Poštnina nlačana v gotovini.
Leto XIV., štev. 143
c pna-vuiaLVu. ujuoijčLiick, ^.ntajjsva
ulica 5. — Teiefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. 3. — TeL 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica štev. 11. — Telefon št_ 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica
št. 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. Cek. zavodih: Ljubljana št. 11.842. Praga čislo 78.1S0, VVien št. 105.241.
Ljubljana, četrtek 22. junija 1933
Cena 2.— Dir
Vzroki londonske krize
Nadprodukcija dobrin, ki ima za posledico, da se vsak trg skuša zavarovati pred dotokom od zunaj, in težnja za av arkijo, ki naj vsaki državi zagotovi gospodarsko neodvisnost od ostalega sveta, sta dovedli do tako zvanega gospodarskega nacionalizma, ki je sedaj pred sodniki v Londonu. Ti možje so prevzeli pred zgodovino nalogo, da ustavijo kolo tega novega razvoja svetovnega gospodarstva, ki pa ni nastal iz volje posameznih državnikov, temveč je ie nujna posledica dobe velemašinizma in brezposelnosti, ter da razbijejo av-tarl-iona prizadevanja in privedejo svet k obnovi nekdanje svobodnejše svetovne trgovine. Nastaja vprašanje, ali v Londonu zastopane države ta obračun z gospodarskim razvojem zadnjih let tudi iskreno žele in ali so pripravljene pri nameravani veliki formaciji svetovnega gospodarstva tudi kaj žrtvovati, ne pa da skušajo, kakor se je dosedai godilo pri v,=eh konferencah, le izbiti zase kako novo ugodnost.
Nagel pogled na tehtnico sil, ki se te dni merijo v Londonu, kaže, da se tajne želje in interesi večine držav, žal, ne nagibajo na stran svobodne mednarodne trgovine. Oglejmo si najprej Zedinjene države. Te prav za prav niso država v evropskem smislu, temveč po obsegu svoje proizvodnje in razsežnosti svojega notranjega trga del sveta zase. Dovolj so mečne za avtarkično gospodarstvo in so dejansko tudi skoro neodvisne od zunanjega trga. Po statistiki tvori njihova zunanja trgovina le mahjen del celotnega promefa. Zato je pogled Zedinjenih držav mnogo bolj obrnjen na njihov notranji kot pa na svetovni trg. Glavno vprašanje, ki danes prevladuje v Ameriki, je vprašanje notranje zadolžitve in v ;em ji London ne more prav nič pomagati. Dvig cen, predvsem cen siro-vinam, je za Američana življenjskega pomena. Kakor kaže ravnokar odigravajoča se borba med dolarjem in funtom pri stabilizaciji valute, ni Amerika kar me voljna podvreči svoje domače gospodarstvo nekim mednarodnim obvezam. ki bi lahko ovirale njen notranji gospodarski razvoj. V kolikor pride za Ameriko v poštev svetovni trg, bi bila to predvsem vzhodna Azija. Tu pa stoje Zedinjene države same pred tekmecem, Japonsko, in lahko računajo na gospodarske uspehe le, če se pobotajo z Japonci, ki so si v zadnjih dveh letih v tem delu sveta priborili odločujoč položaj. Tako so Zedinjene države v gospodarskem ordm nacionalno in in internacionalno usmerjene, čeprav je njihov zastopnik Cordel Hull v svojem nastopnem govoru v Londonu spustil silovito filipiko zener carinske zidove, ki so oo njegovem mnenju edini vzrok vsega današnjega gospodarskega zla r.a svetu.
Drugačni so interesi Anglije. Ona je, v nasprotju z Zedinjenimi državami, navezana na svetovni trg, ker kot največji tvorničar sveta od tega trga tudi živi. Toda sklicujoč se na zgodovinsko politične vidike, smatra britsko carstvo svoje posesti za lepo zaokroženo gosuo-darsko enoto, ki je na zadnji irnperiiski konferenci v Ottawi še tesneje povezala po vsem svetu raztresene dele. Z nezaupanjem gleda to svetovno carstvo s svojimi 400 milijoni ljudi na nastajanje novih velikih gospodarskih enot. kakor iiam kaže prime*- Briandove Panevrope, ki je samo zaradi tega takoj naletela na neprikito neprijatelistvo v Londonu, ker bi Albionu lahko odvzela del evropskega trga v korist nameravane nove gospodarske tvorbe. Anglija b: gotovo pozdravila znižanje mednarodnih carin, seveda pri drugih, sama pa je odločena svoje ozemlje zavarovati sebi. na čemer ne menja ničesar sentimentalna melodija, ki jo je Chamberlain ubiral pred zbranim svetom v naravoslovnem muzeju v Londonu.
Enaka je zadeva z Rusijo, ki stoji s svojim čisto novim gospodarskim sistemom ob strani verkega svetovnega trga, kateremu ne daje mnogo in išče od njega tudi le toliko, kolikor ji je neobhodno potrebno, da izgradi svoje izrazno avtarkično gospodarstvo. Vsi trije odločujoči sveten no gospodarski kompleksi so torej po svojih nagibih in interesih bližji onemu razvoju, ki bi ga morali sedaj v Londonu zavreti, kakor pa onemu, ki bi ga morali podpreti m povesti do zmage.
Od ostalih velesil prideta predvsem še v poštev Francija in Nemčija. Njuno gospodarstvo seveda od daleč ne dosega zgoraj navedenih gospodarskih velikanov, zato tudi niun glas z gospodarskega stališča, odštevši politične momente, ni tako važen k«kor glas Amerike, Anglije ali Rusije. Toda tudi od teh dveh je Francija od nekdaj nacionalno av-tarkna in celo lahko služi naravnost za klasičen primer samo sebi zadostuioče-ga gospodarstva. Francija je po svetovni gospodarski krizi med vsemi državami. ki danes zasedajo v Londonu, najbrž najmani prizadela in zato tudi s svojega stališča r>'ma posebnih interesov s
Avstrijska afera lahko spremeni
politično lice Evrope
Ker je „Ansch!uss" nemogoč, naj zadene alpsko republiko hitler-jevska „Gleichschaltung" - Italijanska politika v škripcih
Pariz, 21. junija, v. Tukajšnji diplomatski krogi opazujejo razvoj dogodkov v Avstriji s precejšnjo skrbjo. Avstrijski zvezni kr.nceiar dr. Dolin s s je bi! v Londonu zelo prisrčno sprejet in v>iade zapadnih velesil so odločene, da ga čkn bolj podpro. Po njihovi želji je tudi veliko časopisje zapadnih veiesil objavilo celo vrsto člankov, ki izražajo simpatije za Avstrijo, da bi na ta način povzdignilo DolUussovo avtoriteto doma. Avstrijsko posojilo v višini 1011 milijonov šilingov, ki se je vleklo dolge mesece, bo sedaj efektuirano, da se bo avstrijska vlada lahko znebila najhujših finančnih skrbi. To posojilo je bilo dovoljeno pod pogojeni, da se zvezni kancelar dr, Dolliuss sporazume s socialnimi demokrati. Povodom razgovorov, ki jih ie imel v Londonu, so mu francoski in angleški državniki ponovno nujno svetovali, naj uredi od-nošaje s socialisti in naj se žnjimi sporazume o potrebni ustavni reformi do jeseni. Francoski in angleški krogi smatrajo, da bi avstrijska vlada mogla imeti edinoJe v sodelovanju s socialnimi demokrati dovolj moči za premagance opasnosti hiferievskega pokreta
Vendar pa dogodki, ki se odigravajo v Avstriji, ne opravičujejo preveč optimističnega presojanja položaja. Nesporno X da hitlerjevski pokret v Avstriji sitaiho narašča. Ve!.i'k del državnega uradni št v a je hakemkrajolersfco orientiran. S posebno skrbjo pa navdaja merodaine avstrijske kroge dejstvo, da se tudi v avstrijski vojski vedno jačje občuti narodno-socialistični duh, ker kažejo razni znaki, da je zlasti precejšen del oficirskega zbora že pod hit-lerjevskim vplivom. Najnovejši atentat v Kremsu. ki je bil izvršen z bombami iz vojaškega skladišča, je jasno pokazal, kako zelo pridobiva hitlerjevski pokret tla tudi med vojaštvom.
Pariz in London sta tudi dokaj poučena o namenih nemških narodnih socialistov. Iz obzirov na 11 ali j o sicer ne delujejo odkrito za tako zvani »anšlus« in za enkrat ceio ne zahtevajo formalne priključitve. Pač pa hočejo doseči faktično priključitev Avstrije k Nemčiji s pomočjo znane hitlerjevske formule, izražene z besedo »Gleichschal-tung«. Po tem načrtu nai bi se v Av-striji uvedel režrm, ki bi sicer formalno iz mednarodnih ozirov še očuval samostojnost države, vendar pa bi vso politiko in administracijo uredil po hitler-jevih načelih, tako da bi pos-tal Hitler deiansko tudi vladar avstrijske republike. Položaj je tem bolj zapleten, ker je v Avstriji poleg narodno-socialistič-ne stranke tudi velenemška stranka oficielno priznala Hitlerjevo vodstvo in ker se je tudi štajerska »Heimwehr«. ki jo vodi znani pučist dr. Pfriemer. postavila na hitlerjevsko stran.
Si lin o zanimivo je, kako reagirajo italijanski politični krogi na dogodke v Avstriji. Italija, ki je formalno v najožjem prijateljstvu z Nemčijo, je odločena za vsako ceno preprečiti »An-schluss« ter podiaira ta;no-. toda tembolj energično vsak protiukrep Doll-fussovega režima proti hitlerjevstvu v Avstriji. Dogodki v Nemčiji in Avstriji so učinkovali v Rimu zeio iztreznuio-če ter so ojačili šanse one struje v italijanskih političnih krogih, ki zagovarja potrebo čimprejšnjega prijateljskega aranžmaja b Francijo in njenimi zavezniki.
V zvezi s to preorientaciio italijanske d ol it like napram avstrijskim notranjim razmeram, je tudi potovanje predsednika madžarske vlade Gombos a v Berlin. Gombos je odšel v Berlin pc navodilih rimske diplomacije, da bi tam pri narodnih socialistih vplival na to. da bi zmanjšali svoj pritisk ter ubrali zmernejše strune. Obenem je zagrozil, da bo v primeru nadaljevanja hitler-
jevske ofenzive proti Avstriji prisiljena Avstrija skleniti z Madžarsko carinsko zvezo, ki jo Italija priporoča obema državama kot najboljše sredstvo za obrambo proti Hitlerjevi invaziji in proti pritisku Male antante. V Berlinu so sprejeli to Gumboševo posredovanje dokaj hladno, pač pa so z raznimi kompenzacijami pripravili Gomboša do obltjube, da bo odstavil z dnevnega reda vprašanje carinske unije med Madžarsko in Avstrijo. Na poti preko Dunaja se je Gombos razgovarjal z merodajnimi avstrijskimi političnimi krogi ter sondiral teren glede možnosti carinske unije med Avstrijo in Madžarsko, ugotovil pa je, da tudi v Avstriji kljub italijanskemu pristanku niso nič kaj naklonjeni ideji take carinske unije.
Alarmantne vesti, ki prihajajo iz Avstrije o razpoloženju velikega dela tamošnjega prebivalstva in o pojemajoči odporni sili Dollfussove diktature, so predmet največje pozornosti poetičnih krogov, ker se mednarodni svet zaveda, da bi mogli dogodki v avstrijski republiki merodajno vplivati na iz-premembo celotne evropske politične konstelacije.
Socialisti stopajo v avstrijsko fronto
Dunaj, 21. jiunifia g. Kakor se je zvečer izvedelo, se je v zadnjih dneh izvršil v č<veli socialno-demokcatskih organizacijah v političnem ozira zelo zanimiv in pomemben preokret. Organizacija davčnih nadzornih in carinskih uradnikov, kakor tudi svobodna organizacija orožniških in
policijskih uiartnikov sta ipr i stopili v ; Av-strijsko r«mt)vinsko fronto«. Pristop obeh socialno-deimokratirikih emganizacij se je izvršil korporativno in polmoštevilno. Organizacija orožniških in policijskih uradnikov ima za predsednika siociaino-demo-kraiskega zveznega svetnika Schabesa. GCe organizaciji ostaneta slej ko prej ko preg socialno-demokratski sklenili pa sta stopiti v domovinsko fronto ne gle< e na strankino pripadnost, ker hočeta v prvi vrsti ščititi samostojnost Avstrije in za v-sako ceno preprečiti priključitev k Hitlerjevi Nemčiji.
Zopet nov atentat na Dunaju
Dunaj, 21. junija g. Ponoči so skušali neznanci zažgati hišico za orodre, ki stoji v Esrterhazyjeve>m parku pri Mariahilfer-strasse. Storilci, ki jih doslej niso mogli najti, so napolnili 3 steklenice s petrolejem, jih tesrno ovili s papirjem, čez papir pa navili steno, namočen v vosek, in ga nato zažgali. Stenj se je vnel, začelo se je močno .kaditi, vendar na se debeli overni papir, ki je bil pretesno ovit okoli steiklenic, ni vž-za.1
Atentate organizirajo iz Nemčije
Dunaj, 21. junija AA. Kakor poroča »Arbeiter Zeitung«, je teroristična dejanja v Avstriji naročilo in zapovedalo vrhovno vodstvo nemških hitlerjevskih napadalnih oddelkov, ki je poslalo 250 narodnih sc J ili ^dv v Avstrijo, da organizirajo teror in sabotažo.
Iz Monakovega poročajo, da je bavarski notranji minister včeraj tamkaj izjavil, da bo Hitler branil avstrijske narodne socialiste in da bodo nasprotnik'i hit-lerjevcev v Avstriji uničeni, kadar bo prišel čas za to.
V V
Hitlerjevci se maščujejo nad nemškimi klerikalci
Eacija proti Bavarski ljudski stranki — Hišne preiskave pri vseh voditeljih — Napadi na duhovnike
Obtožbe proti dr. Bolzu
Miinchen, 21. junija s. Bavarska politična policija siponoča: V zadnjem času so se tako zgostila sumničenja, da so vodilne osebnosti bavarske ljudske stranke v zvezi z zadnjimi dogodki v Avstriji, po-sebno pa z nedavno prepovedjo narodno-socialistične stranke, da je biilo nujno potrebno ugotoviti zveze med bavarsko ljudsko stranko ter krščanskimi socialci in organizacijo »Heimvvehra« v Avstri }. Bavarska politična policija je zarardi tega uvedla danes e.iotno akcijo proti funkci-jonarjem bavarske ljudske stranke po vsej Bavarski ter preMskala najvažnejše urade stranke, kakor tudi stanovanja vodilnih oseb. Med drugim so bili preiskani tudi prostori frakcije bavarske ljudske stranke v deželnem zboru, l\i»:ta »Bayeri-sche Kurier« in prostori gospode* ske g a sosveta. V posameznih primerit,, kjer se je pokazal od,v>r, ali so hoteli prizadeti karkoli skrivati, je morala policija izvesti aretacije.
Berlin, 21. junija, d. Bavarska politična ■policija je uvedla akcijo proti bavarski ■katoliški fcaidski stranki. Izivršila je preiskave v vseh njenih prostorih, v lokalih (V bavarskem deželnem zboru ter v uredništvih katoliških listov na Bavarskem. Baje so policijski organi odlkrili obtežilni materija!.
V Palatinu se je včeraj pripetilo več senzacionalnih dogodkov, pri katerih so bili prizadeti katoliški duhovniki. Tako je \ iLandauu policija razpustila nenapovedano zborovanje katoliških duhovni: k o, v. V Burrwei'erju je bil aretiran katoliški župnik Nachtigall zaradi srarnotenja narodno socialističnega pokreta in njegovih znakov. Do posebno hudega incidenta je prišlo, kakar se je izvedelo sedaj, preteklo soboto zvečer v Ims\ve:!erju. kjer se je zbra'a pred župniščem velika množica, ki
svojim gospodarstvom reševati druge, ki so se razvijali v nepravilno smer.
Preostaja še Nemčija, katere bodočnost je pač navezana na to, kako bo svojo prerazvito industrijo znala plasirati na svetovnem tržišču, pa dosedaj še ni znala najti izhoda iz zagate. Ostale male države so sicer zainteresirane na ustanovitvi večjih gospodarskih enot, podoba pa je. da so pri tem njihove ambicije omejene na okrnjenje strogega pojmovanja klavzule največjih ugodnosti, kar bi omogočilo potem ustvaritev večjih regionalnih sporazumov. Vidimo torej, da sile, ki se merijo danes na londonski konferenci, žal, niso ravno usmerjene proti cilju, ki si ga je zadalo to največje zborovanje narodov, kar jih
je dosedaj videl svet.
Zato so tudi že prvi stvarni razgovori zadeli na tako velike težave, da govore londonske vesti že o možnosti zopetne odgoditve konference, komaj da se je dobro sestala. Spor med funtom in dolarjem, ki danes obvladuje vse londonske razgovore, je le prvi odsev trdo-vratnosti, s katero misli vsaka država braniti svoje nacionalno gospodarstvo. Če prištejemo k temu še veliko neznansko ameriško notranjo politiko, smo pri vodilni vlogi, ki jo danes Rocseveltovi zastopniki zavzemajo v Londonu, pač lahko upravičeno skeptični glede nadaljnje usode svetovne gospodarske konference.
je demonstrirala proti župniku in ga pso-vaia kot veleizdajalca. Ljudje so vdrli v župnišče, razbili okna, vrata ter del pohištva, napadli župnika ter ga pretepli do krvi. Župnika Matlieisa so &b'asti aretirale in ga izročile v zapore sodišča v Raake-hausnu.
O aretaciji bivšega wiirttemiberškega državnega predsednika Ln pristaša centruma dr. Bolza je bil izdan uradni komunike. k; mu očita, da je bil že od nekdaj velik sovražnik vsakega nacionalnega stremljenja. Tako je znano, da je bil član nemško-francoske družbe. Ze, ko je Hitler posta! državni kancelar, ie nastopal proti vlad1'' in Hitlerju na izredno oster način. Neko objavo državne vlade je svoj čas prepovedal razširjati v vurttemberških šolah Prav tako je žalil narodno-socialistično ženstvo in sramotil obrambne organizacije. V zadnjem času ie zbudil pozornost > svojim govorom na zborovanju avstrijskih krščanskih socialcev v Solnogradu. v katerem so nmog-i sloji prebivalstva videl' enega izmed vzrokov najnovejšega razvaja dogodkov v Avstriji.
Smrten udarec po Hugenbergu
Berlin, 21. jiunija. g. Po vsej državi se je izvedla danes presenetljiva akcija proti Hugenbergovim nemškim nacionalcem čVemško-nacionahii »Kampfring« je bil raz-puščen in prepovedan, njegove urade je zasedla policija, vse pismeno gradivo pa je bilo zaplenjeno. Razen tega so bile po vsej državi Izvršene mnogoštevilne arefa-cije, v Berlinu samem so prijeli nad 100 voditeljev te organizacije. M&d aretiranimi sta tu dr b!ižnji sorodnik državnega gospodarskega ministra, glavni urednik Hu-KenbcTg iji vodila nemško-nacionaine bojne organizacije Sedlatscheg. Narodno-so-cialistični listi naglašajo, da akcija ni naperjena proti nemško-nacionani fronti kot stranki, temveč izključno proti njenim obrambnim formacijam.
Na Pruskem se ie po navodilih ministrskega predsednika Goringa pričela ta ak-cina ob 9. dopoldne. Policijo podipirajo na-r odn o-so.oi aH stični napadalni oddelki.
Vsi dogodki so izzvali splošno pozornost. Da ta akcija ne bo ostala brez političnih posledic, je več kot gotovo. Utemeljitev razpusta navaja, da so v »Kampf-.rin vstopali v skleni enih vrstah komunistični eilementi. Razen tega je bilo baje tudi število članov, ki so bilii kaznovani zaradi grdih zločinov, nenavadno visoko.
i\arocnina	luc&ccul ljui
Za inozemstvo Dtn 40.—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6. Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3126, 3126, Maribor, Gosposka ulica 11. TelefOD št. 2440.
Celje, Strossmaverjeva ul. 1. Tel. 65
Rokopisi se ne vračajo. — Uglasi po tarif u.
,,Jeklene čelade44 so se rešile s popolno kapitulacijo
Berlin, 31. junija, s. »Deutsche allgemei-ne Zeitung« poroča, da se bo po sporazumu, sklenjenem med državnim kancelar-jem Hitlerjem, ministrom za delo Scldte-jem, vojnim ministrom Blombergom in podkancelarjem Papenom, priključil »Stahl-helm« narodno socialističnim napadalnim formacijam. Jedro »Stahlhelma« bo ostalo slej ko prej pod vodstvom Seldteja, vendar pa bo članom »Stahlhelma« prepovedano, da bi bili pristaši katerekoli druge stranke razen narodno-socialistične. Doslej je Hitler odklanjal vstop članov »Stahlhelma« v svojo stranko, ods cj pa jim je vstop omogočen.
Najmaljša organizacija »Stahlhelma«, ta-kozvani »Scharnhorstbund« se priključi Hitlerjevi mladini, vodja mladinske organizacije »Stahlhelma« Morokovitz pa vstopi v štab vrhovnega vodstva hitlerjevskih napadalnih oddelkov. Dogovor o vstopu »Stahlhelma« v narodno socialistične boj ne formacije, sta podpisala Hitler in Scl-dte. S tem je »Stahlhelm« praktično prenehal obstojati in je postal samo del narodno socialističnih napadalnih oddelkov
,,Uspehi na škodo bivšega zaveznika"
Bukarešta, 21. junija. AA Neodvisni list » Argus« piše o avstrijsko-nemškem sporu: Hitlerjevska Nemčija si želi zunanjih uspehov. Ker jih pa ne mere doseči v škodo nobene zmagovite države z revizijo versailleske mirovne pogodbe, bi se zadovoljila tudi na troške svoiega bivšega zaveznika, tako da bi še tisto uničila, kar je saint-germainska mirovna pogodba pustila. Toda reakcija v Parizu in Londonu, ki jo bo brez dvoma podprl tuui Rim, bo nemški politični ekspanziji napravila konec.
Iz parlamenta
Beograd, 21. junija, p. Po povratku iz Varšave je predsednik Narodne skupščine dr. Kumanudi danes dopoldne posetil ministrskega predsednika dr. Milana Srškiča. V poslanskih krogih se je razširila vest. da bo Narodna skupščina še meseca julija sklicana na kratko zasedanje. Danes se je sestal finančni odbor senata. Razpravljal je razen o ostalih tekočih poslih tudi o zakonskem načrtu senatorja dr. Ploia glede spremembe § 2oS urad. zakona. Finančni odbor senata se bo sestajal tudi med parlamentarnimi počitnicami in bo imel vsak mesec po nekaj sej.
Učiteljski klub JRKD
Beograd. 21. junija, p. Včeraj se je v Beogradu vršilo zborovanje učiteljev iz Beograda, Zcmur.a in Pančeva. Na zborovanju so sklenili ustanoviti klub učiteljev JRKD, ki bo obenem posloval kot centralni učiteljski klub za vso državo. Soglasno je bila izbrana začasna uprava kluba. Za predsednika je bil izvoljen Damijan Račič.
Nadprodukcija učiteljskega naraščaja
Beograd. 21. junija, v. Nadprod akcija uči-telj?k22a naraščaja povzroča naši prosvetni upravi mnosto hudih skrbi. Samo v dravski banovini bo letos nad fi00 doštudiranih učiteljev in učiteljic, od katerih pa bo samo majhen del mogel dobiti službe. Podobne razmere obstojajo tudi v ostalih banovinah, Č3prav ne v tako velikem obsegu Kakor doznava vaš dopisnik, se prosvetna uprava vestno bavi z namenom, da letos ne otvori prvih letnikov učiteljišč. Odločitev še ni padla, vendar pa je treba računati ž° sjdaj « tem. da ženska učiteljišča, vsa ali vsa i nekatera, ne bodo sprejemala gojenk v Drvi letnik.
Nastopna avdijenca novega švicarskega poslanika
Beograd. 21. junija, p. Danes opoldnj je bil sprejet v svečani nastopni avdijenci pri kralju novi švicarski poslanik na našem dvoru Ren ne de Sets. ki je kralju izročil svoia akreditivna pisani. Avdijenca s? je vršila po običajnem ceremonijelu. Novega švicarskega poslanika je spremljal šef protokola pri zunanjem ministrstvu g. Ilija Novakovič.
S poseta naših parlamentarcev na Poljskem
Katotvire. 21. junija. AA- Jugoslovenski parlamentarci so doživeli v Kato\vicah^ zelo sv?čan sprejem. Včeraj so si ogledali^ Sleski muzej in industrijske ustanove v Katovi-cah in Kraljevski Huti. Snoči so se udeležili svečanega banketa, ki jim je bil prirejen. Na banketu j1 šleski vojvoda dr. Gra-zinski imel lep govor, v katerem je po idar-jal krvno bratstvo poljskega in jugoslovenskega naroda, ki ga je treba še dalj1 raz vi jati s čim globliim medsebojnim spoznavanjem. Vojvodi Grazinskemu ie odgovoril v imenu goriov minister dr. Andjelinovič. ki je v svoiem govoru naglašal, da j? na jugoslovenske parlamentarce napravilo gl-v bok vtis spoznanje, pridobljeno na licu mesta. da si je Šlezija vzlic temu. ker ie 600 l?t prebila nod tuiim jarmom, ohranila svoj izraziti poljski značaj.
Ob 22. so jugoslovenski parlamentarci odpotovali v Beograd.
Opozorilo krajevnim organizacijam JRKD
Beograd. 21. junija p. Kakor znano, se bo 21. julija pričel kongres JRKD. Za ta kongres bodo objavljena podrobna navodila generalnega tajništva v »Glasniku JRKD* št 4, ki izide pojutrišnjem, na kar se opozarjajo vse krajevne organizacije.
Nemčija odklanja mednarodno sodelovanje
Nemška delegacija zapustila konferenco za delo - Tudi London nameravajo bojkotirati - Hitlerjevi načrti
Zmagoslavje sokolske mladine
in narodne vojske
SInočni nastop se je obnesel sijajno - Na zletišču se je zbralo okrog 10.009 ljudi - Viharne ovacije vojaštvu in sokolskemu naraščaju
Ljubljana, 21. junija.
Po skrajno deževni nedelji je bil za danes ob 6. uri popoldne napovedan nastop jugoslovenskega in češkoslovaškega nara ščaja, da bi občinstvo oškodoval za mani festativno prireditev, ki je bila pripravljena za nedeljo, pa je morala zaradi slabega vremena odpasti. Tudi današnji dan glede vremena ni dajal najbolj optimističnih perspektiv, vendar pa se je popoldne nebo toliko zjasnilo, da je nastop potekel v najlepšem redu in da lahko rečemo, da se je današnja telovadba jugoslovenske dece in jugoslovenskega in češkoslovaškega nara ščaja ter naše vojske razvila v impozant-no prireditev, ki je dostojno uvedla sokol-Siv C zletne dneve.
Ves današnji dan je potekel v znamenju sokolskih manifestacij. Dopoldne ob po) 11. se je na velesejmskem prostoru vršila slavnostna otvoritev razstave, ki jo Je ljubljanski Sokol organiziral za svoj 70-letni jubilej. Otvoritvene svečanosti so se poleg podstaroste SKJ Gangla, podstarosta ČOS Truhlara. pomočnika bana dr. Pirk-majeria, župana dr. Puca. konzula češkoslovaške republike inž. Sevčika. udeležili tudi številni predstavniki ostalih korporacij in društev. Pozdravne besede sta izpregovoril aranžer razstave br. Ahčin in starosta ljubljanskega Sokola br. Kajzelj, nakar so si udeleženci ogledali razstavo, ki je kot svojevrstna proslavitev naše nacionalne zgodovine in sokolskega dela na slovanskem jugu v resnici vredni občudovanja.
