikalnega vodi teljtt, ki se je bil pripravljen pobotati s socialisti proti fašizmu, se lahko logično sklepa, da je bil sedanji avstrijski kancelar Schuschnigg izbran v Rimu in ne na Dunaju. njegova organi^i,. , fctivr* 34 ™ Provizije * skraiil ovn, a in vi4je LlJS ^ tudi u zloglasne točke o ^ daje delo^ ko do odslovitve d^J aktivni *v agitaciji ¿1 ranje delavcev. pravilnik avtne indu, Z fc enkrat ob»ovljen bj spreJel v avgustu leta. avtnih Zasiiianja o avtnom pravilniki odgodono Organizirano delavatvo bo zahtevalo revizijo nekaterih določb --f .-l-r.Ud rirtvNi AmeriAki pomorščaki so končno zapnatUi otok Haiti. Washington. D. C. — Javno zislišanje glede podaljšanja pravilnika za avtno industrijo je bilo odgodeno za nedoločen čas, se glasi naznanilo uprave NRA. Administracija NRA se je odločila za to akcijo vzlic dejstvu, da doba sedanjega pravilnika poteče 6. septembra. Določeni datum za zaslišanje je bil preklican. ker avtni magnatje Še niso formulirali svojih načrtov glede revizije pravilnika. William Green. predsednik Ameriške delsvske federacije, je takoj po isdanju naznanila glede odgoditve izjavil, da bo To ** je zgodilo > magnatov v marcu, toda javnega a »|biio. V tem slučaju nistracija NHA i2Javil bo vršilo javno zasliianj Propozicijah, ki jih lx> tožili reprezentantje a dustrije. Organizirano delavst v boj, da izvojuje svoje Javno zaslišanje mu bc priliko. Pravilnik avti »trije je edini, ki vnel torično klavzulo o "mi sti". Ta klavzula je [ brena po administraci kljub izjavi predsednik velta, v kateri je dej« sme noben pravilnik \ provizije, ki bi bila v n s točko 7A zakona m obnove. Odpor proti nadj režimo v Poru Opozicija se Siri z velil co med kmeti in dela Kolin. — (TIS) - | terorizem ne more poti pokoja, ki se širi med delavci v Porenju in krajih Nemčije. Znači čaj opozicije, ki posta, kim dnem močnejša, m dek, ki se je pripetil ih neki kmetski občini. V tej občini je bil nan kmet zatožen pri avtorii odprto, kritizira Hitle žim, nakar ga je polic šala aretirati. Vest ne razširila in pred hišo o se je zbrala velika skupi tov, da prepreči aretaci licijski načelnik se je ni hitro apeliral na upri njega mesta, naj poflje rjavosrajčnikov proti kom, ki so potem r« ko so videli, da bi z aret zvali bitko, so policiji nili, naj namero opusti. Slična znamenja od opažajo tudi med indust delavci v Porenju. To( zal shod, ki ga je sklical ska Nemška delavska! nekem jeklarskem distri si prebiva v tem distr 40,000 delavcev, je pr shod le malo število, če| jim nacijski voditelji I z drastičnimi kaznimi, shoda ne udeleže. Od d delavcev, ki so uposll Gottfried Bafen Metal je udeležilo shoda *anu delavcev. To kaže, da se delavd je nacijskih groženj, duh se širi med njimi ii vi, ki javno kritizirajo Hitlerjeve vlade, portq dalje glasnejši. Mi - 1 ' ' j Deiavci pri javnih C jjroze s stavko Washington. D. C.-J jeni delavci, ki «o up<4 projektih, kater»' gradi I stracija javnih del, m * niti $10 na teden ijj iskati podpore pri relif"J cijah, ker zaslužek ne «j za prehrano družin. U* 1 y, poslovni ajfent unij* I nih delavcev, zahteva, neizurjenim delavcem t* ča od 45 na M cer začno pa je Ufr^[* če ne bo sdminMrac J* tej zahtevi do IV "V« Roose^Hbo« t««** grozilno Wash:nirt<»n. ^ | predsednika kakimi d-t^: ^ anonimno P1'"' ^ (t mora pl*^11 '"¡¡¡¡j da nc bošo «T^i-njene ^ Dali in da -K — U intf« 1* nekega ^ ^^ * mor ščskJi ^ Chark^- ki je dorni » Si s drugi*4 p-* 4 septembra PROBTETA > M kf&KCU na gori- stalno naraič» ^ 13. avg.-Po -Jnfor. ^iana' je prinesla K^ka "Istre vest o C i - izvrtl,e V ^onfalcone). K tej ve-Ho mi sledeče dopol- blval v Ratečah bavil z branj a-rijo. Pred kakšnimi tremi leti je bil odpuščen it službe na tr-bižki železniški postaji, kjer je, bil zaposlen kot uradnik. Nasta-, nil ae je potem v Ratečah in se Skromno preživljal s tem, kar je zaslužil z branj arijo. Vzrok aretacije ni znan. Jerše je imel, kot vsi Ratečani, obmejno pre-* ^"^mTsledeče dopol- laznico in ko je nekega dne pre-P»®41"0 koračil mejo, se ni več vrnil. Kje se nahaja in kaj se godi Ž njim ni znano. Po izjavah brigadirja obmejne karabinjerske stražnice v "Fusine-Laghi", je bil od izrednega sodišča že obsojen na 4 leta ječe. Vendar pa do danes ni nikakšnih točnejših vesti o usodi aretiranca. Potrebno bi bilo, da se za aretiranca, ki je naš državljan, zainteresirajo jugoslovanske oblasti. Osumljen Apionaže in aretiran Kranjska gora, julija 1934.