Po poteh partizanske Ljubljane: Prav prijeten je pogled na kolono tirsto in več ljudi vseh starosti, ki se kot rdeča kača s praporom na čelu vije s Fužin na Golovec. Posebej še, kar so vsi udeleženci pohoda Po poteh partizanske Ljubljane opremljeni z rdečimi klobučki SOZD MERCATOR-KIT.
Kot leta doslej sta tudi letos koordinacijski odbor sindikata SOZD MERCATOR-KIT in KORŠ organizirala skupno udeležbo delavcev in združenih kmetov SOZD na tem, že 29-tem, tradicionalnem pohodu.
Mirko Vavpotič. Foto: K. Hvastija
Poslovodni svet sozda
Andrej Dvoršak
»Informacija o poslovnih rezultatih prvega četrtletja ima lahko le informativni značaj,« je poudaril pomočnik direktorja Mercator-lnterne banke, mag. France Kastelic, ko je na 3. seji poslovodnega sveta sozd spregovoril o finančnih rezultatih, ki smo jih dosčgli v prvih treh mesecih. Toda s posegom v razpravo predsednika poslovodnega odbora sozda Mirana Goslarja o rezultatih v četrtletju, je postala to najtehtnejša točka zadnje seje poslovodnega sveta.
Na seji, ki je bila 22. maja, so Poleg tega obravnavali še izhodišča Za oblikovanje različnega sklada za Pospeševanje izvoza, uresničevanje oaS o trajnem poslovnem sodelovanju in združevanju dela in sredstev med organizacijami na debelo in organizacijami na drobno v sozdu.
Med desetimi točkami, kolikor jih je imel dnevni red, omenimo še informacijo o organizacijski spremembi v DS SOZD - ukinitev službe za investicijski nadzor, o čemer )e spregovoril vodja Delovne skupnosti SOZD, Marko Glažar, predsednik PO SOZD, Miran Goslar je Podal kratko informacijo o zaključkih akcijske konference ZKJ o položaju trgovine, vodja Centra za obveščanje, sozda, Jaro Novak je predstavil program seminarja za delegate delavskega sveta sozda, predsednik KORŠ, Mirko Vavpotič Pa je povedal, kako potekajo priprave na poletno mercatoriado.
Položaj je resen
Osrednja točka dnevnega reda je bila prav obravnava poslovnih rezultatov sozda, doseženih v prvem četrtletju. V tem času smo ustvarili f .2 milijarde dinarjev za akumulacijo in 1,9 milijarde dinarjev za reprodukcijo.
Vendar pa uspehe kaj hitro zasenči dejstvp, da je 21 organizacij združenega dela v sozdu poslovalo z izgubo. Skupaj so je »pridelali« kar 252 milijonov dinarjev, ob tem Pa je 27 organizacij poslovalo sko-raj na robu izgube, tako da niso mogle v poslovni sklad dati niti onega samega dinarja.
Ko je France Kastelic ocenjeval izgubarje, je poudaril, da sta izredno kritični le dve organizaciji, da pa so kar 81 odstotkov izgub pridelale kmetijske organizacije. Zavzel se je tudi, da na ravni sozda čimprej opredelimo merila, katerim izgubarjem bomo pomagali in katere izgube sozd z združenimi sredstvi ne bo pokrival.
V razpravi, ki je sledila, smo sliša-'' precej kritičnih besed, pa zato manj samokritike, kar kaže, da so Posamezniki še vse preveč zaverovani vase in svoje sposobnosti, kar ni ravno v skladu s poslovnimi rezultati, ki jih dosegajo. Skupna vsem razpravljalcem je bila ocena, je položaj izjemno težak in da mso v težavah le tisti, ki so izkazali 'zgubo, pač pa peste težave celoten sozd. Poudarjeno je bilo, da je kar 35 odstotkov celotne akumulacije ustvarila Mercator-Mednarodna tr-
govina, čeprav število njenih delavcev predstavlja le 8 odstotkov vseh zaposlenih v sozdu.
S tezo, da je položaj kritičen se je strinjal tudi predsednik PO sozda Miran Goslar, ki je poudaril, da se premnogi tega še vedno ne zavedajo in še vedno preveč ozko in za-plotniško gledajo na lastne interese, ne vidijo pa interesov sozda kot celote. Tako kratkoročno gledanje pa jih lahko kaj hitro pripelje v hude škripce.
Opreti se na lastne sile
»Ne smemo se zanašati na to, da je rezultat poslovanja ob četrtletju netipičen in nepomemben,« je dejal Miran Goslar in nadaljeval: »Še nikdar v zgodovini sozda MERCATOR-KIT ni bilo tako črne situacije. Ne le z vidika trenutnega položaja, ampak tudi z vidika perspektiv. Na težave ne smemo gledati le s stališča izgubarjev, kot so Kmetijsko gospodarstvo Kočevje, Potrošnik Lenart, Trgovina Rakek, ki so v najbolj kritični situaciji. V nič boljšem položaju niso tozdi v Radovljici KŽK Kranj in Mercator-Ljubljanske mlekarne ...
Na pomoč državnih organov se ne smemo zanašati, kajti ti veliko govore, a malo narede. Odgovornost se prelaga od enega do drugega in na koncu ostane vse le pri besedah. Računati moramo samo na lastne sile. Vseh notranjih rezerv najbrž še nismo izkoristili. To lahko sklepamo glede na rezultate posameznih ozdov, saj so celo med istorodnimi dejavnostmi ogromne razlike. Vzrok za to najbrž lahko iščemo v kadrih in odnosu do reševanja problemov. Samo v postavki povečanje prihodka lahko opazimo pri povsem sorodnih organizacijah velike razlike - povečanje od 36 do 120 odstotkov. Prav tako so razlike tudi pri obratnih sredstvih. Le del tega je upravičen. MIP Ptuj, Kopitarna Sevnica in še nekateri so zaradi pomanjkanja obratnih sredstev v katastrofalnem položaju. To je osnova za njihov težak položaj, vzrok pa je v vodenju in kadrih.
Nedopustne so tudi velikanske razlike v osebnih dohodkih. Imamo izgubarje, katerih povprečni osebni dohodki so 40.000 dinarjev, na drugi strani pa solidne ozde z visoko akumulacijo, kjer imajo delavci le 30.000 dinarjev OD. (povprečni OD v sozdu je bil ob četrtletju 32.627 din, kar je 72 odstotkov več glede na isto obdobje lani, op. pisca).
Podpirali smo usmeritev za povečevanje osebnih dohodkov in tole-
rirali razlike, vendar pa so tudi tu meje. Te meje si sedaj vsak predstavlja po svoje, kar v okviru sist ema, kot je naš, ni dopustno. Del ozdov je v težavah tudi zaradi tega, Iker so popustili zaradi tega, ke.r so popustili pritiskom na zvišanje josebnih dohodkov. Ni logično, da !so razponi tako veliki - v kmetijstvu med 22 in 47 tisoč dinarji, v jstoritvah pa od 32 do 73 tisoč di-.(narjev. To kaže, da vodi vsak svojo politiko in premalo upošteva odnose znotraj sistema. Istočasno je tudi produktivnost zelo različna, kar kaže podatek o ustvarjenem prometu na zaposlenega.
Jasno je, da bo do diferenciacije prihajalo tudi v bodoče, saj se, v zaostrenih pogojih, na slabše stoječe organizacije zgrinjajo vedno nove težave. Kar v polovici ozdov je položaj alarmanten, a kaže, da nekaterih to prav nič ne predrami in mobilizira. To je naš največji problem!
Preveč smo brezbrižni
Nekatere članice nimajo več pogojev za obstoj. Bodisi, da je to stvar kadrov ali pa imajo neustrezno organizacijo. Zavedati se mora-Ijo, da jim v sedanjih razmerah ne bo nihče pomagal v nedogled. Trgovina, recimo v Lenartu ali pa v Cerknici, bo obstajala še tudi potem, če bosta Potrošnik Lenart ali TOZD Trgovina Rakek propadla.
Vse preveč smo brezbrižni, zaverovani sami vase. Nekateri delajo lastne računice ter se malo brigajo za to, kako bo njihovo obnašanje vplivalo na druge članice reproveri-ge. To se je še zlasti pokazalo ob integraciji, ko nismo uspeli rešiti prav nobenega lokalnega problema in vzpostaviti novih povezav. Prevladuje mentaliteta graditve prihodnosti na lastnem dohodku, kar ne prispeva k notranji čvrstosti sozda.
Na žalost moram reči, da je integracija povzročila razrahljanje prej čvrstih sozdovskih vezi. Zato tudi nismo več tako učinkoviti pri delu ter imamo vrsto problemov, ki nas lahko pripeljejo v resne težave. Plastično se to kaže v sodelovanju med članicami sistema in na blagovnih tokovih. V mnogih kmetij-
»Smo odprta organizacija in taki bomo tudi ostali. Tako kot želimo mi sodelovati z drugimi, tako imajo tudi drugi sistemi mesto pri nas. Vendar moramo strniti vrste in napraviti premik v naii miselnosti. Če tega nismo sposobni narediti, se moramo resno zamisliti. Vsakdo se mora zavedati, da je izpolnjevanje obveznosti, ki mu jih nalaga sozd, pogoj za uveljavljanje pravic. Samozadostnosti in zaverovanosti vase ter loka-lizmom moramo narediti konec«, je poudaril Miran Goslar.
	ifi	^	
	.JU	
	^ f	;	«: .. F	!	
Glasilo delavcev in združenih kmetov sozd Mercator - Kmetijstvo Industrija Trgovina		
Leto XXII	Ljubljana, maj 1985	št. 5		
Ob Dnevu osvoboditve je predsednica skupščine mesta Ljubljana Tina Tomlje izročila najvišje priznanje, ki ga Ljubljana podeluje svojim občanom oziroma organizacijam za njihove zasluge, predsedniku PO SOZD Mercator — KIT, Miranu Goslarju.
Iz obrazložitve
Miran Goslar ima velike zasluge za poslovni uspeh, uveljavitev in razvoj sestavljene organizacije združenega dela Mercator, saj brez njegove osebne prizadevnosti in vpliva, ki ga je znal uveljaviti v razreševanju problemov, ne bi bilo takšnih uspehov. Z vztrajnostjo pri usklajevanju različnih interesov med delovnimi organizacijami in temeljnimi organizacijami združenega dela iz različnih dejavnosti in regij je uspel ustvariti vzdušje vzajemnosti in zavesti, da so skupni uspehi tudi uspehi posameznih organizacij.	Foto: Andrej Dvoršak
skih zadrugah trmasto vztrajajo pri' nabavi blaga izven sistema zaradi »tradicije« in lagodnosti. To je nesprejemljivo in povzroča velike težave našim grosistom.
Večina ni pripravljena na spremembe in čaka le na to, kdaj jim bo kaj »padlo z neba«. Nočejo ali ne znajo ocenjevati vseh pozitivnih in negativnih posledic posamezne odločitve. Prevladuje mentaliteta, da ima za tisto, kar je dobro, zasluge vsak sam, za slabo pa so krivi drugi...
Smešne so razprtije med kmetijskimi zadrugami in trgovino v posameznih občinah, denimo v Litiji, Novem mestu, Trebnjem in Cerknici. Vsak hoče prodajati vse! To ne gre in takega odnosa znotraj sistema ne bomo dopuščali. Kmetijske zadruge in trgovina morajo najti skupen jezik v specializaciji. Isto velja za sodelovanje mlekarske in mesne industrije.
Samoupravna disciplina je veren odraz razmer, ki vladajo med nami. Preštevilni so ozdi, ki se ne odzivajo na skupno dogovorjene akcije. Preprosto ne reagirajo, in tako blokirajo delovanje sistema. To je samouprava, pojmovana na obraten način. Kje je n. pr. logika, da tozd Komercialni servis KZK Kranj ne sprejme dolgoročnih razvojnih usmeritev, ker meni, da v njih ni zagotovljena socialna varnost KŽK Kranj«, ter da Metličani postavljajo kot pogoj za sprejem dolgoročnega plana to, da vanj vnesemo tudi izgradnjo klavnice oziroma predelovalnega obrata v Metliki.
Drug problem, ki se v mnogočem navezuje na prvega, je egoizem. Takim članicam ni mesta v sistemu, kakršen je naš. Velikost sozda je trenutno že ovira za učinkovito delo, še zlasti, če nastopajo lokalizmi, samozadostnost in tako dalje. Izstop kakega takega ozda iz sistema nam ne bo povzročil težav, če meni, da lažje obstaja sam. To lahko le pripomore k učvrstitvi sistema. Osnovna deviza našega dela mora postati racionalno poslovanje in logika ekonomije. Neracionalnosti si ne moremo privoščiti.
Strnimo vrste
Ne grozim, ampak pozivam k strnitvi vrst, kajti le v slogi je moč. Ne
smemo slediti le kratkoročnim interesom, ampak perspektivam, ki jih ima sistem, kakršen je naš. Nihče ne bo ostal na cedilu, če bo storil vse, kar sozd od njega pričakuje v smislu skupne politike. Le tako bomo bolj prodorni«, je zaključil predsednik poslovodnega odbora.
V	nadaljevanju razprave je podpredsednik za blagovni promet in gostinstvo, Franc Prvišek prisotne podrobno seznanil z odlokom Zveznega izvršnega sveta o obveznem vračanju cen določenih proizvodov na februarsko raven. Ta odlok zajema vse udeležence, od proizvajalcev do trgovine na drobno.
V	zvezi s tem se pojavljata dve vprašanji. Prvo je, kdo naj bi pokrival negativne razlike v ceni za blago, ki ga imajo trgovske organizacije v zalogi, drugo pa je vprašanje zakonito realizirane cene. Po prvih ocenah bomo v sozdu morali znižati cene raznemu blagu za okoli 50 milijonov dinarjev.
Namestnik predsednika poslovodnega odbora, Antoa-:Mastnak je pojasnil izhodišča za oblikovanje rizičnega sklada za pospeševanje izvoza. Kot je pokazala razprava, so predložena izhodišča sicer dobra, vendar pa jih bo treba dopolniti.
Zanimiva je bila tudi informacija direktorja sektorja za AOP DS SOZD, Rudija Corna, ki je članom poslovodnega sveta na" kratko pojasnil vključevanje članic sozda v jugoslovansko agencijo za označevanje artiklov - VANA ter istovrstno evropsko agencijo EAN. Prva članica, ki je pokazala potrebe po tovrstni označitvi, je Mercator-EM-BA, verjetno pa ji bodo prav kmalu sledile tudi druge.
Corn je seznanil člane poslovodnega sveta tudi s pripravami na računalniško podprt informacijski sistem sozda, ki bo znatno prispeval k večji produktivnosti in optimaliza-ciji zalog, kar bo vplivalo tudi na končne učinke poslovanja.
Ob koncu razprave, ki je trajala 5 ur, je Miran Goslar prisotne opozoril na sklepe Akcijske konference ZKJ o položaju trgovine in jim priporočil, da z njimi seznanijo svoja okolja ter delegate, ki naj stališča trgovcev prenesejo v skupščinsko razpravo o trgovini. Ta je predvidena za prihodnji mesec.
Srebrni znak ZS tudi na novinarja
Ob 1. maju je predsednik Občinskega sveta ZS Ljubljana-Beži-grad, na slovesnosti v Družbenem domu Bežigrad, izročil srebrni znak Zveze sindikatov Slovenije s priznanjem tudi našemu sodelavcu Andreju Dvoršaku. Kot je zapisano v predlogu za dodelitev, je tovariš Dvoršak veliko prispeval k boljšemu informiranju članstva o sindikalni problematiki. S svojimi	analitičnimi
članki in komentarji, ki jih je objavljal v Borbi, Zboru občanov in DE, se je aktivno vključeval v razreševanje sindikalne problematike. Priznanje in srebrni znak je dobil na predlog predsedstva	Občinskega
sveta ZS Bežigrad.
V svoji krajevni skupnosti pa je Andrej Dvoršak dobil ob Dnevu OF Priznanje OF slovenskega naroda. Dobil ga je za svoje vsestransko delovanje v družbenopolitičnih organizacijah in delegaciji krajevne skupnosti.
Čestitamo!
Dobitnika srebrnega znaka MIP
Ob praznovanju delavskega praznika in 40-letnice osvoboditve je bilo podeljenih več priznanj, med temi tudi srebrni znak ZSS najboljšim posameznikom in osnovnim organiza-
cijam zveze sindikatov. Med naše delovne organizacije Ptuj).
Jožica Vrabl, ki je zaposlena na delih in nalogah knjigovodska opravila - primerjava knjig v FRS delovne organizacije. Je izredno aktivna družbenopolitična delavka.
Izučila se je za prodajalko leta 1963, pozneje končala komercialno šolo. Že kot učenka
je bila aktivna tako v mladinskih vrstah kot na delovnem mestu. Sodelavci so hitro spoznali njene vrline: delavnost, objektivnost in kritičnost v razpravah, ter primeren tovariški odnos do sodelavcev. Zaradi tega so jo evidentirali v organe sindikata. Bila je članica Občinskega odbora sindikata delavcev trgovine Občine Ptuj, dva mandata članica izvršnega odbora sindikata in eno mandatno obdobje celo predsednik. Uspešno je končala tudi Občinsko sindikalno politično šolo, kjer si je pridobila veliko izkušenj ter znanja.
S svojim kvalitetnim delom, delom kakršno naj bo delo vsakega delavca v samoupravni socialistični družbi si je prav gotovo zaslužila srebrni znak ZSS.
Jožica, iskrene čestitke!
prejemniki sta tudi delavca (Mercator—Izbira—Panonija
Aleksander Podkrižnik je
poslovodja z dolgoletnim stažem, ki že vrsto let aktivno deluje v organih zveze sindikatov, samoupravnih organih tozd, raznih komisijah, društvih in organizacijah tako v delovni organizaciji kot v kraju kjer prebiva. Dela kot poslovodja
večje samopostrežbe tozd Maloprodaja v sestavi delovne organizacije MIP.
Posebno pozornost posveča delu v sindikatu in je po nekaj letih premora ponovno predsednik osnovne organizacije ZS, član Koordinacijskega odbora sindikata SOZD MERCATOR - KIT ter član sveta za samoupravni in delegatski sistem.
Kot poverjenik sindikalne skupine nenehno spremlja položaj in socialno varnost članov sindikata. Svojo aktivnost kaže tudi v raznih odborih oziroma v izvršilnih organih delavskega sveta.
Za vse to je prejel tudi vrsto priznanj in nagrad med drugim tudi medaljo zaslug za narod. Tudi Sandiju iskrene čestitke!
Kristina Antolič
Srebrni znak sindikatov za mercatorjevce
Občinski svet ZS občine Ljubljana-Bežigrad je letos dodelil srebrni znak sindikata Petru Šaleharju, direktorju sektorja notranje trgovine v delovni organizaciji Mercator-Mednarodna trgovina, za dolgoletno delo v sindikatu ter za krepitev samoupravnih in tovariških odnosov v kolektivu. (Slika zgoraj)
Srebrni znak sindikata je dobil tudi Edvard Kranjc, direktor tozda Marketing Mercator-Ljubljanskih mlekarn. Kranjc je dolgoleten aktiven sindikalni delavec, ne le v svojem ozdu, ampak tudi na ravni občine in mesta. (Slika spodaj). Srebrni znak in priznanje je obema izročil Živko Rus, predsednik OS ZS občine Ljubljana-Bežigrad.
Foto: Svetozar Busič
Lažem, lažeš, laže..
Ne vem, zakaj ravno danes razmišljam o tem. Najbrž zato, ker še niso določili nobenega dneva v letu, ko bi ljudje razmišljali o laži. Prvi april je sicer nekaj podobnega, vendar ga vsi jemljemo dokaj neresno. Laž pa je zelo resna zadeva. Lažemo vsi, ob vsakem času, povsod. To je pravzaprav nekak fenomen in res se mi zdi čudno, da o laganju še niso izdali kakih publikacij, morda celo enciklopedije. Vsaka figa že ima svoj sistem, nešteto nepomembnih stvari že v osnovni šoli razvrščamo po velikosti, moči, trajanju, namembnosti in vrag vedi čem še. Le o laži nič. Pa bi se lahko kdo s tem ukvarjal: kaki psihologi, sociologi, seksologi, zgodovinarji. Vsak bi našel v laži, najbolj razširjenem načinu prebijanja in smaoohranitve, kaj za v svoj predal. Včasih je cerkev ne-
kaj razglabljala, pa se je vse skupaj hitro končalo. Laž so uvrstili med glavne grehe, jo prepovedali oz. odsvetovali z zapovedjo - in nič. Tu in tam so si ljudje izmislili kak pregovor na račun laži. Po globokem premisleku sem prišla do zaključka, da tudi ti ne držijo.
Zadnjič mi je znanka tarnala, kako osamljena da je, ker se je njen možek moral udeležiti simpozija na Norveškem. No, jaz sem ta istega soproga že naslednji dan slučajno videla v Splitu. Krasno temnooko črnolasko je objemal čez ramena, da sem si zamrmrala v brk: »Pa pravijo, da ima laž kratke noge. Tale ima zelo dolge in lepo oblikovane.«
Pravijo tudi, da je lagati zelo grdo. Tole, kar vidite prilepljeno tu spodaj, sem izrezala za Dan OF iz Dela.
Naš delavski razred je lahko ponosen na tisto, kar je ustvaril v 40 letih
Kongres. Foto: Andrej Dvoršak
Mislite si, da bi pri našem najbolj uglednem dnevniku počenjali zelo grde stvari! Vsakega pretipajo do kosti, in že v razpisu, ki poziva k sodelovanju, poudarijo, da je moralna neoporečnost ena od najvažnejših lastnosti dela željnih.
Eden od pregovorov pravi: kdor laže, tudi krade. Tudi to je obrnjeno narobe. Za veliko večino tistih, ki že štirideset let kradejo, odkrivamo šele sedaj, da tudi lažejo.
Pa razmišljam, kako bi človek razvrstil laži. Po razsežnosti, re-
cimo. Toda razsežnost je v tesni povezavi z namembnostjo. Če bi tiste najbolj nedolžne imenovali »laži alfa«. Zjutraj, v dvigalu na primer.
»Dober dan želim, kako ste kaj!?«
»Hvala, dobro!«
Ves razgovor ena sama laž. Onemu je prav figo mar, kakšen dan bom imela. Se manj je potolažen, ker sem dobro. Jaz tudi približno nisem dobro. Mali je tulil zjutraj, da danes, ne bi šel v vrtec, tolažila sem ga toliko ča-
sa, da mi je ura usekala krepke pol ure minusa in jih bom fino slišala od šefa.
Med »alfa laži« bi spadale Judi tiste spontane. Recimo pri zobozdravniku: »Kar sedite, ne bo nič bolelo!« Ali pa na tržnici: »Zdravo, sto let te že nisem videla! Si pa vsak dan mlajša!«
V to kategorijo bi uvrstila še ribiče, lovce in izvoznike. Moj kolega za vrati sosednje pisarne se mi vedno, ko mu posodim bankpost papir, korekturni lak ali kaj takega, česar nikoli nima, zahvali: »Do smrti vas ne bom
pozabil!«
V primeru, da mu takoj ob izhodu ne pade na glavo petde-setkilski lestenec, bi to zahvalo lahko uvrstili v kategorijo »beta«.
Vremenske napovedi in statistike bi bile lahko neuvrščene. Skratka, z majhnimi lažmi ni problema. Težje je z velikimi, ker ne vemo točno, do kod so laži. V kaki višji obliki so lahko sporazumi, pogodbe ali celo srednjeročni plani. To pa so že veliki denarji in res ne bi bilo napak, če bi kak učenjak sledil
mojemu namigu. Morda bi celo lahko izdelali priročnik najbolj prikladnih laži v določenih situacijah. Ali pa bi formirali kakšno SIS za analizo in raziskovanje laži. Ne bi bilo napak, če bi ustanovili kar območne skupnosti. Ni se bati, da ne bi imele dela. Pa tudi trditi ne morete, da taka zadeva ne bi bila konstruktivna. Ker: laž na laž - motna situacija. Take situacije druga na drugo pa - ne lažite, da ne veste, kaj pride ven!
Meta Malus MMT, TOZD CONTAL
Naš sogovornik je bil: Vukadin Nedeljkovič
Nadaljevanje in sklep
O poslovodskem slogu — v zasebnem življenju
Tovariš Vukadin Nedeljkovič, v prejšnjih dveh razgovorih smo vas spraševali o slogu poslovodnega delavca v »službi«, če se izrazimo po domače. Ker pa je po znanem Izreku slog enako človek, najbrž ne moremo pričakovati, da ima nekdo takšen ali drugačen slog v »delovnem razmerju«, da pa bi bil brez vsakršnega sloga v zasebnih razmerjih, doma, med prijatelji... Kakšne imate v tem pogledu izkušnje?
Vodilni delavec opravlja raznovrstna dela in nenehno preskakuje z enega dela na druga dela. Dela tudi s prekinitvami. Sodeluje na sestankih, sprejema stranke, med delom ga zmoti telefon. Vse to povzroča nervozo in občutek pritiska. In prav v tej situaciji se mora sa-mokontrolirati v službi; v popoldanskem času, v družini pa mora poskrbeti za sprostitev in spet delo, vendar domače, družinsko, ki ne utruja. Mene fizično delo ne utruja, oziroma ne utruja me nobeno delo, katere-■ ga opravljam z interesom. Splošno je znano, da emocionalno stanje, strah in napetost povzročajo večjo utrujenost kot fizično naprezanje.
Katera pravila ste postavili vi s člani svoje družine v zvezi z vašim delom, zaposlenostjo, funkcijami poleg rednega delovnega časa? Katere stvari so po vašem mnenju in izkušnji prepovedane na relaciji služba - zasebno življenje (družina, prijatelji)?
V družinskem življenju sem j uPošteval pravilo, ki bi si ga dosolil svetovati drugim: da je neprimerno službeno problematiko obravnavati v družini, med družinskimi člani, še manj pa takrat, kadar je nekdo na obisku ... Ne gre tedaj za vprašanje, ali je to prepovedano. Vse tisto, kar se razpošilja delavcem kot gradivo za seje ali se že objavlja v internih in javnih sredstvih za obveščanje, je praktično dano v javnost in je dostopno velikemu številu bralcev izven ozdov v sistemu Mercatorja. Gre največkrat za napačno interpretacijo od strank, članov družine ali druge nezainteresirane osebe, bodisi ne-
namerno ali zlonamerno, in po nepotrebnem lahko pride do neprijetnih odnosov v družini ali s prijatelji, ki so na obisku.
Upošteva! sem še eno pravilo (za marsikoga ni dobro in mi ne bo dal prav) in sicer, da se v prostem času gibljem v okoljih, v katerih so delavci iz drugih organizacij. To delam zavoljo tega, da se vsaj za kratek čas »odklopim« od delovne problematike v svoji organizaciji, ki utruja.
Ali nam lahko izdate nekaj pravil, ki ohranijo človeka kljub veliki zaposlenosti tako-dolgo aktivnega?
