161. številka. Ljubljana, v ponedeljek 16. julija. XXI. leto, 1888. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan sveder, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a t s t ro-o gor • k • dežele za vso leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 1 gld., za |eden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec l gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. 2,a mesec, po 30 kr za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiskv. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in apravništvoje v Gospodskih ulicah St. 12. Upravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t j. vbc administrativne stvari. V LJubljani Ki. julija. Mestni zaatop Ljubljanski je v svoji seji dne 13. julija jednoglasno sklenil, da naj se upelje v našem glavnem mestu vodovod, kojega stroški pro-računjeni so na ogromno svoto 485.486 gld. Važna in slovesna je bila je ta sej« ; čutilo se je iz vseh govorov, da so si mestni odborniki v svesti, kako breme nalagajo someščanom, a da so si tudi v svesti, da je vodovod neobhodno potreben in da se mora tu prezreti vsaka opozicija. Prihodnjost bode pokazala, koliko zaslug si je narodni zastop stekel s svojim jednoglasnim sklepom in gotovo mu bodo naši potomci slavo peli, ko bodo stanovali v zdravem mestu, ter ne bodo poznali uaših sedanjih vodnjakov, iz katerih so se s smrdljivo vodo vlekle ostudne bolezni. S tem sklepom osramočena pa je tudi prejš nja nemško-liberalua večina mestnega zastopa, ki se je že leta 1876 pečala s to zadevo ter pod pokroviteljstvom gospoda dr. Miroslava Keesbacherja sklenila, da na vodovod, ki naj bi preskrboval celo mesto z dobro in zdravo pitno vodo, misliti ni. Takrat bili so še zdravi nemškutarski časi, in dandanes moramo Bogu hvalo dajati, če nam gospod dr. Keesbacher — ki je bil leta 1876 z nemško komis'jo soglasnega mnenja, da se vodno vprašanje za nase mesto lahko redi s tem, da se napravi nov vodnjak na Marijinem trgu (kojega pa nemška stranka vzlic svojemu sklepu niti skopati ni dala!) — še ni doposlal dekreta s kategorično zaukazbo, da naj se čez noč upelje in dodela nov vodovod ? Koncem leta 1888 smela bode narodna stranka v Kranjski s ponosom ozreti se na svoje delovanje. V deželnem zboru so narodni možje speljali konverzijo odveznega deželnega dolga, v mestnem za-Btopu pa so se odločili za velikansko vodovodno stavbo. Na jedni strani se je zdatno polajšalo breme davkoplačevalcem, vzdihujočim pod grozno pezo, na drugi strani pa se je ustanovilo poroštvo za dobro zdravstveno stanje v deželnem glavnem mestu, kar — se ve — ne bo po godu nekaterim nemškim gospodom, ki bi najraje videli v tem mestu večno kolero, ali pa vsaj kako drugo stalno epidemijo. Narodna stranka si je torej dala spričevalo, da se pred delom v zastopib ne plaši, in da ume ne samo delovati, temveč tudi plodonosno delovati. LISTEK. Slike kazaške. Češki napisal E. J e I i n e k, posloveuil Podv i dovski. (Dalje.) Vladimir Vasilevič nas je pozval k molitvi. Sam je snel prvi svojo potno čepico in, obrnivši se k mogilam, šepetal gorečo molitev „za večni mir" tu počivajočih ljudij. Ganljiv je bil ta trenotek in veličastno se je glasila pravoslavna ta molitev. Vidite, laskavi čitatelji, vender nismo bili samo hijene. Solnce je že zahajalo krvavo v nepregledno ravnino in metalo k nam poslednje svoje žarke, ko smo se vračali v vas. Poprejšnja zgovornost izpremenila se je nehote v molčanje. Po poti nihče izraej nas skoro niti žugnil ni. Ni čuda! Po skoro celodnevnem delu bili smo pri zelo utrujeni. Naprej so korakali pomočniki kazaški, za njimi mi „gospoda". .V vasi je bilo tiho, le tu in tam je sedela pred kočo kazaška rodbino in tudi molče počivala. Ne imel bi torej že o čem pripovedovati, da ni naše izprave scela slučajen in nepričakovan O tem molčati bilo bi pregrešilo! Ko so naši politični nasprotniki vrženi bili iz zastopov, meli so si roke, češ mi smo sama in gola inteligencija, za nami pa je prevzela naša mesta nevednost in neizkušenost in videli bodete, kako hitro da zagazijo ti naši nasledniki v politični sv j konkurs I Menili so ti ponarejeni Nemci, da bo narodna stranka živela samo toliko časa, dokler bo imela glodati na ostankih, prevzetib po svojih nemških zapustnikih. To upanje se jim ni uresničilo 1 Postavili se se torej na drugo stališče, ter so pričeli hudobno kritikovati vsako najmanjše delovanje narodne stranke. Ko na primer mestni zastop Ljubljanski ni mogel v jedni noči vodovoda iz svojega rokava stresti — kakor ne more čez noč preustrojiti stoletja starih kanalov — oglašali so se nemški nasprotniki na vseh straneh, in po vseh židovskih listih so razbobnali, da narodna strauka samo prazno slamo mlati, da je njeno delovanje le negativno in da niti piškavega oreha vreduo ne bo, kar bo ko-nečno od sebe dala. Tudi to upanje se našim Nemcem ni uresni-ničilo. Za dogmo jim je veljalo, da so le oni sposobni gospodariti v javnem življenji, le oni, ki jih dičita nemška temeljitost in nemška pridnost (vodnjak na Marijinem trgu so kopali leta in leta, ter ga še neso skopali!) Ta dogma je sedaj do čistega razkrojena in ni ga človeka, ki bi mej nami še veroval v njo! Stoletja in stoletja pričeval bode torej Ljubljanski vodovod o slovenski delavnosti, in tudi o tem, da javne zadeve prav čisto nič škode ne trpe, če se ponarejeno Nemštvo popolnomo v kot potisne, prav kakor bi Nemcev v kronovini niti ne bilo. Tako spričevalo pa je tudi kaj vredno. Milan in Natalija. Največja pozornost izmej vseh političnih dogodkov obrača sedaj nase namerovana ločitev zakona srbskega kralja. Za hrupne dogodke v franco-skej zbornici in dvoboj Floquetov in Boulangerjev se svet baš zaradi tega dosti ne zanima. Prvi akt drame je dovršen. Odpeljal' so kraljeviča kraljici, če tudi se je jako branila dati ga. Vse sklicevanje na svoje materine pravice ni nič pomagalo. Prosila je za pomoč nemškega cesarja in ruskega carja, pa dogodek učinil — vsaj za me — dvakrat spomina vredne. Povem to kratko. Drugi dan smo se odpeljali iz vasi, toda le na dva dni. Imajoči pred .'