Komentar tedna Delo je skelnil X. kongres ZKJ. Sklenjeno je obdobje dveh let, ki ae bosta pomnili v zgodovini nove jugoslovanske socialistične samoupravne skupnosti. Hkrati sta potekali veliki družbenopolitični akciji: na eni strani smo sprejemali novo jugoslovansko ustavo - dokument delavskega razreda Jugoslavije, na drugi strani pa smo pod vodstvom družbenopolitičnih organizacij in posebej Zveze komunistov bili boj zoper nosilce programov, ki so nasprotovali doslednemu dograjevanju socialističnega samoupravljanja. Boj je sklenjen zmagovito. Drugače niti ni bilo mogoče, kajti delavski razred Jugoslavije vse predobro ve, kaj bi pomenila vrnitev v stare preživele oblike družbenih odnosov, kjer je človek le sredstvo „mislečega" kapitala. Prav zaradi tega vedenja se je delavski razred strnil okoli Zveze komunistov, ki je pod odločnim vodstvom predsednika Tita izborila zmago skupaj z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami, oprta na moč ljudi, se je utrla skozi goščo preprek, ki so bile subjektivne in objektivne narave. Tudi nekaterih v Zvezi komunistov se je že polotil občutek dremave nemoči, ko so zrli na vedno bolj glasne nosilce tehnokratizma, nacionalizma itd. Do temeljitega .preobrata v delu je prišlo šele po znani 21. seji redsedstva ZKJ in po Pismu. Aktivnost Zveze komunistov se ni :ončala samo v partijskih organizacijah. Resnična vodilna vloga Zveze komunistov se je pričela dosledno uresničevati na vseh popriščih boja za socialistično samoupravljanje, na vseh področjih družbenega Kongresni vtisi Ijenja - v temeljnih organizacijah združenega dela, v krajevnih ipnostih in samoupravnih interesnih skupnostih^ v samoupravnih irganih, skupščinah, Socialistični zvezi, sindikatih, mladinskih orga-icijah, Zvezi borcev, enotah JLA itd. Aktivnost Zveze komunistov se je v tem času oblikovala v številne ločne pojavne oblike: v razpravo o novi delavski ustavi SFRJ, v volilna opravila in uspešno izvedene volitve, ki so v svojem bistvo manifestacija delovnih jjudi in občanov za samoupravne socialistične odnose, v priprave na kongrese ZK. Z rezultati uspešnega boja zoper nasprotnike socialističnega samoupravljanja, z velikimi delovnimi rezultati pri izgradnji naše domovine, so prišli na X. kongres delegati jugoslovanskih komunistov. Z njega so odšli zadovoljni. Z njimi vsa jugoslovanska javnost. Zakaj? Odgovor je preprost: pričakovanja so se izpolnila. To je bil kongres enotnosti jugoslovanskih komunistov, kongres revolucionarje partije, polne sile in moči, da se izbori za svoja programska načela. Ta pa rastejo iz interesov delavskega razreda in vseh delovnih ljudi Jugosla-Wje. Kongres se je zavzel za učinkovito uresničevanje odnosov nove agoslovanske ustave, kajti samo to je porok, da se v naš delovni dan ne bodo mogli nikoli uspešni vrniti nesocialistični in nesamoupravni tujki. To je še posebej močno poudaril v svojem uvodnem referatu iredsednik ZKJ Tito, ki je podrobno razčlenil tudi sodobni svet in ugoslavijo v njem. Pri tem je močno podčrtal pomen naših manjšin za dobre sosedske državne odnose, hkrati pa je tudi jasno povedal pod kakšnimi pogoji lahko nekatere naše sosede računajo na dobre odnose s SFRJ. Titove besede so odmevale tudi daleč prek meja naše domovine: „Prav takšna, kakršna je, neodvisna socialistična in neuvrščena Jugoslavija najbolje služi interesom miru in napredka v svetu." MILAN MEDEN ■■■■■■IHBBHMHMaBa NA GRAŠKI GORI Te dni slavi občina Slovenj Gradec občinski praznik. V vseh večjih krajih Mislinjske doline so pripravili prazniku na čast številne prireditve. Zaključne slovestnosti bodo v nedeljo, 9. junija v Smartnem in Slovenj Gradcu. Številnim čestitkam za občinski praznik Mislinjske doline se pridružuje tudi uredništvo Našega časa. Naši predstavniki v skupščini SRS LJUBLJANA - 31. maja. Vsi trije zbori slovenske skupščine so na ločenih sejah izvolili predsednika in sodnike vrhovnega sodišča in tudi skupščinske komisije ter svoja delovna telesa. , Iz velenjske občine je bil za predsednika odbora za družbenoeko- • nomske odnose in razvoj pri zboru občin izvoljen Avgust Jeriha iz Gorenja. V odboru za družbeno-politični sistem pri zboru združenega dela je Vera Zupančičeva iz REK, sodnik občinskega sodišča Edo Centrih pa v komisiji skupščine SRS za pravosodje. 5000 pionirjev iz vse Slovenije ® AKCIJA ZA ZDRUŽITEV DELA IN SREDSTEV GORENJE-ISKRA V POLNEM RAZMAHU: Prihodnji teden zbori kolektiva VELENJE, 7. junija - Z današnjo skupno sejo delavskega sveta združenega industrijskega podjetja Gorenje, delavskega sveta Tovarne gospodinjske opreme Gorenje Velenje in delavskih svetov temeljnih organizacij združenega dela Gorenje bo sklenjena prva faza priprav za podpis samoupravnega sporazuma o združitvi dela in sredstev ter za tesnejšo povezanost združenih podjetij Gorenje Velenje in Iskra Kranj. Pred tem so se v torek sešli v .Velenju direktorji vseh organizacij združenega dela, sekretarji organizacij Zveze komunistov in predseid-niki delavskih svetov organizacij združenega dela Gorenje iz Velenja, Subotice, Mute, Šoštanja, Slovenj Gradca in Gornje Radgone ter razpravljali o predlogu samoupravnega sporazuma o združitvi dela in sredstev ter o aktivnosti v pripravah na podpis tega sporazuma. V sredo pa so se sešli člani političnega aktiva in predsedniki izvršnih odborov sindikalnih organizacij in prav tako obravnavah predlog samoupravnega sporazuma in priprave za njegov podpis. Soglasna ugotovitev z obeh posvetovanj je bila, da zdajšnji predlog samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev ustreza gospodarskim in političnim izhodiščem za povezovanje in združevanje ter da je treba storiti vse, da bo ta sporazum, ki bo zagotavljal hitrejšo gospodarsko rast vseh organizacij združenega dela in združenih podjetij Gorenje Velenje in Iskra Kranj ter še uspešnejše reševanje vseh odprtih vprašanj in uveljavljanje širših družbenih interesov, podpisan 26, junija letos, pred drfevom samoupravljalcev. Prihodnji teden se bodo sešli delavski sveti organizacij združenega dela Gorenja v Subotici, na Muti, v Slovenj Gradcu, Šoštanju in Gornji Radgoni ter prav tako obravnavali predlog samoupravnega sporazuma o združitvi dela in sredstev združenih podjetij Gorenje Velenje in Iskra Kfanj. V Tovarni gospodinjske opreme Gorenje v Velenju pa se bodo začeli prihodnji teden že prvi zbori kolektiva, na katerem bo govora o povezovanju Gorenje - Iskra, v drugih organizacijah združenega dela Gorenja pa bodo zbori delavcev po sejah delavskih svetov. če iradi taborite, če imate rajši preprosto udobje, a vrendar pravi počitek, pottem se odločite za i nakup šotora. V PRITLIČJU nama VELEBLAGOVNICE V VELENJU lahko kupite na športnem oddelku šotore različnih velikosti in vse potrebščine za taborjenje. In še ena ugodnost: kamp potrebščine in vsa ostala oprema za taborjenje so pri NAMA, Velenje tudi na potrošniški kredit 7. junij 1974 leto X. št. 21 (230) cen3 2 din Glavni in odgovorni urednik Ljuban Naraks borci, se bo začela ob 11. uri na jasi pod spomenikom. Slavnostni govor bo imel Viktor Avbelj-Rudi, predstavnik glavnega štaba NOV in POS. V kulturnem programu bo sodelovalo okrog 500 mladih pevcev, reci-tarjev, rudarska godba na pihala, partizanske teritorialne enote, pripadniki JLA in milice. Po slavnostni proslavi se bodo pionirji sešli ob tabornih ognjih z borci ter prisluhnili njihovim spominom na hude vojne dni. Član italijanske delegacije socialno demokratske stranke, ki se je udeležila 10. kongresa ZKJ, Giorgio Cezari je v sredo, 25. maja obiskal Velenje. Najprej si je ogledal nekatere proizvodne obrate v tovarni gospodinjske opreme, po pogovoru s predstavniki podjetja pa se je sešel z velenjskim političnim aktivom. Pozdravil ga je sekretar organizacije ZK v TGO Velenje in član CK ZKS Janez Miklavčič. Zatem je spregovoril Giorgio Cezari in meti drugim dejal, da je kongres potrdil samoupravljanje in politiko neuvrščenosti kot dve poglavitni črti jugoslovanskega socializma. Dotaknil se je tudi obnavljanja revanšizma v Italiji in dejal, da je akcija iredentističnih krogov ostala brez političnega učinka v vsej Italiji, še posebno pa med prebivalci ob meji. Dva dni pred zborom bodo velenjski pionirji skupaj s predstavniki ZMS Velenje nadaljevali s Paškega Kozjaka pohod po poteh Štirinajste, ki se je začel 27. aprila v Metliki. Na žiill'llill MJLilMW rihodnjo nedeljo, 15. junija bo Graška gora - Gora jurišev ra oživela. Zveza prijateljev mladine Slovenije in republiški od-Zveze združenj borcev NOV prirejata tega dne na Gori jurišev slovenskih pionirjev ob 30-obletnici pohoda 14. divizije na trsko. 'oseben organizacijski od-, ki ga vodi načelnik uprave le varnosti iz Ljubljane Ja-Vinkler pričakuje, da bo ikalo Graško goro približno 10 pionirjev iz 22 slovenskih Sin ter drugih republik in :og 1000 odraslih. Pioniiji pdo prispeli v Velenje že v pe-I, 14. junija in bodo gostje povih vrstnikov iz Velenja, iltanja, Mozirja in Slovenj jadca. Naslednji dan se bodo H 7. in 8. uro zjutraj zbrali [Kidričevi cesti v Velenju (ce-i bo v tem času zaprta za ves prnet), odkoder se bodo z tobusi odpeljali do Plešivca, [ tam pa peiš krenili na Graško ro. Obenem se bo iz slovenj-Iške smeri približevala Graški ri druga skupina koroških in gerskih pioniijev. Poleg tega ► iz Šoštanjja v soboto zjutraj Ho peš na pohod proti Graški ri 100 najboljših pioniijev od ttjega do sebegu. led" tem časom so ubežniki na cilj. Uničili so oklep-rtomobil in izginili v portu-planinah. >eli ai tih i Tamara Dobson Zadnji čas sta v tudi dve ženski. To je igralka v filmu vzbudil veliko pozoi Yorku kot maneken se je v svoji prvi večji proti narkomanom. Nola Smith pa je veznosti sodi pred' višjih položajih ame teljica, kasneje pa je Nola Smith. V« m življenju v ospredju >son in Nola Smith. Prva ,C1 *, ki je med občinstvom ariero je začela v New a je visoka 188 cm in da »slavila kot agent v boju Bele hiše. V njene ob-igažiranje žensk na naj-e. Prej je bila vzgoji-pisarnii. Im< kus? Velja samo za moške!