Ob pol 1. se je na glavnem kolodvoru vršil sprejem češkoslovaškega naraščaja, ki se je vrnil z Gorenjske. Po vseh večjih gorenjskih krajih od Kranja do Bohinja je češki naraščaj imel dovolj prilike, da se nadivj lepotam naše zemlje, obenem pa tudi, da se prepriča, kako je naš narod intimno navezan v vsem svojem snovanju in delu na brate Čehe in Slovake.
Popoldne so se na zletišču vršile priprave za večerni nastop. Že zdavnaj pred 6. uro so se začele po ulicah proti zletišču zgrinjati množice občinstva in ko se je nastop pričel, je bilo na vseh tribunah na sedežih in stojiščih zbranih blizu 10.000 gledalcev. Godba Sokola I. je s svojimi uverturami pomagala do nastrojenja, ki se spodobi za takšno narodno družino. Prva jc nastopila skupina nad 1000 moške in ženske dece, ki je s svojim pestrim, živahnim nastopom na mah osvojila vsa srca gledalcev. Telovadna povelja je tej množjci mladih telovadcev razglašal zvočnik. Za našo deco so se vrstile ostale skupine. Najprej mlade Čehinje v sinjih odelih in. z lovorjevimi vcnci, za njimi češki moški naraščaj, ki je s svojimi čudovitimi izvajanji žel cel vihar navdušenja. Za jugo-slovenskim ženskim in moškim naraščajem, ki je bil prav tako deležen nad vse prisrčnih ovacij, so nastopile vojaške skupine, najprej vojaki planinskega polka, nato kolesarji kolesarskega bataljona. Tu ie prireditev dosegla svoj manifestativni vrhunec. Ob bravurozno izvedenih nastopih obeh vojaških skupin tisoči in tisoči gledalcev niso mogli dovolj dati duška svojemu navdušenju za Sokolstvo in našo vojsko. V viharju ovacij je množica spontano pričela klicati kralju in Jugoslaviji.
Dasi današnji nastop po številu telovadcev ni dosegel zletne telovadbe, ki je bila napovedana za nedeljo, vendar je na mogočen, manifestacijski način izpričal vso zmagovito moč, ki se krije v nepreglednih vrstah jugoslovenskega in vsega slovanskega Sokolstva. in je vsakogar med 10.000 gledalcev navdal s prepričanjem, da bo letošnji jubilejni sokolski zlet mogočna manifestacija, kakaršne zmore bela Ljubljana samo vsakih deset let ali niti ne
Nastop
Pod vodstvom saveznega načelnika br. Ambrožiča ter savezne načelnice s. Skalar-jeve se je vršila na zletnem telovadišču siiajno uspela javna telovadba, pri kateri so nastopili oboja deea. oboji naraščaj, češkoslovaški moški in ženski naraščaj ter delegacija na.šs vojske, planinski polk in kolesarski bataljon.
Točno ob 18. je ob zvokih godbe Sokola I. pod vodstvom br. Šva.jgarja prikorakala s svojimi vodniki moška in ženska deca (1056). ki je izvajala skupne zletne proste vaje. Najmlajši Sokoliči in Sokoličice so izvedli v vzornem kritju skladno in strumno proste vaje. ki so občinstvo navdušile do viharnih ovacij. Najmlajša sokoiska mladina je bila pri odhodu burno pozdravljena od mno>ice.
Med burnimi klici »Nazdar!« in ^>Zdra-\o!« je prikorakal nato češkoslovaški ženski naraščaj (30) v svojih modrih telovadnih oblekah ter graciozno izvedel proste vaje z venčki z lanskega vsesokolskega zleta v Pragi. Viharne ovacije so jih spremljale tudi pri odhodu in so se obnovile, ko so takoj zatem prikorakali na telovadišče s svojim novim praporom češkoslovaški naraščajniki (136), ki so no krasnem nastopu pričeli izvajati izredno težke in lepe proste vaje. Vaje se odlikujejo po izdatnih gibih, pri katerih pride do izraza gibanje vsega telesa. Po končanih vajah, ko so naraščajniki odhajali, se navdušeno ploskanje in vzklikanje kar ni hotelo poječi.
Pri vhodih so se pojavili naši naraščaj-n;ki. krepki zagoreli dečki. 40S po številu. Tudi oni so zletne proste vaje izvedli vzorno in so bili deležni gromovite pohvale občinstva Za njimi so v elegantnem koraku prikorakale na telovadišče naše nara-šeajnice (4001. ki so isto tako zletne proste vaje izvedle v vzornem kritju in v najboljši skladnosti.
Po obširnem telovadišču je zašumelo kakor v panju in iz tisočerih grl so zaorili navdušeni vzkliki »Živela vojska!«, ko so v dveh kolonah čvrstimi koraki primar-širali voiaki planinskega polka. Po originalnem razstopu 220 mož so se pričele izvajati proste vaje s'planinskimi palicami po melodiji slovenskih narodnih pesmi, ki jih je igrala godba 40. pešpolka. Vojaki so izvedli 3"proste vaje vzorno in skladno ter so bili po vsaki vaji navdušeno pozdrav-
ljeni od množice. Vaje je sestavil poročnik Vujoševič, ki je tudi vodil nastop.
Ob ponovnih ovacijah naši vzorni vojski se je pripeljalo na kolesih 88 vojakov kolesarskega bataljona iz Ljubljane, ki so pod vodstvom kapetiina Musloviča izvedli dve vaji vzorno in skladno. Občinstvo se je divilo krasni izvedbi, ker je tudi tej četi priredilo burne ovacije, ki so dosegle vi šek, ko so bravurozni kolesarji formirali veliko črko »A«.
Današnji nastop se je torej tudi s tehnične, strokovne plati obnesel nad vse sijajno.
Odmevi
Solnce! Sinje nebo I
Obljublja se krasen krasen večer. In res je nebo uslišalo vso sokolsko Lj ibljano, da prideta do manifestacije najmlajši jugoslovenski in češkoslovaški rod in naša vojska.
Pred obširnim zletnim prostorom v Tivoliju je gneča. Avtomobilski signali se mešajo v rastoči šum množice.
Šesta ura se bliža.
Jugoslovenski in češkoslovaški naraščaj sta zbrana, prav tako vojska, planinski in kolesarski bataljon.
Nebo je dobro, je sinje in sipa od zapa-da na vso množico in na Sokoliče in Sokoličice in na jugoslovensko vojsko zlato večerno zarjo.
Signali zvene. Ura je šest!
Na zletni prostor korakajo prvi Sokoliči med urnebesnim vzklikanjem gledalcev, množice, ki je zasedla tribune v mnogih tisočih.
Deset tisoč ali še vež.
*
Z slavne tribune se nudi očem čudovit razglecl. Ne le zletni prostor, tjdi vsa viso-
London, 21. junija, r. Pesimistično razpoloženje, ki je zavladalo po ameriški odklonitvi predloga o stabilizaciji dolarja in funta, se še vedno ni poleglo in prej bi se moglo reči, da se je splošni pesimizem še povečal. V pogajanjih glede stabilizacije valut je nastal popoln zastoj, ker čakajo novih predlogov iz Washingtona, kamor je odpotoval glavni ameriški delegat Ilarrison po nova navodila. Tudi pri razpravah v posameznih odborih se vedno bolj podčrtavajo nepremostljiva nasprotja, tako da je upanje na dosego uspehov konference z vsakim dnem manjše. V angleških in francoskih krogih zaradi tega že z vso resnostjo razpravljajo o tem, ali ne bi kazalo konferenco za nekaj časa od-goditi, da bi imele posamezne države priliko, zavzeti svoje stališče sedaj, ko je v glavnem že znano, kako si posamezne vlade zamišljajo rešitev aktualnih gospodarskih in finančnih problemov.
Za kulisami konference pa se kljub temu vrše živahni razgovori med vodilnimi državniki ter se poleg problemov, ki so na dnevnem redu konference, obravnavajo tudi aktualna mednarodna politična vprašanja, ki so posredno ali neposredno v zvezi s sanacijo Evrope. Dejstvo, da se Amerika vedno bolj izmika in kaže voljo, hoditi svojo pot, nehote pretvarja svetovno gospodarsko konferenco v konferenco evropskih držav. To se kaže zlasti v vprašanju stabilizacije valut in kaže se tendenca. da se bodo evropske države sporazumele neglede na to, kako stališče bo zavzela Amerika
»Daily Telegraph« poroča, da je imel predsednik konference Macdonald sestanek s predsedniki posameznih odborov ter je z njimi razpravljal o tem, kaj nai se ukrene, če se ne doseže sporazum vsaj o začasni stabilizaciji valut. List trdi, da se resno razpravlja o tem, da bi se konferenca odgodila, če bo Amerika nadaljevala politiko izolacije. V tem primeru bo treba vsekakor računati s tem, da bodo evropske države sklenile sporazum glede stabilizacije evropskih valut ter tako omejile nadaljnje delo konference na Evropo, a ga istočasno postavile na solidnejše temelje. Zastopniki evropskih bank so imeli že snoči poseben sestanek, na katerem so razpravljali o tem vprašanju.
Brez zdravega denarja ni zdravega gospodarstva
London, 21. junija AA. Na dopo.Ii'anski seji p-o-dod/bora .za začas.ne utareipe za finančno obnovo je francoski delegat finančni minister Bon.net preciziral francosko stališče glede zvišanja cen. Govornik je najprej predilagal, naj se ustanovi poseben orlbor za proučitev načrta, ki ga je predložila britanska delegacija, potem pa je poudaril, da so si vsi delegati edini v tem, *'<a je treba zvišati nivo cen na svetovnem tržišču. To.a prepričan je, da je glavni problem ustaviti tezavracijo, ki je vir krize. Zato je treba predvsem reorganizirati produkcijo in doseči varnost in stabilnost denarja. Bonnet je posebno energično poudarjal poslednjo točko: Smrtna nevarnost nam grozi od gospodarskih bitk na valutnem polju in od špekulacije, ki nič ne tvega in je naperjena proti delavcem, ki se ne morejo braniti. To lahko upropasti vso našo moderno družbo, ki je zgrajena na kreditni podlagi. Meri živahnim pritrjevanjem je Bonnet zaključil: Brez stabilnega denarja tudi ni trajnega zaupanja.
Večina govornikov se je priključila izvajanjem francoskega finančnega ministra. Talto je med drugimi italijanski delegat Beneduce naglasil, da pospeševanje špekulacije ustvarja tiobo navideznega
ke stavbe v bližini so polne ljudstva. Na ogrodju pravoslavne cerkve, na novem Delavskem domu in drugod je črno gledalcev.
Ljubljana manifestira svojo sokolsko dušo.
Medtehi pa izvajajo krepki gorenjski, notranjski in dolenjski fantiči in brhka dekleta. od najmlajšega do najstarejšega, sokolske vaja z navdušenjem, da je zletni prostor ob vsakem odmoru en sam val veselja nad zlato eokolsko mladino.
¥
In ta mladi rod, ta sokoiska, jugosloven-ska in češkoslovaška mladina zasluži najvišje odlike v nacionalni zavesti rastoče Ljubljane in vsega naroda.
A nič manj ne užiga vojska. Krepki, drzni planinci, prožni, na vse pripravljeni kolesarji so deležni zmagoslavnega priznanja.
*
Vojska je zaključila ta nastop mladine. Vojska, ki se ji hoče mirnega dela, ki pa je pripravljena, da reši v stiski in potrebi ta naš rod pred vsako opasnostjo.
Kako pisano je na tribunah, kjer je zbran naraščaj, ki nemo strmi v sivo, v vojščake — svoje brate. Brat Čehoslovak in sestra Čehoslovakinja se družita z bratom Jugoslovenom in sestro Jugoslovenko. Med smrekovimi vejicami in venci in trobojni-caroi, s katerimi je okrašeno vse zletišče, je videti Sokoliče in Sokoličice vse zamaknjene. Kakor makovo polje je ponekod na tribunah.
*
Konec.
Množice se razhajajo.
Mladina poje.
Mesto je spet v prazničnem razpoloženju.
Uvod v velike sokolske dni je zaključen.
blagostanja, ki pa ima že v kali novo kri-ao. Zato je potrebno, da imamo zdrav denar, temelječ na čvrsti osnovi.
Nemci groze z odhodom
Berlin, 21. junija, r. V tukajšnjih političnih krogih govore, da bo Nemčija porabila prvo priložnost, da zapusti svetovno gospodarsko konferenco. Izjavljajo tudi, da se nemški delegati, ki so odpotovali iz Londona, ne bodo več tja vrnili. Nemški zunanji minister Neurath odpotuje nocoj v Berlin. V krogih konference pravijo, da se Neurath ne bo več vrnil v London in da bo bržkone podal ostavko. Splošno namreč ugotavljajo, da Neurath ni bil obveščen o Gomboševem posetu v Berlinu. V zvezi s tem se še bolj utrjuje prepričanje, da nameravajo Nemci bojkotirati nadaljnje delo londonske konference.
Sovjetski predlog o gospodarskem nenapadanfu
London, 21. junija. AA. Predsednik gospodarske komisi je Celi in j 3 ob otvoritvi današnji dopoldanske seje sporočil, da je sovjetska delegacija predložila načrt o gospodarskem nenapadanjj in predlagala, naj 6e izroči v proučitev pododboru I., ki razpravlja o trgovinski politiki. Gospodarska komisija je dopoldne razpravljala o vprašanju podpor in subvencij. Norveški delegat se je izrekel za odpravo subvencij in predlagal, naj se ustanovi v komisiji pododbor, ki naj izdela konvencije o delni ali pa popolni odpravi subvencij morjeplovbi. Komisija je predlog o ustanovitvi pododbora 6prejela, čeprav je italijanski delegat nastopil proti njemu. Pred zaključkom seje je predsednik predlagal, naj bi prišli v pododbor za reorganizacijo proizvodnje in tržišč delegati 23. držav.
Vesti o carinski uniji malih držav
London, 21. junija, r. Ruski predlog o sklenitvi pakta o gospodarskem premirju, ki ga je Litvinov napovedal že v Ženevi, je danes predmet splošnih komentarjev. V tem vidijo v nekaterih krogih nekako gospodarsko ofenzi «) vzhodne in srednje Evrope proti evropskemu zapadu in pre-knmorski gospodarski konkurenci. »Dailv Telegraph« v zvezi s tem podčrtava, da sme Rusija računati na podporo srednjeevropskih držav, tem bolj, ker je tudi že Mala antanta na svoji praški konferenci podala iziavo, ki kaže na formiranje nove gospodarske enote izven evropskih zapad-nih velesil. Sočasno so se pojavile tudi verzije o načrtu za ustanovitev carinske uniie. ki bi obsegala poleg držav Male antante vse ostale balkanske države, Avstrijo. Madžarsko. Polisko in baltske drrave ter bi tako sedala od Jadranskega bo Baltskega morja. Ta načrt se v celoti sklada z načrtom Litvinova in ni dvoma, da bi prišlo do tesnega sodelovanja med to carinsko unijo in Rusijo.
»Daily Newis* piše, da naj bo ta načrt resen opomin londonski konferenci, kajti po>lož>aj v Evropi, zlasti pa v srednje in vzihodmo-evnoips/k i h 'držaivah je tak, da nuflno zahteva odiioftnih ukrepov .za gospodarsko sanacijo. Mala antanta je že pokazala pot, po kateri morajo hoditi manjše države, in velesile se ne smejo preveč zanašati na sn-ojo moč in svoj vpliv, tem manj, ker med nfiirni samimi ni solidarnosti. List ob enem poroča, "la bo Libvinov prihodnje dmi odpotoval v Moskvo, da informira tamošnje merodaj-ne kroge o položaju na londonski konferenci.
Ženeva, 21. junija, d. Odbor za poslovnik mednarodne konference za delo se je snoči bavil z izjavo nemških delegatov, da bodo zapustili konferenco, ako ne bo dano zadoščenje delegatu nemških delavcev dr. Levu. Odbor je sprejel soglasno, navzočih je bilo 23 članov izmed 24, predlog francoskega delavskega delegata Jouhau-xa, ki pravi, da sprejema odbor na znanje izjavo nemške delegacije in ugotavlja, da še ni odložila svojih mandatov kljub izjavi, da bo konferenco zapustila. Zato izroča izjavo nemške delegacije odboru za proučitev .mandatov v svrho informacije.
Dopoldne je nemška delegacija preklicala v tajništvu konference pooblastila za vse svoje člane, da tako ukine verifikacij-ski postopek in prepreči javno razpravo o aferi nemškega delavskega delegata dr. Leya.
Berlin, 21. junija. AA. Sklep nemške vlade, da se umakne z ženevske konference za delo, ni samo posledica incidentov. nastaPh v Ženevi zaradi izjav dr. Leva. V narodno-socialističnih krogih namreč trdijo.
Kova žrtev fašističnega nasilja
Na Cerkljanskem &o obmejni fišisti ubili Valentina Eržena, njegovo ženo pa aretirali
Gorica. 21. junija (L I<z Cerknega jp prispela davi vest, da so obmejni miličniki pripravili zasedo 47 letnemu Valentinu Erženu iz Bukovega pri Cerknem, ki je živel v Jugoslaviji, a se je večkrat vračal k svoji ženi, ter ga včeraj ponoči ubila. Za pokojnim Erženom je bila izdana tu di tiralica posebnega sodišča za zaščito države. Fašistični listi, ki poročajo o tem tragičnem dotiku, pravijo, da je veljal pokojni Valentin Eržen pri fašističnih oblastih za terorista, ki de dal politični policiji in obmejnim fašističnim agentom že mnogo posla. Vest o nje-govi tragični smrti je napravila na ivse slovensko prebivalstvo na Cerkljanskem silno globok vtis.
Fašisti iso bili v ponedeljek popoldne obveščeni, da se je vrnil Valentin Eržen spet domov v Zakriž pri Cerknem. Ko so ugotovili, da se mudi pri svoji ženi, so okrog polnoči obkolili njegovo hišo. Kmalu nato se je Eržen poslovil ofa žene in odprl »vrata, da bi se spet skrivaj odpravil čez m^o. Tedaj pa je skočilo Drot.i njemu več fašističnih miličnikov, ki so bili pripravljeni na strel. Ko pa je opazil, da bi bila sleherna obramba zaman, se je odpravil na drugo stran hiše in "se skušal umakniti preko 'dvorišča. Toda tuidi na dvorišču so fašisti že razpostavili straže Na njihov poziv, nra.j se ustavi, se Eržen ni odzval. Ko se je povzpel na zid. ki obdaja dvorišče, so fašisti oddali nanj več strelov in ga smrtno zabeli. Takoj za te.m sta prispela na lice mesta sodna komisija in poveljnik 62- fašistične legije Benincampi. Fašisti so aretirali Erženovo ženo ter izvršili v hiši strogo preiskavo
Vojaška imenovanja
Beograd, 21. junija p. »Vojni list« objavlja večji ukaz o imenovanjih in premestitvah v vojski. Med drugimi sta imenovana za poveljnika 45. pešpolka polkovnik Gj. Glišid, za poveljnika 40. pešpolka pa polkovnik Ljubomir Zivanovič.
Iz državne službe
Beograd, 21. junija p. V višjo položajno skupino je napredoval kontrolor mer pri sreskem načelstvu v Celju Dragotin Ko-morski. Z odlokom prometnega ministra so premeščeni: inž. Janez Golob, pristav, z Jesenic k drugi sekciji na glavnem kolodvoru v Ljubljani: prometni uradnik Josip Zupanič s kolodvora Save na postajo Mirna, prometni uradnik Jožef Jerel s postaje Mirne na postajo Škofljico.
Prva tekma za srednjeevropski pokal
Slavija : Austria 3:1 (2:1)
Praga, 21. junija. Kot prva tekma za srednjeevropski pokal se je vršila danes na igrišču Slavije v Pragi pred 25-000 gledalci tekma med dunajsko Austrio in tukajšnjo Slavijo, ki se je končala s prepričevalno zmago Cehov. Avstrijci so bili deloma slabše moštvo, deloma pa so imeli tudi smolo. Tekmo je sodil budimpeštanski sodnik Klug. Revanžna tekma bo 2. julija na Dunaju.
Nogomet v Celju SK Celje : SK Jugoslavija 5:3 (4:2)
Celje, 21. junija. Danes se je pred 300 gledalci vršila prvenstvena tekma med Celjem in Jugoslavijo. Moštvo Celja je nastopilo oslabljeno in je bilo boljše samo do odmora. Jugoslavija je igrala požrtvovalno, sicer pa precej primitivno. Po odmoru je bila igra večinoma izravnana, sicer pa v celoti manj zanimiva. Celje si je zabilo v drugem polčasu tudi lasten gol. Sodil je g. Lukežič objektivno.
da pripravlja nemška vlad* novo gospodarsko in socialno politiko, ki naj bi bila prosta nekaterih mednarodnih konvencij, ker so ji v nadlego. Tako se nemška vlada v prvi vrsti bavi z mislijo uvedbe obveznega dela za nezaposlene, katerih edino delo je bilo do zdaj, da so hodili v povorkah, telovadili in delali na polju, kar je bilo brez sleherne gospodarske koristi. Vlada bi ho tela te mlade ljudi vpreči v produktivno delo, zlasti v izvozniške svrhe. S takimi cenenimi delavci bi se dale doseči tako nizke produkcijske cene, da bi lahko konkurirale z vsemi državami in bi se izdelki mogli izvažati in prodajati celo na Kitajskem in v Južni Ameriki. Tako bi si Nemčija svoje gospodarsko stanje do neke meje lahko sama iz lastnih moči popravila.
Zanimivo je. da se daio s temi načrti spraviti v sklad tudi glasovi, ki so se da nes razširili, da namreč Nemčija ne pripi suje londonskim razpravam nikakega praktičnega pomena in da bo sploh bojkotirala londonsko konferenco.
Bolgarski ukrepi proti atentatorjem
Sofija. 21. junija. AA. Notranji minister Girginov je danes predložil parlamentu zakonski načrt o poostritvi kazni za politične atentate. Vsak politični atentator, pa tudi Lniciator takih atentatov bo po tem zakonu kaznovan s smrtjo. Zakon tudi določa, da se mora sodni postopek proti političnim morilcem pospešiti, tako da se vrši razprava že najkasneje teden dni po zločinu, od nosno po aretaciji atjntatorja.
Sodba v procesu proti ljubljanskim komunistom
Beograd, 21. junija, p. Danes je bila na sodišču za zaščito države razglašena sodba v procesu proti skupini komunistov iz Ljubljane, proti katerim se je vršil proces 16. in 17. t. m. Obsojeni so Anton Bajec na 3 leta robije, Peter Kuret na 4 leta robije, Josip Beltram na 3 leta strogega zapora, Franjo Jeglič na 3 leta strogega zapora, Tomaž Brejc na 18 mesecev robije, Alojzij Beltram na 6 mesecev strogega zapora. Obsojencem se všteje pre;sk'-valni zapor. Josip Mezgec je bil oproščen.
Potujoča kmetijska razstava v Novem mestu
Novo mesto, 21. junija Davi se je zbralo k sprejemu potujoče kmetijske razstave veliko število občinstva, poleg zastopnikov vseh uradov in društev z mestnim županom na čelu. Navzoči so bili tudi zastopnik okrožnega in sreskega sodišča, sodni predstojnik Božidar Romih, zastopnik gimnazije profesor Prosen, župani vseh podeželskih občin, deputacija Sokola s starejšino br. Marinč-kom, gasilska četa z načelnikom Nikoli-eem. Društvo kmetskih fantov in deklet v narodnih nošah, kmetijska šola in učiteljski zbor z ravnateljem inž. Zupaničem, učiteljski zbor meščanske in osnovne šole z učenci ter mnogo šolske mladine, ki je dospela z učitel.jstvom s podeželja. Točno ob 8. je razstavni vlak prispel na okusno z zelenjem in zastavami okrašeno postajo, kjer je bilo postavljenih 25 večjih in manjših mlajev, na pročelju pa je visela kraljeva slika z napisom »Živel naš kralj, zaščitnik kmetijstva!«.
Prihajajoči vlak je bil sprejet s svira-njem godbe. Ko je vlak, obstoječ iz 22 voz, obstal, je izstopil upravnik razstave inž. Vinko Sadar s predavatelji. Goste ie pozdravil župan dr. Režek. Odzdravil pa je inž. Vinko Sadar. Sreski kmetijski ekonom g. Vrisk je naglašal pomen kmetijskega pouka v naših šolah.
Po pozdravu so si prisotni ogledali vzorno in bogato opremljeno razstavo. Vsak voz je vzbujal pozornost mnogoštevilnih obiskovalcev, ki se niso mogli dovolj na-čuditi razstavnemu materialu in spretnosti aranžerjev. Predavatelji so bili ves dan zaposleni s predavanji o sadjarstvu, poljedelstvu, perutninarstvu, vinogradništvu, živinoreji in živinozdravništvu. V Sokolskem domu sta bila predvajana tudi dva strokovna filma in sicer dopoldne za od-rastle, popoldne pa za šolsko deco. Razstavo je poselilo več tisoč ljudi in nad 30 šol.
Ob priliki te razstave se je vršil v hotelu pri \Vindischerju izredno dobro uspelo zborovanje članov tukajšnje kmetijske podružnice, na katerem sta referirali centralni tajnik Kafol iz Ljubljane in profesor grmske kmetijske šole Malasek o pripravah za vnovčenje kmetijskih pridelkov, pred vsem sadja, ki obeta letos bogato ietino.
Vremenska napoved
Dunajska vremenska napoved za četrtek.
Ponekod oblačno, nevihte; š.rokabio vi«*me.
Globoko potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da nam je danes po kratki in hudi bolezni, v 42. letu svoje starosti preminila naša predobra soproga, mati, sinaha, sestra, svakinja in teta, gospa
MILKA CHIOZZA
roj. Petovar
soproga veleposestnika.
Pogreb nepozabne se bo vršil v Seodovacci v četrtek ob 16. uri.
Seodovacca—Ivanjkovci, dne 20. junija 1933.
Žalujoči ostali.
Londonsko konferenco bo treba odgoditi
Ameriška trma onemogoča vsak napredek — Evropske države se posvetujejo že same za sebe — Delo
odborov
Maši kraji in ljudje
Prizor z otvoritve sokolske razstave. V sredini skupine je podstarosta ČOS br. Tru-hlaf (X)» desno od njega pa vidimo podbana dr. Pirkmajerja, podstarosto SKJ br.
Gangla in župana dr. Puca.
Ob otvoritvi Narodne galerije
Danes ob dvanajsti uri se bo izvršila v navzočnosti predstavi teljev naše likovne umetnosti otvoritev končno urejenih zbirk
I)r. Fran Windisclier,
predsednik Narodne galerije
Narodne galerije. Naš list je že v nedeljski številki posvetil temu dogodka daljši informativni članek. Danes samo izražam:' radost in zadoščenje vse kulturne javnosti, da se s preurejeno Narodno galerijo odpira nova reprezentanca naše kulture. Naša likovna umetnost od 13. stoletja do najnovejših struj in imen j3 zastopana v Naronlni galeriji z mnogimi deli, ki so samo tako ohranjena narodu, med katerim so nastala in ki bodo še poznim zanamcem pričala o kulturnem razvoju Slovencev.
Zahvala za to gre vsem, ki so SKlelovali pri organizaciji in notranji izgrainji tj kulturne institucije, zlasti pa sedanjemu predsedniku dr. Franu W i n d i s c h e r j u. Dr. Vindischer je s 6vojim vztrajnim prizadevanjem in s svojo vnemo za interes? Narodne galerije, ob sodelovanju odbora in posebej še ustanovitelja in dolgoletnega predsednika ter sedanjega direktorja galerijinil zbirk Janeza Z o r m a n a. odstranil vse zapreki, ki so stale na poti in privedel Narodno galerijo na sedanjo višino. Današnja otvoritev pomeni nov, pomemben datum v zgodovini te naprave, ki ima pred seboj še dolgo in svobodno pot razvoja, izpopolnjevanja in napredka v čast in korist ve? naše kulture
Skrbi in težave zagorske občine
Vesti o novih rudarskih redukcijah — Težave Bratovske skladnice — Predlog občinske uprave glede zasavske ceste
zaradi nevarnega terena zahtevala preveč stroškov in dela.
