Leto II • Št. 393
lmlorm<acijjski J neon« k A. I. S.
Cena 4 lire
TRST* sobota 28. septembra 1946
UREDNIŠTVO:	Via S. Pellico 1* . Telefon »t 9S854 In 94443
OGLASI: Cena za milimeter višine Urina ena kolona): trgovski L. 27, mrtvaški L. 56 (osmrtnice L. 100), objave I* 20, finiučnl ln pravni oglasi L. 45. V vsebini list« (tekstni oglasi) L. 45. Davek ni vitet. Plrčljlvo v naprej. O-.as; sprejema izključno: S.P.I., SocietA per la PubbllcitS ln Italla, Trst, uL Silvio Pellico it. 4. tel. 94044. Cena posamezne itevilke L. ' zaostale L.8). Rokopisov ne vračamo.
Danes vprašanje Trsta in meje z Jugoslavijo
Neuspela razprava o pristanišču
Izjavi Bevina in Byrnesa
PARIZ, 28. sept. — V zvezi s sedanjim svetovnim političnim položajem in delom mirovne konference sta padli včeraj v Parizu dve zanimivi politični izjavi. Dala sta jih zunanja ministra Bevin in Byrnes. Bevin je izjavil: »Obstaja neka vrsta \ojne, ki mora prenehati, če hočemo doseči mir. Govorim o živčni vojni, ki je pustila nekatere nesrečne države v razburljivem stanju. Pred nedavnim smo stisnil izjavo Sovjetske zveze, da po njenem mnenju v tem trc-notku ni verjetnosti za drugo vojno. Tudi jaz sem tega mnenja in ne poznam nikogar, ki bi jo izzival. Zavedam se, da moram zelo paziti, če jaz zaidem ali pridem do napačnega zaključka, ali če sprejme vlada, katere član sem, napačen sklep v zunanjih zadevah, ne bo posledic tega dolgo trpela samo sadanja generacija, marveč tudi bodoče geneiacije.
Ameriški zunanji minister Byr
nes je tudi prekinil molk o zunanji politiki, ki je trajal dva tedna, odkar je bivši trgovinski minister tVallace sproiil svoj napad. Bijrnts ni neposredno omenil Wallacea ali •njegove kritike, marveč je kot zelo pomirjevalno označil Tumanovo izjavo, v kateri je ameriški predsednik dejal, da popolnoma soglaša s sedanjo ameriško zunanjo politiko. Bprnes je dejal, da daje dejstvo, da to politiko podpirajo demokrati in republikanci, jamstvo, da se bodo Zdruiene drlave ne glede na stranko, ki je na oblasti, driale političnih smernic, katerih se drsi njegovo ministrstvo.
Byrnes se je dotaknil tudi namigov na pariško konferenco, ki jih nekateri dopisniki označujejo kot optimistične. Dejal je, da je ameriški senat včasi o kakšnem zakonskem osnutku razpravljal mnogo delj, kot pa konferenca o petih mirovnih pogodbah. Zaradi lega po njegovem ni povoda, da bi izgubili pogum. Omenil je tudi, da so imele male drlave dva meseca basa, da so obrazloSile svoja
mnenja in da se jim zaradi tega ni treba pritoževati.
V pogledu zaključka mirovno konference je izjavil, da je prepričan, da se bo konferenca s sodelovanjem zunanjih ministrov lahko zaključila 15. oktobra; omenil pa je, da je vprašanje, kdaj in kje bodo zunanji ministri zaključili svoje delo o mirovnih pogodbah, zda j še nerešena vprašanje, številna vprašanja bi lahko obravnavali še pred koncem mirovne konference ter si bili na jasnem, ali bodo dela lahko zaključili v enem tednu, ali v krajšem času. če bi bilo to mogočo — je dejal Byrnes — bo on podprl predlog, da bi ostali v Parizu tako dolgo, dokler ne bi končali dela.
V pogledu nemškega vpraSanja je Bgrnes izjavil, da ga zunanji ministri verjetno ne bodo mogli rešiti do zadnjega tedna novembra; moSno je, da bodo o Nemčiji razpravljali v Nem Yorku, če bo takrat zasedala glavna skupSčina ZN.
Tri stalisca o luki
Na drugem zaporednem zasedanju je pododbor za Trst včeraj tri ur« razpravljat o vprašanju svobodne luke, dosegel pa ni ni kake dokončne rešitve.
Po anglo-amer liki zamisli bi morala luko v celoti upravljati mednarodna oblast, Sovjeti zahtevajo, naj ima luka en mednarodni, en italijanski, en jugoslovanski in en krajevni odsek, Jugoslavija pa hote. da bi prišlo popsebno področje bike pod Jugoslovansko suverenost
Včerajšnja beograjska eBorba* komentira delo pariške mirovne konference in pravi, da je dosedanja razprava o predlogih za statut svobodne trSaške drlave po eni strani popolnoma razgalila Imperialistično igro z demokratičnimi ("•sli, po drugi strani pa pokazala, d® so jugoslovanski predlogi fčsnieao demokratični.
ODBOR ZA ITALIJO
Politični in ozemeljski odbor za Italijo Je včeraj s 15 proti 4 glasovom odbil avstralski predlog za ustanovitev evropskega sodišča za človeške pravice (Brazli se je vzdržal). Pravni odbor ln odobor za sestavo pogodb »ta že prej predložila, naj ti to vprašanje predložili organizaciji zn.
Višinski Je ob tej priliki napadel avstralski predlog ln dejal, da spada v koš za papir. Vprašal je, zakaj ne bi ustanovili mednarodnega sodišča za človeške pravice. «Kaj pravite o Indijcih, ki žive v Aziji, o crncih, ki žive v Združenih državah in o prebivalcih Indonezije? Žakaj ne branimo pravic tistih, ki so tega morda bolj potrebni ?»
Odbor Je nato s 14 proti 6 glasovom odobril predlog Velike Britanije, Francije in Združenih držav, po katerem bi morali spore, ki bi nastali med izvršitvijo mirovne po-
točkah glede odškodnine za Škodo na zavezniški lastnini med vojno. Med sovjetskim zastopnikom in predsednikom je pr.šlo do incidenta; predsednika so obtožili »osebne diktature*. Predloge o odškodnin', med njimi francoski predlog o 75% kompenzaciji, ki so ga odobrili že pied dvema dnevoma, so odobrili v celoti s 13 glasovi proti 5. Poljska in Združene države sta se vzdržali.
VOJAČKI ODBOR
Vojaški odbor je včeraj kljub nasprotovanju vzhodnega bloka sprejel predlog, da dodajo seznamu orožja, katerega uporabo bodo prepovedali Bolgariji, tudi torpedne čolne. Za predlog je glasovalo 13 držav, 6 jih Je bilo proti, dve pa sta se vzdržali (Abesinija in Francija).
Med razpravljanjem je Sovjetska zveza obtožila Veliko Britanijo in Združene države, da si skušata zagotoviti spremembo že dogovorjenega člena s tem, da sta podprli grški popravek. Britanski delegat je izjavil, da gre le za stvar, ki so jo izvedenci spregledali, sovjetski delegat pa je Izjavil, da bi bilo tre-ba plenarni konferenci predložiti obe stališči, ker glasovanje ni izpadlo dvetretjinsko. Zaradi teh izjav je prišlo do debate o vprašanju postopka. Odbor je odobril nato čl. 13 osnutka pogodbe z Bolgarijo.
ODBOR ZA BALKAN
Gospodarski odbor za Balkan je včeraj sklenil, da mora Romunija plačati 75% odškodnino, kt jo zahtevajo kot vojno škodo Združeni narodi. Zadevni predlog je stavila Francija; sprejeli so ga z 9 proti 4 glasovom (Združene države so se vzdržale), češkoslovaška je glaso-
vala z večino proti drugim državam, ki običajno glasujejo s Sovjetsko zvezo.
Predlog Združenih držav za o-mejitev poravnave na 25%, ki ga je podprla tudi Sovjetska zveza, ki je prvotno zahtevala znižanje na eno tretjino, so odbili z 9 proti 5 glasovom.
Pri predhodnem glasovanju za angleški predlog, ki je predložil celotno kompenzacijo, je bilo stanje glasov 6 proti 6 (dve državi sta se vzdržali); v korist predloga je glasovala Velika Britanija, štirje do-minioni in Grčija, proti so glasovale Združene države, Sovjetska zveza, Ukrajina, Bela Rusija, češkoslovaška ln Jugoslavija (Poljska ni bila navzoča), Francija in Indija pa sta se vzdržali.
Ameriški predlog o popolni kompenzaciji v korist državljanom ZN. lastnikom posesti, ki so utrpeli škodo zaradi posebnih ukrepov romunske vlade, kar ne bodo mešali z vojno odškodnino, so sprejeli.
ODBOR ZA MADŽARSKO
Odbor je tri ure in pol razpravljal o skupnem jugoslovansko-češkoslovaškem predlogu, da v pogodbo z Madžarsko vključijo člen, ki bi ji nalagal vrnitev arhivov, listin, cerkvenih in dragocenih kul turnih predmetov, ki so Jih Madžari odnesli s tujih ozemelj.