|kkšno darilo bi najraje poli svoji prijateljici? 1. Vsak moški rad pogk pek cvetja I točka sko. Kaj na njej najpre onboniero te? a) njene noge b) njeno obleko c) celotno postavo 2. Kakšna moda vas naj vlači? a) mini b) maxi c) midi I I # Modna kreatcr Staša V prijetne pričakovanji Tudi takrat, ko pričakuje otroka, moraij vedno lepo urejena. Sew je težko najti obleko, s k ro bi bile v tem času i nega pričakovanja zado ne, še posebno, če želitei| vsaj malo moderne. Pai dar so tudi obleke zai niče lahko ljubke, če i mo primeren kroj, ba material. Zelo praktične so brc kavne obleke, kakršna j« J di -na sliki. Vratni in ro izrez sta okrogla, obleki je krojena navzven. Pod t obleko lahko oblečetej lične bluze in pulije ter ti vsak dan menjate izgled. Drugi model pa je neki bolj slavnosten in za ložnosti. Obleka je kombini z belim blagom spredaj in vihkih rokavov. Poseben [ rek daje svilena pentlja. Ce boste poskrbele še J vilno nego, za urejenostmi tudi v tem lepem času pri" vanja zadovoljne. ■ iiaaiHiMMmiiiiimaM Otočk »lačilo 3 točke [ako bi uredili svojo sobo? ftilno 1 točka »mbinacija večih stilov 2 točki prosili bi strokovnjaka za fcoč 1 točka 4a kaj polagate pozornost |M>lačenju? ajci 1 točka ■ravati 1 točka vse dodaitke 3 točke magate prijateljici pri napoju? i, pri kvali teti 0 točk r, pri modi 2 točki me ne zanima 0 točk te radi umetniške slike? o 1 točka lo 3 točke poznam slikarstva 0 točk ejmete naslednje kombi-! barv: mrodra-vijoličasta in p-rumena 1 točka Otočk al bi vkheti 0 točk TE V: 5 točk:: Žal za vas ne bi |i trditi, (da ste oseba, ki razvit čutt za okus. Temu tmu bi morah posvetiti »zornostii. Okus je poseb-t, ki se lahki o razvije. " 5 do 121 točk: Spadate v >ino ljudi. I ki imajo naravno okus, tcoda istočasno ne »te v skupitino ljudi, za kate-iahko trdiili, da imajo okus f razvit. T tudi za vas velja: i se lahko rrazvija. ' 12 do 2C0 točk: Ste oseba Sudujoče r razvitim okusom, ko bi celo d trdih, da je vaš izbran ini prefinjen. Toda v tem smisislu ne smete pre-' ti. Pretiraravanja vas lahko tlje v nepnrijetnosti in izu-ličenost. ■I H mm FELJTON VOJNA PO General von Lehr je vedel, da se njegove enote, ki so imele še vedno veliko najrazličnejših vozil, tankov in pra-teža, ne bodo mogle hitro in uspešno umikati po cesti Celje-Slovenj Gradec in naprej, ker je bila le-taozka, vijugasta in na mnogih krajih poškodovana. Nemška vozila so morala pogosto stati, ker se je na ovinkih in ozkih delih ceste promet preprosto zamašil. Zato je nemški poveljnik sklenil, da bo zaprosil naše enote za „pomoč"! 9. maja okoli desete ure dopoldne je neka naša patrola pripeljala v naš štab nemškega majorja, ki se je hotel sesta-' ti s predstavnikom ,,Titove vojske". S seboj je imel pismo, v katerem je general von Lehr pozival predstavnika „Titove vojske" na razgovor v Bra-slovče. Nemški major se je na vse kriplje trudil, da bi nas prepričal v pravilnost Lehrovih zahtev. In kaj je zahteval nemški poveljnik? Nič manj in nič več, kot da njemu in njegovim-enotam omogočimo neoviran odhod z jugoslovanskega ozemlja. Medtem, ko je nemški major pojasnjeval bistvo Lehrovega predloga, je hkrati na vse pretege hvalil svojega poveljnika. Pripovedoval je o njegovi veliki skrbi za svoje vojake, goreči želji, da bi prihranil ob koncu vojne dragocena človeška življenja na obeh straneh. Kajpak nas sploh ni zanimalo, zakaj se nemški major toliko trudi, da bi prikazal, svojega poveljnika v čim lepši luči (njegove vrline smo dodobra spoznali v minulih štirih letih!), pač pa so nas zelo zanimali njegovi načrti. Zato smo tudi pristali na razgovor z njim - vendar pa ne v Braslovčah, temveč v Letuši. Torej na pol poti med njimi in nami. Lehrov predstavnik je nekaj časa okleval, pri tem pa zatrjeval, da se njegov komandant nerad loči od svojega štaba. Dejali smo mu, da lahko tudi v Letuš pripelje svoj št3b, če želi. • še dolgo potem, ko fe 7. maja 1945 nacistična Nemčiia že kapitulirala, so na naših tleh še vedno divjali hudi boji, ki so se končali šele 15. maja Dokaj na široko mi je razložil, kako si predstavlja poveljevanje, kakšen je v odnosu do podrejenih, kaj zahteva od njih in kaj jim je pripravljen nuditi. Zelo obzirno me je vprašal, če sem voljan povedati, kakšen čin imam in kakšno dolžnost opravljam. Očitno je bilo, da se trudi ostati miren, poveljniško samozavesten, kar pa mu ni povsem uspelo. Opazil sem, da je nervozen in na trenutke negotov. Prosil me je, da mu posredujem svoje predloge. Zanimalo ga je, s kakšnimi silami razpolagamo v neposredni okolici in katere naše enote so na področju med Braslov-čami in avstrijsko-jugoslovansko mejo. Odvrnil sem, da mu tega ne morem povedati, ker da prihajajo na to področje vedno nove in nove enote. Čeprav z mojim odgovorom očitno ni bil zadovoljen, me o položajih in moči naših enot ni več spraševal. Namesto tega je začel naštevati svoje predloge in zahteve. Začel je zelo preprosto: „Odločil sem se, da dam maršalu Titu na razpolago večje količine orožja in različnega vojaškega materiala in prevzamem vso odgovornost za miren in discipliniran umik svojih enot v Avstrijo. Kot protiuslugo pa zahtevam, da mi omogočite nemoten umik do meje in to čimprej in po vseh možnih cestah. Hiter umik je potreben zato, ker imajo moje enote, ki štejejo okoli 300.000 vojakov, hrane samo za tri do štiri dni. Razen tega pa je treba izrabiti dejstvo, da so v tem trenutku te enote še vedno disciplinirane In voljne izvajati ukaze. Ce bi se umik zavlekel in bi četam zmanjkalo hrane, ne rhorem zagotoviti, da ne bi prišlo do ropanja civilnega prebivalstva. To velja predvsem za Cerkeze, ki so tudi pod mojim poveljstvom" je končal nemški general. Pri tem je nenehno poudarjal, da imajo njegove enote veliko najrazličnejšega orožja. Vprašal sem ga, kaj si predstavlja pod pojmom „velike količine najrazličnejšega orožja," ki da ga je voljan prepustiti nam. Besedo je dal enemu izmed svojih generalov, načelniku štaba. Ta je izjavil, da nam lahko prepusti vso rezervno oborožitev, pripravljen pa je dati tudi del orožja, s katerim so oboroženi vojaki. Našteval je, koliko tankov in topov, strojnic in pušk ter streliva bi lahko dobili. Rekli smo mu, naj sporoči von Lehru, da ga bomo čakali ob 13. uri v gostilni ob cesti. Nemški major je zatrdil, da bo prenesel naš predlog svojemu komandantu, vendar pa ne more zagotoviti, da bo le-ta res prišel na dogovorjen kraj. Točno ob 13. uri sem grišel s prevajalcem pred gostilno. Von Lehr me je že čakal. Ni bil sam. Prišel je s svojim ožjim štabom in izredno močnim oboroženim spremstvom. Pred vhodom v hišo je bilo več do zob oboroženih stražaijev, na cesti je stal oklopnik, okoli hiše pa je bilo več mitraljezov. Ko smo prišli do hise, so nas Nemci začudeno gledali. Prevajalec in jaz sva bila namreč oborožena samo z revol-veijem, bila pa sva tudi brez vsakega spremstva. Stražarji so nas pozdravili strogo, vojaško. Pred vrati nas je pričakal major, s katerim sva imela preliminarne razgovore. Postavil se je v pozor in raportiral, da je general von Lehr zaradi resnosti teme^o kateri naj bi se pogovrjali, pristal, da pride na pol poti. Čaka nas v hiši. Vstopila sva in zagledala generala Aleksandra von Lehra in pet, šest nemških višjih oficirjev. Stali so sredi sobe. Velika kmečka izba je bila urejena tako, kot daje v njej že nekaj tednov štab nemškega korpusa. Vse stene so bile pokrite z zemljevidi, na veliki mizi je bilo več specialk, okoli mize pa vrsta stolov. Vse je bilo brezhibno čisto in urejeno. Domneval sem, da je ta veliki vojskovodja - glede na tisto, kar je počel pri nas tudi veliki zločinec! - človek močne postave, skladno razvit. Bil sem razočaran. Pred menoj je stal majhen, dokaj suh človek, ogrnjen s črno pelerino, ki ga je naredila še manjšega. Pozdravil me je in se predstavil: „Generaloberst Lehr". Še predno sem utegnil povedati ovoje ime, mi je že začel predstavljati častnike, ki so stali okoli njega. Govoril je hitro, s prikrito nervozo. mmmmmmmmmmmmmm ■n HHBHBi IMMBHi Križanka VODORAVNO: 1. pentljasta značka v narodnih ali državnih barvah. 8. slika z vodnimi barvami, 9. reka in pokrajina v Zahodni Nemčiji, 10. avtomobilska oznaka za Va-ljevo, 11. kraj blizu Trsta, kjer je pesnik Rilke napisal svoje ,,Devinske elegije", 13. reka na vzhodu južne Francije, varjeno mesto, 15. naziv za tri nordijska božanstva, 16. turški velikaš, 17. industrijska rastlina, 18. nenasitnost, 20. Dolenc Nataša, 21. ime pisateljice Miheličeve,. 