— V drugi polovici julija so Italijani aretirali Josipa iTofa, 26 let starega, doma iz Rateč št 37. Ko je šel od doma na rate- so na i- talijanskem ozemlju, se je spo toma ustavil na neki vzpetini in počival. Italijanska straža, ki je stalno okrog obmejnih vojaških naprav, ga je opazila in ga takoj ^^^ .u aretirala. Osumljenega špionaže f[, največ pa jih je ono gQ T(rfa zasliševali feTržiča. delavcev« la- ^ in ^ pH njem tudi nekaj papirja, kar je bilo za aretiranca zelo obtežilno Vendar pa ni imel pri sebi nobenega svinčnika ali kaj podobnega, s čimer naj bi si bil zapiso val. Na intervencijo ratefikega Župana je bil po 24 urnem zaporu izpuščen. Aretacija sedemdesetletnega starčka Josipa Beneta Kranjska gora, julija 1934.— Na postaji Rateče-Podpeč, danes Fusine-Laghi so dne 28. t m. aretirali karabinerji sedem desetletnega posestnika Josipa ■i žrtvi. V koliko so vsi ti Beneta. Obdolžili so ga, da je Luči v zvezi z očitanimi j prodal nekemu mesarju v Trbi frjanji, je težko presoditi, žu vola, ki je bil kupljen v Ju goslaviji in za katerega ni plačal carine. O usodi starčka n nikakih vesti. Aretacija zaradi poskušanega bega preko meje Trst, 13. avgusta 1934.—Pred dobrim tednom sta bila aretirana na meji, ko sta poskušale priti v Jugoslavijo 28 letni Mar jan Regent, pekovski pomočnik in 20 letni Josip Prašelj, vrtnarski pomočnik. Oba sta doma iz KontoVelja pri Trstu. Bila sta takoj prepeljana v tržaške zapore. Baje sta bila že potrjena vojaka in bo proti njima uvedeno vojaško postopanje zaradi poskusa dezertacije. Maks Rioza obsojen na 20 let je če, Anton Posega na 13 let Dne 9. julija so bili obsojen štirje Goričani, ki so jih obtožili, da so podrli drevesce, kakršnega sadijo fašisti v spomin na Mussolinijevega brata Arnalda. Vsak Izmed njih je bil obsojen na štiri leta ječe. Njihova imena zaenkrat še niso znana. Nadalje sta bila obsojena na 13 odnosno 20 let ječe tudi 26-*liAevanju „a so prete- ,ctni lastniški sin AntoniPo-^«veHti Albina Pertota, Str*n 36-letni trgov- ka M stalno zdravni- "ki ** i^^j»®^ H**, in v stalni življenski ki »lf Rretirfna ^ Mi, ker kljub vsemu ne,v dru*1 P°,ovici TU" Lrt maja je bila skoro Eliis in del Goriške pre-ffijtski protifašistične LT Posamezna poslopja, Lna. Pa tudi hiše izrazov, so bile preko no-Cl r velikimi napisi iz- protifašistične vsebino je, da je to dejstvo po-r^ti v fašističnih kro- Lmo razburjenje. 2e ta-lačetku so si ustvarili I da je tu na delu velika ¡bro organizirana podtalna Cistična organizacija. Dol-p stikali in iskali pravih po- geljev, dokler se J IVO ^ ^ uoniB ilonajti v Gornii koncem j Ske ki .¿e prve sledove. Po nekaj ... r Lj»h so pričele slediti dru-, Uko so danes prepričani, njo v rokah prave krivce, gjjam v Gorici so sledile aretacije v Korminu, i, največ pa jih je bilo i i Tržiča, delavcev iz la-¡¡ic. pa tudi večje število Htualcev. Po mnenju naše-fctfevalca je bilo do danes trnih in zaprtih okoli 300 K ljudi. Seveda so mnoge j njih kmalu po aretaciji tako da je danes težko yiti in si predočiti pravo ,položaja. Največ aretiranji Italijanov, pa tudi Sloven-i malo med njimi. Da se fejejo fašistične preisko-} oblasti vseh mogočih sred-pri zasliševanju, nam jas-istrjuje že zadnja vest, ki ri, da so do sedaj že dve J" — «--------- bno še, ko poznamo faši i metode obdolževanja. ir pa so Vsa ta dejstva za lam dokaz o razpoloženju KSskega delovnega ljud-Mipram fašizmu. saretirancev iz Nabrežine k 14. avg. 1934. — V 27. ki "Istre" z dne 13. julija bo prinesli vest o aretaci-r Nabrežini. etirani »o bili tedaj med mi: Pertot Milan, Pertot , Doria Anton, Burger Jo-lordan Martiniš in še več h. Osumljeni so bili proti-Kfoeini rovarjenja. Kakor •edaj zvedeli so baje našli letirancih tudi nekaj ma-zlasti pa jih obtežuje Hfcvilni stroj, ki so ga pri enem izmed aretiran-T» stroj pa nikakor ne bi I "Miti kot obtoževalno K ker so j*a našli v po-»a nerabnem stanju med * podstrešju. Vendar pa ! prišel v roke kot nalašč Uj kujejo na ta račun vse Jj» pečat i jo usodo ubogih ®ih fantov. Nov« goriški nadškof—bivši vojni cenzor TVst, avgusta 1934.