.eboj še poset kurganov drugje, odpravili smo se tja, obljubivši svojemu gostitelju, da se nazaj grede še ustanovimo pri njem. V vas smo se morali vrniti, a v polajšavo trebalo je nekaj reči pustiti, kateri bi nas bile po poti zastonj težile. Toda druga naša nagrobna izprava ni bila tako srečna, kakor prva. Iz ravnine je sicer molela lepa mogila, razkopali smo jo popolnem , toda ničesar niti kostij človeških nismo ondi našli. Tudi takšnih mogil je na Ukrajini dosti. Ločijo se od mogil ali obsežnih kurganov po tem, da so uastale le povodom časti in proslave. Bil je tudi na Ukrajini iz pradavna običaj, odličnim osobam na način spomeuikov nasipavati mogile. Takšnih mogil, pogosto ogromne obsežnosti, možuo je najti tudi na Litvi in osobito v Poljskoj. Toda te so popolnem prazne. Z ničemer zadržani, vrnili smo se tretjega dne zvečer. Noč je bila topla, jasna, — ukrajinska. Na brez uspeha. Naravno je torej, da se je morala sili udati. Ko je Rismarckov organ se odločno izrekel, da nemška vlada popolnem priznava pravico kralja Milana, da une zahtevati svojega sinu in dal razumeti, da se tudi sile ne bodo Nemci strašil, da le ustrežejo zahtevam srbskega vladarja, je kraljica opustila vsako misel na upor. Naznanila je policijskemu predsedniku, da se ne bode več ustavljala. Mislil bi bil kdo. da bode sedaj nemška policija kaj previdno in prizanesljivo postopala proti kraljici, da zvrši kolikor se da dostojno svojo nalogo. Zgodilo se je pa drugače. Tudi pri tej priliki pokazati se je morala vsa surovost nemškega značaja. Prišlo je v vilo kraljičino in šlo v salon v petek dopoludne nič manj nego štirideset policistov s policijskim predsednikov na čelu, da odvedejo kraljeviča. Kraljica je protestovala proti takemu postopanju, a policijsk načeluik je odgovoril, da postopa po višjem ukazu. Kraljevič je nekda žalosten ločil se od matere, a je nevoljen, če tudi zaradi mladosti svoje vse stvari ne razume, udaril z nogo ob tla, rekši, da nikdar več ne stopi na nemška tla, ko ž njegovo materjo in ž njim tako ravnajo. Omeniti je še, da kraljici niti dovolili neso, da bi bila sina spremila na kolodvor. Ko jej odpeljejo sinu, je pa dobila ukaz, da ima v desetih urah ostaviti Nemčijo. Ker ni bilo več dvojbe, da bi se Nemci zopet poslužili sile, odpotovala je na Dunaj. Kraljevič je sedaj torej v Belemgradu. Ne bomo natančno opisovali, kako sta se s kraljem segla, kak je bil vsprejem v srbski stolici. To so stvari, ki nemajo toliko pomena. Omenimo le, da je po prihodu kraljeviča bila v Belemgradu razsvetljavo, o kateri se pa ne ve, če je veljala kralju Milanu, da se mu je stvar tako ugodno i/tekla, ali pa kraljeviču. S tem seveda je dovršen še le prvi korak. Sedaj se pa začne ločitev zakona. Ta stvar je pa še bolj kočljiva. Rešiti je še marsikako vprašanje. Cerkveni dostojanstveniki so se že sešli v Belemgradu in ni dvojbe, da se bodo izrekli za ločitev, ker potem, kar se je sedaj zgodilo, na spo-razumljenje mej kraljem in kraljico ni več misliti. Veliko vprašanje je, kak upliv bode imela ločitev na politiko Že poprej je kraljica imela vebko sira- nebu je svetil poln mesec, a zvezd se je lesketalo na miljone. Vladimir Vasilevič je pripovedoval razne dogodke iz svojega in iz življenja svojih prijateljev in pot je minila neobičajno naglo. Do polnoči ni moglo biti več dolgo in vsled tožue podobe, katero je pokrajina navzemala, nismo mogli že tudi daleč biti od prvih, nedavno odprtih grobov. In v resnici. „Tam so !" zaklical je naglo Vladimir Vasilevič, kateri je je prvi opazil. Razume se, da so oči nas vseh obstale na mogilah, tem bolj, ker so, osvetljene z mrtvo svetlobo mesečno in dvigajoče se vidno iz jeduakolične ravnine, ponujale dvakrat zanimiv pogled. Radi temnega obrisa, s katerim so se mogile razločno ločile od obzora, opazili smo na njih takoj v prvem trenotku čudovito izpremembo. Zapustili smo je v pravilnib podobah, izkopano zemljo nasuli smo znova — zdaj pa so imele raztrgano podobo. Čudno! Ko smo se k mogilam Še bolj piibližali, pre-plaši'o nas je nepričakovano novo i/nepndenje. Jasno, razločno opazili smo na mogilah premikajoč se predmet, kateri je, vlačeč se po njih, patij pri narodu katere se bodo še povekšale, ker jo bode venčal venec mučeništva. Pa tudi v inozemstvu si je kraljica pridobila mnogo sočustva. Še Dunajska „N. Fr. Pr.,tt katerej se ne morejo predbacivati kaki panslavistični nagibi, jako laskavo piše o njej in pravi, da na njene nravnej čistosti d> madeža. število kraljičinih privržencev se bode le po vekšalo. Že sedaj je srbski narod nevoljen] in ta nevolja se utegne