24. vrhovni poveljnik mornarice, 26. znameniti francoski matematik in astronom, Pierre Simon de . . . NAVPIČNO: 1. vrsta konjskega hoda, 2. velika reka, desni pritok Volge; tudi utežna in votla mera na Bližnjem vzhodu, 3. geometrijski lik, enakostranični pravokotnik, 4, reka v Švici, pritok Rena, 5. Roda Roda, 6. tuja valuta,'tudi geslo, 7. vrsta aminokisline, ki je v mnogih beljakovinah, 12. nemško mitološko bitje, boginja devica, služabnica humor „Glasba je podobna odru, okusiš jo in že te ima v oblasti. Nikoli več je ne moreš zapustiti!" je dejal Ladislav Racz -r-vodja in pevec ansambla ,3RATJE RACZ", ki že dvanajst let vsak večer skrbi za prijetno razpoloženje gostov v hotelu „Paka" v Velenju. Ta ansambel je vseskozi posebnost, saj so redki primeri, da se cela družina posveti skupnemu poklicu. Toda za brate Racz to ni bil zgolj slučaj ali modna muha, saj izvirajo iz talentirane družine godbenikov iz Ba-natske Madžarske in jim mu-zika pomeni življenje, ljubezen in notranjo izpoved. Pot do uspešne kariere ni bila vezana na reklamo in menažer-je (kot je navada današnjih dni), priljubljenost med občinstvom so si pridobili z doživeto interpretacijo narodne in plesne glasbe. Bratje Racz so igrali posamezno v različnih krajih Jugoslavije že od' svoje rane mladosti, ansambel pa so ustanovili 1. novembra 1956. leta na željo direktor ja hotela Metropol v Piranu, Dušana Kovača. Takrat so bratje Racz tudi sklenili, da za vedno ostanejo v Sloveniji. Po dveh letih igranja v kavarni Metropol v Piranu so se preselili v Ljubljano, kjer so v kavarni Bežigrad — ,.Majcen" doživeli svoj največji uspeh. ,.Priljubljenost ansambla ,,Bratje Racz", posebno pa njihovega v ou j a in nevca Ladislava, znanega pod imenom Pipi, je bila tolikšna, da ga mirne duše lahko primerjamo s katerimkoli svetovno znanim pevcem." je ob neki priliki dejal urednik Antene Evgen Jurič. In verjela sem mu. Tudi.občinstvo v Velenju, kamor so prišli leta 1962, je brate Racz sprejelo s takim navdušenjem, da so dobili v hotelu Paka stalen angažma. Zasedba ansambla je bila v tistih letih popolna. Poleg treh bratov Racz sta v ansamblu igrala še njihov stliček Karel Nekič - Ujko, mojster cimbal, ki je umrl lani v 78. letu starosti, svak Džula Varga, prefinjen violinist, je preminil pred dvema letoma v tragični nesreči, brat-bobnar pa se je po sedemnajstih letih skupnega igranja z družino preselil v Koper. To so bile hude osebne izgube in vrzeli za ansambel, saj sta od prejšnje zasedbe ostala le še Pipi, ki igra klavir, orgle, harmoniko, njegovo petje pa je zaradi težkih izgub v ansamblu zamrlo v-nemo otož-nost in trpkost. In tu je še brat Štefan Racz — Eči, ki igra saksofon in klarinet. Kolo življenja pa teče dalje. Tako sta Pipi in Eči dobila novega bobnarja Zvo-neta Jurišiča, ki je uspešno zamenjal brata. In ansambel „BRATJE RACZ" ima še vedno lepo število oboževalcev, ki prihajajo v hotel „Paka" zaradi njihove glasbe in ne zaradi artističnega programa. To je gotovo. LIZA KAREL NA KI C - UJKO, mojster cimbal je igral na ta narodni panonski instrument vse življenje. Velenje in Velenjčane je tako vzljubil, da je sklenil dragocene cimbale' pokloniti po svoji smrti kot panonsko ljudsko glasbilo mestu Velenje. Bratje Racz sq izpolnili njegovo zadnjo željo in jih predali v Knjižnico Velenje, kjer so na ogled vsem ljubiteljem redkih starinoslovnih instrumentov ter istočasno živ spomin na strička Ujka in na njegovo enkratno igranje. - Eči, Ladislav Racz Brez besed boga Odina, 13. uničevalec kulturnih dobrin, divjak, razbijač, 14. obred, obrednik v liturgiji, 19. ime slovenskega skladatelja Adamiča, 22. hrvatski klasični filolog in prevajalec, Koloman, 23. angleško svetlo pivo, 25. kratica za manu propria, svojeročno, tudi za mesto pečata. Od leve proti desni: Štefan Racz — Pipi in Zvone Jurišič Brez besed NEODLOŽLJIVE NALOGE Plodno delo Društva upokojencev V nedeljo, 26. 5. 1974 so imeli upokojenci iz Velenja svoj letni občni zbor. Bil je prav dobro obiskan. Društvo šteje trenutno 1.205 članov in je zelo aktivno. Žal pa je umrljivost članstva velika. V letu 1973/74 je umrlo kar 74 članov. Upokojenci imajo svoj klub z bifejem, dom na lepem kraju obdanem z zelenjem in parkom. Okolico doma pravkar na novo urejajo, tako da bo okolje še lepše. Iz poročila predsednika društva Franca Žganka smo povzeli vrsto uspešno izvedenih akcij, pa tudi dokaj smeli načrt za delo v bodoče. Med drugim so organizirali zbiranje sredstev med člani za pomoč pri gradnji novih oddelkov slovenjgraške bolnice in v ta namen zbrali 20.460 din, uspeli so nadalje ob razumevanju Rudnika Velenje dobiti polovične deputatne karte za člane rudarske upokojence z nizkimi pokojninami, kar predstavlja 823 ton premoga. Akcijo nadaljujejo tudi letos in upajo, da ne bodo razočarani. Svojo zavest so velenjski upokojenci dokazali z udeležbo pri zadnjih volitvah z enotnim glasovanjem za združitev delavskega in kmečkega zavarovanja, pri akciji RK katerega kolektivni člani so, gmotn« so podprli izgradnjo partizanske šole v Cerknem, dom v Kumrovcu, Onkološkega inštituta v, Ljubljani, darovali svoj prispevek za prapor Koroških borcev Šaleške doline — skratka prav povsod so prisotni in aktivni. Zlasti skrbijo še za rekreacijo svojega članstva. V letu 1973 so organizirali kar 10 izletov, ki se jih je udeležilo 888 članov, torej več kot dve tretjini veh včlanjenih. Razumljivo je, da je prav, da odbor s to prakso nadaljuje. Del sredstev so namenili obdaritvi socialno šibkih članov ob raznih praznikih in jubilejih. Spomnili so se 178 članov, ki so jih obdarili in z obiski razveselili. Letovanje ob morju so omogočili 21 članom, skušali pa bodo to število še povečati. Potrebne finančne vire črpajo iz dejavnosti bifeja, ki je na voljo vsem. Iz denarja, kije bil od leta 1966 dalje zbran iz naslova stanovanjskega sklada in kreditov v občini Velenje, je velenjsko društvo pridobilo 9 enosobnih stanovanj in 16 garsonjer. V bližnji bodočnosti je predviden nakup še 13 garsonjer. To je sicer velika pridobitev, toda še vedno imajo 47 prošnjikov. Mnogo zaslug pri reševanju stanovanjskega problema ima vsekakor direktor stanovanjskega podjetja Velenje Ivo Gorogranc, ki je za stisko upojencev pokazal polno razumevanja. Društvo ima v načrtu gradnjo novega doma upokojencev. Razgovori že tečejo, toda ni še dokončno rešeno vprašanje financiranja. Dom naj bi veljal nad miljar-do starih din, bil bi pa sodobno opremljen in cene stanovanj v njem za upokojence dostopne. S. V. V Rudarskem šolskem centru Velenje je že sedaj nad devetsto zaposlenih in tisoč petsto učencey in dijakov. Izredno pomemben je tudi .podatek, da so v tej šoli učenci kar iz 96 občin Jugoslavije. Na seji sveta organizacije ma še zaostruje. Projekt za dom združenega dela so se pogovarjali o uspešno prehojeni dosedanji poti. Hkrati so nakazali tudi nekatere naloge, kijih bo moral rešiti notranje monoliten kolektiv. Med najpomembnejše naloge šolskega centra sodi gradnja novega dijaškega doma. V šoli je mnogo dijakov, ki se vozijo. Z dislociranimi oddelki višjih šol se potreba po izgradnji do- • Moramo jim pomagati „Lani je propadla velika večina živine, letos bo to usoda ljudi," je reksl eden od delegatov Lige d.ušiev RK - Ženeva in v mislih je imel usodo milijonov otrok, žena in mož iz Senegala, Malija, Zg. Volte, Nigra, Čada, Mavretanije in Etiopije. Od lanske pomladi je v akciji za pomoč ljudem v , tem delu sveta sodelovalo 43 nacionalnih društev RK, med njimi tudi JRK in RKS. Situacija v prizadetih afriških državah je letos še težja, življenjski pogoji so skoraj že nečloveški, zato ima sedanja akcija za cilj povečati našo pomoč žrtvam lakote v teh deželah in ponovno izkazati našo veliko solidarnost in razumevanje za probleme soljudi. RDEČI KRIŽ SLOVENIJE vas poziva, da se s svojim prispevkom pridružite akciji zbiranja pomoči za žrtve hude lakote v Afriki. Denarni prispevek lahko nakažete na tekoči račun 50103-678-51579 RO RK Slovenije (za pomoč Afriki) „SIGMA" -ŽALEC SAVINJSKA INDUSTRIJA OPREME IN GRADBENA MONTAŽA NOVO NA TRGU PRVI TRAJNO GOREČI KOTEL NA TRDO IN TEKOČE GORIVO - specialno prirejeno kurišče za zgorevanje vseh vrst domačih goriv in odpadkov - gori od 5 do 20 ur z enkratnim polnjenjem - velik emajliran bojler kapacitete 1501 - odlični izkoristek - moderna oblika - mali gabariti - avtomatsko delovanje - kapacitete od 30,000 do 50,000 kcal/h je pripravljen. Potrebno je zbrati sredstva. Predvidevajo, da bi z gradnjo lahko pričeli, če ne prej, naslednje leto. Zaradi boljšega načina proizvodnje, izboljšanega praktičnega pouka in ureditve skladišč, načrtujejo izgradnjo še ene hale v neposredni bližini železniške postaje. Nov delovni prostor je nujnost šolskega centra. Sredstva so že skoraj zbrali. Za pri-manjkaj&či del pa naj bi kreditirala sredstva Ljubljanska banka Velenje, ki bo o tem odločala že te dni. Halo bo gradil Vegrad Velenje, začetek del predvidevajo že naslednji mesec. Tudi tu je pereč kadrovski problem. Zavedajo se, da ga bodo lahko uspešno reševali le z gradnjo stanovanj. Sklenili so, da bodo vsako leto zgradili trideset stanovanj in tako omilili stanovanjsko in z njo kadrovsko stisko. Rudarski šolski center je v dobrih vodstvenih rokah in je že doslej pokazal, da mu skupnost lahko zaupa. Z vzgojo in izobraževanjem pa sanira širši problem. V šolanje vključuje nad 80 % mladih iz delavskih vrst in prenekaterikrat uspešno reši tudi socialne probleme, kijih ni malo. Nedokončana zgradba Med Pesjemin Šoštanjem stoji sredi grmičastega terenj čedna stavba. Človek bi dejal, da bo tu zrastel kakšen inšti tut. Pozabljeno je že vse tisto o energetskem kombinatu Ostal pa je kamen, lepa nedokončana gradnja. Česa le čaka? Povsod primanjkuje prostora in denarja za gradnjo novih podobnih objektov. Ali bo ta nedokončana zgradba me< Pesjem in Šoštanjem ostala za spomin in kot kamen spotike ali pa jo bo nekdo koristno dokončal in uporabil? Uredništvo Našega časa prosim, da najde od pristojnih odgovor. Pripis uredništva: Odgovora nismo poiskali. Vaš prispevel tovariš Miklavc pa smo objavili. Morda se bo kdo Oglasil h razjasnil za kaj bi ta objekt lahko koristih. Tesno na Celjski cest Ob- delovnih izmenah v velenjskih podjetjih, to je zjutraj pred šesto in popoldne okrog štirinajste ure, je promet v Velenju zelo gost. Najbolj pa pride do izraza gneča neposredno pri podjetjih. S pravo mero previdnosti vseeno ni preveč težavno priti do doma, saj so ceste povsod dovolj široke. Drugače pa je na Celjski cesti, nasproti hiše št. 31, oziroma, pred gradbiščem stanovanjskega bloka B - 56, ki ga gradi