Začel bi z izrekom: »Naše življenje je tisto, kar naše misli kreirajo«. Ne opravljam jutranjih fizičnih vaj, da bi me zbudile iz polspanja, kar mnogi počnejo, ampak govorim sam sebi; opravljam neke, lahko rečem, mentalne vaje in v času, ko se odpravljam na delo, imam v glavi celoten program dnevnega reda. Ta program je vedno pripravljen tako, da vem, kaj moram narediti na delovnem mestu in kaj moram narediti v popoldanskih urah zase, za družino, za prijatelje, ali se udeležiti sestankov družbenopolitičnih organizacij. To bi bilo eno pravilo.
Delo delavca, zlasti tistega, ki ima odgovorno delovno mesto, je združeno z obiski strank, službenimi potovanji, uradnimi kosili, sprejemi, obiski itd. Na žalost je nastalo zgrešeno pravilo, češ da se najbolj izkaže pozornost gostu, prijatelju ali poslovnemu partnerju, če se mu ponudi pijača, obilno kosilo in se celo tekmuje, kdo komu-bolje pripravi sprejem. Odnosi
v zasebnem in družabnem življenju res morajo biti korektni, prijateljski, intimni. Imamo veliko načinov, da se to izrazi, vse pa naj bo zmerno, brez pretira-nja, vedno v miru in prijetnem razpoloženju. Sem pristaš avtorja naslednjih misli: »Najboljši zdravniki na svetu so »Doktor Hrana«, »Dgktor Mir« in »Doktor Veseli Človek«. To je moje drugo pravilo.
V zadovoljstvo mi je, da se pogovarjam z ljudmi. Rad ogovorim človeka, katerega nikoli nisem videl in ga nikoli več ne bom videl. To ne počnem iz radovednosti, da bi izvedel, kdo je ta oseba, ampak iz osebnega prepričanja, da vsak človek vedno in na vsakem mestu nekaj potrebuje, nekaj hoče, nekaj želi. Zadovoljen sem, če človeku pomagam. Zagovarjam neko pravilo, ker želim, da bi postalo pravilo za veliko večino ljudi; to pravilo se glasi: »Stori drugemu, kar želiš, da sam doživiš.«
In ne nazadnje, še eno pravilo: globoko v človekovi naravi je želja, da je spoštovan. Toda v delovnem procesu imam z vidika strokovnosti in odgovornosti »nadrejene« in »podrejene«, -po prejšnji terminologiji - ali, kakor sedaj pravimo,»manj odgovorne« in »bolj odgovorne«. Dogaja se, da je stopnja strokovnosti v obratnem zaporedju kakor zaporedje odgovornosti, kar ima neljube posledice. Tisti, ki občuti te posledice, skuša svoj notranji občutek in neenakost nadomestiti z grobim obnašanjem ali ukazovanjem v zvišanem tonu. Taki so za sodelovanje nezaželeni. Moje pravilo je vedno bilo, priznati drugemu, da več ve, več zmore in več prispeva h kolektivnemu delu; kadar je to res, se je treba znebiti lastnega egoizma in pripomoči, da se sodelavci okrog mene počutijo koristni.
• ••
Z zaključkom razgovorov z vami odpiramo novo stalno rubriko:
ŠTAFETNI INTERVJU
Zamišljen je tako, da prejšnji sogovornik predlaga prihodnjega in nanj naslovi eno samo, tehtno vprašanje. V redakciji bomo krog vprašanj temu
prilagodili ali pa nič dodali. Samo dvoje omejitev: bodoči sogovornik mora biti (so)delavec ali (so)delavka iz sestava našega sozda in, drugič, vprašanje ne sme biti žaljivo.
Tovariš Nedeljkovič, prosim, da odprete serijo teh razgovorov. Kdo je prvi predlagani in vaše vprašanje zanj?
Predlagam, da je naslednji na vrsti za intervju tovariš Franc Zadravec MIR Ptuj. Tov. Zadravec je eden od redkih družbenopolitičnih delavcev, ki se je po poteku mandata na politični funkciji vrnil v svojo organizacijo. To je principjelna doslednost, ki jo pri marsikom pogrešamo.
Statistika
sozda
Rad bi, da odgovori na naslednja vprašanja:
1. Kaj je vplivalo, da ste se odločili za družbeno pot funkcije (ambicija, popularnost, prisila ali kaj drugega)?
2.	Ali ste spremenili mnenje o tej funkciji potem, ko ste jo začeli opravljati, glede na mnenje, katero ste imeli prej kot delavec v združenem delu?
3.	Koliko vam je funkcija, ki ste jo opravljali, pripomogla, da se strokovno izpopolnite za dela in naloge, katere sedaj opravljate v ozdu?
4.	Ali je danes vaša popularnost večja od tiste pred odhodom na družbenopolitično funkcijo?
5.	Ali bi se odločili za to funkcijo, če bi vam jo danes nudili?
Poslovni rezultati SOZD MERCATOR-KIT
v prvem trimesečju 1985
Elementi	Januar 1984	Marec 1985	Indeks
1. Celotni prihodek	31,566.046	48,763.089	154
2. Porabljena sredstva	27,894.372	43,694.625	157
3. Dohodek (D)	3,691.674	5,068.464	137
4. Čisti dohodek (ČD)	2,162.268	3,654.018	169
5. Akumulacija	671.123	1,209.245	180
6. Sredstva za reprodukcijo	1,115.654	1,933.812	173
7. Izguba	77.861	286.781	323
8. Obveznosti za zapadle anuitete	758.150	777.194	103
9. Terjatve do kupcev	7,170.870	11,838.391	152
10. Obveznosti do dobaviteljev	5,594.888	8,514.567	152
fl. Zaloge	13,533.859	21,734.825	161
12. Krediti za osnovna sredstva	3,367.911	3,810.437	113
13. Dolgoročni krediti za obrat, sred-			
stva	1,532.042	4,306.549	281
14. Kratkoročni krediti za obrat.			
sred.	9,029.795	12,682.179	140
15. Povprečno štev. zaposlenih po			
urah	18.605	18.603	100
Kazalci	Januar 1984	Marec 1985	Indeks
1. Dohodek.na delavca (din)	197.036	269.442	137
2. Dohodek v primer, s povprečno			
uporabljenimi posl. sredstvi( %)	6,80	6,29	93
3. Akumulacija v primer, z dohod.			
(%)	18,18	23,86	131
4. Stopnja akumul. sposobnosti (%)	1,24	1,50	121
5.	OD in SSP na delavca (din) 6.	Čisti obrač. OD na delavca (din/	84.018	143.343	171
mes)		18.992	32.627	172
Pravni nasveti in opozorila
Marta Urbančič - pravna služba DS SOZD
Novosti v dohodkovni zakonodaji
S 1. 1. 1985 je pričel veljati novi Zakon o ugotavljanju in razporejanju celotnega prihodka in dohodka ter o ugotavljanju in razporejanju prihodka. Objavljen je bil v Uradnem listu SFRJ št. 56/84 in prinaša vrsto novosti. To bodo morale podrobneje urediti posamezne temeljne in druge samoupravne organizacije v svojih samoupravnih splošnih aktih.
Med najpomembnejšimi spremembami je obračun materialnih stroškov in amortizacije. Po določi-iu 18. člena zakona se amortizacija nad predpisanimi stopnjami v novem zakonu o amortizaciji družbenih sredstev (Ur. list SFRJ št. 70/84) ne bo več nadomeščala iz dohodka, temveč v breme celotnega prihodka.
Temeljna organizacija mora s svojim samoupravnim splošnim aktom določiti svoje amortizacijske stopnje, v višini predpisanih ali viš-le, pač v skladu s svojimi možnostmi in potrebami.
Predpisana je tudi drugačna obravnava stroškov, ki jih nadomeščamo iz celotnega prihodka.
Po novem ločimo:
• materialne stroške osnovne
ali druge OZD, ki so neogibno potrebni za delo in proizvodnjo, katere je mogoče šteti v breme zalog in njihovo nadomestitev časovno razmejiti oziroma obračunati v breme obratnih sredstev na podlagi zalog;
• druge poslovne stroške, ki jih nadomeščamo iz skupnega prihodka v obdobju, v katerem so nastali in za katere delavci v posameznih tozdih sprejemajo sklepe o njihovi vrsti in višini.
Zakon bolj podrobno kot doslej ureja oziroma določa, kaj se šteje med materialne stroške. Mednje, poleg stroškov proizvodnje, uvršča še druge stroške (npr. za tekoče potrebe strokovnega izobraževanja, stroške investicijskega vzdrževanja, stroške za varstvo pri delu ter varstvo delovnega okolja itd.), kar po-
drobneje urejajo členi od 19 do 24.
Pomembno je tudi, da so po novem iz materialnih stroškov izločeni med druge poslovne stroške vsi stroški, ki so jih imeli delavci pri opravljanju del za tozd (dnevnice za službena potovanja, nadomestila za stroške prevoza, nastanitve, izdatke za reprezentanco in za prehrano delavcev med delom, itd.). Novost je tudi, da lahko izdatke za prehrano delavcev med delom nadomeščamo iz celotnega prihodka' v skladu s samoupravnim splošnim aktom In DD. Izdatke, ki So' večji od zneska, določenega v samoupravnem splošnem aktu, pa nadomeščamo v breme sredstev za skupno porabo oziroma iz osebnih dohodkov delavcev (26. člen zakona).
Zakon dopušča, da se v materialne in druge stroške poslovanja štejejo tudi stroški, ki smo jih doslej pokrivali iz dohodka. To so: obresti za posojila za obratna sredstva, plačila za bančne storitve itd. (Glej 27. člen zakona).
Zelo pomembna je tudi novost, da je OZD dolžna usklajevati vred-
nost surovin in materiala na zalogi in vrednost surovin in materiala, ki jih vsebujejo zaloge nedokončane proizvodnje izdelkov in storitev, polizdelkov iz delov lastne proizvodnje ter gotovih izdelkov, izkazanih v knjigovodstvu, z njihovimi tržnimi cenami (revalorizacija zalog). Tozd mora opraviti revalorizacijo, kadar je tržna cena za 5% višja od cene, izkazane v knjigovodstvu. Novo ovrednotenje je obvezno tudi za drobni inventar in embalažo v zalogi in v uporabi.
Ugotovljeno razliko med vrednostmi zalog, izkazanih v knjigovodstvu, in vrednostmi, ugotovljenimi po njihovih tržnih cenah (učinek revalorizacije), nameni tozd za trajna obratna sredstva in jo vnese v poslovni sklad. Prav tako je obvez-■no usklajevanje, če tozd ob koncu leta ugotovi>da so zneski v breme obranih sredstev za zaloge večji od 'zneskov vrednosti, ki je ugotovljena po pouprečnih prodajnih cenah ter proizvodov v zadnjih treh mesecih prodaje. Način ugotavljanja pouprečnih prodajnih cen v zadnjih 3 mesecih prodaje, način ugotavljanja cen posameznih vrst zalog, izkazanih v knjigovodstvu, ter način obračunavanja razlik v cenah, bo s podzakonskim aktom predpisal zvezni izvršni svet.
Drugačna obravnava posameznih stroškov bo prav gotovo povzročila bistveno drugačen obračun dohodka kot doslej, oz. njegovo zmanjša-
nje, obenem pa drugačno porazdelitev izločanja sredstev za splošne in druge potrebe.
Pomembna pa so še določila čl. 38 - 43 zakona, ki omogočajo, da se v SaS o združenem delu in sredstev vnesejo določeni samoupravno dogovorjeni standardi materialnih stroškov proizvodne OZD nasproti prometnim OZD. Standarde materialnih stroškov ozdi lahko vnesejo tudi na obračun dela delovne skupnosti nasproti uporabnikom - to je njihovih tozdov. Vse to je namreč predpogoj, če hočejo tozdi oz. ozdi vse te obveznosti nadomestiti iz celotnega prihodka kot druge poslovne stroške, ne pa iz dohodka kot doslej. To pa je bil vseskozi tudi interes prizadetih ozdov.
Vse temeljne in druge organizacije združenega dela iz sestava sozda Mercator-KIT opozarjamo, da posvetijo obravnavanemu zakonu vso pozornost ter da proučijo učinke spremenjenih določb zakona na njihovo poslovanje. Spremembe, ki jih prinaša zakon, bo seveda potrebno vnesti tudi v ustrezne samoupravne splošne akte, kot so: Pravilnik o delovnih razmerjih, Pravilnik o osnovah in merilih za delitev sredstev za OD ter za razporejanje čistega dohodka in skupne porabe, Pravilnika o knjigovodstvu; pa še v samoupravne planske in druge akte, ki jih pri svojem poslovanju uporablja organizacija združenega dela.
DS SOZD MERCATOR - KIT - SEKTOR ZA AOP
PREGLED TERMINALSKE MREŽE RAČUNALNIŠKI CENTER LJUBLJANA
Kamnik-Eta
Priključitve na RC
leto 1985
leto 1986
ezžžzK
V777
'7777A
že priključeni
Konditor
DELTA-700
PDP-11
Sevnica-Kopi tarna
Steklo
Dolomiti
Krško-Agrokombinat
Idrija-Rudar
Hrastnik-STP
Trebnje-Gradišče
Ribnica-Jelka
Postojna-Nanos
MUX
Novo mesto-Standard
Dekani-Nanos
Kočevje-Trgopromet
Portorož-Nanos
Iz računalniških centrov
Vesti iz računalniških centrov
Rudi Corn
Terminalna mreža
V lanskem letu smo pričeli z načrtovanjem terminalske mreže, ki bo omogočila daljinsko obdelavo podatkov na naše uporabnike. Pri odločitvi, katerim uporabnikom dati prednost priključitve, smo upoštevali oddaljenost uporabnika od RC ter velikost in število obdelav.
Stališča Zveze inženirjev in tehnikov Slovenije
Ing. Lojze Habjan
Zanemarjeni temelji napredka
V aprilu so se sestali na svoji redni 12. skupščini inženirji in tehniki Slovenije, ki v svojih vrstah združujejo okoli 30.000 strokovnjakov. 14. aprila slavijo svoj praznik, to je dan, ko jih je predsednik Tito posebej odlikoval za tehnološki razvoj v naši družbi.
Prednost terminalske obdelave je predvsem v bolj zanesljivi obdelavi podatkov, saj uporabnik svoje podatke vnaša neposredno v računalnik, po obdelavi pa si jih izpiše na tiskalniku ali na ekranu. Zmanjšajo se tudi stroški porabe računalniškega papirja, nasprotno pa nastanejo stroški telefonskega prenosa, saj je terminal povezan z računalnikom preko navadne ali najete' telefonske linije in modemov. (Moodem je naprava, ki pretvarja podatke iz oblike, primerne za računalniško obdelavo, v obliko, ki je primerna za prenos po telefonskih linijah in obratno).
Dosedanje izkušnje terminalskih obdelav kažejo, da se de-
lavci zelo hitro priučijo novemu načinu dela, ki ne zahteva dodatnega izobraževanja.
Pri izbiri terminalske opreme smo se odločili za ekranski terminal PAKA-3000, tiskalnik TRS-LTE-181 in modem GH-2083.
V sliki terminalskih povezav so prikazani ozdi, ki so že priključeni na RC, tisti, ki bodo do konca letošnjega leta in predvidene priključitve v letu 1986.
Nove obdelave
-	osnovna sredstva za vse TOZD M-Agrokofnbinat,
-	obračun OD - obračun nagrajevanja za TOZD Grmada,
-	odkup kmetijskih pridelkov - M-Agrokombinat.
Letošnja skupščina je bila v celoti posvečena dolgoročnemu programu gospodarske stabilizacije. Gospodarske razmere, v katerih se nahajamo, zahtevajo od tehničnih strokovnjakov dodatnih naporov za vključitev lastnega znanja v proizvodnjo, da bi tako dosegli večjo storilnost ter nadaljnji razvoj tehnologije. Žel se v družbi premalo zavedamo, da le tehnika in tehnični razvoj omogočata večji razvoj materialne osnove, ki je temelj napredka. Sedanje stanje je potrebno spremeniti, saj tehnično znanje ni dovolj cenjeno in zato preko 65% tehničnih strokovnjakov ne opravlja svojega poklica, to je v strukturi proizvodnje. V širši družbi prevladujejo družboslovni profili tudi na mestih, ki zahtevajo tehničnega strokovnjaka. Odtod tudi posledica, da imamo premalo inovacij, da s težavo uvajamo v prakso novejše tehniške dosežke itd.
Žal doseženega znanja ne poglabljamo dovolj, saj smo v nekaterih strokah, kot n. pr. v
kmetijstvu, odpravili strokovne izpite. Nimamo dovolj razvite informatike. Ne izvajamo kadrovske politike po načelu »pravo osebo na pravo mesto«. O teh in podobnih vprašanjih so razpravljali delegati.
Skupščina se je zavzela za to, da dobi Zveza inženirjev in tehnikov, ki vključuje dvajset strokovnih zvez, v družbi mesto, ki ji pripada. Prvi razgovori z republiško konferenco SZDL, republiškimi sindikati in gospodarsko zbornico, so pokazali, da je vrsta možnosti za tvorno vključitev v neposredno gospodarsko razvojno dogajanje. Zveza inženirjev in tehnikov nedvomno razpolaga z ogromnim znanjem, ki ga je mogoče uporabiti v načrtovanju, recenzijah, postavitvi tehnologij itd. Strokovne skupine, sestavljene ad hoc za reševanje konkretnih problemov v proizvodnji, bi marsikateremu ozdu omogočile večjo učinkovitost, večjo produktivnost in s tem večji finančni uspeh.
To so razlike, ki jih pri nas še
ne izkoriščamo, imamo pa vse možnosti. Znanju v praksi ne posvečamo dovolj pozornosti, saj ne sledimo najnovejšim izsledkom in jih ne prenašamo. Ne informiramo strokovnjakov, da bi se izpopolnili in tako postali še učinkovitejši. Zato je prav, da spoznamo pomanjkljivosti, jih odstranimo in izkoristimo znanje, ki ga imamo za nadaljnji razvoj naše družbe, ki ga omogoča le tehnološki razvoj.
Zahvala za čestitke
Predsednik PO sozda Miran Goslar se zahvaljuje vsem, ki so mu osebno ali pisno čestitali ob podelitvi priznanja Mesta Ljubljane. »Smatram, da se obrazložitev nanaša prav tako na vse sodelavce v ožjem in širšem krogu, ki so pomagali ustvariti to, kar velja kot dosežek in vredno priznanja.«
»Pri nas ne poznamo mrtve sezone., pravi Avgust Rejc, direktor Spectruma (desni) Foto: A. D.
Spectrum — prvi med prvimi
Center za obveščanje
Zaradi dobro izkoriščenih zmogljivosti
Tozd Spectrum Mercator—Tehne sodi med najstarejše steklarske organizacije v Sloveniji. Lani je zasedel po uspešnosti poslovanja 1. mesto v svoji dejavnosti, kakor je objavila Gospodarska zbornica Jugoslavije. Po skupnem prihodku je bil Spectrum s 3.574.000,00 dinarjev na 4. mestu, vendar so bile pred njim na lestvici le organizacije, ki se ukvarjajo s prodajo stekla na veliko. Bil pa je *ato prvi po dohodku na delavca, ki je znašal 7-376.000,000, po čistem dohodku na delavca 982.000,00 in akumuteeiji na delavca, ki je bila 406.000,00. Zato ni nič čudno, da je bil prvi tudi na letvici osebnih dohodkov z 32.517 dinarji.
»Ti rezultati so posledica enakomerne zasedenosti zmogljivosti preko vsega leta, saj pri nas za razliko od ostalih steklarskih organizacij ne poznamo mrtve sezone,« pravi Avgust Rejc, direktor tozda Spectrum. »Takrat, ko drugi počivajo in se pripravljajo na novo sezono, običajno je to aprila in maja, mi opremljamo objekte. Letos smo z ogledali opremili Disko Li v Ljubljani, vrednost del je bila 700.000 dinarjev, v disku na Bledu smo vgradili za 2,3 milijona dinarjev ogledal, opremljanje hotela Belvedere v Dubrovniku pa nam bo prineslo 5 milijonov...«
Takšen vzpon Spectruma, ki zadnja tri leta vedno zaseda prva mesta v steklarski dejavnosti Jugoslavije, se je začel pred sedmimi leti, ko se je delovna organizacija iz neustreznih prostorov na Beljaški cesti, ki jih uporablja sicer še danes, preselila v novo zgradbo, bolj družinsko hišo kot steklarsko delavnico, na Celovški cesti. Istega leta so dobili tudi novega direktorja, ki je precej zaostril delovno disciplino in poskrbel za racionalnejšo izrabo stekla.
Danes je v Spectrumu zaposlenih 40 delavcev, od tega šest v administraciji. Specializirani so za obdelavo ravnega stekla, za kar imajo tudi ustrezne strojne zmogljivosti. Polovico prometa ustvarijo z občani, drugo polovico pa naredijo v pohištveni industriji (Meblo, Hoja, Lesnina, Slovenijales) in z opremo različnih objektov, kjer tesno sodelujejo s tozdom 1nve-sto v isti DO, t. j. Mercator-Teh-n|- Opremljali so številne bolnišnice: v Postojni, Novi Gorici, v Kraljevu; Medicinsko fakulteto v Ljubljani ter Hotel Palas v Svetozarevu. V njihovo ožjo
specializacijo sodi tudi izdelava avtomatskih steklenih vrat.
Njihov razvoj je prišel do meje, ko morajo začeti razmišljati o ustreznejših delovnih prostorih, saj jim sedanji krepko zmanjšujejo storilnost. Kupili so že zemljišče ob Konditorjevi »tovarni slaščic« na Viču, a so ugotovili, da so »premajhni« za gradnjo nove proizvodne dvorane. Našli so drug izhod, skupaj s Kristalom, ki ima ustrezno proizvodno poslopje na Dečkovi ulici, nima pa dovolj kadra in strojne opreme. Kaj hitro so našli skupen jezik in konec aprila so v ostalih zainteresiranih organizacijah izvedli referendum o združitvi, ki je popolnoma
Spectrum je znan po tem, da ima nižje cene kot zasebni steklarji. Tako ti naročajo pri njem ogledala, ki jih nato po znatno višjih cenah prodajajo svojim strankam.
V aprilu so v Spectrumu ustvarili 20 odstotkov realizacije (2,17 milijona dinarjev) s poslovanjem z občani, kar v zaostrenih pogojih gospodarjenja, ko prevladujejo menična plačila, zelo veliko pomeni.
uspel. V Kristalu je bil proti združitvi en sam delavec, v Spectrumu pa štirje. To kaže, da so delavci v obeh kolektivih dojeli prednosti, ki jih bo omogočila združitev.
Značilen podatek, da so imeli delavci Kristala in Spectruma zelo velike razlike v osebnih dohodkih, kar za 13 tisočakov je bilo razlike v lanskoletnem pouprečnem dohodku delavcev
ene in druge organizacije, seveda v korist Spectruma. Z združitvijo bodo to razliko odpravili, a ne tako, da bi imeli v Spectrumu manjše, ampak tako, da se bodo povečali osebni dohodki v Kristalu. To bodo dosegli z racionalizacijo poslovanja in povečano produktivnostjo. Tega ne smemo razumeti tako, da bodo delavci delali več, kajti izkoriščenost delovnega časa je bila že doslej v obeh organizacijah izjemno visoka. Gre preprosto za to, da se bodo v Spectrumu otresli nepotreb-
V dobi računalnikov:
Niti predsedniku zbora ne
Pozanimala se je tajnica predsednika zbora združenega dela republiške skupščine Slovenije po telefonu na tozd Spectrum:
— Prosim, koliko stane Spectrum?
— Žal, ni naprodaj, je odgovoril njegov direktor Avgust Rejc.
nega ročnega prekladanja ter da bodo zato steklarji lahko opravljali druga donosnejša dela, za katera so usposobljeni. Ostanek dohodka nameravajo vlagati v sodobnejšo strojno opremo, kajti le z njo lahko še povečajo učinek.
Nova temeljna organizacija, v kateri bodo delavci obeh prejšnjih med seboj pomešani, glede na svojo strokovnost in specializacijo, bo imela tudi novo ime. Odslej se bo imenovala Mercator-Tehna, TOZD Steklarstvo Spectrum. Predstavljal bo pomembnega partnerja tudi za ostale organizacije s tega področja. Pri delovni organizaciji Kristal iz Maribora se bo znatno povečal odkup repromateri-alov, ki jih proizvajajo v nerazvitih občinah. Sicer pa bo Steklarstvo Spectrum imelo precej več finančnih sredstev, kar jim bo omogočilo trajnejše pogoje gospodarjenja, pa tudi bolj smotrno nabavo materiala -prednosti, ki bodo še povečale njihovo konkurenčnost na tržišču.
Predstavljamo
Mercator—Mednarodna trgovina izvaža tudi gobe
Center za obveščanje
Reklamacij ne poznajo
V hudi konkurenci, ki vlada na trgu Zahodne Evrope, ima Mercator—Mednarodna trgovina še vedno trden ppjožaj, kar ji pomaga, da ustvarja letni izvoz tako, kot ga načrtuje. Sloves in ugled si je pridobila s solidnim delom in kvalitetnim izvoznim blagom, kar pomenf, da reklamacij praktično ne poznajo. Izvoziti za 12 milijonov dolarjev sadja, zelenjave in gozdnih sadežev letno ni kar tako, če vemo, da je v Jugoslaviji nič koliko izvoznikov, ki si vsi prizadevajo prodati svoje blago na istih tržiščih, večkrat celo istemu kupcu. Tako si z nepotrebno konkurenco, ne samo zmanjšujemo ceno, ampak si celo zapravljamo ugled v tujini.
»Skoraj tretjino izvoza ustvarimo v Italiji, kamor izvažamo gozdne sadeže ter sadje, zlasti višnje, hruške in jabolka. Razen v Italijo pa izvažamo še v ZRN, Nizozemsko, Francijo in ZDA,« nam je povedal Alojz Leskovšek, direktor sektorja izvoz pri Mercator-Mednarodna trgovina, TOZD Slovenija Sadje, Zunanja trgovina. Vzrok, da med 500 do 600 tonami gozdnih sadežev in 10.000 tonami sadja ter vrtnin praktično nimajo nekvalitetnega in pokvarjenega blaga, je predvsem v dobri organizaciji pri odkupu in pripravi blaga. Se največ reklamacij je zaradi slabe embalaže, na kar pa izvoznik žal težko vpliva.
Zanimiv je način pridobivanja blaga za izvoz. M-MT ima več odkupnih mest po vsej državi, razen tega pa ima še 15 odkupnih skladišč od Kanala pri Novi Gorici preko Čačka do Poduje-va. Tu se zbira različno blago, ki ga 60 redno zaposlenih delavcev s pomočjo »sezoncev« prebere in pripravi za izvoz. Vse mora potekati hitro in natančno, saj je znano, da se zlasti gozdni sadeži, kot denimo sveže gobe, hitro kvarijo. Vendar pa so delavci Slovenija Sadje kljub temu, da izvažajo s področja cele Jugoslavije, z dobro organizacijo kos tej nalogi.