tako povekšati, da celo Milanov prestol pride v nevarnost. Natalija bode ostala v vedni zvezi s svojimi pristaši v kraljestvu in utegne biti še nevarna nasprotnica kralju V kratkem se bode morda kesal radi svoje brezozirnosti, a utegne biti prepozno. Upati pa smemo, da pride tedaj princ Aleksander na krmilu. Nanj so gotovo dogodki zadnjib dnij napravili globok utis. Zaradi tega bode pa pač hodil druge pota in se ne bode laskal Nemcem. Politični razgled. \ofraiijik dežele. V Ljubljani 16. julija. V jednej prvih sej državnega zbora; jeseni pride na vrsto prvo branje Liechtenstemovega zakona. Koroški deželni odbor je vled sklepa deželnega zbora poprosil ministerstvo notranjih zadev, da bi dovolilo, da se za daljšo dobo ali pa za nedoločeni čas določi priklada na žganje. To prošnjo je podpirala tudi deželna vlada. Ministerstvo je pa to prošnjo zavrnilo, češ da ne more za Koroško izjeme delati. Kakor drugod mora tudi na Koroškem deželni zbor vsako leto določiti priklado ua žganje. Vitanje države. Berolinski listi so zadnji čas večkrat trdili, da je Rusija pripravljena zadovoljiti se s knezom Ferdinandom v Bolgariji, ako se bode imenoval kak Rus vojnim ministrom. Ruski listi so temu oporekali. Kakor se nam dozdeva, so te vesti le imele namen, da se poizve, kako bi velevlasti bile zadovoljne s tako rešitvijo bolgarskega vprašanja. Ko bi bili ruski in drugi otiejozni listi izrekli se za tako rešitev, bil bi Bisraarck takoj velevlastim pred lagal tako rešitev. Pa ne le v Peterburgu, temveč tudi v Rimu in Londonu bi ne bili zadovoljni s tako rešitvijo „Pol. Corr.a piše se namreč iz Carigrada, da se govori v tamošnjih političnih krogih, da bi Italija in Anglija nikakor ne privolili, da bi se Rusiji dal kak večji upliv v Bolgariji nego drugim velevlastim, kajti Berolinska pogodba ne daje nobenej velevlasti kake prednosti. Imenovanje Rusa vojnim ministrom ni samo bolgarska notranja zadeva, kajti imela bi upliv na vnanjo politiko. Posebno Anglija si mora prizadevati, da se Rusija preveč ne približa Srednjemu morju in Bolgarija ne postane drug Afganistan. Vedno odločneje se zagotavlja, da bode ruski car letošnjo jesen pohodil srednjo Azijo. V oktobru pride car v Baku, od koder bode odpotoval dalje v Azijo. Bakusko prebivalstvo je naročilo v Moskvi velik srebrni krožnik za 7000 rubljev, na katerem bodo carju ponudili kruba in soli. Po transkaspiškej železnici pelje se vladar do Samarkanda in bode ogledal, kako se razvijajo srednjeazijske pokrajine pod rusko oblastjo. zdaj povekšujoč, zdaj zmanjšujoč se, zelo razčiloval našo zvedavost. „To je Človek!" reče za trenotek Vladimir Vasilevič in pomeri daljnogled na premikajoči se predmet. Za tem se vedno bližali, a tudi s samim očesom je bilo že spoznati človeško postavo z nekako motiko v roci. Bil je to človek — nočna hijena na človeških grobovih Ukrajine! Voznik, sam mlad Kazak, prestrašil se je in se nanagloma ustavil. „Pelji naravnost k mogilam!" zaukazal je Vladimir Vasilevič in v trenutku že divljali so konji v tej smeri. Toda komaj smo krenili z glavne ceste, izginila je premikajoča se postava kakor vetrova predigra. Opazila nas je in zbežala. Dospeli smo k mogilam, ali na njih je bilo tožno, kakor na pokopališči. Žive duše ni bilo tu, le nelep sled po njej! Mogile so bile razkopane, vse v neredu in osobito „moja" mogila bila je strašna. Bila je odprta, aH okostnici bili sta ne-porušeni. Pri tem je zašeptal naš vodnik z vso odločnostjo: „To ni bil arheolog". Da, ni bil — bil je to navaden človek — hijena. (Dalje prih.) Vsi nemški listi sodijo, da bode shod uem «kegu cesarja in ruskega, carja mnogo pripomogel, da se ohrani evropski mir. Tisti se pa motijo, ki mislijo, da bode Nemčija v vseh vprašanjih podpirala Rusijo. Ko bi Rusija točno povedala, kaj hoče, bi jo utegnila Nemčija podpirati, dokler pa svojega programa ne razkrije, jej Nemci pomoči zagotoviti ne morejo. Tem nemških listov izjavam nasproti bi se lahko reklo, da je narobe tu prav. Ko bi namreč Nemčija povedala, kaj namerava, bi jo utegnila Rusija podpirati, dokler pa tega ne stori, igrajo vsi skupaj slepo miš. \«'niško veleposlaništvo v Parizu neče nobenemu Francozu v starosti od 20 do 25 let ali pa, ki je v aktivni službi, podpisati potnega lista, da bi smel potovati v Alzacijo in Loreno. To pooštrenje piopisov zastran potnih listov pa nema v narodnogospodarskem oziru posebnega pomena, ker ljudje v teh letih Še malo tržijo. Omiški državni kancelar hoče baje dati ostavko kot pruski trgovski minister. Bismarck ima že dovolj posla z vodstvom vnaujih zadev in s pruskim ministerskim predsedstvom. Razmere tudi neso več take, kakor piv d osmimi leti, ko je kancelar obračal vso svojo pozornost trgovini in obrtniji. Nov trgovski minister bil bi sedanji minister notranjih zadev dr. pl. Aschenbach, ki je jako sposoben za trgovsko ministerstvo, ker je bil višji rudniški uradnik, pozneje državni podtajnik v trgovinskem ministerstvu in tudi pet let že trgovinski minister- Dopisi. las Miške 16. julija. [Izvirni dopis.] Dne 15. t. m. ob 2. uri popoludne vršil se se prvi občni zbor tukajšnje prostovoljne požarne brambe v čitalničnih prostorih. Zbora udeležil se je tudi župan g. Jan. Knez. Udeležencev zbralo se je nad 30. Čitalnice predsednik in začasni predsednik prostovoljne požarne brambe g. Fr. Dreni k