Vegrad. V. neposredni bližini je namreč otroški vrtec „Gore-nje", kamor pripeljejo starši otroke v varstvo, preden gredo v službo, popoldne, pa jih mimogrede vzamejo domov. Na neurejenem prostoru tik ob cesti. se ustavlja veliko osebnih avtomobilov, ki ovirajo promet po Celjski cesti. Ljudje in otroci so izpostavljeni prometnim nezgodam. Če ni druge rešitve za boljše ustavljanje avtomobilov, je nujno potrebno vsaj z znaki in z občasno prometno kontro- lo opozoriti na varnost. Naj bo potrebna najprej žrtev in tem ukrep, kot je to v veliki čini primerov. Tudi dostop do vrtca je si urejen. Slišal sem nekatere še, kako so se že presekirali ta račun! Bo to opozorilo pomaga Kdo ve. Ali pa bo moral biti javljen še kakšen žalosten nek pred ukrepom! PEPI MIKLA ■ ■ Prometna gneča je največja takrat, ko starši pripeljejo otroke Tudi poštenih je mnogo Človeku se upira nenehno brati vesti o vlomih in tatvinah. Zato je toliko bolj presenečen, če prebere in doživi kaj nasprotnega. Že od praskiipnosti dalje je bila najlepša človekova vrlina poštenje. In zelo narobe bi bilo trditi danes, kljub vlomom in tatvinam, da poštenih ljudi pri nas ni malo. Prav danes sem bil zopet v šoštanjski trgovini z živili. Tovarišica srednjih let me prijazno pogleda in me ogovori: „Kaj niste pred dnevi pri nas pozabili denarja? " V zadregi sem se nasmejal in prikimal. Res je, da sem kupoval drobnarije za mamo, dal tisočaka, na drobiž pa pozabil. ,JDvestopetinštirideset dinarjev imate v dobrem," mi de. „Nočem, da bi me pekla vest." Zopet sem zardeval, ker moram priznati, da sem na drobiž pred dnevi popolnoma pozabil. Zahvaljeval sem se ji in nisem mogel verjeti tankovest-nosti žene, ki se je tudi drobižu odrekla. In nehote sem pomislil, kak v. lahko bi bila vsaka vrata odklenjena, če bi vsepovsod sreč, vali same take skromne in poštene ljudi. v. S. Evropska pešpot E Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo pri Biotehniški fakulteti v Ljubljani, je pred kratkim pozval vsa gozdna gospodarstva na območju od Slovenjega Gradca do Opatije, k sodelovanju v mednarodni akciji „Evropska pešpot E6", ki naj bi potekala tudi preko ozemlja Slovenije. Namen take akcije je vključitev slovenskega gozdarstva o propagiranju gozdov, varstvu narave in zdrave rekreacije v naravnem okolju. Inštitut je že dobil vso podporo za akcijo pri Planinski zvezi Slovenije, obrnil pa se je še na gozdna gospodarstva Slovenj Gradec. GLIN Nazarje, Celje, Ljubljana, Postojna in Kočevje, ki naj bi veliko prispevala pri organiziranju te edinstvene eko-loško-turistične akcije. Evropska pešpot št. 6 naj bi potekala skoraj po vsej svoji dolžini v smeri sever - jug. Začela bi se ob Baltiškem mOiju (v 1. 1976 nai bi se podaljšala pre^o Švedske prav do polarnega kroga), vodila bi preko Nemčije in Avstrije do jugoslovanske meje, od tod pa proti morju, ki bi ga dosegla v Kvarner-skem zalivu v Opatiji. Avstrijci imajo-svoj del poti že urejen. Pripravljali so ga tri leta. jugoslovanski del pa naj bi bil nared do začetka poletja leta 1975. Smer poti je predvidena od: Radeljskega prelaza - Radelj — Male Kope - preko Turiške vasi pri Slovenj Gradcu,- čez Razbor - Sleme - Bele vode, skd ziije, čez Čreto, prek Troj Limbarske gore — Mon Miklavža - Janč — Grosu; Turjaka — Mačkoveea -I po Loški dolini čez Ma Snežnik - Gomance - Kla Kastavodo - Opatije, bilo konec poti. Priprave za osnovanje | sprejel v svoj delovni inštitut (odsek za pro urejanje gozdov), vodil tem razgovore z gozdnii spodarstvi. Opravljeni; di ogledi nekaterih ključn sekov. Predstavniki vseh | nih gospodarstev, po območjih bo potekala-pristali na sodelovanje vzem svojega dela obv NAŠ Č Beseda šoštanjskih delegatov Delovna akcija v Bevčah oraj ni zaselka v velenjski občini, kjer ne bi z udarniškim »m urejevali komunalnih problemov. udi v mestu so 27. maja pričeli delovno akcijo. Pobudo zanjo je Rudarski šolski center Velenje. Za akcijo, ki bo trajala do 15. s, so v šolskem centru že imenovali poseben štab. akcijo bodo urejevali cest- Delovno akcijo so pričali isti razsvetljavo in napeljavo dan, ko se je začel Beogradu deseti kongres ZKJ. Posvetili sojo i v novem stanovanjskem ku Bevče. štirinajstih dneh bodo ici in delavci izkopali 1300 mlje za kanal na štiri kilo-e dolgi trasi. Postavili bodo kandelabrov. navedenimi deli bodo vili sedem tisoč prostovolj-lelovnih ur. pomembnemu dogodku. Vsi člani kolektiva RŠC, ki šteje več kot dva tisoč članOv, pa se zavedajo, da bodo z akcijo omogočili hitrejšo izgradnjo stanovanj v Velenju in tako bodo posredno reševali veliko stanovanjsko stisko v mladem mestu. V šolskem centru je pereč kadrovski problem. Brez stanovanj ni novih kadrov. Tega se močno zavedajo tudi tu. Delovna akcija ima gotovo pozitivni odmev med prebivalci Velenja in nadaljuje tradicijo, ki je v rudarskem mestu način za hitrejšo ureditev vseh problemov, ki jih poraja hitro rastoče mesto in močna ekspanzija gospodarstva v Šaleški dolini. 15. junija bodo zaključili delovno akcijo s piknikom v Šent Ilju. Do takrat pa bo vsak član kolektiva RŠC opravil šest ur prostovoljnega dela. V.Š. lan kadrov — sestavni del planov gospodarskega razvoja OZD ba plamiranja kadrov postaja v času nizke ponudbe na tržila čedallje bolj prisotna, tako v kadrovskih službah, kot v nizaciji združenega dela v celoti. Čeprav predstavlja delovna enega osnrovnih faktorjev proizvodnega procesa, se ji doslej ni pčalo take pozornosti, kot bi bilo potrebno. vsakoletno akcijo zbiranja h potreb po delavcih in priprav-L ki jo zavodi za zaposlovanje ajo že vrsto let in je po zakonu poslovanju in o zavarovanju za er brezposelnosti s strani delov-»iganizacij tudi obvezna, lahko Injem letu ugotovimo sicer ob- 0 večji odziv in interes za krat-Čno planiranje kadrov, ki pa tetno žal še vedno ne odgovar-ako napovedujejo delovne orga-:ije z območja komunalnega za-za zaposlovanje Velenje, ki za-šest občin (Dravograd, Mozir- adlje, Ravne, Slovenj Gradec in nje), v svojih letnih potrebah tečno povečanje zaposlenosti v jih petih letih za 11,1 % letno, iem ko znaša dejansko poveča-laposlenosti le okoli 5 % letno, »a je še vedno občutno več, kot ikazano z družbenim planom >ja SR Slovenije v letih 1971 -i, ki predvideva povprečno let-ovečanje zaposlenosti za 2 od-:a. izlogov, ki vplivajo na neustre-ilaniranje kadrov v delovnih or-acijah je več, vsekakor pa predno nerazvite kadrovske službe, Jajenost med ponudbo in po-svanjem na trgu dela, ki nastaja 1 nekoordiniranosti med gospodom in šolstvom ter nepoznava-lastnega razvojnega koncepta, ro vseh slabosti, tako kratko-fcga kot dolgoročnega planira-adrov. Dane s imamo namreč na Dčju zavoda le nekaj delovnih icij, katerim je jasna njihova a pot, večina pa jih posluje še vedno le „od danes do jutri". V takem stanju pa seveda še bolj razvita kadrovska služba ter še večje sodelovanje vseh služb pri planiranju kadrov v delovni organizaciji nima ustreznega učinka. Po planu kadrov za leto 1974 bi se naj obseg zaposlenosti na območju zavoda povečal za 11,2 %, čeprav je jasno, da je plan glede na splošna gibanja v gospodarstvu ponovno predimenzioniran, lahko iz njegove strukture vendarle povzamemo bistvene značilnosti: - 4.750 potreb po novih delavcih in pripravnikih, kakor so jih delovne organizacije planirale za leto, je dvakrat več, kot znaša povprečni letni priliv kadrov na območje zavoda; - 42 % oz. 1.980 vseh novih potreb po delavcih in pripravnikih se nanaša še naprej na občino Velenje, ki pa lahko z lastnim prilivom kadrov krije komaj blizu 37,4 % vseh planiranih letnih potreb; - v celotni strukturi potreb so potrebe po nekvalificirani delovni sili udeležene z 52,3 %, kar je nekako v skladu s predvidevanji razvoja SR Slovenije v letih 1971-1975. Seveda pa se ta odstotek v dejanski realizaciji občutno poveča, zaradi pomanjkanja strokovnih kadrov na območju zavoda; - udeležba novih potreb po delavcih in pripravnikih se na račun industrije, ki zajema sicer še vedno preko 53 % vseh novih potreb, povečuje v gradbeništvu, kjer se je od 14,9 % lani povečala na 19,4 % v tem letu; — glede na posamezne poklice bo v tem letu povpraševanje usmerjeno zlasti v naslednje: PRIUČENI DELAVCI - 174 priučenih ključavničaijev, 150 pomožnih kemičnih delavcev, 135 gradbenih delavcev, 82 konfekcijskih strojnih šivilj, 72 priučenih zidaijev, 68 priučenih tesarjev ter 66 poljskih delavcev; POKLICNA ŠOLA - 193 prodajalcev, 186 ključavničarjev, 159 zidaijev, 103 tesaijev, 91 obratnih eleictričaijev, 56 strojnih ključavničaijev ter 51 elektromehanikov; SREDNJA ŠOLA - 73 ekonomskih tehnikov, 52 strojnih tehnikov, 38 elektrotehnikov za jaki tok, 26 administrativnih tehnikov ter 23 gradbenih tehnikov; VIŠJA ŠOLA - 17 strojnih inženirjev - tehnologov, 11 ekonomistov ter 11 razrednih učiteljev; VISOKA ŠOLA - 26 dipl. ekonomistov, 23 dipl strojnih inženiijev - tehnologov, 13 dipl pravnikov, 12 dipl. elektro inženirjev za jaki tok, 11 inženiijev metalurgov ter 11 dipl. gradbenih inženiijev. Ob prikazanih enoletnih potrebah po poklicih različnih profilov lahko ugotavljamo veliko neskladje do katerega prihaja med ponudbo in povpraševanjem. Izboljšanje tega pa ni pričakovati ob kvaliteti planiranja kadrov kot ga imamo danes. Resnejši pristop do tega vprašanja, večja povezanost gospodarstva in šolstva, predvsem pa še zagotovitev osnovnih življenjskih pogojev delavcem, to so pogoji, brez katerih si ni mogoče predstavljati bodočega kadrovanja. Razmišljanje-o kadrih in izka-nje kadrov takrat, ko nova proizvodna kala že stoji oziroma so le-ti zaradi razširjene reprodukcije potrebni, je prepozno, predvsem pa je to odraz skrajne nenačrtnosti v razvoju in kadrovski politiki posamezne organizacije združenega