Pododbor, ki ima nalogo preučiti češkoslovaško-madžarsko vprašanje, je načelno sprejel češkoslovaško zahtevo po pasu madžarske-
ga ozemlja na desnem bregu Donave nasproti Bratislave, ki je potreben za razvoj slovaške prestolnice. Predlog bodo poslal; zdaj političnemu in ozemeljskemu odboru za Madžarsko. Gornji predlog je stavil novozelandski delegat Co-slello, ki je dejal, da je ta zahteva opravičljiva, č« bodo madžarskemu prebivalstvu na tem področju priznane bodisi pravice češkoslovaških državljanov, ali pa če bodo prebivalstvo prostovoljno preselili na Madžarsko ali o njem sklenili dvostranski sporazum. Predlog so podprle Kanada, češkoslovaška, Novi Zeland in Ukrajina; Avstrija se je vzdržala, ker bi po njenem mnenju češkoslovaška zahteva pozvročila znatne neprilike madžarskemu narodu.
Sovjetski zunanji minister Molotov je v četrtek priredil zasebni banket na čast juinoafriškem ministrskem predsedniku generalu Janu C. Smutsu. Molotov je nazdravil Smutsu ter pohvalil njegovo delovanje v mednarodnih zadevah. Smuts je naprosil prisotne, naj nazdravijo na čast esljajnim rezultatom, ki jih je dosegla Sovjetska zveza.*
PRED SPREMEMBAMI
V BRITANSKI VLADI
London, 28. sept. eReuterjev* po litični dop;*;iik poroča, da bodo že dalj časa pričakovane spremembe v britanski vladi objavili na predvečer zasedanja parlamenta, ki je določeno za S. oktober.
Med molnimi spremembami je zamenjava vojnega m nistra Jacka Lawsona ter letalskega ministra lorda Slansgateja, ki bosta morala svoji mesti prepustiti mlajšim možem. Kandidat za letalsko ministrstvo je sedanji minister za prehrano John Strachtg, ki je imel med vojno velk uspeh kot letalski podtajnik. Druga predvidena sprememba je. da bi utegnil prvi lorp admiralltete A. V. Alexander prevzeti novo mesto ministra obrambo, ki bi spravil v sklad tri službe.
za
vse
Francoska nslava
pred nstavodajno zbornico
Sporazum treh glavnih strank
PARIZ, 28. sept. — Včeraj so francoski ustavodajni zbornici predložili osnutek nove ustave. Pariški opazovalci, ki so običajno dobro poučeni, so mnenja, da bo glasovanje najkesne-je v nedeljo dopoldne, če bodo zakon o ustavi odobrili, ga bodo mogli predložiti referendumu volivcev v nedeljo 13. oktobra, kot je prvotno mislila francoska vlada. Po zakonu morajo upoštevati dvotedenski presledek.
Pregledani zakonski osnutek je komisija za sestavo ustavodajne zbornice soglasno sprejela s 33 u-godnimi in nobenim nasprotnim glasom. Pet članov komisije se Je glasovanja vzdržalo, štirje so bili odsotni.
Odobritev zakonskega osnutka Je sledila sestanku voditeljev strank, na katerem so dosegli popoln . po-razum med tremi glavnimi strankami, |n sicer katoliškimi progre-ststi, socialisti ln komunisti. Manjše desničarske stranke, radikali, neodvisni republikanci in demokratska zveza, so predloženi kompromis od klonile.
Glavne stranke so dosegle spora-zum v naslednjih sestlh točkah: 1) izvolitev predsednika repubUko s tajnim skrutlnljem namesto z
javnim glasovanjem, kot so prvotno predložili; 2) predsednik bo iz vajal večje nadzorstvo pri imenovanju važnejših javnih položajev; 3) ministrskega predsednika bo imenoval predsednik ier se bo predstavil parlamentu šele po sestavi svoje vlade, ne pa, kot je predložila skrajna levica; 4) izvedli bedo posebne ukrepe za začasno vlado. V času med razpustom parlamenta in novimi volitvami bo vršil posle ministrskega predsednika predsednik zbornice; 5) bodoče spremembe, ki bi jih morali 'zvesti v ustavi, bodo predložili referendumu samo v primeru, če ne bi dosegli potrebne večine v cbeh zbornicah parlamenta; 6) o točk!, ki se nanaša na način volitev v drugo zbornico, še niso objavili podrobnosti.
KRALJ JURIJ
SE JE VRNIL V GRČIJO
Atene, 28. sept.
Grški kralj Jurij je včeraj popoldne prispel na letališče Eleusina. Ker je letalo prispelo predčasno, ga je pričakoval samo minister za javni red Theo-tokis. Pozneje sta prispela regent nadškof Damaskinos in ministrski predsednik Tsaldaris. Kralj Jurij se je nato z avtomobilom odpejal v pristanišče in odšel na krov torpednega lovca »Miaoulos«.
Kraljev prihod so držali v tajnosti. Grški večerni tisk je poročal, da bo kralj predvidoma prispel na Kreto in položil venec na Vcnizelosov grob.
Od odhodu iz Velike Britanije je kralj Jurij poslal britanskemu narodu poslovilno in zahvalno poslanico, v kateri pravi: «V trenotku, ko zapuščam britanska tla in se vračam v svojo državo, da se odzovem vabilu svojega naroda, želim izr-ziti britanskemu narodu in vladi svojo najtoplejšo zahvalo za vso prijaznost in gostoljubnost, ki so mi jo nudili med mojim bivanjem.«
Včeraj se je pričel napovedani umik britanskih čet iz Aten. Prve čete so zapustile dvoje predmestnih okrajev.
JUGOSLAVIJA PRIDRŽALA
ŠTIRI BRITANSKE VOJAKE
Dunaj, 28. sept.
BrltanTki uradni obveščevalni ti-ri so sporočili, da se v preteklik Štirih tednih k svojim edinicam po izvidniški službi ob meji med Ju goslavijo in britanskim področjem niso vrnili štirje britanski vojaki Imajo jasne dokaze, da so jih vze li v varstvo Jugoslovani. Večkratna poizvedovanja niso uspela, da bi ugotovili, kje so, in da bi dosegli njihovo osvoboditev.
Izjava dodaja, da teče meja na tem sektorju po goratem ozemlju in ni točno označena; ni dvoma, da so jo vojaki nehote prekoračili.
tOLJŠKA ODVZELA
DRŽAVLJANSTVO ANDERSU
London, 28. sept.
Varšavska radijska postaja' je sinoči javila, da bo poveljnik 2. poljske d.'vizije general Anders izgubil državljanstvo.
Radijska postaja je dodala, da je poljska vlada sklenila v tem primeru uporabiti zakon iz leta 1938 «o škodljivem delovanju proti drža-vi.»
Sklep so sprejeli soglasno na včerajšnjem plenarnem zasedanju vlade. Poljska vlada je nadalje sklenila, da bo proti 75 častnikom, med njimi 5 generalom Andersonih sl, uporabila zakon iz leta 1920, ki prepoveduje izvrševanje službe v tujih državah in v tujih četah.
Radijska postaja je izjavila, da so med tistimi .proti katerim bo vlada uporabila ta zakon, častniki, ki so sklenili pridružiti se zborom za povojno sistematizacijo v Veliki Britaniji.
SKRIVNOSTNI IZSTRELEK PADEL PRI OSTENDE
Ostende, 28. sept^ Policija v Ostende preučuje o-stanke lzrtrelka, k. so ga opisali kot «svetlobno kroglo«, ki je padel v četrtek zvečer pred neko hišo v Ostende.
BOLGARSKO-ItOMUNSKI PODONAVSKI SPORAZUM
London. 28. sept. Sofijska radijska postaja je sporočila, da so zastopniki Bolgarije ln Romunije v Sofiji podpisali sporazum, ki ureja plovbo po Donavi in ob obal. Črnega morja.
Stalin l/ oreh kritike
godbe z Italijo, predložiti mednarodnemu sodišču, če jih britansk1, sovjetski in ameriški veleposlanik v Rimu ne bi mogli v dvfeh mesecih Uspešno rešiti. Sovjetski predlog, naj določ'Jo rok, so odbili.
Poročajo, da bo odbor danes glasoval o členih 3,4 in 16 osnutka mirovne pogodbe z Italijo, ki se tičejo nove jugo-slovansko-itaiijanske meje m R^jo svobodnega ozemlja Trsta. Do odločitve je prišlo nepričakovano, ko je včeraj Višinski stavil zahtevo po takoj šnjem glasovanju. Ker ni bilo nikakega nasprotovanja, je odbor sklenil, da pridejo omenje ni členi na dnevni red današa njega zasedanja.
GOSPODARSKI ODBOR ZA ITALIJO
Na včerajšnjem zasedanju gospo, barskega odbora za Italijo so za-radi ugovorov ZSSR umaknili šte-v‘ln« predloge predsednika odbora 0 pospešitvi odborovega dela, Od k°r je eden izmed tistih, ki »o v svo.
delovnem programu najbolj Zaostali. Nato je odbor sprejel predle glavnega tajnika za omejitev bajanja govorov.
Odbor Je nato glasoval o rnzvih
Washington, 28. sept.
Ameriški radio in tisk sta obširno komentirala izjave sovjetskega ministrskega predsednika Stalina, ki jih je dal angleškemu dopisniku V/orthu o vpiašanjih mednarodne politike. Njegove besede so v do-ločen.h točkah različno tolmačili. Mnogi časniki imajo Stalinovo izjavo, da ne obstaja dejanska grožnja » novo vojno za pomirljivo. Mislijo, da je to izjavo dal pravočasno, da zmanjša naraščujočo svetovno zaskrbljenost.