Kuhinja za ubožno deco v Sokolskem
Zagorje, 21. junija.
Zdra vn i k glavne Bratovske skladnice je pregledal te dni 54 rudarjev, ki so bili o veliki noči reducirani in prosijo za pokojnino. Malo prej pa je bila pokojnina priznana 45 rudarjem in sicer nekaterim začasno, za dobo od 2 do 6 mesecev, drugim pa za stalno, število novoupokojen-cev bo tako narastlo na 500. Bratovska skladnica v Zagorju je že sedaj pasivna pri vseh panogah zavarovanja in bo, kakor Viže, vedno bolj. Po občini se je raznesla tudi vest o novi rudarski redukciji. Ob koncu tega meseca bo baje reduciranih v Kisovcu 40, v Kotredežu pa 20 rudarjev. Te vesti so zelo verjetne po dosedanjih bridkih izkušnjah, da je baš Zagorje najbolj prizadeto pri vsaki redukciji, ki jih izvaja TPD.
S težkimi gospodarskimi in socialnimi vprašanji se je bavil tudi občinski odbor na svoji zadnji seji. Namesto likvidiranega prehranjevalnega odbora je bil izvoljen nov odbor, ki ga tvorijo vsi občinski odborniki, predseduje mu pa župan g. Bajcar. Prehranjevalno akcijo, v kolikor bo sploh še mogoča, bo vodila štiričlanska eksekutiva tega odbora. Občinski odbor se je pridružil tudi predlogu ljubljanske občinske uprave za nujno graditev zasavske ceste Ljubljana-Zagreb.
O zasavski cesti se razpravlja že več let. Ta cesta bi bila važna tudi iz tujsko-prometnih ozirov in bi mnogo koristila našemu gospodarstvu. Nekdanja ljubljanska oblast je že trasirala to cesto, izdelani so bili vsi načrti in tudi proračun je bil sestavljen. Y Trbovljah se je osnoval celo poseben odbor z namenom, da bi se načrt izvedel vsaj med Trbovljami in Zagorjem. Nastop gospodarske krize pa je vse preprečil. Zdaj, ko imamo v trboveljskih revirjih nad 1500 brezposelnih, za katere ni mogoče nikjer najti zaposlitve in sredstev za preživljanje, je graditev te ceste še posebno nujna. Brezposelni bi v bližini našli skromen zaslužek in možnost samostojnega preživljanja. Zagorski občinski odbor predlaga, naj se cesta ne izpelje od Zagorja za Savo naprej, temveč naj vodi od Zagorja čez Medijo - Peče, Moravče in skozi Št. Jakob do Ljubljane. Cesta za Savo od Zagorja do biižine postaje Sava bi
domu je začasno ustavljena po sklepu zadnje odborove seje Kola jugoslovenskih sester. Sredstva so namreč izčrpana in so s tem hudo prizadete mnoge rudarske družine. Prepričani smo, da bodo Kolašice tudi v bodoče, kakor že osem let posvetile vso svojo skrb in ljubezen revni mladini. Občina bo svoj običajni znesek tudi čimprej nakazala za kuhinjo, Kolašice pa bodo skušale zbirati sredstva pri dobrih ljudeh.
Zdravstveni zastop, ki je imel posebne dohodke od vseh okoliških občin, se je razšel in je tako izolirnica, ki jo je zgradil, ostala brez gospodarja. Banovina noče kriti tekočih stroškov, prevzame pa viseče dolgove. Poslopje, izolirnice je bilo po-nudeno zagorski občini pod pogojem, da bi sama krila vse stroške za izolirnico. Občina pa je morala to odkloniti in stoji na stališču, naj tudi v bodoče nosijo vsa bremena združene okoliške občine.
ŽENSKA KAZNILNICA
Idilična ljubezen lepe cvetličarke in mladega inženjerja!
Nedolžno obsojena na električni stol!
Rešitev iz objema smrti! Revolucija v ženski kaznilnici! Globoko ganljivo filmsko delo o dveh nedolžno na smrt obsojenih ljubečih se srcih!
Danes ob 4., y48. in V4IO. zvečer
Globoko znižane letne cene, a kljub temu premiera velefilma.
Vsako soboto nov Paramountov zvočni tednik!
Elitni	'tatica
Telefon 2124
Huda poškodba z nožem
Šmarje pri Jelšah, 21. junija.
V kleti posestnika Janeza Skledarja v Kočicah, srez Šmarje pri Jelšah, se je zbrala nedavno popoldne večja družba. Med gosti so bili tudi Skela Franc, viničar iz Plajnskega, Kores Jakob in neki Butolen Jožef, oba iz Kočice. Med Skelom Francem in Koresom Jakobom je ob tej priliki staro sovraštvo prikipelo na dan in je nastal med njima prepir, med katerim je Kores potegnil iz žepa nož in ga odprtega vrgel na prazen sod. Skela, da bi preprečil pretep, je nož pobral in ga pri sebi shranil. Proti večeru se je Skela poslovil in odšel proti domu na Plajnsko. Ko je bil kakih 250 korakov oddaljen od kleti, sta prihitela za njim Kores in Butolen in ga napadla. Skela ju je pozval k miru, ker pa sta ga kljub temu še napadala, je v silobranu potegnil prej spravljeni nož ter zadal Koresu štiri vbode, enega v ramo, enega v pleča in dva nekoliko niže. Vse rane so hujšega značaja in so ranjenca prenesli v hišo posestnika Skledarja, naslednjega dne so ga odpravili z reševalnim avtom v ptujsko bolnišnico. Koresovo stanje je resno.
Pri lenivosti črevesa, bolezni jeter in žolča, odebelelosti in protinu, katarju želodca in črevesja, obolenjih danke, odpravi naravna »Franz Josefova« gren-čiea zastajanje v trebušnih organih hitro in brez bolečin. Dolgoletne izkušnje po bolnišnicah uče, da uravna »Franz Josefova« voda izborno delovanje črevesa. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Morilka svojega gospodarja obsojena na 10 let
Maribor, 21. junija.
Kazenski senat tukajšnjega okrožnega sodišča je obravnaval danes zločin, ki se je zgodil na letošnjo velikonočno soboto na Spodnjem Bregu pri Ptuju. Na zatožni klopi sta sedela 28-letna dekla Marija Vreševa in njen ljubimec, 25-letni kolarski pomočnik Konrad Murko iz Dtažencev, obtožena, da sta po preudarnem načrtu umorila iz koristoljubja že priletnejšega gostilničarja in posestnika Ignaca Emer-šiča. Krvav dogodek slika obširna obtožnica takole:
Marija Vreševa je bilo siromašno dekle, ki je že od mladih let moralo služiti svoj kruh. Še kot otrok je prišla k Emeršičevi hiši na Spodnjem Bregu pri Ptuju. Bila je pridna in poštena, zato so jo Emeršičevi radi imeli. Ko pa se je Emeršič oženil, je Marija šla od hiše in si poiskala službe drugje. Pred osmimi leti pa se je spet povrnila k Emeršičevim, kjer je preživela svojo mladost Emeršič jo je rad vzel, ker je vedel, da je zanesljiva. To je storil tem rajši, ker je njegova 10 let od njega starejša žena vedno bolehala in ni mogla opravljati vseh gospodinjskih del.
Prva leta zakona so bila srečna. Po letih pa je Emeršiču začela ugajati dekla Marija, ki se gospodarjeve ljubezni ni branila. Gospodar ji je bil nekoč obljubil, da ji bo zapisal 10.000 Din, in od takrat sta pričela žveti Emeršič in njegova dekla kot mož in žena. Prava njegova žena Ge-nofefa pa se je vdala v svojo usodo. Ločila se je popolnoma od svojega moža in si uredila v neki stranski sobici svoje ležišče. Za vse drugo se ni brigala.
Pred dvema letoma pa se je dekla, ki je imela vso oblast pri Emeršičevih, spoznala z mladim kolarskim pomočnikom Konradom Murkom. Konradu je bila postavna Marija všeč in vedno pogosteje se je oglašal pri njej. Bil je sladkih besed, s katerimi je Marijo pridobil na svojo stran. Da je ona postala vse drugačna, to je takoj slutil stari Emeršič, ki je bil zelo ljubosumen na mladega kolarskega pomočnika. Sirovo deklino vedenje je silno bolelo zaljubljenega gospodarja. Odkar je hodila s svojim izvoljencem po veselicah in odkar je ostajal Konrad pri njej čez noč, ni hotela več uslišati nobene gospodarjeve prošnje. Z gospodarjem se je pričela prepirati in mu je v razburjenosti večkrat grozila z nožem. Tako sta se sprla tudi na letošnjo velikonočno soboto in so bile posledice prepira usodne za oba.
Usodnega dne je bil Konrad na obisku pri Mariji. Ko se je Emeršič okrog 10. spravljal k počitku, se je oglasil še v kuhinji, kjer sta bila Mirija in Konrad zatopljena v svoj pogovor. Ko sta ga opa-ziila, sta skočila pokoncu. Marija pa je poiskala nož in ga zasadila Emeršiču v srce.
Marija se je pred sodniki izgovarjala s
I silobranom, a senat ni mogel upoštevati zaradi obtežilnega materiala njenega zagovora. Obsojena je bila na 10 let robije in trajno izgubo častnih državljanskih pravic. Soobtoženi kolarski pomočnik Konrad Murko je bil oproščen vsake krivde.
Mož in tast sta jo pognala v smrt
Kragujevac, 21. junija. Tukajšnje okrožno sodišče je obe oprostilo, ker ni bilo dovolj dokazov za njuno krivdo, toda vse ljudstvo v njiju domači vasi je trdno prepričano tudi še danes, da sta jo le onadva pognala v smrt
Prvulovičeva hiša v Brzanu šteje med najimovitejše v vasi. Domači sin Proka se je pred nekaj leti oženil z lepo mlado Milico iz sosedne vasi. Zakon je bil nenavadno srečen, ker sta se, kar je med kmetskim ljudstvom zelo redkokdaj, vzela iz ljubezni. Rodilo se jima je tudi par lepih, zdravih otrok, kateri so bili pravi ponos mladi materi. Po prvih letih pa je prišla nenadoma bridka izprememba. Milica je opazila, da ji je mož začel gledati za drugimi ženskami. Ko so ji na novedali. da se stalno shaja z neko svojo »prijateljico«, je zapustila možev dom in se vrnila k svoji materi. Ta ji je toliko časa prigovarjala, da naj se vrne k možu, da se je res vrnila. Toda vrnila se je s sklepom, da mu bo vračala milo za drago. Odtlej jo je mož večkrat videl, da se ie. na pragu stoječ, nogovarjala s tem ali onim mladim vaščanom, kar je bilo vzrok, da so se začeli preniri v hiši. Žena je bila seveda slabejša in še tembolj, ker je moža še hujskal proti njej njegov oče, kateremu sinaha nikdar ni bila prav po volji. Oba sta jo začela strahovito mučiti. Neprenehoma sta ji grozila, da jo vržeta iz hiše, da ji vzameta otroke, katere je imela zelo rada, in celo da jo ubijeta. Mož jo je tudi res večkrat pretepal, da je bila polna modric po vsem telesu. Prišlo je celo tako daleč, da ji nista dovoljevala niti trohice hrane. Neprestano sta jo zmt ■ jala s prešestnico in ji ubijala v glavo, da bi bilo najbolje zanjo, če si sama vzame življenje. In se je zgodilo tako, da so 2. avgusta lanskega leta zjutraj našli ubogo Miilico mrtvo, visečo na vrvici,
Takoj tedaj se je mislilo, da je Milica šla res prostovoljno v smrt, da se ji je
805/a
Koliko škode lahko povzroči potenje!
Koliko ntspnHk ia neprijetnosti pri potenju! Toolet« t»proi«aščeina, eleganca, pravlrao držanje in že>n£ka dražit kio.mpromitira.ne. mogoče c**lo izgub* prijatelja . . . V« to zamore zakm r.i neprijeten duh po potu.
O D 0 R O N O Vam daje eno?:avno in ranesljivo eredstvio. da obvarujete toaleto v brezhibnem &t«n.'u im rta Vam ostane koža pod pazduho povsem fu>ha.
Nabavite v trajno obrambo proti neprijetnemu piten ;.u
ODO-RO-NO
Nikar ee ne bojte, da Vam bi Mor ono kožo dražil ali da bi Vam uma zal tudi najibolj obSutljrro obleko.
Prodaja «e v vse-h trgovinah « parfumerijekim in toaletnim blagom.
Glavno skladišče: M. Neumann, Zagreb, Boškovičev« 44
pač omračil um in je tako segla po vrvi. Zdravnik je tudi ugotovil samomor. Kmalu nato pa se je začelo govoriti, da sta jo mož in tast s svojim okrutnim ravnanjem prisilila, da si je vzela življenje. Truplo so izkopali iz groba in pri raztelesenju se je pokazalo, da je bila žena popolnoma sestradana. Samo nekaj zrn sirove koruze so ji našli v želodcu drugih ostankov hrane pa sploh ne. Na truplu pa so se poznali sledovi udarcev. Tako je potem prišlo, da je državni tožilec obtožil oba Prvuloviča zaradi zločina po § 169. kaz. zak.
Na razpravi je bilo zaslišanih nad štirideset prič, toda njihove izpovedbe niso bile toliko točne in zanesljive, da bi sc bilo sodišče po njih prepričalo o krivdi obtožencev, pa ju je oprostilo. Milica pa je, komaj 25 let stara, svojih par let srečnega zakona plačala s »prostovoljno« smrtjo. Proka se pa seveda v kratkem oženi, ker pač kmetski gospodar ne more ostati brez — gospodinje.
Zima o kresu
Snežiti meteži in drugo z gorenjskih planin, ki so prelepe tudi v tej
nenavadni vremenski dobi
Srednja vas, 21. junija
Vrhovi naših planin so vedno lepi, bodisi, da bleste v solncu bodisi, da se oode okrog njih temni ali beli oblaki.
Človek, potreben oddiha, rad pohiti ven in najraje na Gorenjsko, tudi če izgleda dan mrk in pust: v zameglenem nebu se bodo stvorila okna in bo omogočen pogled v modro sinjino. Redkokdaj se popolnoma prevaraš in se vračaš domov in v dolino še bolj čmeren in zdolgočasen, nego si odhajal.
Na Jesenicah, v kotlu, kjer »vedno piha«, kakor pravijo domačini, ti že ohlaja glavo ostrejši zrak. Tam te sprejme tudi kolodvorski trušč, ki pa nič ne moti, nasprotno, vpliva celo poživljajoče in te domala razvedri.
Prihajajo in odhajajo vlaki. Iz vsakega se vsuje množica ljudi, v vsakega se vsi-pa druga množica. Včasi se gnete več ljudi pred vozovi onega, ki odhaja proti Bohinjski Bistrici, včasi zopet pred onim, ki je obrnjen proti Kranjski gori in dalje
Sprevodnik najavlja postajo Gozd-Mar-tuljek, torej kaže izstopiti, kajti pot gre odtod na Srednji vrh, v prijazno gorsko vasico, v kateri bivajo še prijaznejši ljudje, v preprijaznih a ponosnih domovih, ki jih obkroža deloma gozdno drevje, deloma pa jih ovijajo smaragdno zelena polja in travniki, dočim se spenjajo zadaj v zrak obraščeni. še boli tam zadaj pa spet skalnati vrhovi, ki zro na našo in na koroško stran. V Srednji vasi ti nudijo gostoljubje vsi domovi, pri štirih ali petih hišah pa imajo tudi na razpolago prenočišča in sicer lepe sobe s čednimi in ko-modnimi posteljami, tako da ne pogreša udobnosti niti razvajenec. Pri dobrem posestniku Janezu Hlebanji ti posebno radi postrežejo z mastnim planinskim mlekom, sirovo šunko in pa drugimi dobrotami, zatorej ti ni težko ostati in se pogovoriti o tem in onem Oni so radovedni kako je v dolini in v Ljubljani, ti si pa gotovo radoveden kako se imajo tu gori, kamor še tak veter ne prinese cestnega prahu. Namažeš črni kruh z zaseko ali surovim maslom, popiješ skodelico mleka ali kave in kramljaš, kramljaš o vsem kar zanima tebe in zanima one. Pravijo, da imajo i tu tisto, no tisto... krizo v vasi. Prejšnja leta je bilo ob tem času že več letoviščar-jev na okrog, izmed teh so številni ostali kar gori, turisti pa so prihajali mimo sko-
ro sleherni dan. Ni čuda, zunaj lije kakor iz škafa in še celo mah dveletni Rudi, ki tišči nosek k šipam v oknu, vpije: Voda gle...!
Preteklo nedeljo je vladal v planinah silovit vihar, ki je lomil drevesa in razmajal skale. Lilo je vso noč do nedelje popoldne, in to v curkih, debelih kakor vrvi
Zeblo ni samo nas, tožila je celo mlada brhka gospodinja, pa je šla in zakurila veliko domačo peč, da je zaprasketalo v njej tako kakor, da smo sredi zime in ne sredi junija.
Konec maja in že popreje so zgnali pastirji govejo živino in pa ovce iz hlevov v planino. Sprva je kazalo vse prelepo; pastirji so si urezali palice, si napravili piščali in se komaj še ozirali v dolino. Nebo je bilo jasno iz dneva v noč in celo sape so mirovale. Ta planinska in pastirska idila pa je trajala le nekaj dni. Naenkrat so nastopili hladnejši dnevi, pooblačilo se je in pričelo je deževati. Bo li prenehalo? so si klicali pastirji iz planine v planino. In ni prenehalo. Deževalo je venomer, naenkrat pa se je izprevrglo vreme v še hujše: mrzli dež je zledenel in pričelo je neusmiljeno snežiti. Krave in sploh goveja živina naenkrat ni več mogla do paše in so jo komaj odgnali do staj. Ovce pa je sneg čez noč zamedel in so jih gospodarji šele po dveh dneh iskanja jedva našli vse premrle od mraza pod grmovjem tik gozdov. Snega je padlo tedaj človeku do pasu in so bili planinci v smrtni nevarnosti pri tem, ko so iskali ubogo živino, ki so jo morali po nevarnih poteh spraviti počasi v dolino nazaj.
Takih dni in takih prilik ob tej letni dobi ne pomnijo niti najstarejši ljudje. Sneg je ponovno zapadel v planinah tudi preteklo nedeljo, vendar ne v taki meri in ga je že naslednji dan spet vzelo solnce. Navzlic temu pa so gospodarji še počakali in držali živino doma v hlevih do torka in včeraj šele se je spet čulo v planinah veselo mukanje in meketanje. Zdaj je tam gori v višinah spet veselo in živahno in ko bodo napočili stalni lepi dnevi, bo prišel uživat planinsko idilo marsikateri ljubitelj višinske tišine in brezskrb-nosti, ki zdaj še čmerno zre skozi okno doma ali pa se dolgočasi in robanti zaenkrat še v Kranjski gori in drugih letoviških krajih naše prelepe Gorenjske.


& ML
EGLED
Razgovor z Zvonimirjem Rogozom
Praga, v junijj.
O Ro^ozu je * Jutro< že pisalo (glej št. 22. od 26 "januarja t. 1.) Kljub temu se mi ]3 zdelo pogrebno, staviti mu nekoliko vprašanj. da rtobi naša javnost splošno sliko njegovega delovanja v Pragi. Saj ga imamo lahko skoraj za svojega — v Ljubljani se je razvil, iz Ljubljane je stopil v široki svet. Pa tudi on sam je tesno navezan na Slovence in njihovo kulturno središče. Živo se zanima za gledališko življenje v Ljubljani. V Slovanski knjižnici, kamor rad zahaja, čila nova slovenska dramatska dela. spremlja v slovenskem časopisja delo ljubljanskega gledališča (zadnjič sva vodila živahen pogovor o krizi v njem) — skratka — Ljubljana mu je zelo pri srcu in veseli se že na svoj? svidenje z njo, ki bo v jeseni. Tokrat mu delo obleka ni dopustilo. Gosp. Rogoz namreč res veliko dela. Pa to boste spoznali najbolje iz njegovega pripovedovanja:
Že štiri leta delujete v Narodnem gledališču v Pragi. Tz malih ljubljanskih razmer ste postali popularni umetnik velemesta. Povejte nam. gospod režiser nekaj o svojem delu v tem fa<n!
Res, že štiri leta sem v Pragi- Štiri leta dela v dveh največjih praških gledališčih,
v Narodnem in Stanovskem. Repertoar teh dveh gledališč predstavlja poleg domačih del, katerim se predvsem posveča pozornost, zlasti dela zapadnih literatur. Lahko si mislite, da ee da v gledališčih, kjer so režiserji svetovnega slovesa, kakor je šef drame dr. K. H. H i 1 a r, kjer stalno del.i-jejo r ežiser ji Karel D o s t a 1. Novak, prof. Svoboda in dr., v štirih letih res veliko naučiti. Nisem seveda ves ta čas eamo študiral, temveč sem opravil tudi dobršen kos težkega dela. Prvo in najtežje je bilo obvladati češčino. vse finese izgovarja-ve. Saj veste, lepa češčina je zelo težka. Da pa sem jo temeljito obvladal, mi je splošno priznala češka kritika in sami ste se lahko neštetokrat prepričali o tem. Poleg gledališča pa imam tudi zelo veliko dela pri raznih prireditvah. Naša kolonija je preagilna in ima veako leto lepo število različnih prireditev: koncertov, zabavnih večerov, proslav jubilejev, narodnih praznikov, diletant-skih predstav in podobno. Skoro nobena teh prireditev ne mine brez mojega sodelovs-. nja. Jasno je. da mi vse to jemlje zelo veliko prostega časa, vendar delam rad, ker sem preverjen, da je treba i v tej smeri delati.
Do danes sem igral v Narodnem in Stanovskem gledališču že preko štirideset uiog
v približno 550 predstavah. Režiral sem poleg dragih tri srbskohrvatske igre, in to Ogrizovičevo »Hasanaginico«, D i m o-v i če ve ga ^Kraljeviča Marka« in Nuši-čevo »Gospo ministrico«. »Hasanaginica« je imela zelo velik uspeh. »Kraljevič Marko«
je bil žalibog praškemu občinstvu precej tuj, zato pa ie imela »Gospa ministrica«, katero sem režijsko kolikor je le bilo mogoče, približal praški gledališki pjbliki, z gosp j Balovo v naslovni ulogi vprav triumfalni
uspeh. Izšla je že v tisku in se igra po vsei Češkoslovaški.
Ali ne bi bilo mogoče prodreti v Narodnem gledališču s katero od slovenskih dram?
Slovenska drama mi je zelo pri srcu. toda s tem eo velike težave. V Stanovskem ple-dališču se igrajo skoraj same komedije, Narodno pa je posvečeno v prvi vrsti domači literaturi in šele nato najboljšim tulim igram, za katere pa preostaja po navadi malo prostih dni, ker večino predstav zahteva opera. Uspelo pa mi je vendar plasirati ljubko otročjo igro >Princesa in pastirček« Pavla Golie, ki jo je prevedel Jan Hu-dec. Igra ie sprejeta, ni pa prišla to sezono v repertoar, ker je bila uprava vezana s pogodbami pa drugih straneh. Pride pa prav gotovo na vrsto v prihodnii sezoni.
Kaj Vas je zvabilo k filmu? Povejte nam kaj o svojem udejstrovanju pri njeni!
Film mika vsakogar, tudi umetnika, čeprav je tu težko govoriti o umetnosti. Vsakdo bi se rad videl vsaj enkrat — na platnu, ker je drugače to fizično nemogoče. Videti se, opazovaii ee, ne kot v ogledalu, ampak kot subjekt, ki se svobodno giblje, misli in deluje. V tem je kar nekaj mističnega. Vidiš svoj drugi jaz in nisi ž njim trenutno prav v nobeni zvezi, ne v duševni in n3 v fizični. In vendar je to tvoja točna reprodukcija. Rekel sem točna, toda to je milo. kajti film ie tako kritičen, posebno v detajlih, da človek s prostim očesom nikoli ne more na človeku tako jasno videti
njegove fiziognomije in instinktivno čutiti njegove notranjosti kot prav na platnu. Mislim, da bi bil film s tremi dimenzijami, ko bi bil mogoč, nekaj absolutno pretresljivega. Film igralca tudi zelo popularizira. Pied filmanjem sem se lahko neopaženo peljal v praških tramvajih, po >Ekstazi« in »Možu in senci« je že skoraj neprijetno vstopiti v voz. Preveč radovednih oči!
Pred kratkim je bil končan film >Sedma velesila?. Je to interesaritna špionska afera, v kateri igram špiona sovražne države. Film pride v promet šele v jeseni. Filmanje se je vršilo na Petrovki v Krkonoših v globokem snegu in pri visokem mrazu. Vsebuje mnogo prekrasnih zimskih slik in skoro V6e osebe v prirodi igrajo na smučih.
Kai sodite na splošno o češkem filmu?
Napredek češkega filma je nesporen. Nemške produkcije (mislim eksportne) sicer še ni dosegel, kar je seveda razumljivo, ker nima za seboj take tradicije, vendar je globlji od ameriškega filma, boljši od italijanskega, ni tako naiven kot angleški, francoski film mu pa ne more konkurirati, izvzemši filmov Rene Clara. Kar se tiče so-lidnosti produkcije, jasnosti fotografije in zvoka, sodi češkemu filmu mesto med prvimi svetovnimi filmi.
Ali se ne bi mogla najti neka pot k sodelovanju z Jugoslavijo tudi na tem polju?
Sodelovanje z Jugoslavijo se je izkazalo za enkrat v filmski industriji nemogoče. Jr go9lavija plača za dober film okrog 100.000
Domače vesti
♦	Naša bodoča občina. Pod tem naslovom je podban dravske banovine g. dr. Otmar Pirkmajer v radiju predaval o pomenu novega občinskega zakona, ki je »topil 13. t. m. v veljavo. Zaklon je važen zlasti za slovenske kraje, ker pri nas do-sedaj prevladujejo majhne občine, ki jih bo treba po odredbah novega zakona založiti v večje. Zato je razumljivo, <da se za zakon in za vprašanja, ki jih je in jih še bo sprožiti, zanimajo najširši sloji prebivalstva. čitateljem bomo gotovo ustregli, ako objavimo informativna in strokiov-n jaška izvajanja g. podban a tudi v ;>• Jutru,. Pni njihov del .prinašamo v današnji številki na 7. strani
J. MAČEK
Ljubljana, Aleksandrova b. 12.
največja izbira površnikov
in oblek za gospode ter deco.
♦	Učiteljstvo na morje. Prejeli smo: Ferijalno letovališče jugoslovanskih učiteljev osnovnih in meščanskih šol (FLJU) bo organiziralo tudi v letošnjih velikih počitnicah svojo kolonijo že z ugodnejšimi finančnimi finančnimi pogoji kakor doslej ker ima svoj kolom iti a ta i inventar že plačan. Letovali bomo v Veliki Luki okrog 9. ju ni™ do 9. avgusta. Vsi stroški kakor članarina (30 Din) kolonijski fond (70 Din), stanovanje s hrano (650 Din) znašajo 750 Din. Ker je čas za vipis zelo kratek, vabim vse učiteljstvo, ki hoče preživeti 30 dni na našem Jadranu, da se priglasi na spodnji naslov. Po prejemu prigilasa pošljem priglašenem ček, s katerim vplača 300 Din ostanek pa po prihodu v kolonijo, čas za prijavo je do 2. ju-lirja Natančnejša navodila glede skupnega oibo' a slede. Za FLJU Slavko MrovUje, učitelj, glavni poverjenik in poverjenik dravske banovine, Stovenjgiradec.
♦	španski izletniki v Varaždinu. V Va-rorfMimi je prispela v ponedeljek večja izletniška družba iz Španije, ki si je ogledala vise zanimivosti mesta, potem pa preko čakovca odpotovala v Budimpešto, špamsiki izletniki se bodo preko Avstrije in švice vrnili v svojo domovino.