dela. K. Š. STANE NAVODNIK, vodja izdelave športnih rokavic v Tovarni usnja v Šoštanju, sodi med najbolj prizadevne družbeno politične delavce v Šoštanju. Je predsednik konference socialistične zveze, v svoji delovni organizaciji pa je predsednik samoupravne delavske kontrole, član izvršnega odbora sindikata, poleg tega pa je še v komisiji solidarnostnega stanovanjskega sklada v tovarni. Izvoljen je bil v delegacijo družbeno političnega zbora. - Kako ocenjujete minule volitve v okviru šoštanj ske krajevne skupnosti? Stane Navodnik „Sodim, da so bili tako predkandidacijski kot kandidacijski procesi in same volitve zelo demokratične, vendar smo tisti, ki smo se ukvarjali z njihovo izpeljavo, naleteli na precej težav. Delegatski sistem je v naši samoupravni družbeni ureditvi povsem nova oblika, ki je poprej nismo poznali, zato ni bilo mogoče uporaviti izkušenj prejšnjega posrednega predstavljanja interesov delovnih ljudi, ki so jih zastopali odborniki po občinah in poslanci v republiški in zvezni skupščini." - Kaj bi kot delegat družbeno političnega zbora hoteli uresničiti v dobro občanov svojega kraja? Kako nameravate prenašati njihove interese, mnenja in zahteve v občinski družbeno politični zbor? „Predvsem bom vselej prisluhnil razpravam svojih so-krajanov, združenih v najširši družbeno politični tribuni, socialistični zvezi. Vsi skupaj bomo poskušali reševati „naša" vprašanja, najprej sami, kadar pa problemom ne bomo sami kos, bomo prosili za razumevanje tudi pristojne občinske organe." — Se vam dozdeva struktura izbranih kandidatov v družbeno političnih organizacijah primerna? „Z evidentiranjem možnih kandidatov smo pričeli že pred dvema letoma in določevanje najbolj primernih kandidatov je teklo vse do njihove izvolitve. Vsi predlagani kandidati niso podpisali kandidatur, ker so nekateri izmed njih kandidirali za združeno delo v podjetjih, v ustanovah, v kmetijskih združenjih in drugje. Zaradi tega je bilo sestavljanje primerne kandidacijske liste prava modrost. Dostikrat smo v družbenopolitičnih organizacijah izgubljali najbolj primerne kandidate, ker so jih zajeli že na delovnih mestih. Pri izbiranju možnih kandidatov v okviru socialistične zveze, smo se ravnali predvsem po principu: primernega človeka za primerno interesno področje ..interesnih skupin pa šteje naša socialistična zveza deset." ŠTEFKA ABERŠEK, delavka v sortirnici gumbov v Tovarni galanterije in plastike Galip, delegatka v zboru združenega dela. — Od kdaj se družbeno politično udejstvujete? ,JDve leti sem članica delavskega sveta v tovarni. Na sejah delavskega sveta in sindikata smo se poglabljali v delegatski sistem, da pa ga bomo delavci docela doumeli, nam bo potrebno še nadaljnje seznanjanje z najnovejšimi spremembami v našem samoupravnem mehanizmu delavske oblasti. V ta namen že nekaj časa deluje v našem podjetju komisija za obveščanje, ki skrbi, da je medsebojno obveščanje zaposlenih zadovoljivo. Izdajamo svoj informator, v katerem lahko vsak član našega kolektiva izrazi svoje mnenje." /, Štefka Aberšek — Ste se že popolnoma vživeli v vlogo, ki jo opravljate v delegaciji združenega dela in so vam jo zaupali sodelavci? „V Galipu nas je med zaposlenimi več kot tri četrtine žensk, zato se nameravam zavzemati predvsem za interese žensk, za boljšo ureditev otroškega varstva, za pomoč materam samohranilkam in tistim, ki se vozijo na delo od daleč ah iz drugih krajev ter za podobne probleme. S tem, ko sem podpisala kandidaturo, sem zavestno prevzela nase vso odgovornost za pravilno in pošteno predstavljanje svojih sodelavcev v zboru združenega dela." GREGOR RUPNIK, sanitarni tehnik v zavodu za preprečevanje in zatiranje nalezljivih bolezni v Celju. V Šoštanju je namestnik sekretarja terenske organizacije zveze komunistov. -t. Katero področje delovanja si si izbral kot delegat v zboru krajevnih skupnosti? Gregor Rupnik "v „Odločil sem se za zdravstvo in socialno varstvo, ker se ta dejavnost najtesneje povezuje z mojo stroko in v njej bom lahko, po moji sodbi, kot delegat najbolj uspeSi-no deloval." — Za kaj vse se boš zavzemal kot delegat? „Na socialno zdravstvenem področju bom prisluhnil tudi potrebam okoliških vasi v bližini Šoštanja. Najprej se bom veliko posvetoval s predstavniki šoštanjske komunale, ki morajo biti najbolj seznanjeni s sploš-nohigienskimi pogoji, to je s čistočo in z zanemarjenostjo Šoštanja in njegove neposredne okolice. V Šoštanju še ni organizirana komunalna služba tako dobro, kot bi morala biti. V tem bi kazalo narediti pozitiven premik." — Si zadovoljen z začetnim uresničevanjem ustavnih načel v naši občini? »Zadovoljen sem z izbranimi delegati v šoštanjski krajevni skupnosti, ker so zajeti iz raznih interesnih struktur. Pogrešam pa večje zanimanje, voljo in prizadevanje večine ljudi v kraju za skupna opravila. MARJETKA EBERLINC Du bi prilagodili naš odpiralni čas onim potrošnikom, ki se v dopoldanskem ičasu ne utegnejo preskrbeti z gradbenim materialom NOV ODPIRALNI UVAJA S 1. JUNIJEM 1974 SKLADIŠČE GRADBENEGA MATERIALA vsak delovni dan od 7. do 14. ure ob torkih in četrtkih od 7. do 17. ure in ob sobotah od 7. do 12. ure ob železniški postaji Velenje Š ČAS NOVICE IZ MOZIRSKE OBČINE €> NOVICE !Z MOZIRSKE OBČINE 9 NOVICE IZ MOZiRSKE OBČiNs e # Pionirji postali mladinci Zadnjega maja so vsi pionirji — sedmošolci v občini Mozirje postali mladinci. Doslej so bili ti sprejemi po posameznih šolah, letos pa so se prvič zbrali vsi skupaj v prostorih osnovne šole Mozirje. Sprejem, ki ga je pripravila občinska konferenca ZMS skupaj z mladinskimi aktivi po šolah, je popestril tudi skrbno pripravljen kulturni program. # Tečaj za organizatorje rekreacije v Mozirju Tudi letos bo v „gozdni šoli" v Mozirju tečaj za organizatorje rekreacije v delovnih organizacijah. Republiški svet zveze sindikatov Slovenije bo letos priredil, v sodelovanju s Partizanom Slovenije dva petanjstdnevna tečaja. Doslej so bili tečaji v Mo- zirju in Kranjski gori. Soglasje o enotnosti tečajev je narekovalo več vzrokov. V „gozdni šoli" so ugodnejši pogoji šolanja, tečaj bo zaključena celota s skupnimi izpiti, kar bo tudi nedvomno zmanjkalo osip slušateljev, ki je bil doslej kar precejšen. Ker je zanimanje delovnih organizacij za tovrstne strokovnjake veliko sta v razpisu dva roka za tečaj in sicer: prvi od 25. julija do 8. avgusta, drugi pa od 9. avgusta do 23. avgusta. • Ljubiteljem naravnih lepot Dveletna prizadevanja Gor-njesavinjske turistične zveze Mozirje za nov prospekt o tej idilični dolini so vendarle rodila sadove. Letos marca so izdali stotisoč izvodov prospektov GORNJA SAVINJSKA DOLINA, ki bodo lepote naše doline ponesli v svet. Prospekti so tiskani v štirih jezikih in opremljeni z lepimi barvnimi fotografijami. Sredstva za ta prepotreb- ni prospekt so prispevali poleg Gornjesavinjske turistične zveze Mozirje še Izletnik Celje, Gostinsko podjetje Turist Mozirje, ZKZ Mozirje, trgovsko podjetje Savinja in skupščina občine Mozirje. Večje delovne organizacije bodo na tečaje bržkone prijavile po več kandidatov, vsekakor pa bo odziv večji od lanskoletnega, ko je bilo v Mozirju 54 tečajnikov. Razpise in prijavnice so občinski sindikalni sveti že posredovali delovnim organizacijam, prav tako pa so razpise dobili tudi izvršni odbori temeljno telesno kulturnih skupnosti v občini. • Uspešno zaključile tečaj V skrbi za pospeševanje kmečkega turizma je Zgornje-savinjska kmetijska zadruga Mozirje organizirala tečaje za kmečke žene in dekleta, kjer so se seznanile z vsem, kar mora NAS CAS narooilnioa Naročam tednik NAS CAS Ime in priimek Kraj ............................................. Ulica ... Naročnino bom redno plačeval. Naročilnico pošljite na naslov: NAS CAS, 63320 Velenje, Titov trg 2. vedeti gospodinja od opreme hiše in stanovanja do priprave hrane, strežbe gostom in higije-ne človeka. Šest tečajev, ki so trajali od januarja do maja je obiskovalo 79 žena in deklet in sicer v Šmihelu nad Mozirjem 11, Ljubnem 14, Gornjem gradu 16, na Rečici 28 in v Mozirju 10. Tečaje je pripravila in vodila Marija Bezovšek, strok. učit. gospodinjstva zaposlena pri ZKZ Mozirje. Tečajnice so bile s programom tečaja zelo zadovoljne in se v bodoče želijo še izpopolnjevati. Prihodnje podobne tečaje bo organizirala Delavska univerza s še nekoliko širšim programom. • Kviz - delavsko gibanje med obema vojnama Občinska konferenca ZMS Mozirje je pripravila tekmovanje na temo Delavsko gibanje v Sloveniji 1918 - 1941. Tekmovanje je bilo 2. junija v kinodvo-rani v Nazarjah. Tekmovalo je pet ekip iz osnovnih šol in ekipa mladinskega aktiva iz krajevne skupnosti Šmartno ob Dreti. Prvo mesto sta osvojili dve ekipi z mozirske osnovne šole, ki sta zbrali vse možne točke. Za nagrado sta prejeli vsaka po 250 dinarjev. Ekipi iz osnovne šole Gornji grad in mladinskega aktiva Šmartno ob Dreti sta bili drugi, tretjo mesto pa je pripadlo z enako število osvojenih točk skupinama iz osnovne šole Luče in Ljubnega. Vsak posameznik je prejel tudi knjižno darilo. Tekmovanje sovpada z obletnico zloma Orjune v Trbovljah. Osnovnošolci v atletiki V organizaciji aktiva telesnokulturnih delavcev in AK Velenje je bilo letošnje prvenstvo v atletiki za ŠŠD osnov nih šol velenjske občine. Sodelovalo je več kot 170 mla dih atletov osnovnih šol (razen osnovne šole Karla D Kajuha Šoštanj). Ekipni zmagovalci pri učencih so atiei osnovne šole M. P. Toledo, pri učenkah pa so bih najboljše atletinje iz osnovne šole Gustava Šiliha. Najboljše rezultate med posamezniki je dosegel Bojai Zorko v troboju (60 m 8,0, višino 150, kroglo 10,86 Rezultati - ekipno učenci: 1. MPT 394,5, 2. GŠ 364,5 3. AA 364, 4: BR 218, 5. Šmartno 103. Učenke: 1. G! 687, 2. MPT 599, 3. BR 390, 4. AA 294, 5. Šmartm 286,5. Posamezno: učenci 60 m: 1. Sovine Zvone MP1 8,1, 2. Grnjič Slobodan GŠ 8,5, 3. Meh Darko AA 8,i_ 400 m: 1. Lednoh Roman GŠ 61,2 2. Beg Branko BR 62,4 Slatinšek Jože MPT 62,5. Višina: 1. Korošec Branki AA 145 cm, 2. Pirnat Rajko MPT 140, 3. Glavnik Metod MPT 140. Daljina: 1. Hižar Željo GŠ 508, 2. Potrč Bora MPT 448, 3. Blatnik Franc AA 464. Krogla; 1. Jeri Branko 'AA 10,68, 2. Žagar Miran AA 10,40 3. Jegovmi Vojko BR 10,26. Troboj: 1. Zorko Bojan GŠ 130, Vršnjak Marko AA 91, 3. Sevčnikar Franc MPT 79. Š feta 4 x 60 m: 1. GŠ 32,7, 2. MPT 32,8, 3. AA 34,8,4 BR 35,4, 5. ŠM 39,9. Učenke 60 m: 1. Savinek Maric GŠ 8,7, 2. Podbregar Nataša 9,0, 3. Sluga Marina 9 1. 