Uvodnik «Philadelphia lnquire-rja* značilno opilmje pametno upanje, ki preveva tudi mnoge druge komentarje. Pravi; sAmeričant so bolj kot kdaj veseli pomirljivega tona Stalinove izjave. Želijo pa u-gotovlti, koliko se s temi opogumljajočimi izjavami ujemajo sovjetska dejanja. Trenotno — nadaljuje časnik — je Stalin prispeval svoj delež k razjasnitvi oblakov nad svetovnim položajem, ki so nastali zaradi majhrtfh nasprotij na pariški konferenci in zaradi propadanja Združenih narodov, ki je posledica pritiska. Oboje je posledica sovjetskega obstrukcionizma.
Ce bi iz Moskve prišel zgled za
sodelovanje, ne bi bilo boljših iz-gledov za svet*.
Richmondskl (Virginija) tTlmes Dispatch» piše: alzjava je opoguim-Ijajoča. Ce jo primerjamo z alar-rnantim govorom sovjetskega ministrskega predsednika v februarju, v katerem je napovedoval končno kapitalistično vojno, je njegovo sedanje stališče jasno pomirljivo*.
<fNew York Times» p‘ie: sStali-nova izjava je vsekakor zanimiva. Njen pomen pa je po našem mnenju nujno odvisen od bodočega delovanja. Del sovjetske uganke je namreč dejstvo, da besede cesto ne odgovarjajo dejanjem. Za to je vzgled Madžarska: bistveno značilnost sedanje mrtve točke pri dosegi miru po/asnjuje dejstvo, da je naša vlada več, kot enkrat čutila nujnost, da v Moskvi protestira proti sovjetski politiki v tej državi. Ameriška nota obžaluje dejstvo, da Sovjetska zveza ne samo ni izpolnila svoje obveze in odklonila izpolniti svojo obljubo, marveč, je celo odklonila dati pojasnilo o rzro->Hh svoje odklonitve.
(/.Stalinu se nudi v Madžarski odlična prilika, da (/izvede v prakii
sistem prijateljskega in trajnega sortna an ja*, katerega možnost pnvridevajo njegove besede. la nicCnost je daleč c d zmanjšanja m se more vedno še povečali. Ta mož nost obstaja v Madžarski, v določnih pod oc.ih Srednje Evrope, vi Jadranu, v Dardanelah in na Srca-njem Vzhodu.*
Časnik dodaja, da so Združene države vedno bile in so še zdaj pri pravljene za prijateljsko sodelovanje s Sovjetsko zvezo, toda, eče hočejo, da bo to sodelovanje rodilo sadove, m dovoljeno, kakor je hotel doslej Stalin, da se sodelovanje razvije na temeljih, ki so j h postavili Sovjeti. Sodelovanje je možno le tedaj, če se obe stranki srečata sredi poti.*
(/Chicago Sun* piše: «Da ne omenjamo splošnega tona, ki kale željo po sodelovanju, je bolj značilen del Stalinove izjave v trditvi, da je ko-mun'zem popolnoma mogoč v eni sami državi, zlasti če ie ta driqva Sovjetska zveza. Poleg tega je va žen pritrdilni odgovor, poln goto-
vosti, na vprašanje, če je prepričan, da je možno prijateljsko in trajno sodelovanje med Sovjetsko zvezo in zahodnimi demokracijami. Samo besede — nadaljuje časnk — niso še nikdar mogle dati svetu miru. Toda nedavne Stalinove besede predstavljajo vsaj izhodiščno točko (/za nove napore za dosego miru.*
«New York Herald Tribune* izjavita: «Stalinova izjava daje misliti, da Kremelj išče stvaren temelj za mir in da so določeni znaki za o-brat v sovjetski politiki * •
Določeno število l-omentator)ei izraža skepticizem in zadrego glede sovjetskih namenov ob upoštevanju sovjetske taktike na pariški konferenci in na posvetovanj h Združenih narodov.
ttChicugo Tribune* pravi, da izjava ne daje nikomur (/občutka večje varnosti*. Časnik pravi, da ni mogoče prezreti dejstva, da na mirovni konferenci in na posvelova njih Združenih narodov sovjetski diplomati namenoma uporabljajo provokacijsko taktiko.
Jugoslovanske oblasti
zaprle obveščevalni center
Nota Združenih držav
WASHINGTON, 28. sept. — Vršilec dolžnosti ameriškega zunanjega ministra Clayton je včeraj na tiskovni konferenci izjavil, da bodo Združene države poslale Jugoslaviji noto v kateri bodo zahtevale, da ponovno odpro ameriški obveščevalni center v Beogradu, ki so ga zaprli na ukaz jugoslovanske vlade.
Clayton je dal pooblastilo za objavo sledeče izjave, ki označuje stališč? Združenih držav o vprašanju obveščevalnega centra; »Želim dati izjavo v zvez; z tiskovnimi vestmi, da so na ukaz jugoslovanske vlade ukinili ameriško obveščevalno službo v Jugoslaviji. Ameriško zunanje ministrstvo je prejelo vest, da so včeraj opoldne na ukaz jugoslovanska vlade ukinili ameriško obveščevalno službo v Beogradu.
V poročilu ameriškemu veleposlaništvu z zahtevo po tem ukrepu j« jugoslovanska vlada trdila, da vrši ameriška obveščevalna služba protijugoslovansko delovanje.
»Ameriška vlada priznava jugoslovanski vladi pravico izvrševanja suverenosti in pravico do zahteve po zatvoritvi tega centra, kljub temu pa težko verjamemo, da hoče Jugoslovanska vlada v resnici zanikati svojemu narodu temeljno svobodo, za katero je ameriški narod skupno z zavezniki začel vojno proti fašizmu.*
Na vprašanje, če se ameriško veleposlaništvo v Beogradu pogaja z Jugoslovansko vlado za otvoritev
Poročajo, da se je pleme Kvačkaj odločilo pristati na pakt, ki so ga sklenila obalna plemena ob Perzijskem zalivu »za skupno delovanje za državo* šele potem, ko bo izvedelo, da bodo vključeni v osrednji cdbor stranke, ki jo vodi perzijski ministrski predsednik Sultaneh, tudi pripadniki levičarske stranke Tudeh.
Konec stavke so pospešili z nedavno aretacijo voditeljev plemena Bakatiari ter z vključitvijo članov stranke Tudeh v Sultanehovo vlado; člani stranke Tudeh bodo postopoma dobili tudi nekatera mesta v pokrajnski upravi province P’ars.
JZVESTJA" NAPADAJO
TURSKI TISK
Moskva, 28. sept.
Uradno sovjetsko glasilo elzve-stija* komentira briiznrko-ameri-ške pomorske manevre v Egejskem morju ter pri tem napada turški tisk, češ da ugovori v jeziku bojn h ladij in jeklenih orlov*. List nadalje izjavlja, da so manevre organizirali Američani, «fci so se iz nekih razlogov pr čeli zelo zanimati za obrambo turške obale pred morebitnim napadom*.
List pravi, da so se slišale egovo-rice», 'la se bodo udeležile manevrov turške tuhozemske in Ictal-
obvešcevalnega centra, je Clayton odgovoril, da veleposlaništvo dela vse mogoče za odprtje č.talnlce in da bo začelo z neposrednimi pogajanji, kakor hitro bo prejelo ameriško noto.
POMREJEfALCI RIHARJEV
OBSOJENI NA SMRT
Ljudsko sodišče na Sušaku j« v srodo izreklo razsodbo proti skupini ponarejevalcev in tihotapcev. Njihova krivda je toliko večja, v kolikor so ponarejene bankovce uprabili za Ilegalni nakup tuje valute. Ljudsko sodišče Je obsodilo na smrt z ustrelitvijo in zaiplembo vse imovine šest obtožencev.
SOVJETSKE OBLASTI
ZADRŽUJEJO ŽIDE
Dunaj, 28. sept.
Po vesteh agencije »Reuter* so sovjetske oblasti ustavile" pritok Zidov lz Madžarske ln Češkoslovaške na ameriško področje v Avstriji.
SOVJETSKI ČASTNIKI IN POLJSKA VOJSKA
Varšava, 28. sept.
Poljski 'minister za narodno o-brambo maršal Zimierski je na neki tlskovn. konferenci dejal, da so Imeli glavno vlogo pri Izgradnji nove poljske vojske sovjetski častniki. Navedel je, da šteje nova poljska vojska zdaj 150 tisoč mož In da je namen njegovega ministrstva, da povkrbi za pripravo vojske, katere s la bi znašala četrtino vojnega številčnega stanja poljske vojske ob koncu spopada.
SESTRELITEV LETALA
BO PREISKALA GR8KO-JUGOSLOVANSKA KOMISIJA
Atene. 28. sept.
Po vsteh iz jugoslovanskih diplomatskih krogov v Atenah bo jugoslovanske vlada predložila grški vladi Imenovanje mešq^e grško-jugcslovansks komisije, ki bo izvršila preiskavo o Incidentu z grškim letalom »Spltfire*, ki ga ;e 6. septembra sestrelila jugoslovanska protiletalska obramba.
PROCES V SARAJEVU
PROTI KRIŽARJEM IN ČETNIKOM
Sarajevo, 28. septembra
Kot poroča agencija »Tanjug*, se je začela v četrtek pred vojaškim sodiščem v Sarajevu razprava pio-ti skupini «križarjev» in članom »četniških tolp*, ki so delovale v bližini Fojnice in Preše 'a v Bosni. Glavni obtoženci so trije katoliški duhovniki.