otvori zborovanje ; pozdravi gosp. župana in navzočne ter naznani občnemu zboru dnevni red, Preberejo se potem od vis. c. kr. deželne vlade potrjena \ pravila. „Posebni red" ali pravilnik ne ima izročiti prihodnjemu odboru, da ga krajnim razmeram primerno sestavi in uredi. V novi odbor sta bila per accla-mationem voljena g. I. C. Juvančič, stotnikom in g, Fr. Govekar blagajnikom. Razen imenovanih bili so z večino glasov v novi odbor voljeni gospodje Viljem Maurer, A. Maver, J. Keržič, Fr. Burgar, Fran Kav še k. Druge funkcijonarje voli odbor mej saboj. Dalje se je razgovarjalo, kako bi se primerno praznovala slavnost 401etnega vladanja presvetlega cesarja. — Po dovršenem dnevnem redu zahvali se g. predsednik vsem navzočnim 8podbujaje jih k vztrajnosti in složnemu delo-zanju, g. župana prosi za pomoč in podporo no vemu društvu, ter zaključi zborovanje. Gosp. župan obljubi, da bode društvo podpiral, kolikor bode njemu mogoče. Konečno se novi g. stotnik, I. Juvančič, v prav laskavih besedah zahvaljuje g. predsedniku za veB trud in požrtvovalnost, kojo je imel z osnovo društva. Novemu odboru želimo najboljšega uspeha! Poročilo vodovodnega odseka o svojem delovanji od dne. 25 maja 1883. do dne 14. marcija 1888. Slavni mestni zbor! Nedostatek pitne vode čutil se je v Ljubljani že davno. V celem mestu namreč ni več kot 12 javnih vodnjakov. Prebivalbtvo pomagalo si je pač s tem, da je zajemalo vodo iz zasebnih vodnjakov; a to je šlo le, dokler je bil dotok vode zadoBten. Ako pa je vsled suše začelo nedostajati vode po vodnjakih, zaprli so hišni lastniki zasebne vodnjake za splošno porabo in večina prebivalstva bila je odkazana na vodo iz javnih vodnjakov. S kakošnimi neprilikami se je vsled tega bilo boriti semterrja, o tem nam pouč-Ijivo govorita sledeča leta 1876. sestavljena izkaza o vodnjakih v Ljubljani. Mesto štelo je: v notranjem mestu 316 hiš in in 40 zasebnih vodnjakov, na Poljanah 108 hiš in 50 zaseb. vodnj., na Šentpeterskem predmestji 166 hiš in 50 zaseb. vodnj., na Kapucinskem predmestji 96 hiš in 55 zaseb. vodnj., v Gradišči 81 iš in 40 zaseb. vodnj., na Karlovškem predmestji 34 hiš in 19 zasebnih vodnj., v Krakovem 77 hiš in 25 zasebnih vodnj., v Trnovem 92 hiš in 20 zaseb. vodnjakov. llazmerno prišlo je tedaj na sto hiš: v notranjem mestu 14 zaseb. voduj., na Poljanah 45 za-sebn. vodnj., v Šentpeterskem predmestji 30 zaseb. vodnj., v kapucinskem predmestji 30 zasebn. vodnj. v Gradišči 50 zasebn. vodnj., na Karlovškem pred- mestji 55 zaseb. vodnj., v Krakovem 32 zasebn., v Trnovem 21 zaseb. vodnj. Naravno, da so se o takih razmerah, katere so od tedaj postale še neugodnejše, izmej občinstva večkrat Čule pritožbe o nedostatku pitne vode in da je mestnemu zboru že davno bilo pečati se z vprašanjem, kako bi se temu dalo opomoči. Prvi poskus storil se je s tem, da se je v seji z dne 20. maja 1870. leta sklenilo ustanoviti posebno komisijo za pregledovanje vodujakov. Ta komisija, katere Členi so bili : mestni rizik dr. Kowatsch (predsednik) (inženir A. \Vagner ter mestna odbornika dr. Keesbacher in Terpin, dala je pred vsem javne in tudi nekatere zasebne vodnjake kemično preiskati, da konštatuje, kakošno vodo pije Ljubljansko prebivalstvo. Preiskava, katero je izvršil gospod profesor Baltazar Knapitsch, pokazala je, da je pitna voda v Ljubljani večinoma tako pokvarjena, da bi raba njena v slučaji nalezljivih boleznij bila nevarna. Klubu temu pa je komisija v poslednjej svoji seji, dne 29. aprila 1S76. 1. sklenila, da se ima mestnemu zboru priporočati, naj bi se napravil jeden vodnjak na Marijinem Trgu, kateri bi dobival vodo iz vodovoda s Tivolskega hriba, jeden pa na Križevniškem Trgu s podzemeljsko vodo. Na vodovod, ki bi preskrboval celo mesto z dobro in zdravo pitno vodo, izrekla se je komisija v že omenjenej seji jednoglasno da ni misliti. Dasi so sklepi komisije bili vsprejeti v mestnem zboru, niso se vender izpeljali. * Leta 1877. ustanovil se je vslud sklepa mestnega zbora z dne 15. septembra stalni mestni zdravstveni svet ter so bili za člene istega odbrani gg. dr. Fran Ambrožič, Fran Doberlet, dr. Adolf Eisl, dr. Fran 111 ner, dr. Miroslav Keesbacher, dr. Viljem Kovvatsch, Peter LaBsnik, Fran Schantel, Jakob, Tomec in Adolf VVagner. V tem svetu prišlo je poleg druzega na razgovor tudi vprašanje glede nedostatka dobre pitne vode in priporočilo se je mestnemu zboru, naj proučuje vprašanje glede splošnega vodovoda za mesto Ljubljano. Dne 1. julija 1881. leta imel je prenovljeni stalni mestni zdravstveni svet pod predsedništvom dr. Miroslava Keesbacherja sejo, katere so ise udeležili gg. dr. Karol Bleiweis vitez Trsteniški, dr. Fran Illner, dr. Viljem Kovvatsch, Karol Leskovic, Nikolaj Spindler, Jakob Tomec in Adolf Wagner. V tej seji sklenila se je po predlogu inženerja Adolfa VVagnerja resolucija, naj se priporoči mestnemu zboru, da skrbi za splošni vodovod, dasi so nekateri členi — in mej temi tudi predsednik g. Miroslav Keesbacher sam — naglašali, da glede" na skušnje, kako se v mestnem zboru ravna z zdravstvenimi vprašanji, ni gojiti prevelikih nad. V seji mestnega zbora z dne" 15. aprila 1882. 