301 m: 1. Ramšak Lučka MPT 47,2, 2. Bizjak Anita GŠ 48,8 Hojan Anica AA 51,0. Višina: T. Dordevič Milena G 125, 2. Camlek Vera GŠ 125, 3. Kamenih Justa MP1 125. Daljina: 1. Pisanec Slava MPT 460, 2. Zemljak Irena GŠ 430, 3. Mihev Erna AA 401. Krogla: 1. Bunderle 01] GŠ 892. 2. Pirmanšek Franja MPT 886, 3. Banko S 813. Troboj: 1. Verdev Branka MPT 71,5 2. Šturm Mojca GŠ 71,5, 3. Podpečan Jana GŠ 47,5. Štafeta 4 60 m: 1. GŠ 33,9, 2. MPT 35,3, 3. ŠM 37,4, 4. BR 37,5 5. A A diskvalificirana. Množično in kvalitetno Letošnjih tekmovanj SŠD v okviru občinskih in področn prvenstev se je udeležilo preko 60.000 udeležencev, ki so prvenstva sklenili z republiškim finalnim tekmovanjem. Na i prvenstvu so tekmovale zmagovalne ekipe področnih prvenstei Iz velenjske občine so se na republiško prvenstvo uvrstile ekipe ij ŠŠD rudarskega šolskega centra - nogometna, odbojkarska i gjmnastična. Odbojkarji so bili tretji, nogometaši 4. gimnastičarji 6. Iz ŠŠD osnovnih šol so rokometaši ŠŠD osnovne šole Gustai Šiliha Velenje in košarkarji osnovne šole B. Roeck iz Šoštanja. ZAVAROVALNICA SAVA S Zavarovanje obsega nevarnost poškodovanja, uničenja in izginitve zavarovanega vozila ter njegovih delov, ki so v njem zaklenjeni ali na njem pritrjeni, zaradi: prometne nezgode ali nezgode sploh, t.j. presenetljivega dogodka, ki deluje od zunaj, neodvisno od zavarovalčeve ali voznikove volje, nenadno, neposredno in z mehanično silo na vozilo. Sem torej ne štejejo poškodovanja in defekti, kot so lomi v • posledici obratovanja, lomi zaradi preutrujenosti materiala in produkcijskih napak ali zaradi drugih notranjih vzrokov, predrtje ali eksplozija gume, poškodovanje vozila po stvareh ali osebah, ki so tedaj v vozilu — npr. zaradi zaviranja - eksplozija bloka motorja, zmrzovanje hladilne vode, poškodovanja pri vzdrževanju, pranju, nalaganju in drugih opravilih na vozilu. Ce pa imajo te obratovalne škode (npr. eksplozija gume) za posledico prometno nezgodo, je škoda zaradi prometne nezgode z zavarovanjem krita: požara, strele, eksplozije (vendar ne eksplozije bloka motorja, viharja, toče, snežne lavine, padca zračnega vozila m manifestacij; tatvine (kamor šteje tudi tatvina rabe), ropa in utaje. Zavarovanje ne zajema utaje vozila po osebi, ki ji zavarovanec vozilo proda s pridrškom lastnine ali pa zaupa v uporabo ali zaradi prodaje; , zlonamernih ali objestnih dejanj oseb, ki nimajo upravičenega opravka z vozilom. Poleg škode na zavarovanem vozilu v obsegu določb (1). odst. tega člena jamči zavarovalnica še za škodo oziroma stroške v zvezi z realizacijo nevarnosti po prejšnjem odstavku, in sicer zaradi: poškodovanja zavarovanega vozila pri reševanju (izvlačenje, prevoz od mesta nesreče do najbližje delavnice). Zavarovalnica ne zajema izvlačenja, če vozilo ni bilo poškodovano; zavestnih ukrepov za preprečevanje in zmanjšanje škode, ki je zajeta v to zavarovanje. Sem torej primeroma ne spada uničenje zavor ali amortizer-, jev zaradi silovitega zaviranja, pač pa uporaba suknjiča za zadušitev požara ali zavozitev v škarpo, da se prepreči obsežnejša škoda; vleke ali prevoza (vendar ne z lastnim pogonom) poškodovanega vozila do najbližje delavnice zaradi popravila; čiščenje kraja nesreče in odvoza ostankov vozila do najbližjega mesta, kije dovoljeno za odlaganje; sem ne spadajo stroški za odstranjevanje tovora; izginitve sestavnih delov vozila, ki je v neposredni zvezi z realizacijo nevarnosti po prejšnjem odstavku. POSEBNI POGOJI ZA KASKO ZAVAROVANJE OSEBNIH VOZIL DELAVCEV NA SLUŽBENEM POTOVANJU Po teh pogojih sklene kasko zavarovanje delovna organizacija za osebna vozila delavcev, ki so pri njej v rednem delovnem razmerju za čas, ko z lastnimi vozili službeno potujejo po nalogu zavarovanca. v Kolektivno kasko zavarovanje osnovnih vozil delavcev na službenem potovanju Za službeno potovanje po teh pogojih šteje le tisto potovanje, pri katerem so izpolnjeni naslednji pogoji: - najmanj en dan pred odhodom na službeno potovanje mora biti izdan potni nalog in vpisan v knjigo potnih nalogov; - v potnem nalogu morajo biti navedni začetek in konec potovanja in kraji, v katere bo zavarovanec potoval. Po končanem službenem potovanju pa morajo biti v knjigo potnih nalogov vpisani prevoženi in obračunani kilometri za vsako službeno potovanje posebej. Ni službeno potovanje vožnja v kraju, kjer je sedež delovne organizacije (zavarovalca), kakor tudi vožnje, za katere ni potreben potni nalog, delavec pa prejema za take vožnje potni pavšal. Jamčenje zavarovalnice po tem zavarovanju prične, ko zavarovanec začne službeno potovanje in preneha, ko se vrne z njega. Zavarovalnica jamči le za škodo, ki se pripetijo na službeni poti, opravljeni po najkrajši primerni poti. Zavarovalnica ne jamči za škode, nastale na tistih službenih vožnjah, ki so jih delavci opravili brez potnega naloga, prav tako ne na vožnjah, ki so bile opravljene izven najkrajše primerne poti. , s Delovna organizacija mora predložiti ob sklenitvi zavarovanja zavarovalnici seznam delavcev, ki bodo uporabljali za službena potovanja lastna vozila. V seznamu mora biti navedena znamka vozila z glavnimi karakterističnimi lastnostmi (GT, SL, 1300 ipd.), kakor tudi registerska oznaka vozila. Zavarovanje velja le za tiste delavce na službeni poti. navedeni na tem seznamu. Pri sklenitvi zavarovanja plača sklenitelj premijo po predvidenih 1 metrih, končni obračun premije pa se izvrši koncem zavarovalnega 1 na podlagi dejansko prevoženih kilometrov. Zavarovanje ne velja za vožnje, ki bi jih zavarovanec opravil čepii službeno, toda brez potnega naloga V primeru, da bi zavarovanec med trajanjem zavarovanja menjal vol lo, mora delovna organizacija o spremembi obvestiti zavarovalnico, z ar rovanje pa teče dalje tudi za novo vozilo. Premija se obračuna ob konj nem obračunu. Nove delavce je mogoče vključiti v skupinsko kar" zavarovanje v prihodnjem zavarovalnem letu. Delavci,' katerih vozila so zavarovana po teh posebnih pogoj (A-73-SL), imajo možnost doplačati razliko do polne premije kasko l varovanja, s čemer je zavarovanje razširjeno tudi na vse zasebne vožnj Doplačilo za zasebne vožnje je mogoče samo za zavarovanje s fr?ni" 1.000 din ali brez franšize. Kolikor niso v nasprotju s temi posebnimi pogoji, veljajo za to zavai vanje splošni pogoji za avtomobilska zavarovanja A-73. CENIK ZA KOLEKTIVNO KASKO ZAVAROVANJE OSEBI* VOZIL DELAVCEV NA SLUŽBENEM POTOVANJU Dodatek k ceniku X-AK XII/73 a) do 5.000 prevoženih km Nova vrednost vozila: do 30.000 od 30.000 do 35.000 od 35.000 do 40.000 od 40.000 do 45.000 od 45.000 do 55.000 od 55.000 do 65.000 b) od 5.000 do 10.000 prevoženih km: do 30.000 od 30.000 do 35.000 od 35.000 do 40.000 od 40.000 do 45.000 od 45.000 do 55.000 od 55.000 do 65.000 c) nad 10.000 prevoženih km: do 30.000 od 30.000 do 35.000 od 35.000 do 40.000 od 40.000 do 45.000 od 45.000 do 55.000 od 55.000 do 65.000 Odbitna franšizadin 1.00 Tehnična preu 319| 35. 395. 431 491 541 1.014 1.1201 1.261 1.381 1.5 70., 1.730., Pri sklenitvi zavarovanja plača sklenitelj premijo po predvidenih 1 metrih, končni obračun premije pa se izvrši koncem zavarovalnegall na podlagi dejansko prevoženih km. Za ta zavarovanja veljajo v ostalem vsa določila veljavnega < kasko zavarovanje. V prihodnji številki Našega časa pa bomo opisali posamezno 1 zavarovanje z vsemi možnimi načini zavarovanja. ZAVAROVALNICA SAVA S KOŠARKA ekmovali v plavanju zimskem bazenu je bilo te-ranje v plavanju v okviru rskih športnih iger. Sodelo-je 58 tekmovalcev iz petih jmih organizacij. V prvem so se najbolj izkazali pla-[ Gorenja. Pri ženskah so »pile le predstavnice Komu-iga obrtnega centra in izultati - moški 50 m kra-1. Jure Vaupot (TGO) ,2. — 3. Viktor Vaupot in vko Tanšek (REK) 32,0,4. itnik (REK) 32,3, 5. Vlado rt (RSC) 6. Janko Osolnik C) 33,0, 7. Slavko Ravnjak 0 33,8, 8. Peter Kodre )) 34,0, 9. Marko Vižintin ^ 35,1, 10. Marjan Bene-JTGO). 