—Novi goriški nadškof Margotti, doma iz Bologne, je bil med vojno vojaški kaplan, tolmač in cenzor v Bologni. Baje zna 16 jezikov in med temi vse slovanske. fašisti polnijo prazne blagajne z globami (Trst, avgusta 1934. — Zadnje ni so bili pred goriškim tribu-mlom obsojeni Franc Kopač na >600 lir globe, Anton Trček in Franc Pivk na 4800 lir vsak, Stanislav Trček in Valentin Le-dcovec na 3200 lir vsak, Matej Govekar pa na 2600 lir. Vsi so bili obtoženi tihotapstva goveje livine iz Jugoslavije. Trst prepada—in Rim se jezi Trst, avgusta 1934.—Dnevnik "Giornale d'Italia" v Rimu ostro napada voditelje tržaških fašistov zaradi nazadovanja prebivalstva v Trstu. V treh letih je Hevilo prebivalcev padlo skoro za 2000 oseb. List piše, da bi se moral tržaški fašij bolj bri-Tati, da bi Tržačanke rodile več otrok . . . tojo nad njim z mučenjem Ph^ai.jrm. S tem so izsi-«¡j*s nekatera potrebna »tudi neresnična prizna-Hfavljajo v ječo in ob-. tal... Imenovani narave in slabe ' «"fiKtitueijp. Ni čuda to-1,8 m "pravili ravno nanj. »»ti zvedela za nesrečno i na. ki da leži « Ob 20-lttaioi izbrika tvt-tmi vojat Delavci In delavke vseh dežel! di njiju so obtožili zaradi voje škega vohunstva. Bila sta obsojena, čeprav tudi proti njima ni bilo nikakih stvarnih dokazov. Odstranjena spomenika Črni vrh, avgusta 1984. Črnem vrhu sta stala na trgu sredi vasi spomenika Francu Umpetu in Mateju Clgaletu _l . Sedaj so Italijani oba spomenika r"^rr.„ti v ječi. je bila j odstranili, češ, da delata napotje Narečen slučaj je pri razširjenju ceste. Na posre-I^ J« v a obupana hi- dovanje «Ufmika so italijanski ■j""1! pn kr. ceste ter ni' oblastniki dovolili, da smejo ao-avtomobila, ki rodniki na svoje stroške premestiti oba spomenika na staro pokopališče pred cerkvijo. Veliki nemiri v Pulju Protifašistična italijanska a-i„ . , . gentura v Švici poroča, da so '»)«■ t udi ebeojeB b||€ v Pulju velike sovražne de-~"*pionaže ¡monstraclje ob priliki prihoda 4 julija 1931— 'italijanskih bojnih ladij v luko. 1 junija t. I. je Nastopiti Jf morslo vojaštvo in ^^mt in Tr-1 aretiranih Je bilo okrog 2«0 "t italijanskih oseb, ki bi»do postavljene pred ' rane Jerše.'apecielni trlbunal. Med sretira-• v K'«!«•< ah ! rim» Jt• mnoiru arzi'na'skih ds--< -t#»ro nedo- lavcev, ribičev, zidarjev, neki in-j 1 je, od kar jejienir io advokat. V Julijski Krajini kupijo zelo malo kruha Trst, avgusta 1984.—Dne 26.' julija je bil tu zbor fašistične federacije pekov iz vse Julijske Krajine. Iz poročil je prišlo na lan, da pekarije propadajo, ker j udje kupijo zelo malo kruha. Obenem so se slišali očitki, da je eriallzom je prešel v o-fenzivo, osvojil je tri severne kitajske province, jih «družil v marionetno državo, podrejujoč jo svojemu gospodstvu In se pripravlja, stalno Izzivajoč, da napade sovjetsko Rusijo. Imperialistične sile v Nemčiji in Poljski čakajo na ta trenutek, da bi tudi same začele osvajalno vojno proti sovjetski Rusiji. Samo najostrejšl boj proti Imperialističnim in fašističnim silam lahko reši Evropo In ves svet pred novo vojno. Ako se mašam delovnega ljudstva no posreči vzeti faiizmu oblasti, pnnien bo le-ta znova zapalll Evropo, potem Je Evropa zapisana poginu v plamenih novega pokolja. Ako se socializmu ne 1 »osreči potlačiti imperialističnih dl, potem je svetovna vojna neizogibna. Na ta način postane boj zs mir in socializem, za politično namoodločbo delovnih mas in so- cialno svobodo eno in isto. Od njegovega izida je odvisna usoda človeštva. Delavci in delavke vseh dežel! Socialistična delavska Intei^ nacionaia vas kliče, bodite čuječi in popolnoma pripravljeni na boj za mir. £ poznali ste in morate spoznati, za kaj gr*. Baš zadnje dni, ko je ponovno grotila it