1. bilo je z ozirom na omenjeno resolucijo stalnega mestnega zdravstvenega sveta po predlogu policijskega odseka skleneno, da se ima za proučenje te zadeve najeti vodnotehnični veščak. Glede na ta sklep stopi 1 je mestni magistrat v dogovor z gorskim nadsvetnikom Henrikom Wolfom, kateri je tudi obljubil za proučenje geoloških in vodnoteh-ničnih razmer piiti v Ljubljano. Predno pa je mogel izvršiti svojo nakano, prehitela ga je smrt. V tem stadiji našel je vodovodno vprašanje spomladi leta 1882. prenovljeni mestni zbor. V seji dne 21. decembra 1882. 1. stavil in utemeljil je mestni odbornik Ivan Hribar samostalni svoj predlog, naj se zaradi silne potrebe vodovoda in za pospešilo predpriprav ustanovi posebni vodovodni odsek Šesterih členov, ^katerih pet naj bi volil mestni zastop, šestega pa imenoval stalni mestni zdravstveni svet in naj bi se temu odseku prepuščalo na izvoljo v slučaji potrebe ^dopolnjevati se z veščaki brez omejenega števila. Ta predlog je bil vsprejet ter v odsek voljeni odborniki: doktor Josip Drč, Fran Fortuua, lvau| Hribar, Josip Tomek in Fran Žužek. Stalni mestni zdravstveni svet imeuoval je v svoji seji dne 13. februvarija 1883. 1. gospoda dr. Josipa Dorniga za svojega zastopnika v vodovodnem odseku. S tem je bil odsek polnoštevilen in mogel je začeti svoje poslovanje. (Dalje prih.) Domače stvari. — (Prisega župana Ljubljanskega gospoda Petra Grassellija) vršila se je danes dopoludne jako slovesno. Pri uhodu na rotovž, po stopnicah in na hodniku stali so ognjegasci v polni opravi, dvorana bila je okrašena b kipom cesarjevim, preprogami in raznimi rastlinami. Ob stra- neh stali so mestni odborniki, deputacija požarne brambe s stotnikom g. Doberletom na čelu, mestni uradniki, voditelji in učiteljsko osobje mestnih šol, me stni zdravniki, okrajni načelniki, oskrbniki ubozih in mnogo občinstva. Točno ob 11. uri pripeljal se je deželni predsednik g. baron W in kler. V svojem nagovora je deželni predsednik čestital Županu, da ga je vsled njegovih izrednih lastnosti) zaupanje someščanov zopet posadilo na to jako častno mestu, čestital pa tudi mestu, da si je izbralo tako vrlega načelnika Izražal se je jako laskavo o mestnega zbora dosedanjem delovanji in njegovi lojalnosti, omenjal bolnice za silo, velike vojašnice, zlasti pa vodovoda ter izrekal nado, da bode mestni zbor tudi v bodoče jednako uspešno vršil vse naloge, ki ga čakajo na šolskem in zdravstvenem polji ter zagotavljal, da bode vlada glavnega mesta zastop v njegovem poslovanji radovoljno podpirala. Po tem nagovoru je župan Grasselli prisegel, po prisegi pa v izvrstnem govoru izražal iskreno zahvalo svojo Nj. velečastvu, ki je blagoizvolilo [Že tretjič potrditi njegovo izvolitev Županom Ljubljanskim ter prosil gospoda deželnega predsednika tudi za nadaljno blagonaklonjenost. ObeČajoč, da bode težavnemu poslu svojemu posvetil vse sile svoje, da bode točno ravnal se po zakonih, ne ozirajoč se na stan, stranko ali osobo, obračal se je s prošnjo do tovarišev svojih, mestnih odbornikov, da ga kakor doslej tako tudi v bodoče podpirajo. Le tako bode možno zvr-šiti ves program, ki si ga je postavila narodna stranka in katerega je doslej dovršen še le jeden del, le tako bode možuo pospeševati meeta blagostanje v zdravstvenem in gmotnem oziru. Svoj govor, ki je bil vsprejet z mnogokratnimi dobroklici, zaključil je, spominajoč se štiridesetletnice in uprav očetovske skrbi in milosti ljubljenega vladarja, s trikratnim slavaklicem presvetlemu cesarju Franu Josipu I., na kar so zadoneli trikratni naudušeni slavaklici. Po teh govorih vršilo se je oficijalno predstavljanje Gospod župan nagovoril je najprej mestne odbornike, potem prostovoljno požarno brprabo, magiBtratne uradnike, voditelje in učitelje mestnih šol itd. Ob Val2- uii bilo je svečano ume-ščenje končano. — (Mestni zbor Ljubljanski) ima danes zvečer ob 1li7. uri sejo, v kateri se bode razpravljalo o vodovodu. — (Osobne vesti.) Gosp. Ivan Resman, ki je bil premeščen z Nabrežine v Borovnico, ostane na svojo prošnjo na Nabrežini. Naravno je, da si želi miru, ker je bil v sedemnajstletnem službovanji svojem nič manj nego jednajstkrat premeščen. — Davkarski pristav, g. Ivan Kalan, imenovan je davkarskim kontrolorjem, praktikanta gg. Fran Modrijan in Josip Strel pa davkarskima pri stavoma. — (Pokojnega župnikaJeriča truplo) prepeljali so včeraj iz Šent Vida na Koroškem v Ljubljano. Danes popoludne ob 5. uri bil je pri sv. Krištofu pogreb njegov. — (Um rl) je preteklo soboto gosp. Leopold BUrger, trgovec v Ljubljani, vitez Fran Josipo-vega reda, podpredsednik kranjske hranilnice, upravni svetnik obrtne družbe kranjske itd. po dolgi mučni bolezni v 59. letu dobe svoje. -- (Premeščen) je c kr. notar g. Anton Svetina iz Železne Kaple na Vransko, c kr. no tar dr. Jurij Pučko iz Žužemberka na Krško. -- (Akademija znanostij in umetno stij na Dunaj i). Presvetli cesar imenoval je predsednikom akademiji dr. Alfreda viteza Arnetha, podpredsednikom našega rojaka, vseučilišnega pro fesorja iu dvornega svetnika dr. Josipa Štefana. Akademiji pravim članom imenovan je mej drugimi profesor in ruski državni svetnik dr. Vatroslav J a gić. — (Včerajšnji „Sokolov" zabavn večer) v spomin dr. Lovru To manu bil je prav lep in mnogobrojno občinstvo se prav dobro zabavalo. [Gosp. vodja Povše opisaval je v daljšem, jako pohvalno vsprejetem govoru delovanje in zasluge Tomanove, čili „Sokoli" pod g. Finka vodstvom kazali so na lično razsvetljenem dvorišči svojo izredno moč in izvežbanost, vojaška