50 m prsno: l.Voj-osem (TGO) 41,3, 2. Mar- 1 _ jan Gaberšek (KOC) 42,8, 3. M. Hudarin (Vegrad) 44,5,4. Tone Miletič (TGO) 44,9, 5. Franc Štukovnik (REK), 6. M. Keršič (RŠC) 46,5, 7. Sandi Golob (TGO) 48,5, 8. Julijan Slemen-šek (KOC), 9. Marjan Pistotnik (RŠC) 50,6, 10. Osolnik (Vegrad) 52,0. Štefeta 4 x 5 m: 1. TGO 58,2, 2. RŠC 59,2, 3. REK 59,4, 4. Vegrad 68,0, KOC diskvalificiran. Ženske 25 m: 1. Silva Kuz-man (RŠC) 24,1, 2. Sitar (RŠC) 28,0, 3. Majda Vauh (KOC) 28.2, 4. Silva Ravnjak (KOC) 30.3, 5. Pire (KOC) 36,3, 6. Plevnik (RŠC) 61,8. Štafeta 3 x 25 m: 1. KOC 1:33,5,2. RŠC 1:36,8. -Več pozornosti ekmovanjem mladih Zveza prijateljev mladine občine Mozilje je letos organizirala pod-čno tekmovanje pioniijev-šahistov, ŠŠD osnovnih šol. Sodelovalo je 10 pionirjev iz vseh občin celjske regije. Rezultati: mlajši pionirji: 1. »polšica, 2. Žalec, 3. Mozirje. Mlajše pionirke: 1. Topolšica, 2. >va Štifta, 3. Zbelovo. Starejši pionitji: 1. Celje (II. osn. šola), 2. Dzirje, 3. Zreče. Starejše pionirke: 1. Celje (Hudinja), 2. Slov. snjice, 3. Lesično. Kljub skromnim finančnim sredstvom, ki jih je imelo ZPM Moje, je tekmovanje dobro pripravila in izvedla. Množična udeležba in liko*zanimanje najmlajših za šah pa narekuje, da bomo morali v pdoče posvetiti vec pozornosti tekmovanjem pionirjev od šolskih venstev navzgor. II Gorenjčanke druge Bčano je letošnje republiško rokometmo prvenstvo. Na-akinj in luvrstitev v II. zve-so si priborile rokometašice iz Ljubljame. Rokometašice so v borbi za najvišje mesto za zmagtovalno ekipo le za »čko. To jje doslej najboljša lev ženske rokometne ekipe, rodi trener IMito Bubik. V 18. k—- 40DEL/ fEKMO L AIR JI VALI počastitev IDneva mladosti je larsko društtvo Velenje priredi-činsko prvemstvo brodo-mode-ekmovali soiv treh kategorijah, ovalo je 18 i članov s 34 mode-zultati: MCM v cilj: 1. Sivka d 275 točk;, 21 Oremuž Bojan i. Salamon iApard mL 175 (vsi ola GS Veletnje). MC-2 hitrost: C Miroslav 77 sek., 2. Vod on J-®n 7, Oremnuž Vlado 9,5 (vsi Modelar Velenje). MC-3 »: 1. osnovnna šola GS Velenje »čk, 2. D Mil Modelar Velenje Očk, 3. MKC Šmartno ob Paki ■k. srečanjih so štirinajstkrat zmagale, trikrat igrale neodločeno, eno tekmo pa so izgubile. Velenjčanke so v letošnji tekmovalni sezoni pokazale dobro igro, kjer so glavno breme nosile izkušene igralke: Zavo-lovškova, Hojanova, Urankarjeva in vratarka Pevnikova, ob njih pa še sestri Verdev, Mravljakova, Štajner-jeva in Leskovškova. V zadnji tekmi so se domačinke pomerile z rokometašicami iz Hrastnika. Tekma je bila ves čas enakovredna, gostje so bile nekajkrat v vodstvu, vendar so si izkušenejše Velenjčanke v zadnjih minutah zagotovile minimalno zmago 18:17 (9:9). Najuspešnejši igralki sta bili Urankarjeva in Zavolovškova. Končna lestvica republiške ženske lige: Borec Gorenje Slovan Izola Steklar Usnjar Dobrav- lje(-l) ETA Črnomelj 18 15 2 18 14 3 18 14 0 18 11 1 18 10 2 1 367:189 32 1 277:206 31 4 273:17028 6 181:182 23 5 212:189 22 18 5 1 12 186:229 11 18 5 1 12 138:217 9 18 3 0 15 145:227 6 18 2 0 16 146:263 4 Svetovni prvaki v Velenju Košarkarska reprezentanca Jugoslavije je obiskala Velenje na povabilo Modnega salona in Košarkarskega kluba Velenje. Obisk najboljših jugoslovanskih košarkarjev je imel dvojni namen. V Modnem salonu so pomerili reprezentančne obleke, kijih bodo v Velenju naredili za nastop naših košarkarjev na svetovnem prvenstvu v Portoricu. Na košarkarskem štadionu so odigrali propagandno tekmo s kombiniranim moštvom Velenja. Priložnost so izkoristili tudi za kratek razgovor reprezentantov z novinaiji, ki ga je organiziral direktor Modnega salona Marjan Gaberšek. Reprezentante je pozdravila njo KLJUN je zaželel dobrodoš- v imetju Modnega salona predsednica DS Vida MAJHEN, v imenu košarkarskega kluba pa predsednik Ciril PILIH. Predsednik izvršnega sveta skupščine občine Velenje Fra- lico svetovnim košarkarskim prvakom in med drugim dejal, da je ta obisk velikega pomena tudi za razmah košarke v naši občini, saj je šport z novo ustavo dobil tudi v občini Velenje povsem druge boljše pogoje za Jelovac in Plečaš z zanimanjem poslušata vprašanja, ki so jih najprej postavljali učenci, nato pa novinaiji. f V imenu Košarkarskega kluba Velenje je reprezentante pozdravil predsednik upravnega odbora Ciril Pilfli. Pionirke najboljše Šolsko športno društvo osnovne šole Biba Roeck je bilo organizator letošnjega finalnega tekmovanja pionirk v okviru košarkarskega festivala za leto 1974. Sodelovale so ekipe osnovnih šol Slovenjske Konjice, Žiri, Škofje Loke, Ljubljane, Zagorja in Šoštanja. Največ znanja so pokazale mlade košarkašice iz Žirov in iz Žirov in Škofje Loke, ki sta se v finalu pomerdi za pokal pokrovitelja Slovenija vino Ljubljana. Rezultati predtekmovanja: skupina A. Žiri: Zagorje 42j26, Zagorje: Ljubljana 15:47, Žiri: Ljubljana 52:32. Skupina B. Škofja Loka : Slovenske Konjice 40:34, SI. Konjice : Šoštanj 35:27, Škofja Loka: Šoštanj 57:43. Finale - Žiri: Škofja Loka 41:31, Žiri: SI. Konjice 41:38, Škofja Lbka: Ljubljana 45:40, Slovenske Konjice: Ljubljana 45:44. Vrstni red: 1. Žiri, 2. Šk. Loka, 3. SI. Konjice, 4. Ljubljana, 5. - 6. B. Roeck Šoštanj in Zagoije. Petek, 7. 6. ob 17.30 ameriški vestem JEREMIAH JOHNSON REŽIJA: Sindi Polak. Igrajo: Robert Redfoid, Džoš Olbi, Del Bolton, Sobota, 8. 6. ob 17.30 in 19.30 ameriški vestem JEREMIAH JOHNSON. Nedelja, 9. 6. ob 17.30 in 19.30 ameriški vestem JEREMIAH JOHNSON Torek, 11. 6. ob 17.30 in 19.30 MLADI MAŠČEVALE - JORY ameriški barvni vestem Režija: Džorž Fons. Igrajo: John Marley, B.J. Thomas, Robby Benson Sreda, 12. 6. 17.30 in 19.30 ODPADNIK SE VRAČA ameriški vestem Režija: Ray Enright. Igrajo: Randolph Scott, Robert Ryan, Anne Jeffreys, George Hayes. Četrtek, 13. 6. ob 17.30 in 19.30 ODPADNIK SE VRAČA ameriški vestem ' Petek, 14. 6. ob 17.30 ameriški barvni - kriminalka ŠKORPIJON UBIJA Režija: Don Siegel. Igrajo: Clint Eastwood, Harry Guardino, Reni Santoni Andy Robinson, John Larch Sobota, 15. 6. ob 17.30 in 19.30 ameriški barvni - kriminalka ŠKORPIJON UBIJA Nedelja, 16. 6. ob 17.30 in 19.30 ameriški barvni - kriminalka Škorpijon ubija kinogledališce velenje Ponedeljek, 10. 6. ob 20 uri ameriški barvni vestem MLADI MAŠČEVALEC JORY Režija: Jorge Fons. Igrajo: John Marley, B. J. Tohomas, Robby Benson kvalitetnejši napredek. Največje zanimanje je veljalo nastopu reprezentance na kotalkarskem štadionu. Več kot 3.000 gledalcev jc imelo priložnost videti na delu mojstre košarke, ki so se v tekmi pomerili z izbrano ekipo Velenja, za katero so poleg domačih košarkarjev nastopili še reprezentanta Jelovac in Ivko-vič ter nekateri člani Celja in Elektre. V začetku je bila tekma enakovredna do rezultata 13:15, nato pa so reprezentanti kmalu dosegli razliko dvajsetih košev. Sicer se je domača ekipa dobro upirala svetovnim prvakom, saj so dosegli 80 košev predvsem po zaslugi Jelovca, Ivkoviča in T. Sagadina. Tudi domači košarkarji so se vpisali v listo strelcev. Rezultat srečanja je bil 114:80(56:34) za reprezentanco Jugoslavije, za katero so igrali: Plečaš 12, Dalibašič 7, Tvrdič 3, Kičanovič 13,Dalipa-gič 16, Šolman 14, Kapidič 19, Sosič 8, Kneževič 3, Marovič 6 in Jerkov 14. Za ekipo Velenja pa: T. Sagadin 12, Vukelič 2, Jerič 7, M. Sagadin 2, Kokalj 4, Vovk 2, Jelovac 26, Ivkovič 23, _ Presečnik 2, Kristan, Kneževič, Kafedič in Topolšek. KUPIM ZAZIDALNO PARCELO kupim v Velenju ah bližnji okolici. Cenjene ponudbe pošljite na naslov: Noinovič Milenko, Kersnikova 6, Velenje. PRODAM OSEBNI AVTOMOBIL FIAT 750 letnik 1969 ugodno prodam. Sprejmem tudi ček. Čuček Anica, Krajger-jeva 1, Velenje. UGODNO PRODAM NSU - 1200 C. Kujan, Kraj-gherjeva 6/a, Velenje. PZ 125 dobro ohranjen, letnik 1971 prodam po zelo ugodni ceni. Ogled vsak popoldan od 14. ure naprej. Naslov v uredništvu. - JO simbol, ki zagotavlja varnost, zaupnost. natančnost in ekspeditivnost Savinjsko-šaleški zdravstveni dom Velenje OBJAVLJA prosta delovna mesta več administratork — strojepisk za delo v ambulantah. Pogoj: končana administrativna šola ali večletna praksa z znanjem strojepisja. TEifIKflfl usnjn r.ISUIJ Komisija za delovne odnose razpisuje za šolsko leto 1974/75 za redni študij 1 ŠTIPENDIJO ZA KEMIJSKEGA TEHNIKA 1 ŠTIPENDIJO ZA USNJARSKEGA TEHNIKA 1 ŠTIPENDIJO ZA ADMINISTRATIVNEGA TEHNIKA 1 ŠTIPENDIJO ZA ELEKTRO TEHNIKA in prosta učna mesta za šolsko leto 1974/75 3 OBRATNE ELEKTRIČARJE 2 STROJNA KLJUČAVNIČARJA 3 OBRATNE KLJUČAVNIČARJE 1 STRUGARJA 1 AVTOM EH ANI K A 2 MIZARJA 3 KR0JAČICE Pogoj: uspešno končana osnovna šala. Prijave pošljite na naslov: TOVARNA USNJA ŠOŠTANJ, Komisija za delovne odnose, 63325 Šoštanj. ■ištvo in i uprava Velenje, Titov trg 2, p.p. 89, telefon (063) 85-087 - Glavni in odgovorni dk Ljuban n Naraks - Redakcija Liza Podpečan - Kuhar, Stane Vovk, Rudi Ževart in Stane Žula bnični ureednik. Franci Mazovec - Časnik je kot štirinajstdnevnik „Šaleški rudar" izhajal do 1. rja 1973 — Zdaj pa izide vsak petek - Cena je 1,5 dinaija - Letna naročnina je 72 dinaijev, - Za inozemstvo 120 din - Tekoči račun št. 5280-678-55263 pri SKD Velenje - Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tisk ZP LD LJUDSKA PRAVICA - Grafična priprava ČZP Dolenjski list Novo mesto - Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS (št. 421-1/72 od 18. 2. 1974) se za NAŠ ČAS ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. I Praznik v Zavodnjah nedelja, 23. 6. 