Četudi je v zbiranju in izvozu gozdnih sadežev še nekaj rezerv, pa menijo strokovnjaki našega izvoznika, da je pomembno tudi sovlaganje v nasade višenj, malin, robid, bezga, jabolk in hrušk, ne le v Sloveniji, ampak tudu v drugih republikah, zlasti v Bosni in Hercegovini ter Srbiji. Tako si M-MT zgotavlja poleg zadostnih količin tudi stalne dobave, da lažje planira izvoz. Trenutno imajo okoli 200 ha višenj, 100 ha črnega ribeza, 20 ha robid, 50 ha malin. Brez teh plantaž bi danes težko uspevali na svetovnem tržišču. Dobro je tudi vedeti, da je vrednost teh sovlaganj v nasade že blizu 400 mili-
jonov dinarjev, kar seveda ni malo.
Zanimivo je, da se v mnogih predelih Jugoslavije (odkupnih centrov M-MT nima le v Črni gori!) DO in posamezniki radi odločajo za prodajo svojih pri-.delkov in gozdnih sadežev prav nam, kar pomeni, da smo dobri poslovni partnerji, predvsem pa redni plačniki.
Človek bi ob vsem tem pomislil, da M-MT z izvozom sadja in zelenjave ter gozdnih sadežev, ogromno zasluži. Pa ni čisto tako. Transportni stroški v Jugoslaviji so od 8 do 12 odstotkov višji kot v tujini pa tudi embalaža je mnogo dražja. Poseben problem predstavlja pomanjkanje deviznih sredstev, kar povzroča izvozne apetite tudi delovnim organizacijam, ki za izvoz posameznih vrst blaga niso specializirane. Tako s »preveliko vnemo« kupujejo različno blago in s tem po nepotrebnem višajo odkupne cene.
Da bi bila »zmeda« z izvozom in dohodkom, ki ga z njim ustvarijo, še večja, je možno izvoziti vsak izdelek na več načinov (redni izvoz, maloobmejni izvoz,* sejemski kontingenti itd.). Tako ima DO pri istem izdelku v odvisnosti od načina izvoza lahko dobiček ali pa celo izgubo. Stimulacije, katerih plačilo običajno zamuja, za naše j izvoznike žal niso dovolj velika spodbuda, ker cene na tujih tr- I gih iz leta v leto padajo, poleg tega pa je vedno težje najti dobrega kupca. Vsemu temu moramo dodati še visoke obresti za obratna sredstva, ki jih mora sektor izvoz plačati za zaloge blaga, ki ga izvažajo ne le v sezoni, ampak skoraj celo leto (zmrznjeno, suho, v slanici, its.).
Kljub vsemu temu pa si v Mercator-Mednarodni trgovini, TOZD Slovenija Sadje-ZT, sektor izvoz, prizadevajo za povečanje izvoza, ker se zavedajo, da je najdražji tistLdolar, ki jim uide iz rok in ki ga torej nimajo, čeprav ga še kako potrebujejo.
- A. D.
ramnau
NOTI (SC!
Se spomniš teh časov? Takrat sem tu dobil tudi ženo?
Če dodaš en NE, bo ta propagandni slogan še vedno popularen.
Mercator Turist
naše delo-vaše potovanje
Stranke privabljajo z nasmehom
Andrej Dvoršak
Čeprav šteje Mercator Turist, ki deluje v sklopu tozda Slovenija sadje, zunanja trgovina, le 16 ljudi in sodi tako po njihovem številu med majhne turistične agencije, si je zaradi izvirnih idej in prijaznih delavcev že našel prostor pod našim turističnim soncem. Poslovalnica v Ljubljani se je specializirala za takoimenovani iniciativni domači turizem, kjer precej pomembno vlogo igrajo tudi razni sindikalni in drugi izleti, ki jih organizirajo za posamezne skupine; njegova beograjska poslovalnica, ki jo peste prostorske težave, pa se uveljavlja z inozemskim turizmom, v zadnjem času tudi z lovnim.
Predstavljamo
Postojanka tozda Trgovina M-Rožnika
Stane Jesenovec
Naša okrepčevalnica na Rakitni
Na glavnini Rakitne, ki po ljudskem pripovedovanju šteje devet vasi in tri hiše, se sekajo ceste, ki pripeljejo potnika sem, iz Ljubljane skozi Preserje, iz Ljubljane skozi Iško vas, pa iz Cerknice in iz Šive na Blokah. Na 720 do 620 metrov nadmorske višine je naloženo naselje, ki se ponaša s svežim in zdravim gorskim podnebjem, komaj 33 km daleč od Ljubljane.
»Ker nimamo lastnega voznega parka in mreže hotelov, smo se odločili za precej samosvojo pot. Prodajamo znanje in ideje. Obojega imamo dovolj, temu primerni so tudi rezultati,« nam je dejal Brane Vidmar, direktor sektorja za turizem. Svoje besede je nemudoma podkrepil z dokazi, ki jih je vlekel kar iz torbe. Bili so to prospekti raznih tujih, svetovno znanih turističnih agencij oziroma avtoklu-bov, ki vsako leto bolj poglabljajo sodelovanje z Mercator Turistom. V prospektu nizozemskega avtokluba ANWB, ki ga tiskajo v nakladi treh milijonov izvodov in v katerem avto-klub ponuja svojim članom karavan turizem, to je način preživljanja dopusta, ki se pri nas še ni uveljavil v organizirani obliki, v tujini pa ima zelo veliko privržencev, je tudi več potovanj, ki jih za tuje goste, na področju Jugoslavije organizira Mercator Turist.
»Zanimanje za naše aranžmaje je bilo izredno. Tako je bil program za turo iz Zagreba preko Jajca, Mostarja, Šibenika, Plitvic do Lipice razprodan v enem dnevu in smo morali na željo kluba ADWB organizirati potovanje kar v dveh terminih. V celo, ki je za tujce sorazmerno nizka, je vključen sprejem gostov na meji, kjer jih pričakujejo naši sodelavci v narodnih nošah, jim razdele propagandne materiale o Jugoslaviji ter vodič, ki jih spremlja na potovanju, ribji piknik, bivanje v kempingih, razni izleti in prireditve. Bencin in hrano si gostje plačujejo sami, se pa skoraj vsi odločijo še za dodatne storitve oziroma programe, ki jim jih ponudijo, saj so k nam prišli zato, da bi kaj videli in kaj doživeli. Torej puste v Jugoslaviji precej več denarja, kot pa je osnovna cena programa Koliko je odvisno le od prijaznosti vodiča, njegove iznajdljivosti in odnosa vseh Jugoslovanov do tujcev. Žal prav slednje še ni tako, kot bi moralo biti. Še vse premalo smo prijazni do tujega gosta, ne zavedamo se drobnih napak, ki nas niti ne motijo več, a jih turist takoj opazi in se morda prav zaradi teh drobnih nevšečnosti nikoli več ne vrne k nam,« razpreda misli tovariš Vidmar. Zatrdil je, da imamo klientelo takšno, kot smo jo sami sposobni privabiti, da pa z balkanskim »javašlukom« zanesljivo ne bomo privabili petičnih tujcev, ki ne hodijo na dopust le zaradi morja in sonca.
Drugo področje, ki mu v Mercator Turistu namenjajo posebno pozornost, je takoimenovani kulturni turizem, ki se je razvil zlasti v ZDA, od koder so tudi poslovni partnerji naše agencije. Agencija iz New Vorka zbira mlade orkestre iz vse Amerike, ki potem potujejo po svetu in si s koncertiranjem plačajo stro-
ške potovanja. Pri nas njihove koncerte organizira glasbeni producent, ki je zunanji sodelavec Mercator Turista. Ko so dogovorjeni vsi kraji in roki, turistična agencija naredi načrt potovanja.
Prvo takšno turnejo smo organizirali pred dvema letoma. Lani so se zvrstile že štiri, letos pa predvidevamo organizacijo potovanj za devet skupin, kar z drugimi besedami pomeni lepo devizno realizacijo, pravijo v Mercator Turistu, ki si je pri ameriškem partnerju v dveh letih pridobil toliko ugleda, da mu ta zaupa organizacijo celotne evropske turneje, to je od pristanka medkontinentalnega letala v Evropi do vkrcanja v letalo ob odhodu.
A čeprav delo z umetniki ni lahko, naša agencija že razmišlja, da bi v svojo ponudbo vključila tudi organizacijo nekakšnih glasbenih kolonij, ki naj bi bile v starih gradovih. Tujci bi tu poglabljali svoje glasbeno znanjeHstočasno pa bi lahko koncertirali v bližnjih turističnih centrih ter tako popestrili njihovo ponudbo. Prvi poskus je bil v Radovljici, kjer Klemen Ramovš vodi kolonije baročne glasbe. Ti umetniki lahko potem koncertirajo na Bledu ali Ljubljani, v Mercator Turistu pa načrtujejo podobne kolonije še v bližini Portoroža in Opatije.
Nič manj zanimiva ni tudi tretja specializacija te majhne turistične agencije - lovni turizem, ki so ga začeli intenzivno uvajati letošnje leto. Svojo ponudbo so že predstavili na sejmu Alpe Adria ter še na nekaterih drugih mednarodnih spomladanskih sejmih v Jugoslaviji. Za razvoj lovnega turizma pa ni pomembna le odlična organizacija lovstva, ki je v Sloveniji na zavidljivi ravni, ampak tudi cene. Te so, žal, pri nas mnogo višje, kot so v Romuniji in Bolgariji, ki lahko ponudita skoraj enak izbor divjadi kot mi. Kaže,
Predstavljamo
da se bo to počasi le spremenilo, saj se odpirajo mnoga državna lovišča, zlasti v Srbiji, ki bodo morda le konkurenčna s cenami tudi Madžarom in Romunom. Ravno lovci so gostje, ki so za nas še posebej zanimivi, saj so pripravljeni plačati za dragoceno trofejo velike denarje. Vendar pa ni naključje, da se je Mercator Turist odločil za to zvrst turizma. Gre preprosto
»Vedno nove zamisli in znanje nam daje široke možnosti na turističnem trgu,« pravi Brane Vidmar.	Foto: A. Dvoršak
za to, da je v sklopu M-Medna-rodne trgovine, TOZD Slovenija sadje, zunanja trgovina tudi sektor, ki od lovske družine takoj odkupi meso uplenjene divjadi in ga nato izvozi na konvertibilno tržišče.
Brane Vidmar je še povedal, da se pravkar dogovarjajo z lovci iz ZDA, Avstrije in Italije za organizacijo seminarja o lovu z lokom. To je najčistejši lov, ki nudi lovcu največ športnega užitka in postavlja lovca in divjad v enakopravnejši položaj. V mnogih državah je ta zvrst lova že dobila zeleno luč in upajmo, da jo bo tudi pri nas.
Kakorkoli že, Mercator Turist si išče vedno novih poti, pri čemer skuša biti kolikor mogoče izviren. Kot pravi Vidmar, bi bilo pri nas za vse agencije dovolj dela, samo specializirati bi se morale ter svoj posel opravljati do kraja strokovno in v redu. Žal pa se srečujejo tudi s takim nesmislom, da naši hotelirji tujim agencijam prodajajo aranžmaje 15 in več odstotkov ceneje kot domačim, ki prav zaradi tega ne morejo biti konkurenčne s ponudbo jugoslovanskega turizma na tujih tržiščih.
Kljub temu, da že v II. knjigi Krajevnega leksikona Slovenije navajajo hotenja Rakičanov, ki naj bi jih uresničili tudi s pomočjo »umetnega jezera, ki so ga po zadnji vojni zajezili zaradi razvoja turizma« in »ob umetnem jezeru turistični lokal«, je to izpolnjeno le v eni plasti: obilici počitniških hišic po robovih rakiških gozdov. Drugo, množični turizem za vse, ki bi radi preživeli prijeten dan ob ali na jezeru, pa bo skušala uresničiti nova najemnica okrepčevalnice »Brunarica«, ki je last TOZD Trgovina, Marjetka Susman. TOZD je po združitvi v Mercator - KIT v sestavu organizacije Mercator-Rožnik.
»Doma sem z Rakitne. Osem let sem delala v okrepčevalnici Medex pri zgradbi občinske skupščine Ljubljana Vič-Rud-nik. 25. marca sem prevzela v najem Brunarico. Želim delati v
»Upam, da bom kot Rakičanka deležna podpore krajanov ter da se bomo skupaj veselili turistične oživitve naše privlačne vasi,« si želi Marjetka Susman. Foto: Stane Jesenovec
domačem kraju, v tem lepem okolju in z gosti ter popotniki, ki naj bi prihajali tudi v našo krčmico od torka do nedelje.
Dober mesec smo urejali notranjost brunarice in lepšali njeno okolico. Kar precej izboljšav, ki smo jih opravili, bo povečalo dobro počutje vseh, ki se bodo oglasili pri nas,« je vstopila v pogovor Marjetka. Pa ne snuje le ozke gostinske ponudbe, ampak želi, da bi s sodelovanjem krajevne skupnosti in turističnega društva Rakitna pa z ribiči in lovci oblikovali ob rakiškem jezeru drobceno, a kakovostno in za najrazličnejše obiskovalce zadovoljujoče turistično jedrce.
»Naša okrepčevalnica je lahko izhodišče za prijetne pohode po Rakitni. Jezero nudi osnovno vodno površino jadralcem na deski in v Optimistu (stalen veter), okoli jezera pa bomo uredili tudi nekaj enostavnejših rekreativnih površin. Z veliko prilagodljivostjo bomo
skušali ustreči vsem in tako doseči, da se bodo ljudje še vračali v našo Brunarico.
Tudi za jedila, seveda enostavnejša, ki bi bila značilna za naš lokalček, že pripravljamo recepte. Na voljo naj bi bila pristna rakiška juha, enolončnica ali nekaj podobnega, pa lovska čorba ali golaž v času lovne sezone, morda nekaj iz rib in seveda prave domače suhe klobase in podobne mesne dobrote.«
Marjetka Susman je prepričana, da ji bodo pri uresničitvi ciljev pomagali tudi v tozdu, saj se je obvezala, da bo gospodarila v Brunarici polnih pet let.
mm ffl/M, BOH
— Lani sem bil za prvi maj na šmarni gori. Imate letos morda kaj bliže — morda Rožnik?
—	Nič več ne najdem smešnega, humornega. Vse samo žalost!
—	Ni problem, nas bodo pač objavljali v debelem črnem okviru.
Predstavljamo
Direktor M-KZ Ljubljana Jože Tanko, poslovodja K. G. Zadruge Pliberk Stanko Čik in predsednik posojilnice Pliberk Lipej Kolenik pred poslopjem pliberške Zadruge.	Foto: Bine Otorepec
Obsežna osuševalna dela.
Stane Jesenovec
Pestra dejavnost M-KZ Ljubljana
Z direktorjem M-Kmetijske zadruge Ljubljana dipl. inž. Jožetom Tankom sva preletela nekatere aktualne naloge in dogodke, ki jih izpolnjuje ter jih je doživel ta kolektiv z osrednjim sedežem na Cesti na Loko 4 ter s TZO Vič TZO Dobrunje in TZO Grosuplje v preteklih letih.
Prve besede pogovora, ki ga je večkrat pretrgal telefonski dialog, so bile namenjene vremenu, ki nikakor noče služiti poljedelcem, sadjarjem in seveda rejcem goveda in konj. Pa tudi vrtnarjem, ki prevladujejo na dobrunjskem delu Ljubljane, močno mešajo letošnje pridelovalne plane.
Ker se s sogovornikom rada ustaviva v pogovoru tudi pri uporabljanju slovenskega kmetijskega izrazoslovja, v katerem žal prevladuje splošna sposojenka »proizvajati« pred domačimi izrazi »pridelovati, rediti, molsti, gojiti, izdelovati, pridobivati, dajati, presti, tkati«, sva se pošalila, da problema pravzaprav ne bo, saj vreme ne more vplivati na »kmetijsko proizvodnjo«. Na njive postaviš le stroje in korenjček, krompir, koruza, solata, krave, konji... množično letijo iz njih.
Pa žal to ni mogoče in dober teden po najinem pogovoru je pokazalo vreme svoje sneženo-ledene zobe in kmetom povzročilo precejšnjo škodo na poljih, travnikih in v sadovnjakih.
Namenimo nekaj pozornosti najprej srečanju zadružnikov iz TZO Vič oziromna z Dobrove s kmeti iz Pliberka na avstrijskem Koroškem.
»V tem izredno klenem kraju slovenskega kmečkega posojil-ništva in zadružništva,« je povzel pripoved o tem srečanju sobesednik, »smo izmenjali ugotovitve o pogojih kmetovanja na obeh straneh Karavank. Ker se naši kmetje dnevno srečujejo z možnostmi in nezmožnostmi opravljanja te prvotne gospodarske dejavnosti, naj navedem nekaj osnovnih značilnosti 'z gospodarsko-kmetijskega delovanja koroških Slovencev v ZADRUGI Pliberk.
KAKOVOST pridelkov, mleka, živine je osnovna zahteva vse kmetijsko-tržne dejavnosti. NAROČENO pridelovanje in reja sta naslednja značilnost. Viški so plačani le po petinjski ceni. OSKRBA z doma pridelamo koruzo in uporaba pašnikov sta temelj njihove skrbi za živino. KREDITI so ugodni za normativno določene površine ali zmogljivosti hlevov, stanovanj,
Naj bi ne uničili vsega
Vemo, da sta si kmetijstvo in varovanje narave pogostokrat v hudem nasprotju. O tem bi vedeli veliko povedati lovci in ribiči, nič manj poznavalci ptic, pa tudi vsi, ki jim je ljuba neokrnjena narava. Ljubljansko barje je velika zakladnica naravnih kotičkov, v katerih poteka pristno življenje ptic, nizke divjadi in verjetno še stotine živalic, ki jih komaj opazimo, a imajo pomembno vlogo pri ustvarjanju naravnega ravnotežja. Pri izvedbi del na kompleksu pri Igu so varstveniki okolja opozorili kme-tijce, naj ne posekajo dreves, ki so debelejša od 20 cm, in naj pustijo na 315 ha velikem melioracijskem območju vsaj štiri ha pristnega barjanskega gozda, ki naj bi ostal zatočišče živalim.
Načrtovalci izboljševalnih del na omenjenih površinah niso najbolj navdušeni nad prošnjo varstvenikov okolja. Pa bi jim svetovali, naj razmislijo, kako obsojajo ravnanja ob posegih npr. v amazonski pragozd, floridska močvirja ali nilsko delto in prav hitro bodo spoznali, da morajo tokrat spoštovati predlog ljubiteljev ptic in divjih živali in jim ugoditi.
Mercatorjev Blagovni center - največji
Andrej Dvoršak
Več za akumulacijo kakor za porabo
Si predstavljate kako izgleda največje grosistično skladišče v Sloveniji, ki ima kar 49.000 nr pokritih površin in dnevni promet v tonah od 9.000 do 10.000, kjer imajo na zalogi stalno okoli 14.000 različnih izdelkov? Najbrž ne! Tudi jaz si nisem in še potem, ko me je Rado Šintler, direktor Mercator-BIagovnega centra, dobre tričetrt ure vodil po tem velikem skladišču ter mi zatrdil, da mi je pokazal prav vse, se mi je zdelo, da so moje predstave ravno tako meglene, kot so bile na začetku. Preveč je bilo vsega.
Mercator-Blagovni center na Slovenčevi cesti v Ljubljani je pravzaprav bolj znan po diskontni prodajalni, ki je v bližini in z njo upravlja Mercator-Rož-
nik, TOZD Grmada. Le malokdo ve, da je samopostrežna trgovi-la le vršiček ledene gore, da so pod njo in ob njej ogromna skladišča, kjer se dnevno zvrsti
kmetijskih strojev in naprav, neugodni pa za neobičajno velike in nepotrebne zahteve prosilcev. Obresti na te kredite so nizke. CENOVNA RAZMERJA med n. pr. 1 litrom mleka in 1 kg umetnega gnojila so podobna našim. Ker pa je živinoreja najpomembnejši del kmetijstva na Koroškem in mleko daje kmetom znaten del zaslužka, naj izpostavim to, da si vsi prizadevajo za visoko stopnjo maščobe, popolno čistočo in pristnost mleka. Kdor tega ne spoštuje, mleka ne more prodati.
Pšenica,
umetna
gnojila,
semenska
koruza,
obresti
Letos bo Mercator - KZ Ljubljana odkupila 400 ton pšenice. Te dni zaključujejo sklepanje pogodb. Kmetje prevzemajo za dogovorjene količine pšenice enake količine koruze. Žal pa je ta letos znatno slabša kot lani. Zato so pri KZ Ljubljana celo razmišljali, da bi kmetom izplačali vso pšenico v denarju.
Ker znajo naši kmetje ptani-rati svoja dela polno leto naprej, se že marljivo oskrbujejo z umetnimi gnojili. Tako z naših polj ni mogoče slišati pritožb o slabi preskrbi s to pomembno tvarino, ki omogoča velike hektarske donose.
Lani so kupili kmetje osem ton semenske koruze (za siliranje), letos pa okrog 20 ton. K temu je pripomoglo izdatnejše regresiranje nakupa semena :pa tudi slabe izkušnje z lanskim vremenom. Tako si lahko obetamo letos dobro letino koruze.
Za obnovo hlevov, gospodarskih in stanovanjskih poslopij, zamenjavo traktorjev in nakup kmetijskih strojev naj bi letos porabili kmetje 360 milijonov dinarjev po predračunski vrednosti, ki so jo izračunali v KZ Ljubljana. To je stvarno približno toliko kot lani, nominalno pa za 70 milijonov več. Skrb vzbujajoča pa je obrestna mera, saj imajo kmetje ob 36-odstotnih obrestih že pomisleke, če se jim sploh splača investirati v poslopje in opremo.
Obiskali smo tudi usmerjeno kmetijo, na kateri spitajo letno okrog 400 bekonov. Na kmetiji imajo tudi plemenske svinje. S koruzo imajo posejanih 18 ha polj. Silirajo sveže zrnje, beljakovine pa dokupijo.«
Vse več osušenih polj
Okrog sto kmetov iz Horjula in okoliških vasi bo letos pobralo prvi pridelek s 145 ha osušenih zemljišč in izvedlo zložbo parcel. Tako bo postalo pridelovanje, predvsem koruze, cenejše, pa tudi pridelka bo več, ker rasti ne bodo več motile poplave. Na teh kmetijskih površinah so izpeljali tudi založno gnojenje in apnenje. Ta, trenutno največji melioracijski poseg v kmetijska’zemljišča, je v celoti plačan z namenskimi sredstvi in ne obremenjuje kmetov. Pomembno organizacijsko delo pri dogovarjanju o osuševalnih delih ter zaokroževanju in združevanju zemljišč je opravila pospeševalka Marjeta Avsec.
»Moram pohvaliti kmete, ki imajo polja in travnike na 100 hektarskih površinah proti Vrz-dencu. Otrebili so grmovje in pripravili zemljišča v tako stanje, da so lahko delavci VGP Hidrotehnik in »14. oktober« pričeli kopati jarke za odtok vode, planirati in ruvati štore. Kmetje so, tako kot Horjulčani, sami pripravili predlog zamenjave zemljišč. Ta 100-ha kompleks bo mogoče v celoti posejati z žiti in poljščinami zadnje dni maja ali prve dni junija,« je predstavil ta del prizadevanj za izboljšanje kmetijskih površin v Horjulski dolini direktor Jože Tanko.
315 ha zajema barjanska površina pri Igu, ki naj bi po usposobitvi glavnih kanalov Stara Draga, Zelimeljščica in Resnik ter uvedbi jarkastega omrežja postala pomembno kmetijsko področje. Če sedaj prevladujejo na njej kisla barjanska trava, grmičevje in borno drevje, bo potem rasla tam pretežno koruza, zaslediti pa bo mogoče tudi nekatere krmne rastline (pesa) in menda celo pšenico. 70 odstotkov površin je družbenih in bodo združene v en kos. Za izvedbo teh obsežnih osuševalnih del je zagotovljenih 80 odstotkov sredstev. Celotna naložba pa bo zahtevala okrog 80 milijonov dinarjev.
skoraj 300 kamionov, ki odvažajo ali dovažajo blago, da je Blagovni center povezan z industrijskim tirom in da oskrbuje 900 do 1000 različnih kupcev - trgovin in gostincev.
»Z gradnjo smo začeli maja 1979, decembra 1981 pa smo se vanj vselili. Z blagom iz naših skladišč ne oskrbujemo le Mercatorjevih prodajaln v Ljubljani in v drugih krajih Slovenije, ampak tudi mnoge druge odjemalce, celo izven republike,« začne opisovati delo direktor Šintler.

»V Mercatorju imamo zaloge preveč razdrobljene po grosističnih skladiščih, ki jih je kar devet, nadaljuje Rado Šintler, zato tudi ne dosegamo večjega obračanja zalog. Trgovina na veliko s pretežno prehrambenim blagom lahko pri današnji ceni kapitala in drugih stroških posluje rentabilno le, če doseže povprečni letni koeficient obračanja zalog od 18 do 20.«
A čeprav smo v planske akte zapisali, naj bi se vsi združili v skupno delovno organizacijo, gre to združevanje še vse prepočasi. Tudi zato, ker v posameznih občinah žele imeti zaključene ekonomije, ne gtede na stroške in racionalizacijo poslovanja. Omenimo še, da imajo prav vsi grosisti v sozdu enake možnosti pri nabavi blaga, ne glede na svojo velikost.
Rado Šintler pravi, da v Blagovnem centru večino blaga nabavljajo na osnovi samoupravni sporazumov med proizvajalci in trgovino. Kar s 70 odstotki vseh dobaviteljev ima Blagovni center sklenjene samoupravne sporazume. Tej je 300. Razveseljivo je, da so dobavitelji te sporazume začeli bolj dosledno spoštovati, kot so jih še pred letom ali dvema. Vzrok je preprost: ponudba je večja od povpraševanja in proizvodnja se že duši v neprodanih zalogah. To ugotavljajo tudi v Blagovnem centru, kjer prodajo vse več testenin, moke in cenejših proizvodov, medtem ko konditorsko blago, suho meso, alkoholne pijače in sadni sokovi ostajajo na policah, ker so že predragi za večino kupcev.
Čeprav je koeficient obračanja 20, pa zaradi raznih administrativnih ukrepov trgovinske organizacije niso v preteklosti ustvarile dovolj akumulacije in so sedaj zelo odvisne od dragih kreditov, za obratna sredstva. Zato so tudi rezultati, ki jih prikazujejo v bilancah, le navidezno ugodni.
Mercator-Blagovni center je lani ustvaril 8,5 milijarde celotnega prihodka, 550 milijonov dohodka, 280 milijonov čistega dohodka in 75 milijonov dinarjev akumulacije. V prvih treh mesecih letošnjega leta so imeli za 2,82 milijarde dinarjev celotnega prihodka, 186 milijonov dinarjev dohodka, 120 milijonov dinarjev čistega dohodka in 50 milijonov dinarjev akumulacije. To je 56-do 67-odstotno povečanje glede na isto obdobje lani, kar pripisujejo zlasti povečanju cen, kajti realno je prodaja za nekaj odstotkov manjša. Ker se 450 delavcev te enovite delovne organizacije zaveda, da lahko jutri'nastopijo še težji časi, se zavestno odloča, da povečuje akumulacijo oziroma poslovni sklad bolj kot pa svoje osebne dohodke. Indeks akumulacije v prvih treh mesecih je bil 167, poslovnega sklada 173, osebnih dohodkov pa le 160. To pa so tudi razmerja, ki so povsem v skladu z našimi družbenimi opredelitvami.