Župnik v Lepenicl Alojzij M silj J?, kakor poroča »Tanjug*, obtožen, da je vzdrževal zveze s »tolpo četnikov* Bora Lučiča. Oče Tvrdko Ban, župnik v Potvumu, je imel baje tudi stike s pripadniki četnikov v nekem frančiškanskem samostanu, kjer Je skrival orožje ln strelivo. Pri tem — dodaja »Tanjug* — sta mu pomagala oče Karlo Katallč, in sestra Celestina Bu-šič. Ostali obtožene; so obtoženi, da so vzdrževali tajno zvezno službo.
Med navajanjem razlogov, na katerih temelji obtožnica, je vojaški tožilec naglasil »zločinsko delovanje* sarajevskega škofa Ivana Sariča, v času zasedbe. »Ta škof — je zatrdil tožilec — ni služil niti Bogu niti narodu. Odobraval je pokolje in pripravljal načrte za unl. čenje Srbov, Hrvatov, Zidov In muslimanov. Poveličeval je Paveliče in sejal žalest po Bosni in Hercegovini. Ta škof — je dodal vojaški tožilec — je zaslužil vešala in številni odgovorni poglavarji katoliške cerkve, med katerimi Je v prvi vrsti zagrebška stolnica z nadškofom Steplncem na čelu so se vedli na enak način.*
«IZVESTJA«
NAPADAJO DE GAULLA
London, 28. sept.
Uradno glasilo sovjetske vlade elzvestja* obtožuje generala De Gaullea in novoustanovljeno *De-gaullistično zvezo*, da Stremi* po diktotorskem režimu v Franciji pod senco lorenskega križa.*
Članek pravi, da eDegaullistična zveza* pri delovanju odkrito uporablja metode izsiljevanja. Po mnenju lista je dovolj omeniti, da je voditelj zveze Renč Capitan pred kratkim odkrito zagrozil, da se bo v Ffanclji vnela državljanska vojna, ako bo sprejeta nova ustava.
ske s le, kakor tudi grške in tur ške ladje.
Glede na važnost, ki jo pripisuje turški tisk poročilom o teh manevrih, pravijo //Izvestija*, da je zanimivo, da zdaj niti nihče več zaradi lepšega ne govori o «vljudnost■ n h obiskih».
Federalna zveza
med Irakom in Transjordanijo
Obnovitev lanskih razgovorov
BAGDAD, 28. sept — Iranki obrambni minister Said Aqul je včeraj zjutraj javil, da bo trans jordanski ministrski predsednik Ibrahim pa&a Asim ob koncu tega tedna prispel v Bagdad, kjer bo imel uradne razgovore. Dodal je, da temeljijo poročila i' zvezi med Irakom in Transjordanijo izključno na za^bnih razgovorih ter da v tem pogledu Se ni nikakega uradnega stika.
Said Aqul je izjavil:	»Arabske
države nujno potrebujejo trdno sodelovanje, da tedo lahko učinkovito prebredle svetovno krizo ter vprašanja, ki izhajajo iz namenov velesil v pogledu drugih držav. To sodelovanje- bo velike koristi za vse Arabce. Trenotno je nujno potrebno, da bi imela arabska zveza
enotno vodstvo; to obliko sod« vanja bom odobril, posebno ker nasprotuje ustroju zveze.* Pretekli teden je transjordan kralj Abdullah po vrnitvi z obl: pri nečaku emirju Ulaju, rege Iraka, izjavil, da mislita Irak Transjordanija v kratkem dolo obliko zveze med obema država;
Sovjetski obisk v Teheranu
Istočasna pogajanja vlade z upornim plemenom Kvaskaj
TEHERAN, 28. sept. — V Teheran je prispel višji sovjetski funkcionar — načelnik oddelka za Srednji Vzhod sovjetskega zunanjaga ministrstva. Krajevni politični krogi pripisujejo temu obisku veliko važnost, posebno še zaradi tega, ker se mudi v Sirazu misija perzijske vlade, ki vodi pogajanja s plemenom Kvaškaj, ki je začelo vstajo v jugozahodni pokrajini Fars.
*Neu> York Sun* piše: (/Svet bi se mogel vprašati, kako je mogoče spraviti v sklad Stalinove trditve s prakt čilim delovanjem nekaterih njegovih, podrejenih. Dokler pomirljivemu tonu Stalinovih besed ne bodo Medila dejanja, ki bodo izboljšala mednarodno sodelovanje v Parizu in v Lake Successu, bodo izjavi pripisovali manjši pomen, kakor bi ga mogla zaslužiti drugače.*
«Wall Street Journal* (Ne iv York) pravi, da bodo tisti, (tki se nočejo izpostaviti razočaranjem, Dočakali, da bodo besedam sledila odločilna dejanja*.
*New York Post* pravi: <tMi samo zahtevamo, da nam Sovjetska Zveza da otipljiv razlog za usluž-nost*. Častnik dodaja, da <tbi bil najboljši odgovor na vsak dvom, če bi sovjetska diplomacija zvesto sledila liniji, ki vodi do miru*. Ce bi Sovjetska zveza zavzela v Parizu bolj pametno stališče glede vprašanja Trsta, bi Vzhodno Evropo odprla mednarodni trgovini. To bi dalo velik delež k temu, da bi nas prepričali, da besede, ki smo jih slišali, niso samo manever.*
Radijski komentator Elmer Davis je izjavil, <tda je treba Stalino-
ve izjave tolmačiti v luči sovjetskih dejanj in v luči tega, kar se dogaja v svetu. Mnogo ljudi je čutilo olajšanje po Stalinovi izjavi, da ne vidi dejanske nevarnosti za novo vojno in da misli, da Sovjetska zveza lahko sodeluje z ostalim svetom. Ce bodo Sovjeti vodili svojo poltiko odslej po teh načelih, bo Stalin i-mel prav, da lahko svobodneje dihamo. Čakajmo, da bomo videli, kai bodo delali Sovjeti.*
Komentator Ragmond Suring je dejal: aRazgovor s Stalinom 'nam daje nov pogled na sovjetsko poli-tiko: čeprav gre samo za besede se bedo morali sovjetski pisatelji ln komentatorji po njih ravnati.* «Washington Posl* posveča poseben komentar Stalinovemu namigu o odnošajih med Sovjetsko zvezo in Nemčijo. Casmk pravi, da ase la izjava kot sprememba tona bolj prilega ideji miru in obnove kakoi Molotovljev govor 10. julija.* *Washing/on Post* komentira v splošnem Stalinovo Izjavo podobno kakor drugi časniku Dodaja: «Ce Stalinove izjave pomenijo resnično spremembo politike, bo to dokazalo zadržanje Molotova v Parizu in Gromika v Združenih narodih. Ta dokaz vsi željno pričakujejo.*
Nedavno so sporočali, da so obnovili razgovore, ki so Jih za zvezo med Irakom in Transjordanijo pričeli preteklo leto.
ZSSR ZAVRNILA
NAČRT ZA OBNOVO EVROPE
New York, 28. sept.
Sovjetska zveza je v sredo zavrnila načrt za gospodarsko obnovo Evrope, ki so ga predložile Združene države ter Gospodarski in socialni svet.
Sovjetski delegat j« kritiziral načrt In zastopal mnenje, da presega meje, določene podkomisiji, ki ga je izdelala; načrt je po njegovem nepraktičen ter nezaželen. Sovjetski delegat je zlasti napadel tisti del poročila, ki obravnava evropsko trgovino; Dejal Je, da Je podkomisija želela nadomestiti sedanji ustroj dvostranskih trgovinskih sporazumov s svojim ustrojem večstranskih sporazumov. To predstavlja po njegovem tezo, ki Jo podpira neka velesila. Delegat je dejal: »Lahko bi bilo misliti, da so podkomisijo us'anov'11 nalašč v obrambo interesov držav, ki so dosegle visoko raven gospodarskega razvoja.«
f
Stran 2

GLAS ZAVEZNIKOV
V	TOREK SODBA
V	NtiRNBERGU
Nuernberg, 27. sept.
Uradno so javili, da bodo sodbo nad Goeringom ln ostalimi nacističnimi voditelji, ki so obtoženi vojnih zločinov, izrekli začetkom prihodnjega tedna, kot so predvide li. Sodni zbor se bo sestal v ponedeljek ob 10. uri; zasedanje bo trajalo do torka. Branje sodbe prosti posameznim obtožencem in sedmim nacističnim organizacijami bo sledilo v torek; kot zadnjo bordo izrekli obsodbo nad 21 obtoženci. Sodbo bodo Izrekli tudi tudi nad Mar. tinom Bcrmanom, ki so ga sodili v odsotnosti. Kot menijo, da je Bor-n.ann izgubil življenje pri poizkusu bega iz Berlma pred padcem mesta.
27. septembra 1946
KMETIJSTVO
DELO ZA NOVO FRANCOSKO USTAVO
Pariz, 27. sept.
Francoska vlada je sklenila, da bo referendum o novi ustavi 13, oktobra. Zadnje čitanje ustavnega načrta bo koncem tega meseca. Na referendum bodo volivci z «da» ali »ne* odgovorili 1« na eno vprašanje: »Ali odobravate ustavo, ki Jo je »prejela narodna ustavodajna zbornica?* Nekateri volivci (predvsem vojaki) bodo lahko glasovali tudi s pomočjo pisma.