bruhniti vojna vihra na Duna ju, smo lahko spoznali ogromno nevarnost, ki preti. Nikoli več se ne sme tlomiti Internacionala, kot leta 1914, pod pritiskom poplave nacionalističnih strasti in naj se le skrivajo pod kakršnimkoli plaščem. Nikoli več ne sme proletarlat verjeti vojnim parolam kapitalističnih sil da je "ta vojna poslednja" in da Ji bo sledila doba pravičnoatl, dobrobiti in miru. Iz nove vojne, če bi kljub temu začela, bo s nezlomljivo silo izbruhnila revolucija proti fašističnim. vojnim hujskačem in njihovim imperialističnim nalo-godajalcem. Vojna vojni! To pomeni nič več in nič manj,,boj fašizmu brez usmi Ijenja. požrtvovalno delo ta u-tjsničenje socialitma. Živela Internacionala! Bruselj, 4. avgusta 1934. Ožji izvrftevalni odbor Hocla listlčne delavske Intemacionale. M IIsbtzaJMn avstrijskim railawm Kako umirajo sodrugi Koroški Slovtiel in «Jih vsria Slovenci so bili že od nekdaj menda zaradi take vzgoje, pri kateri ni katoliška cerkev ali pa vsaj njena duhovščina broz ve like zasluge—nad vse konzerva tiven narod in s tem tudi vsakokratnemu režimu telo pokorni in lojalni. To ne velja samo za Slovence v okvirju stare Kranjske in Štajerske—spomnimo se samo na konzervativnost hi nekako klečeplazno lojalnost napram zatirajočemu habsburškemu režimu—ampak morda v še večji meri zu koroške Slovence. Petnajst let že nimajo nikakih kulturnih pravic, vedno manj jih je—kolikor bolj konzervati ven in katoliški režim je, toliko boli ginejo—vendar ti Slovenci kar naprej kažejo lojalnost do režima, ki jih tlači in zatira. Zakaj tako? Mar zato, da bi s lojalnostjo kaj pridobili, mar zato, da bi se s ponižnostjo gospo dujočim prikupili—kdo vo? Naj brž pa zaradi vzgoje v lojalnosti do režima: KI V ITALIJI Ir h« ' '"'Ka mati se sedaj Mmšnici s smr-V radi nasilja nad ne-fl akrat prizadeta zo- ^ " družin. Mussolini Je prav potlhoma rešil "svojo" krizo, kakor Je bila široko razpletena In zanj nevarna, ker so blll v akcijo proti njemu zapleteni Jako pomembni ljudje. Mussolini Je Izvršil te več takih "operacli", vendar dose-dajih nI mogffl' primerjati z zaddar dosedanjih ni mogoče primerjati z zadnjo. Spri se Je z Mussollnijem bivši državni |sNitiiJnik Arpinattl. Polemika se Je tako »Mirno raz-Vljala, da Je Arpinattl oklofutal tajnika fašistične stranke Hta-raceja, nakar Je na ukaz Musao-linija fašistična Hicija aretira la Arpiuattija. Arpinattl Je bil župan v Bologni, niso ga pa obtočili, marveC «amo kotifinlrall, češ, da Je malverziral pri občini. Arpinattl Je vodil akcijo, v kateri so sodelovali ugledni faM-atl. Očital je MuMNolInlju neuspehe v zunanji politiki zadnje meaect*. Halbo »e Je očitno uprl zunanjš politiki ter «»dkrlto povedal svoje mnenje Mussollnlju. To so storili tndl drugI, Balbo Je celo zahteval, da se Mussolini umakne I« politike. Nekaj fašističnih vodljHJev Je ž« pobegnilo v Inozemstvo, ker ae boje aretacije. Mnogo o-I>ozlc!onelc*v se pa že nahaja na llparNkih otokih ln v konflnacl-Jl. Ustanovil Je tudi posebno ao-dlščr, ki neprestano sodi In deli —pravico. Pdročjl o dogodkih ne 1 smejo objavljali v tisku. Sef tiskovnega urada je namreč Miissolinijev zet Krof Claflt, Opozi< ija se nadaja, da Is» J*-»♦iii. ko »m, K't"|H»daraka kriva na vrhuncu, nje akcija u*|M»la. Htfveda bi bila to *amo druga iS-1 daja fašistične diktatur«. FKOB?ETZT Spretno kakor opica je plezal nizdol in se obe-¿al na roke, na noge in na brado, kadar no manjkale prečke. Po sedem metrov dolge le»tve ao «i aledile druga drugi, nekatere ao bile ie trdne, druge razmajane in škripajoče, da se bodo zdaj pa zdaj zrušile; ozka počivališča ao ae vratila, bila ao tako zelena in trhla, da ae je zdelo, kakor da hodi po mahu; čim globlje ae je spuščal, tem bolj je bilo gorko in zatohlo, vročina je prihajala iz peči po izvoznem šahtu, ki je na arečo le malo obratoval, odkar je bila stavka, a ob času obrata, ko je peč požrla pet tisoč kilogramov premoga na dan, bi tega ne smel tvegati, če ai ne b» hotel osmoditi dlake. Prekleta žaba» je preklinjal Štefan ves za-sopel. Kam k* neki vrag nosi? Dvakrat bi bil