♦	Dansko-jugoslovensko udruženje je bilo nedavno ustanoviti en o v Kopenhagnu in ima za to organizacijo danskih prijateljev Jugoslavije posebne zasluge tajnik našega poslaništva v Kopenbagmu g. Franjo Pakaci. Ustanovitvi danskin-oluigoslo-v en s kes a združenja je prisostvovalo na<3 100 oseb, ki so se vse vpisale za člane. Xa ustanovnem zborovanju je predaval o Jugoslaviji g. Paikaci.
+ Z izleta Jadranske straže. Pišejo nam: U' "eležnikl izleta Jadranske straže po Sredozemskem morju sporočamo svojim znancem. da smo zdravi in v najboljšem razpoloženju prispeli na Krf. Tn so bile opravljene velike svečanosti v spomin vojakom srbsike vrrsike, ki so pokopani na otoku Vidu. Tudi ljubljanska deputacija izvršnega odbora je položila venec na spomenik. Dne 18. t. m. smo odpotovali proti Korziki. Da'Tji§e poročilo sletdl
♦	Velik tabor bojevnikov priredi Zre-7a bojevnikov 9. julija v Mokronogu na žalbstmi gori. vz Ljubljane bo vozil poseben vlak. Ona za vožnjo iz !uju<bljane, zajtrk v vlaiku in kosilo bo 45 Din. Prijave sprejemajo v Ljubljani: trgovina >Orient ,, Tvrševa cesta 14; Stanko Flor-jančič, Sv. Petra cesta 35; »Pri zivomu. Pred šikoftjo 15; Samoipomoč Zveze bo-levnikov, .Tegličeva cesta 15; LeoipoM Zupančič, .Teigličeva cesta 15; Ivan Bfeovi-čar, Kolizejska ulica 10; v Mostah pa: Karel Kovič, Zaloška cesta. Izven Ljubljane bivajoči se lahko prija.vijo pri skupinah Zveze bojevnikov. Prijave se sprejemajo samo f"o 4. julija. Bivši vojaki pa tudi vsi drugi, pohitite 9. juilija na lepo Dolenjsko, da v lepem Mokronogu užije-te nekaj prijetnih uric in slišite o nalogah in delu organizaciie Zveze bojevnikov.
♦	Velik zbor bojevnikov Iz svetovne
v Crngrobu pri Škofji Loki bo 2. julija. Na zboru bodo govorili gg. Marinko, Florjančič in Rozina. Polovična vozna cena je dovoljena. Sodelovali bosta godbi iz Škofje Loke in Tržiča. Vabljeni ne le bivši vojaki, ampak visi, ki žele preživeti nekaj veselih ur v prosti naravi.
♦	Državna dvorazredna trgovska šola v Ljubljani. Začetkom šolskela leta 1932-1933 je vstopilo v prvi letnik 90 učencev
Živčno bolnim in otožnim nudi mila naravna »Franz Josefova« voda dobro prebavo, jasno glavo in mirno spanje. Po izkušnjah znamenitih zdravnikov za živčne bolezni je uporabo »Franz Josefove« grenčice pri težkih obolenjih možganov in hrbtnega mozga najtopleje priporočati. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
in učenk, r drugi letnik pa 110. Med letom jih je izstopilo iz I. letnika 16, iz II. letnika pa 1, tako da je bilo kancem leta v I. letniku 74 učencev ln učemk, v druigem pa 109, skupaj 183. V prvem letniku jih je izdelalo s praiv dobrimi uspehom 6, z 'Sobnim 22, z zadostnim 26. Popravne izpite jih ima 15 (20.27%), zdelalo jih pa ni 5 (6.76«/o). V drugem letniku jih je iztdelalo z odličnim uspehom 1, s prav dobrim 4, a irtobrim 38, z zadostnim 60. Popravne izpite imajo 3 (2.75%), iadelali niso 3. Za-vršni izpiti so se vršili pod predsedstvom direktonja g. Jos. Gogale. K završnemu izpitu v junijskem robu je bilo pripuščenih 105 kan d a to v, od katerih sta m<^d izipi-tom 2 odstopila. Pismeni izpit so opravljali kandidati in kandidatinjfe od 29. maja do 2. junija, ustni izpit pa je trajal od 6. do 21. junija Završmi izpit so napravili z odličnim uspehom 3 (2.91%): Brus Ber-ta, Hawlina Marija in Zmavc Kristina, s prav dobrim uspehom 9 (8.74%), z zadostnim uspehom 32 (31.07). Za 3 mesece je bilo odiklonjjenih 9 kandidatov m kandidatki j (8.74%). Za celo leto ni bil odklonjen nihče. — Vpisovanje za š. leto 1933 1934 bo 1., 2. im 4. septembra od 8. do 12. ure. V prvi letnik se sprejmejo tisti(e) ki so ifiovr&ili (e) meščansko šolo z završ-niim izpitom ali štiri razrede gimnazije z nižjim tečajnim izipitom ter niso stari nad 17 let. Tistim, ki so stari več kot 17 let pa manj kakor 19 let, more na posebir.o prošnjo banska uprava spregledati starost in dovoliti sprejemi v dvorazredino trgovsko šolo. — K vpisovanju za I. letnik je treba prinesti 1.) rojstni list, 2) izpričevalo o zavrženem ali nižjem tečajnem izipitu, 3) prošnjo za sprejem, kolikovamo s 5 Din, 4) šolnino, ki se odmeri na podlagi davčnega potrdila o neposrednih davkih, 5)150 Din vipisnine. Dne 6. septembra ob 12. bodo na razglasu i deski objavljena imena sprejetih učencev in učenk. Ne-eprejeti dobe listine in denar nazaj. K vipisovamju za II. letnik je treba prinesti 1. (prijavo, ki se jo dobi pri šolskem slugi za 50 par in katera mora biti kollkovaina s 50 Din, 2) šolnino kakor za prvi letnik,
3.)	100 Din vpisnine. — Obisk dvorazredne tngovske šole je zlasti priporočljiv za tiste učence (ke), ki se nameravajo po dovršeni trgovski šoli ostati v domačem trgovskem, obrtniškem ali industrijskem podjetju. — Absolventi dvorazredne trgovske šole imajo pravico na dijaški rok.
♦	Tečaj za gospodinjstvo in za domačo In šolsko higieno priredi oblastni odbor podmladka RK od 10. julija do 5. avgusta. Namen tečaja je, da so učiteljice osnovnih, meščanskih in srednjih šol pripravijo in moralno obvežej o za. dtelo pri po ml a d kn Rdečega križa, zlasti pa za vodstvo šolskih kuhinj, ter si izpopolnijo svoje znanje iz domačega gospodinjstva in zlast* i i praktične higiene, na kateri naj sloni vse domače im šolsko življenje. Po dovršenem tečaju naj učiteljice na svojih organiziranih šolah snujejo tudi kuhinjo podmladka RK, kjer bi dobivale učenke najvišjih razredov in po možnosti tudi šoli odrasle mlaidenke primeren gospo-diinljsfki pouk. Poučevali bodo v tečaju; gospodinjstvo, otroško higieno, nego tn prehrano, splošno higieno, higieno žen«, iprvo pomoč pri nezgodah, nalezljive bo ilezmi, tuberkulozo, alkoholizem in drugo Tečaj se bo vršil za gospodinjstvo na go ep od tajski šoM »Mladiki« v Ljubljani, « ■za druge predmete na zavodu za zdrav stveno zaščito mater in 'dece v Ljubljani, ■Lipičeva ulfca 2. Za pouk bo plačati po •200 Din. Orne udeleženke, ki ne boda stanovale pri svojcih, bodo lahiko dobile brezplačno stanovanje v »Mladiki«. Pre •hrano pa si bodo udeleženke preskrboval* same v gospodinjs&i šoli in plačevale za njo po dnevnih cenah. Učiteljice osnovnih meščanskih ln srednjih šol, ki se žel® udeležiti tečaja, naj naslovijo svoje prošnje oziroma prijave na oblastni odibo" Podmladka Rdečega križa v Ljubljani do
4.	julija. Prednost imajo one učiteljice, iki že agitao sodelujejo pri Podmlaidiku ostale pa se morajo obvezali, da bodo •ttelale pri PRK. Števil!o udeleženk bo določeno naknadno, o sprejemu pa bo obveščena vsaka prosilka. Tečaj se bo vršil le tedaj, če so oglasi vsaj 20 udeleženk. Vse sprejete učiteljice naj se zbero dne 10. juilija ob 8. dopoldne na gospodinjski šoli »Mladika« v Lju/bljani. Ako nameravajo stanovati v » Mil aid liki*, naj pcineso s seboj posteljno perilo, blazino, lahko odejo in psrtič.
♦	Okrevališče za slabotno deco bo 1. julija otvorjeno'* v Ladisilavovem dečjem domu v Crilevenici. V okrevališče se bo sprejemala moška in ženska deca v dtobi od 6. do 14. leta. Dnevina oskrba znaša za deco državnih in banovlnskih uradnikov in nameščencev 20 Din, za vse ostale privatnike pa 25 Din. Otroci bodo pod nadzorstvom upravitelja deejega doma in strokovnih sester-odgojiteljic, ki žive v domu. Za otroke siromašnih roditellev. ki
Potenja, sončarice in peg vas obvaruje originalni
NIGGEROL
(patent št. 5922). Kožo vam naredi gladko in enakomerno bakreno zagorelo.
DROGERIJA GREGORIČ Ljnbljana, Prešernova ul. 5
so državni ali banovinski uradniki ali nameščenci, se mesečni prispevek more znižati na 300 Din, popolnoma siromašnim se bo pa dovolilo brezplačno bivanje, v kolikor bo razpoložljivih mest. Otroci morajo vse potrebno prinesti s seboj; obutev, perilo in obleko za mesec dni. Pripominja se, da se v dečji dom ne sprejemajo otroci, glede katerih bi zdravnik zavoda u«otovil, da so bolni na pliučih. ali pa imajo kakšno drugo nalezljivo bolezen.
♦	Himen. G. Josld Kalin, veleposestnik gosrtitaičar in mesar v Bregani se je poročil dine 14. L m. z KosDodiono Zorko Radejevo, hčerko g. Martina Radeja, posestnika, gostilničarja in župana iz Čateža. čestitamo!
♦	Obiskovalci idrijske realke se ob priliki 25 letnice prve mature vljudno vabijo na prijateljski večer, ki je določen za soboto 24. t. m. ob 20. v Ljubljani pri Leni (gostilna pri Lovcu), vogal Bieiwei-sove in Rimske ceste. Posebno so vabljeni vsi gg. profesorji, prijatelji Ilirije, Idrij-čanov in idrijskih dijakov. Prijave za večerjo (žlikrofi) sprejema g. prof. Adolf Lapajne. Rimska cesta 24.
♦	Novi grobovi. V Bre.znem je umrl v visoki starosti 90 let nekdanji zaslužni odbornik občine Sv. Krištof g. Franc K o-zole, ki bo jutri ob 16. položen k večnemu počitku na pokopališče na Dolu pri Hrastniku. Rlaigi pokojnik je oče ugilel-nesa posestnike, trgovca in gostilničarja g. Peitra Kozoleta v Brezmem pri Rimskih Toplicah. — V Scadovacci v Italiji je umrla v torek jk> hudi operaciji ga. Midka C h i o z z a, rojena v. livarn jkovcili. Bila je do leta 1918. poštna uradnica. Pokojnica je iz znane ugile^ne rodbine Peto-varjeve v. Ivanjlkovcih, sestra narodnega poslanca g. 'Lovra Potovanja. — V Novem mestu pa je umrla ga. kvarna Ilovarjeva, ki jo bodo danes popoldne pokopali na domačem pokopališču. — Pokojnikom blag spomin, žalujočim iskreno sožalje!
Zastave — trobojnice:
100 con š-ir. m-tr. 25 Din 130 cm lir. mti. 36 Din Velika ircbirfl čisto volnenih zeetiv.	7499
MANUFAKTURA
SOCVAN Mestni trg 24.
♦	žrtvam avstro-ogrskega nasilja v spomin. Med vlnjno je bilo v Zenici veliko taborišče internirancev, ki so jih avstrijske civiJme in vojaške oblasti pregnaile večinoma iz jugoslovenskih pokrajin ter jih pustile tam umirati oni' pomanjkanja. V Zenici se je ustanovil sedaj odibor, ki bo Zbiral prispevke za postavitev sriomiiiske kapelice ki grobnice teh mučenikov. Kapelica z veliko grobnico bo po dosedanjih načrtih zgrajena na vzvišenem prostoru med pravoslavno cerkvijo in Sokolski m tHomonn.
♦	Sreča v nesreči. Ko se je živinski trgovec Dolenec z velikim tovornim avtomobilom polnim telet i« Štefanija vozi/l iikumov v Koprivnico, se je avtomobil zaradi defekta pri motorju prevrnil v globok obcestni jarek. Po srečnem naključju i so ostali nepoškodovani šofer, trgovec in njegov brat in tudi vsa živina. Na avtomobilu je samo mamjiša materialna škloda.
♦	Sokrivko morilcev bratov Malijev Marijo Golmajerjevo je te dni obiskal v zaporih noivomeškega sodtišča njen braitra-nec, ljubljanski odvetnik ter ji sptoročil, da so njeni domači prepričani o njeni nedolžnosti. Stpričo te izjave 'domačih se Gol-majerjeva v celici neprestano joče. Dobila je tudi huide živčne napade. Golmajerjeva je izjavila, da bodo prišle na dam še strahotne reči.
♦	V Tisi je utonila cela rodbina. Sin ■tiskamanja Morgensteina v Senti je uspešno zaključil šolsko leto ter prosil očeta, da bi cela rodbina napravila s čolnom vožnjo po Tisi do Sv. Nikolaja in tam obiskala sorodnike. Zvečer mert vožnjo pa se je čoln med nenadno nevihto prevrnil ter so utonili oče, mati in sin. Trupli očeta in sina so že našli, mater pa so odinesli valovi.
+ Tragična smrt treh mladeničev. V malem jezeru pri Jagodnjaku v Baranji so se z malim čolnom vozili trije srednješolci iz Osijeka, ki so bili med vožnjo najbrž preveč objestni in se jim je čoln prevrnil. •Nesrečni dijaki niso znali plavati in so •vsi trije utonili. Tragična sunrt treh pridnih fantov, ki so hoteli s prijetno vožnjo po jezeru proslaviti svoj uspešni zaključek šolskega deta", je vzibudila splošno so-ža3;e.
PRfOTl SONČNIH PEG ? . . . ISOLCREME!
ik 53
tvr	i\rnf zvttct ivr-ivr^-r- -i.-t-i.-j
Din. t. j. 50.(VX) Kč: ta vsota pa je enaka stroškom za en dan filmanja v atelieru. Jugoslavija bo tako tiolso primorana uvažati nemške in ameriške filme. dokl?r ne bo imela kadra dobrih filmarjev, zadostnega kapitala. Irsovske podjetnosti in solidnosti; nien film mora biti zmožen konkurence na s v Mo vnem trnu. Izdelovati film samo za Jugoslavijo. je namreč utopija. Naj navedem samo nekaj številk. Za normalni celovačer-ni film je potrebno navrteti okrog 70n0 do 8<)O0 metrov. Pri montaži sev?da dve tretjini odpadeta. (Navadno ?e pa navrti 10.000 rln 14.000 metrov. Za >Ek?tazo-r je bilo rt. pr. trpba 4o.Oi'0 m. Seveda za tri verzije.) Za takšen relnveč?rni film stane samo material brez k oni i okroa SO.OOO Ke ali 160.000 Din. To pa je samo material, t. j. 10*'o celotne produkcijske vsote. Iz tega vidimo, da bi Jugoslavija s 100.000 Din, ki jih plača za tuji film. pokrila komaj stroške za material pri svojih filmih.
Kakšne načrte pa imate za bodoče delo?
Na to vprašanje je dandanes menda naj-težie odgovoriti.
Kriza, povsod sama presenečenja. Človek zgrabi v«1, kar mu pač j>rid?^porl roko, za-kaj če ne napraviš ti, čaka že drugih sto. Tikaišnii skoro ameriški življenjski tempo ne dovoljuje človeku dolgih pomislekov: neroplan prileti, si pripravljen — dobro. n;6i _ odleti brez tebe. Tistih svojih no-!.an;;h želja in svojih kombinacij ne smeš povedati, ker današnja doba z ene strani ns d'aje zadostne garancije na uspeh, z dru-
ge strani pa moraš biti previdsn 9 svojimi načrti, ker ne v^š, komu daš idejo in kdo ima interes na tem. da ti tvoj načrt že v zarodku prekriža. Človekov duh premaguje dabavj, bližina pa mu je čedalje bolj nevarna.	0<on Berkopee.
A da Sari — gost ljubljanske opere
Med živečimi najznamenitejšimi, eve-tovno proslavljenimi pevkami zadnjih desetletij zavzema poljska rojakinja z umetniškim imenom Ada Sari, nedvomno prvo mesto. V Ljubljani jo poznamo, če odštejemo številne radioprmose njenih nastopov, izza predlanskega, nepozabnega koncerta v »Unionu*. Ze ta koncert je bil za Ljubljano redek pevskf triumf. Občudovali eni o jo tedaj kot nedoe?žno koncertno pevki, vče raj pa je dokazala kot Rozina v »Sevilj-skem brivcu«, da ni samo naipr.invnemne--ša pevka, ampak tudi igralka: mladostno živahna, neverjetno gibka, v ulogi poredne, lokave kok*tke Rozine 'Očarljivo prikupna. S svojim prekrasnim, edinstveno umetniškim petjem in S svojo neodoljivo. sugestlv-no igro je potegnila vse soigralce v tako živ vrtinec, jih tako podžgala in užgala, da smo do7iv>'i v našem teatru predstavo t Šiviljskega bHvca«, kakor je še nismo videli.
takoj no njeni prvi kavatini je sahrmne-lo cledališče in navdaŠenega vzklikania, gromovitesn ploskanja ni oilo ne konca ns kraja Vse se je v poteku predstave stopnjevalo in doseglo višek v prvi sliki dru-
gega ak'a, v kateri je zap?la Ada Sari dv.i viožka ki sti nam pjkarrala pevko Čez >.n čez zaslužene svetovne slave.
S Dosebnm zadoščenjem konstatlram. da je bila pevka zelo zadovoljna tudi s svojimi sopevci ki so se z vsemi svojimi silami, z vt=o:i. svojim znanjem na vso moč >>o!r'i-dili, da bi se izkazali vredne časti eidelo-vanja s tako znamenitim gostom. Res nismo ž-1 davno videli n. pr. g. Primožiča v tako briljantno pčdanem Figaru, kot včeraj; si-jf.jen je bil a. M. Rusa Basilio, ki ni prav nič zaostajal za svojim vzorom; do Solz komičen, skoro nedosegljiv je bil g. Zupana Bartolo; živahen in glasovno imenitno razpoložen je bil tudi g. Banovec kot Almavj-va. Vsa hvala gre tudi Marcelini g?, špano-ve. Torkovega ^Seviljskega brivca« smemo po pravici uvrstiti med najbolj uspele letošnje operne prsdstave. Izkazalo se je tidi, da je prvoten način uprizoritve te komične opere še vedno najugodnejši in najbolj učinkovit. Gledališče je bilo polno, živahno in veselo. Občinstvo je uživalo, kakor že davno ne. NameBto ohlapnosti, ki je običajen pojav bližajočega se konca sezone, se je upravi gledališča posrečilo dvigniti Interes občinstva in podati z Ado Sari predstavo, ki bo ostala nepozabna vsem, ki so jo imeli srečo videti.
Glasbeno vodsto je bilo v rokah g. Neffa-ta. režiral je ravnatelj g. Polič.	—f.
Postani in ostani
član Vodnikove družbe!
' ♦ Avtobusno Izletno vožnjo neznano kam??? priredi avtopodjetje J. Goriča.n iz Tržiča dne 8. im 9. julija in sicer: Odhod avtobusa Izpred kavarne Evropa, Ljubljana dne 8. julija ob 15., prihod v Ljubljano 9. juilija ob 23. Prevozilo se bo okoli X60— 400 km. Vožnja z avtobusom in •drugimi prometnimi sredstvi sftame na osebo 180 Dim, večerja, prenočišče, zajtrk, kosilo od 60 do 70 Din. Prijave s 100 Din kavcije je treba poslati najkasneje do 4. julija na zgoraj navedeni naslov. Kdor pa ugane do 30. t. m. kam gremo, ima prosto vožnjo.
♦ Obleke in klobuke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich.
♦ Komarji so sicer majhni, človek pa se jih težfko varuje in so zaradi teca zelo nevarni za rajegovfo zdravje. Zadostuje en sam vbortljaj otff komarja, ki je znan pod znanstvenimi imenom anotfeles in že se na zdravega in močnega človeka prenesejo kali malarije. Moderna medicina pa je proti malariji vendarle iznašla sredstvo poW zaščitnim imenom >Chino-plasimin«, ki ga je treba jemati dnevno v tabletah ;Bayer«. Že inficirane osebe se s te,m sredstvom v najkrajšem času rešijo malarije brez uživanja kinina.
Iz Ljubljane
u_ V dramskem gledališču bo uprizoril
v soboto. <r"tne 24. t. m. ob 20. zvečer dra-matski odsek srednješolskega društva >Preporoda*- učinkovito Cankarjevo dramo »Jakoba Rwlo„. Pri pre stavi bo sodeloval tudi društveni pevski zibor in orkester. Režija je v rokah g. Milana Skrbin-ška, ki nam je vzgojil celo generacijo mladih in nadarjenih igralcev ter z njimi dosegal vsa priznanja, naj omenimo le uspele nastope ^Žara-. Tudi v »Preporodu« se mu je powreči!o kar naijvestnejše pripraviti prvi javni nastop dramskega odseka, tako da bo itrra dadeko na'lkrilje-vala običajne diletantske nastope in nudila res umetniški užitek. Vstopnice so do petka na razpolago v preprodaji (Preporod, Arena Narodnega doma, Bleiweisova cesta), v soboto pa pri dnevni blagajni Narodnega gledališča. Ker jih je že nad polovico pnodanih, prosimo cenjeno Občinstvo, da si jih preskrtbi čimprej.
u_ Zadnji prosvetno-družabni večer
>Krke« v tej sezoni v oete.k 23. t. m. ob 20.30 pri Mikliču. pored: predsednikovo poročilo, koncert narodnih pesmi barito--nista Žagarja, Erkflavčev šramel in še druge zanimivosti. Vstop vsakomur crost. Brez vstopnine!
u_ Združenje trgovcev v Ljubljani prosi gg. člane, da v času sokolskih slavno-sti okrasijo svoje izložbe tem slavnostim primerno. Uprava.
u_ O tragični nesreči z metilnim alkoholom. ki se je pripetila 28. maja, so se širile tudi verzije, kt bi mogle spravljati v slabo luč žrtev nesreče. Po želji prizadetih in sorodnikov pokojnega g. Rožiča ugotavljamo, «3a so železničarji na popolnoma legalen način prišli do nesrečne pijače in da so bili vsi trije pošteni in vestni v svioji službi.
Prav zgodaj že glasovi taki dospeli so nam na uho, da Sino srnico v omaki naš Slamič nam serviral bo!
u_Nevarno povoženi otroci. Neki brezobzirni voznik, ki se je včeraj s svojim zapravljivčkom na-g-lo vozil z Iga proti mestu, je na Ižanski cesti povozil 3 letno Marijo Zelnikov o in njeno .poldrugo letno sestro Juidito. Otroka sita se neopaženo izmvuizmila iz hiše ter se igrala na cesti. Staretši otrok ima notranje poškodbe, stanje male Juldite pa je zelo resno, ker ima počeno lobanjo. O nesreči je bila ta-ktoj 0'bveščen.a stražnica na Dolenjski cesti, ki je poklicala reševalce na pomoč. _ Na šmiartinski cesti blizu Sv. Križa pa je p o sita J a žrtev neprevidnega kolesarja mala hčerka žeflezniške uslužbenke NagMčeve. Tudi tega otroka, ki ima zlomljeno desno nogo, so morali prepeljati v bolnišnico.
Iz Celja
e_ Vpisovanje v mestno narodno šolo
v Celju (v slovenske razrede) bo za novince in novinke v ponedeljek 26. t. m. v obeh šolskih pisarnah od 9. do 12. t. m. in odi 15. do 18. če se je otrok rodil izven celjiske župnije, je treba prinesti s seboj rojstni izpisek od dotičnega župnijskega urada. Vpisovali se bodo oni dečki in deklice, ki bo "lo od 31. decembra dopolnili sedmo leto starosti, in oni, ki bodo prine-slis seboj še potrdilo drž. šolske poliklinike v Zdravstvenem domu v Celju, dia so za pouk dovolj razviti. Zato svetujemo staršem, da se preJ prihodom v šolo oglasijo v polikliniki, kjer bo otrok zdravniško pregledan. Okoliška mladina se bo vpisovala v mestno deško In dekliško narodno šolo samo, če je oče mestni ali državni uslužbenec in to le v primeru, če bo še tu za otroke prostora in če si bodo dotični starši prej izposlovali pri krajevnemu eolskemu odboru za Celje-okolico dovoljenje odpustitve.
e_ Brezposelnost pojema. Kakor je bilo pričakovati, je začelo število brezposelnih s pričetkiom pomladi in poletja zaradi večjih možnosti zaposlitve padati. Pri celjski ekspozituri javne borze dela v Celju se je od 11. do 20. t. m. na novo prijavilo 66 brezposelnih (48 moških in 18 žensk), delo je bilo ponujeno za 56 oseb (27 moških in 29 žensk), posredovanj je bilo 34 (za 17 moških in 17 žensk) lOilpartila sta 102 moška. Dne 20. t. m. je ostalo v evidenci 854 brezposelnih (766 moških in 88 žensk) napram 924 (837 moškim im 87 ženskam) d.ne 10. junija.
e_ V osmrtnico za odvetnikovo soprogo
go. Libušo Voršičevo v Celju se je včeraj pri telefonskem prenosu vrinila pomota. Pogreb bo danes ob 17. (in ne ob 3. popoldne) iz hiše žalosti v Miklošičevi ulici git. 2 na mestno pokopališče.
e— Dve nesreči. V torek se je pri polaganju tračnic na železniški progi pri Zidanem mostu predčasno vnela patrona z razstrelivom in poškodovala 23 letnemu progovnemu delavcu Ivanu Leskovcu z Zidanega mosta desno roko. — Ko je iskal 51 letni brezposelni trgovski pomočnik Alojzij Švab iz Maribora v Voj-niku pri Celju delo, se je v neki hiši spod-taknil, padel po stopnicah in si zlomil desno roko. Leskovca in švaba so prepeljali v celjsko bolnišnico.
e— V celjski bolnišnici je umrl 52 letni dninar Vincenc Bele od Sv. Roka ob Sotli.
e_ Falsifikati kovancev po 20 Din so
se te dni zopet pojavili v Celju. Policija je zaplenila doslej čtva slaba falsifikata, ki sta ju pa očivi-dno izdelala dva različna storilca
Iz Maribora
a— Iz mestnega sveta. V toreik zvečer je imel mar,borskj mestni svet svojo sejo. Ugodil je prošuiid »Mariborskega tedna«, ki prosi meistao občino za odstop Prešernove ulice med Razlagovo in Aleksandrovo cesto, za vrt Dijaškega doma, za poslopje otroškega vrtca, za dvorišče in pritličje šole v Cankarjevi ulici in za Trg svobode. V Prešernovi ulici, na vrtu Dijaškega doma in v pritiičdu Cankarjeve šole bodo razmeščene razstaves tako tujska, lovska, sokolska, razstava narodnih vezenin, vrtnarska in p06kfjšnn'a vin. Trg svobode pa bo spremenjen v veseličm park. Nadalje je mesttin svet odiMorrl prošnjo tovarnarja Karla Thoma za zgradbo tovarne in kotlarne v MSinski ulici z motivacijo, da ia rajon ni do-ločen za industrijo. Prav tako ;e b:la odklonjena tudi prošnja očetov jezuitov, ki nameravajo zgradit: ograjo okrog svojega samostana. Nadalje' je bil na sej; ustanovljen poseben pripravljalni odbor, kij bo pripravil vse potrebno za potujočo ksnetijisko razstavo, k: prispe 13. julija v Maribor. Za predsednika tega odbora i-e bil imenovan podžupan g. Goiouh. dvo-rani Delavske zbornice v Mariboru.
a— Mariborska in okoflška sokolska društva pozivajo članstvo, naj se v čim večjem Številu ude.leiži komemoracije za pokojnim narodnim borcem dr. Spinčičem, ki bo drevi ob 20. v mali dvorani Narodnega doma.
a— Društvo Jugoslovenskih akademikov v Maribor«. Drevi ob 20. bo v lokalu v Narodnem domu važna odborova seja.