Francoska vlada Je poleg tega odobrila tudi zakonski osnutek za alžlrki statut. Uradno besedilo sicer Se ni znano, predvidevajo pa, da vsebuje politično in upravno decentralizacijo, ustanovitev alžirske zbornice, katero bodo morali vprašati za svet v pogledu zakonov za tri alžirske pokrajine, ki jih bo izglasovala francoska zbornica, Iste pravice in dolžnosti za musliman, ske državljane, kot jih Imajo fran-voski ter zagotovila za opravljanje verskih običajev, čeprav včasl niso v skladu s francoskim zakonom.
Poslanci najmočnejše francoske stranke — Ljudskega republikanskega gibanja — so v torek zapustili sejo komisij« za ustavo, ker je bil zavrnjen njihov popravek, po katerem bi morali predsednika volit*. s tajnim, ne pa z javnim glasovanjem. Glasovanje je izpadlo neodločeno (21 glasov za levico In enako Število za desnico), predlog pa je propadel zaradi obstoječih pravil volivnega postopka.
VIKONT CECIL
O RAZLOGU ŽIVČNOSTI
London, 27. sept.
Vikont Cecil, predsednik britanskega druitva Združen h narodov, ki ima 60.000 članov in ga podpira jo vse politične stranke, je med go vorom na tiskovni konfinnci dejal: nVelika živčnost zaradi bodočnosti, ki jo čutimo trti skupaj, jv posledce zadržanja sovjetske vlade Prepričati moramo Sovjete, da bo do opustili tako zadržanje. Javno mnenje pa se v Sovjetski Tvezi raz vija mnogo počasneje, kot v ostalih državah. Vplivati na sovjetsko javno mnenje je edino sredstvo za izboljšanje položaja*.
Tiskovno konferenco so sklicali na pobudo omenjenega društva, da ■napravi propagando za »Društveni ledeni, ki se bo pričel 2. septembra v Veliki Britaniji.
DANSKI KRALJ
RAZPUSTIL FAROERSKI PARLAMENT
Kodanj, 17. sept. Dansko zunanje ministrstvo je v torek zvečer objavilo, da je danski kralj Kristijan istega dne s takojšnjo veljavnostjo razpustil parlament Faroerških otokov.
V nekaj dneh bo iz Kodanja na Faroere odpotovala danska delegacija, ki bo stopila v stik s krajevnimi političnimi zastopniki.
Razpust farcerakoga parlamenta je sledil izjavi, ki jo je v ponedeljek izdal omenjeni parlament v korist samouprave otokov; izjavo so izglasovali z 12 proti 11 glasovom.
ŽIDJE NE BODO SODELOVALI V LONDONU
Jeruzalem, 27. sept. Notranji zlonlstičnl svet je v torek pozno zvečer a 16 proti 6 glasovom sklenil, da «se z ozirom na sedanje okoliščine ne bo udeležil londonske konference.*
Ponoči so v Tel Avivu raztrosili letake, v katerih napadajo vsak načrt o razdelitvi Palestine, kakor tudi predlagani načrt o federaciji
AMNESTIJA Y BOLGARIJI
•	Sofija, 27. sept.
V sredo je ob priliki proglasitve bolgarske republike začasni predsednik bolgarske republike Vasil Kolarov ukazal takojšnjo izpusti tev 2462 jetnikov, med njimi 1622 političnih.
Za vse ostale jetnike, razen navadnih zloč.ncev ter onih, katerih kazni znašajo več kot 6 let ali, ki so sojeni na osnovi kazona za obrambo ljudskih pravic, oz. zaradi kakršne koli spekulacije, so kazni znižali.
KAKO PRIPRAVIMO DOBRO VINO
Preteklo leto se je zaradi nepravilnega ravnanja pokvarilo mnogo vin, ki jih vinski trgovci niso hoteli kupovati zaradi sladko trpkega okusa. Da se bomo takim nepri^l-kam v bodoče izognili, bomo podali nekoliko navodil, s pomočjo katerih bo uspelo pripraviti dobra vina.
Grozdje ln vino sta zelo občutljiva in z njima je treba ravnati z največjo opreznostjo in ob najveeji snagi. Dobro je, če si zapomnimo, da velja tudi v kletarstvu pravilo, da se "bolezni dajo odvrniti, ne pa ozdraviti.
Pred trgatvijo moramo vso posodo in vse vinske prostore natančno pregledati, da se prepričamo o njih uporabljivosti; enako pozornost moramo posvetiti tudi stiskalnicam, mastilnlcam Cn sesalkam, katere je treba pred uporabo oprati s toplo vodo, ki smo ji dodali na hektoliter dva do tri kilograme sode v prahu. Vso prazno posodo moramo zažveplati; za vsak hektoliter posode rabimo deset gramov žvepla.
Ce imajo posode duh po suhem in kislem, uporabimo za odstranitev teh nedostatkov tri do pet odstotno raztopino žode, s katero speremo posodo. Izvrstno sredstvo za posodo, kj ima duh po kisu, je vodna para; mnogokrat pa bo treba sod ostrgati Jn iz hjega odstra niti vinski kamen, Sele nato pa ga izplaknemo s tri do pet odstotno raztopimo sode.
Cesto naletimo na sode, ki imajo duh po plesnobi, ker so bili shra-njeni v vlažnih prostorih in ker niso bili žveplani, ko so bili prazni. Kadar gre za manj močno plesno-bo, jo odpravimo Iz soda najlažje s tem, da v njega vlijemo kalijev supermanganat (100 gr na hi vo-
mraza. Pozimi je treba pustiti v kleti dovolj zraka, s čimer dosežemo, da si iz vina izločijo v njem plavajoče snovi in da se vino hitreje ščiatl.
Ko se začne klet ohlajati, se vino v sodu zniža in takrat nastane nevarnost, da se napravi kan ali da se vino skisa. Da to preprečimo, 1e treba sode vsaj enkrat na teden dopolniti, pozneje pa vsaka dva tedna.
Drugo zelo važno kletarsko opravilo je pretakanje, kj ga je treba opraviti prvič v drugi polovici de-čembra, pozneje pa še marca ali aprila in septembra meseca, in sicer ob mirnih ter sončnih dnevih. Vino pretakamo običajno brez pristopa zraka v zažveplane sode.
Napisali smo nekaj navodil, ki jih bodo umni kmetovalci, uporabljali v svojo korist, s čimer bodo dosegli, da bodo pridelali zdrava, dobra in ohranljiva vina, predvsem pa taka, ki jih bo mogoče prav lahko prodati.	G. V.
IZ SLOVENIJE
Splošna stavbna družba v Mariboru je izdelala 870 ton konstrukcij za pančevski most. Spomladi so napravili 87 m, pozneje 45 m dolg lok, zdaj pa so napravili še 160 m in 300 ton težak lok. Pančevski most je po svoji velikosti naj več ji na Balkanu; pri gradnji so pomagali sovjetski strokovnjaki in od njih, pravi »Ljudska pravica*, so se v Splošni stavbni družbi marsikaj naučili.
Zvezni minister za delo je Izdal pravilnik o določitvi strok, pri katerih je potrebno učenje za dosego strokovne kvalifikacije ter učne dobe. Po novem pravilniku znaša najdaljša učna doba 36 mescev, za lažje stroke 24 mesecev ln za najlažje stroke 12 mesecev. Pravilnik
TRŽAŠKA KRONIKA
Vpisovanje
v nižjo srednjo šolo
Vpisovanje v I., II. in III. razrede nižje slovenske srednje šole v Trstu je vsak dan (razen nedelje) od 9. do 12. ure in bo trajalo do 12. oktobra 1946.
Manifestacije pri Sv. Jakobu ln v predmestjih
Včeraj okrog 18. ure so bili pri Sv. Jakobu in v raznih delih predmestja shodi, kj so imeli ijamen javno protestirati proti nekaterim tudi določa, katere stroke je imeti zavezniškim predlogom glede boža zdravju škodljive ln v katerih dode8a tržaškega statuta, je prepovedano zaposliti vajence pod 16 letom.
Umrli so; inž. arh. Vladimir gubic; Maks Rovšek; Culkar Ivanka; Marjan Mavec, stud. iur.; vsi iz Ljubljane; Marija Hauptman, poročena Smigovec, bivša upraviteljica dnevnega zavetišča v Celju, v Zagorju ob Savi.
BLIŽNJE VOLITVE V BOSNI IN HERCEGOVINI Beograd, 27. sept.
Po vesteh agencije »Tanjug* bedo 13. oktobra volitve v ustavodajno skupščino Bosne in Hercegovine. Izvršni odbor ljudske fronte je izdal proglas, v katerem pojasnujc pomen volitev, na katerih bodo ljudstva Bosne in Hercegovine izvolila ustavodajno skupščino, ki bo Izdelala prvo ustavo Bosne in Ker cegevine.
de) in da pustimo raztopino v njem približno dva dni, nakar ga dobro izplaknemo. Plesnobo Je treba takoj zatreti, ker jo Je sicer zelo težko odpraviti iz soda.
Sode obvarujemo plesnobe in jih ohranimo v dobrem stanju tud; s tem, da jih na zunanji strani obrišemo s krpami, ki smo jih prej skuhali v lanenem olju; dobro je tudi, če obroče pobarvamo s katra-mom in črnim mlnljem.