godba domačega pešpolka pod g. Nemrave vodstvom pa je z iz vrstnim svojim sviranjem skrbela za muzikalni užitek in stekla si vehko pohvale. Sokolovi večeri so sedaj zares mikavni in zabavni. — (»Politik") zadnji čas v marsikaterem vprašanji tako piše, da se Ž njo nikakor ne strin jamo. Iz vsega srca pa pritrjujemo njenemu članku „Die Situation in Kroatien"1 v št. l'J4 i dne 14 t. m., kjer se zanikava, da bi bil ban sploh zaslužil kako ovacijo, potem pa pravi: „Bože moj! kolika razlika mej saborom za bana Mažuraniča in Khue novem deželnim zborom"! Mesto hrvatskega naroda duševnih orjakov: propali graščaki, umirovljeni uradniki, hoteči zravnati, nedostatek nekdanjih službenih doklad z deželnozborskimi dijetami, odvetuišk proletarijat, bogatajni profesorji in mnogi preprosti kmetBki župani, trgovci i. t. d., „mixtura composi-tura" sebičnosti, bedast oče in brezvestnosti. — Pri tem narašča nezadovoljnost v širokih plasteh narodovih, pravno čustvo je omajano in po vsej deželi nastalo je stanje, ki se prenaša v topo resignacijo." — (Stritarjevih zbranih spisov) izšel je 52. snopič. Vsebina: Ko bi človek vse videl in vedel. (Konec) — Hudi stric — (Dijaško veselico) prirede abiturjentje Mariborske in drugih gimnazij dne 22. t. m. v Žalci v Hausenbichlerjevih prostorih. Čisti donesek namenjen je družbi sv. Cirila in Metoda. — (Vojaški manevri) na Spodnjem Štajerskem bodo od 9. do 12. septembra. Cesar bode stanoval v Slovenski Bistrici, ce.-arjevič Rudolf v Konjicah, drugi visoki dostojanstveniki v Celji. Ljubljanska 28. divizija nastanjena bo po okolici Celjski. — („Učiteljski Tovariš") ima v 14. številki nastopno vsebino: Kratkovidnost v šoli. — Knjiga Slovenska. — O poočitovanji pri računstvu — Učila. (Spisal J. Lapajne.) — O stalnih razstavah učil. — Književstvo in umetnost. — Dopisi. — Premene pri učiteljstvu. — (Stekel pes) priklatil se je danes do-poludne iz Ljublj. okolice v mesto, in klatil se po Emonski cesti, na Bregu, kodar opazivši ga ljudje in policija slednjič jeli preganjati. O poludne tekel je po Bregu, čez sv. Jakoba most dalje po Žabjaku mestni redarji pa za njim. Ubdi so ga na vrtu Koširjevem. — (Poročilo I. mestne peter or uzre d ne deške ljudske šole v Ljubljani.) Začetkom leta bilo je upisanih 524 učencev, mej njimi 513 Slovencev, 1 Ćeh, 10 Nemcev. Koncem leta ostalo je 487 učencev, od katerih je bilo 381 za višji razred sposobnih. V pripravljalnici za obrt-nijsko šolo bilo je posebe 164. oziroma koncem leta 126 učencev. Poučevali so na tej šoli gg. Janez Smrekar (katehet), Josip Maier, Val. Kumer, Jos. Travnar, And. Praprotnik (voditelj), Maks Josin, Jak. Furlan, Jos. Korošec, Ivan Bele. — (Dolenjski Sokol) omislil si bode svojo zastavo in nabira v ta namen doneske. — (Premembe v posesti.) Mirnsko graščino kupil je od gospe Hočevarjeve neki Stuben-rauch z Dunaja za 70.000 gld., graščino Veliko-vaško pri LeBkovci pa g. Fahrer, oskrbnik Raške graščine. — ( Ob r t n e z a d r u ge .j) V Krškem sodnijskem okraji so obrtne zadruge ustanovljene in njih načelniki tako sestavljeni: Trgovski zadrugi je načelnik g. R. E n g e 1 s b e r g e r, namestnik g. A u m a n n; gostilničarski in mesarski zadrugi je na čelu g. Gre goric, namestnik g. Rupe rt; zadrugi svobodnih, dopuščenih in rokodelskih obrti je načelnik g. Jugo vic, namestnik g. Jurčič. V Radečah so tudi voljeni odbori novim zadrugam, in sicer tako-le: Trgovski zadrugi sta na čelugg.: Koželj in Po d 1 ea n i k, krčmarski gg. D r me lj (v Boštanji) in P e t r i č, zadrugi ostalih obrti pa gg.: R i ž n a r in Kaj t na. — ('Posojilnici na Krškem) pristopilo je 1 polletji 41 članov. Dohodkov je imela 921 6 gl., izdatkov 8709 gld. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Peterburg lo. julija. Za nemškega cesarja prihod pripravlja se Novi Petrov dvorec. Govori se, da se car cesarju Viljemu nasproti ne popelje na jahti „Država", anipak na vojni ladiji. Pariz 15. julija. Pri banketu na Marsovem polji nagovoril je predsednik republike zbrane župane. Kazoe na spomenik Gambettov, na vojsko, zaupanje vzbujajočo in na priprave za razstavo, pozival jih je k slogi, poudarjajoč, da je usoda Francoske neločljivo spojena z republike usodo. Akoravno so plakati pozivali boulangiste, da se zbero na trgu „de la Concorde", vender ni bilo resnih manifestacij, izimši t^uartier Latin", kjer je bil izgred z dijaki. Jeden dijak ranjen. Vsega vkupe so včeraj 80 osob prijeli, a razen petih, vse izpustili. Pariz 16. julija. Stanje Boulangerjevo še vedno smrtno nevarno, akoravno se zdaj pa zdaj malo zboljša. Ranjenec Ježi v postelji, ne da bi se ganil. Kodam 16. julija. Oticijalno je naznanjen cesarja Viljema prihod, ki se pričakuje koncem meseca, ker bode poprej Stockholra obiskal. Pariz 16. julija. Izvestje ob 7 •/■• uri zvečer: Stanje Boulangerjevo nepremenjeno. Eiiifizem se ni razširil. V desnih plučah je sicer kongestija krvi, a brez groznice. Dublin 16. julija. Po katoliških cerkvah čita se papeževa enciklika z dne 24. junija na irske škofe. V njej se zopet najodločneje obsoja boj koto vanje (to bovcott) in obžaluje škofov nepremišljeno ravnanje nasproti papeževemu stolu. „LJUBLJANSKI ZVON" i to) i (331—1B1) i za vse leto gld. 4.60; za pol leta l| gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. IKK ■ay-4.