Udeležba hodi polnoštevihia.
a_. Uprava mariborskega pododbora
Vdruženja rezervnih oficirjev In bojevnikov vabi svoje člane in po njih upeljane goste na predvanje, ki bo danes ob 20. v dvorani Nabavljalne zadruge, Rotovški trg (vhod iz Lekarniške ulice). Predaval bo tovariš g. Desnica o temi »Mi i buduči rat«. Ker je to zadnje predavanje v tej sezoni, prosimo polnoštevilne udeležbe.
a— Odbor društva Odvetniških in notarskih uradnikov v Mariboru je na se
dne 30. L m. soglasno sklenil, da se naj čtemstvo potaoševikio udeleži zborovanja Trgovskega bolniškega in podpornega društva ter bolniške blagajne jutri ob 20; v
a_ Nabiralna knjižna akcija zopet oživljena. Srednješolska mladina, ki je morala zaradi zaključka šolskega leta in izpitov prekiniti nabiralno akcijo, je spet priče..a nabirati knjiga in prosi občinstvo naj pripravi knjige, ki jih namerava darovati.
a— Matura na klasični gimnaziji. Na tukajšnji klasični gimnazliji so se včeraj končali zrelostni izpiti K izpitom je bilo pripuščenin 70 kandidatov, med njimi dva privatista. Ustmenega izpita je bilo oproščenih 16, popravljalni izpit v avg-u-stu ima 10, za eno leto pa je bilo zavrnjenih 6 kandidatov.
a_ Vpisovanje novincev (-nk) v osnovne šole. Krajevni šolski odbor v Mariboru razglaSa: Vpis novincev (-nk) v prve razrede mariborskih osnovnih šol bo v po-edinih šolah, kamor spada otrok, v petek 30. t. m. od 9. dopoldne dalje. Otroci morajo biti predhodno na zdravniškem pregledu, o čemer so starši itak že obveščeni, in starši morajo prinesti s seboj k vpisu krstne liste, domovnice in potrdila o cepljenju proti osepnicam. Tudi starši, ki nameravajo svojega otroka vpisati v vadnico, se morajo za vpis najprej priglasiti pri svoji matični šoli.
a— Žrtev brezposelnosti. V torek zvečer se je v Slovenski ulici zaradi slabosti zgrudil na tla 30ietmi brezposelni delavec Dragotki Petne i.z Varaždina. V bolnišnici, kamor so ga pripeljali reševalci, je povedal, da je prišel peš od Sv. Lovrenca na Pohorju, kjer je iskal dela, in da že več. dni ni jedel ničesar.
a— Obup nad življenjem. V Gornji Sv. Kungoti je včeraj obupal nad življenjem 2SletnO orožniški podnare-dmik Tone Lopič. S službenim samokresom se je ustrelil, krogila ga je zadela naravnost v srce in je bil takoj mrtev. Kaj je gnalo mladega orožnika v smrt, ni znano. Pred tem j& bil nekaj časa v bolnici, zdaj pa je bil na dopustu pri svojem znancu.
Iz Novega mesta
n— Shod JRKD v Tepanju pri Konjicah
se je vršil na Telovo. Udeležili so se ga možje iz Grušovja, Vrhol in lepanja, ki so do zadnjega kotička napolnili veliko šolsko sobo in z velikim odobravanjem sledili izvajanjem govornikov. Šolski nadzornik g. Gselman Božidar je vodil shod. Domači poslanec g. Gajšek Karel je v daljšem govoru razpravljal o agrarni reformi, kuluku, javnih delih, zaščiti kmetov, tro-šarinskem zakonu in v podrobnostih navedel gospodarsko delo v srezu. Podpredsednik sreske organizacije JRKD g. dr. Mejak Ervin je govoril o državnem gospodarstvu, o uspehih naše kmečke politike in o predvidenih ukrepih za omiljenje hudega gospodarskega položaja. Obrazložil je najpomembnejše dogodke naše notranje in zunanje politike, ob zaključku pa organizacijo vsedržavne stranke. V stranko se je po shodu priglasilo zopet večje število novih mož. Omeniti je tudi, da se je posrečilo g. poslancu dobiti za zgradbo Gasilskega doma v Tepanju podporo 2000 Din.
n— Obsojena zaradi mazaštva. Pred sodnikom posdincem je stala te dni 44 letna posestnica Mulejeva iz škccijanske okolice zaradi mazaštva. Obtoženka se je ujela le po naključju. Zgodilo se je to meseca marca, ko je neka ženska iz Zgornjih Yo-dal iskala pri njej zdravniške pomoči. Bolnica je po pomoti zamenjala zdravila in se pri tem občutno poškodovala. Poklicani zdravnik je ob tej priliki ugotovil, da je bolnica dobila zdravila od Mulejeve. Obtoženka, ki je krivdo zanikala, je priznala, da je dajala ljudem domača in neškodljiva zdravila, to pa zato. ker so jo vedno nadlegovali. Pri tem svojem poslu pa da ni zahtevala in ne sprejemala nagrad. Sodišče je ženo obsodilo samo na tri mesece zapora pogojno za dobo 3 let.
S
n— Javno produkcijo gojencev klavirskega in violinskega oddelka, mladinskega
zbora in orkestra novomeške podpirajoče Glasbene Matice bo v četrtek 22. t m. ob 20.30 v veliki dvorani Sokolskega doma. Pridite! Program bo pester. Prispevki v prid glasbene šole prostovoljni. Interni nastop gojencev bo v ponedeljek 26. t. m. ob 18. v mali dvorani Sokolskega doma. Redni občni »bor z običajnim dnevnim redom bo v podružnični sobi v soboto 15. julija ob 20.
n— Uboj pri Mirni peči pred sodiščem. Pred sodiščem so se zagovarjali trije mladi delavci, brata Alojzij in Anton Plaveč in Kovačič Ignacij, vsi iz mirnopeške okolice. Obtoženi so bili uboja posestnikovega sina Jarca Antora iz Malega vrha pri Mirni peči. Jarc je bil najden 16. decembra 1. 1930. niTtev na neki njivi pri Golobinja-ku. Ker na truplu ni bilo videti zunanjih poškodb, je bila splošna domneva, da je fant v pnjanosti obležal in zmrznil. Zaradi tega se je truplo pokopalo, ne da bi ga sodno-z<dravniško raztelesili. Pozneje so nastale govorice da je bil Jarc ubit. Zato je bilo truplo ekshumirano in raztelešeno. Zdravnika izvedenca sta ugotovila, da je pokojnik dobil po desni strani glave udarec. ki je povzročil razpoko desne senčnice in krvavitev v desni možganski duplini. Na podlagi te ugotovitve so se vršile dolgotrajne poizvedbe, ki so šele ob koncu marca letos dovedle do uspeha. Doznalo se je, da so Jarca napadli in pretepli omenjeni obtoženci, ki so to pred sodiščem odkritosrčno priznali, vendar so zvračali glavni del krivde drug na drugega. Sodišče je obsodilo brata Alojzija in Antona Plavca. vsakega na 6 mesecev strogega zapora. Kovačiča pa le na 4 mesece strogega zapora.
Iz Trbovelj
t— Komemoracija za Vekoslavom Spin-čičem. Narodna društva prirede v petek 23. t. m. ob 20. v Sokolskem domu. žalni večer za velikim borcem za jugosloven-stvo, profesorjem Vekoslavom Spinčičem. Udeležite se večera polnoštevilno!
t— Zborovanje narodnega delavstva. V ponedeljek popoldne je na članskem sestanku NSZ, ki je bil zelo dobro obiskan, poročal predsednik grafičnega delavstva g. Kosem iz Ljubljane. Govornik je uvodoma omenil, da v sedanji svetovni gospodarski krizi največ trpi rudarsko delavstvo, ker je najhujše izkoriščano. Med rudarskimi delavci je tudi največ brezposelnih o vseh državah, ki imajo večie rudnike, a Češkem na primer pa je baš po zaslugi narodnih socialistov, ki so izborno organizirani, brezhibno izvedeno zavarovanje za primer brezposelnosti. Ob zaključku je poudarjal, da ni prišel na ta sestanek, da bi razbijal že obstoječe strokovne organizacije, pač pa vabi v NSZ ono delavstvo, ki danes še ni nikjer organizirano, ker je globoko uverjen, da ima le NSZ bodočnost in da bo lahko izvojevala delavstvu njegove pravice. Njen boj pa bo uspešnejši, če bo imela za seboj čim večje množice narodno in stanovsko zavednega delavstva. Njegova izvajanja sc sprejeli zborovalci z velikim odobravanjem.
Iz Ptuja
j— Priprave za proslavo 25 letnice ptujskega Sokola so v teku. Proslava bo od 8. do 10. septembra. Vršila se bo glavna skupščina CM D in pa župni izlet mariborske sokolske župe. Predviden je poseben vlak iz Ljubljane. Za znižano vozno ceno je že zaprošeno.
j— Sresko tajništvo JRKD v Ptuju je v poslopju mestnega magistrata v L nadstropju.
j— Matura na ptujski gimnaziji se je
končala 20. t. m. Maturiralo je 21 kandidatov, od katerih jc bilo odklonjenih za eno leto pet. štirje pa do jeseni
j— Vlom. V trgovino Kazimira Jožefa na Turškem vrhu, ki je zdaj zaradi konkur-za zaprta, so vlomili skozi okno neznani vlomilci ter odnesli iz trgovine razno blago. Povzročena škoda še ni ugotovljena. V t-govino je bilo v kratkem času že drugič vlomljeno. Sumi se, da so vlomilci iz bližnje savske banovine.
Preklic
Podpisani Fekonja Anton, gostilničarjev sin, Očeslavci št. 42, preklicujem in obžalujem težke očitke, ki sem jih iznese! v večji družbi v Janževem vrhu pri Gor. Radgoni o g. Trstenjak Davorinu, potniku iz Mihalovcev, ter izjavljam, da nimam ni-kakega povoda g. Trsteniak Davorinu očitati kakega nečastnega dejanja in se mu zahvaljujem, da je odstopil od kazenskega pregona.
Očeslavci, dne 6. junija 1933.
Fekonja Anton.
Repertoarji
LJUBLJANSKO NARODNO GLEDALIŠČE
DRAMA
Začetek ob 20.
Četrtek, 22.: Rotaai. Poletni abonma. Zadnjič za red C in D. Petek, 23.: Tartuffe. A.
Sobota. 24.: Jakob Ruda. Prireditev »Preporoda*. Izven. N?delia. 25.: Okence. Izven. Znatno znižane
cena.
OPERA
Začetek ob 20.
Četrtek. 22.: Marta. Zadnjič za red A. Petek, 23.: Jim in Jill. Zadnjič za red D.
Vremensko poročilo
številke za označbo kraja poenenijo: 1 čas opazovanja, 2 jtanje barometra, 3 temperatura. 4. relativna vlaga v %, 5 smer Id brzina vetra, 6 oblačnost 1—M. 7. vrsta padavin. 8. padavine r mm. — Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo temperaturo.
21. Junija
1/jiuibljana 7, 757.6, 15.0, 85, NEl, S, 0.8, dež '^jnibljana 13, 757.6, 20.2, 74, SW2, 9, _, —; Maribor 7, 755.7, 14.0, 80, SI, 3, —, —; Zagreb 7, 757.4, 17.0, 70, SWl 4, Beograd 7, 758.4, 19.0, 80, mirno, 3, Sarajevo 7, 759.6, 16.0, 70, NNW1, jasno," —, Skoplje 7, 759.3, 20.0, 60, SE3, jasno, _; Siplit 7, 758.9, 20.0, 80, SE3, 3,	Kum-
bor 7, 758.9, 18.0, 90, SSE, jasno, Rab 7, 758.9, 17.0, 90, SSE3, 8, 0.0, dež; Vis 7, 760.1, 19.0, 60, ESE5, 5, —, _
Temperatura: Ljubljana —, 12.8, 22.0, _ Maribor 24.1, 12.0; Zaigireb 27.0, 14.0; Beograd 27.0, 16.0, Sarajevo 25.0, 10.0, SkopUie 29.0, 12.0; Split 26.0, 17.0; Kum-tor —, 16.0; Rab —, 15.0, Vis —, 17.0.
Gospodarstvo
Premogovna produkcija Slovenije v aprilu
V	teku meseca aprila je znašala produkcija premoga v premogovnikih dravske banovine 83.845 ton nasproti 94.564 tonair v marcu, 94.155 tonam v februarju in 115 tisoč 333 tonam v januarju. Produkcija je torej znava precej nazadovala, kar pa je v pomladnih mesecih običajni sezonski pojav. Pri tem pa je zanimivo, da je sezonski padec produkcije letos manjši nego je W1 Iaoi, kajt; lani ie produkcija od marca do aprila nazadovala za 24.419 ton. letos pa le. za 10.719 ton..
V	primeri z lanskim aprilom (ko je znašala produkcija le za 8588 ton ali 9 odstotkov manjši, dočim je le v marcu znašal ta primanjkljaj 22.258 ton ali 19 odstotkov, v februarju pa 27.674 ton ali 23 odstotkov.
V	aprilu so slovenski premogovniki oddali železnicam 32.128 ton (v marcu 32.573 ton), brodarstvu 3U4 tone (647), industriji 31.193 ton (35.S12), od tega industriji v dravski banovini 21.813 ton (25.311), nn-dal'je za hišno porabo 3016 ton (6305), ostalim potrošnikom 4461 ton (5070), v inozemstvo pa 395 ton (.285); skupaj so torej prodali 71.498 ton (80.659 ton). Sami so rudniki potrošili 4291 ton (5208). za de.ou-tate pa so oddali 2476 ton (2973). Vsa oddaja je bilo torej nekoSko manjša nego produkcija; ker Da so rudniki v aoriiu od svojih zalog odpisali znatno količino 7625 ton (ta količina je na zalogah propadla v teku zadnjega pol leta) so se zaloge skrčile, in sicer od 146.944 na 144.893 ton (lani so znašale zaloge ob koncu aprila 129.304 tone). Od letošnjega januarja so po odipi-su v aprilu zaloge narasle Ie za nekaj več kakor 7000 ton, dočim so lani od januarja do aprila narasle za 24.000 ton. Te številke kažejo, da premogovniki letos pro-ducirajo ie malo več. kakor lahko oddajo, dočim je bila lani pro.dukciia precej večja nego oddaja.
Oddaja premoga železnicam je bila letos v aprilu le za malenkost manjša nego v marcu; nazadovala je od 32.573 ton v marcu na 32.128 ton v aprilu (lani je padla od 43.598 ton v marcu na 39.127 ton v aprilu). Pri tem pa je treba upoštevati. . da je povečanje od.stotne kvote slovenskih premogovnikov pri dobavah železnicam prišlo v celoti do veljave šele v maju.
lOddaja premoga industriji (31.193 ton) je bila sicer manjša nego v marcu, toda še vedno večja, nego lani v aprilu (29.262 ton). V prvih 4 mesecih t. 1. so slovenski
z obrestmi, kajti zavodi, ki se poslužujejo zaščite, so aktivni in le manj likvidni, medtem ko splošna kompenzacija pomeni za vlagatelja izgubo na kapitalu. 3. Dovolitev splošne kompenzacije vodi do likvidacije naših največjih zavodov, v katerih je koncentriran največji del narodovih prihrankov. 5. Kompenzacija omogoča gospodarsko neupravičeno znižanje dolgov bančnih dolžnikov na škodo vlagateljev. 6. Kompenzacija se protivi državljanskemu pravu, ki dovoljuje le kompenzacijo dospelih terjatev z dospelimi dolgovi. 7. Splošna kompenzacija bi imela zelo neugodne posledice za vso našo kreditno organizacijo. Iz gornjih razlogov prosi savez, da se zahteva po uvedbi splošne kompenzacije odbije.
Gospodarske vesti
—	Trgovinska pogajanja z Avstrijo, ki so
se vršila v Beogradu, so prekinjena in se bodo nadaljevala na Dunaju. Avstrijski delegati so včeraj odpotovali iz Beograda Kompleks vprašanj, o katerem je treba razpravljati, je zelo velik, pa je mnogo detajlov, ki jih je treba še podrobno proučiti. Komisije so se zedinile glede izvoza sadja in sočivja, vprašanj? našega izvoza živine in svinj pa se bo uredilo pri bodočih pogajanjih na Dunaju.
= Ustanovitev Obrtne zbornice v Splitu. Na podlagi § 393. zakona o obrtih, je minister za trgovino in industrijo v soglasij z ministrskim svetom izdal uredbo o ustanovitvi Obrtne zbornice v Splitu, ki bo imela isti teritorij, kakor Zbornica za TOI.
—	Povratek zaupanja v denarne zavode v Avstriji. Navzlic hudim pretresljajem, ki lih je zadnji uve leti doživel avstrijski kreditni sistem, se zaupanje vlagateljev v denarne zavode v Avstriji zopet dviga, tako da niso bile zaman ogromne žrtve, ki jih je nudila država za sanacijo vsiega denarništva. Hranilne vloge pri avstrijskih bankah in hranilnicah so znašale ob koncu maja že 1517 milijonov šilingov naspiot: 1401 milijonom ob koncu pret. lata. V zadnjih 5 mesecih so torej vloge na\asle za c;6 miMjor.ev šilingov. Prirastek vlog beležijo v največji meri hranilnice, pa »udi pri ban-Kah so se vloge pričale dvigati.
—	Poslabšanje francoske in ameriške trgovinske bilance. Trgovinska bilanca Francije se nadalje neugodno razivija. V prvih 5 mesecih je znašal i.zvoz 7548 milijonov, uvoz pa 12.702 mi to ion a frank o-v. Dočim se je uvoz nasproti lanskemu letu navzlic kontingentom in povišani« carin še dvignil, je izvoz padel za 1 milijardo. Pasivnost trgovinske bilance znaša že za prvih 5 mesecev 5154 milijonov frankov, med tem ko je lani v tem razdobju znašala 4116 milijonov. — Trgovinska Man ca Zedinjenih držav se navzlic padcu dolarja ni
šRjavo polt ustvarjal IVE A
CREME * OLJE
Oboje pospešuje, da vam polt potemni, a istočasno zmanjšuje nevarnost solnčarice. Zavidali vas bodo za vašo rjavo barvo. Toda pazite dobro: nikdar se ne soln-čite z mokrim telesom, temveč si vedno PREJ vdrgnite. NIVEA-KREMA in NIVEA-OLJE sta nenadkriljiva in nedosegljiva, ker samo ta obojica vsebuje Eueerit. NIVEA je poceni: krema Din 8.50, 6.—» 12-—, 25.—.
premogovniki oddali industriji 136.086 ton. lani o istem razdobju pa 126.508 ton. Najbolj ie bilo zadnje mesece občutno zmanjšanje oddaje premoga za hišno porabo
PovpTečno število zaposlenih rudarjev se je znova skrčilo od 6211 v marcu na 6099 v aprilu (lani od 6941 na 6684). Ker je število izivršemih nadur padlo od 117.273 v marcu na 104.846 v aprilu, so se mezde delavstvu skrčile od 5,739.000 Din v marcu na 5,251.000 Din v aprilu. Čeprav je letos v aprilu produkcija le za 9 odstotkov manjša nego lani v aprilu, je število izvršfenih radnlc padlo naspi^ti lanskemu aprilu za 22 odstotkov (od 134,982 na 104.846). Zato je tudi vsota delavstvu izpltačanih mezd padla za 21 odstotkov, od 6 6S4.000 Din v lanskem aprilu na 5,251.000 Din v letošnjem aprilu.
Savez dessamili zavodov proti kompenzacijam
Kakor je »Jutro« že poročalo, je Savez vlagateljev v Zagrebu poslal pristojnim ministrstvom predstavko, v kateri zahteva, da se dovolijo kompenzacije terjatev in dolgov pri denarnih zavodih, ki so pod zaščito § 5. zakona o zaščiti kmeta ali pa pod zaščito splošne uredbe o izplačilu vlog od 27. decembra 1932. Proti tej zahtevi se je postavil sedaj Savez denarnih in zavarovalnih zavodov v Zagrebu, ki je poslal pristojnim ministrstvom svojo spomenico, v kateri pobija argumente iznešene od strani Saveza vlagateljev. Spomenica denarnih zavodov najprej opozarja na škodljivo speku'ativno trgovino z vložnimi knjižicami, ki se je še povečala v pričakovanju splošne izdaje dovoljenja kompenzacij in ugotavlja, da je baš zaradi onemogočenja take izkoriščevalne trgovine takso v uredbah po § 5 kakor tudi v splošni uredbi od 27. decembra 1932 dovoljeno kompenzira-nje obveznosti nasproti denarnemu zavodu z vlogami le v izjemnih primerih, po določenih pogojih in z dovoljenjem komisarja dotičnega zavoda. Savez v svoji spomenici navaja naslednje razloge proti splošni dovolitvi kompenzacij. 1. S kompenzacijami bi se zadržal hud udarec narodni štednji, ker bi vlagatelji utrpeli znatno izgubo kapitala. 2. Kompenziranje bi rušilo vse principe, na katerih slonijo uredbe o izplačevanju vlog, ker bi onemogočilo nadaljnje poslovanje denarnih zavodov in povratek v normalno stanje, nadalje ker bi omogočilo favoriziranje in neenako tretiranje posameznih vrst vlagateljev in dolžnikov na škodo onih, ki so slabo informirani in manj okretni in ker izdane uredbe o izplačilu vlog omogočajo vlagateljem popolno realizacijo terjatev
zboljšala. Bilanca je sicer že aktivna, toda neprimerno mani nego v prejšnjih letih Izvoz je znašal v majiu 114 milijonov dolarjev, upoz pa 107 milnjonov, tako da znaša presežek izvoza le 7 mvifionov nasproti 20 milijonom v lanskem maju.
—	Nadaljnji ocltok zlata te Švice. V
dnugi polovici junija je morala š>vicar»ka Narodna banika ponovno oddata aa 54.6 milijona švic. frankov zlata nasproti 31.7, 55.2, 76.2 in 145.0 milijona frankov v zadmtiih štirih tečnih. V drveh. mesecih od srede aprila) odkar, je padel ameriški dolar, je švicarska Narodna banka oddala že za 563 milijonov frankov zlata, tako da se je zLati zaklad skrčil od 2533 na 1970 milijonov frankov. V zvezi z odtokom zilata so se z-manijišaJe predvsem žirovne m loge pri Nanocni banki (od 1050 na 620 milijonov), ,p.a budi obtok bankovcev se je skrčil.
—	Prodaja. Direkcija šnim kraljevine JuigKdslavije v vjjubi('iani bo prodala na licitaciji ve<3o množino mehikega okroglega desa izdelanega v režiji v področju šiucDiske uprave v Boh. Bistrici. Pisan ene iponuidlbe sprejema do 14. julija.
= Dobave: Gradlbeni oddeletk direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 23. t. m. ponudbe za dobavo 12 kom. L nosilcev (avstrijskih). Direkcija državnih železnic v Snibotici sprejema do 24. t. m. panuidlbe za dobavo 35 kom. levih in 35 kom. desnih lopat za bager iz jeklene litine, do 30. t. m. gilede dobave 12.700 kg katrana in do 4. juilioa glede dobave 800 kom baki enih polov za elemente >Kajo? ter 500 kom.' čas >KauOt. Dravska stalna vojna bolmica v Ljubljani bo zaključila 4. ju-liča licitacijo za stalno dobavo telečjega mesa, miieka in ženieiy. Minerska komanda Kuimbor (Boka Kotorska) sprejema do 10. juilija pismene ponudbe za dobavo zu-uanije in notranje gume za avtomobile in gumie za bicikJje. Direkcija tiržavnega rudnika eZnica aprcteima do 13. julija ponudbe za dobavo materiala za skrutnice.
Borze
21. junija.
Na ljubljanski borzi je deviza Newyork ostala približno na včerajšnji višini, dočim je bil London za malenkost čvrstejši. Avstrijski šilingi eo se v privatnem kliringu trgovali po 8.85 (v Zagrebu do 8.75, v Beogradu po 8.78 in 8.775).
Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda okrepila na 197 — 199 brez prometa. Občutneje so se znova dvignili dolarski papirji, tako da je prišlo do prometa v 8°/n Blairovem posojilu po 36 in 37, v 7°/o Seligmanovem posojilu po 50, dočim v 7°/o
Avstrija
vabi!
iei (Dam nudi vsa!
Številne znamenitosti, nad vse mične vožnje z železnico, paro-brodi, avtomobili in žičnimi železnicami. Idilične pokrajine, gradovi, graščine, historična mesta, sloviti muzeji, galerije, krasne palače, spomeniki, tisoč prilik za izlete, gorske vožnje od najenostavnejših izletov do najtežavnejših plezalnih tur po ledenikih, obalna kopališča, zdravilni vrelci, termalna kopališča, zračna zdravilišča, idealne alpske ceste za avtovozače
vse bajno pocenit!
Najnižje cene po hotelih. Izredni popusti za vožnje. Pojasnila:
Potniški biro: »PUTNIK«, Ljubljana in vse njegove podružnice kakor tudi v vseh večjih potniških birojih.	7404
Blairovem posojil.i ni bilo blaga izpod 36.50. Promet je bil še v delnicah Privil. agrarna banka po 218, 219 in 220.
Devize.
Ljubljana. Amsterdam 2307.63 _ 2318.99, Berim 1360.14-1370.94. Bruselj 801.63 de 805.57, Curih 1108.35—1113.85, London 194.75-196.36 Newy0rk ček 4647.15 do 4676.41, Pariz 225.88—227. Praga 170.79 dc 171.65, Trst 300.18- 302.58 — (premija 28.5°/o). Avstrijski šiling v privatnem kii ringu 8.85.
Zagreb. Amsterdam 2307.63 — 2318.99. Berlin 1359.94 — 1370-74, Bruselj 801.63 do 805.57. London 194.75 — 196.35. .Milan 300.18 do 302.58. Ne\vJ*ork kabel 4669.14—4697.41, ček 4647.14 — 4675.41, Pariz 225.88 — 227, Praga 170.79 — 171.65, Curih 1108.35 do 1113.85.
Curih. Pariz 20.38. London 17.60, Nevvvork 421.50, Bruselj 72.425, Milan 27.15. Madrid 43.90. Amsterdam 208.15, Berlin 122.90, Dunaj 57.12. Stockholm 90.50. Oslo 88.»). Ko-benhavn 7850. Praga 15.42, Varšava 58.05, Bukarešta 3.08.
Dunaj. (Tečaji v priv. klirtngu.) Beograd 11.40, London 30.69, Milan 47.46. Newyork 735.20, Pariz 35.63, Praga 25.39, Curih 174.621 100 S v zlatu 127.62 S pap.
Efekti.
Ljubljana. Vojna škoda 197 — 199, 7Vo invest iciisko 41.50 — 43, 8°'o Blair 35 — 37, 7Vo Blair 33.50 — 34.50. 7% Drž. hipotekar-na banka 51 — 54. 4°/o agrarne 26.50 den., 6°/o begl.iške 32.50 den., Trbovlje 135 bi.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 197 — 199, za julij 196 _ 197. 7°/o investicijsko 42 den., 4°/o agrarne 26.50 — 27.50, 7% Blair 35 _ 36.50, SVo Blair 36.50 — 38. 7% Drž. hipotekama banka 51 — 53.50, 6°'n begluške 33 den.; bančne vrednote: Narodna banka 3750 _ 3900, Priv. agrarna banka 218 _ 220; industrijske vrednote: Šeče-rana Osijek 145 bi., Trbovlje 175 bl„ Narodna šumska 25 den.. Isis 30 bi.