VINSKI PROSTORI
morajo biti vedno snažni ln brez pajčevin. Stene naj bodo pobeljene apnenim beležem, kateremu dodamo na vsakih sto kilogramov raztopine dva do tri kilograme modre galice. Da preprečimo nastanek plesnobe je dobro, če zažgemo nekoliko žveplenih trsk, nakar naj ostane prostor 24 ur zaprt. Pred žveplanjem je treba odstraniti iz kleti vse železne predmete.
Tla vinskih prostorov morajo biti brez špranj, tako da jih je lahko čistiti in da se pri opravljanju kletarskih del ne napoje z razlitim vinom, če je v kleti iz zemlje zbit tlak, je najbolje, če odvzamemo s površja približno en centimeter zemlje in jo nato nadomestimo s približno pet centimetrov debelo plastjo peska. V takih kleteh je dobro Smeti pri rokah zabojček z gašenim apnom, ki ga potrosimo na tista mesta, kjer se je polilo vino, s čimer zabranimo razvoj ocetnih glivic. Tudi prečne tramove, na katerih so položeni sodi fn kadi, je treba skrbno oprati z dve do tri odstotno raztopino sode.
PRAVILNO RAVNANJE Z OBRANIM GROZDJEM
Iz vinograda pripeljano grozdje je treba še isti dan ali najkesneje naslednji dan zmastlti. Prej pa je treba ločiti Jagode od grozdov, zlasti pri belem grozdju. Preden začnemo grozdja mastiti, moramo na hektoliter gmote enakomerno porazdeliti približno 15 do 20 gramov kalijevega blsolfita, kar je treba upoštevati po tem, če gre za zdravo ali bolno grozdje. Naknadno dodajanje blsolfita ni vedno prijetno in njim ne dosežemo zaželenega uspeha.
Da mošt hitro ln popolnoma zavre, je razen zadostne toplote (približno 23 stopinj Celsija) potrebna tudi uporaba umetno odbranega kvasa. Vrenje more biti na lupinah alj brez njih, kar zavisi od tega, ali želimo več ali manj barvana vina. Pred začetkom vrenja j« treba iz mošta izločiti vso nesnago, ker bi utegnila dati vinu neprijeten okus. S tem, da pustimo mošt v kadeh osem do deset ur nepremično, odpravimo nepotrebne snovi, ki splavajo na površje, medtem ko se težje pogreznejo na dno.
Tropine, ki so ostale po maščenju, je treba čim prej spraviti v stiskalnico, s čimer zabranimo, da bi se pokvarile in z njimi tudi Iz njih Iztsnjenl mošt. Samo maščlno moramo ločiti) od mošta, ki smo ga Iztisnili s stiskalnico, se posebno pa tisto, ki je iz drugega stiskanja.
Vrelne kadi in sode napolnimo do treh Četrtin njihove prostornine, tropine pa pogreznemo enkrat na dan v tekočino. Kadi pokrijemo z žakljevino, za sode pa rabimo hidravlične zamaške ali pa s peskom napolnjene vrečice, ki jih položimo na veho.
Bela vina postanejo rada motna; tudu če Jih precedimo. To moremo odvrniti s tem, da mošt zažvepla-mo » kalijevim blsolfitom in s tem, da gmoto med vretjem večkrat prezračimo.
Po dokončni pretvorltvi vsega sladkorja v alkohol, se konča tudi ( ho vrenje, ki mora biti dokončajo še pred nastopom zimskega
Uvedba mnogoženstva v Nemčiji v primera nacistične zmage
Uradniki obveščevalne službe aimeriSke vojske so mod starimi nacističnimi arhivi odkrili zanimiv dokument, ki ga je izdelal bivSi Hitlerjev namestnik Martin Bor-mann. Listina vsebuje načrte za uvedbo mnogoSenstva v Nemčiji.
Po tem načrtu, ki so ga izdelali v letu 194i, bi morali dovoliti nemškim možem vzdrževanje odnoSajev zakonskega značaja z večjim Številom žensk. V ta namen bi morali začeti z načrtnim poučevanjem in vzgajanjem žensk, da bi opustile svoja čustva in predsodke, ki bi jih imele nasproti svojim sdelje-nim* možem,
Z uvedbo mnogoženstva bi bilo seveda večje Število nezakonskih otrok; tudi to je Bormannov načrt predvideval. Besedo ^nezakonski* bi morali odpraviti iz nemSkega slovarja. Vsak, ki bi užalil mater nezakonskega otroka, bi bil strogo kaznovan.
Nemci so računali, da bi ne moglo po zmagovito• zaključeni vojni dobiti moža tri do štiri milijone žensk, kljub želji vseh teh po največjem številu otrok. Iz tega razloga je bilo potrebno najti novi način za zvišanje rojstev. Bormann je ob koncu svoje listine dodal, da bi s tem načrtom zagotovili Reichu, da bi v 20 letih spet razpolagal s potrebnimi četami.
Italijanski plezalec Giusto Gerva-sutti, ki je znan po svojih plezalnih turah v Evropi in Južni Ameriki, je
izgubil življenje, ki je skuHal priti pri zelo slabem vremenu po novi poti na Mont Blanc. Plezalec je padel z ledenika v tristo metrov globok prepad.
* * *
V	poslopju Zavezniške komisije v Rimu so orožniki aretirali 21 letnega mladeniča italijanske narodnosti, ki je, kot zatrjujejo, skušal vlomiti v urad centra protivohun-ske službe. Prijavili so ga zavezniški policiji, da ga bo zaslišala.
* • *
V	Firencah so zaključili razpravo proti nemškemu generalu Maeltze-rju, katerega je vojaško sodiiče spoznalo za krivega, da je ukazal sprevod ameriških ujetnikov po Rimu, ki so jih ob tej priliki zalili in napadali. Sodišče ga ja obsodilo na 10 let zapora.
* * •
Sovjetski zavod za polarna raziskovanja je objavil nov biološki atlas o polarnih pokrajinah, v katerem so zbrali izide geoloških raziskovanj, ki so jih naredili sovjetski znanstveniki v več kot četrt stoletju.
* * *
Pomorsko bazo Združenih "držav Guam je močno opus točil tajfun, ki je besnel sedem ur in je uničil na letališčih velik del stavb ter hangarjev.
• • •
V	Ncw Yorku je v starosti 83 let preminul Lisztov učenec poljski pianist Morice Rosenthal.
Najštevilnejši shod pri sv. Jakobu se je razdelil v dve skupini: enr. se je usmei-lla proti Sv. Soboti medtem ko se je druga premikala po ulici Molino a Vento proti trgu Garibaldi. Civilna in zavezniška policija sta ves čas nadzorovali množico in jo razpršili, ko se je usmerila na trg Garibaldi. Drugi sestanki so bili pri Sv. Ivanu, v Rojanu in v Skednju. Pomembnih incidentov ni bilo, in policija je aretirala samo mladega Nella Grisona, bivajočega v ulici Battera s'tev. li.
TISKOVNA KONFERENCA SIAU-ia
Zahteve za svobodno ozemlje
Na tiskovni konferenci, ki jo je včeraj imel član izvršnega odbora SIAU»ja gospod Aleksander Destradi, ki se je komaj vrnil iz Panza, kjer je bil član projugoslovanslte delegacije iz Julijske krajine, so poja-tuiU 10 ciljev, ki jih zasleduje vodilna projugoslovanska skupina v Julijski krajini SIAU s svojim stališčem do nameravane ustanovitve svobodnega ozemlja Julijske krajine.
STAVKA V «TELVE»
Včeraj ob 14. uri so nameščenci telefonske družbe »Telve* začeli stavko, ker so bila v Rimu prekinjena mezdna pogajanja med delavci in delodajalci združenih telefonskih družb, katerih član je tudi družba «Telve* Kljub stavki delujejo vojaške linije normalno medtem bo delujejo ostale zvene na področju «A» le omejeno na mestno področje. Domnevajo, da se bo stavka končala ob prvem naznanilu o obnovitvi pogajanj.
Britanska keramika
Izredno porotno sodišče
Zoppolato oproščen
Izredno porotno sodisče je oprostilo dr. Ferruccia Zoppolata, ki je bil obtožen sodelovanja za časa nemške zasedbe kot član zdravniško naborne komisije. Dne 19. decembra preteklega leta ga je izredno porotno sodišče oprostilo obtožb, da je sodeloval z okupatorjem. Včeraj je dr. Ferruccio Zoppolato ponovno prišel pred sodisče, ker Je kasacljsko sodišče razveljavilo oprostitev glede sodelovanja ter odredilo novo razpravo.
Na popoldanski razpravi Jo govoril javni tožilec, ki Je očital obtožencu, da je sprejel mesto, katero bi lahko brez nevarnosti odklonil. Svoj govor je zaključil z zahtevo, naj sodišče obsodi Zoppolato na 4 leta in 6 mesecev zapora. Nato je povzel besedo odvetnik Gian-nlni, ki je zavračal trditve javnega tožilca. Govor je zaključil z zahtevo, naj obtoženca popolnoma oprostijo. Sodišče je dr. Ferruccia Zoppolata oprostilo.
Predsednik sodišča: dr. Roatti; javni tožilec: odv. Piecoli; ljudski sodniki: Berti, De Rosa, Jelarclch, Pertot.