-fr.gy------rasa. Javna zahvala. Gospod Jože Stanič, notarijatski koncipijent, podaril jo tukajšnji »leski šoli elegantno vizanega Lessinga, okrajni učiteljski knjižuici pa 3 letnike „Zvona" in več drugih 'eposlovnih knjig slovenskih. Za ta izredni dar izreka blagodulnemn prijatelju lole in učiteljev najsrčnejšo zahvalo V Kamniku, dne 14. julija 188«. Valentin Burnik, vodja deški šoli in predsednik okr. učit. knjiž. komisiji. ^ Zahvala. '} Povodom včerajšnjega izleta izreka pod- £ £j pisana zaveza gospodu J. Schrey-u in njegovi P preljubeznjivi soprogi za sijajni vsprejem, iz-1 vrstno in točno postrežbo najprisrčnejšo za-% hvalo. iBto tako zahvaljujemo se častiti go-k spodičini Šare za prijazni pozdrav in krasni ^ darovani šopek. — Vesele ure na Jesenicah, « katere so le prehitro potekle, ostale bodo go-f tovo vsacemu udeležencu včerajšnjega izleta v r nepozabnem spominu. J V Ljubljani, dne IG. julija 1888. t (4M) Kegljačka zaveza „Edinost". I.iMtnicii upravniMtvn: Gosp. J. r\ v Srednji vasi: Vaša naročnina je plačana do konca julija. rJ7 n j <3 i: 14. julija. Pri Slonu: Ernst, Scbadolock, Griinhan iz Trata. — Paxeiuadi iz Sežane. — Umfahrer iz Strasa. — Gas-parovich i/. Reke. Pri Mallčl: Truden, Pteifer ti Trsta. — Laudrioser iz Pulja. — Lehr z Dunaja. —- Končar iz Gorice — Fiirst iz Velike Ivaniže. Pri avstrijskem ce»Mr|i: Hotta, VVindspachsr iz Trsta. — Schise.hka, Peagov l Dunaja. Pri UaviiiNknu dvoru: Kagendorfer iz Ogersko Subotice. Tržu c cene v ljubi j a ni dne 14. julija t. 1. jI. kr. Speta povojen, k Svinjsko „ „ — 60 Krompir . — — KoStruuovo _ „ — 34 Leča, n • • . 12 — Pitan oo...... — 70 Grah, u * . 113 Golob...... — 24 Fižol, u • • . 11 — Seno, 100 k''o . . . 2 14 Maslo, kgr. . 1 — Slama, „ „ . . . S 14 Mast, . |— BO Drva trda, 4 □metr. 6 50 Spefa l'rišeii n 64 mehka, 4 _ 4 15 Meteorologično poročilo. <3 Čas opa-Q zovanja Stanje barometra v mm. Temperatura trovi Nebo Mo-krina v mm. 3 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer ______ 7359 mm. 734 7 mm. 735'3 mm. 11 -a« C 210° C 14-2° C si. vzh. si. zah. si. vzh. megla d.jas. jas. 0 00 nm. dežja. 15. julija 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 7350 mm. 733*1 mm. 733-1 mm. 16-0« c 22-4o C 170° C si. vzh. z. jz. hI. j z. d.jaB. jas. jas. 0 00 min. dežja. Srednja temperatura 15-5" in 18 5", za 4-5° in 0-5° pod [lormalom. XDu.n.&jslsa. boiza dne Hi julija t. 1. ^Izvirno telegrafično poročilo.) včeraj — Papirna renta.....gld. 80-80 — gld. Srebrna renta......82'40 — N Zlata renta...... . 112*80 — „ 6" marčna renta .... „ JJ6 -10 — „ Akcije narodne banke. . . - 875-— — „ Kreditne akcije..... , 307 70 — , London........ » 125*10 — „ Napol......... i 9-91 — i C kr. cekini .... , MM — » Nemške marke..... ■ BI 26 — . 4 / državne srečke iz 1. 1864 250 gld. 134 gld. Državne srečke iz 1. 1«64 .'m P itfl „ Ogerska zlata renta 4° , - ... 101 „ C>gerska papirna renta 6% . . . . 89 ,, 5* , Štajerske zemljišč, odvez, oblig. , 10f> „ Dunav« reg. srečke 5° 0 . . 100 gld. 120 „ Zemlj. obč. avstr. 4l/»° 0 zlati zast- listi • ,'4-7 n Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice — „ Prior, oblig. Ferdinandove sev. želoznice 100 „ Kreditne srečke ..... gld. 184 Rudolfove srečke..... 0 ., 21 „ Akcije anglo-avstr. banke . 1"J0 „ 108 Trarnmway-društ. velj. 170 gld. a v. 227 ,, danes Bi-in 82 .0 112'30 M 5o 871 — 3< 7 '70 12.-)-lo 9i»t' f>*91 61*26 20 50 56 50 ro 50 26 25 75 40 kr. Bogu vsemogočnemu je ugajalo, našega pre-srčnn gubljenoga sina, soproga, očeta, brata, tasta in deda, gospoda LEOPOLDA BURGERJA, načelnika tvrdke Karol G, Holzer, viteza reda Prana Josipa, podpredsednika hranilnice kranjske, upravnega odbornika obrtne dražbe kranjske, cenzorja avatro-ogerske banke, prised-nika 0. kr. trgovskega sodišča v Ljubljani itd. itd., po dolgej, hudej bolezni, vsprejemšega tolažili svete vere, danes zvečer ob polu sedmih poklicati na oni boljši svet v 59. letu njegove dobe. Pogreb bode v ponedeljek dne Iti. julija po-polndne ob •. uri is bito št. 12 na Dunajski cesti, kjer je umrl. Svete in iše zadušnice stregle se bodo v žup nej cerkvi Marije oznanenja. V Ljubljani, dne 14. julija 1883. Amalijo lliirger, mati. Friderika llurgcr. rojena Holzer, soproga. I'mla i,Kl. rojena Biirirer, Leopold ltiirger. Karol Hiirger, Friderika Hiirger, otroci. vi arij a <;ul»i£. rojena Ktkrger, sestra. liarol Hiirger. uradnik dolenjeavstrijske eskomptne družbo, Friderik Hiirger, bele/mik tvrdke kranjske industrijske družbe, brata. liarol F.ui. c. kr. okrajni sodeč, zet. Ana in l*nvl 111*1. uaukinja in unuk. (.493) Zahvala. Vsem ljubljenim sorodnikom, prijateljem in znancem, prečastitej duhovščini iz Vrhnike, Ho rovnice in Bevk, gg. pevceai za ganljivo petje, častitej rodbini Froblicb za krasni venec, kakor tudi vs''in drugim, ki so spremili k večnemu počitku predragega nam očeta, gospoda ANDREJA VERBIČA, posestnika, izreka tem povodom najiskn nejšo zahvalo (495) žalujoča rodbina. Na Vrhniki, dne 13 julija 1888. Poslano. GLAVNO S K LA DI STE najčistije lužne K\ SELI DE poznate kas najbolje okrepljujuće piće, I ka* Izkuian llek proti trajnom kašlju plućevlna I ieludca bolesti grkljana 1 proti mehi rnim Kataru, HIN K K BI ATT ON 14 V *> Karlovi vari i Widn. 10 lili I Fodpisanej je iz nekega zavarovanja za slučaj smrti pri zavarovalni družbi „THE U It I .sil A ▼ IjOiicIoiiii isplftčtl naj točne je znaten znesek generalni zaBtop v Ljubljani; zatorej z veseljem javno izreka zahvalo in ta zavod priporočan vsakemu, ki hoče osigurati bodočnost rodbine V Gornjem gradu, dne 8. julija 1888. 