Beograd. Vojna škoda 199, 198 zaklj.. 7°/o investicijsko 43.50 — 44.50. 69/o begluške 33.75 zaklj.. 8<Vn Blair 38, 37-50 zaklj.. 7°/« Blair 33 — 35.50. 7s/o Drž. hipotekarna banka 52. 51.50 zaklj., Narodna banka 3800 do 3900, Priv. agrarna banka 223 zaklj.
Dunaj. Dunav-Savn-Jadran 14.30. Državne železnice 15.52, Trboveljska 14.32, Alpi-ne - Montan. 12.75.
Blagovna tržišča
21T0
-t- Chicago, 21. junija. Začetni tečaji: Pšenica: za julij 76.125. za september 78.25, za december 80.50: koruza: za julij 46.625, za september 50.50. za december 53.75; oves: za Julij 22.125, za september 23.375. za december 25; rž: za september 67, za december 70.50.
+ Winnipeg. 21. junija. Začetni tečaji: Pšenica: za julij 66, za oktober 68.125, za december 69.625.
4- Ljubljanska borza (21. t. m.') Tendenca za žito nespremenjena.. Nudijo se (vse za slovensko postajo) plačilo 30 dni: pšenica (,po m.evski tarifi): baška 76 kg po 272—277.50, ba&ka 77 kg po 285—287.50, koruza: (po mlevski tarifi): baška promptna po 117.50—120; za junij 125— 127.50 moka: baška >0« ipo 420—425. banat-sika po 430—435.
4- Novosadska blagovna borza (21. t. m.) Tendenca prijazna. Prometa je bilo 34 vagonov Pšenica: baška, okolica Novi Sad, Sombor, srednjebaška. gornjebanatska, baška ladja Begej, sremska 210 — 212.0; gornje-baškn, baška potiska, baška ladja Tisa 212.50 — 215. Koruza: baška in sremska 66 — 68; okolica Sombor 66 _ 68; slavonska 71 — 73; baška za julij 69 — 71; banatska 65 — 67 ; 9remska za julij, pariteta Indjija 69 — 71; baška, ladja Begej, Tisa ali Dunav 70 — 72; baška ladja Sava 69 — 71. — Oves: baški, sremski, slavonski 90 — 92. Jeeman: baški, sremski. 64/65 kg težki 95 — 97.50, pomladni 66/67 kg 100 _ 102.50. Moka: baška, banatska »Og« in '/0gg< 345—360; »2« 335—340; »5« 305 — 320: »6« 285"— 290; >7« 185 do 195: -8« 65 _ 67.50. Otrobi: baški 52.50 do 57.50. Fižol: baški, sremski beli 95 — 100.
+ Buriimpeštanska terminska borza (21. t. m.) Tendenca neenotna. Promet slab. Pšenica: za iunij 10.85 — 10.90. za oktober 10.33 _ 10.35; rž: za oktober 6.30 — 6.31; koruza: za julij 7.71 — 7.72, za avgust 7.82 do 7.84.
Zanimive vesti
Ljubljanski šahovski klub, eden najjač-jih v naši državi, stoji zopet pred važno nalogo, ki jo bo moral, svest svoji dolgoletni tradiciji in svojim dosedanjim odličnim uspehom, povoljno rešiti brez ozira na vladajočo splošno gospodarsko krizo, ki tudi šahovskemu življenju ne prizanaša.
Z naglimi koraki se bliža finalno tekmovanje za državno šahovsko prvenstvo, v katero bo uspešno posegla tekmovalna vrsta LŠK, ki se je tako častno odrezala v Zagrebu za semifinalnem izločilnem matu.
Klub pripravlja vse potrebno za čim prejšnje oživotvorjenje in realizacijo v smislu novih pravil predvidene Slovenske šahovske zveze, ki bi v smiselni organizaciji vseh številnih klubov naše banovine podpirala in zastopala interese in težnje v njej včlanjenih klubov ter tako z združenimi močmi pripomogla slovenskemu šahu do onega ugleda, ki mu pritiče.
Vse priprave za ustanovitev so že zaključene. Zaradi tega sklicuje klub za petek 30. t. m. ob 20. svoj drugi izredni občni zbor v restavracijskih prostorih hotela »Slon«. Na dnevnem redu je sprememba, oziroma prilagoditev pravil oblastvenim zahtevam, volitve 5članskega pripravljalnega odbora za ustanovitev »Slovenske šahovske zveze«, eventualne dopolnilne volitve z ozirom na točko 2., smernice za bodoče delovanje LŠK, posebno z ozirom na bližnje tekmovanje za jugoslovensko šahovsko prvenstvo in slučajnosti.
Ker je ta izredni občni zbor eminentne važnosti za napredek »n bodoči razvoj vs°-ga našega šahovskega življenja, je dolžnost vsakega člana kluba, da se ga udeleži. Vabljeni so prav tako vsi člani šahovskih klubov iz dravske banovine, kakor tudi vsi, ki jim je usoda šaha pri srcu.
Četrtek, 22. junija.
LJUBLJANA 9: prenos vidovdaneke proslave iz Uniona. — 12: Otvoritev Narodne galerije. — 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Cas, plošče, borza. — 18: Radio - orkester. — 19: Gospodinjska ura. — 19.30: Pogovor e poslušalci. — 20: Potovanje, v Maroko, in Visoki Atlas. _ 20.30: Orgelski koncert, igra fr. Kanizij Fricelj. — 21.15: Pevski koncert g. Julija Betetta. — 22: Radio - orkester. — 22.30: Cas, poročila.
Petek, 23. junija.
LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Čas, plošče, borza. — 18.30: Radio - orkester. _ 19.30: Pomen in reja malih živalic. — 20: Klavirski koncert gdč. Jadvige Poženelove. — 20-45: Zabaven večer g. Bojana Pečka. — 21.30: Cas, poročila. radio, jazz.
BEOGRAD 12.05: Radio-orkester. — 15.30: Klavir. — 19: Jugoslovenske in češke pesmi. — 20.30: Mozartova glasba. —21: Slušna igra. — 21.30: Orkester. — Ciganska godba. _ ZAGREB 12.30: Plošče. — 20.30: Prenos koncerta iz Beograda. — 22.40: Plesna glasba. — PRAGA 19.55: Gledališki večer. — 21.25 Violinski koncert. _ 22.30: Sodobna glasba. — BRNO 19.55: Prenos iz prage. — VARŠAVA 17.15: Koncert solistov. — 18.35: Lahka godba. — 20: Rimski-Korzakov. — 20.15: Simfoničen koncert. — 22: Godba za ples. — DUNAJ 12: Godalni kvartet. — 15.30: Mladinski koncert. _ 17.10: Sodobna glasba. _ 19: Koncert dunajskih filharmonikov. — 20.25: Veseloigra. — 22.1: Lahka godba orkestra. — BERLIN 20.10: Mešan program. — Orkestralen koncert. — KČNIGSBERG 20.15: Koncert oper. orkestra. — M0HLACKER 20.15: Prenos koncerta godbe na pihala iz Londona. — 21: Koncert na citre. — 22.30: Klavirski koncert. — 22.55: Orkester. — BUDIMPEŠTA 17.30: Violinski in klavirski koncert. _ 18.40: Serenade. — 20.10: Lahka glasba. — 21.45: Orkestralen koncert. — 23.15: Jazz. —
čitajte
tedensko revijo ŽIVLJENJE IN SVET
Iz življenja in sveta
Temperatura zdravega človeka
stalna in neod-
Toplota
človeškega telesa visna od vnanje
Da spada človek k toplokrvnim bitjem in da kažt v normalnem stanju enakomerno telesno toploto, je vsem znana šolska modrost, a malokdo se zaveda, da tiči za tem pojavom cela vsota skrivnostnih izrazov življenja in da še ni dolgo tega, kar se je začela znanost z vso resnostjo zanimati zanje.
Točnejše poznanje temperature človeškega telesa" v zdravih in bolnih dneh je izključno pridobitev modernega raziskovanja. To je naravno, kajti tudi njegov glavni pripomoček, zanesljivi merilec telesne toplote, je moderna pridobitev. Sicer je vedel izvežban zdravnik že v davnih ča<ih da more človek kazati bolezensko na-rast lastne toplote, t. j. vročico, a to spoznanje je temeljilo samo na otipavanju telesne površine in je bilo tako nezanesljivo celo po izumu toplomera, da je večina učenjakov še do Haena. telesnega zdravnika cesarice Marije Terezije, pripisovala pri mrzlici večji pomen pospešenemu utripu nego porastu temperature. Stara medicina sploh še ni jasno razločevala med mrzlico, ki se očituje s padcem temperature, in mrzlico, ki temperaturo dviga, kar se med drugim kaže že v našem lastnem, priiično netočnem in neopredeljenem izrazu za ta pojav. Šele Haen je prvi s toplomerom v roki dokazal, da se v mrzličnem stanju temperatura telesa znatno dvigne. A še 1. 1850. je bil toplomer v zdravniški praksi tako malo upoštevan, da je Zimmer-mann priporočal, naj bi ga pač marljiveje uporabljali. Do pravega spoznania silovite mnogovrstnosti in važnosti problema^mrz-Pce pa smo prišli šele v zadnjih 20, 30 letih.
Odkar imamo zanesljive toplomere, vemo, da se človeški organizem drži s čudo-
vito vztrajnostjo temperature kakšnih 37 stop. Celzija V jutranjih urah znaša ta temperatura okrog 36.5 stop., v poznih popoldanskih urah 37.5 stop. Naziranje, da je ta porast preko dneva posledica dnevnega telesnega dela, se n; izkazalo za pravilno, kajti pri tipičnih nočnih delavcih ni v tem oziru nič drugače nego pri drugih ljudeh. Tudi je znano, da zavisi ura najniije in najvišje telesne temperature od geografske lege človekovega bivališča. Če se človek izseli v kraj z drugim krajevnim časom (proti zapadu ali vzhodu), se bo tudi nastop obeh momentov prilagodil v kratkem novim prilikam. A čeprav so ljudje, ki imajo v zdravem stanju za malenkost drugačno nego normalno temperaturo, bolj redki nego veliki loterijski dobitki, vendar je okvir telesne temperature, v katerem je življenje še možno, precej širok. Poleg (seveda redkih) primerov, da so ljudje ostali živi ob prehodni t emperaturi ^ 33 stop., poznamo primere, da so vzdržali vročino 43.9 stop. V primerih, ki so se pa končali s smrtjo, so izmerili celo že temperaturo preko 45 stop.
Razumljivo je. da je znanost že priiično zgodaj začela iskati vzroke in središče telesne temperature in r?zumljivo je. da jih je začela iskati najprvo v možganih. Žal pa moramo povedati, da tega središča do danes navzlic neštevilnim eksperimentom še nismo z vso točnostjo ugotovili in da se moramo zadovoljiti z bolj splošno trditvijo, da je regulacijski center za telesno temperaturo v medmožganju. V tem oziru, kakor v premnogih drugih bo treba še veliko dela in poskusov, da nam bo znanost razkrila vse skrivnosti, ki nam zagriniajo problem telesne toplote, njegov izvor in pomen.
Smrt največjega turškega pesnika
Vsi turški listi so izšli te dni obrobljeni s črnim robom zavoljo smrti najuglednejšega in najpopularnejšega turškega pesnika Ahmeda Hašima. Umrl je v še razmeroma mladih letih. Kritiki pravijo, da je znal v svojih delih združiti zapad tn orient. Njegova dela so prevedena že v francoščino in grščino.
Slepci v prevrnjenem avtobusu
Pri Freudenstadtu na Nemškem se je prekucnil čez obcestno strmino avtobus, v katerem se je vozilo 41 slepcev z nekega zavoda v družbi svojih strežnic na izlet. Pet slepih oseb, 4 moške in 1 dekle, so potegnili izpod ruševin mrtvih, več težko ranjenih so odpeljali v bolnišnico.
Železniška postaja kot klavnica
Na posta ji San Giorgio di Nogaro v Italiji je treščil tovorni vlak v drug vlak, ki je i r. Trsta pripeljal veliko pošiljko živine. Deset vagonov je popolnoma razbilo, razbitine pa so kakšnih sto glav izbrane živine razmesarile dobesedno pri živem telesu. Na nekaterih mestih je bila proga za de-cimeter visoko pokrita s krvjo.
Tuljenje ubogih živali je alarmiralo vse mesto. Pozvali so vse v bližini postaje dosegljive mesarje, da bi napravili njihovim mukam konec in rešili meso. Nesreča po naključju ni zahtevala človeških žrtev.
Francoska počastitev Einsteina
Odbor Francoske akademije znanosti, ki bi moral poiskati naslednika za umrlega inozemskega člana akademije prof. Michelsona, je sklenil, da bo predlagal za to mesto prof. Alberta Einsteina.
Bolgarski dar Nemiroviču Dančenku
Odbor bolgarskoslovanske družbe v Sofiji je poklonil ruskemu pisatelju Nemiroviču Dančenku iz nekega fonda darilo 40.000 lejev v priznanje njegovim zaslugam za propagiranje solidarnosti in zedi-njena med slovanskimi narodi.
Banana prenašalka tifusa
Zanimivo sodno obravnavo so imeli te dni na Dunaju. Ga. Sidonija Meyerjeva je pojedla lansko leto s svojima rejencema banano, po kateri je obolela za paratifu-som. S težavo so ji rešili življenje, a zdravniki pravijo, da ne bo nikoli popolnoma zdrava, ker bo nosila v sebi stalno bacile te bolezni. Tudi otroka sta obolela, a brez resnih posledic. Meyerjeva je tožila družbo, ki je importirala banano, za odškodnino 5000 šilingov. Zdravnik Izvedenec, je izjavil, da je bržkone banana zakrivila obolenje, da pa to ni popolnoma gotovo, ker je lahko tudi kakšno drugo živilo bilo vzrok infekcije.
Z ozirom na to izjavo je sodišče tožbo odklonilo, pri čemer je še poudarilo, da bi se prenos bacila izvršil lahko tudi po navidez neoporečni banani in bi importi-rajoča tvrdka ne mogla ničesar proti temu.
Sezona se je otvorHa
Zakoni med sorodniki
Znano je, da očitajo zakonom med sorodniki razne zdravstvene nevarnosti za potomstvo. V splošnem pa je reči, da je znanost v tem oziru še premalo podprta s statistikami in more obravnavati le od primera do primera, dali vključuje kakšen nameravani zakon med sorodniki v sebi nevarnosti za otroke. Napovedi, ki pa niso preveč sigurne, se morajo ravnati po stopnji sorodstva in po značaju morebitne dedne obremenjenosti.
V	neki razpravi navaja evgenik dr. Rudolf Kraemer naslednje podatke o razmerju med slepoto in sorodstvenimi zakoni;
V	Švici so ugotovili, da so 4.3 odst. slepcev potomci sorodstvenih zakonov, v Nemčiji znaša odstotek 4.71. IzračunaPi so, da dajejo sorodstveni zakoni 7 in pol-krat več slepcev nego drugi zakoni, večji procentual slepcev med Židi je pripisati deloma tudi temu, da sklepajo Židi več sorodstvenih zakonov.
V	splošnem pa doprinašajo sorodstveni zakoni le malo k splošnemu številu slepcev, skoraj nič več nego zakoni druge vrste. Razumljivo je, da je nevarnost slepega potomstva dosti večja, če se poročita dva ožja sorodnika, ki sta obenem slepa.
Velik uspeh francoske politike
Pogled na obrežje Seine v Parizu, ki ga je okupirala, kakor vsako leto ob tem času, armada ribičev amaterjev. Nikjer na svetu ni športni ribolov mogoče tako razširjen
in priljubljen kakor na Francoskem
Ministrski predsednik Daiadier, ki se bo te dni sestal z načelnikom italijanske vlade, da se dokončno uredi mirno sožitje med Francijo, Jugoslavijo in Italijo
25 g radija v 12 letih
V edini češkoslovaški tovarni za pridelovanje radija v Jachimovu so v prvih 12 letih češkoslovaške republike pridelali okrog 25 in pol grama te dragocene snovi.
To je toliko, da bi lahko ves ta pridelek 12 let mirno vtaknili v mali žep — seveda, če bi hoteli riskirati življenje, kajti v tej neznatni količini so skrite tako ogromne množine energije, da je druge snovi niti od daleč ne dosegajo.
Pri bolezni želodca, črevesja in pre-snavljanja privede uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice prebavne organe do rednega delovanja in tako olajša tok hranilnim snovem, da preidejo v kri. Zdravniška strokovnjaška izvedenja poudarjajo, da se »Franz Josefova« grenčica zlasti koristno izkaže pri ljudeh, ki se malo gibljejo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
K mednarodni Hlatelističnl razstavi

Ob priliki mednarodne filatelistične razstave na Dunaju je izdala avstrijska poštna uprava posebno spominsko znamko po znani sliki M. Schwinda
Zverinska mati pred sodniki
Senzacionalen detomorilski proces v Berlinu
Pred berlinsko poroto se je pričel proces zoper 26 letno Marto Pokorro-Boddin, ki je obtožena, da je poskusila na zverinski način umoriti svojo 7 letno predzakonsko hčer Rožo Marijo in zastrupiti svojega moža, upokojenega poštnega uradnika Boddi-na. Listi imenujejo obtoženko »zver v človeški podobi«, toda nobena živalska mati bi ne mogla s takšno rafinirano zlobo in iz tako sebičnih motivov trpinčiti svojega otroka, živalim delajo torej krivico.
Boddinova je prišla s 14. letom iz Gdan-ska v Berlin. Svojih staršev ni poznala, bila je rejenka neke železničarske družine. Že zgodaj je pokazala razne slabe lastnosti, a dokler je bil nje strogi rednik živ, niso prišle do pravega izraza. V Berlinu je kmalu našla celo vrsto ljubimcev in se je s 17. letom z nekim železničarjem »zaročila«. Mož je bil poročen in njena red-nica ga je vrgla iz hiše. Kmalu nato je rednica umrla in obtoženka se je lahko neovirano vdala svojim slabim nagnjenjem. Posledica je bila nezakonska hči, za katero ni mogla navesti očeta. Odtlej, če ni baš imela kakšnega »trdnega« razmerja, se je preživljala s tem, da je pela, z otrokom v naročju, po dvoriščih. Ob takšni
Eriliki se je zagledal vanjo več nego dva-rat starejši upokojeni poštni uradnik in se z njo poročil. Moža opisuje obtoženka kot pijanca, ki jo je tudi pretepal, stvar pa bo po vsej priliki nekoliko drugačna. Priznava vsekako sama, da ga je ona še huje pretepala, dočim zanikuje, da bi ga hotela ob neki priliki v spanju zastrupiti s svetilnim plinom. Gotovo je končno, da je mož ob poroki njenega otroka zavaroval za 2000 mark, ki naj bi se izplačale, ko bi se dekle poročilo. V primeru, da b! otrok umrl, bi mati prejela ta denar, a če bi nastopila smrt zaradi nezgode, bi mati prejela celo dvakratno vsoto. To je bil tudi vzrok, da je začela otroku na nečuven način streči po življenju.
Nekega dne ga je prisilila, da ie požrl cel šop bucik v upanju, da bodo dekletcu prizadjale tako težke notranje rane, da bo umrlo. Nakana ji ni uspela, ker je otrok dal bucike od sebe. Boddinova predstavlja stvar tako, kakor da je hotela tedaj tudi sebe spraviti s sveta in da je istočasno sama požrla kup gramofonskih igel. Zdravnik, ki so ga takrat poklicali k otroku in materi, pa odločno zanikuje, da bi bil pri njej našel kakšno sled poskušenega samomora.
Še strahotnejši je bil drugi primer, ko se je hotela nečloveška mati odkrižati deklice. Nekega večera je šla z njo v zoološki vrt, da bi jo vrgla v prekop. Bilo pa je preveč ljudi tam okrog in načrt se ji je izjalovil. Nekaj pozneje je na drugem, samotnem koncu Berlina slekla od utrujenosti skoraj nezavestnega otroka do golega, mu pobrala male, zlate uhane in ga vrgla z nekega mosta na železniški tir! Nato je odšla domov, sežgala na skrivaj del otrokove obleke, zaigrala pred možem komedijo obupane matere, češ da je otrok izginil in da ga je zaman iskala. Zjutraj je na policiji prijavila stvar z istimi besedami, obenem pa je izrazila na pretkan način domnevo, da je otroka odvedel bržkone kakšen razuzdanec. In policija je svojo preiskavo
Epilog k liibeškemu procesu
Lllbeški proces, ki je zbudil svoječasno toliko hrupa, je imel te dni še majhen epilog. Eden izmed zdravnikov, ki so jim očitali, da so z nemarno uporabo zastrupljenega cepiva zoper jetiko zakrivili smrt velikega števila dojenčkov, dr. Genter, je bil sedaj še naknadno obsojen na dva meseca ječe.
1300 profesorjev brez službe
Na zborovanju slušateljev filozofske fakultete v Brnu so ugotovili, da je ta čas na Češkoslovaškem okrog 1300 aprobiranih srednješolskih učnih moči brez 6lužbe. Tu-
Nov jSport4
Slika kaže »izum« človeka, ki si je privoščil za današnje čase značilno .športno senzacijo'. Po vzgledu »jahanja po valovih«, ki se je udomačilo na Rivieri in v Ameriki, je privezal desko na vrv, sedel nanjo in se pusti prevažati z motornim kolesom. Ta »šport« je kakor nalašč za ljudi, ki jih ne mučijo druge skrbi.
di če bi upokojili vse profesorje, ki so dosegli 60. leto, bi le majhen odstotek teh brezposelnih prišel do kruha.
Zborovalci so postavili zahtevo, naj bi se upokojili tudi profesorji, ki so dosegli 55. leto, naj bi se srednješolske učne moči nastavljale tudi na meščanskih šolah, otvorili naj bi se novi paralelni razredi in skrajšalo za vsako učno moč število ur.
Ženski zločini na Turškem
Na Turškem je ta čas v ječi kakšnih 700 žensk. Skoraj polovica teh je prišla za zamrežena okna, ker se je z umorom iznebila svojih mož, druga polovica pa se je pregrešila zlasti proti novim prosvetnim zakonom turške vlade.
uvedla dejansko v to smer. Podpiralo jo j« v tem dejstvo, da so med tem malo Rože Marijo našli težko poškodovano od padca nezavestno in golo, a še živo na železniškem tiru. Sama sreča je hotela, da je bi)
Marta Pokorra-Boddin pred poroto
otrok padel med tračnice in obležal nezavesten, tako da se ni zganil, ko so nad njim neprestano bobneli težki vlaki. Dva železničarja, ki sta ga našla v tem položaju, sta ga brž dvignila in odpeljala v bolnišnico. Tu je čez nekoliko dni zbudilo pozornost policije dejstvo, da se otrok na vse kriplje brani matere in da milo prosi, naj je ne puste k njemu. To in pa sumljiva stvar, da ni vedela deklica, ki je bila izgubila spomin na dogod\e tiste noči, n;-česar povedati o kakšnem možu. ki bi jo bil zvabil s sabo, je napotilo oblasti, da so se začele zanimati za mater. Izvršili so preiskavo, našli so ostanek dekličine obleke in njene uhane, ugotovili so, kako je s tistim zavarovanjem in pod težo dokazov je Boddinova priznala, kako je bilo v tisti noči
Na razpravi skuša vtis te izpovedi omiliti s pripovedovanjem, da je hotela takrat tudi sama izvršiti samomor, a ji je zmanjkalo poguma. Izvija se sploh na vse mogoče načine, a vse to ji ne bo pomagalo, da bi ne prejela zasluženega plačila za svoja zverinstva. Med tem pa so se dobri ljudje zavzeli za otroka in ko je ostavil bolnišnico, so ga spravili v skrbne roke.
RES LEPE OBLEKE
ter pristna angleška sukna in najboljše lod-ne za športne obleke si gospodje še vedno kupujejo pri
Drago Schwab, Ljubljana
ANEKDOTA
Znani angleški slikar Whistler je sedel nekoč v odlični družbi. Dama iz visoke aristokracije ga vpraša, ali ne pozna kralja Edvarda VII., ki so ga baš tedaj kronali v Londonu, tudi osebno. »Jaz? Kralja? Ne, milady,« je odgovoril slikar. »Čudno.« je dejala dama, »ko sem imela pred nedavnim čast, da sem govorila z njim, je dejal izrečno, da se je osebno seznanil z vami.« — »Ah kaj, milostiva,« je rekel umetnik smeje, »verujte mi, da renomira.«
VSAK DAN ENA
On: »Dragica, na poti v hranilnico moreš vendar mimo trgovine s klobuki?« Ona: »Da, dragecT«
"On: »Prosim, bodi tako dobra in pojdi mimo!«
((»Everybodys >Vj:ekly«)
Podban dr, Otmar Pirkmajer:
Naša bodoča občina
Sredi tega meseca je stopil v veljavo novi zakon o občinah. O tem važnem dogodku je pred nekaj dnevi predaval v ljubljanskem radiu podban g. dr. Pirkmajer. Z njegovim prijaznim dovoljenjem objavljamo njegovo odlično predavanje tudi v »Jutru«, saj je novi občinski zakon zaradi zložitve dosedanjih majhnih občin v velike zlasti za našo ožjo domovino prav posebno važen.
Javna uprava sloni na občini. Občina je najnižja upravna edinica. Preko nje ostvarja država svojo voljo na osnovi obstoječih zakonov in predpisov, da skuša doseči svoj upravni smoter. Poleg tega je občina ona samoupravna ustanova, ki s svojimi sredstvi upravlja domače zadeve ter skrbi za blagor svojih občanov ter gospodarski napredek svojega območja. V ^bi razgibane upravne delavnosti je občina važen in odločilen faktor. Pred njo se pojavljajo velike naloge. Od delavnosti in iniciativnosti občin je odvisno vseob-če stanje v državi. Zato je država predvsem interesirana na dobri občinski upravi, brez katere ne more doseči svojega upravnega cilja.
Velika vprašanja, ki se nam zlasti danes pojavljajo kakor nerešljivi problemi, izgledajo mnogo težavnejša, ako se koncentrirajo v rešitev za široko področje cele države ali za področje banovine, da, celo za področje sreza. še le. če jih obravnavamo z vidika, kakor zadevajo posamezne občine, se nam taki problemi predstavljajo v pravi luči in v pravilnih dimenzijah. Tedaj često ne izgledajo več tako težavni in tudi sredstva za rešitev takih vprašanj se ne zde več tako oddaljena, tako nemogoča. Z drugimi besedami šele dekoncentracija najčešče omogoča pravilno in uspešno reševanje aktualnih zadev. S tem hočemo posebno poudariti važnost občine kot upravne edinice v sestavi celokupne upravne ureditve države.
Razumljivo je tedaj, da se mora posvetiti ureditvi naše občine, ki naj postane nositeljica ciekoncentrirane uprave, največja pozornost; občina mora biti sposobna za svoio najvažnejšo funkcijo, da kot najnižja upravna edinica tvori občilo med narodom in državno upravo, da državno upravo poživi s svojim lastnim udejstvo-vanjem za blagor svojega področja in njegovega prebivalstva.
Foss?es?. stovega zakona o občinah
Skoro neopaženo je bil dne 15- aprila t. 1. razglašen v Službenih Novinah novi Zakon o občinah, ki je stopil 13. junija t. 1. v veljavo. Ko je bil zakon.ski predlog v razpravi v Narodnem predstavništvu, so se v dnevnem časopisju tu pa tam obravnavale posamezne določbe tega zakona, vendar moramo ugotoviti, da naša javnost ni pokazala za zakon onega zanimanja, kakor bi ga zaslužil z ozirom na važnost obravnavanega predmeta ter bistvenih sprememb in dalekosežnih posledic, ki jih utegne prinesti nova ureditev n?,ših občin. Zato je važno, da naša javnost izve vsaj v glavnih obrisih, kako bo izgledala n^ša, bodoča občina in kai moremo pričakovati od preosnovane občinske uprave.