akoro omahnil. Noge so mu drčale po vlažnem lesu. Ce bi imel vsaj svečo kakor otrok; toda zdaj pa zdaj se je kam udaril, vodila ga je le motna svetloba, ki je bežala pred njim. Gotovo je bilo to ie dvajseta le«te v, pa ae je še zmerom spuščal. Zdaj je začel šteti: ena in dvajset, dva in dvajset, tri in dvajset, ali venomer je šlo navzdol in navzdol. Glava mu je vsa žarela, mislil že, da bo padel v peč. Naposled je prišel do nekega rova in opazil svečo na koncu hodnika. Trideset lestev, to je bilo približno dve sto deset metrov. Kaj me bo še dolgo vodil? si je mislil. Prav gotovo pojdi« v hlev. ^ A na levi strani, kjer je vodila proga proti hlevu, se je bilo udrlo. Spet se je začela še težja ni še nevarnejša hoja. Preplašeni netopirji so plahutali mimo in se obešali na obok izvoznega rova. Moral je hiteti, da ni izgubil luči izpred oči, zato je planil v rov za njim; toda tam, kjer je deček z lahkoto prišel skoz, plazeč se kakor kača, se Štefan ni mogel preriniti, ne da bi se ne opraskal. Ta rov, kakor vsi stari rovi, se je sesedal in podiral še zdaj dan na dan zaradi neprstanega pritiska zemlje; ponekod je bila samo še ožina, ki se bo naposled sama zagozdila. Pod tem usedajo-čim se bremenom ae je les lomil in pokal in Štefan je bil v nevarnosti, da si razmesari telo ali pa da se »potoma natakne na treske, ki so bile ostre kakor bodala. Le previdno je napredoval po kolenih ali pa po trebuhu in tipal v temi predse. Zdajci je šinil preko njega trop podgan, ki je v divjem diru tekel čezenj od tilnika do peta. — Hudič, kaj Ao ne bo konca? je godrnjal ves odrt in zasopel. Dospela sta. Po enem kilometru se je ožina razširila in prišla «ta na del krasno ohranjenega rova. To je bil nekoč izvozni rov, prebit »kozi steno kakor kaka naravna podzemeljska jama. Moral se je ustaviti, ker je videl od daleč, da je deček postavil svečo med dve skali ter mirno in udobno sedal kakor človek, ki je arečen, da je prišel domov. Ta konec rova je bil docela preurejen v prijetno stanovanje. V nekem kotu na tleh je bilo ležišče Iz sena; na h tare m lesu, ki je služil za mizo, je bilo vsega: kruha, krompirja, polnih steklenic brinovca — prav pravcat razbojniški brlog: plen je bil ko-pičen že nekaj tednov, in celo nepotreben plen, kakor milo, voščeno platno, ukradeno samo iz veselja do tatvine. In fantič je bil popolnoma aam sredi vsega tega in je užival kakor kak razbojnik sebičnež. _ Slišiš, ali boA imel ves svet za norca? je zavpil Štefan, ko ae je bil prej oddahnil. Ti »e hodiš sem past, drugi pa ginevamo od lakote. Jeanlin se je prestrašil in ae zgrozil. A ko je «poznal mladeniča, ne je brž pomiril. — Ali hočeš z menoj večerjati? ga je napo- sled vprašal. A? Košček pečene polenovke?. Boš videl. Se zmerom je držal v roki polenovko in začel strgati mušje blato z lepim novim nožem, takšnim kakor bodaice s koščenim držajem, kjer je navadno kaj napisano. Na tem je bila vrezana ena aama beseda: "Ljubezen". — Lep nož imai, je pripomnil Stefan. — Lidija mi ga je podarila, je odgovoril Jeanlin ter zamolčal, da ga je bila Lidija rta njegovo povelje ukradla na neki stojnici v Montsouju pred krčmo ">Pri odsekani glavi". Strgal je dalje, nato pa ponosno pripomnil: — Kajne, da je lepo pri meni? . . . Nekoliko topleje je kakor zgoraj, zato je pa tako prijetno. Stefan je sedel, rad bi i«vedel Še kaj. Nič več ni bil jezen, pač pa ga je zanimal ta frkolin, ker je bil tako drzen in podjeten v svoji greš-nostl. In res; prav udobno se mu je zdelo na dnu te jame, vročina ni bila prehuda, toplota je bila stalna ne glede na letne čase, mlačno je bilo kakor v kopeli, medtem ko je na zemlji od decemberskega mraza siromakom pokala koža. Stari rov 40 očistili tyotfljivih, plinov, tudi treska Vega plina ni ¡tyjo . v^, dišalo Je le po starem trohnečem lesu, širil se je fin duh po etru, kakor da'je nekoliko pomešan z vonjem nageljnov. Sicer pa je bilo tudi'aani-mi vo videti ta les, ki je bit bled kakor marmor, po niem so visele belkaste čipke, kosmičaste rastline, kakor da so po njem razvešene svilene in biserne resice. Druge