74 „KMEČKI PRAZNIK" 9,00 Začetek srečanja kmetov iz Šaleške doline 9,15 Odprtje razstave živine in podelitev priznanj 10,00 Strokovni ogled pre-usmeijene kmetije 10,45 Demonstracija kmetijske in gozdarske mehanizacije 12,00 Tekmovanje gozdnih delavcev — sekačev „V ZAVODNJAH SE DOBIMO" 15,00 Veselo popoldne z domačimi vižami in nape vi, sodelujejo: MARJAN KRALJ „ŠNTANEVSKI PA VRI" „ŠTIRJE KOVAČI" POKROVITELJ: Trgovsko in proizvodne podjetje ..ERA" VELENJE USPELO TABORNIŠKO SREČANJE IN TEKMOVANJE Najuspešnejši domačini V praznovanje občinskega praznika slovenjgraške občine so se vključili tudi taborniki. Taborniški odred „Sevemi kurir" iz Slovenj Gradca je pripravil zadnjo soboto področni taborniški mnogoboj za člane in članice, v nedeljo pa prav tako področni taborniški mnogoboj za medvedke in čebelice. V Slovenj Gradcu so preizkušali oba dni svoje znanje in sposobnosti taborniki iz Črne na Koroškem, Prevalj, Raven in Koroškem, Dravograda ter domačini. Člani in člani so morali pokazati znanje pri postavljanju in podiranju šotorov, nadalje v orientaciji, pa v signalizaciji in nudenju prve pomoči, prav tako pomembno pa je bilo tudi znanje zgodovine NOB. V tekmovalnem sporedu pa sta bili še igri rokomet in med dvema ognjema. Medvedki in čebelice pa so merili moči v lokostrelstvu, kurjenju ognjev, premagovanju ovir, na programu pa je bilo še tekmovanje med dvema ognjema ter šaljive točke. Rezultate taborniškega mnogoboja so razglasili v nedeljo popoldne. Najuspešnejši so bili taborniki iz Mislinjske doline. Pri tabornicah je zmagala ekipa iz Mislinje pred Šmartnim II in Šmartnim I, pri tabornikih do 15 let je bil vrstni red: 1. Šmartno, 2. Mislinja, 3. Slovenj Gradec, pri tabornikih nad 15 let pa: 1. Mislinja, 3. Ravne na Koroškem, 3. Črna. Pri starejših medvedkih so se najbolj izkazali zastopniki Ambroževe čete iz Šmartnega, drugi so bili tekmovalci Muratove čete iz Slovenj Gradca, tretji pa predstavniki odreda Koroških jeklarjev z Raven na Koroškem. Pri mlajših medvedkih so prav tako zmagali zastopniki Ambroževe čete iz Šmartnega pred predstavnika odreda Modri encijan s Prevalj. Pri mlajših čebelicah so bile najuspešnejše tekmovalke Ambroževe čete iz Šmartnega pred zastopnicami odreda Koroških jeklarjev z Raven, pri starejših čebelicah pa so bile prve tekmo- valke Ambroževe čete iz Šmartnega itd. Zmagovalci mnogoboja za tabornike in tabornice' bodo nastopili na republiškem taborniškem mnogoboju. Tekmovanje medvedkov in čebelic pa je sodilo v okvir priprav na tekmovanje za značko Živka Lovšeta. Najuspešnejše ekipe taborniškega mnogoboja so prejele posebne pokale občinske zveze za telesno kulturo Slovenj Gradec ob letošnjem občinskem prazniku. Topli sončni dnevi so privabili na šoštanjsko kopališče prve kopalce. Bazen, ki so ga odprli 28. maja, je odprt vsak dan od 9. do 18. ure. Voda ima temperaturo 27 stopinj. Slavila je praznik S prijateljem in njenim sosedom Andrejem Korenom sva obiskala 94-letno Jožefo Stvarnik in jo našla v kuhinji. Sedela je pri štedilniku: Zadnja leta bolj slabo sliši, zato smo se o njeni življenjski poti pogovarjali s pomočjo njene hčerke Marije Bricman. Jožefa je bila rojena v Andražu pri Velenju, 2. marca 1880. leta. V metleški mlin se je preselila' leta 1908, ko se je omožila. Rodila je štiri otroke, dve hčerki še živita in imata devet otrok. Mlin in žaga na vodni pogon sta stala že davno prej, predno se je tja preselila Jožefa Stvarnik. Sama pravi, da je najraje delala kmečka opravila. Celo koso je vihtela s kosci v vrsti. Sosed Koren pripoveduje, da jo je že ob rani uri videl na njivi. Zdaj ji je težko, ker ne zmore več težaških del. Mož je kmalu umrl. Ostala je sama z otroci. S hčerko Marijo sta sami kmetovali. Mlin, od katerega sta imeli največ koristi, je potok Toplica stalno poplavljal. Med narodnoosvobodilno vojno je bilo v tem mlinu in sedaj že razpadajočem kozolcu zatočišče partizanov in narodnjakov. S hčerko sta pribežnikom nosili hrano. Jožefa Stvarnik se dobro spominja, da so bili v njeni hiši partizanski sestanki, na katerih je prvi govoril aktivist Branko Primožič, sedanji direktor Lesne iz Šoštanja. Takšno je življenje 94-letne Jožefe Stvarnik. So- sedje in znanci ji želijo še mnogo zdravih let. IVAN ŠOLN POTRES JE RUŠIL - LJUDJE SO GRADILI Novo mesto ob Vrbasu / Prejšnji teden smo se ustavili ob kotalkališču in napravili gornji posnetek. To smo štorih tudi že pred letom dni. Že tedaj smo se vprašali, kdo bi moral urediti klopi na sliki, da bi res služile svojemu namenu. Vendar naše vprašanje niti fotografija nista nikogar zganila. Betonski skeleti so še vedno brez desk. Kako dolgo še? wmmm Banjaluka, največje mesto severozahodne Bosne s 85.000 prebivalci, drugo največje mesto v republiki leži v južnem delu Bosanskega polja ob Vrbasu. Arheološka odkritja kažejo, da je v krajih okrog Banjaluke živelo ilirsko pleme Mezeji, ki, si ga je v 9. stoletju podredil rimski vojskovodja Germanikus. Veliko nahajališč, kot so vojaške utrdbe Castra, kjer je danes trdnjava Kastel, in izkopanine na območju Zgornjega šehera ter druge govore o obstoju rimskih naselij. Ime mesta se prvič omenja 6. februarja 1494. leta v hotel paka Gostinsko podjetje PAKA Velenje Obvešča in priporoča Priporočamo vam, da obiščete restavracijo »JEZERO«, kjer vam nudimo vsak dan sveže postrvi. MINI GOLF 2E OBRATUJE, V hotelu PAKA pa si oglejte nov barski spored. Ne bo vam žal! času ogrsko - hrvaškega kralja Vladislava II. Pred strahotnim potresom leta 1969 govorijo kronike o številnih nesrečah Banjalučanov. V zapiskih so našli, da je ogenj povzročil mestu veliko škode leta 1688, 1724, 1869 in 1878. Trikrat je v mestu vladal epidemija kuge in leta 1732 je v težki epidemiji umrlo okrog sedem tisoč ljudi. Banjaluka je kulturno središče severne Bosne in mesto z močno industrijo. Z želežniško progo je povezana z magistralo Zagreb — Beograd, z Unsko progo z Dalmacijo in preko Do-boja s Sarajevom. V samem centru mesta sta urna kazalca za vedno ustavljena na 9 in 12 minut 27. oktobra 1969, ko se je mesto močno zatreslo z neko nedopovedljivo silo. Rušilna moč, ki seje najprej pojavila v nedeljo popoldne ob 16. uri in 37 minut, je parke in ulice spremenila v spalnice, kjer so Banjalučani preživeli prvo dolgo in hladno noč. Banjaluka je iskala pomoč. Natančni statistiki so zabeležili, da je potres uničil in onesposobil 112 gospodarskih organizacij, daje bilo poškodovano ah uničeno okrog 36.000 stanovanj, da so bili uničeni skoraj vsi zdravstveni objekti in dragocena oprema, da je izginilo 28 zgradb socialnih ustanov, da so izginile šolske zgradbe, poškodovane pa so bile kulturne ustanove, spomeniki, za vedno so izginili objekti javne uprave in administracije . . . Pod ruševinami je ostalo petnajst človeških življenj, 1250 ljudi je bilo ranjenih. Tega jutra je umiralo neko mesto . . . Toda Krajišniki niso podlegli žalosti in bolečini. Z vso močjo so se vrgli v boi za jutrišnji dan. Danes Banjaluka, mesto na obali bistrega in zelenega Vrbasa, nudi povsem drugačno sliko. To ni več nekdanje mesto. Na ruševinah stare Banjaluke se je rodilo novo. Med sadovnjaki in cvetličnimi vrtovi, dišečimi alejami kostanjev in lip, okrog Gornjega šehera, starega gradu Kastela, lepih džamij in Sahat - kule, ki spominjajo na „stare dobre čase", stojijo zgradbe v steklu, marmorju, aluminiju . . . Nova Banjaluka so stanovanjska naselja Nova varoš in Borik, obnovljene tovarne, šole in še več: številni načrti za bodočnost. Banjaluka se gradi, se spreminja. Priroda je bila več kot kruta, toda ljudje niso klonili. Rodilo seje novo mesto, še večje, še lepše. Smrt v jarku 29. maja popoldne je komaj dveletni Srečko Ugovšek iz Ko-karij pri Nazarjah utonil blizu domače hiše' v jarku, ki je bil poln vode. Mali Srečko je bil z materjo na polju nedaleč od domače hiše. Pri igri se je oddaljil od matere in se napotil proti domu ne da bi to mati opazila. Malo pred hišo je nesrečno padel v jarek, ki so ga izkopali za vodovod, močno deževje pa gaje napolni- lo z vodo, kar je bilo za malega dečka usodno. porok - Dobrivoj RUNJAK, 1949, absolvent srednje teh iz Velenja, Kidrič. 16 in ČAS, roj. 1955, tehnični ri Velenja, Kidričeva 16 - Ivan SEVČNIKAR, 1944, električar iz Podgoi 25 in Majda KORTNIK, 1954, prodajalka iz Podgoi - Miran RAMŠAK, roj. 1 rudar iz Velenja, Jenkova Terezija DIVJAK, roj. 195* lavka iz Velenja, Partizansl - 'Vojko RAMŠAK, 1951, rudar iz Lopatnika in Jožica AVBERŠEK, 1956, delavka iz Lopatni 19 - Ivan REDNAK, roj. rudar iz Paškega Kozjaka in Milena RAMŠAK, roj. delavka iz Velenja, Kajuh - Vladimir GORŠIČ 1955, avtomehanik iz Ve Kersnikova 4 in Sonja STl šivilja iz Velenja, Stritaij roj. 1954 - Ingo LAPUH, roj. uslužbenec iz Celja in VUKAJLOVIČ, roj. 1949, cinska sestra iz Celja - Maijan GRUBER, 1951, tudar iz Hrastovca in Jožefa GOLČMAN, roj. delavka iz Kozjaka št. 24 - Franc KLEP, roj. 194 dar iz Lokovice št. 14 in I FRIŠKOVEC, roj. 1955, ti ni risar iz Lokovice 14 - Franc ŠUMAH, roj. rudar iz Spodnjega Razbo 53 in Ivica KRISTAVČNI 1958, delavka iz Gabrkšt. - Franc SKORNŠEK, 1949, kovinostrugar iz Sk( pri Šoštanju 38 in Milena D roj. 1954, tehnični risar iz nja, Zidanškova 5 - .Andjelko TIČIČ, roj. upravnik pošte iz Povlji Ljudmila MEDVED, roj. analitik iz Šoštanja - Zdravko BREGAR 1951, šofer iz Mrtovca št Dragica KREVZEL, roj. medicinska sestra iz Šmai ob Paki 20 - Franc BAŠIČ, roj. elektromonter iz Brega št. Martina KUMAR, roj. prodajalka iz Paške vasi 25 - Jože PODGORŠEK 1950, šofer iz Rečice ob F in Ivana ŠOLAR, roj. 195' . dajalka iz Prihove št. 33 - Friderik KREUH, 1944, tapetnik iz Mislinja Rozalija KLANČNir delavka iz Slovenj Gradca - Ivan RAMŠAK, roj. delavec iz Skornega 18 in KUNSTEK, roj. 1952, ( Rečice ob Paki 1 - Anton PLASKAN, i jenec iz Paške vasi 6, stari - Janez ZAPUŠEK, . kar iz Lokovice 8, star 64 Ij - Ivanka RAMŠAK, jenka iz Raven št. 13, sH let - Marija CAVNIK, gol nja iz Raven št. 154. stara - Marija KRT, kmetov^ Raven št 68, stara 90 let - Marija KOTNIK, g nja iz Topolšice 97, staral - Marija MLINARIC, P valka iz Bezgovice 6, sta - MARTIN ŠALE, nec iz Lemberga 8, star I - Jožef KVEDER, i nec iz Žalca, star 63 let - Jakob PEVEC, upol iz Lahovna 14, star 79 let - Marija KLJUČAR, iz Celja, stara 43 let - Ivan UMEK, kmet srede št. 5, star 64 let - Franc VRHOVŠE vžitkar iz Kompol št. 60, let - Neža PERC, upokoj Celja, stara 88 let - Martin CENTRIH.I valeč iz Stopč št. 11, star - Angela JAZBEC, nja iz Gotovelj št. 139, let - Mirko KOLETN1I upokojenec iz Šedina 6, let - Marija ŽEPEK, upol iz Celja, stara 72 let - Antonija ČAPLEK, jenka iz Ponikve 59, sti - Anton KUŠER, up iz Zeč št. 29, star 69 let - Rozalija METELN,^ jenka iz Trnovelj pri Cel' stara 83 let - Marija ŠIPEK, gosi Bevč št. 24, stara 67 let - Jožefa MELANŠEK dinja iz Podkraja pri Vel 28, stara 67 let - Anton GRIČAR nec iz Velenja, Staneta star 78 let - Fortunat KUMER, Metleč št. 44, star 38 let | ZAVAROVALNICA SAVA POSLOVNA ENOTA EKSPOZITURA ZASTOPSTVA CELJE VELENJE SLOV. KONJICE ŠENTJUR ROGAŠKA SLAT