Občinski zakoni so temeljni zakoni. Običajno se izdajajo, kadar se nova ureditev države ustavno določa. Tudi pri nas znači novi občinski zakon važen mejnik v organizacijski ureditvi naše državne uprave, ne le, ker smo z njim dobili za vse državno področje enoten občinski red, temveč tudi zaradi tega, ker se delokrog občine razširja na vse panoge, katere je postavila v ospredje moderna doba s svoiim socialnimi zahtevami.
Novi občinski zakon znači velik napredek tudi za naše kraie, kjer ie občinske uprava že tudi do sedaj vršila izvestne upravne posle; on nam prinaša nov tip gospodarsko jake občine, ki bo mogla uspešneje vršiti svoje sodobne naloge ter vzbuditi vse polno spečih sil in jih privesti k udejstvovanju za obči blagor. Naša bodoča občina bo morala vzgajati občana tud:. v tem pravcu, da se bo naučil brzdati svoja egocentrična stremljenja, ter vzbujati smisel za splošnost. Občina nam mora vzgojiti naraščaj, ki ne bo mislil samo na sebe, temveč tudi na svojo okc lico in na poznejše rodove, zavedajoč se, da mora na.slednikom zapustiti s svojim cbčekoristnim delom posnemanja vreden vzgled altruizma in požrtvovalnosti; s tem bo izpolnila svojo največjo vzgojno nalogo, ki se more postaviti sodobni občini. Gospodarska delavnost v prid širokim. plastem in socialno skrbstvo, ki naj dviga ni\-o šibkih slojev ter jim varuje zadovoljivo eksistenco, mora postati geslo in ; sebina nove občinske uprave.
Nova oNMna naj postane učilnica in delavnica. ki nam mora izoblikovati nov vzor občana in bodočega javnega delavca. Ona naj bo šola, iz katere bo izšel državljan, ki se bo zavedal svojih dolžnosti do bližnjega, do občestva, do države in do človeštva, občan, ki bo vedel, da je kulturna stopnja države in naroda odvisna od delavnosti posameznika v svojem domačem občinskem področju.
V dravski feaitovml je sedaj občin
Kako si zamišlja zakon našo bodočo občino? Najvažnejša je določba, aa naj praviloma občina obsega najmanj 3000 prebivalcev, v gorskih krajih ali kjer bi to zahtevali posebni razlogi, smejo občine šteti tudi manj ko 3000 prebivalcev. Za na-še kraje pomeni ta odredba najbolj občutno reformo; ž njo dobimo možnost, da pridemo do pobolj^anja m izgraditve občinske uprave. Naša občina je do danes čisto lokalna edinica, ki zajema svojo upravičenost do obstoja iz dejstva, da ji majhno področje in malo število prebivalstva dovoljujeta reševati občinske zadeve s čisto ozkega, domačega stališča, da dopuščata upoštevanje želj posameznika, ker je v ozkem krogu kolizija interesov redkejša kakor v širokih in močnih skupinah.
Kjko je stanje naših občin danes? Naša banovina šteje sedaj,, ako štejemo tudi 4 avtonomna mesta, vsega 1059 upravnih občin, in to na področju s približno 16.000 km površine in z 1,150.000 prebivalci. Povprečno torej ne pride niti 1000 prebivalcev na eno občino. Okoli 60 občin (5%) nima niti 200 prebivalcev, okoli 450 občin ima manj ko 500 ljudi, medtem ko odgovarja zahtevi novega občinskega zakona,
_ da naj šteje občina nad 3000 ljudi —
vsega komaj 40 občin. Nizkemu številu prebivalstva odgovarja po večini tudi
skromna davčna moč teh občin, katera je zopet odločujoča za višino občinskih do-klad.
Senčne strani premajhne občine
Razumljivo je, <.a tako šibka občina ne more uspešno delovati ter vršiti svojih nalog in da od take občine ni mogoče zahtevati rednega poslovauja, se n anj nt smotrenega udeJs:vovarja v posameznih panogah lastnega in od države naloženega delokroga. Redna občinska uprava mora imeti svoj stalen aparat, ki sproti opravlja vse uradne posle ter trajno obravnava vse gospodarske in socialne pojave občine, ki daje pobudo za njih reševanje in zboljšanje prilik pristojnim organom občinske uprave. Res je, da naše sedanje občinske uprave niso drago ter administracija povzroča le malenkostne stroške. Gotovo v bodoče ne bo mogoče s takim cenenim aparatom obavljati občinskih poslov že z ozirom na to, ker bo sam sistem zahteval mnogo bolj intenzivno poslujočo upravo; ta bo sicer dražja, opravičevala pa bo izdatke s tem, da bo občinske in javne interese pravično zastopala ter s tem prinašala občanom tudi trajne gmotne koristi. Pa tudi sicer bo taka uprava mogla biti mnogo bolj racionalna, ker se bodo posli obravnavali skupno za širje področje, ki tvori gospodarsko celino oziroma ono celico, na katero se bodo sistematično osredotočila vsa upravna prizadevanja, da se stvori harmonična in interesno zaokrožena edinica. Pomisliti moramo, da posluje danes na razmeroma malem področju 1069 občinskih odborov, ki vodijo vsak svoje posebno občinsko gospodarstvo, da se obravnavajo na 1069 krajih občinski proračuni in rešujejo na tolikih mestih tekoči občinski posli, da pošilja državna uprava razpise na 1069 strani ter pričakuje in nabira iz prav toliko krajev odgovore in rešitve.
Ni dvoma, da se na ta način obravnavajo javna vpraša,nja s pretirano ozkega lokalnega gledišča in da se na preko 1000 krajih trošijo neekonomično energija in javna sredstva brez širšega pogleda ter često bolj v korist posameznikov, nego v blagor širokih slojev. V tako malih enotah se zamori smisel za obči blagor, za okolico, za celokunrost ter se važna na-
čelna vprašanja reSuJejo potom kompromisov ter z medsebojnim barantanjem, tako da ss zadošča v prvem redu interesom posameznikov brez ozira na celino ali pa na širši krog interesentov.
Pri malem številu občanov tudi ni mogoča prava selekcija uprave, ker so često volilci po večini obenem tudi kandidati za občinski odbor. Velika občina bo mnogo lažje sestavila delavno in sposobno občinsko zastopstvo
Najvažnejši razlog, ki govori za združitev naših občin v velike edinice, pa je finančno političnega značaja. Jasno je, da gospodarsko slaba občina ne more napredovati, ker ne zmore sredstev niti za tekoče upravne potrebe, kaj še za koristne in produktivne investicije, ki bi mogle dvigniti ne le kulturni nivo kraja, temveč tudi gospodarsko silo vsega občinskega področja. V tem pogledu nam more prinesti velika občina s svojimi proširjenimi nalogami bistveno spremembo celokupne gospodarske slike našega območja. Združitev občin lahko pomeni za naše kraje največjo socialno reformo poslednjega stoletja. Imeti moramo pred očmi, da je nekdanja, pa tudi sedanja zakonodaja naložila občinam izvestne dolžnosti, ki občino finančno obremenjujejo brez ozira na to, ali je bogata ali revna, in ne glede na to, aii bo morala kriti ta bremena z 10 ali pa s 300-odstotnimi dokladami. čim manjša je občina tem huje je bila navadno obremenjena, ker je svojo obveznost zaradi nizke davčne osnove mogla kriti le z visokimi dokladami. Zavedati se moramo, da traja tako nesorazmerje že skozi desetletja, tako da so mnoge občine obsojene k propadanju, ker se visokih doklad niso mogle rešiti, medtem ko so ta bremena vedno bolj slabila gospodarsko moč prebivalstva ter ga dovedla k obubožanju.
Ako primerjamo višino doklad v posameznih občinah, imamo v dravski banovini 25 občin brez vsakršnih doklad, 305 občin z dokladami od 1 do 50 odstotkov, 495 občin z dokladami od 50 do 100 odstotkov in 244 občin z nad 100 odstotki doklad. Združitev občin bo to razmerje bistveno spremenila, in sicer v prilog siromašnim oočinam, ki si bodo v povečani občini opomogle ter razbremenile. Pri vsem tem pred-videvno v bodoče vsaj v početku ne bomo imeli niti 100 občin, ki bodo imele dokla-de nad 100 odstotkov. Res je sicer, da bo občina imela dražji aparat, ali s koncentracijo uprave v veliki občini bo davčna osnova bistveno povečana, poslovanje bo osredotočeno ter bodo s tem osredotočeni tudi upravni stroški.
*
V drugem delu svojega predavanja razpravlja g. dr. Pirkmaji% obširno o komasaciji (zložitvi) ob.čin, pri čemer ceni, da bomo v bodoče imeli v Sloveniji samo 250 do 300 občin. Ta del predavanja bomo objavili jutri ali v eni prihodnjih številk »Jutra«.
wr O
Nekoliko besed o lahko-atletskem drž. prvenstvu
T
Znano je dejstvo, da v Zagrebu uspehi Slovencev v športu niso zaželjeni. Prvič smo to opazili, ko si je Ilirija lani priborila prvenstvo Jugoslavije v plavanju in Petrinovičev pokal, pa se je ta uspeh pri zeleni mizi in nato še na glavni skupščini »rešil« na ta način, da se je ohranila tradicionalna »zmaga« splitskega Jadrana.
Sedaj je prišlo na vrsto Primorje, Ki si je letos, kakor znano, priborilo, in sicer z velikim naskokom, naslov državnega prvaka v lahki atletiki.
Ob tej priliki moramo naglasiti, da so si ljubljanski atleti vse svoje uspehe priborili sami brez vsake poapore od strani lahko-atletskega saveza Vrhovni forum lahke atletike nikoli ni deloval na razvoju lahke atletike pri nas. Prav mu je le prišel antagonizem med Primorjem in Ilirijo. To zadržanje odločujočih vrhovnih lahkoatlet-skih faktorjev pa je rodilo dobro posledico, da sta oba ljubljanska kluba Ilirija in Primorje našla mimo Zagreba zdravo podlago za sodelovanje, čigar rezultat so uspehi obeh ljubljanskih klubov v zadnjih dveh letih v državnem cross countrv prvenstvu, v državnem prvenstvu za moštva in za posameznike, kjer so si mnogi ljubljanski atleti z odlično afirmacijo priborili dostop v državno reprezentanco za 'Atene, kjer so imeli levji delež na dobrem uspehu naše reprezentance. Naši klubi so v interesu prestiža jugoslovenskega športa potisnili ob takih prilikah v ozadje vsa nerešena vprašanja z lahkoatletskim cavezom in vedno postavili sportnike-Jugoslovene na start.
Nekaj drugega pa je, kako je savez vzel te uspehe na znanje. Rezultati letošnjega tekmovanja moštev za državno prvenstvo so znani. Tekmovanje je poteklo povsem regularno. Protestov ni bilo, rezultate so verificirali savezni sodniki, med njimi člani obeh klubov. Savez pa je našel na podlagi poročil svojih delegatov rešilno bilko, s katero skuša na drug način reševati prvenstvo.
Sporazumni dogovor v vseh vprašanjih za izvedbo tekmovanja med Ilirijo in Primorjem skuša dokazati kot zaroto proti regularnosti in korektnosti tekmovanja s tem, da je poklical na odgovor ne vodstev klubov, ampak prominentne člane jurije, oziroma obeh lahkoatletskih sekcij, katerim hoče naprtiti krivdo za to, da ni zmagal Zagreb. Zdi se, da temelji »krivda« čianev jurije na poročilu saveznega odbornika in enega saveznega sodnika, ki sta kontrolirala tekmovanje v Ljubljani. Znano nam je le to, da savezni delegat na tekmovanju samem v Ljubljani proti nobeni stvari ni protestiral ali pa v naprej opozoril na eventuaino nekorektnost. Na drugi strani pa je prišlo do ostrih kontroverz med člani jurije in saveznim sodnikom iz Zagreba, ki se je vmešaval v poslovanje sodniškega zbora, zlasti v zapisnik. Po mnenju tega saveznega sodnika naj bi bila odločujoča samo njegova časomerilna ura, ne pa tudi ure ostalih devetih izprašanih saveznih sodnikov, ki so imeli po sodnem izvedencu kronometrirane ure. Kakor do-znavamo, se bo tukajšnji zbor sodnikov pritožil na odločujoče mesto, kjer se bodo še porazgovorili o tem vprašanju.
Smatramo, da zmaga z naskokom 35.000 točk, to je s 50 odst. premočjo pred drugo-plasiranim ne more biti uspeh nepravilnosti, ampak samo uspeh 10 letnega nesebičnega dela naših lahkoatletov. Cisto gotovo je, da bi Ilirija dosegla večji uspeh ter
ogražala tretjo mesto Hašku, da ni bila prisiljena štediti z gmotnimi sredstvi, katere potrebuje za afirmacijo svoje plavalne sekcije na letošnjem' državnem plavalnem prvenstvu. Naši lahkoatleti bi se prav tako lahko sklicevali na mature, ki jih polagajo vsako leto tudi lahkoatleti v Ljubljani, na sokolske nastope (Sušak, Kranj, Celje itd.), pri katerih sodelujejo v velikem številu ljubljanski lahkoatleti in na odsotnost mnogih odličnih lahkoatletov (Slapničar. Skok. Cerkvenik, Bručan, Oroszy, Zupan itd.) Toda oni se kot pravi športniki ne opravičujejo pred javnostjo s takimi argumenti. O sklepih uprave JLS v vprašanju državnega prvenstva pa bomo še razpravljali.
K otvoritvi mladinskega
plavalnega tečaja v kopališču S. K. Ilirije
Vest, da namerava ljubljanska Ilirija tudi tetos prirediti plavalni tečaj za mladino od 8 do 14 let, je vzbudila splošno odobravanje. Starši se zavedajo, da je plavanje veščina, katero mora obvladati vsak otrok — že zato, da se izogne nevarnosti utopitve, pa tudi zato, da mu je lažji- dostop do zdravih in lepih vodnih športov, v nekaterih državah je plavanje stvar šolske telesne vzgoje; pri nas nismo še tako daleč, starši pa tudi nimajo vselej prilike niti sposobnosti, da bi naučili svoje otroke pravilnega plavanja. Ako je to nalogo prostovoljno prevzel športni klub, tedaj je s tem storil obče-koristno dejanje, ki ni samo stvar športa, temveč splošne ljudske telesne vzgoje.
Prepričani smo, da se bo uspeh mladinskih plavalnih tečajev pokazal tekom let tudi pri plavalnih tekmah. Pod vodstvom strokovnjakov se bodo otroci navadili pravilnega crawla in med stoterimi se bo odkrilo vsaj nekaj talentov. Metoda popularizacije športa je najsigurnejša, to nas uči Amerika, Japonska in Nemčija, ki so dale na zadnji olimpijadi tudi 14 letne borce, ki so si priborili zlate kolajne.
Navodila za tečaj: sprejema se mladina obojega spola od 8 do 14 let; prijave je oddati pri kopališki blagajni; začetek tečaja v petek 23. t. m. ob 11.; ob isti uri se vrši pouk vsi»k dan in traja 14 dni; prijave za tečaj se sprejemajo do otvoritve; vstopnina v kopališče je 2 Din.
Iz LNP. Danes ob 18.30 seja kazenskega odbora. Na isto se pozivajo ob 18.45 Pleš Josip (Hermes), Zupančič Boris (Ilirija) ,ob IS. Trček Ivan, Sagadin Milan in Drobež Lado (vsi SK Korotan, Ljubljana).
ASK Primorje (nogometna sekcija).
Naprošajo se gg. Stanko, šetina, Drufov-ka, dr. Buljevič, Hafner, da pridejo danes ob 20. v Delavsko zbornico. Od 17. naprej obvezen trening za drugo skupino.
ŽSK Hermee (nogometna sekcija). Danes od 18. naprej strogo obvezen trening vseh igračev. V soboto sestanek, vrnite savezne legitimacije.
TKD Atena. Vsak torek in petek od 6. dalje trening za hazeno in v sredo za lahko atletiko. Treningi se vrše ob vsakem vremenu, članice se pozivajo, da se treningov točno in polnoštevilno udeležujejo., Sprejemajo se nove članice.
SK Svoboda (Vič). Do 23. t. m. naj izročijo opremo; Lovrenčič, Laznlk, Petrovič, Takar, Kokalj, Lenasl, Marinko, Vin-šek, Jankovič, gtajdahar, Tome, Pogačar in Mrzlikar. V petek članski sestanek
Gevji iz iumega p&dha
1 /fomSinacgarru o- raznJ{ &ma/j
Din
Beli z rdečim usnjem
Beli z rjavim usnjem
LJUBLJANA, Dunajska cesta štev. la. MARIBOR, Gosposka ulica štev. 17.	CELJE, Aleksandrova cesta štev. 1.
vseh nogometašev zaradi predvidene nedeljske tekme. Vsak igralec naj prinese seboj 3 slike. Po sestanku co 9. seja odbora.
Novo kolesarsko društvo v Trbovljah. V nedeljo se je vršil ob polnoštevilni udeležbi ustanovni občni zbor kolesarskega društva »Zora« v Trbovljah. Društvo Je včlanjeno v Koturaškem savezu Jugoslavije ter bo nudilo članstvu udeležbo na vseh državnih kolesarskih prireditvah in tekmah, članski sestanki bodo vsako so-otbo v društvenem lokalu gostilne Oce-pek za Savo, kjer se bodo sprejemali tudi novi člani. Društvo ima že precejšnje št*, vilo članov, ki jim je pred vsem za resno gojit evkolesarskaga športa kot telesno-vzgojno panogo in gojitev družabnosti ter ima predvideno v avgustu večjo klubsko dirkalno prireditev, priredilo je že vec skupinskih izletov izven Trbovelj, obenem pa se je udeležilo tudi zvezne kolesarske vožnje ob priliki otvoritve ljubljanskega velesejma v Ljubljani, kjer je doseglo I. mesto v turistični supini. Za predsednika novega društva je bil izvoljen g. Kari Ka-čič, ostala odborniška mesta pa imajo dolgoletni priznani kolesarski pobomiki v naši dolini gg. Goršek, Kovačič i. dr.
Službene objave LNP
(Nadaljevanje s seje p. o. dne 14. junija 1933 )
Vzame se na znanje zapisnik M. O. Trbovlje od 12. junija in dopis Z. N. P. Zagreb, br. 830/933 od 9. junija.
Verificirajo se prvenstvene tekme; Maribor : železničar 6:1, Retje : Rudar 3:1, Retje : Hrastnik 6:3, Trbovlje : Zagorje 3:2, Retje : Trbovlje 2:1, Elan : Bratstvo 2:1, Celje : Laško 4:0.
Potrdi se prvenstvena tabela jesenske in pomladanska prvenstvene sezone za leto 1932/33 za podsavezni liga razred: Maribor	7 4 1 2 9 24:15
Rapid	7 4 0 3 8 18:20
Primorje	4 2 2 0 6 10:5
Železničar	7 2 1 4 5 13:22
Ilirija	7 1 2 4 4 13:16
Za prvenstvo gorenjskega okrožja ljubljanskega H. razreda:
Bratstvo 2 1 0 1 2 5:4 Korotan 2 1 0 1 2 4:5
Za prvenstvo mariboneko - čakovskega okrožja;
Čakovecki SK 4 4 0 0 8 25:5 Svoboda	4 1 0 3 2 16:18
Mura	4 1 0 3 2 8:25
Vzamejo se na znanje poslani seznami verificiranih igralcev s poslanimi slikami od klubov: Olimp, Svoboda. Zalog, Retje, Jadran in Dobrna. — Tajnik II.
BORZA
HOBE, DELA IN POSESTI
»Jutrov« mali oglasnik dona&a vsakomur velike koristi.
PLANINSKI DEKLIŠKI POČITNIŠKI DOM
Reichenau a. d. Rax (Semmering) šport, (tenis, plavanje), dopomočni pouk v jezikih, cene času primerne. Pojasnila: Villenpen-sionat B. Frevlers Nfg. A. Metzger, Wien XIII. (Alt Hietzing), Maxingstrasse 6, Telef. R 35-2-75	7202
V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da so do-trpeli naša ljubljana mama, gospa
IVANA ILOVAR
Pogreb ljubljene mame se bo vršil v četrtek 22. junija popoldne.
Novo mesto, 20. junija 1933.
Žalujoče rodbine: ILOVAR — PREMRL.
7504
Tisočkrat
preizkušeni
uspehi
n
»Jutrovega« malega oglasnika priporočajo, da se ga ob vsaki dani priliki poslužite.
f-
Naš ljubi očka, gospod
FRANC KOZOLE
nas je danes po kratkem trpljenju, v starosti 90 let za vedno zapustil.
Blagega pokojnika bomo spremili k večnemu počitku v petek, dne 23. t. m., ob 16. uri iz hiše žalosti, Brezno št. 20, na pokopališče na Dolu pri Hrastniku.
Brezno, dne 21. junija 1933.
Žalujoči sorodniki.
*M
MALI OGLASI ZA VSAKO ŽENO
Potenje, kakor tudi vse neprijetne pojave, ki so v zvezi s potenjem, odstranite hitro s prijetno uporabo Oronit vode. 1 steklenica Din 30.—.
Barva za lase, zajamčena v delovanju, enostavna uporaba, trajna v lepih nijan-sah, že leta nedosegljiva, je Oro barva. Stalnost barve zajamčena. 1 garnitura z natančnim navodilom Din 30.—.
Solnčne pege in drugo nečistočo z obraza odstrani hitro in temeljito ho-landska Milch krema. Uspeh presenetljiv! Lonček Din 13.—.
Zanesljiva in preizkušena nega las je mogoča samo z Vodo iz kopriv, ker že po prvi uporabi izgine prhljaj, prepreči izpadanje las in pospeši rast, lasje pa postanejo valoviti in bujni. 1 steklenica Din 30.—.
Belo, lepo in čisto polt si pridobite samo s preizkušenimi sredstvi. Porenal krema, za podnevi in ponoči vas ne bo razočarala. 1 tuba suhe ali mastne kreme Din 18.—.
Flora-lak za nohte, najfinejše vrste, daje nohtom sijaj briljanta. Zelo okusna večja stekleničica s čopičem Din 15.-, manjša stekleničica s čopičem Din 6.—.
Zahtevajte izrecno te preizkušene specijalitete ali pišite na NOBILIOR, parfu-merija. ZAGREB, Ilica 34 — Jelačičev trg 1.
Lepe dekliške prsi so ponos vsake žene. Svojo lepo obliko dobe hitro in zanesljivo z masažo Eau de Lahore. Uporaba je enostavna, uspeh zajamčen. Cena steklenici Din 40.—.
Pasta Majalis je specijalna krema za umivanje in olepšavo. Uporablja se uspešno pri damah, ki ne prenesejo nobenega mila, a žele imeti dovršeno čist in umit obraz. 1 steklena doza Din 15.—.
Zrcalo vsake žene so njene roke, ki ostanejo s pomočjo kreme Je fais blanc vedno bele in gladke, kljub temu, da gojite šport in opravljate pisarniška in gospodinjska dela. Tiba Din 10.—.
Najfinejši puder, ki se zelo dobro prime obraza in ne propusti znoja ter daje obrazu vedno lepo, temno polt, je Porenal puder. Prvovrstna kvaliteta, fin parfum, lepe barve. 1 škatla Din 24.—.
Plavol^skam se ni treba bati za lepe plave lase, ker podeli Blondin Dor že po prvi uporabi lasem lepo. zlato barvo s krasnim leskom. 1 steklenica z navodilom Din 15.—.
Neprijetne dlačice z obraza, rok, nog in pod pazduho odstranite hitro in brez bolečin edino z Erbol praškom. 1 lonček Din 15.—.
James OUver Curwood:
33
Hči divjine
Roman
Več ko petkrat se je zgodilo, da je katera z'ezla Davidu na ramo. Ena se je bila na njegovem tilniku zvila v topel, kosmat klopčič in je čakala. Kar priljudne so bije, je rekel misijonar. Kaj čuda. da jim je Tavish v svoji zapuščenosti dajal zavetje! David jih ie krmil in jim dajal, da so mu jedle izmed prstov, a neprijetne so mu bile vendarle. Ko je misijonar popil zadnjo skodelico kave, je zdrobil velik kos pogače in stresel drobtine za pečjo na tla. Cela čreda miši se je zgrnila okoli njih. Gotovo jih je bilo več ko dvajset. David jih je skuša! prešteti. Najrajši bi jih bil pomete! v vedro ln zalučil v noč. Ko so se živalce najedle drobim, so postale mirnejše. Večina jih je izginila.
David in misijonar sta še dolgo sedela, kadila vsak svojo pipo in čakala Tavisha. Oče Roland se je silno čudil, a vendar ni dvomil, da pride. Čudil se je pa zato, ker so visele Tavisheve smučke na klinu, ki je bit zabit v enega izmed prečnih tramov, m zraven njih njegova rsanica.
»Nisem vedel, da ima še ene,« je dejal. »Sicer ga pa že dolgo n:-sem vide! — lepo število tednov .ie tega. V začetku novembra sem potoval tod mimo. Daleč ne more biti, če ne, bi bil vzel puško s .seboj. Msf-n
iNajDrze je hotel po viharju nastaviti novih strupenih vab.«
veter, ki je tiho pihal mimo vogala, kakor pogosto po viharjih. Nekaj je rahlo udarjalo ob vnanjo steno koče; glas je bil zamolkel, čudno težak in mehak, kakor da bi se majalo nekaj obloženega. Samo lesena stena je ločila tisto reč od pograda.
»Bržkone je meso. ki ga Tavish obeša na mraz,« je rekel misijonar, opazivši Davidov nenadni pogled v tisto stran. »Kako je-
Slišala sta
lenje bedro ali pa nemara losovo. če je imel posebno s-rečo. Skoda, da nisem mislil na Tavishevo zalogo; iahko bi bili prihranili svoje meso.«
Segel si je z roko v goste sivkaste lase, da so se naježili kakor ščetke.
David se je med tem čakanjem trudil, da ne bi pokazal svojega nemira. Kolikorkrat je začul kak glas. je upal, da so to, kar sliši, Taviishevi koraki. Natanko je bil premislil, kaj bo storil. Tavish bo stopil v kočo; seveda se bodo najprej pozdravili in morda tudi kake pol ure kadili in kramljali, preden bo mogel speljati razgovor na kraje ob Firepanskem potoku, razen če bi po naključju oče Roland prvi začel govoriti o nji-h. Tedaj pokaže Tavishu sliko, pri dobri svetlobi, da bo že na prvi mah kar naibolj osupiia Tavisha. Zapazil .ie. da je bil cilinder svetilke sajast in umazan; v misiionarjevo do-kajšnjo zabavo ga je snel m osnažil. Svetloba je bila zdaj zadovolji ve jša. Hodil je po izbi in ogledoval Tavisheve reči, kakor da mu radovednost ne bi dala miru. Posebnih znamenitosti mi odkril. Tik ob pogradu je stala majhna, obtolčena skrinja z železnimi okovi. Nehote se ie vprašal, ali .ie odklenjena in kaj bi utegnilo biti v njej. Ko se ie sklanjal nad njo, je zunaj razločno slišal trk-trk-trkanje tiste reči — Tavishevega mesa — kakor da bi kdo malomarno odbijal črke Morsejeve abecede. Nato je brez posebnega razloga stopil v temni kot na koncu pograda. Bolestno cviljenje mu je planilo izpod noge, in začutil je. kako se je nekaj majhnega, mehkega sploščilo ped podplatom. Od skočil je. Vzkrik mu je planil iz ust. Zoprna reč. čeprav je bila tista drobila stvarca samo miš!
»Da hi jo zlomek!« je dejal.
Oče Roland je vlekel počasno, nihajoče trkanje ob tramovje koče na uho. Ko je David pohodil miš, se mu je zazdelo še boli razločno, kakor da bi se tisto nekaj upiralo in ugovarjalo.
»Tavish je obesil meso prenizko,« je skrbljivo rekel oče Ro-
land. »To je zelo malomarno od njega, razen če je posebno velika četrt.«
Počasi se je jel slaoiti.