192 Polona Loretić. Pri \xčitel jiG či velika afriška 477-5) Odprta od S. ure zjutraj do 10 ure zvečer. Ob H. uri zvečer: IIF* Predstava in krmljenje. Pri .T. Modie>i v Novi vasi pri Rakeku vspr.jme se pod ugodnimi pogoji učenec za prodajnluico z mešanim blagom. (488—2) j. andel-a novoiznajdeni prekomorski prah umori atenioe, bolhe, ščurke, mole, muhe, mravljince, prešioke, ptične črviče, sploh vse žuželke skoraj nenaravno hitro in gotovo tako, da od žuželkine zalege ne ostane nobenega aledn. Pravi prašek se dobiva v prodajalnici pri •i. i\i>*:r-u. „l>ri <*rnem psu.?' 13, H ti s o v a (Dominikanska) ulice 13, V Ljubljani pri Albinu Bličarjl, trgovcu na Dunajskej cesti št. 9. Zaloge na deželi imajo tam, kjer so naznanjene po plakatih. (438—2) /»v ^R^R, * I BltUMAItK v Ljubljani. * Pi¥o y steklenicah 449—n prodaja w WW WW'WWW,W'ww \as \as ^kf, \±s /r\ s*\ Karuselj (Ringelspiel) z vozom, z velikimi in glasnimi or^lami, dobro ohranjen, produ ne zaradi pomanjkljivosti časa za 40u . pri .1 rilcoVku Nternen-u, nrarji in hišnemu posestniku h. št 122 v Idriji. (494—1; Trn lesicjekovo moko (Lycopodium), meces-novo gobo, mecesnov trpentin in jetrnik kupuje v VHakl množini (489 2) dr. Kumpf-ova lekarna v Beljaku. Ne sme se zamenjati z momentnim, svetlim mazilom ali ličilom za usnje, katerega se tako boje. Neobhodno za vsacega za svetlenjo usnja pri konjskej opravi, vozovih, bitni opravi, čevljih itd. itd., je novoiznmljena po c. ki. avstrijskem in oger- zavarovana proti Bkem ministerstvu - .£.«' p o n a r ej a n j u svetla tinktura za usnje (tekoče svetlo mazilo), do sedaj najboljša, ker do sedaj se ni ie nobenemu izmej mnogih tekočih svetlih mazil ali likov za usnje dal patent — Cena steklenici št. I. 1 gld., št II. 40 kr , št. III. 20 kr.; m da ostanejo čevlji suhi pri moči in mehki in voljni pri solnčmj vročini, -e je že več kot 10 let za dobro pokazala, tudi patenti,vuna, nopre-modljiva hranilna mast za usnje. Da je res to usnje varovalno sredstvo tako izvrstno, dokazuje 28 odlikovanj, m na stotine priznalolh pisem. Oba izdelka se nesta udomačila le pri o. kr. vojaščini, ampak si utrla uhod pri Nj. Velioastvu in o. kr. visokostih. 5. generalov, ki še služijo v c. kr. vojski, so dali najboljša spričevala Po tovarniški ceni je prodajajo v LJubljani gg. Anton Krieper in Sohušnig & Weber, v Kranji g. Petan, V Skofji Loki g. Kooeli. — Dobiva se v vseh večj h krajih države pri boljših trgovcih. (288 11) VfZfTNlCE priporoča „NAR0PNA TISKARNA" V l.illl>l)lllll. Bfflrlz-ov gozd v Slivnu pri Tremerjih, — ki meri 25 oral in je cenj 2294 gld., proda S6 na javni dra/bi dne 31. Julija t. dopolnilne ob 9. uri pri c- kr. okrajnem sodišči Laškem trgu. (490- : : ♦♦♦♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ \e zanieiiiti z Ra uiln£) Vnrifl Radenska kisla voda ima med vsemi evropskimi kisleei največ natrona l\Ul ZUl ClVIllld VUUtl. in litija. Posebna njena lastnost je, da pomaga pri vsi h boleznih, koje dobi člo\ek vsled prevelike kisline v svoji vodi, kakor pri hudiči, pri kamnu v želodcu, mehurji in ledicah, ter je neprecenljivo zdravilo pri zlati žili, pri boleznih v mehurji, pri zasliženjih, kadar se napravlja kislina v želodci in črevesu, pri vredu, katarih in živčnih boleznih. |/n+ namiino %#nHa Vsled obilne oglene kisline in oglenokislega natrona, prijetnega okusa in IVU l lldllllZlIcl VUUd. močnega penjenja je radenska kisla voda najbolj priljubljena poživljajoča pijača. Pomešana s kislim vinom ali s sadnim sokom in sladkorjem je močno šumeča, Žejo gaseča pijača, kojo imenujejo mineralni šampanjec. Jako razširjena je in mnogo se rabi radenska kisla voda kot varstvo in zdravilo zoper davico, škrlatico, mrzlico in kolero. Ifnnoli in ct Si nnuQ n in K°peli se prirejnjejo iz železnate In kislo vode z raznovrstno gor- PVUptJIl lil S Idil U Vdlljd. koto. Skušnja uči, da pomagajo posebno zoper: hudico, trganje po udih, ženske bolezni, pomanjkanje krvi, bledico, histerijo in neplodovitost. (Cena kopeli 85 kr, cena za eno sobo 30 kr. do 1 gld.) (339—12) n..i' nn |#ioli li + ii l/n+ "7HrOwiln Liter radenske kisle vode ima v sebi 0 08 gr. dva-UljljcIlU-Klbll lilij IVUl ZUIdVIIU. kratno ogljeno-kislega litija, to je množina, ki se težko prekorači pri enkratnem zavžitku. Kolike vrednosti jo ta jako močan lužnik kot zdravilo, dokazujejo Garrodovi poskusi, ki so se vsestranski potrdili. Položil jo koščeke kosti in hrustancev od protinastib bolnikov v enako močne tekočina kalija, natrona in litija. Prvi dve niste skoraj nič vplivali, slednja pa tako odločno, da so bilo protinastib snovi navzete kosti v kratkem proste vse nesnage. To ga je napotilo, da jo začel poskušati z litijem pri protinastib bolnikih, kojih scavniške prevlake so postajalo vedno manjše ter konečno popolnoma prenehale. Vspehi, koje so dosegli pri cnacih razmerah tudi drugi zdravniki. Cenike ravj/o.šilj« zastonj in franko kopališče radenske slatitie na Štajerskem. v zalogi imata kislo vodo Ferdinand Plautz in Mihael Kastner v Ljubljani. Izdajatelj in odgovorni urednik: D r a g o 11 n Hriba r. Lastnina in tisk »Narodne Tiskarne". 16