ARETACIJA OSUMLJENEGA UGRABITELJA
Policija je v gozdu blizu Bazovice aretirala 23 letnega Emilija Gombača, ker je osumljen, da je skupno z drugim; ugrabil Karla Zullana in Rudolfa Zcriala, katerih trupli so pred kratkim našli v kraaki jami pri Gropadi. IM zaslišanju je Gombač odločno zanikal dejanje in dejal, da se ja v času dogodka zdravil zaradi rane, ki jo je dobil po nesrečnem naključju s strelnim orožjem. Gombača so pridržali v zaporih v ulici Tigor v pričakovanju nadaljnjih ugotovitev.
Gospod Destradi je izjavil, da je SIAU zavzela glede zadeve svobodnega ozemlja stališče, po katerem «mora biti to ozemlje resnično svobodno«. Za dosego tega — je izjavil — teži SIAU doseči sledeče zahteve:
1)	resnično demokratični Statut, ki naj zagotovi popolno suverenost prebivalstva;
2)	dosledno demokratično ustavo, ki naj zagotovi ljudstvu vso oblast na vseh poljih zakonodaje in ekse-kutive preko zakonodajnih in Izvršnih organov, izvoljenh na podlagi demokratičnih načel;
3)	uprava, sodstvo, policija in vse druge javne ustanove naj bodo de-•mokratično orodje, sestavljeno iz domačinov, ki niso kompromitirani s fašizmom in nacističnim okupatorjem;
4)	utrditev ln poglobitev sloven-sko-italijanskega bratstva;
5)	popolna narodna enakopravnost.
6)	boj za zakonodajo, ki naj kaznuje vsako narodno, rasno in versko nestrpnost;
7)	odločen boj proti ostankom fašizma Jn proti neofašizmu kakor tudi proti vsakemu šovinizmu;
8)	odločen boj proti vsaki obliki kolonializma in proti vmešavanju Imperialističnih sil;
9)	očuvanje industrije, financ, trgovine, in plovbe, ustvarjene od prejšnjih primorskih rodov in njih povzdiga, zlasti glede možnosti razvoja v zvezi s širokim balkaip fko-podonavskim zaledjem;
10)	tesni, ekonomski in kulturni stiki z zeledjem.
Gospod Destardi je odgovarjal
na vrsto vprašanj, ki so mu jih stavili dopisniki v glavnem o vtisih, ki jih je imela njegova skupina za časa bivanja v Parizu ali pa, da bi pojasnili stališče SIAU-ja do svobodnega tržaškega ozemlja Na vprašanje, naj pojasni kakšno obliko začasne vlade bi predložila SIAU za to ozemlje, je Destradi dejal, da je splošno mnenje, da je ena tretjina prebivalstva slovanska in dve tretjini italijanski. Zaradi tega bi morali biti predstavniki razdeljeni v tri skupine. Eno tretjino bi izbrali med Slovenci, ostali dve tretjini bi razdelili v dve enaki skupini, in Sicer bi ena predstavljala SIAU in druga Narodno osvobodilni odbor/
PREHRANA
POZIV
KOMISIJE ZA ČIŠČENJE
Komisija za čiščenje sporoča, da sta Vinccnzo Cassano in Umberto Rossano vložila prošnji za ponovni sprejem v služno. Komisija poziva vse, ki bi imeli kaj proti nastavitvi navedenih oseb, naj to prijavijo uradu komisije za čiščenje v ulici Nizza 16, sodna palača.
PODALJŠANJE IZVRŠITVE REGULACIJSKEGA NAČRTA
Z upravnim ukazom Zavezniške vojaške uprave so odredili dveletno podaljšanje dobe, določene leta 1941 za izvedbo občinskega regulacijskega načrta v zgornjem delu sprehajališča Sv. Andreja.
POSKUSEN POBEG IZ ZAPOROV
• Po kratkem zasledovanju so vse štiri ubegle kaznjence ujeli
Iz zapofov v ulici Nizza so poskušali ubežati prejšnjo noč proti drugi uri štirje jetniki, toda pravočasno so jih zapazili in jih po kratkem zasledovanju privedli nazaj v celico. Urad jetnišnice poroča, da so hoteli pobegniti Giovanni Squaddar&, Giuseppe Glronda, Giuseppe Spinelii in Ulrieo De Fclice. Ti so, ko so prežagali prečnice dveh celic, uspeli popeti se na notranjo streho zaporov, toda neka straža, ki je čuvala dvorišče, jih je vide-
la in oddala v zrak nekaj strelov iz pištole. Cetvorica se je potem skozi neko strešno ožino zatekla v podstrešno sobo, kjer so jo kmalu potem dosegli agenti.'Nato so jih odvedli v varne celice. Pri zasledovanju je bil Squaddara lahko ranjen na roki.
Delna pojasnitev umora
Policija aretirala dva osumljenca ‘
Policiji je po napornem preiskavanju uspelo deloma pojaemitr skrivnostni zločin, katerega žrtev je postala 38 letna Olga Košutova Iz Berja pri Rlhemberku. Njeno truplo so pred nedavnim našli v nekem bunkerju in je bilo pokrito s kamenjem. Košutova je izginila ža 4. novembra lanskega leta jn se skoraj deset mesecev ni nič vedelo v njeni usodi, dokler dva mlada kmeta; ki sta v okolici omenjenega bunkerja kosila travo, nistazačutila značilnega duha po razpa dajočem truplu ter sta po kratkem iskanju res našla v bunkerju njeno truplo.
ODLOŽITEV RAZPRAVE PROTI DETOMORILKI
Priskava je dognala, da je Košutova služila pri priletnem premožnem kmetu Filipu Bandelju v Lukovcu, da je Imela z njim odno-šaje in postala noseča. Neki Ban-deljev sorodnik, ki je predvideval, če bi Bandalj dobil sina, da bi sinu zapustil vse premoženje, je Milana Lavrenčiča naščuval, naj služkinjo umori. Tako se je zgodilo, da je Košutova, ko je bila v sedmem mesecu nosečnosti, nenadoma izginila. Bila je umorjena in njeno truplo je morilec vrgel v bunker.
Včeraj so njeno truplo prepeljali v mrtvašnico goričkega pokopališča in ga dali na razpolago sodnim oblastem za nadaljnje ugotovitve. Policija je dozdaj aretirala dve osebi, Izmed katerih je eden Lavrenčič, ki ga bo v primeru krivde sodilo porotno sodišče.
NESREČE
V bolnišnico se je zatekel 58 letni Včeraj dopoldne je poi-otno so-Umberto Romoli, ki vsak dan pri-
Pet angleških mest — Hanley, Burslem, Fenton,, Longton in Stoke-on-Trent — predstavlja središče angleške porcelanske in keramične industrije. Okoli tri sto tovarn izdeluje proizvode, ki so znani po vsem. svetu. Na sliki ena izmed delavk, ki sika barvaste vzorce na izdelane krožnike
tušče obnovilo razpravo proti 35 it (ni Giuseppini Blason, stanujoči v ulici Pascoli št. 16, obtoženi da j je povzročila smrt lastnega novorojenčka jn proti babici Mariji Co-Jussi, stanujiči v ulici Scorcola 52, aa je aktivno sodelovala pri tem dejanju. Razpravo so po Izpovedi obremenilnih in olajševalnih prič odložili na soboto popoldne.
naša v Gorico popoldanski časopis, Na desnem zapestju je namreč zaradi razbitega stekla dobil širok urez ter se bo moral zdraviti deset dni.
Pri igranju nogometa se je ponesrečil 15 letni Mario Pizzo in »I zlomil desno zapestje. Prepeljali »o ga na ortopedični obdelek bolnišnice v ulici Pavia.
Volnene odeje za občinske delavce
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Gorici sporoča, da je Zavezniška vojaška uprava dala na razpolago prvi del volnenih odej za občinske nameščence in delavce v Gorici, ki pJejunajo stalno plačo. Na prodaj so tri vrste odej; 1. vrsta (nove ali enkrat oprane odeje) po 945 lir; 2. vrsta (prane odeje) po 735 kr in 3. vrsta (zašite odaje) po 620 lir. Odeje razdeljujejo na posebne nekaznice, ki jih Izdaja delavski urad Zavezniške vojaške uprave, naslednje tvrdke: Martelani & Zltter, Del Piero Giuseppe, Giorgi Giovanni, Krainer O., Kuštrin & Gorjup, Martel Antonio, Mauri Andrea Eredi, Massi Giuseppe, Rosconi Bruno, Terpin Antonio, Venuti Ruggero, Ulrlco & Co. La-rese Leopoldo, Graf Giovanni, Tu-rel Stefano in Rollch Ferdinando. Upravičenci morajo dvigniti odeje do 12. oktobra.
Izmed štirih kaznjencev sta Spinelii in De Fellce obsojena na dosmrtno ječo. Obsodilo ju je porotno sodišče v Pulju zaradi umora. Squaddara je obsojen na več let zapora zaradi podkupovanja, posku-šanega bega, sleparstva, tatvine in ropa; odsedeti mora še nadalje, vanje 15 mesecev zapora. Gironda pa je bil 12. julija obsojen zaradi neprestanih tatvin na 6 let, 6 mesecev in 15 dni zapora.
ZDRAVSTVO
NOVO CEPIVO PROTI JETIKI
Kot poroča «News Chronicle», skuSajo v Veliki Britaniji uvesti protituberkulozno cepivo, ki ga uporabljajo v skandinavskih drža-Taft;1' ffef ~tdfhv>TlK‘'mvnisrrszm zd zdravstvo sir WiIson Jameson je razpravljal z norveškimi in Švedskimi specialisti za tuberkulozo, ki so mu razložili način uporabljanja crpiva.