Mercator na Gorenjskem
Center za obveščanje
Smeli načrti M-KZ Bled
Ustanovitev KZ Bled sodi v povojni čas, ko so povsod ustanavljali zadruge. Prvih pet let, tja do leta 1953, je zadruga životarila in iskala svojo vlogo. Tega leta pa so ustanovili sadjarski odsek, organizirali sadjarske tečaje za člane in jim priskrbeli ustrezne sadike, izkazalo se je, da je to pravi način in že naslednje leto je zadruga imela kmetijski, pašniški in živinorejski odsek.
Kasneje je KZ Bled doživel še nekaj sprememb, dokler se ni v šestdesetih letih dokončno izoblikovala. Tedaj so se ji priključile še zadruge iz Bohinjske Bele, Gorja in Ribnega. Danes obsega pet krajevnih skupnosti, v katerih živi okoli 10.000 prebivalcev. Tudi predmet poslovanja je že kmalu po ustanovitvi razširila na prodajo kmetijskih strojev in orodja, gnojil, zaščitnih sredstev, gradbenega materiala in drugega. Istočasno pa je organizirala odkup pridelkov in zbiranje mleka ter njegov prevoz na Jesenice. Od leta 1970 do 1981 je v sklopu zadruge delovala samostojno hranilna kreditna služba, ki se je kasneje priključila hranilno kreditni službi za Gorenjsko v okviru KŽK Kranj.
»Danes imamo 240 kooperantov z družbeno proizvodnjo, imamo pa tudi lastni vrtnariji za gojenje cvetja in povrtnin ter 352 hektarov gozda na Jelovici in Pokljuki, kar nam omogoča posek in prodajo 800 do 1.000 kubičnih metrov lesa,« je začel nizati podatke o zadrugi danes njen direktor dipl. iur. Maksim Osvald, ki je krmilo zadruge prijel v roke šele pred dobrimi osmimi meseci.
Če k temu prištejemo še dve trgovini ter trgovsko prodajno skladišče na Rečici pri Bledu, kjer prodajajo kmetijski in gradbeni material, je slika skoraj popolna. 27 zaposlenih je lani skupaj s kooperanti in člani ustvarilo 198 milijonov dinarjev prometa, 2 milijona dinarjev dohodka in 1,5 milijona dinarjev čistega dohodka. Delavci zadruge so imeli povprečni dohodek komaj 22.797 dinarjev -dokaj malo, a razumljivo, če vemo, da so še ob polletju imeli izgubo, ki so jo uspeli odpraviti do zaključnega računa. Kaže, da je k izboljšanju nekaj pripomogel tudi novi direktor, z novimi zamislimi, ki jih počasi oživlja.
Prva med njimi je bila v razširitvi poslovanja na odkup in prodajo žaganega lesa in lesnih izdelkov, kar je razumljivo, saj je znano, da je tu s sorazmerno malo vloženega dela kar precej zaslužka.
»Mislim, da je prav tu še veliko neizkoriščenih možnosti tako za zadrugo kot za njene člane in kooperante, ki bi lahko v zimskih mesecih izdelovali razne zaboje, palete in podobno, po čemer je veliko povpraševanja in bi si na ta način izboljšali dohodke,« pojasnjuje direktor Osvald, ki meni, da je treba v večji meri izkoristiti naravne dobrine. Sem sodi tudi razvoj kmečkega turizma, ki je šele v povojih, prav tako pa nameravajo poglobiti sodelovanje z blejskimi turističnimi organizacijami in hoteli, ki bi jih lahko v večji meri kot doslej oskrbovali s povrtninami in cvetjem.
Med načrte, ki jih bodo skušali že letos uresničiti, sodi tudi razširitev ponudbe v njihovi trgovini na Bledu. Nekoč so v njej poleg poljedelskih potrebščin prodajali še živila. Menijo, da bi to ponudbo ponovno vpeljali na svoje trgovske police. S
tem bi popestrili turistično ponudbo na Bledu, saj bi prodajali lastne proizvode oziroma proizvode kooperantov, kot so, denimo, zaseka, klobase in domači kruh. Razmišljajo pa tudi o hranilno kreditni službi, ki bi omogočila pravi preporod zadruge.
To so načrti in cilji, ki jih bodo morali šele doseči, istočasno pa obdržati in razširiti sedanji obseg kooperacijske proizvodnje.
Lani so odkupili od kooperantov 150 ton pitanega goveda, letos načrtujejo za 30 ton večji odkup. To predstavlja okoli 340 pitancev. Imajo že 30 kooperantov, ki redijo po,25 do
Direktor Mercator - KZ Bled, diplomirani * pravnik Maksim Osvald. Foto: Andrej Dvoršak
35 pitancev. Žal pa je povečanje števila oteženo zaradi razdrobljenosti zemljišč, zato načrtujejo komasacijo v Bodeš-čah, kjer kmetje kažejo največ pripravljenosti za združevanje zemljišč, saj se zavedajo, da jim bo to omogočilo tudi povečanje proizvodnje.
Poleg pitancev odkupijo še 100 ton drugega goveda in 15 ton žrebet. Večino živine pošljejo v klavnici na Jesenice in Radovljico.
Zadruga letno odkupi še okoli 100 ton krompirja, ki ga skoraj vsega proda blejskim hotelom. Zelo razvit je še odkup mleka, saj ga okoli 180 kooperantov zadrugi proda 1,1 milijona litrov letno. Zanimivo je, da kar 75 odstotkov vsega mleka namolze le 40 kooperantov. V zadrugi ocenjujejo, da mimo njih »odteče« kar 30 do 35 odstotkov mleka, ki ga kmetje prodajajo občanom in počitniškim domovom. To se jim splača, saj za liter dobijo 60 dinarjev; znatno več, kot jim lahko plača zadruga.
KZ Bled je med leti 1960 in 1963 organizirala načrtno saditev ribeza na območju Gorij. Ribez je kooperantom na tem področju dajal večji dohodek kot tradicionalna živinoreja. Še pred nekaj leti je zadruga odkupila od kooperantov 250 ton ribeza, lani pa le še 70 ton. Zato nameravajo v prihodnje proizvodnjo ribeza zopet oživiti, saj je na tržišču zanj dokajšnje zanimanje.
Kakorkoli že, novih zamisli in načrtov imajo v zadrugi na pretek, zato z optimizmom zrejo na sedanje težave v kmetijstvu in menijo, da jih bodo kljub vsemu uspešno prebrodili.
Mesarstvo v Škofji Loki ima dolgo tradicijo
Duič, Nosan, Mrkalj
II M J• ** ** m ni fi 11
Je največja temeljna organizacija v sestavu Mercator-KZK Gorenjske, v njej združuje delo 460 delavcev, ki delajo v petih dislociranih enotah in 70 mesnicah.
Čeprav smo v naslovu zapisali, da praznujejo 20-letnico obstoja je bilo mesarstvo na loškem razvito že v srednjem veku. Kot zanimivost omenimo nekaj zelo starih virov in podatkov o razvoju mesarstva v zadnjih 700 letih. Že v urbarju iz leta 1263 se vidi, da je bila mesarska obrt močno razvita. Urbarija iz leta 1291 in 1318 pa omenjata, da so stale mesnice ob vhodu grajskih vrat na obzidju s selške strani. V dobi prvih urbarjev so mesarji, pla-čevaici, ob Sv. Juriju (24. aprila) za mesnice določeno vsoto zemljiški gospod. Od leta 1502 dalje, pa so dajatve plačevali mestnemu sodniku. Leta 1649 je v Škofji Loki bilo že 7 mesnic.
Tradicija mesarstva se je nadaljevala skozi stoletje vse do danes. Leta 1903 je bila postavljena večja mestna klavnica.
Takoj po vojni se je tradicija mesarstva nadaljevala in I. 1945 je bila ustanovljena »NAPROZ«, ki je predhodnik današnje organizacije mesarstva. Že leta 1946 je bil osnovan večji predelovalni obrat, ki je ime! svojo strojno opremo za predelavo mesa. Kot samostojni obrat je bila leta 1947 ustanovljena mesarija OPZ v Škofji Loki. Od leta 1948 do 1952 sta delovali dve mesarski podjetji, ki sta se združili leta 1957. V tistih časih so loški mesarji že izvažali svoje izdelke v Trst in Avstrijo.
Po različnih reorganizacijah je končno leta 1965 prišlo do združitve vseh mesarskih zmogljivosti v Škofji Loki v podjetje Meso-izdelki. Pozneje, v sedemdesetih letih je k
• Združitev v SOZD MERCA-
TOR-KIT je delavce temeljne organizacije močno pritegnila in vzpodbudila, saj so začutili, da je v tako velikem sistemu zagotovljen nadaljnji razvoj njihove dejavnosti, ter da bodo svoje kvalitetne izdelke še lažje prodajali potrošnikom, na območja, na katerih dosedaj še niso bili prisotni. Zato pa bo potreben usklajen razvoj in vlaganja v mesarsko dejavnost znotraj sozda, kajti le usklajeni načrti lahko dajo ugodne poslovne rezultate.
Meso-izdelkom pristopila še Prehrana iz Cerknega, ki je kasneje imela klavnico, predelavo mesa ter lastne mesnice. Kasneje sta se pridružila še Mesarsko podjetje iz Tržiča in Mesarija iz Stične. Takrat se je začel hiter razvoj in združevanje proizvodnih in finančnih zmogljivosti sedanjega tozda.
In tako so Mesoizdelki do leta 1974 delovali v sestavi Kmetijskega gospodarstva Škofja Loka. Tega leta se je Kmetijsko gospodarstvo priključilo Ljubljanskim mlekarnam. Kasneje pa se je izoblikovala DO MiG-MeSna industrija na Gorenjskem, ki je imela razen škofjeloških tozdov še klavnico na Jesenicah ter TOZD Prašičerejo Stična. Leta 1982 sta se združila DO MIG in DO KŽK Kranj. Od takrat dalje so TOZD Mesoizdelki v sestavi DO KŽK Gorenjske. Prvotno sta iz TOZD Mesoizdelki in TOZD Klavni-
ca Kranj bili organizirani še TOZD Trgovina na debelo in Trgovina na drobno, ki sta delovali do 1983 oziroma 1984. Tako je od 1. 1. 1985 TOZD Mesoizdelki združil proizvodnjo in trgovsko dejavnost.
Kazalci rasti in razvoja tozda v zadnjih 25 letih
• Proizvodnja mesa v t izdelkov v t		
1960	42.450	1220
1970	3.500	1700
1975	6.200	1800
1980	5.920	2250
1984	5.500	2300
1985 (plan)	5.794	2500
Mesoizdelki	so danes	največji
proizvajalec in preskrbovalec z mesom in mesnimi izdelki na Gorenjskem, istočasno pa so med večjimi preskrbovale!' ljubljanskega področja. Del svoje proizvodnje usmerja TOZD Mesoizdelki še na Dolenjsko in Primorsko, kjer imajo lastno prodajno mržo, znaten del pa tudi v trgovine Mercatorja in drugih trgovskih organizacij.
Poslovno so organizirani v pet delovnih enot, To so DE Klavnica Škofja Loka, ki stoji ob sotočju obeh Sor in je opremljena za klanje govedi ter prašičev. Letna zmogljivost klanja je 12 tisoč glav goveje živine in 20 tisoč prašičev. DE Klavnica Tržič je specializirana za klanje prašičev s strojnim izkoževa-njem z letno zmogljivostjo 30 tisoč komadov. DE Predelava Škofja Loka, ki ima barjeni, poltrajni in suhomesnati program, pa ima letno zmogljivost dva tisoč ton. Enak program ima tudi DE Predelava Kranj, le da je njena zmogljivost več kot polovico manjša. V Kranju je tudi glavno skladišče s pakirnico za klasično in vakuumsko zavijanje mesa. Delovna enota Predelava Štična, ki je specializirana za izdelavo suhomesnatih izdelkov, pa ima letno zmogljivost 350 ton.
Enotno pa je v tozdu organizirana tudi maloprodajna mreža v katero je vključenih 72 mesnic na območju Gorenjske, Ljubljane, Dolenjske in Primorske. TOZD pa ima še lastni vozni park za prevoz mesa in mesnih izdelkov ter prevoz živine (42 vozil), kakor tudi lastno vzdrževalno ekipo za vse objekte in opremo.
Proizvodni program tozda Mesoizdelki
Lani so delavci Mesoizdelkov izdelali 2.300 ton različnih izdelkov, za letos pa načrtujejo še nekoliko večjo proizvodnjo. Nekaj več kot polovico vseh izdelajo v obratu v Škofji Loki, v kranjskem obratu približno tretjino in v Stični okoli 13 odstotkov. Obrat Stična je specializiran za suhomesnati program (znane stiške salame), v ostalih dveh obratih pa izdelujejo klasične klobasičarske in suhomesnate izdelke.
Vsak predelovalni obrat ima svojo značilnost in je temu primerno tudi opremljena. Skupno jim je, da
so vsi potrebni dodatnih vlaganj in posodobitve, ker so v dokaj slabem stanju.
Zaradi oddaljenosti in razdrobljenosti je vzdrževanje kakovostne ravni in standardne proizvodnje težko dosegati. V tozdu so se zato odločili za prenovo bivše kranjske klavnice v predelovalni obrat, ki bo združil proizvodnjo loškega in kranjskega obrata.
V zadnjem času uvajajo tudi dodatno proizvodnjo delikatesnega tipa izdelkov, ki so na tržišču naleteli na ugoden sprejem. To so znani loški čebriček, zasa-basa in delikatesna šunka. Trudijo se, da bi obdržali tradicionalno znano kakovost svojih izdelkov, kar dokazujejo številna priznanja, medalje in diplome z raznih specializiranih sejmov in razstav.
Brez posodobitve ne bo napredka
Delavci Mesoizdelkov se zaveda-jo, da brez posodobitve proizvod' \
• Kot zanimivost zapišimo, da je klavnica v Tržiču prva v Jugoslaviji začela s strojnim odiranjem prašičev. V njej koljejo le prašiče in letno predelajo okoli 2.800 ton svinjskega mesa. V tržiški klavnici nameravajo posodobiti tehnološki postopek predvsem pri razhlajevanju svinjskega mesa. Loška klavnica pa mora zaradi regijskega pomena in obsega dela najti svoje mesto v sedanji strukturi sozda, saj v novi organizaciji potrebujemo ustrezen in sodoben klavniški obrat. Do tega pa bi prišli najlažje, če bi ostoječo Loško klavnico posodobili.
nih obratov, kar pomeni tudi nova vlaganja, ne bo napredka. Zato so že začeli s posameznimi obnovitvenimi deli v svojih obratih. Zlasti si žele čimprej dokončati prenovo, obrata v Kranju. Ta prenova jim bo omogočila, da bodo prenesli in I osredotočili vso predelovalno pro- j izvodnjo na enem mestu. Obstoječo predelavo v Škofji Loki pa nameravajo preusmeriti, tako da bi tu izdelovali celoten program, razen suhomesnatih izdelkov, ki bodo še nadalje značilnost Stične.
Najprej nameravajo usposobiti klavno halo v Kranju in v njej urediti sodoben obrat z novo opremo za j termično obdelavo izdelkov. Tako bo v isti zgradbi predelava, pakirni- I ca in glavno distribucijsko skladiš- j če za izdelke in trgovsko blago.
Poglavitna naložba pa bo izgradnja hladilnice na Trati, ki naj bi bila centralna hladilnica za vso Gorenj- j sko. Ta naložba je v srednjeročnem načrtu prednostnega pomena, zato si v tozdu prizadevajo, da bi z grad- » njo pričeli letos. Zmogljivost hladilnice bo 1.500 ton mesa, v prvi fazi, : z poznejšo dograditvijo pa se bo | povečala za nadaljnjih 1.500 ton.
Novi prostori in oprema pa bodo delavcem tozda Mesoizdelki orno- < gočili, da bodo dvignili kakovost svojih izdelkov in razširili proizvodni program zlasti s cenejšimi izdelki, po katerih je na tržišču vse'več J povpraševanja.
Foto: A. Dvoršak
V KZ Krka bo junija referendum
V javni razpravi je osnutek elaborata o družbeno ekonomski upravičenosti sprememb v organiziranju temeljnih organizacij v sestavi Kmetijske zadruge Krka Novo mesto.
S predlaganimi reogranizacij-skimi spremembami želijo delavci in kmetje temeljnih zadružnih organizacij Kmetovalec
Novo mesto, Klas Mirna peč in Kmetijstvo Straža z združitvijo tako organizacijo, ki bi njihovi TZO omogočala boljše proizvodne in poslovne uspehe in boljšo organizacijo dela.
Prav tako se bodo odločali o združitvi delavci dveh tozdov: Brazde in Agroservisa. Delavci in kmetje se bodo o spremem-
bah v organiziranju odločali na referendumu v mesecu juniju letošnjega leta.
In še ena novica iz KZ Krka: Na 2. seji zadružnega sveta 14. 5. 1985 je bil za direktorja Kmetijske zadruge Krka imenovan dosedanji vršilec dolžnosti direktorja Jože Starič.
Vera Bezeg
Mercator na Dolenjskem
Na območju KZ »Krka« Novo mesto
Ing. Janez Bratkovič.
2500 ha melioracij
Začetne težave pri načrtovanju in izvajanju melioracij na območju KZ »Krka« Novo mesto so končno prebredene. Kmetje so dojeli, da je urejanje zemljišč nujna naloga v boju za večji pridelek hrane in za lažje delo na poljih.
Pet let trajajoči napori na Mokrem polju, kjer so se lomila kopja kmetijcev in politikov, so končno obrodili 113 ha hidromelioracij. Nezaupanje kmetov bo omajano že v letošnjem letu, ko bomo predvidoma v juniju pričeli z melioracijami.
V Birčni vasi in Dolžu pne-umatska kladiva že lomijo skale po programu agromelioracij na 675 ha in kmetje sosednjih vasi nestrpno pričakujejo, da program urejanje zemljišč začrta kmetijska pospeševalna služba tudi na njihovih območjih.
Pašniki, ki so bili pridobljeni
iz sredstev za urejanje hribovitega sveta, so postali osnova za program vzreje plemenskih telic na območju zadruge. Na 146 ha skupinskih pašnikov načrtujemo vzrejo vseh teljc, 1050 krav iz A-kontrole in nekaj klavnih prvesnic. Tako naj bi poleg kakovostnih pašnikov organizirali še kakovostno vzrejo plemenskih telic za domače in tuje potrebe.
Poleg izboljšav zemljišč, ki že tečejo, smo za vsako TZO načrtovali za prihodnje srednjeročno obdobje vsaj en agrarni poseg in tako prišli do 2500 ha melioracij v obdobju 1986-1990.
iz KZ »Krka« Novo mesto
ing. Miro Škufca
Sadjarstvu na
Dolenjskem
se obetajo lepši časi
Dolenjska je bila včasih priz-' nana pridelovalka sadja doma in v svetu, zato je velika škoda, da v povojnem razvoju za to ni bilo primernega kadra in več posluha. Ostali so le še stari opuščeni sadovnjaki kot nema priča naše napake.
Z izgradnjo hladilnice se odpirajo ponovno nove možnosti za oživitev sadjarstva. Že v letošnjem letu načrtujemo ureditev intenzivnega osemhektar-skega nasada jablan v kooperaciji v podgorjanskem območju šentjernejskega polja. To naj bi bil zgled za ureditev 30 ha nasadov v srednjeročnem obdobju oz. 60 ha v dolgoročnem obdobju.
V lanskem letu smo v kooperaciji zasadili 3 ha leskovih nasadov, za letošnjo jesen pa že pripravljamo zemljišča za nadaljnjih 5 ha. Odbiramo predvsem vinogradniška območja TZO Straža in TZO Novo mesto, kjer do sedaj ni bilo večje tržne pridelave. S tem kmete tudi navajamo na sodelovanje s kmetijsko zadrugo. Škoda, da se akcija »ŽITA« iz Ljubljane, ki financira sadike in celoten re-promaterial, z letošnjim letom zaključuje, saj je povpraševanje po lešnikih izredno. Imamo namreč ogromno za lesko primernih površin, ki so trenutno le ekstenzivno koriščene košeni-ce in vinogradi samorodnice.
>;:i; ;tr t-r :	4 ti A
Novo mesto dobi hladilnico
V Cikavi poleg Novega mesta raste nova stavba, v kateri bodo hladilnice za potrebe dolenjske regije. Predstavnik združenih investitorjev je Mercator-Kmetijska zadruga Krka.
Zmogljivost bodoče hladilnice, ki bo po načrtu dograjena do konca letošnjega leta, bo 3000 ton živil rastlinskega neživilskega izvora. Predračunska vrednost investicije znaša 370 milijonov dinarjev. Izvajalec del je Kongrad Slovenske Konjice.
Nova hladilnica bo omogočila boljšo preskrbo Dolenjske z'živili, omogočila bo skladiščenje rezerv živil, vplivala pa bo tudi na hitrejši razvoj kmetijstva tega področja.
Jože Kirm
Nove ||	Nove
brazde |l	brazde
Naložbe v kmetijstvo usihajo
Priredba po Kmečkem glasu 4/85
So krive obresti ali banke ?
Razmere v slovenskem kmetijstvu se zadnji dve leti vse bolj zaostrujejo, kar se kaže v ekstenzivnem razvoju nekaterih kmetijskih dejavnosti, še zlasti pri najpomembnejših kmetijskih pridelkih in proizvodih. Med razlogi za tak položaj je tudi zmanjševanje naložb v to gospodarsko dejavnost in vse manjši interes kmetijstva za nova vlaganja, brez katerih ne bomo mogli pridelati več hrane. Razlog je preprost - previsoka obrestna mera za najeta posojila.
Kot poudarjajo v Ljubljanski banki-Združeni banki, je imelo kmetijstvo vsa leta v tem srednjeročnem obdobju prednostni položaj. Temu ustrezen je tudi delež naložb vanj v primerjavi s skupnimi gospodarskimi naložbami, ki jih kreditirajo temeljne banke, združene v Ljubljanski banki-Združeni banki. Tako je lani banka izplačala za kmetijske naložbe 25,6 odstotka, leto pred tem 25,3 odstotka in leta
1982	17,9 odstotka vseh sredstev, namenjenih dolgoročnim naložbam. Zato je tudi obseg naložb v kmetijstvu, načrtan s srednjeročnim planom, izpolnjen 98,9-odstotno.
V	skupnih naložbenih pla-smanih banke je bil v preteklih letih delež sredstev, namenjenih kmetijstvu, 22,9 odstotka, medtem ko je delež kmetijstva v družbenem proizvodu republike le 10 odstotkov. Ob koncu lanskega leta je bilo odobrenih v Ljubljanski banki-Združeni banki kar 28 milijard dinarjev kratkoročnih posojil za kmetijstvo.
Čeprav je številka velika, pa ne gre le za vprašanje višine sredstev, ki jih banka namenja kmetijstvu. Bolj pomembne se zdijo obresti, ki so za kmetijstvo, kjer je ciklus obračanja dolg, nesprejemljive.
V	banki imajo tudi na tp vprašanje pripravljen odgovor. Pravijo, da so vrsto let dajali kmetijstvu izjemno ugodna posojila z najnižjimi obrestnimi merami v državi. Še leta 1981 so bile obresti za posojila, namenjena govedoreji, le triodstotne, leta
1983	pa že 12-odstotne. Sedanje (nesprejemljivo) visoke
obrestne mere pojasnjujejo s »pogoji Mednarodnega monetarnega sklada«. Na podlagi zahtev tega sklada obresti predpiše zvezni odlok o skupni emisijski in denarni politiki. To je tudi osnova SaS Združenja bank Jugoslavije o politiki obrestnih mer. V tem sporazumu so opredeljene tudi obresti za kmetijske naložbe in znašajo od 31 do 35 odstotkov, medtem ko je obrestna mera za neprednostne gospodarske naložbe kar 50-odstotna. V banki pravijo, da so tako dali kmetijcem kar največje možne ugodnosti!
Nekoliko manj ugodne so obresti za tekoče poslovanje, ki se spremenijo vsake tri mesece in so trenutno 40-odstotne. Banka se je pri določanju obrestne mere za tekoče poslovanje v kmetijstvu prilagodila obrestni meri, ki jo obračunava Narodna banka Jugoslavije. Svojo odločitev glede teh obrestnih mer pojasnjujejo z velikimi obveznostmi bank, ki jih morajo poravnati iz dohodka. Tu gre predvsem za tečajne razlike! Poudarjajo, da bi, v kolikor bi bile obresti za kmetijstvo še nižje, morali drugi najemniki posojil plačevati višje obresti. Menijo tudi, da samo z znižanjem obrestne mere ni moč razrešiti vseh perečih vprašanj razvoja kmetijstva. Dokler kmetijski proizvodi v politiki cen ne bodo obravnavani kot tržni proizvodi, ampak jih bomo obravnavali s strani sicialne politike, vse dotlej kmetijstvo ne bo moglo ustvarjati niti najnujnejše akumulacije za svoj razvoj in stabilno poslovanje.
Med rešitvami, o katerih mnogi že razmišljajo, so tudi
tako imenovane benificirane obrestne mere. Banke namreč povsod po svetu sicer dajejo kmetijstvu posojila po ugodnejši obrestni meri, vendar le do meje, ki jo dovoljuje posojilno-denarna politika in v njenem okviru politika obrestnih mer. Ker pa so državna gospodarstva povsod življenjsko zainteresirana za proizvodnjo hrane, uporabljajo razne ukrepe za stabilno proizvodnjo in razvoj v kmetijstvu: nekatere take, ki jih poznamo tudi pri nas, nekatere pa take, ki jih mi ne uporabljamo - kot so, denimo, benificirane obrestne mere. Zato je potreben poseben vir sredstev zunaj bank, ki najemniku posojila pri odplačilih najetih posojil na-
domesti del plačanih obresti. O tem bi morali razmišljati tudi pri nas.
Vir sredstev za benificiranje obresti pri posojilih za kmetijstvo je, po izkušnjah v svetu, lahko državni proračun ali pa poseben namenski sklad. Glede na družbenoekonomski sistem pri nas, menijo v Ljubljanski banki, bi nedvomno morali iskati možnost v samoupravnem skladu - povsem novem, ali v dopolnitvi namena enega izmed že obstoječih skladov. Mogoči so različni viri sredstev, vendar še nikdar nismo poskušali pretehtati možnosti, kaj bi kot vir za ta sklad pomenil morebitni minimalni prometni davek na živila, razmišljajo naši
bankirji. Smatrajo, da bi bilo takšne možnosti potrebno vsaj proučiti, saj se za druge namene, na primer za zvezni proračun, prav nič ne ustrašimo zagotavljati potrebnih dodatnih virov sredstev s povečanjem prometnega davka.