grede so se na-lišpale z glivicami. In beli metulji so se tod spreletavali, muhe in pajki so bili kakor sneg, samo brezbarvno prebivalstvo, ki ni nikdar videlo solnca. — Ali te ni nič strah? je vprašal Stefan. Jeanlin ga je začudeno pogledal. — Koga naj me bo strah, ko sm pa popolnoma sam? Polenovka je bila naposled ostrgana. Jeanlin je zanetil ogenjček, razgrebel žerjavico in dal ribo peči. Potem je prerezal hlebec kruha na dvoje. To je bila strašno slana gostija, pa vendar odlična za dobre želodce. Stefan je vzel svoj del. — Nič se ne čudim, da se ti debeliš, mi drugi pa hujšamo. Ali veš, da je svinjarija, tako se pitati? ... Kaj na druge nič ne misliš? — Lej ga, če so pa tako neumni! — Sicer pa je prav, da si se tako skril, kajti če bi oče vedel, da kradeš, bi ti že pomagal. — Ali pa morda nam meščani ne kradejo prav tako! Ti aam si zmerom to govoril. . Ce sem sunil Maigratu ta kruh, sem mu vzel tistega, ki bi moral biti prav gotovo naš. ' Mladenič je bil žalosten in je molčal polnih ust. Gledal je Jeanlina, ta njegov smrček,' te zelene oči, velika ušesa, ta nedonošeni, izro-jeni izpovitek s čudno pametjo in z divjaško pretkanostjo, kateremu se polagoma vrača Živalska natura. Rudnik, ki ga je ustvaril, ga je zdaj dovrševal s tem, da mu je bil polomil noge. -i—- — Kaj pa Lidija, je spet vprašal, ali je ne pripelješ kdaj sem? Jeanlin se je prezirljivo nasmehnil. — Malo? Oh kaj še! . . . Babe vse iablebe-čejo. Neprestano se je smejal, poln neizmernega prezira do Lidije in Beberta. Nikdar ie ni nihče videl večjih tepcev. Misel, da mu verja-meta vsako potegavščino, da sta odšla s praznimi rokami, on pa da je toplo polenovko, mu je zelo dobro dela. Potem pa je končal važno kakor kak majhen filozof: — Bolje je biti sam, človek se vsaj zmerom strinja. (Dalja prihodnjič.) ■ » Ni sprave! Avstrijski • fašizem se ruti slabotnega. Razumljivo! Ce izgledu na gorenje Štajersko, na Koroško, |H»VKod j»* vse prebivalstvo nacionalistično in socialistično; domovinami sn v neznatni manjšini! Le kot obsedna vojska v zasedenem ozemlju more vzdržati avstrofašistična diktatura avojo oblast nad narodom, ki je aložen v aovraštvu proti Zato vabi avstrofuAizcm delavce k sebi. 8chu*chnigg prisega, da "hoče tfraditi državo delavcev, meščanov in kmetov". Delavstvu ukradeno časopisje, fašistične slepilne enotne atro-kovne organizaciji'. go«|»od dr. Winter (dunajski |*»džupan)— Vse to vabi delavce z lepimi besedami, da naj sr "sprijaznijo 1 državo" in postavijo na stališče dejatev", Dejstev, ki so jih ustvarili februarski topovi! Pravijo, delavci ne bi se mogli in amell poataxljati proti državi, Ne? Kaj pa Je ta država? Samobitnost v kapitalist ičnome-ščanaki demokraciji, 'lulu vendar, v demokrae 1 ji je imelo de-lavatvo pravice, ki so mu omogočale potom moči V strokovnih organizacijah v obratih, potom volilne pravice v državi in občinah omejevati oblast in moč ka- pitala, izsiliti kapitalističnemu razredu koncesije. Fašizem je vse te pravice, vse te možnosti odpravil. Prehod od meščanske demokracije k fašlšmu je bil prehod od potom moči delavskega razreda omejenega kapitalističnega gospodstva k neomejeni diktaturi kapitala nad delavskim razredom. Kaj pomeni torej fraza, da avstrijski delavci ne smejo biti proti državi? To pomeni, da delavstvo ne bi «melo biti proti orodju, s katerim ae tlači, zatira in je bilo oropano! Toda, pravijo spravljivi režl-movci, ne gre samo državo v splošnem, marveč za (»osebno avstrijsko državo. Ali ni dolžnost avstrijskih delavcev, da branijo neodvisnost avstrijske države proti Hitlerjevemu napadu, proti vpadu- nacionalističnega barbarstva, če ne marajo biti podjarmljenl po Hitlerjevem fašizmu, ki je Ae brutalnej-ši, bolj zverinski kakor avstro-fašizem? Da. bili bi pripravljeni Avstrijo braniti pred barbarstvom Hitlerjeve Nemčije, če bi mogli živeti v Avstriji kot svo-bodni ljudje! Toda danes! Ali naj brani delavstvo avstrijske vislice pred nemško krvniškn sekiro, avstriiake j»Ve pred nemškimi, hinavske fraze avstrijskih delavskih morilcev pred ciničnimi frazami nemških delavskih