Doseženi uspehi ter sploSno zadovoljstvo prebivalstva skandinavskih držav je zaradi uspešne uporabe cepiva pridobilo tudi londonske zdravniške oblasti. Na Švedskem uporabljajo to cepivo že od l. 19S7, toda njegova praktična upraba se je razSirila Sele v zadnjih 6 letih. Cepijo vse Študente medecime, bolničarke in švedske zdravnike, ki so izpostavljeni nevarnosti pri izvrševanju svoje službe. Praviako so uvedli cepljenje tudi po večini Sol, Cepijo tudi dojenčke tuberko-loznih starSev, kar se je izkazalo za zelo iispeSno tudi v primerih, ko so bsli ti neposredno izpostavljeni nevarnosti.
RADIO TRST I
263,2 m - 1140 ko
Pogrešajo ga
Kmet Mario Saurin iz Krmlna je policiji naznanil izginotje svojega strica Ljuba Toroša, ki Je v nedeljo odšel od doma, namenjen v Pleslvo k nekaterim kolonom.
SLOVENSKI SPORED Petek, 27. septembra
18.45 ljudska glasbena ura; 19.15 predavanje: Kulturne aktualnosti; 19.30 zbor iz sv. Jakoba; 20 slov. vesti; 23.15 zadnje slov vesti.
Sobota, 28. septembra
8 slov. vesti, koledar; 8.20 plesna glasba; 11.30 zanimivosti; 11.45
operna glasba; 12.16 zdravniško
predavanje; 12.30 vaški kvinltet: 12.45 slov. vesti.
Glavni urednik: PRIMOŽ B. BRDNIK Izdaja A. L S.
LOUIS WILTON
Kilometrski kamen št. 27
Bilo je Jasno, da ga zadeva silno zanima. Nadejal si je osebna zadoščenja iz teh preiskavanj.
Ko Je popolnoma prišel iz goz-diča ln pogledal čez polje, mu je nasmešek, ki mu Je igral na ustnicah, kar v hipu izginil.
»Moral bi si bil misliti*, je zamrmral med zobmi.
XVII-
Alf Duncan ni bil mož, ki bi se dal z lahkoto spraviti s tira. S skrbno vljudnostjo si Je potegnil z glave čepico. Oblečen Je bil v elegantno obleko za igranje golfa in je ležeč na travi puhal tanke oblačke dima v zrak.
Višji nadzornik Perklns je porabil precej časa, da jo po presenečenju zaradi nepričakovanega srečanja prišel k sebi.
»Koliko časa ste že tu?» je vprašal ln zatisnil trepalnice.
»Ces z vašim »tu* mislite tale prelepi kraj, vam odgovorim: pri-bl žno eno uro. Ce pa se »tu* nanaša na vso to čudovito okolico, lah-
ko*trdim, da sem dospel včeraj popoldne ob 3.37 url. Točno sem si zapomnil čas, kar sem si mislil, da me bo prej ali slej policija za to vprašala.*
Višiji nadzornik je bil videti, da se ne briga za natančni odgovor in so je pripravil, da bi sedel poleg mladega moža, toda ta je vznak opozorila dvignil, reko.
»Preden sedete*, je rekel s posmehljivim nasmeškom, zaradi katerega bi ga višji nadzornik najrajši oklofutal, »vam svetujem, da dobro pregledate teren, kajti. lahko b: se zgodilo, da sedete na osje gnezdo. Razen tega si dovoljujem opozoriti vas, da trenotno nisem, piedmet posebnega čuvanja in da pazim, da moje življenje ne zasluži graje ln da živim s sredstvi, ki sem jih v Parizu pošteno priigral... Prosim, če se hočete prepričati...*
S temi besedami je Duncan potegnil iz žepa.distnico, da bi pokazal šop bankovcev. Perkins se je radovedno sklonil in izbulil oči, da
bi boljše videl ter lahno žvižgajoč v hipu iztegnil roko. Toda drugi je bil urnejši in je svojo roko odmaknil.
»Presneto!* je^vzkliknil Perkins praskajoč si brado, medtem ko je njegov pogled dobil zelo čuden Izraz. »Koliko je?»
»Točnš 700 dolarjev*, je odkritosrčno odgovoril drugi. «7 bankovcev po 100, popolnoma novih. Toda danes ali jutri Se bom žal moral lučlti od enega izmed njih: angleški denar, ki sem ga prinesel s seboj, mi je že skoraj pošel.*
Hm!» je zamrmral Perkins. »Ali sle prišli sem, da zamenjate vaše dolarje? Ali so...?»
Duncan je zanlkalno zmigal z
g:&VO.
»O ne, če bi bilo tako, vam jih ne bi pokazal. Prišel sem na ta kraj zaradi druge zadeve. In prepričan sam, da mi bo tudi v teh krajih uspelo najti neH°g®. ki ml bo z veseljem zamenjal 100 dolarski bankovec... Mi ga bi hoteli zamenjati vi, morda?*
Bahavost, s katero je elegantni gospod Alf brez obotavljanja odgovarjal na vsako njegovo vprašanje, je višjemu nadzorniku vrnila dobro yoljo, da se je nasmehnil z nasmehom, ki i« fe/l	ao^
pern od njegovega običajnega reže n Ja.
»Eh da!» Je vzdihnil, nato pa navidezno brez vsake logične zveze dodal; »In za dosego teh lepih uspehov smo študirali v Etonu ali Oi-fordu?*
»V Cambridgeu, prosim*, ga Je z veliko dostojanstvenostjo popravil Duncan.
»Pa naj bo Cambridge! Toda če bi šli ravno pot, bi bili danes lahko slaven odvetnik ali sodnik višjega sodšča, ali pa podobna visoka osebnost.*
»Nehajte vendar!* ga ji prekinil mladi mož. »Zdi se ml, da preveč fantazirate. Mož, ki sl lahko mojo skromno osebnost predstavlja v togi ln lasulji, ni sposoben za policijsko službo. Po mojem mnenju bi tak človek utegnil mormonskega pridigarja zamenjati z nadškofom naše državne cerkve ali pa narobe. Prej ali slej bo končal z zlomljenim vratom... v simboličnem pomenu seveda.*. Duncan je pogledal proti nesrečnemu kraju na glavni cesti in kot po naključju zaključil: »Na vsak način dobro pazite, gospod Perkins. Mogla bi se vam pripetiti podobna nesreča prej kot sl mislite!*
»Yi torej mislite...* je začel yišji
nadzornik, toda stavka ni dokončal in je pustil, da so oči povedale o-stalo.
«Menim», je počasi odgovoril Alf Duncan, »da boste v kratkem tukaj videli čudovite stvari... Morda čudežne v pravem pomenu besede... Pravi pekel utegne nastati.*
»V redu*, je kratko odvrnil Per-lvins in si potegnil klobuk na mogočno čelo. »Ravno to sem hotel vedeti od vas *
XVIII.
Gospa Hingleyeva je imela enega Izmed svojih velikih dnevov in ni vedela, kjer se je glava drži, toliko je imela dela. Njen obraz je bil ves v ognju in medaljoni njenih pokojnih soprogov, ki jih je imela obešene okoli vratu, so se dvigali pri dihanju, ki je bilo podobno neke vrsti parni kopeli.
Željam stotine gostov, ki so napolnili prostore «Veselega postiljo-n a* in še nove stavbe poleg, je bilo treba ugoditi. Množica radovednežev Je po ogledu skrivnostnega kilometrskega kamna čutila neodpljl-vo potrebo, da se podpre z dobrim in izdatnim kosilom.
Ob tej priliki »s je ravnatelj
da Je energična gostilničarka že izgubljala svojo potrpežljivost.
V	prvem času ji je ta gibčni mož s črnimi lasmi in rjavimi, zasanjanimi očmi še precej ugajal in v svoji notranjosti je skoraj pričela kovati določene načrte. Z največjim razočaranjem je takoj spoznala, da ima možak tudi roke in noge «zn-sanjane*, kar pa Je bilo nemogoče za domnevnega bodočega gospoda «Veselega postiljona.*
V	trenotku, ko je plula z vso paro Iz kuhinje proti mizam na trati im ko je Willlam počasi, počasi mahedral od mize na trati do kuhinje, Je počilo.
— Ce vam ugaja sprehajati se, — je zagrmela gospodinja s svojim, mogočnim nizkim glasom, — vzemite svoje cape in pojdite takoj na postajo; tako boste še prišli na vlak, ki odpelje pojutrišnjem... Ali je že kdo videl kaj podobnega? Lokal je poln gostov, da ne vem, kam naj jih vtaknem, vi pa postopate tu kot grešna duša, ki ne ve, ali bo prišla v raj, v pekel ali v vice. Rada bi vedela, kjte ln kdaj ste se tega naučili. Ne morem se zanesti na vas niti v najmanjši stvari in slabo meni, če ne bi stalno pazila
Razdeljevanje mleka Švicarskega Rdečega križa. Danes se bo začelo brezplačno razdeljevanje kondenziranega mleka švicarskega Rde.e-ga križa po že objavljenem načinu (p.rlimki A-B od 16-18. ure ln c od 18.-19. ure). Mleko bodo izročili proti predložitvi otroške Jvilske nakaznice v pokrajinski palači, vbod iz ulice Geppa.
William pokazal bolj noprlpravne. | na vas... Tudi gospod Gwynne se ga in neučakan,^-... Ust »'.cer, tako je »pet pritožil.*