Kakorkoli že, rešitve niso niti malo preproste. Najbrž pa bi morali najprej v bankah poiskati svoje »notranje rezerve«, saj jih prav gotovo tudi imajo še kaj - neizkoriščenih, s katerimi bi lahko omilili pritisk »od mednarodnega monetarnega sklada dirigiranih« obrestnih mer, ki so za kmetijce, bodisi za zasebni ali družbeni sektor, postale ne glede na inflacijo že previsoke in nedostopne.
Gospodarski dosežki so letos slabi, ker se obnašamo
Če bo zavzetost večja, organiziranost boljša, nagrajevanje spodbudnejše, ekonomska politika odzivnejša, subjektivne sile pa bolj mobilizirane, bomo cilje še lahko dosegU
kmetijstva. Izvoz in devuni priliv sta manjša od načrtovanega, slabša pa se tudi dohodkovna uspešnost v konverttbdnem avozm
preveč inflacijsko
Domača proizvodnja mesa v polnem razkoraku z domačim in tujim tržiščem
Iz jugoslovanskega tiska
Denar smo vlagali v beton
Živinorejska proizvodnja je prišla v razkorak z domačim in tujim tržiščem, ker proizvajalci vztrajajo pri tehnologiji, ki neprestano povečuje stroške, meso pa je vedno teže prodati.
Že več let gradimo koncept razvoja domače živinoreje na tistih osnovah, ki jih je razviti svet že zdavnaj opustil - prehrana živine je pri nas v glavnem odvisna od zelo dragih koncetratov, nameto v poceni hlevih pa imamo živino v pravih »betonskih hotelih«. Zato so tudi večletna ogromna vlaganja »zelenih planov« ostala brez učinka in namesto večje in cenejše proizvodnje mesa, imamo eno najdražjih na svetu, ki jo
močno obremenjujejo odplačila in obresti.
Največ denarja iz zelenega plana smo porabili za beton. Namesto, da bi tako kot Danci, Holandci, Švicarji in Nemci izkoristili naravne prednosti na odprtem prostoru - na pašnikih in livadah in živino pa krmili s silažno krmo, smo gradili ogromne hleve, živino pa krmili s koncentrati in koruzo.
Najhujše pa je, da imajo naši proizvajalci in izvozniki mesa
težave tudi na tujem tržišču. Nekoč največji uvozniki hrane, zlasti mesa, naši tradicionalni kupci v zahodnoevropskih državah, so v zadnjih desetih letih postali eni največjih svetovnih proizvajalcev in izvoznikov. Tako so države EGS pred desetimi leti kupovale pri nas letno 43.000 ton govejega mesa, leta 1981 le še 16.000 ton, lani pa še manj.
Vsekakor moramo korenito spremeniti navade tako v proizvodnji kot tildi v tehnologiji in izvozu. Obnašati se, kot da se ni nič spremenilo, se vedno manj splača, predvsem pa nas to ogromno stane!

»Plemiški naslovi po slovensko« (GV, 16/1985)
Center za obveščanje
Dnevno ostajalo 3.000 litrov mleka
Nove
brazde
Dr. Leo Šušteršič
Novinar Gospodarskega vestnika je 26. aprila objavil članek, v katerem trdi, da imajo mlekarne trenutno preveč mleka. Resnica je, piše novinar Mija Bregar, da je to mleko oporečno - po večini vsebuje preveč bakterij. In mlekarji so se domislili salomonske rešitve: na teren so poslali kontrolorje in s pomočjo inšpekcijskih ter pospeševalnih služb so začeli pisati odločbe o prepovedi oddaje mleka za 14 dpi. Povprečno dve tretjini proizvajalcev mleka je dobilo takšne odločbe (podatek velja za KZ Stična), pri čemer je še najbolj zanimivo to, da nihče, razen veterinarjev, ki so krave prišli pogledat, od teh mož usode ni povedal kmetu, kaj mora v teh dneh, ko mleka ne sme oddajati, ukreniti, da bo potem boljše. In to kljub večkratnim urgencam — pospeševalci so rekli, da ne utegnejo, ker morajo pisati odločbe...!
Poleg tega, da je mleko prepoceni, morajo kmetje zdaj preboleti še ta udarec, zabeljen z ignoranstvom. In po 14 dneh mleko vendar ne bo nič boljše, toda mlekarji ga bodo lepo kljub temu spet kupovali.
Zbiranje denarja za usposabljanje zemljišč in intervencije v kmetijstvu ter za pospeševalno službo ni samo dobra, temveč nujna zadeva. Seveda pa samo v primeru, da se denar potem resnično uporabi za tisto, za kar je bil zbran. V primeru omenjenega mleka so sicer slabo plačani pospeševalci po našem mnenju za pisanje takšnih odločb še zmeraj preplačani. Malce čudno je izvenela tudi izjava direktorja neke zadruge iz severovzhodne Slovenije (imena ne bi navajali, ker najbrž ni edini, ki tako kalkulira), ko je dejal: »Imamo 1,8 stare milijarde stare izgube, republika nam bo dala za pospeševalno službo osemsto milijonov, torej imamo še milijardo dinarjev nepokrite izgube,« piše v uvodniku Gospodarskega vestnika llija Bregar.
Pozanimali smo se, koliko je resnice v tem pisanju, saj je akcija izdaje odločb o prepovedi
Nove
brazde
oddaje mleka kot tudi samo pisanje Gospodarskega vestnika med prizadetimi povzročilo veliko nejevoljo.
Akcijo za prepoved oddaje mleka je opravila veterinarska inšpekcijska služba občine Grosuplje. Na omobčju Merca-tor-Kmetijske zadruge Stična je bilo izdanih okoli 100 odločb. Zaradi tega je njenim kooperantom dnevno ostajalo okoli 3.000 litrov mleka. Med njimi so tudi taki, ki so zadrugi prej oddajali tudi do 100 litrov mleka dnevno. Zaradi neoodanega mleka pa je imela Mercator -KZ Stična 17 milijonov dinarjev izpada prihodka.
Pospeševalna služba, ki jo llija Bregar omenja v članku v akciji prepovedi oddaje mleka ni sodelovala in noben od pospeševalcev ni pisal odločb, kot trdi uvodničar GV.
V Ljubljanskih mlekarnah in Kmetijski zadrugi poudarjajo, da samo s prepovedjo oddaje mleka, kakršna je bila v tem primeru, ne bomo dosegli nikakršnega napredka. Zato nameravajo strokovnjaki Ljubljanskih mlekarn sistematično pregledati vse naprave za molžo mleka, ki jih uporabljajo kooperanti. Tudi koperanti KZ Stična bodo prišli na vrsto. Hkrati bodo strokovnjaki Ljubljanskih mlekarn kmetom tudi svetovali.
Vse to bo potekalo v sklopu širše akcije Ljubljanskih mle-
karn, katere cilj je bolj kakovostno pridobivanje mleka.
Predvideno je, da bodo v Ljubljanskih mlekarnah že julija prešli na drug način ugotavljanja higenske neoporečnosti mleka. Do takrat pa bodo opravljeni vsi razgovori s kmeti--kooperanti in drugimi, ki sodelujejo v »mlečni reprovbrigi«. V Ljubljanskih mlekarnah menijo, da bodo ti razgovori obrodili sadove in da prehod na nov način ugotavljanja higienske neoporečnosti mleka za kooperante ne bo boleč. Cilj tega je, da bi dobili higiensko neoporečno mleko, za kar si morajo prizadevati tako kooperanti kot mlekarska industrija v celoti.
,>
Na beograjskem tržišču dvojne cene mleka
Kompenzacije za proizvajalce mleka
Šabska mlekarna je ponudila beograjskemu tržišču za 7 dinarjev cenejše mleko, tako stane liter konzumnega mleka 57 dinarjev, enako mleko drugih mlekarn pa stane v Beogradu 64 dinarjev. Občina Šabac je namreč s kompenzacijo omogočila staro ceno mleka. To je naredila tudi občina v Zrenjaninu, kjer stane liter mleka tudi 57 dinarjev. V Nišu so izplačali kompenzacijo v višini 2 dinarja za litermleka od 1. januarja letos, prav toliko pa tudi v Valjevu, medtem ko so v Smederevu dali za kompenzacijo 3 dinarje.
Beograd že pet let odvaja denar za stimulacijo in ohranitev mlečne proizvodnje, vendar »po ovinkih«, zato pričakujejo, da bodo kmetje oziroma proizvajalci mleka ta denar dobili do konca leta, poročajo Večerne Novosti.
Razlike v podatkih
V četrti številki glasila Mercator je bilo v rubriki Nove brazde zapisano opozorilo, da poraba mleka v Ljubljani in na obalnem območju pada tudi do 50%. Po podatkih Merketinga Ljubljanskih mlekarn pa je istočasno zaznavna povečana proizvodnja konzumnega mleka z inde-xom 104, alpskega mleka 113, sirov 112, sladoleda 134, jogurta 110, odkup mleka pa je višji za 3,5 odstotka. Nekdo je najbrže to mleko spil ali pojedel, ker na dvorišču Ljubljanskih mlekarn ugotavljajo, da tam ni pomembnejših zalog.
V Gospodarskem vestniku 1985 št. 16, stran 14 pa je bilo s prepovedjo oddaje mleka stiškim kmetom in okoličanom-kar precej netočnosti. Tako piše, da so mlekarji poslali na teren kontrolorje in začeli s pomočjo inšpektorjev in pospeševalnih služb pisati odločbe o prepovedi oddaje mleka na 14 dni. Pospeševalci, (iznenada tudi pospeševalci!) da so potem povedali, kako in kaj. Pisec napoveduje, da bodo mlekarji po 14-dnevni prepovedi nič boljše mleko zopet naprej odkupovali.
Resnica pa je, da je ukrepala občinska veterinarska inšpekcija, ki se je držala določb zakona in pravilnikov, ki so povezani s proizvodnjo in kakovostjo mleka in je za območje občine Grosuplje izdala okoli 300 odločb. Sedaj, ko to pišemo, je 14-dnevni rok prepovedi najbrž že potekel in je vsaj glede tega zopet vse v redu in prav, ni pa umestno takšno netočno pisanje, še manj pa kvaliteta mleka, kar je končno za sirarno v Stični najvažnejše. Iz Uradnih listov SRS 2 in 3/78 ter Ur. I. SFRJ 2/80 in še kje je zapisano marsikaj, kar regulira proizvodnjo in kontrolo mleka, ki naj bo primerno za pripravo jedi, vse od bele kave pa do zrelega in kvalitetnega ementalskega sira.
Na koncu bi omenili, da je samo ugotavljanje milijonov bakterij in celičnih elementov v 1 mililitru mleka in masovno pisanje odločb o prepovedi oddaje brez sočasnega temeljitega pospeševalnega dela vse premalo učinkovito in brez pravega haska, kot je to bilo doslej.
Zadružne organizacije morajo del
svoje dejavnosti čimprej usmeriti v pospeševalno delo pri pridobivanju higiensko neoporečnega mleka, skladno s sklepi 12. seje sveta reprodukcijske skupnosti za mlekar-
stvo. Skupno s selekcijsko, veterinarsko in drugimi službami naj gre tudi za več mleka, ker zlasti ni res, da ga je dovolj, ali celo preveč.
Pojasnilo uredništva
Podatek o zmanjšani stopnji porabe mleka je bil podan na seji poslovodnega sveta sozda. Normalno je, da poročevalec takšen zbor smatra za javno mesto, na katerem resni ljudje dajejo izjave z vso odgovornostjo. Isti podatek je v skupščini, v zboru občin (magnetogram zo-47-12/2), na katerem je' bil tudi prisoten naš poročevalec, povedal delegat Franci Brenčič. Navajamo celotem prepis magnetograma:
»Zaradi tega, ker recimo v KIT Ljubljanske mlekarne TOZD Posestva v naši občini, ki je, lahko rečem, zelo uspešna delovna organizacija tudi v Jugoslaviji, ustvarjajo po 1 litru mleka 21 dinarjev izgube. Oziroma (...) krave milijon letno. Drugo vprašanje, ki se pojavlja, se pojavlja vprašanje tako-Imenovanih sivih ceh. Samo podatek, samo za embalažo so Ljubljanske mlekarne v lanskem letu plačale 33 milijard sivih cen oziroma 21 milijard samo za embalažo. Dilema je torej, ali sistem celotne reproverigo dokončnih proizvodov obdržati pod kontrolo ali pa zagotoviti svobodno oblikovanje 'cen. Dejstvo pa je, da ni mogoče imeti pod kontrolo končnega proizvoda, vse surovine pa sprostiti. Vsekakor pa je na mestu vprašanje, ali ima naše prebivalstvo še tako kupno moč, da bo lahko ob sproščenih cenah proizvode kupovalo. Namreč, v celotnem področju oziroma na obalnem področju do Ljubljane rapidno upada poraba mleka, tudi do 50 procentov na nekaterih področjih, kar ocenjujemo kot padec kupne moči.«
S predavanja za pospeševalce
Dr. Leo Šušteršič - M - Ljubljanske mlekarne
Vimensko vnetje ali mastitis
Vsak lastnik ali imetnik molznic bi moral nekoliko več vedeti o mastitisih. Prispevek ima namen prikazati nekaj znakov te bolezni oziroma bolezenskega stanja, dodati nekaj misli o prepečevanju, zlasti pa opozoriti na dobro sodelovanje živinorejca, veterinarja in kmetijskega strokovnjaka. Področje je izrazit primer delitve dela veterinarjev, kmetijcev, prehranskih strokovnjakov, tehničnh služb za molzne naprave, pa tudi medicine, kjer pa ima glavno besedo in odgovornost le dober veterinar.
Mastitis je največkrat vnetje posamezne četrti vimena molznic (pri tem imamo v mislih zlasti krave), ko nastanejo vidne ali nevidne spremembe mlečne žleze s spremenjenim mlekom. Včasih je sprememba vidna le pod mikroskopom.
Povzročitelji so bakterije, ki se v vimenu razvijajo in učinkujejo pod določenimi pogoji. Prodrejo skozi seskov kanal, poškodovani sesek ali po krvi bolne živali. Pri tem so odločilnega pomena higienske razmere v hlevu in ob molži, oporečnost molznih naprav in same molže ter prehrana.
Vime bolj ali manj oteče, je boleče, toplejše in rdeče izločanje mleka pa praviloma presahne ali se zmanjša. V hudih primerih je tak izloček voden, po-
rumeni ali porjavi (od krvi je lahko tudi rdeče), v njem so kosmiči sesirjenega mleka, celic in belih krvničk itd. Pri molži zapirajo odprtino seskovega kanala, tako da v obeh cisternah izloček (mleko) zastaja. Včasih preneha žival jesti, prežvekuje le občasno, zaradi bolečin bezgavk težko stoji, v najtežjem primeru, kolimastitisa, pa tudi pogine, če ni takoj veterinarske pomoči (gre le za nekaj ur).
Lastnik živali naj pozna razliko med mastitisom in obporod-nim otokom vimena, zlasti pri telicah. Tudi manjša primes krvi v mleku naj ga preveč ne skrbi, težje je pri poporodnem pomanjkljivem izločanju mleka in pri napakah mleka, ko je le potrebno poklicati veterinarja.
Pod mikroskopom so v posebno pripravljenem preparatu vidne bakterije in celice vimen-skih tkiv ter belih krvničk, znanilk vsakega vnetja, šteje se, da je število celic v mleku bolezensko povečano, če jih je več kot 500.000 v 1 ml (kubični cm). V nekaterih zavodih in inštitutih v Sloveniji (Ljubljana, Ptuj) ugotavljajo število s posebnimi elektronskimi števci. V hlevih pa si je mogoče s posredno metodo (Kalifornia test, lužnati preizkus idr.) na hitro in priročno pomagati pri diagnostiki bolezni.
Že takoj in v začetku bolezni naj se z mastitisom ukvarjajo le veterinarji. Ni namreč težko z velikimi odmerki antibiotikov, kemoterapevtikov, antihistaminikov in še česa ozdraviti bolezenske znake posamezne krave, vendar naj gre za čim hitrejšo in dokončno ozdravitev, ker so posledice vedno gospodarsko najneugodnejše, gre za preprečevanje prenosa na druge krave v hlevu in končno za kontrolo, kaj bo z mlekom. Tako mleko lahko povzroči zlasti pri občutljivih otrocih tudi šok s smrtnim izidom, pri predelo-
valcih mleka in pri sirarjih pa velike tehnološke težave. Ce preide bolezen v kronično stanje, lahko tudi brez večjih zunanjih znakov, potem bo ob enakih stroških reje na posestvu manj mleka, žival izgubi plemensko vrednost in jo je prepovedano prodajati v tak namen. Taka žival konča v klavnici mnogo prej kot bi to bilo gospodarno.
Pospeševalci, molzni kontrolorji, morda tudi osemenjevalci zlasti pa proizvajalci' mleka se morajo zavedati naslednjih pravil:
1.	poznavanje osnovnih znakov bolezni,
2.	ne poskušati samovoljno zdraviti z nepreverjenimi in neprimernimi zdravili, zlasti z an-tibiočnimi mastmi,
3.	obvestiti je treba pristojnega veterinarja, da takoj ukrepa,
4.	bolno žival moramo molsti nazadnje,
5.	temeljito čiščenje in raz-kužitev molznih naprav in rok,
6.	ne mešati mleka bolnih krav z mlekom zdravih,
7.	strogo paziti na 5-dnevno prepoved porabe v prometu mleka z antibiotiki zdravljenih krav (zato zdravimo kronične primere v dobi presušitve),
8.	nujno moramo upoštevati vse druge predpise, ki so v zvezi s preprečevanjem vimen-skih vnetij.
Iz navedenega je razvidno, da je problematika dovolj zapletena. Strokovnjaki pravijo, da se bo v vedno bolj sposobni čredi za večjo proizvodnjo mleka, povečevala tudi nagnjenost k mastitisom vseh vrst. Navaditi se moramo torej boljšega in popolnejšega- krmljenja, temeljitejšega čiščenja hleva, molznih naprav, rok in preiti na višjo higiensko raven in navade pri pridelovanju, transportu in uporabi mleka. V deželah, kjer je že prav grdo imeti v mleku 200.000 bakterij, opravljajo sicer nekatere naloge in dela, ki so v zvezi z diagnostiko, zdrav-.Ijenjem in preventivo vimenskih vnetij razen pospeševalcev in mlekarskih delavcev, tudi sami kmetje; pri nas je tri milijone bakterij v mleku uradno dovoljeno. Navajamo tudi, da je registriranih mastitičnih krav na zasebnih gospodarstvih do 20%, na državnih pa do 50%. Ob takem stanju ne bi smeli imeti pri sanaciji take mlečne proizvodnje laiki kakšne večje vloge, pa vendar bo potrebno pri pridobivanju kvalitetnega mleka poučevati prav vse, ki imajo kakršno koli povezavo z mlečno proizvodnjo.
Pripročamo, da preberete še knjižico za pospeševanje kmetijstva XIV/1984 z naslovom Mastitisi pri kravah, avtorja Jožeta Jurce.
Mercator
Nove
brazde
Nove
brazde
Seznam bikov za osemenjevanje v letu 1985/1986
— Eno tipično dejavnost pa so le pozabili: adminstracijo!
Kmetijski zavod Ljubljana vam svetuje
Ing. Jože Benec
Varstvo krompirja pred boleznimi in škodljivci
Glede na to, da je lani prišlo do velikega izpada pridelkov krompirja zaradi gnitja, kar je bilo posledica vremenskih razmer in z ozirom na to nezadostne zaščite Jtrom-pirjevih nasadov predvsem proti krompirjevi plesni, želimo pridelovalce še pravočasno opozoriti na potrebne ukrepe, s katerimi bomo dosegli zdrave in višje pridelke krompirja.
Najnevarnejša bolezen na krompirju je krompirjeva plesen, ki občutno zmanjša pridelek, kadar se pojavi zgodaj, že konec maja, in če vremenske razmere godijo njenemu hitremu širjenju. Takrat se gnitje nadaljuje tudi v skladišču. Črna listna pegavost ravno tako uničuje listno površino krompirja, toda pri nas je manj nevarna. Poleg bolezni moramo na krompirju redno zatirati tudi koloradskega hrošča, predvsem njegove ličinke.
Zatiranje krompirjeve plesni (Phytophthora infestans).
Krompirjevo plesen spoznamo po rumenih pegah na robu lističev, ki kmalu porjavijo in se hitro večajo. Robovi teh peg so na spodnji strani lističev pokriti z belim puhom iz gli-vinjh trosonoscev in trosov.
Škropiti moramo že prej, preventivno, ko so vrste krompirja sklenjene in so ugodne razmere za razvoj plesni (vlaga in ne previsoka temperatura), oziroma ko nas na to opozori protifitoftorna služba. Škropljenje redno ponavljamo vse do naravne zoritve rastlin, torej do avgusta. Pogostost škropljenja je odvisna od uporabljenega fungicida (kontaktni ali sistemični) in od vremenskih razmer.
S kontaktnimi fungicidi škropimo na 7 do 10 dni oziroma po vsakem dežju, kajti krompir ščitijo površinsko in jih dež spere. Iz skupine kontaktnih priporočamo sledeče fungicide:
antracol	1 -3	kg/ha
bakreno apno 50	5-8	kg/ha
dithane M - 45	2-3	kg/ha
cuprablau	3-5	kg/ha
S sistematičnimi fungicidi škropimo v fazi intenzivne rasti krompirja. Uporabimo jih 2- do največ 3-krat v razmaku 14 dni. Ker jih rastline vpije in s sokom razširi v druge, zlasti mlade dele krompirjeve rastlie, jih dež ne spere. Delujejo tudi kurativno, se pravi, da uničijo micelij krompirjeve plesni v tkivu okužene rastline. Na voljo so sledeči sistematični fungicidi:
ridomil plus	2	kg/ha
ridomil zineb 58 WP	2	kg/ha
ridomil MZ	2,5	kg/ha
Posebej pri večkratni rabi sistematičnih fungicidov postane krompir odporen nanje, tako da ne učinkujejo več, zato priporočamo menjavanje sistematičnih in kontaktnih pripravkov.
Dva tedna po zadnjem škropljenju so gomolji primerni za uporabo.
Zatiranje koloradskega hrošča
Tudi koloradski hrošč lahko naredi občutno škodo. Predvsem je potrebno temeljito in pravočasno škropljenje proti prvemu zarodu ličink. Lahko škropimo hkrati proti koloradskemu tirošču in krompirjevi plesni. Pripravki se lahko poljubno mešajo. Pred vsakim škropljenjem z insekticidi obvestimo okoliške čebelarje o svoji nameri.
Na izbiro imamo dovolj insekticidov, priporočamo pa sledeče: ekalux 25	0,8	l/ha
posse 25 - EC	1,5-2	l/ha
elocron 50	1—2	l/ha
decis EC 25
0,5-0,7 l/ha uporabimo samo 2 x ripcord 20% EC
0,15-0,3 l/ha uporabimo samo 2 x sumicidin EC 20
0,5 l/ha uporabimo samo 2 x
Tudi pri zatiranju koloradskega hrošča priporočamo menjavanje kemičnih pripravkov, ker tudi hrošči postanejo odporni na nekatere pripravke, če jih uporabljamo večkrat zapored.
Če nam je uspelo z omenjenimi ukrepi ohraniti zdravo krompirjev-ko do zrelosti, priporočamo uničevanje krompirjevke s herbicidom REGLONE 4-5 l/ha v 600 I vode, 14 dni pred izkopom. S tem bomo preprečili še zadnjo možnost okuženja gomoljev s trosi krompirjeve plesni.
Pri škropljenju se je potrebno držati še naslednjih načel:
-	pomembno je, da so prav vsi >deli zelene rastline pokriti s škropivom. To dosežemo le z dobro škropilnico, ki ima primeren pritisk in ustrezne šobe, višina škropilne letve pa mora biti naravnana tako, da se curki škropiva prekrivajo, preden dosežejo cimo.
-	najbolje je škropiti v zgodnjih jutranjih urah, ko še ni vročine in je ozračje mirno
-	ko škropimo, ne pozabimo na varnostne ukrepe, saj imamo opraviti s kemičnimi sredstvi, od katerih nekateri spadajo med hude strupe in so nevarni tako'za ljudi kot za živali.
Ime	št. bika	RPV za 1	RPV za	Direktni	% AR
		mlečnost rastnost		PV za	
			-	prir.	
rjava pasma: kategorija III.					
1. Norman	100161 (E)	116,119	101		50
2. Patos	100160	106,107	96		12
3. Forest	100193	101	107		25
4. Ceh	100199	109,108		+50	50
5. Elan	100224	107,111	102		50
6. Sako	100255	101		+8	50
7. Majk	100261	106,105			62
8. Eros	100288	101,107		+ 12	50
9. Bili	100272	106,98		+7	50
10. Fritz	000274 (MO)	99	109		-
		PV za prir.	ml. matere		
		g/dan	kg	% tolšče	
kategorija II.					
11. Jovo	100337	+60	8.228	4,20	62
12. Azon	110367	+22	8.305	3,84	37
13. Alegro	110365	+95	5.451	3,62	-
14. Alko	110379	+ 16	6.923	3,81	62
15. Sokol	110380	-81	7.757	4,10	37
16. Nagi	110381	+37	6.387	3,73	25
17. Amor	110422	-33	5.640	3,85	37
18. Farmar	110427	+ 11	6.521	3,83	56
kategorija I. 19. Pino	110448	75	-		
20. Sud	110447	50			
21. Cimos	110449	50			
22. Sobi	110450	50			
23. Evri	110463	50			
24. Sulc	110465	50			
25. Slak	110474	62			
26. Cipe	110475	75			
27. Piber	110464	50			
28. Pol	110476	50			
29. Sugar	110477	50			
30. Sever	110484	25			
31. Naško	110493	25			
32. Neboj	110494	50			
		RPV za mlečnost		% HF	
črnobela pasma: kategorija lil.					
1. Bate	■ 100267	108,102		100	
2. Kolon	100313	104,102		75	
3. Indes	100300	105,103		75	
4. Ivanko	100311	119,105		75	
kategorija 1.	f i	ml. matere kg	% tolšče		% HF	
5. Mrak	130432	10.169	3,63	75	
6. Pau	130446	8.135	3,65	75	
7. Pero	130445	8.620	3,81	94	
8. Tar	130444	10.033	3,63	75	
9. Albo	130483	8.265	4,00	75	
10. Susak	130484	12.403	3,62	75	
11. Šumi	130492	9.591	3,52	87	
12. Bar	130491	7.364	3,63	100	
mesne pasme: kategorija IV. charolais	Šaro	160462
pasma:	Šink	160480
limousine
pasma:	Indien	100143
Kmetijski zavod — Ljubljana
Osemenjevalni center Preska
Ne zahtevam gradov v oblakih, dajte mi raje solidarnostno stanovanje.
•
Nimam kaj povedati, zato se bom prijavil k razpravi.
•
Včasih so dnevno objavljali poročila o onesnaženosti ozračja, .danes pa objavljajo tečajne liste: učinek je isti, saj ljudem od obeh jemlje sapo.