morilcev? Toda pripoypdujejo spravljiv-ci, delavstvo ae mora postaviti "na temelj države", "na temelj podanih dejstev", da si zagotovi vpliv in s tem varuje svoje interese. Gospodje pozabljajo: i-mamo različne metode, da se zagotovi vpliv! Pred pol stoletjem je bilo delavstvo v Avstriji in Nemčiji prav tako brezpravno kakor danes. Toda revolucionarna borba proti Bismarckovi in proti Taaffejevi državi (Nemčiji in Avstriji) mlade socialne demokracije je takrat vladajoče razrede navdajala z bojaznijo in strahom. Zaradi bojazni pred socializmom so takrat delavcem pristali na delavske pridobitve: prvo delavsko varstveno zakonodajo, bolniško in nezgodno zavarovanje, v Nemčiji tudi «ava-mvanje za starost in onemoglost. Bismarrk sam je takrat rekel, zakaj so to storili. "Ce bi ne bilo socialnih demokratov In množice ljudi, ki se jih boji. bi ne bilo socialne politike". Tako Je izjavil Bismarck. Tako in samo tako more delavstvo pridobiti vpliv ter zastopati svoje interese ob času, ko so mu rarbili strokovne organi » Le, Če vztrajamo v neupogljivem kljubuj očem odporu proti fašistični diktaturi, le če ji do-kažemo, da nas ne uklone m ne zlomi nobena sila, le, če vsi preziramo one ki so prestopili tja, vse njih organizacije in ustanove bojkotiramo, kljubujemo vsemu njihovemu terorju, le, če se pripravljamo k nespravljivemu boju proti njim, le tedaj jih bomo navdali z onim strahom, ki je danes edino, kakor pred pol stoletjem, v stanu vsiliti jim, spoštovanje pred delavci in iz-' vojevatl pridobitve za delavstvo. In zato ni sprave z diktaturo, ki je naše najboljše, kakor Weissei, Muenichreiter in Wal-Usch, tja do Josipa Gerla, obesila, ki naše zaupnike in iuc-bindlerje muči po ječah, ki nam jt v enem tednu porušila in u ropala kar smo zgradili in si pri-vojevali v polstoletju, ni sporazuma z diktaturo, ki nam je od rekla najvišjo pravico svobod nega človeka: pravico, da bi se priznavali k svojim idejam in za te ideale agitirali in se borili zanje. Zmiela za človeško čast mu jnanjka* ki skuša spraviti oropane vgeh< pravic, premagane násilstvom in ponižane z nasil nikil bi n , fr,r Pasji izdajalec, kdor govori spravi! Naj živi nespravljivi revolu-clonarni boj v dosego svobode i* za človeško Čast delavca! TORFX 4. (Prosto po "Arbeiter-Zeitung.") Rova pol delavstva gospodarski boj Kapitalistične diktature lahko prepovedo politiko in politične stranke, lahko zatirajo svobodo mišljenja in vse, kar je potrebno za zdrav kulturni razvoj. Prepovedati pa ne morejo gospodarstva in razvojnih zakonov, ki popolnoma ženo človeško družbo v dva ekstrema. En ekstrem tvori kapitalistični razred, enega mezdni človek. Kapitalistična diktatura je zatrla po nekaterih državah delavsko gibanje, ker so kapitalisti mislili, da je politika njih monopol in da jih reši is nastajajočega kaosa. Toda, kaj se je zgodilo? Prav v tistih državah v katerih so preprečili politiko in jo monopolizirali, nastajajo še bolj kaotične razmere. Kapitalizem že več ne ve, kje se glava drži. Če je v delavskem gibanju pod diktaturami nastalo začasno razsulo v formi, je pa nastala v kapitalističnem razredu ne le razsulo, ampak prava vrtoglavost, ki jo hočejo prikri ti z obupnimi eksperimenti terorja. Delavski razred vodi sicer svojo borbo vedno kot gospodarski razred. Tega načela ni nikdar opustil. Zato tudi ni treba nič drugega kakor dosedanji boj nadaljevati, tem odločneje nadaljevati, ker se po večji in večji eksploataciji vrste delavskega razreda rapidno množe. Socialni demokrati v Nemčiji to borbo enostavno nadaljujejo. V Nemčiji so te dni pred Hitlerjevim plebiscitom izdali letak, v katerem napovedujejo boj režimu. V >tovarnah se niso dali zastopati po bivših fašističnih zaupnikih. V Avstriji so obratni zaupniki tudi odpravljeni. Toda delavci volijo svobodne (ilegalne) zaupnike, ki jim je naloga, da sporazumno z zaupniki drugih tovarn vodijo razredno borbo za izboljšanje delovnih pogojev, boljše mezde itd. To je v bistvu program, kakor ga ima delavsko gibanje po vsem SVetu. Tega boja ne more nihče prepovedati in še manj