»Najbolje bo, da kar leževa.« je predložil. »Kadar se Tavish prikaže, bodo psi tako in tako zagnali hrup in naju zbudili. Vrzite njegove odeje s pograda in pogrnite svoje. Jaz spim rajši na tleh. Že od nekdaj. Ni ga boljšega ležišča od lepih, ravnih tal--«
Prekinilo ga je škripanje vrat, ki so se počasi odprla. Krijec ie vtaknil glavo in ramena v kočo. Oči so mu kar žarele. V svojem domačem jeziku je jel naglo govorili misijonarju, maha e s tanko, rjavo roko. Obraz očeta Rolanda se je zgrbančil od osuplosti in nejevoljo. Sredi govora je po krijsko segel Indijancu v besedo, in ko je nehal govorici, je Muk o ki molče odšel.
»Vraga!« je vzkliknil mali misijonar in srdito skomignil z rameni. »Psi so nemirni. Muikokii pravi, da duhajo smrt. Na zadkih sedijo, pravi, v noč strmijo in cviJijo kakor ščeneta. Dejal je, da se rajši vrne z njimi na ono stran grebena. Ce mu bo kaj laže, naj gre!«
»Slišal sem že, da imajo psi ta čut,« je rekel David.
»Seveda ga imajo.« je brez obotavljanja pritrdil oče Roland. »Severni psi ga zmerom imajo, moji pa še posebno. Navajeni so smrti. Vsako zimo po dvajsetkrat, časih pa še po večkrat, imam opravka z mrtvimi. Psi me zmerom spremljajo, pa lahko čutijo smrt kar v zraku. A tukaj — ne, to je nezmiselno! Tu ni ničesar mrtvega razen te miši in Tavishevega mesa!« Otresel se je, go-drn.iaje sam pri sebi nad Mukokijevo prismojenostjo. Nato je s tišjim glasom dodal: »Psi so se zmerom čudno vedli, kadar je bi! Tavish blizu. Ne morem si razložiti, zakaj, a tako je. Morda iz nagona. V njegovi navzočnosti jim je tesno. Ta Tavish je vobče čuden človek. Rad bi, da bi že prišel. Komaj čakam, da vam ga predstavim.«
Cene malim oglasom
Zenitve in dopisovanja: vsaka beseda Din 2.— ter enkratna pristojbina za šifro ali za dajanje naslova Din 5.—. Oglasi trgovskega m reklamnega značaja: vsaka beseda Dm 1.—. Po Dtn l.— za besedo se zaračuna io nadalje vsi oglast, ki spada to pod rubrike »Kam pa kami, »Autn-moto«. »Kapital«, »V najem*. »Posest«, »Lokali«, »Sta-novanja odda«. »StroN<*. »V rednote«, »Informacije«, »Živali«, »Obrti in »Les« ter pod rubrikama »Trgovski potniki« in »Zaslužekče se z oglasom nudi zaslužek, oziroma, če se išče potnika. Kdor m pa prxi tema rubrikama išče zaslužka ali službe, plača za
Za odgovor
v znamkah
vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din l.— za besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Dm 5.— za šifro aH za dajanje naslova. Vs: ostali oglasi socialnega značtja se računajo po 50 par za vsako besedo. Enkratna pristojbina za šifro ali za dajanje naslcn-a pri oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za i-sa-ko
besedo, znaša Din 3.—. Najmanjši znesek pri oglasih po 50 par za besedo, je Din 10.—,
pri oglasih po 1 Din za besedo pa Dm 15.—. Vse pristojbine za male oglase ie plačati pn predaji naročila, oziroma jih fe vposlati v pismu obenem z naročilom.
j
K d-tr i «ec zaslužka, plač* ta vsako bese«1 o .V t par; ia naslov a!i Vfro S D:n. - Kdor ajdi zaslužek. p.-, rs raU besedo 1 Din. t* dajanje naslova ali
ia šifro pa 5 Din. (31
Impresarija
t finim nastoipom in jtna-njern srbo-hrv. in nemščino. f ic.iv'. ■>. sprejmem ■a-koj za akrobat-ko podjetje. Ponudbe na nas n-v: »Akroi« •• L ubljana. Je-
ii.-a.	:esei-s
Lte.-s-na 1 Din; it	dajanje naslova ali	za sifr-o 5 Din. Dijaki, ki ;ščejo instruke-ije.	pla č-ajo vsako bpsedo	50 :»r, ta iifr« a!i ta	dajanje naslova 3 Din.	(4)
Inštruktorja
v .. .i, ,.*. , 7« f>. .|r.T..l nje nižjega n vis e ga »:mna 7>:Vk'-£a razreda, sprejmem •■)!<••. Paca po dogovoru. j- « '"-i r.ni*' n ii"«<Ba even-t.. v h >'. Pi MinUte na oprl«s. i*M> >k »Jura« pod šifro »!•>" tik'":«.	18890-4
	
V«ka	beseda .V tiar:
za di	ar e naslova al;
ta šif	-n pa S Din. (1)
Zastopnike išče posojilnica
T.a *>bsk prvvaoib strank ra zki jnčpvanje posojiJ! P*tnii-obe na »Kreditna j:* druir-i« Ljubljana. >p. 3<I7 — Znamki c« odgovori
201 1
Kontoristinjo
h't-o s' ".tjapir ko. z 'p<pim r-"k. oisom. wm»» za S—10 r.e d;ievnega dt — Po nodit- na nir'::-^ oddpik »Jutra« ptwi »Dtievu-ičarka« 1.S70S-1
Fotografija!
A bs</ ui.no -'•premega tu to gafskega po-močniika. ki je najfinejšega drla. iščem. Le goti.pod.if-, k: '.a ni o«r e-: o najhujše i»'«iti. naj «- :avi;o n-a nan.oTt Kirl Reehi)'iu«r, fotograf. Po D Pero.	:S7l>8-l
Samostojna
kuharica
f«ov6t-m zan^jiva. zdrava o^hIki. »n^inj0 > arife*.!. ki n»r«v::a ob'Urni ifa liiš na d.-ia. rlob: «'u?.bo f
pr; ;rx'laiirki drn-7.':>' r ina - n: m-f.";
1". ] i.ibil i m* z navt-dbo rofereo-*.	i :n
7.ah'fvil,ov na og a?ni od-d"'>'k I utra. |,i..i šifro »Pošrerta iii zvesta«.
;88")<1-1
Kuharico
p<"fek;.ii-i.	do 40 'ft
»ri-ejtn- ni k ;.ri<"' ai'^k? d'u-
7. : . NA.- I>V v Og.aMlem oddelku »Jutra«. :Sf*7:i-l
Prvovrstno šiviljo moškega perila
nprejm^rn. Ponudite tut na-: I. K- r-H. i.:uh.'ana. A i-kra::dr«rv« pi^ia š'. 'i.
IRn«)-:
Učenko
sprejme modni salon Ore-chiovekT. Maribor, Vetrinj-&ka uliea	' 18903-44
Dekle z dežele
=<> želi ktoSM frizerske obrt'. Pomagala bi tudli pri goe^iodiinjstvii. — Ponudite na oglasni oddelek »Jutra« pod »Prijazna«.
186oo-14
smmuče
V«ka bt««ed3 .50 ftar; ta dajanje nas!r>va aH 7J1 šifro pa 3 Din. (S)
Natakarica
z zna.njt-m nim^ine, išče -:užbo — rudU na d-^.eli. Xaotov: Doleža!, Jeiie«..
18872-2
Kmečko dekle
pošteno, išče siiošbo. — Baun>ki-h»r, V:-s<wie. pošta Pauiina n-ad Sevnico.
!«S57-2
Prodajalka
ntei-to v trgov®™. Gre ;ta tucl.i v poni.oč. goHitod1!-nji. ai: kot s<iimot'to;ina go H!fd:n'a. P»rn»dtoe na ogl. - MeVk »Jutra« pod šifro »Vs-rajna*.	18852-2
Postrežnica
že1 i zaposlenje. Ponnd'be na oglasni oddelek Jutra pod šifro »Delavna«.
18873-2
Frizer
dobro izurje.n v m "Ski »t-»o-k;. prvovr=tetn bubi štueer !n 0'iiduier. ki jrovori tndi ni-mško. išče namešeenie. PoiHudbe na og'a^n; oddelok »Jutra« po-d značko > D tber radn-ik«. 18S88-2
Hotelska kuharica
prrovretma, /e H me^to v botjši re^ta.Tracii Jb ali ho-to'u. Spre'me tudi me^to 7H i-a? ffzone. Xa«sJ-nv pove	oddelek »Jutra« 18901-2
Mlada gospa
W t-sjoo-ka. išče k.>e>r-k"'; primerno e''ur/.bo. Ima n opr ewk r b. jeu o peti l<mi? ko drur/n-o. t^r 'e lillzti obupa. ako nt> pridp nnjna i>o-m.t'č. PoiMvdbt* [tro^i na po drnffln.:'"> »Jutra, v Celju ;wd »Clovt-koljtobm&st«.
;SO(>2-2
Prodajalka
zmožna kavcije, ki je ie lanio^tojno vodila pod-miiS-nieo. išče « u"bo. Ponn.dbe na og a-ni odde'< k »Jutra« i.-d »Poš'ena in zanesljiva«.	1889S-D
Poklicni šofer
iz-učen niohairk. d"'ber vozač. toirirt. ki govori flo-v".n«iko. nemško in ital-i-'an^ko. išče ^'ut/bo. Ct-nj. ponudbe na t>g; ''^li odde-;f-k »Jutra« [>od značko •S.tfer 100«.	18906 2
Natakarje (ice)
za >irk r-^ki z; et spre:mt hotel »Tivoii«. 13889-1
Gospodična
z 18.000 Dn kavi- ;.-. varni vknjižb', neodvisna. doiV »taii>o nameščen je v psarni. P'»oudhp na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro v aii prijetel.iitvo«.
I««r7-1
Pek. vajenca
z O^kfbu .n objieko iftre.ime Sjvjan J.ttiip. parna, pekat tm pišete pri Brežieah.
187:i3-44
trg. značaja po	j
1 l>in	ta da	j
jaaje nas. /v* aTi ia	!
šifro 5 [Xn. — ixrba«	1
•»"••ialnega značaja vsa	t
ka h»»e<ia Sil par; ta	j
lawtnje njtsiova aH ta	J
šifro u» S Din. <6)	j
Kuhinjska kredenca
d4>i>. o ohran.e-na. gaide-rolnia	fv roško [to-
cif:.a 'n lep lestenec poceni naprodaj. Ogleda t.i ined 11. in i?,, uro. Nasiov v o.g;afiiwn oddelku Jutra 18i<79-fi
Usnje
v«e vrste pu najnižj-ib cenab dt>b:te pn
Viktor Legan
trgu-vina io tovarnjžka ta •■ogn	tiiubljama. pa
'«?a »Dunav« — Be^hi" V'\u ulim.	6
Športni čoln
dtjitro ubraojeu pueeni prodani. Naftiov v og;ar.nean oddelku »Jutra«. 18010-6
Malinovec
pristen in naraven, s čistim sladkorjem
vkuba.0. se dobi na malo in veliko v lekarni dr. G. Piccoli. Ljubljana, Dunajska	6.	68-«
Plinski štedilnik
s pečjo, skoraj nov, naprodaj v trafika na Tvr-ševii cesti 37.	19S9;i6
Fotoaparat
kompleteo ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jut-rai. i891ž-(J
Vfiaka beseda 1 Di.n; ta dajanje naslora ali ta šifro pa 5 Din. (10)
Motor Opel
brez prikolice, .>00 k n bitov, tuirimg. odlrooo ohranjen. prodam, ker rabim gotovino. Ce.na 1-4.000 D n. Polrvricio kinpnine sprejm-fm tuidi v hranilni toiiižoei. Milklavčič, tovanu Luitz. Ljubljana VII. ISSiio-lO
Tovorni Ford
1:300 nosi, stara tipa, toda odlično ohranjen, prodam do 1. julija brenpogojoio za izjemno cen«* — tod-a čimprej. Ing. 0u7e'j, tovarna Lutz, Ljubljara VII 18857-10
Mali avto
rlvoeede.žen, šted.lj&v, dio-boo ohranjen, kupi Tuniko-vi5, Jemejeva cesta št. 8.
188t>8-10
Motorno kolo
4 HP, »\Vanderer«. radi selitve naiprodaj v Valentin Vodnikovi ulici št. 5. Ogledati med 17. in 18. uro.	18874-1*1
Avtomobil
pripraven za tovore, močan. najboljše znamke, dobo ohranjen, prodam po izredno ugodni ceni. Vprašanja na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Avto«.
18900-10
Pohištvo
Vsaka b<*»e-ia 1 Din:
dajanj« riasln-va aH i z>a ftifro pa 5 DId. (121 i
Jedilnico
dobro ohranjeno topim. Poituudbe z natančnim c»pi som na oglasni oddeiek »Jm ra« ] tod »Jt d-i ioi ca«.
16863-:^
Pohištvo
dobro ohranjeno, iz bra-e L-u v f ira lt-ra. za samea. prodam. Naslov v og a«, oddelku »Ju.tra«. Wi'7-12
Generator
za izmjeničrhu surujn (Dreh-strom) od 5 K.\V. za 220/ :&0 volita 50 Herza. kom pletam sa rasklo-piiom plo-čom u poipunio ispravnome stanju kupujem. — Ponude pod »Elektrogtiae-rati0.r« na o<glasni oddelek »Juitra«.
18775-7
Kredenco
za jedilnico, temnorje.vio. orehovo, kuipim. Ponudbe na 0'glasni o«lde!ek Jutra pod značto »Kredenca«.
18870-7
Star štedilnik
železen, ali za vzidati — stare mize, stoie. stekleno omaro in roženi za spniat, (Sefoimikiem - Spamn-er) kupim. Ponoidfte na og(as. oddelek »Juitra« pod šifro »300«.	18S65-7
, IV a tte^eila 1 Dm;
ta dajanje naslova aH 'jt i'fro na 5 Din. fSV)
Vsakovrstno zlato
Sn,puje po najvišjih cena C
CERNE — juvelir
Ljub jana. Wolfova ulica 8
Vsaki beseda 1 Di-n: za dajanje nasiova ali za Šifro pa 5 Din (17)
Gostilno
s komip'et.nim inventarjem takoj oddam v najem. Na s!k>v pove oglasni oddi- ek »Jutra«.	1SSS7-17
Vsaka b&sttiia 1 Dtn; za dajanje naslova al: ta šifro po 5 Din. (161
Poceni posojila
počeuši od 2000 Din do 300.000 Din za vse svrhe. stanove in poklice, odpač Ijivo v malih mesečnih obrokih, dajejo »Stavbne Mobilne Zadruge«. Ljub ijan-a. Mestni trg št. 231. Iščejo poverjenike. 200-16
Za posojila
I»od izredno uigodiiiim.i po-goji daje poja.snila Kotšir L., reistavraiier na kolo-divoru v Novem mestu.
18&55-16
Hranilne knjižice
Zadružne gospodarske ban ke, z viogo 100.000 D'n kupim. Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod ilfro »Siguren denar 262«.
18629-16
Hranilne knjižice
Ljubljanske kreditne banke, z vlogio tHMH> in 12.(KiO prodam za 70% go.toviine. D. Oder, Zagreib, Tremko-va ulica 9. • 18858-16
Vsaka beseda 1 Din; ia dajanje naslova ali za 3.!fro pa 5 Din. (20)
Hišo s trg. lokalom
in nekoliko posestva, v prometnem kraju ijubjan-skeg3 predmestja kupim v vredmois-tj do 173.000 Din. Ponudbe na og!as. oddelek »Jutra« pod »Trgovec«.
18706-20
Enonadstropna hiša
z velikim vrtom, sredi mesta [točeni naprodaj. Prosto trisobno sta.novaimje. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	189i>5-20
Vapisi
Vsaka beo<?da « Din: za dajanj« naslova ali šifre pa 5 Din. (34)
Fant
več let zaposlf-n. v pustem kraju brez Slovencev, je na dopustu in tava po Ljubljani do konca tega
mt-s<i-.a. Povprečne zu.n«-njiosti, 27 let star. išče sotrpi.nko. — Pon-udlie na ogkts. oddelek »Jutra« pod »Ločen račun«. 18si69-54
Vsaka beseda 50 par; za dajanje naslova ali za šifro 3 Din. (22)
Dijaka
nižješo'c« boljše rodbine, z dobro vzgojo, sprejmem v prvovrstno |w>pohio oskrbo in komfortno stanovanje sreiii mesta. Skrbno nadzorstvo, pomoč pri študiju. klavir, mladinska knjižnica in uč:,a. Naslov i>ove ogl. oildeltk »Jutra« 18836-2(2
Dijakinjo
nižjih razredov srednje šole sprejmem z vso oskrbo v neposredni bližini Heeja. — Naslov v o-gl-asnem oddelku »Jutra.	18747-2Ž
Dva dijaka
sprejme boi.jša rodbina po zmerni ceni. Na.siov [»ove oglasni oddelek »Jutra«.
18916-22
Vsaka beseda 1 Din; ia dajanje naslova aH za šifro pa 5 Din. (31)
Pristopajte
k Druš"vu stanovanj, os emnikov. Gajeva ulica — Neboti&nik IU. 373-31
Dvoje enakih
stanovanj
parkefiranth. obstoječe vsako iz dveh snb. kopalnice in vseh pri; ikiii n. oddani odrasli d-rašinš. Fino takoj, drugo s Iu julijem v Ze-iotni ianvi, Prešernova ul. št. 15.	18854-21
Trisob. stanovanje
oddam z avgustom,
dvosob. stanovanje
pa z novembr-m na Biei-iveisovi cesti 9,11, levo.
1888-3-21
Dvosob. stanovanje
solnvino. s kabinetom, ko-[talinico in plinom oddam. Ntisiov v oglasnem oddelku »Jutra«.	18tWi--31
Dvosob. stanovanje
s kabinetom, kopalnico in visemi pritiklinami za 9(KI Din oddam v vili v Mariboru, Tomšičev drevored.
18904-čil
Vsaka beseda »50 par; ta dajanje naslova ali za šifro 3 Din. (21-a)
Enosob. stanovanie
pritlično ali visokoprit^č-no, suho, išče mirna stranka dveh oseb v b ižini Trniove.ga za julij ali av-gjs;.. Ponudbe z navedbo cene jc poslati na og'<is. oddeleik »Ju.tra« [>«d šifro »S giuren piačmik«.
18881-21/a
t v^ikjt	1 Din:
\ ml dtt.ianje u^tflova ali
1 Aa šifn. [t,i 5 Din. (19
Lokal
v katerem se že 30 i^t nahaja ipec&ri.jska trgovina — iti poleg i-oka-ia
dvosob. stanovanje
o»id:wn na K:aktOv~keil) n« sitpu. Pojasiv o daje Na vinšeifc. Se-enbmrgova ulica
Lokal
pripraven tudi ia pisar no. itddam z avgustom na Tyrševi (Diuia.ski) cesti št. SO.	lŠefcO-19
Nabavlfalna zadruga državnih uslužbencev v Mariboru razpisuje službo
vodje manušaktsircaega oddslka
Le prvovrstni strokovnjaki z večletno prakso zlasti pri nakupu blaga naj vložijo prošnje do 10. julija t. 1. na gornji naslov z navedbo zahtev in dosedanjega službovanja.	7503
Enosob. stanovanje
išče z julijem majhna družina — najraje v Starem ali Novem Vodmatu, oz.ir. Kodeljevem. Ponudbe na ogl. oddelek »Juitra« pod »Enosobmo«. 18839-ill a
Trisob. stanovanie
s kopalnico, iščem za avgust aLi september. — Ponudbe n-a oglasni oddelek »Jutra« pod »Do lOOfi«.
18810-21 /«
Vilo v Ljubljani
erao- aii dvostamo'vanV>k o varamem v nojem. Ponudbe na oglas, oddelok »Jutra« pod znaoko »Vila ali hiša« 1^722-31/a
Stanovanjie
ifiče z avgustom majhna poštena družina. Ponudbe na oglasili oddeleik »Jutra« pod šifro »Mala dm.žina«.
l«883-31/a
Sobo s kuhinjo
v centru mesta išče tri-č'a.niska družina za avgust Ponnidbe na o.-'fla;ni odide lok »Jutra« pod š:fro »Tričlanska, 30«. 16807-21'a
/5/7^iTTtrr,
Vsaka beseda 50 [tar; za dajanje naslova ali za gtf.ro 3 Din. (23)
Pisalni stroj
kupimo. Kn ditne zadruge. Ljubljana, Mestni tre 23 1.
18fMig-:0
Sobe išie
Vsaka beseda 50 par; ta dajanje naslova ali za šifro 3 Din. (23-a)
Sobo
komfortno opremljeno, čisto in zračno, strogo ee-pairirano, z uipoira.bo kopalnice išče za tatoj io-bro sitmirana gospodična. Ponudibe na ocrlas. oddelek »Jutra« pod šifro »Stalno« 18766 23/a
Prazno sobo
v mest« išče za takoj od šotna gospa. Ponudbe na oglasni, oddeleik »Jutra« pod šifro »Prazna soba«.
1S851 -23/a
Opremljeno sobo
s posebnim vh-odom. čt;to in mirno, v ceni 250 Din išče gospod s 1. julijem v bližini'; poste. Ponudibe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »V Mrzlim pošte«.
18893-23 a
Sobo
lepo 'rt zračno oddam ene mu a.H dvema g-ns.prd-r>mo v centru mesna. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
18750-23
Lepo mesečno sobo
lepo in zračno, v pritličju takoj oddam. Naslov pove oglasni oddeiek »Jutra«.
187*3-23
Opremlieno sobo
čisto, solnčno in zračno, separirano. z elektriko, oddam sordni gospodični v Gorupovi u-iici 3,11 desno.
l£864-23
Sobo
!e.r>« opremljeno, s posebnim vhodom, oddam dve ma boljšima osebama, ali go-p. oficirjema v Kolodvorski utliiui štev. 2* I-13884 23
Opremljeno sobo
sepa--'ran-o. s parketom in elektriko, v centru mesta oddam boljši gospodični, event. dijakinji. Naslov v ociasiie.m oddelku »Jutra« 1S892-.0
Vsaka Oeseda 1 Dm: za AajaDje naslova ali za šifro pa 5 Din. (27)
Pes ovčje pasme
brez znamke, se je zatekel 18. t. m. Dobi se v dopoldanskih urah na Slarfm trgu št. 5.	18013 27
Izgubljeno
Vsaka beseda 50 par; ta dajanje nasiova aii za šifro pa 3 Din. (28)
Mala rjava boa
jr bila izgubljena	v Novem
Vod motu. Oddati	jo je v
Novem Vodni a tu,	Na kiam-
čku 5.	189<i9-28
VKTNE
S O N C N T K F
Izdeluje
, ^	B. Fettmann
Zajrreb. Masarj-kova 9
Zahtevajte brezplačni cenik!	15T
Kastaly-|ln dekliški
počitniški dom,
veliko lastno posestvo tik ob jezeru, v Unterach am Attersee (Solnograško). Vsak šport, dopomočno poučevanje v jezikih. Pojasnila: Tochterpensionat v. Kastaly, VVien VIII., Langegasse 65, Telef. A 27-4-22.
7201
m
VPifgCSTI V T^KVO SITUftCidO
kadar imate občutek, da so vaši zobje nezadostno negovani? Tudi najsimpatičnejša pojava izgubi mnogo, če ostavlja neprijeten vtis nezadostno negovanih ust in zob
MANJSATUBA D1N.7. VECjA 01N.12
l.AJ* * * '
Vsaka beseda 1 Din; ta dajanje naslora aii t, Al fro pa 5 Din. (30)
Sobo z 2 posteljama
oddam. Nas'ov v og'a=nem edde'iku »Jima«. 18806 23
Dve vezani sobi
prostorni, za pisarno, ate-. »* a i stanova,a p udilaiii v p i't.i'čjiii v sredini m'--ta. Nas' -v v oglasnem oudi lku »Jutra«. "	'.18848-23
Sobo
7. »i aii dvema poste!:-a-ma oddam v Zidovsk' o> •>"• št. :>'MI.	18911-23
I	Ogiasi trg. iiiačaja [to , 1 D',n beseda: za da j
]	jaiije nasiova aii ia i
J	šifro 5 Dun. — Oglas-
!	<oci»lm-ga ziif^aja vfa '
(	km UsstMU d<i nar; ta
j	dajanje naslova ali za
j	šifro pa 3 Diu. (7)
Kupim fotoaparat
»L-ieo«. Pnnu d be na ogl-uddele-k »Juti a« pud šifro
-T ,.:________. - r
»Leica«
18915-7
Vsaka t>»se 1» 1 Din. ta daiant* n.i«Hrva ali za Šifro " D:n (29
Antifumtn je tekočina, ki, uporabljana za izpiranje ust, ustvarja veliko odvratnost napram tobaku in daje priliko tudi najbolj strastnemu Kadilcu, da s« na oajlažji način in
v najkrajšem času odvadi grde razvade kajenja Cena originalni steklenici 40.— Din. s poštnino 45.— Din.
De po za Jugoslavijo:
Dvorska lekarna Bogojevica, Skoplje
L>oW se tudi v Ljubljani v lehantt g. Kamor*. Miklošičeva cesta; v Murski Soboti » drogperij) Andercha	n v
mnogih lekarnah in dmKViH|ah v naši kraljevini. 178
Proizvaja zgradbe električnih central
na vol no moč. eiettrič »mrpžja v-ake vrste ter hiš n:h in eunanjih inštalacij. *'an.ivinjekih hii. tovarn i-n lruj h objektov D bava •rseh električnih aparatov motorjev. dinamo gpnera 'orjev trs nsf'trm« tor;ev i največjih svetovnih tvornic Lasuu S[tecija;n» poprav j al nt ca aparatov, lmam-nv. "lektromotorjev. tran-for •natorjev. — Prodaja inšta ao.ijskegs blag3 lestencev svetilk, žarnic itd — IHč VI a d isl a v. eiektrot»-hniftn«i podjetje. Maribor. Aleksan irova c. 24.	17178 20
Milostiva!
Vaš krzuen' uiašč tez po letje aajskrbneje koozer vir« tvrdka L Rot. Ljub Ijatia Mest.nt irg štpv. 5-Obenem stega tekom po et.a ta poiovitno ceno [►oprav, ia modernizira. — Piač.ljivo šele jesen" pr prevzema.	15338 3<
VsaKit Ooseila J [>; n; ta dajanje naslova ali ra šilro pa 5 Din. (37i
Aleksandrovo
otok Krh
Najtopleje ee nriporoča pen Sion »Jelisava« ->b morju 2 m mu V .Mj ko^ja iišč« -50 D n	17441 37
Drva in premog
pri
IV. SCHUM1
Dolenjska cesta Telefon št. 2951
Vsem damam nudim priliko garantirane
trajne ondulacije
z ameriškim preparatom za ceno 100 Din.
SALON POLANC
Kopitarjeva ulica št. 1
Za izpiranje ust pravo DIANA francosko vinsko žganje
KURJI OČESA IZGINEJO
P o mlečni kisikovi kopelji.
Nc režite nik-dar kuriih očes. To ie nevarno. Da se jih rešite brez bolečin in nevarnosti, dodaite vodi toliko Saltrat Rodella, da bo dobi.a videz mleka Ko pomočite no£e v to mlečno kopelj, se kurja očesa omehčalo v toliki meri, da iih lahko odstranite brez bolečin s koreninami vred. Vsa vnetja prenehajo ia z lahkoto boste obuli čevlje manjše številke ter ves dan hodili ali pa tudi plesali vso noč. Lekarnarji priporočajo Saltrat Rodell ter ga prodajajo povsod po neznatni ceni
^^^mKmmmmmmmmmmmmmmm^Bmmmmmmmae
ure ju ie Davorin Kavijen. Izdaja th. donzorcij »Jutra« Adoll Kiomkai L* Narodno 'i.skarno d a koi uskarnarja t rane Jezeršek. Za uiseraini del je odgovoren Aloj? Novak. Val » Ljubljani