Marko Bokal
Knjiga, ki ni le za otroke
Andrej Dvoršak
Mladi čebelar
Pred kratkim je Mladinska knjiga predstavila več polju-doznanstvenih del za otroke, med katerimi je še zlasti pritegnila pozornost knjiga Janeza Gregorija: Mladi čebelar, ki je izšla v seriji Igra in delo.
»Kmetijstvo ima različne zanimive panoge, a prav gotovo je med vsemi najbolj zanimivo čebelarstvo. Nekateri ga v zanosu razglašajo za poezijo kmetijstva...,« je v uvodu zapisal avtor.
Na tiskovni konferenci je Janez Gregori poudaril, da veliko ljudi začne s čebelarstvom, a ga kaj hitro opuste, ko nalete na prve težave. V njegovi knjigi, izšla je v nakladi 7.500 izvodov, se otroci, a ne le oni, seznanijo z vso »modrostjo« čebelarjenja.
Nič manj ni v njej koristnih napotil za začetnika kot v katerikoli drugi knjigi s področja čebelarstva, ki jih na našem tržišču niti ni tako malo. Gregorije-va knjiga Mladi čebelar se uvršča med tiste, ki so najbolje ilustrirane.
Avtor, ljubitelj fotografije in čebel, je uspel zbrati izjemno zanimive ter tehnično dovršene
posnetke čebel in čebelarstva, takšne, kakršnih v tako velikem številu doslej še nismo imeli. Že samo zaradi slik, če ne tudi zaradi vsebine, je knjigo vredno kupiti. Kar devetdeset diapozitivov predstavlja slikanico, ob kateri lahko vsakdo na neboleč način spozna čebelo, njene navade in življenje. 950 dinarjev, kolikor stane knjiga, pa tudi ni denar, zaradi katerega bi se ji ljubitelj narave in čebelarstva odrekel.
| spsSB		
	——						
— Po moje to ni več slučajnost, ampak kruta realnost.
Mercatorjev
mozaik
Mercator-Agrokombinat Krško
Jože Černoša
Mercatorjev
mozaik
Nekateri gledajo preozko
Nedavno so imeli člani ZK Mercator-Agrokombinata Krško konferenco, na kateri so se kritično dotaknili svojega delovanja in nakazali smernice za delo v prihodnje.
Uvodoma je Drago Romih poudaril, da učinkovitost komunistov pada, saj jih hočejo nekateri postaviti na stranski tir. Zlasti je med njimi premalo pristnega sodelovanja, ki je temeljni pogoj za uspešno delo. Je pa tudi nekaj sopotnikov, članov ZK, ki organizaciji bolj škodujejo kot koristijo.
Ko se je dotaknil problematike delovne organizacije, je menil, da se skupne službe ne razvijajo vzporedno s tehnološkim in organizacijskim širjenjem temeljnih organizacij. Poudaril je, da je razvoj delovne organizacije kot zaokrožene celote stvar vseh, zato ne sme biti komunista, ki ne bi aktivno sodeloval pri oblikovanju tako razvojnih možnosti kot srednjeročnega in dolgoročnega načrta razvoja delovne organizacije in temeljnih organizacij. Komunisti se morajo osredotočiti tudi na priprave na volitve in evidentirati take kandidate, ki bodo znali in hoteli dobro delati.
V razpravo, ki je sledila uvodnemu poročilu - člani ZK so ga ocenili kot povzetek razmer v delovni organizaciji - 'So poudarili, da ne sme' biti vprašanja, na katerega konferenca ne bi poskušala odgovoriti.
Herman Pregelj je opozoril, da so za neaktivnost družbenopolitičnih organizacij v Merca-tor-Agrokombinatu krivi komunisti, ker niso dobro in učinkovito delali znotraj teh organizacij. Po njegovem mnenju je temeljna naloga članov ZK učinkovito delovati med združenimi kmeti in iz njihovih vrst pridobivati nove člane.
Ivan Kozole je dejal, da z odkritim razpravljanjem o težavah
in nakazovanjem rešitev za njihovo odpravljanje prav komunisti dajejo pobudo za hitrejši razvoj celotne delovne organizacije. To ne pomeni, da so člani ZK posebna sekta, pač pa le sodelavci, ki žele z dobronamerno tovariško kritiko nepravilnosti izboljšati razmere v delovni organizaciji. Za razreševanje težav pa je potrebno oblikovati primerne strokovne ekipe, ki bodo sposobne razrešiti perečo problematiko.
Nadalje je bilo v razpravi poudarjeno, da mora vsaka naslednja konferenca komunistov v delovni organizaciji biti osredotočena le na en sam problem, kar bo prispevalo k večji akcijski učinkovitosti.
Rečeno je bilo tudi, da delavcem Mercator-Agrokombinata zelo veliko pomeni vključenost v sozd MERCATOR - KIT, da pa so vezi med sozdom in delovno organizacijo takšne, kot si jih narede sami. Odkar so v sozdu, se je precej izboljšala likvidnost, saj so člani Mercator — Interne banke. Tudi 35 odstotkov proizvodov plasirajo že preko sozda, prav tako pa se poglabljajo stiki na področju' AOP.
Čeprav je razprava, ki je bila odkrita in kritična, trajala več ur, lahko zaključimo, da komunisti še niso dovolj uskladili svojih stališč, da nekateri še vedno preozko gledajo na problematiko delovne organizacije, kar ne more prispevati k večji učinkovitosti. Zato tudi sklep, da gospodarske težave v delovni organizaciji niso le zaradi zunanjih dejavnikov, ampak tudi zaradi še neizkoriščenih notranjih rezerv.
Priredil: A. D.
Foto: A. Dvoršak
Praznik bikov v Preski
Deseti maj je tradicionalni praznik bikov, dan, ko Mercator Kmetijski zavod Ljubljana, Osemenjevalni center Preska, na široko odpre vrata strokovnjakom in govedorejcem, da si ogledajo plemenske bike, medtem ko jih strokovna komisija ocenjuje. Okoli 600 ljudi iz vse Slovenije, nekaj pa tudi iz tujine, se zbere ob vrvici, ki jih loči od dragocenih živali. Več kot tono težak bik Diter, po poreklu iz Avstrije, ki ga je vodil Branko Ostojič in ki zelo veliko obeta, se je prijazno nasmehnil v objektiv fotoaparata.

Ali bi mi lahko posodil 500 dinarjev?
Mercator-Ograd se otepa izgub
Center za obveščanje .
Popestrili bodo proizvodni program
Tokrat predstavljamo vsebino sanacijskega programa še zadnje delovne organizacije sozda MERCATOR-KIT, ki je imela lani motnje v poslovanju. To je Mercator Ograd — industrijsko gradbeno podjetje iz Ormoža, ki je zaključil lansko leto z izgubo 35.816.350,00 dinarjev.
Vzroki za izgubo, kot je poročal delavskemu svetu sozda direktor Milan Lukaček, so zlasti cenovna neskladja med energijo ter surovinami na eni strani in cenami gotovih izdelkov na drugi, specifičen gospodarski položaj podskupine dejavnosti »Proizvodnja opeke in strešnikov« ter obveznosti plačil zaostalih obresti za naložbene dolgove za zadnja tri leta.
V Ogradu menijo, da bodo motnje v poslovanju v letošnjem letu zmanjšali, če že ne povsem odpravili. Uspešnost poslovanja ugotavljajo na osnovi porabe energije na enoto proizvoda,
dosežene ravni produktivnosti dela ter fizičnega obsega in kakovosti proizvodov. Vsi ti kazalci so, kot so v Ogradu zapisali v program ukrepov za odstranitev vzrokov za nastalo izgubo, v njihovi delovni organizaciji ugodnejši oziroma boljši, kot je povprečje v podskupini dejavnosti.
Glede na porabljeno količino toplotne energije na enoto, proizvoda, ki je najbolj pomemben kazalec racionalnosti proizvodnje, so celo prvi v podskupini dejavnosti SR Slovenije. Tudi obseg proizvodnje - 47.548.438 enot NF opečnih izdelkov uvršča Ograd med največje proizva-
jalce v republiki, lani na drugo mesto, pri čemer proizvedejo kar 10 odstotkov vseh opečnih izdelkov v Sloveniji.
Vsi ti podatki kažejo, da so v Ogradu sposobni z lastnim delom in prizadevanji dosegati dobre rezultate. V svojem sanacijskem programu so zapisali, da je za uspešnost bodočega poslovanja potrebno ohraniti zlasti že dosežene kazalce kakovosti poslovanja in poiskati možnosti za njihovo povečanje proizvodnje in vpeljati nove izdelke v svoj proizvodni program. Vendar pa bodo rezultati tudi letos v veliki meri odvisni od zunanjih dejavnikov, ki vplivajo na njihovo poslovanje, predvsem od energije in surovin. Na to delovna organizacija Ograd nima kaj dosti vpliva.
Pripravil A. D.
• Ob prazniku Osemenjalnega centra v Preski 10. maja je več zaslužnih strokovnjakov prejelo odlikovanja. Najvišje med njimi red zasluge za narod z zlatim vencem je prejel Ignacij Lovšin, direktor Kmetijskega zavoda Ljubljana. Visoko državno odlikovanje je prejel za pomembno razvojno delo na področju govedoreje. Za odlikovanje ga je predlagala Živinorejska poslovna skupnost Slovenije.
Foto: Andrej Dvoršek
- Kot kaže, bomo morali pričeti proizvajati večje količine črnega žalnega traku.
Mercatorjev
mozaik
M-KGZ Sora Žiri dobro posluje
Center za obveščanje
Predlagajo skrajšanje delovnega in podaljšanje obratovalnega časa
»S poslovnimi rezultati v prvem trimesečju smo lahko zadovoljni,« so menili na seji IO OSS Mercator-KGZ Sora Žiri. Ta kolektiv je v prvih treh mesecih povečal realizacijo glede na isto obdobje lani za 79 odstotkov, akumulacija pa se je povečala kar za 275 odstotkov. Zelo se je povečal tudi odkup goveda, medtem ko je odkup mleka večji le za 6 odstotkov.
Ob vseh teh in drugih ugodnih rezultatih pa so imeli motnje v poslovanju v enotah Kmetijski Sdkup Žiri, zaradi obresti za zalogo koruze, Mesnica I, katere obstoj je vprašljiv zaradi premajhnega obsega prometa, prodajalna Vrh, Gozdarstvo,
Zadružni dom in prodajalna Oprema, ki prav tako plačuje visoke obresti zaradi zalog koruze.
Izvršni odbor sindikata ugotavlja, da so motnje v poslovanju v prvem trimesečju pri nekaterih enotah »normalne« in da ne bodo vplivale na končni rezultat, da pa je dohodek v trgovinah premajhen zaradi prevelikih zalog in prepočasnega obračanja sredstev.
Na sestanku so imenovali že tudi koordinacijski odbor za izvedbo volitev 1986, katerega
delo bo potekalo v skladu s programom občinskega sveta zveze sindikatov. Določili so regres za letni dopust v višini 11.800 dinarjev, ki ga bodo delili po dogovorjenih merilih, kar pomeni, da bodo delavci dobili od 9.700 dinarjev navzgor, pač glede na pogoje dela in socialni položaj.
Pravtako so menili, da je potrebno skrajšati delovni čas, a hkrati podaljšati obratovalni čas strojev ter dvigniti storilnost. To bi omogočalo povečanje zaposlovanja. Predlog so posredovali strokovnim službam, ki morajo pripraviti analizo in ugotoviti morebitne možnosti za spremembo. Dogovorili so se še, da bodo 12. maja organizirali množičen pohod na Blegoš.
Moj sodelavec
Kristina Antolič
Lojze Trstenjak — prvak med strelci
Po skromnosti nihče ne bi sodil, da je Lojze Trstenjak, referent za LO in DSZ delovne organizacije MIP Ptuj, član državne reprezentance v standardni zračni pištoli. Kar preskromen je, in preteklo je precej časa, da sem ga pregovorila za kratek pogovor.
Biti član državne reprezentance nedvomno veliko pomeni. Kako je tebi uspelo, da si se uvrstil vanjo?
»Tisti, ki me dobro poznajo, vedo, da dajem prednost borbenosti, ki mi večkrat pomaga do uspeha. Na tekmovanju, tudi takrat kadar izgubljam, se znam obvladati. To je zelo pomembno za vsakega športnika. Ker nimam dovolj časa za praktično in tehnično treniranje, namenim precej pozornosti avtogenemu treningu.«
Lojze Trstenjak je že pet let član strelskega društva Mrož iz Titovega Velenja. Za streljanje z zračno pištolo ga je navdušil Slavko Ivanovič, trener strelskega društva Jože Lacko, za katero je Trstenjak štiri leta nastopal. Kasneje je ugotovil, da ne bo mogel dosegati boljših rezultatov, saj je bil njegov trener preobremenjen s svojim rednim delom in mu je za šport ter treninge ostajalo premalo časa. Zato je Trstenjak prestopil k Velenjčanom. Odločitev se mu je obrestovala.
»Bil sem skoraj na vseh državnih tekmovanjih, kot član jugoslovanske reprezentance pa na mnogih mednarodnih. Živo mi je ostalo v spominu tekmovanje leta 1980 v Švici, kjer so mi prepovedali tekmovati z mojo pištolo, ki sem je bil navajen. Izposoditi sem si moral drugo, s katero sem dosegel tretje mesto. Po pravici povedano, morda ga s svojo ne bi dosegel!
Spominjam se tudi dvoboja z Madžarsko leta 1982 v Beogradu. Takrat sem prišel na strelišče s 45 minutno zamudo, ki sem jo nadomestil s hitrejšim streljanjem ter
dosegel drugo mesto. Čeprav lani skorajda nisem treniral, pa sem dosegel kar dobre uspehe. Letos sem bil v Atenah na Balkanskem prvenstvu le deveti. Sreča_ se mi je ponovno nasmehnila v Švici, kjer sem dobil na mednarodnem tekmovanju posebno nagrado za drugo serijo, kjer sem z desetimi streli napravil le eno samo luknjo v tarčo oziroma sem osvojil 100 krogov od sto možnih. Tudi na srečanju z avstrijsko reprezentanco me sreča ni zapustila, saj sem kljub manjšim težavam zasedel tretje mesto. Prva tri mesta sem osvojil vedno, na vseh tekmovanjih, kjer sem nastopal za barve strelskega društva »Mrož«.
Od doma do službe imaš skoraj 60 kilometrov, še enkrat dalj do matičnega strelskega društva. Kako ti uspe združiti delo, trening in osebno življenje?
»Treniram predvsem pozimi, poleti pa le toliko kot mi čas dopušča, redno le vsak drugi vikend. Vmes so tekmovanja, največkrat povezana s potovanji.
Navadil sem se že, da potujem ponoči z avtobusom ali vlakom, čemur se moji športni tovariši smeje. Na srečo zaradi svoje športne aktivnosti v delovni organizaciji nimam težav in ima občutek, da imajo sodelavci in vodstvo za moj šport veliko razumevanja.«
Načrti?
»Želel bi nadaljevati s tekmovanji vse dotlej, dokler bom dosegal dobre rezultate in dokler mi ne bo opešal vid. Izurjeni strelci so uspešni še tudi pri šestdesetih letih, torej imam pred sabo še 25 let tekmovanj.«
Mercatorjev
mozaik
Kegljači so se pomerili
Mirko Vaupotič
Sodelovali tekmovalci različnih firm
Vsaj na športnem področju, pogosto tudi izven raznih občinskih ali ligaških trim tekmovanj, pride do srečanj med ekipami različnih sozdov.
Eno takih je bilo pred dnevi v kegljanju na kegljišču KS Stadion na Staničevi ulici v Ljubljani. Udeležile so se ga ekipe kegljašev organizatorja Iskra-IEZE, TOZD Feriti, Iskra-IEZE, TOZD Orodjarna, Emona Hoteli, TOZD Grand hotel Union, in Mercator-Sadje zelenjava.
Športno srečanje je izzvenelo v izredno tekmovalnem in tovariškem vzdušju, doseženi pa so bili, za »sindikalne tekme,« kar dobri rezultati in zmagovalec je prejel ličen lesen prehodni pokal.
Rezultati srečanja sicer niso bili najpomembnejši, ker pa je bil namen srečanja tudi tekmovanje naj jilrzapišemo:
Najuspešnejši so bili tekmovalci ekipe organizatorja, ki so podrli 1120 kegljev (tekmovalo je šest tekmovalcev s 50 meti-
mešano), drugi so bili tekmovalci Mercator-Sadje zelenjava
s 1032 podrtimi keglji, tretji Grand Hodel Union s 937 keglji in četrti ISKRA Orodjarna z 920 podrtimi keglji.
Med posamezniki je bil naj-boljšj z 203 podrtimi keglji Štefan Šestak (ISKRA Feriti), drugi Miro Vaupotič (Mercator-Sadje zelenjava) z 196 keglji, tretji Mohor Svoljšak (Grand Hotel Union) s 195 keglji (ter manj praznimi meti) in četrti z istim številom kegljev Milan Markovič (ISKRA Feriti).
Tekmovalci in navijači, ki so se zbrali v velikem številu, so si bili edini - še si želimo takih srečanj, zato so se dogovorili, da podobno tekmovanje jeseni pripravijo organizatorji iz Mercator-Sadje zelenjava.
Mercatorjev
mozaik
Trstenjak med treningom.
Naš vse
pogostejši
obiskovalec
Z mesecem aprilom smo dobili v center za obveščanje novega sodelavca, ki ga boste videvali na sestankih in bo potrkal kdaj pa kdaj tudi na vrata vašega obrata ali pisarne, stopil v hlev ali skladišče — da bi prenesel javnosti tisto, kar je pri vas zanimivega in zadeva vso našo skupnost.
Andrej Dvoršak
je bil rojen 16. 2. 1950 v Novem mestu. Je član Društva novinarjev Slovenije in je v tem poklicu že osem let. Preden je prišel v Delovno skupnost SOZD MER-CATOR-KIT je bil dopisnik Borbe'za Slovenijo, s stalnim akreditivom pri Skupščini SR Slovenije, Izvršnem svetu in drugih republiških forumih. V novinarstvu se je specializiral za notranjo politiko in gospodarstvo. Je stalni sodelavec Nedeljskega dnevnika, Zbora občanov, občasno pa piše tudi za druge časopise, revije in TV. Je tudi član društva poklicnih fptografskih delavcev Slovenije. Članke piše enako dobro v slovenščini, sr-I bohrvaščini in angleščini.
V Trnovski vasi v Slovenskih goricah preureja MIP Ptuj, TOZD Maloprodaja, staro šolo v prodajne prostore za oskrbo prebivalcev v tem kraju.
Prodajalna bo samopostrežna. Skupna površina (prodajni prostori, skladišče, klet, točilnica s priročnim skladiščem in ostali pomožni prostori) znaša 183 m2.
Točilnica sprva še ne bo obratovala, zato bodo te prostore uporabili za skladišče. Investicija bo veljala 7 milijonov dinarjev. Od tega je že porabljenih okoli 4,8 milijona. Posnetek je napravljen na začetku preuredi-tvenih del.
Kristina Antolič
1
Ima nešto važno
Za mercatorovce van Slovenije
Poslovodni savet SOUR-a
Osmehom privlače stranke
Andrej Dvoršak
»Mercator Turist« prodaje ideje i znanje
lako se u sklopu Mercator-Turist — koji deluje u okviru OOUR-a »Slovenija Sadje- zunanja trgovina« - nalazi samo 16 ljudi, zbog originalnih ideja i ljubaznih radnika, našao je mesto pod našim turističkim suncem. Poslov-nica u Ljubljani je specijalizovana za takozvani inicija-tivni domači turizam, dok se beogradska poslovnica, koja muči muku sa prostorijama, sve više afirmiše sa inoze-mim turizmom, a u poslednje vreme i sa lovnim tu-
rizmom.
Medu stranim partnerima koji iz godine u godinu produblja-vaju saradnju sa »Mercator Turistom« nalazi se i (holandski auto-klub ANWB sa 3.000 članova; u svom prospektu turi-stičkih putovanja po Evropi nudi i putovanje po Jugoslaviji u organizaciji »Mercator Turista«. Radi se o takozvanom »Karavan - turizmu« koji ima u inostranstvu priličan broj pri-stalica. Interesovanje za Jugo-slaviju bilo je toliko veliko da su pojedine aranžmane razprodali u jednom dnu, stoga su morali organizovati jednaka putovanja i u drugim terminima.
Drugo područje, kome »Mercator Turist« pridaje posebnu pažnju, je takozvani kulturni turizam, koji se razvio naročilo u SAD, odakle su i poslovni part-neri naše agencije. Agencija iz New Yorka okuplja mlade orkestre iz cele Amerike koji zatim putuju po svetu, a troškove putovanja plačaju iz sredstava, dobljenih za ulaznice na kon-certima koje prireduju. Upravo ovakvu turneju je organizovao »Mercator Turist« pre dve godine, dok je za ovu godinu najavljenih več devet grupa, što -drugim rečima - predstavlja le-pu deviznu realizaciju, kažu u »Mercator Turistu« koji je kod američkog partnera stekao toliki ugled da mu ovaj sada več poverava organizaciju celokupne evropske turneje, dakle od momenta sletanja interkonti-nentalnog aviona u Evropi do ukrcavanja na avion prilikom povratka u Sjedinjene Države Amerike.
Ništa manje interesantna nije
ni treča specijalizacija ove male turističke agencije - lovni turizam, kojeg su počeli intenzivno uvoditi u svoje programe upravo ove godine. Svoju ponudu su več predstavili na sajmu »Alpe Adria« i još na nekim med-unarodnim prolečnim sajmovi-ma u Jugoslaviji. Za razvoj lov-nog turizma nije značajna samo izvršna organizacija lovstva, koja je u Sloveniji na zavidljivem nivou, več i cene. Ove su, na žalost, kod nas mnogo više od cena u Rumunjskoj i Bugarskoj koje su u stanju da ponude bezmalo isti izbor div-Ijači, kao mi. Postoje izgledi da če se s vremenom, ipak nešto promeniti, pošto se otvaraju brojna državna lovišta, posebno u Srbiji, koja če možda ipak biti konkurentni sa cenama, kako Rumunima, tako i Madari-ma. Upravo lovci su za nas posebno interesantni gosti, jer su spremni da plate za dragoceni trofej velike novce. Nije slučajno da se »Mercator Turist« spe-cijalizovao za ovu vrstu turizma. Radi se, zapravo, o torne da je u sklopu »Mercator-med-narodna trgovina« OOUR »Slovenija Sadje - zunanja trgovina« i sektor koji od lovske družine odmah otkupljuje meso uplenjene divljači i zatim ga izvozi na konvertibilno tržište. Brane Vidmar, direktor »Mercator Turista« nam je rekao da se upravo dogovaraju sa lovcima iz SAD, Austrije i Italije o organizaciji seminara o lovu lukom, što je najčistiji lov koji obezbe-duje lovcima izuzetan sportski užitak, a istovremeno stavlja lovca i divljač u ravnopravniji položaj.
Ko je kriv — kamate ili banke ?
U poslednje dve godine se odnosi u slovenačkoj poljopri-vredi sve više zaoštravaju, što se pokazuje u ekstenzivnem razvoju pojedinih poljoprivrednih delatnosti, naročite kod najvažnijih poljoprivrednih proizvoda. Medju raz-iozima za ovakav položaj nalazi se i smanjivanje investicija u tu privrednu granu, kao i sve manji interes poljopri-vrede za nove investicije, bez kojih nečemo moči proiz-voditi više hrane. Razlog je jednostavan - previsoka kamatna stopa za kredite:
U »Ljubljanskoj banci« kažu da su niz godina odobravali po-Ijoprivredi izuzetno povoljne kredite sa najnižim kamatnim stopama u državi. Još u 1981. godini su kamate na kredite, namenjene za uzgoj goveda, iz-nosile samo-3%, a 1983. godine več 12%. Sadašnje (neprihvat-jjivo) visoke kamatne stope ob-jašnjavaju sa uslovima Medju-narodnog monetarnog fonda. Na osnovu zahteva MMF-a prepisuje kamate savezna odluka o zajedničkoj emisionoj i nov-čanoj politici. Samoupravnim sporazumom Udruženja bana-ka Jugoslavije i politici kamat-nih stopa opredeljene su i kamate za investicije u poljopri-vrednu proizvodnju, a iznose °d 31 do 35%, dok iznosi ka-
matna stopa za neprioritetne privredne investicije čak 50%. U banci takodje kažu da su time dati poljoprivredi najpovolj-niji uslovi. Istovremeno nagla-šavaju da bi, ukoliko bi kamate na kredite za poljoprivredu bile još niže, morali ostali korisnici kredita plačati višu kamatnu. stopu. Smatraju još i to da samo snižavanjem kamatne stope nije moguče razrešiti sva otvo-rena pitanja razvoja poljopri-vrede. Doklegod poljoprivredni proizvodi u politici cena ne bu-du tretirani kao tržišni proizvodi, več se uzimaju kao eleme-nat socijalne politike, sve dotle poljoprivreda neče biti u stanju da stvori ni najosnovniju akumulacijo za sopstveni razvoj i stabilno poslovanje.
»Informacija o poslovnim rezuitatima prvog kvartala može imati samo informativan karakter,« je rečeno na poslovodnem savetu SOUR-a, održanom 22. maja meseca u Ljubljani.
Na sednici su razmatrani i polazni osnovi za formiranje ri-zičnog fonda za unapredjivanje izvoza. Članovi poslovodnog saveta su ocenili polazne osnove kao dobar temelj, sa time da če se morati još dopuniti. Živa diskusija odvijala se takodje povodom odluka SIV-a o oba-veznom vračanju cena proizvoda na nivo iz februara meseca. U SOUR-u če se, na osnovu prvih procena, morati sniziti cene raznovrsnih roba za oko" 50 mi-liona dinara. Ali, postavlja se pitanje, ko treba da snosi negativne razlike u ceni za robu koja predstavlja zalihu trgovinskih organizacija. Predloženo je, da ovu razliku snose proizvodjači, stoga če biti potrebno da se sa njima zaključi odgovarajuči sporazumi.
Interesantna je bila takodje informacija o uključivanju članica SOUR-a u jugoslovansku agenciju za označavanje artika-la - VANA. Prva članica SOUR-a, koja je pokazala potrebe za ovakvom odlukom, je »Merca-tor-Emba«, a verovatno če joj uskoro slediti i ostale.
Centralna tačka dnevnog reda je svakako bila razmatranje poslovnih razultata, postignutih u prva tri meseca ove godine. U tom periodu je u SOUR-u ostvareno T,2 milijarde dinara akumulacije i 1,9 milijarde dinara za reprodukciju, ali ovaj uspeh ubrzo zasenjuje činjeni-ca da je 21 organizacija udru-ženog rada u SOUR-u poslovala sa gubitkom. Ukupno iznose gubitci čak 252 milijona dinara, pri čemu je 27 organizacija poslovalo na Ivici gubitka, zbog čega nisu bile u stanju uneti u poslovni fond ni jedan jedini dinar. Čak 81 odsto gubitaka ot-
Spet sejemska priznanja
Mile Bitenc
pada na poljoprivredne organizacije.