odpraviti, ker diktature niso odpravile "gospodarske politike" eksploa-tacije. Proti tej mora delavski razred voditi boj. če noče pasti popolnoma na nivo suženjstva In katastrofalne bede. Ce nam diktature branijo do-prlnaAati sadove uma in dela politično in kulturno v dobrobit in normalni razvoj človeštva, tedaj nima pomena sodelovanje v razvoju družite, ampak ima pomen le še samopomoč. Taka je Moča pot delavskega gibanja. Spoprimeta se v gospodarski borbi (kjer imajo kapitalisti pravico do politike) razred kapitalistov in razred mezdnih Čikafika razstava: Realizem umetnosti! Med slil delku "Svetovna razstava" v umetnostnem mu/eiu i/ naslovom "Ukarice," ki je delo Edgarja Degasa Fn na sliki zdeha in med gledalci jih je malo. ki bi se mogli da n*J>i zdahali, kadar opazujejo to sliko. ŽarU umirajočih Obstoj nekrobiotičnih valov, naznanjajo smrt, dokazan ki Okulistična literatura je polna primerov, da so se bližnjim sorodnikom ali dobrim prijateljem prikazovali umirajoči ali jim dali na kakšen drug način spoznati, da odhajajo na "oni svet." Okulisti razlagajo takšne pojave s tem, da ostavlja telo v trenutku smrti neka empnaci-ja, nekakšno astralno telo ali brezžičnim valovom podobno izžarevanje, ki je tudi vzrok takšnim skrivnostnim sporočilom na daljavo. Znanost se je tej razlagi doslej upirala z vsemi štirimi, kajti takšnega izžarevanja ni mogla dognati. Naj bo pa z okultnimi sporočili umirajočih kakorkoli, kar se tiče njih izžarevanja, ga mora znanost sedaj priznati. Odkril ga je namreč ruski raziskovalec Lepeškin in mu dal ime "nekrobotiotično izžareva nje." Navidezno protislovje \ imenu se da pojasniti s tem, da ne izvira to izžarevanje niti iz popolnoma zdrave in žive proto-plazme, niti iz popolnoma mrtve, temveč da nastajajo v njej baš v kratkem razdobju, ko proto-plazma «.odmira. Dokaz, da ti žarki v umirajoči stanici v resnici nastajajo, je podal Lepeškin s kemičnimi poskusi, s poskusi s kemičnimi snovmi, ki so se v bližini, torej v neposrednem dotiku umirajočega tkiva spreminjale. Ugotovil je tudi njih značaj in valovno dolžino. Prav za prav niso nobeni novi žarki, ker spadajo v območje za človeško oko nevidnih ultra-violetnih žarkov. Po lastnostih so zelo slični življenjskim žarkom, ki jih je odkrli prof. Gu-vrič in ki pospešujejo delitev stanic ali z drugimi besedami rast organizma. Razlika je le V «m, da deluiejo Gurvičevi žarki ves čas, ko organizem rase, Lepeškinovi pa sam» ranjem. Prav za pra lo pričakovati. Orgi roma njegove stanice jo od zunaj žarke vse ljenje, naravno je, d* nutku smrti spet odd tako je umljivo, da takšni žarki tudi v kjer jih je Lepeškia prej odkril. Tu je d< ki umirajo in potreb kaj, kar bi v okolici t ševalo nastanek no« njih delitev, njih ra* logo imajo — kakor žarki — bas nekrobii ki. Iz tega je razv pomen za vsa živa bitj biotični žarki nimajo skrivnostnega na sebi oni, ki povzročajo poji pa znanost danes se soditi. Ako nameravati Jugoslav ■ Uda J potujt» 1 na afcfc Hitri t orjatkiai t rti ■ rk»|)Tr*nin pinfc S "ILE DE FRA m 8. s^pt.—29. • 9 20. oktobri ■ "PARI * 18. septembra—6. ® Hitra v.inla. l»»r»W g Krannr kabin» tr*0«fi raS ali itiri Mrl». S>**»»M ■ roška kahinja. Vim m «• _ pri vaakl j«4i. Vik H 1 Vami i» rili«. ■ /a narfaljna (mJsmMi S I _ pitil» na: : LEO ZAKRA m Genersl Travel SrH 302 Kant 72ad H ■ New York C« ■ SLOVENIC PUIUSM " Trsvel Hurttl ■ 216 West IStb « ■ New York (it) ; SreaeU mm ■ ■ ijlL'J Ali ste naročeni M Prosveto ? Pndplrijt« TISKARNA S.N.P SPREJEMA VSA zaetje. mu odvzeli koalicijsko1 «"ožic. Kaj torej hočeta? Ali ni pravo in ga oropali volilne pra-1 to nadaljevanje razrednega bo- vice. ja?—D. P. ▼ tiskarsko obrt spadajoča Tiska vabila za veselice in shode, vitim««, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, m slovaškem, češkem, nemškem, angleikero J»*' NA CU VODSTVO TISKARNE APELIRA - 8.N.PJU DA TISKOVINE NAROt* V SVOJI TISKARNI ti»ksra« V «a pojasnila daje Cene irotrnc, uaijsko dei<> P Pilita po informa* ns s. n. p. j. prh® 2657-5« 80. LAWNPALI¡A Telefon Kock** CHICAGO, nx. Taai m dobe aa ielja tad TS*