U diskusiji bile su izražene dosta kritične reči, dok je samokritike bilo manje, što dokazuje da su pojedinci još uvek isuviše zagledani u sebe i svoje sposobnosti, što nije u skladu sa postignutim poslovnim rezultatom. Svim diskutantima bila je zajednička ocena da je položaj izuzetno težak, te da se u takvoju situaciji ne nalaze samo oni koji su poslovali sa gubitkom, več da problemi muče celokupan SOUR.
Ovakvim zaključkom složio se i Miran Goslar, predsednik poslovodnog odbora, koji je naglasio, kako mnogi još uvek nisu svesni toga, te još uvek isuviše usko i ograničeno gle-daju na sopstvene interese, dok nisu sposobni da vide interese SOUR-a kao celine.
»Ne smemo se uzdati u to, da je rezultat poslovanja u prva tri meseca netipičan i beznača-jan,« napomenuo je drug Miran Goslar. »Još nikada u istoriji SOUR-a situacija nije bila toliko črna, ne samo sa aspekta mo-mentalne situacije, več i sa aspekta perspektive.
Ne možemo se oslanjati ni na pomoč državnih organa, pošto ovi mnogo pfičaju, ali malo urade. Verovatno nismo iskori-stili sve unutrašnje rezerve, što se može zaklučivati na osnovu rezultata pojedinih OUR-a, jer se može zaklučivati na osnovu rezultata pojedinih OUR-a, jer su čak izmedju istovrstnih gra-na delatnosti ogromne razlike. Uzorci toga mogu se tražiti u kadrovskoj problematici, kao i u odnosu do reševanja teškoča. Samo u povečanju prihoda mogu se primetiti kod srodnih organizacija razlike od 36 do 120
Kupček zlata iz Vojvodine
Morda poročanje iz Novega Sada, beseda teče o 52. mednarodnem kmetijskem sejmu, niti ne bi bilo zanimivo, če ne bi od tam .prinesli kup medalj za kakovost naših
proizvodov. Stroge komisije odličij.
Na tem sejmu smo letos sodelovali že četrtič. Istočasno je to bila prva novosadska predstavitev našega novega sozda MER-CATOR-KIT. Sejem je bil letos spet v znamenju največjih jugoslovanskih proizvajalcev hrane, ki imajo največ obveznosti ne le do domačega trga, temveč tudi v proizvodnji za izvoz. To je bila hkrati tudi osnovna misel Janeza Zemljariča, ki je otvoril sejem in ki je v otvoritvenem govoru poudaril, da se z doseženimi rezultati na področju kmetijske proizvodnje lahko pohvalimo, vendar pa, da imamo predvsem do izvoza še velike obveznosti.
Med spremljajočimi dogajanji novosadskega sejma je bila posebno zanimiva predstavitev držav v razvoju. Sodelovalo jih je kar 55 od skupno 78 držav iz vseh celin. Med njimi je bilo 1.600 jugoslovanskih ” razstav-Ijalcev.
Mi smo se predstavili podobno kot na sejmu v Kranju in na osrednjem »sozdovskem« prostoru predstavili naše kmetijske proizvajalce in živilsko industrijo.
Pestrost naših proizvodov in kup priznanj je botrovalo velike-
so nam podelile kar deset
mu zanimanju obiskovalcev in poslovnih partnerjev.
Z mnogimi med njimi so v času sejma stekli uspešni poslovni pogovori.
V naslovu sem zapisal, da smo z Novega Sada prinesti kupček zlata. Res je, na ocenjevanjih vin
Delček razstavnega prostora v Novem Sadu: vitrina M-AK Krško s tremi medaljami za kakovost.	Foto: Nada Podlogar
odsto, a isto tako razlike postoje i kod obrtnih sredstava.
Nedopusno velike su i razlike u ličnim dohocima. Imamo gu-bitaše koji primaju presečno 40 hiljada dinara ličnog dohodka, a sa druge Strane imamo solidne organizacije sa visokom akumulacijom, u kojima radnici primaju samo 30 hiljada dinara ličnog dohodka. U prva tri meseca ove godine prosečni lični dohodak u SOUR-u iznosio je 32.627,00 dinara.
U nastavku drug Goslar je naglasio da smo isuviše bez-brižni i zagledani sami u sebe. Svako pravi sopstvene računice i uopšte ga ne interesuje, kako če njegovo ponašanje uticati na ostale članice reprodukci-onog lanca, što se naročilo pokazalo prilikom integracije, ka-da nismo bili u stanju da rešimo ni jedan lokalni problem, ni da uspostavimo nove veze. Integracije je prouzrokovala la-bavljenje Iveza u SOUR-u, stoga nismo više toliko efikasni u radu, a srečamo se i sa nizom problema koji nas mogu dovesti u ozbiljne teškoče. Ovo se veoma plastično pokazuje u sa-radnji izmedju članica sistema, te u robnim tokovima.
»Večina nije spremna na premene i samo čeka, kada če im nešto »pasti s neba«. Ne žele ili ne znaju da procene sve pozitivne i negativne posledice pojedine odluke. Preovladava shvatanje da je svako sam za-služan za ono, što je dobro, dok snosi krivicu za slabosti »neko drugi«.«
»Biti moramo svesni činjeni-ce da SOUR, odnosno njegovo rukovodstvo, ne želi da učini ništa, što ne bi bilo u interesu svake naše članice, ali se treba boriti protiv pojedinaca, kada je njihov stav u suprotnosti sa interesom svih ostalih,« naglasio je drug Miran Goslar, te pozvao sve ka zbijanju redova, jer u »slogi je moč.«
»Ne treba slediti samo kratkoročne interese«, nastavio je, »več perspektivama, sa kojima razpolaže sistem, kakav je naš. Niko neče ostati praznih ruku, ako če učiniti sve, što SOUR očekuje od njega u smislu za-jedničke politike,« zaključio je diskusiju predsednik poslovodnog odbora.
in mesnih izdelkov smo dobili letos skupno kar 10 priznanj.
Največ izdelkov so poslali na ocenjevanje postojnski mesarji -15. Zato ni čudno, da so dobili nagrade kar za pet svojih proizvodov. Zlato medaljo si je »prislužil« kraški pršut, postojnski klo-,basi, neverški klobasi in kraške-mu zašinku pa so prisodili srebrno medaljo med tem ko je bronasto odličje tokrat dobila mortadela Pivka.
Tudi »vinarji« se domov niso vrnili praznih rok. Metličanom se bo od slej lesketalo zlato za metliško črnino in belokranjski rose, Krčani pa bodo v svoje vitrine postavili kar tri medalje. Sremičan beli in modra frankinja sta dobila zlato, cviček pa bronasto medaljo.
Omeniti moram še posebnost, ki je vzbudila zares veliko zanimanja med obiskovalci in popestrila sejemsko monotonost. To je bil dan kmečkega turizma, ki je bil pripravljen v sodelovanju Kompasa in Mercatorjeve ZKZ Mozirje v paviljonu Kmečkega glasu. Razen ponudbe kmečkega turizma s prospekti, spiskom kmečkih domačij, cenami in vsem kar sodi zraven, so naši Mozirčani »pričarali« delček domačnosti in gostoljubja z bogato obloženo kmečko mizo. Obiskovalci so lahko poizkušali savinjski želodec s hrenom, suhe krhlje, domačo potico, hlebce kruha spečenega v krušni peči, domače žganje... Vse to je spremljala še naša narodno zabavna glasba, ki jo je s citrami izvajal Karli Gradišnik. Škoda, da se za kaj takega nismo dogovorili v okviru skupne sozdovske predstavitve.
Nanosove
vesti

Nanosove
vesti
Trimesečni poslovni rezultati Nanosa
Edita Žiberna
Tozd Trgovina Rakek še vedno v izgubi
Splošni neugodni pogoji poslovanja, pogoji poslovanja trgovine, ter še neizkoriščene notranje rezerve tozdov Mercator-Nanosa so tudi v prvih treh mesecih letošnjega leta vplivali na dosežene rezultate poslovanja. Zaradi padanja kupne moči se še najprej zmajšuje fizični obseg prodaje (predvsem tekstila, pohištva, tehničnega blaga...) Razlika v ceni ostaja na ravni preteklega leta. Pomanjkanje lastnih virov za pokrivanje osnovnih in obratnih sredstev se nadaljuje, s tem ko obrestna mera hitro narašča.
Težnje proizvajalcev po plačevanju blaga vnaprej in združevanju sredstev oziroma sovlaganju se tudi nadaljujejo, kar dodatno vpliva na povečevanje. kreditov in s tem obresti. Vendar pa so povezovanja ter združevanja dela in sredstev s proizvajalci nujna za pridobitev blaga, ki ga ni dovolj na tržišču oziroma za zagotovitev redne oskrbe. Na področju pospeševanja notranjih blagovnih tokov še vedno nismo dosegli bistvenih premikov, kar podvaja potrebe po obratnih sredstvih in povečuje stroške poslovanja...
Če upoštevamo porast cen v trgovini na debelo in drobno se je v I. trimesečju letošnjega leta v primerjavi z lanskim zmanjšal fizični obseg prodaje v trgovini na debelo za 7,7 odstotka v trgovini na drobno pa za 3,5 odstotka kar znaša v povprečju 5 odstotkov. Čista razlika v ceni je v prvih treh mesecih leta 1985 naraščala nekoliko hitreje od rasti prodaje, zaradi direktnega prikazovanja danih ugodnosti proizvajalcev (za pospeševanje prodaje) skozi razliko v ceni, kar smo v lanskem letu prikazovali v drugih prihodkih. Hitrejša rast čiste razlike v ceni od rasti prodaje se kaže pri grosistih, v maloprodaji pa je ostala nespremenjena.
Celotni prihodek in porabljena sredstva DO NANOS so porasla v prvem trimesečju letos v primerjavi z lanskim primerjalnim obdobjem za 71,8 odstot-
ka, plan pa je dosežen 21,6 odstotno. 21,4 odstotno je dosežen tudi plan prodaje trgovskega blaga, kar je normalno za prve tri mesece, ko dosegamo po ustaljeni dinamiki prodaje okrog 20 odstotkov plana. Materialni stroški so naraščali za 34 odstotkov počasneje od rasti celotnega prihodka, drugi materialni stroški pa 23 odstotkov hitreje. 80 odstotkov drugih materialnih stroškov predstavljajo obresti za kredite za obratna sredstva, ki so se v primerjavi z lanskim I. trimesečjem povečale za 94 odstotkov.
Primerljivi dohodek (za prvo trimesečje 1984 usklajen z določbami novega zakona o ugotavljanju in razporejanju celotnega prihodka in dohodka) je porasel v obdobju, ki ga primerjamo za 71,7 odstotka, plan pa je dosežen 20 odstotno! Osebni dohodki pa so naraščali 15,5 odstotka hitreje od rasti dohodka, ker smo se dogovorili, da bodo zaradi slabših doseženih rezultatov poslovanja v prvih treh mesecih naraščali v skladu s planiranimi, ne pa dejansko doseženimi rezultati poslovanja. V preteklih letih je namreč prihajalo do velikih razkorakov med izplačanimi OD v prvih in zadnjih mesecih v letu.
Povprečni čisti izplačani osebni dohodek je znašal v DO NANOS v prvih treh mesecih letošnjega leta 32.103 dinarjev, kar je 84,6 odstotkov več kot v lanskem primerjalnem obdob-
ju. Realni OD so v DO Nanos porasli v tem obdobju realno za 7,5%.
Pozitivni ostanek čistega dohodka je znašal v DO NANOS v
I.	trimesečju 1985 din 31.339.676 in smo ga začasno razporedili na: poslovni sklad (17,715.423 dinarjev), rezervni sklad (8.727.269 dinarjev) in sklad skupne porabe (4.896.984 dinarjev).
Kot je bilo predvideno je TOZD Trgovina Rakek poslovala z izgubo in sicer v znesku din 12.455.498.
Storilnost (produktivnost) gledano skozi dohodek in prodajo na zaposlenega se je v primerjavi s preteklim primerjalnim obdobjem povečala za 73,2 odstotka kar pomeni, upoštevaje porast cen, da je ostala na ravni preteklega leta. Fizični obseg prodaje je sicer padel, vendar se je število zaposlenih na podlagi delovnih ur zmanjšalo za 13 delavcev (prilagajanje možnostim prodaje), kar vpliva na hitrejšo rast dohodka na zaposlenega od rasti dohodka v masi.
Gospodarnost (ekonomičnost) - v prvih treh mesecih letošnjega leta smo dosegli 107,8 dinarjev celotnega prihodka na 100 dinarjev porabljenih sredstev, kar pomeni toliko kot v lanskem obdobju, ki ga primerjamo. Ker nismo investirali in ker zaloge trgovskega blaga niso naraščale hitreje od rasti prodaje so povprečno uporabljena poslovna sredstva naraščala 50 odstotkov počasneje od rasti dohodka. Tako se je donosnost poslovanja izboljšala v obdobju, ki ga primerjamo za 25,5 odstotkov - od 4,93 dinarja dohodka na 100 din poprečno uporabljenih poslovnih sredstev v prvih treh mesecih lanskega leta, na 6,19 dinarjev v letošnjem prvem trimesečju.
Spremembe letnega plana Nanosa
Edita Žiberna
Več denarja za počitniška stanovanja in trgovine
V drugem delu letnega planiranja smo zaradi hitre rasti cen povečali prodajo trgovskega blaga, glede na doseženo v letu 1984, za povprečno 60 odstotkov (prej 40%)
Elemente plana smo uskladili z dejansko doseženimi rezultati poslovanja (rast razmerja) v letu 1984 (prej ocena poslovanja za leto 1984) s tem, da smo leto
1984	prilagodili določbam novega zakona o ugotavljanju in razporejanju celotnega prihodka in dohodka.
V financiranje delovne skupnosti in razvoja AOP smo vključili še financiranje razvoja počitniških zmoglijvosti, v znesku din 2,000,000, kar pomeni v letu
1985	prispevek 0,134% od planiranega dohodka TOZD. Ostale prispevne stopnje so ostale nespremenjene.
Z namenom, da bi usposobili celotno zgradbo počitniškega doma v Savudriji in nabavili dodatna počitniška stanovanja v
gorskem svetu, bomo že v drugi polovici leta 1985 začeli z izvajalnimi deli.
Preuredili bomo del depandanse v stanovanje za stranko, za kar bo po predračunski vrednosti potrebno zagotoviti din 3,960.000.
Z deli bomo nadaljevali v letu 1986, to je v začetku naslednjega srednjeročnega obdobja in sočasno preuredili drugi del depandanse za kar je po predračunu potrebnih 3.631.200 din. Sredstva naj bi zagotovili z združevanjem v sklad skupne porabe DSSS. V drugi polovici leta 1986 nameravamo začeti s preurejanjem stanovanja, v počitniškem domu, v počitniške sobe in sanitarije s tuši ter nato nadaljevati s preureditvijo
ostrešja in ostalimi vzdrževalnimi deli. Za sanacijo počitniškega doma v Savudriji je po sedanjih predračunskih vrednostih potrebno zagotoviti 18.211.200 din. V novem srednjeročnem obdobju pa predvidevamo, da bi kupili dodatne zmogljivosti v gorskem svetu s tem, da se za vsako stanovanjsko enoto predvidi približno 4 milijone dinarjev. Sočasno je potrebno zagotoviti še sredstva za tekoče vzdrževanje in za kritje izvense-zonskih stroškov.
To pomeni, da bi morali v tem obdobju za namene uspo-dobitve in razširitve ter vzdrževanja počitniških zmogljivosti v planu Delovne skupnosti skupnih služb v skladu s planom DO zagotoviti letno 4-5 milijonov dinarjev v skaldu skupne porabe, oziroma v petih letih približno 25 milijonov dinarjev.
Spremembe plana investicij v letu 1985 (investicije, ki jih
Sergej Paternost
Pravnik svetuje
Kako mora postopati pristojni organ v slučaju, ko ni izbral izmed prijavljenih kandidatov za sklenitev delovnega razmerja nobenega kandidata, čeprav so izpolnjevali vse formalne pogoje.
ALI IMA DELAVEC, KI IZPOLNJUJE POGOJE ZA POLNO OSEBNO POKOJNINO PRAVICO DO ODPOVEDNEGA ROKA?
Postopek v takih primerih je določen v 27. členu Zakona o delovnih razmerjih, ki pravi, da če ni nihče od prijavljenih kandidatov izbran, lahko pristojni organ določi, da sklene delovno razmerje za določen čas, vendar največ za 1 leto, z enim od prijavljenih kandidatov. To pa le v slučaju, da je taka zaposlitev neogibna, zaradi nemotenega opravljanja del oziroma nalog.
Postavlja se tudi vprašanje, kolikokrat je mogoče zaporedoma skleniti tako delovno razmerje.
Sodna praksa dovoljuje, da se tako delovno razmerje sklene večkrat za določen čas, vendar se mora vsakokrat opraviti predpisani postopek. To se lahko ponavlja, dokler se ne prijavi ustrezen kandidat, ki izpolnjuje predpisane pogoje.
V 173. členu zakona o delovnih razmerjih je določeno, da delavcu, ki izpolni pogoje za polno osebno pokojnino po zakonu o pokojninskem zavarovanju, delovno razmerje preneha, razen če pristojni organ v TOZD da soglasje, da se delavcu nadaljuje delovno razmerje.
Iz besedila navedenega člena torej izhaja, da preneha delavcu delovno razmerje po samem zakonu, to je z dnem izpolnitve določenih pogojev. TOZD ali delovna skupnost ugotovi, da je delavec izpolnil pogoje in mu s tem dnem preneha delovno razmerje. Nima torej pravice do odpovednega roka, saj je že vnaprej vedel, kdaj mu bo delovno razmerje prenehalo.
Navedeno stališče je potrdilo tudi Sodišče združenega dela Slovenije v odločbi S 1063/83.
Nanosov! veterani
Sergej Paternost
Rada se spominja nekdanjih zabav
Tokrat predstavljamo Jožo Vilhar, ki je v Nanosu zaposlena neprekinjeno od 1956 - več kot 29 let.
Delati je začela kot 16 letno dekle v Prestanku, kjer je bila takratna uprava Nanosa. Sprva je delala v komercialni službi, nato pa je bila premeščena v računovodstvo, kjer še vedno opravlja delo referenta za prometni davek.
V petdesetih letih so delali od sedmih zjutraj do štirih popoldne, le od 12. do 13. ure so imeli prosto za kosilo in tedaj so igrali odbojko, nogomet, poleti pa so se kopali v bližnjem potoku.
Blago je bilo večinoma nepa-kirano za maloprodajo, zato so takratni uslužbenci morali večkrat zapustiti pisarniško delo in pomagati ostalim delavcem pri pakiranju ali pri drugih fizičnih delih. Takrat je bilo v Nanosu zaposlenih le 45 delavcev.
Čeprav je bilo delo naporno in so prebili na delu zaradi oddaljenosti pretežni del dneva, pa se Joža spominja tudi prijetnih trenutkov, ki so jih doživljali na raznih zabavah in izletih, ki so jih sami organizirali.
Joža Vilhar, referentka za prometni davek, ena redkih delavk iz petdesetih let Nanosa.
Kljub dolgoletnemu delovnemu stažu je Joža še vedno mladostna in polna življenjske energije kar ugodno vpliva na mlajše sodelavce.
delno financiramo iz združenih sredstev na ravni SOZD).
V letošnjem letu bomo pričeli z deli razširitve in posodobitve marketa v Postojni. Ker se bo prvotna zmogljivost (prodajna in skladiščna površina) povečala s 1000 m2 ter zaradi podražitev povečujemo predračunsko vrednost naložbe z 80 milijonov na 18 milijonov dinarjev. Adaptacija SP v PrezidU je nujna, ker lokal ne ustreza inšpekcijskim kriterijem in ga bodo v nasprotnem primeru zaprli. Prodaja te trgovine pa je predstavljala v le-
tu 1984 15 odstotkov celotne dosežene prodaje TOZD.
Namesto planirane investicije , TOZD Preskrba Portorož - SP Vrsar s predračunsko vrednostjo 20 milijonov dinarjev, vnašamo v letni plan investicij; razširitev skladišča prehrane v Luciji s predračunsko vrednostjo 14 milijonov in ureditev pisarniških prostorov v Piranu v Tu-rist-market Piran, s predračunsko vrednostjo 8 milijonov dinarjev. Trgovine v Vrsarju ne bomo gradili ker ne bi obratovala celo leto ampak le v polet- | ni sezoni.
NanosoveI _____vesti ||^
Nanosove
vesti
Desetletnica družbene prehrane v Nanosu
Sergej Peternost
Hrana bi lahko bila bolj pestra...
Prejšnji mesec smo s skromno slovesnostjo proslavili 10. obletnico obrata družbene prehrane v Nanosu.
Z ustanovitvijo obrata družbene prehrane so se za zaposlene v DSSS, v TOZD Grosist in TOZD Izbira, razen delavcev v trgovinah, začeli boljši časi glede prehranjevanja. Obrat družbene prehrane ali »menza« kot ga običajno imenujemo, je v pritličnih prostorih novozgrajenega trakta. Prostor, ki je dokaj velik in lično urejen, služi tudi za večje sestanke.
Od ustanovitve dalje vodi »menzo« Ivan Gornik, ki smo ga že predstavili v prejšnji številki glasila.
Kot vodja kuhinje je prav tako zaposlen že od same usta-
novitve, Joža Vekar, kuharici Mira Bajc pa od 1976 leta, Albina Marinšek zaposlena pa od leta 1978.
Običajno je prehrana v »menzi« dobra, sicer pa se včasih sliši tudi kakšna pripomba, da bi bila lahko bolj pestra. Povedati moramo, da se zaposleni zelo trudijo, da bi ustregli željam vseh, kar je zelo težko, pa ovira so tudi stroški prehrane, ki rastejo iz dneva v dan.
Ob jubileju čestitamo vsem zaposlenim in jim želimo še mnogo uspeha pri njegovem delu.
Ob 10-letnici delovanja obrata družbene prehrane v M-Nanosu v Postojni so bila zaposlenim podeljena skromna priznanja. Z leve proti desni: Joža Vekar, Mira Bajc in Albina Marinšek.
Foto: Sergej Paternost
—	Mi priporočate kakšno posebno knjigo za dopust?
—	Ja. Hranilno!
Za prvi trgovski ples v restavraciji Blagovnice Cerknica je vladalo veliko zanimanje kar dokazuje velika udeležba predvsem delavcev trgovine.
Delavci Nanosovega Grosista so zaplesali
Marjan Šušteršič
Prireditev s srečelovom v celoti uspela
Ideja, da bi organizirali trgovski ples, ki se je porodila že lani, je bila aprila letos tudi izpeljana.
Dejstvo, da je v »predalčku«, iz katerega je tudi sindikat za svojo dejavnost prejemal fi-. nančna sredstva, vedno večja praznina, je pospešilo odločenost, da si sindikat potrebna sredstva zagotovi na druge, izvirne načine. -
Trgovski ples z zabavnim programom, nastopom humorista ter srečelovom, (ki je bil glede na število ter kakovost
dobitkov, glavna nagrada je bil TV sprejemnik, osrednja točka prireditve), je bil v gostinskih prostorih Nanosove Blagovnice v Cerknici.
Poudariti moramo, da so dobitke za srečelov prispevali naši različni dobavitelji, za kar se jim iskreno zahvaljujemo, v imenu sindikata ter kolektiva tozda Grosist.
Prav povezava med dobavite-
lji oziroma proizvajalci ter trgovino pa je še kako pomembna pri našem vsakdanjem delu. Zato, nas tudi take in podobne akcije še bolj zbližajo ter odkrijejo probleme, ki so nam bili še včeraj tako tuji.
Ko smo ob zaključku prireditve potegnili črto, smo ugotovili, da je bil trgovski ples uspešen, skupna želja vseh zaposlenih pa je, naj bi postal tradicionalen kot ples vseh delavcev Nanosa.
Novo na tržišču
Zasebna obrtna delavnica Žigon iz Postojne je začela izdelovati baje učinkovite signali-zatorje okvare zamrzovalnika. Signalizator z zvočnim signalom opozarja, če se temperatura dvigne nad dovoljeno. Vgradnja nove naprave je zelo enostavna in jo lahko opravijo kupci sami. Signalizator napajata dve bateriji in vračunani v njegovo ceno. Signalizator dviga temperature v zamrzovalniku, ki ima enoletno garancijo, lahko naročite pri M-Nanosu, TOZD Grosist Postojna.
Peter Marinšek
Nanosove
vesti
Nanosove vesti, redna priloga časopisa MERCATOR, glasila delavcev in kmetov sozda Mercator Ljubljana. Ureja uredniški odbor: Franc Dolenc, Irena Jurca, Franc Koščak (odgovorni urednik), Sergej Peternost (tehnični urednik), Jožko Veselič In Edita Žiberna. Sedež uredništva Nanosovih vesti: M-Nanos, Postojna, Tržaška c. 59, telefon (067) 21-441
Iz ponudbe Contalovega zastopstva
Stane Jesenovec
Za
ljubitelje
kakovo-
stnega
zvoka
Tozd Contal, zastopstvo tujih firm na Titovi 66, iz sestava Mercator-Mednarod-ne trgovine, s prodajalno na Titovi 93 in prikazom zvokovnega in slikovnega prodajnega programa v izložbi Autocommerca na vogalu Trdinove in Titove ceste, je izbral za tokratno srečanje z bralci našega glasila tri novosti iz zvočne ponudbe podjetij TENSAI, in BENVTONE. Pojdimo od enostavnejšega k bolj zapletenemu, lahko pa tudi od cenejšega k dražjemu.
Vsi, ki bi se radi zbujali s pomočjo radia in brniča, se lahko odločijo za nakup radia z uro s svetlečo številčnico TENSAI CR 2210. Radio ima obliko 110 x 110 x 100 mm velike, kocke. Sprejema srednji in UKV val, ima 0,5 W moči in še vrsto napravic, ki vas zanesljivo spodijo iz postelje. Cena: 95 DM in pripadajoče dinarske dajatve.
CS 1100 in CS 2200 pa sta radio-kasetnika japonske tovarne CROVVN. Prvi je šibkejši (2 x 2,5 W/sin) in ima le en kasetnik, drugi pa ima v zvočnikih 2 x 3,5 VV/sin moči in dvojni kasetnik. Oba imata zvočnika, ki ju je mogoče ločiti od osrednjega ohišja. Sprejemata s pomočjo teleskopske antene programe na srednjih in dolgih ter UKV valovih v mono ali stereo tehniki. Imata vgrajen mikrofon. Ker se bliža čas počitnic, je dobrodošel tudi podatek, da je mogo-
če napajati CROVVN CS 1100 tudi z baterijami. Cena za enostavnejši radio s kasetnikom je 207 DM, za boljši pa 260 DM in seveda pripadajoče dinarske dajatve.
Vodja zastopništva Zdenko Mir nas je opozoril še na najnovejši HI-FI in STEREO glasbeni sistem BENVTONE C 500 L.
»Če rečem, da ima navedeni glasbeni sistem 29 komandnih elementov, je to že lahko izziv vsem, ki imajo radi v enem kosu dvojni kasetnik, radio, ojačevalec, gramofon in seveda zvočnika ob njem. Navedel bom le nekaj posebnosti, ki govorijo v dobro C 500 L. V navodilih za uporabo smo med drugim zapisali, da »zagotavlja ne-potvorjeno Hi-Fi reprodukcijo in najboljšo vsestranskost«. Prednost radia je v tem, da je mogoče nastaviti z UKW pred-nastavitvijo pet programov, ki
jih najpogosteje poslušamo. (V Ljubljani obvezno 102,4 mega-herca - radio GLAS Ljubljane op. p.). Kasetnika imata sistem Dolby, ki duši šume pri snemanju in predvajanju. Dva kasetnika omogočata običajno in pospešeno (!) kopiranje kaset. To prednost močno cenijo nekateri kupci. Imata tudi avtomatsko nastavitev jakosti snemanja, tako da ni potrebna prisotnost pri presnemavanju ali snemanju z gramofona ali radia. Pomembno je tudi, da je prirejeno snemanje za navadne, železne in kromoksidne magnetofonske trakove v kasetah.
To je le nekaj izjemnosti tega sistema, ki ima 70 W zvočnike, za katerega boste odšteli 1950 švicarskih frankov in pripadajoče dinarske dajatve,« je izluščil iz obilice zanimivih tehničnih in prodajnih podatkov sogovornik.
Firme Benyton se spomnijo itevllni kupci po sistemu, ki ga Je bilo mogoče kupiti v začetku tega desetletja. Tokrat pa je prišel v našo prodajalno bogatejši, a kljub temu ne predrag sistem C 500 L Lahko zapišemo, da je po obliki in videzu ličen, pa tudi njegove tehnične in reprodukcijske sposobnosti bodo pritegnile številne ljubitelje dobrega zvoka.
Sedeži blagajn hranilne službe Mercator-lnterne banke po občinah v Sloveniji v maju 1985
LEGENDA
jr SEDEŽI BLAGAJN ■ HRANILNE SLUŽBE MERCATOR INTERNE BANKE V SLOVENIJI
PRIPRAVIL: K. HVASTIJA
MAJ 1985
—
V premislek
Vaš denar bo vreden več, če varčujete pri MERCATOR-Interni banki!
Za komaj 7-dnevno naložbo vašega denarja na navadno vlogo na vpogled pri MERCA-TOR-Interni banici dobite od obresti tolikšno vsoto, kot bi jo dobili pri drugih poslovnih bankah za isto glavnico šele po dobrem mesecu dni.
Obveščamo vas, da lahko dvigate in polagate prihranke pri vseh naslednjih blagajnah hranilne službe M-Interne banke. (Seznam izrežite, zganite in vložite v knjižico).
1.	SOZD MERCATOR, Delovna skupnost SOZD, Aškerčeva 3, Ljubljana
•	od ponedeljka do petka med 10. in 14. uro.
2.	MERCATOR-HOTELI GOSTINSTVO, TOZD MANTOVA, Cankarjev trg 6, Vrhnika
•	neprekinjeno v recepciji
3.	MERCATOR-ROŽNIK, TOZD Dolomiti, Tržaška 37/ b, Ljubljana
•	od ponedeljka do petka med 10. in 14. uro
4.	MERCATOR-EMBA, Slovenčeva 21, Ljubljana
•	od ponedeljka do petka med 13.30 in 14.30
5.	MERCATOR-MEDNARODNA TRGOVINA, Titova 66, Ljubljana, XII. nadst., soba 1209
•	od ponedeljka do petka med 11. in 14. uro
6.	MERCATOR-MEDNARODNA TRGOVINA, TOZD Steklo, Titova 36, Ljubljana, XIV. nadst., soba 3-4
•	od ponedeljka do petka med 11. in 14. uro
7.	MERCATOR-MEDNARODNA TRGOVINA, Poslovalnica MERCATOR-Turist, Tavčarjeva 6, Ljubljana
•	od ponedeljka do petka med 9. in 18. uro in ob sobotah med 9. in 12. uro
8.	MERCATOR-ROŽNIK, TOZD Grmada - DISKONT, Slovenčeva 23, Ljubljana
•	od ponedeljka do petka med 9. in 15.30
9.	MERCATOR-SADJE ZELENJAVA, Poljanska 46/a, Ljubljana
•	od ponedeljka do petka med 6. in 13. uro
10.	MERCATOR-VELEPRESKRBA, TOZD TMI, Mesarska 1, Ljubljana
•	od ponedeljka do četrtka med 6.30 in 14. uro in ob petkih med 6.30 in 12. uro
11.	MERCATOR-ROŽNIK, TOZD Golovec PE Sava, Valvazorjev trg 15, Litija
#	od ponedeljka do petka med 8. in 18. uro in ob
sobotah med 8. in 12. uro
12.	MERCATOR-ROŽNIK, TOZD Golovec, Leninov trg 4, Ljubljana-Fužine
#	od ponedeljka do petka med 8. in 14. uro
13.	MERCATOR-STP HRASTNIK, Trg Franca Kozarja 1, Hrastnik
•	od ponedeljka do petka med 8. in 13. uro
14.	MERCATOR-ZARJA Ormož, Mestni trg 4, Ormož
•	od ponedeljka do petka med 8. in 14. uro
15.	MERCATOR-PRESKRBA Krško, Cesta krških žrtev 47, Krško
•	od ponedeljka do petka med 6. in 14. uro
16.	MERCATOR-ETA Kamnik, Kajuhova pot 4, Kamnik
•	od ponedeljka do petka med 7. in 12. uro
17.	MERCATOR-MODNA HIŠA, Maribor, Partizanska 3-5, Maribor
•	od ponedeljka do petka med 11. in 14. uro
18.	MERCATOR-VELEPRESKRBA, TOZD Trgopro-met, Ljubljanska cesta 18, Kočevje
•	od ponedeljka do petka med 6. in 13. uro
19.	MERCATOR-HOTELI GOSTINSTVO, TOZD Sremič, Trg Matije Gubca 3, Krško
•	od ponedeljka do petka med 7. in 15. uro
20.	MERCATOR-TRGOAVTO Koper, Repičeva 6, Koper
•	od ponedeljka do petka med 8. in 13. uro
21.	MERCATOR-VELEPRESKRBA, TOZD Standard, Glavni trg 3, Novo mesto
•	od ponedeljka do petka med 10. in 13. uro
22.	MERCATOR-ROŽNIK, TOZD Jelka, Ribnica, Šeškova 52, Ribnica
•	od ponedeljka do petka med 8. in 11. uro
23.	MERCATOR-ROŽNIK, TOZD Preskrba Tržič, Trg svobode 27, Tržič
•	v ponedeljek med 6. in 13. uro, v sredo med 6. in 14. uro, na dan izplačila osebnega dohodka in naslednji dan med 6. in 13. uro okoli 18. v mesecu
24.	MERCATOR-JELŠA Šmarje, Šmarje pri Jelšah
•	od ponedeljka do petka med 7. in 13. uro
25.	MERCATOR-PEKARNA Grosuplje, Gasilska 2, Grosuplje
•	od ponedeljka do petka med 6.30 in 14. uro
26.	MERCATOR-KOPITARNA Sevnica, Prvomajska 8, Sevnica
•	od ponedeljka do petka med 7. in 13. uro
27.	MERCATOR-AGROKOMBINAT Krško, Cesta krških žrtev 52, Krško
0 od ponedeljka do petka med 6. in 13. uro
28.	MERCATOR-POTROŠNIK, Trg osvoboditve 15, Lenart v Slovenskih goricah
•	od ponedeljka do petka med 6. in 13. uro
29.	MERCATOR-SLOGA, Partizanska 12 a, Gornja Radgona
•	od ponedeljka do petka med 7. in 15. uro, ob sredah pa med 7. in 17. uro
vilna rešitev nagradne križanke
IH Jmt			5L. OSEBA KcKt!A	'ZbTLAM. Rastl.	Kl. ocjt,. V 6ELT)0	5. ČRKA	TKSKA	kAftU NA-DONESTEH n. Korenin	R.te>-x TAriccc	TOD	mo^olja- Y0ST	mn	LESKO- VAC	KZMic. Snov	iti >S O -4TU	Del voza	rosr stRiprOM	PREBIVA-UC N sosebO-JE ORZAVr	drkal		^ETER			
																									
%			►									AKIAUI								KRAVJI GLAS	 os. zaim . HNojt •			UOVCKj miadosti	PLAHE -Nica_
	llZOELO-; VALEČ. OSifO	NAilV				• • • thj KR.I K.				EN L ot> M GRČAT. DEJAVNI .											NAPOD. OSVOB. BOJ			
		oe t>RAv/								NOVI SVET														
pastir. ov/Jov						ben rv APARATOV							SLIKAR ŠUBIC				BEcrriJEC. OMAMITEV				KINA			
TEK»!>r- TOVARMA						ZUAMKA ŠVICAR. VR_							Solmi j. 2L0Q KLlMAfc- TERIJ			vr^ta MAŠČOBE					R.IKSKO PODZEM- LJE			
te**,. ZENSKO me				IeŠKA' FILMSKA igralka BEROV^	NIKOLI		ia.(?R.KA-		i.SAMoe							fARBCT*'				ar.	Politik Ion /kamboom			
							L^UbSK.! ODBOR									POJCA^ V KJEMlZI								
																								
KR-uTi RiMSkji						Z.k)Ami bisco K-LUli V LlUbLI.			NIVO						SEAD / MEMIC HeuŠče						mn i	KARIOVAC		
LETOPIS						MEt>MET			CANKAR Simon pokuec					eden) OD v STARŠEV					mn	ŠTEIILO Z DVEMA NIČLAMA		OPOZO- RILO	JAPONSKI w D RJAV -Nik.	DEL TEDNA
flHEKA			TROŠEČ. OHAmkj^ PHAČA			OKRAT)^. RAČU M	i bili							DELOVNI ZANOS					SEVER.		SA5CŽ			
																			FOND		A=,Bok0H Biuftr	-		
RESI	LA. TORA POLJSKO ofLODae:					*		Čebelji Dom					UTECAR zvrst	SAMO			k/I	UPOR,, punt, Strank.						
																								
C>EL kVfcOPC							rtuTfc- DilmicA				&LAVUI ŠTEVNIK.				NETO ALI DA VALU		PKE RIVALKA iRSice	STRdPEN KRISTAL. ALKALO- ID			jT-			
									B					mn										
																								
ts.ČRtk		C1Z..ZAIM.				E-ČJUCA-		#			LuDOLJOVC štcvilo	i.SAMOC^		blatom- GELI osuežo.. PHAČA-				LITER,		5. in 4. SAM06L	del KOPNEOI V MORJI 4S.ČRKA			NlŠ
		IZVlRjOO ine za				4K1AD6*						ObISElEV OTOK						PTIČ, K, 1 Kl£ LETA-						
miTRMl-- NieA				tječEk. s KvDezajo SVETILKO	SARAJEVO DEL fiLE^c- LiStA"			%			►													
DEL STEMSfc£								Novosr	VOTLA* Mera nula	▼						SKL. STAV. V GLASbl M-HC WA VRHNIKI		-			IVČUKA		fUMSKA ENA	
							mn								n/i									
																					B.ToTtt		RODNOST, KODILN05T	
																								
C.R .&oq LEPoTf							MfiiŠfoi PTIČ				DbDELEio Rim- KOD "leutce				NAT LEPŠI ng&gc v LETU				GOR,A V ŠVICI	PFACIUMC settiStvo				lWbUS»T. RASTU - NA
															kdlPOloA					SEF.EI0				
	KOPALIŠKE NA HoPJU				'		Nič vladar. ; mahata		4oRA PRI TLlTEK-l					MAKA RS-KA vRsta ^ M VO^AiK-REI/OU/ERJ/			KAZAOJl ^eaihe.k.	konica-				• • • BAno		
																		bu<h(wau				Snob		
SOLMt*.			DA3ALNIK						KAČA- velikan »CA				uhetha Pesem -MNOA								ST KAST			
			DEL SOL-SJ6E OP-ftjGNG										HROŠČ.KI LJUBI MOKO											
PS-lfAb- NIK, st Si0vAmov					ClTROE -MOV AVTO GRr.ČRKA				LJUDSKA KNJIGA			MGiTO V H ERCEGOV M.IME							SL-GLEb. IGRALKA- SVETEL	LETENJE	5RBSKO GLASILO			
	rUGOSL <=OM ikj OfcOTVE	W. 5.EM- tHE				ČRA0SKI ŽREBEC			VRSTA SMEZA								zemlja-				C.0RA V ?V|C|			CE&ELJj PROIZ- VOD
		KAR- te OlbfLANO				KoRai_mi OTofo			PREPROS. ORoi^E								POMOČNIK							
STROOClC^				Arai skazi VAL							OSMI TDN		'					LAl>o ERiEKl			Huda JEZA			
				PR.I5T.MEt														KAROL NOVAK						
ŽAKDNO-t>A3Srvo OfcUST -MOST							SiLAS DUŠAN... /n BLOLOK/				EGip. BCq Som CA			PRVI LETALEC	PUŠČAVNIK, Vojak , STARINSKO						PRVA SMDVEK). film. ig,. R.ina			
£J..MeS/D SABOVE					zapomS. MESTI)						LEPA CVETLICA					KEKA SKoltl „ INNSBRUCK li.ČRtoJ«				BODEČ PLEVEL RDCč-j				
					ljobitel OAZ						l.tRKA-													
ORAme			GR.BOGOVI vetrov					KIP c-o-LEGA-■ZEkJ«,k,. TELESA	am.tilm. IGRALKA 'JVEST	feOR.15 , GLASNIK			VRSTA TR.- dega go-RjvA					PODELI -TEV IMENA					SL. ^L. 'GRA -LEC- KRISTl- JAN	PRoC>Mllc
			rW'										XNO-3- NlCf					M. IME						
ir. slov. tu-h						AFRIŠKA StlKAt.					DRAG. k-AMen)					11AČ*10- SKi) DEVO						Memg ttOSK) M3TOMEO		
						ILOVICA'					Župni k-ZANIČLT.													
ul 08» RAZA				ž.eN). IMR VZK3EZIA						DOLG ozd riNA LAH-						2.-SAMO -GLA5<Zx;			GREGOR, TINIO	2. 400 0»	SUMKJl -ČEK) JE M&ai			
JH			►									KubMJiKi FOUirik. RAut-				5&1AČI LO* LA NOGE d. ČUK, A								
m			Sovec				KHIZAhJlOO SESTAVILA IN I^ISAcLA-' Hočevar		LlubfcKA REPUb - LUGA			strokov- N*JAk- 3^ ’ LEToio						ZNANA ZIDlMJA IZ. VCCTMI ANA						na
*-*=			o	r.s.		sr	irs*-		r*					&	ss-jsrK			a	iS-1	‘zr* K?	....	L2SV	sl	
f		m	'ik.	O	N	O	E	N	r	k.	/	p	A	A/	1	M	£	H	i:	4	L	£	E	
M		z.		N	K,	4	šfrL	A	Pje		N j /		N	1	Sr	L	č?	R_	e	N			F	Al
	s	A	V	A		A	O	p	m	J	A	k	A	C	Ir	E	L.	E	K	S	i	A.		/
	f	M	A		K,	/	r	A	k.	A	r	m.	L	A	/	K		,V	A	B	/	7	£	R
i-..	A	£		D	A	N	A	3	A	m	D	R.	1	s	K	A		"a'.f	/V	A	-i	/	S	4
Til	N	H	TL<	/	5	A	ss,	t	b	4	L	4	m	*	4	/G	L	£	b-	G	£	A/	7	
K'	S	k	sr	S	r	m.	b	R.	1	7	A	N	<c	A	J'.,.	A/	j	SF	/	Ay	7	4		
..	4	o	S	r	A	W	L	U	N		•V!	sS	4			4	U	R.	4	t	l	AL	K	A
M	b	b	0	4	fe	M	A	7						K	A		b.	k	A/	/	K	&	L	<<
S-	fL	0	K	P-	34	PO	<1	/						4	/	A	L	rt.	K:	A/	A	P	0	k
S	E	P		7«r	/	L	C?	K					s-	TžšT	O	6	J	A	/	£	ss	K	P	0
=»"	P	Q	4	ič	L	teL	A.	A	ir		§		f-8	E	A/		A	5		X	M		O	p
	4	L	M	/	J	4	■—	—					£	A.	SS?		N	A	S	4	ii	O	r	0
tr.;.	r	1	.	3	A	N	Kj	A					A/	<?	/	O	S	7		D	A	H	A	L
‘Jf*	i	L	E	A	A/	A	Tli	F	L	MR		S	K.	....	D	&	K	A		A	b	ited	e	A
-J t a			fl		A	J	E	/v	B	sr		r	0	m!	iš	/ i F :• r				/	D	R.	T	M
			A	N	a-	0	s	A	K,	A		A		ss	/	V	Alfe1		A	A		o pr-		Sš
n		ym £ J z.		A A	_A_	i..	M ŠS		L ! M		tl T	i s	b	N	L o-	; 3	i S f rja		r a	M Š	E	K-j A e- ^		s "a
	H	K	O	l/	A	i	4	m	0	N	E		c	b			K			L	/		A	M
□	O p.;		0	c&	/č	o	D	iiv.	n . :STL ^ 'JiL.		p	0 |<o		£	4 ES		A i a/ ' / ! r				A t.		N	S.
	J) 7r:' ‘V?	O	L		l L	L	2S5	P			r	N	4	b	A 7	A	GE		A/Tu		3	7'	s	r
s:.'.		c.	O	L		/	Ai	S	j j 0		A	N					f Ek jk “Mr j «				LTlU-			/
č?i A/ j /				i K	/ T r	S S'	A. k	Ap l iT «air			Mv oh		/e o™ M								C 4 k	'b 4- e J r		ah 4
Nagradna križanka št. 4
V 4. letošnji nagradni križanki je naš gost Pivovarna Union iz Ljubljane. Rešeno križanko pošljite z izpolnjenim kuponom na naš naslov: Mercator - Studio EP, 61000 Ljubljana, Breg 22, s pripisom na ovojnici »nagradna križanka št. 4« najpozneje do 15. junija. Pivovarna Union bo za tri izžrebane prispevala po en zaboj priznanega piva Union, Studio za EP pa še dve nagradi v obliki reklamnih artiklov.
KUPON ZA POŠILJANJE KRIŽANKE
f----------------------.—i
I Ime in priimek_______I
Izid nagradnega žrebanja križanke štev. 3
Do 15. maja 1985 smo prejeli samo 400 pravilnih rešitev nagradne križanke. Med temi smo izžrebali 3 nagrajence, ki prejmejo nagrade našega gosta LEKA iz Ljubljane, in dva nagrajenca, ki prejmeta nagrade M-Studia za ekonomsko propagando.
Lekove nagrade prejemejo:
1.	Tanja Dolgan, M-Turist, Tavčarjeva 6, 61000 LJUBLJANA
2.	Zlatko Kuret, MIP - aranžerstvo, Osojnikova 1, 62250 PTUJ
3.	Margareta Bizjak, M-KŽK Gorenjske, DSSS Maistrov trg 7, 64000 KRANJ
Nagrade M-Studia za ekonomsko propagando prejmeta:
1.	Anton Umek - upokojenec, Begunjska 19, 64290 Tržič
2.	Helena Bombek, M-KZ Logatec, Tovarniška 3, 61370 LOGATEC
Točen naslov delovnega mesta (DO ali TOZD, mesto in ulica)
Izpolnjeni kupon priložite rešitvi križanke, na ovojnico pa obvezno pripišite •‘Nagradna križanka«, sicer rešitve, čeprav bo pravilna, pri žrebanju ne bomo upoštevali.
Športna dejavnost
Mirko Vaupotič
8. Mercatoriada — Ljubljana,
14. in 15. junij
Že s tem zapisom vabimo vse delavce, združene kmete in upokojence sozda, da se kot tekmovalci ali gledalci udeležijo 8. poletnih športnih iger delavcev in združenih kmetov sozda Mercator-KIT, ki bodo 14. in 15. junija v športnem parku Kodeljevo v Ljubljani.
Za boljšo orientacijo prilagamo temu obvestilu tudi dve skici, s katerih je razviden položaj športnega parka Kodeljevo v Ljubljani, zborno mesto vseh udeležencev na platoju pred Mercator-Sadje zelenjava in parkirišču za avtobuse pri Mer-cator-TMI, oziroma razpored tekmovališč in ostala mesta dogajanj v samem športnem parku. Kljub temu, da so priprave še v teku (članek je napisan dober mesec pred igrami), lahko že dodamo tudi predvideni »dnevni red« prireditev.
V petek, 14. junija, bodo le predtekmovanja v tenisu, malem nogometu, kegljanju in streljanju. Razporedi bodo vsem vodjem ekip poslani takoj po opravljenem žrebanju.
V soboto ob 7. uri bo zbor vseh udeležencev iger na parkirišču DO Mercator-Sadje zelenjava na Poljanski cesti. Ob pol osmih bo krenil sprevod vseh udeležencev v bližnji športni park Kodeljevo. Nato bo ob 8. uri na nogometnem igrišču slovesna otvoritev z uvodnim ceremonialom, kratkim nagovorom, dvigom zastave iger in uradno otvoritvijo tekmovanj.
Pričetek vseh tekmovanj bo ob 8.30 oziroma po razporedu.
8. junija pohod na Nanos
Vsi, ki se žele udeležiti pohoda na Nanos, v soboto 8. junija (odhod ob 7. uri izpred zgradbe SOZD MERCATOR-KIT, Ljubljana, Emonska 8), se morajo prijaviti športnemu referentu Juretu Ježu, pismeno, na naslov SOZD MERCATOR-KIT - za KORŠ -Ljubljana, Emonska 8, ali po telefonu (061) 221-038, najkasneje do 5. 6. 1985. Prevoz bo organiziran s posebnim avtobusom. Stroški prevoza so simbolični -le 300 dinarjev. Poravnati jih morate pri športnem referentu do odhoda. - MV
23. junija pohod na Blegoš
Naslednji pohod je predviden za soboto, 23. junija,.na Blegoš nad Škofjo Loko. Zbor udeležencev je ob 6. uri na avtobusni postaji v Ljubljani pri avtobusu, ki _ vozi na relaciji Ljubljana--Škofja Loka-Žiri (odhod avtobusa ob 6.20). Prijavite se ravno tako Juretu Ježu na zgornji naslov. Avtobusni prevoz plača vsak sam na avtobusu. - MV
foto
antilaa
križanke - ljubljana
nedelja 16. junij 1985 od 8-IH"
Organizator bo tekmovalcem pripravil tudi en obrok hrane, popoldne po zaključenem tekmovalnem delu pa bo organizirano tovariško srečanje delavcev, združenih kmetov in upokojencev v športnem parku Kodeljevo.
Ob koncu naj zapišemo samo še vabilo vsem za udeležbo na osmih športnih igrah delavcev SOZD MERCATOR-KIT. Nasvidenje na Kodeljevem - na naši Mercatoriadi!
Tf Zborno mesto ekip in avtobusno parkirišče Sadje zelenjava-TMI (Klavnica)

hljttflj (Mil
Legenda:
1.	Otvoritvena slovesnost
2.	Plavanje
3.	Kegljanje, namizni tenis
4.	Mali nogomet

5.	Streljanje
6.	Košarka
7.	Odbojka
8.	Kros
9.
10.
11.
12.
iriltrjt! ifikii
Tenis
Vlečenje vrvi Šah
Družabna prireditev
Hrtjilt SNUIIU Hl» 111 ti
Planinstvo tokrat zares
Miro Vaupotič
Šli bomo tudi na Triglav
Že lep čas se člani KORŠ odločajo postaviti na noge v okviru svojega programa tudi planinsko dejavnost.
V preteklem letu so bili organizirani z dokaj skromno udeležbo planinski pohodi na Mojstrovko, Komno, Stol, leto poprej tudi na Nanos, vendar pa temu nikakor ne moremo reči »organizirana oblika dela« KORŠ-a.
Razlogov za to je več. Na prvem mestu je vsekakor bilo kadrovsko vprašanje. Kakorkoli že, letos se je KORŠ'v okviru svojega programa odločil, da to dejavnost resnično poživi.
Planinsko dejavnost je vzel v roke član KORŠ-a Matjaž Kart-dus (M-Emba), ki bo nosilec aktivnosti. Pomagali mu bodo vsi člani tega športno rekreativnega odbora v okviru sozda MERCATOR-KIT.
Pred vami je sedaj program
letošnjih planinskih pohodov, na katere vabimo vse, ki se želijo podati v gore z ostalimi sodelavci sozda. Organizirali bomo naslednje planinske pohode:
8. junij (sobota) Nanos
23.	junij (nedelja) Blegoš
14. julij (nedelja) Mojstrovka
10. avgust (sobota) Brana
17. avgust (sobota) Stol
24.	-25. avgust (sobota, nedelja) Triglav
Kot je razvidno iz programa, predvidevamo za zaključek prvi sozdovski vzpon na Triglav. Ker vemo, da ja kandidatov za pohod na Triglav precej, priporočamo vsem, da se za ogrevanje udeležijo pohodov po programu, ki bodo organizirani prej.
Prva seja Koordinacijskega odbora za SLO sozda
Na 3. zasedanju delavskega sveta SOZD v aprilu je bil imenovan Koordinacijski odbor za splošni ljudski, odbor in družbeno samozaščito SOZD MERCATOR-KIT. Sestavljajo ga predsedniki komitejev za SLO in družbeno samozaščito in drugi za to področje odgovorni delavci TOZD in DO. Na svoji prvi seji, ki je bila 22. maja letos v Ljubljani, so se člani odbora, dogovorili o globalnih in konkretnih nalogah tega organa. Te so predvsem usklajevalne in urejajo odnose med družbenopolitičnimi skupnostmi ter skrbijo za izobraževanje in usposabljanje delavcev za naloge obrambe in samozaščite.
Vesna Bleivveis
Iz dela organov sozda
	
Glasilo delavcev in Združenih kmetov sozd Mercator - Kmetijstvo Industrija Trgovina	
Glasilo delavcev In združenih kmetov sozda Mercator-KIT, n. sub. o., Ljubljana, Emonska 8. Izdaja Center za obveščanje SOZD Mercator-KIT. Uredništvo: Aškerčeva 5, 61000 Ljubljana. Odgovorni urednik in novinar, tel. 221-044, tajnica redakcije 218-522, int. 74. Ureja uredniški odbor v sestavu: Kristina Antolič, Marko Bokal, Marko Glažar, Jože Kirm, Meta Malus, Sergej Paternost, Alenka Por, Ljuba Sukovič in Mirko Vaupotič.
Odgovorni urednik: Jaro Novak. Novinar: Andrej Dvoršak.
Tehnični urednik: Dušan Lajovic. Tiska ČGP Delo Ljubljana.
Glasilo prejemajo delavci, združeni kmetje, učenci in upokojenci sozda Mercator-KIT. Izhaja zadnji petek v mesecu. Naklada 16.000 izvodov. Po mnenju pristojnega republiškega organa je glasilo oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov.